Poštnina plačana v sotovfeiL Leto XIV., štev. 33 L. pravDLŠtvo: LjuOljana, K.oatljeva ulica b. — leieton št 3122, 3123, 3124. 3125 312(v. Inseratm oddelek: LJubljana. Selen-burgova uL 3 - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. II. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 1 - Teleton št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo 78.180. VV-en st 105 241. Pomen novega volilnega zakona Narodna skupščina se je po božičnih počitnicah včeraj zopet sestala in s tem pričela svoje pomladansko zasedanje, katerega glavno opravilo bo določitev novega državnega proračuna za 1. 1933/34. Finančni odbor bo najbrž še v teku tega tedna s svojim delom gotov, tako da se bo proračunska debata mogla pričeti v plenumu že okrog 15. februarja. Do takrat pa bo Narodna skupščina razpravljala o nekaterih važnih političnih zakonih. Pred njo se že nahajata noveli k zakonu o volitvah narodnih poslancev in k zakonu o društvih in zborovanjih, v skupščinskem odboru pa se približuje h koncu razprava o občinskem zakonu. Z novelama k društvenemu in volilnemu zakonu bo storjen nadaljnji krepak korak k normalizaciji našega političnega življenja. Dosedaj je bila ustanovitev strank vezana na pogoj, da ustanovitelji razpolagajo s pristaši v vsakem srezu naše države. Ta pogoj bo v bodoče znatno omiljen. Omogočene bodo tudi stranke, ki po svojem obsegu ne bodo imele več vsedržavnega značaja, seveda pa ostane nedotaknjen pogoj, da vsaka politična stranka mora v svojem programu respektirati osnovna načela državnega in narodnega edinstva, ki tvorijo temelj vse jugoslovenske politike. Volitve 8. novembra so pokazale, da je zaradi strogih predpisov volilnega zakona bilo zelo težko, da bi se za poslanske mandate potegovale tudi opozicijske skupine. Po noveli, ki se nahaja pred Narodno skupščino, pa bo omogočeno kandidiranje tudi manjšim skupinam. Sistem državnih list je sicer ohranjen, vendar pa za postavitev nosilca v bodoče niso potrebni podpisi iz vseh srezov, temveč samo iz polovice srezov, ki pa morajo biti razdeljeni najmanj na šest banovin. Število oodoisnikov je reducirano od 60 na 30. Taka državna lista mora pa na drugi strani imeti kandidate v vseh srezih države, vendar za te kandidate niso potrebni nobeni posebni podpisi predlagateljev, temveč samo pristanek nosilca državne liste. Za razdelitev mandatov je osvojen sistem, ki omogoča, da se opozicija dobro afirmira v onih banovinah, kjer razpolaga z dejansko močjo. Kakor je bilo razvidno iz našega včerajšnjega poročila, se bodo mandati razdelili po naslednjem načinu: Lista, ki je dobila relativno večino, prejme v naprej tri petine vseh mandatov. Ti mandati se razdele jkd banovinah tako, da dobi večinska stranka v vsaki banovini pri prvem skru-tiniju po tri desetine mandatov, ostale tri desetine si razdeli večinska stranka na banovine po številu glasov, ki so jih posamezne banovine dale za njeno listo. V drugem skrutiniju se razdelita preostali dve petini mandatov med opozicijske stranke po proporcu. Ako pa je večinska stranka dobila vsaj tri petine vseh glasov v državi, se tudi ona udeležuje drugega skrutinija. Ta sistem je sicer nekoliko kompliciran, ali on varuje na eni strani absolutno potrebno sigurnost trdne parlamentarne večine, ki omogoča sistematično nadaljevanje vodstva državne politike, na drugi strani pa široko odpira vrata opozicijskim političnim skupinam, ki so pripravljene na pozitivno sodelovanje v državni politiki, četudi z ostro kritičnega stališča. Splošna želja, da se zasigura vsakemu srezu parlamentarno zastopstvo, je do-vedla do pomnožitve poslanskih mandatov od 305 na 362. Ker pa se je pokazalo, da bi bile nekatere banovine pri tem zapostavljene, je bilo treba izvršiti nekatere korekture. Dravska banovina bo imela namesto dosedanjih 25 v bodoče 29 poslancev: od novih štirih mandatov odpade eden na srez Črnomelj, Ljubljana, ljubljanska okolica in ptujski srez pa bodo imeli po novem zakonu po dva poslanca. S spremembo zakona o volitvah narodnih poslancev bo Narodna skupščina izpolnila dolžnost, ki ji je bila postavljena že takoj po njenem prvem sestanku. Seveda pa nima ta novela nič opraviti z govoricami o nekakih bližajočih se volitvah, ki so tem manj potrebne, ker je Narodna skupščina popolnoma sposobna za pozitivno delo. V začetku včerajšnje seje se je odigral tudi interesanten incident. Poslanec Jugoslovenskega narodnega kluba dr. Nikola Kešeljevič je vložil zakonski predlog o ločitvi cerkve od države. Predlog je pač pred vsem izraz protesta proti težki politični pogrešiti, ki so jo zagrešili naši škofje s svojim protisokol-skim pastirskim listom. Z vso pravico je minister dr. Kramer, ko je v imenu vlade odklonil nujnost predloga, poudaril, da je predmet, ki ga obravnava predlog dr. Kešeljevica, preresen, predaleko-sežen in predelikaten, da bi se mogel obravnavati tako, kakor si je to zaželel predlagatelj. O ločitvi cerkve od države se da sigurno razpravljati. Pokojni dr. Janez Evangelist Krek se je pred 20 leti v sloviti tozadevni debati v avstrijskem parlamentu sam odločno izjavil za ločitev cerkve od države. Pri nas je z Ljubljana, sreda 8. februarja 1933 Cena Din 2.— Naročnina znaia mesečno Din 25 — Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka uhca 11. Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Odklonjen predlog za ločitev cerkve od države Vlada je odklonila iz vrst Jugoslovenskega narodnega kluba predlagani zakonski osnutek o ločitvi cerkve od države Beograd. 7. febr. p. Po daljšem odmoru, ki je nastal zaradi katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov, se je danes zopet sestala Narodna skupšična. Za današnjo sejo Narodne skupšične je vladalo veliko zanimanje ker se je pričakovalo, da bosta našla odmev v Narodni skupšični tudi akcija punktašev in pastirsko pismo jugoslovenskega ep'skopata proti Sokolu. Seji je prisostvovala vsa vlada z ministrskim predsednikom dr. Srškičem na čelu. Navzoči so bili skoro vsi narodni poslanci, galerije pa .so bile nabito polne. Tudi novinarska loža je bila docela zasedena in je bilo opaziti zlasti mnogo zastopnikov inozemskega tiska, ki posveča v zadnji dobi dogodkom v Jugoslaviji še prav nosebno pozornost. Ker je predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi obolel, je predsedoval današnji seji prvi podpiedsednik dr Kosta Popovič Po odobritvi zapisnika je bil pre-čitan ukaz. s katerim je bil imenovan minister dr. Albert Kramer za namestnika zunanjega ministra Predsedniško poročilo navaja celo vrsto zakonov, ki jih je na svojem zadnjem zasedanju sprejel senat. Med drugimi je senat vrnil Narodni skupščini v ponovno obravnavo zakon o zobozdravnikih in zobnih tehnikih, ki ga je senat v nekaterih določbah izpremenil. Minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič je predložil Narodni skupščini načrt zakona o dopolnitvah in izoremembah zakona_ o agrarni reformi. Za vse na novo predložene zakone bodo izvoljeni na prihodnji seii posebni odbori, da jih prouče. Predlog zakona o ločitvi cerkve od države Pred prehodom na dnevni red je zahteval besedo narodni poslanec Nikola Kešeljevič, ki je predložil Narodni .skupščini nujni zakon o ločitvi cerkve od države. Zakonski načrt se glasi: § 1 S tem zakonom se izvede v kraljevini Jugoslaviji ločitev cerkve od države. Vse funkcije, ki so jih dosedaj vršile cerkve vseh ver, preidejo na državne in samoupravne organe. § 2. Duhovniki vseh činov in vseh ver v kraljevini Jugoslaviji so osebe, ki imajo enake obveznosti in dolžnosti kakor vsi ostali državljani Vse osebe, ki zahtevajo od duhovnikov verske usluge, se morajo z njimi sporazumeti glede nagrade za te usluge. 3. V kraljevini Jugoslaviji obstojajo od objave tega zakona samo laične šole. Vse šole, bolnice, zavetišča in druge ustanove katerekoli vrste, ki so pripadale katerikoli verski zajednici, preidejo v last države in kot verske ustanove ne morejo več obstojati. Vsa cerkvena imovina razen one, ki je potrebna za vršenje službe božje, preide kot narodno imetje v državno last. Vse pod zakon o agrarni reformi spadajoče ozemlje se mora razdeliti v roku enega leta po objavi tega zakona, pripadnikom one cerkve, katere last je bilo. § 4. V kraljevini Jugoslaviji se uvede obvezni civilni zakon Vse osebe morajo v bodoče sklepati in razdruževati zakone pred državnimi obiastvi. To velja tudi za one osebe, k.i so sedaj poročene cerkveno. Do sprejetja novega zakona o civilnem zakonu velja obstoječi zakon za bivšo Vojvodino za ozemlje vse kraljevine. § 5. Vse matrike rojenih in umrlih ter matrike o sklenjenih in ločenih zakonih bodo vodile občinske uprave, katerim se morajo takoj po uveljavljen ju tega zakona izročiti vse obstoječe matrike s strani cerkvenih oblasti § 6. Duhovniki vseh veroizpovedi se kaznujejo s strogim zaporom od 2 do 6 let. ako bi se pregrešili zoper določbe tega zakona ali na kakršenkoli način delali proti njegovim odredbam Druge osebe se kaznujejo za take pregreške s strog;m zaporom 1 do 3 let § 7. Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko bo objavljen v- Službenih Novmah. Za izvedbo tega zakona bo izdal minister pravde poseben pravilnik. Kako predlagatelji utemeljujejo zakonski osnutek Narodni poslanec dr. Nikola Kešeljevič je v daljšem govoru utemeljil svoj predlog in zahteval, da se mu prizna nujnost V svojem govoru je poudarjal, da je predložil ta osnutek po dolgotrajnem razmišljanju v prepričanju da bo to koristilo ta ko veri, kakor cerkvam in državi. Poudarjal je. da je sam snu duhovnika — njegov oče je pravoslavni prota — in da mu lah ko Narodna skupščina veruje, da tega predloga n' stavil zaradi kakega protiver-skega razpoloženja, marveč v globokem prepričanju, da je za vero. cerkev in državo škodljivo, če obstojata dve oblasti, enn odgovorna, druga pa absolutno neodgovorno. Pri nas imamo posvetno oblast, imamo odgovorno vlado, toda k'jub temu nc sme nihče niti dir n1 ti v postopanje kakega duhovnika, ker sc takoj postavijo na stališče. da ie to žalitev vere. V zadnjem ča- ustavo in pozitivnimi zakoni uveljavljeno načelo sodelovanja cerkve in države in že zaradi tega je vlada s polno upravičenostjo sklenila, da predlog tudi meritorno odkloni. Vlada je s tem sklepom znova pokazala, da odklanja vsak eksperiment, ki bi se mogel tolmačiti kot neprijateljska gesta proti katoliški cerkvi ia zlasti kot neke vrste retorzija proti obnašanju katoliških škofov. su je v vsej svetovnii javnosti vzbudilo pozornost posiop-dnje predstavn kov neke cerkve v naši državi, ki je napravila ofenzivo proti državi, protn njeni enotnosti!, napad na svobodo vesti. Da bi se takim ljudem preprečilo nadaljevanje tega raz-dornesla početja m omogočilo, da narod sam svobodno izvoli svoje verske predstavnike in svoje duhovnike, je potrebno, da se izvede ločitev cerkve od države. Narod naj svobodno i/bere duhovnike ki so tega vredni, drugm pa pokaže pot. po kateri morajo iti- Znano je. kak ogromen naval jezuitov na našo državo je zavladal po njihovem izgonu i/ Španije. Edino v Jugoslaviji so našli zaščito in zatočišče. V svojem nadaljnjem govoru je Keselievič omenjal borbo, ti se vrši >- - * _ - - kjer se v svojih službenih organih ljuto napadajo, namesto da bi složno pro-1 »o ve do vali bratsko ljubezen o dajali uteho v teh težkih časih. Dolžnost nam nalaga, da to početje prepreSmo. Mislim, je končal svoj govor, da ni treba podrobneje pojasnjevati predloga, ki sem ga stavil. Prepričan sem, d« ga vsi razumete in tudi v svojih dušah čutite njegovo potrebo Zato predlagam nujnost, trdno prepričan, tla bo to ^amo v dobro države, naroda in domovine. Odklonitev vlade V imenu vlade je povzel nato besedo minister dr. Albert Kramer, ki je izjavil: »Zakonski predlog, ki ga je predložil g. narodni poslanec dr. Nikola Kešeljevič. tretara vprašanje, ki je tako dalekosežno in del-ka-t.no, da prav gotovo ne more biti predmet nujnega in skrajšanega postopka. Razen tega so pred Narodno skupščino na dnevnem redu nujne naloge, razni zakonski predlogi, ki jih je treba naglo rešiti. Vrh vsega pa stojimo še neposredno pred velike proračunsko debato- Zaradi tega ne morem sprejeti od g. dr. Kešeljevica zahtevane nujnosti že z ozirem na nujno in koristno delo v skupščini. Zato mi ie čast v imenu kraljevske vlade izjaviti, da vlada ne more sprejeti nujnosti predloga g. dr. Kešeljevnoa.« Pri nato sledečem glasovanju je Narodna skupščina z večino glasov nujnost odklonila. Interpelacije Nato je bilo prečitano večje število interpelacij, ki so jih vložili narodni poslanci med skupščinskimi počitnicami. Med drugimi poročili je bila objavljena ostavka, ki sta jo podala na svoje poslanske mandate gg. dr. Aleksa Simonovič in dr. Aleksander Obradovič. Verifikacijski odbor bo določil njuna naslednika. Narodni poslanec Milo-van Lazarevič je nato interpeliral predsednika Narodne skupščine v zadevi zakona o zaščiti kmetov. Predsedujoči je pojasnil, da bo ta zakon v najkrajšem času stavljen na dnevni red Po teh zadevah so finančni, vojni in minister za socialno politiko odgovarjali na nekatera vprašanja narodnih poslancev. Med drugimi je finančni minister ua tozadevno interpelacijo pojasnil, da se odpis državnih davkov za državna posestva ne nanaša na samoupravne davščine, ki se morajo brez ozira na odpis državnih davkov pobirati tudi od državnih posestev. Sledilo je čitanje večjega števila prošenj in pritožb, ki so bile izročene pristojnemu skupščinskemu odboru Končno je podpredsednik Narodne skupščine sporočil, da je skupščinski odbor predloži: svoje poročilo o dopolnitvah volilnega zakona ZakonsKi načrt pride na dnevni red prihodnje seje. ki se bo vršila jutri dopoldne Današnja seja je bila zaključena ob 12.45. Vlada odklanja zakonski osnutek tudi načelno Beograd. 7. februarja M Na današnji seji je ministrski svet razpravljal o zakonskem predlogu narodnega poslanca dr. Ni-kole Kešeljeviča in tovarišev glede ločitve cerkve od države. Ugotovljeno je bilo. da gre ta predlog, ki je bil predložen brez znanja kraljevske vlade, za tem. da se iz temeljev izpTeniene z ustavo in zakoni urejeni odnošaji med državo in posameznimi veroizpovedmi. Vlada, ki že na današnji seji Narodne skupščine ni sprejela zahtevane nujnosti, je sklenila, da ta zakon tudi meritorno odkloni. Iz skupščinskih odborov Beograd, 7. febr. M. Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu prometnega ministrstva. Po obširtni debati je bil proračun pozno zvečer sprejet. Popoldne je zasedal tudi administrativni odbor Narodne skupščine, ki je razpravljal o do-vršitvi novega poslopja za Narodno skupščino. Istočasno je zasedal tudi skupščinski odbor, ki nroučuje občinski zakon Odbor je že končal razpravo o posameznih členih ter sestavlja sedaj poročilo, ki bo še v teku tega tedna predloženo plenumu Narodne skupščine. Nova demarša na Dunaju Mala antanta zahteva vrnitev vtihotapljenega orožja Italiji ali pa njegovo uničenje pod mednarodnim nadzorstvom Ženeva, 7. februarja. M. Zaradi hir-tenberške afere so predstavniki Male antante zahtevali pri Društvu narodov, naj se preiskava najstrožje nadaljuje in afera vsestransko preišče, da se ugotovi. kako ie moglo priti do akcije s tihotapstvom orožja, ki ie v prvi vrsti naperjena proti državam Male antante. Zastopniki Male antante odločno zahtevajo. nai se orožje vrne odipošiljate-ljem v Italiji ali pa na mestu uniči. V ženevskih krogih odobravalo ta korak Male antante in so prepričani, da bo to vprašanje sedaj naHo likvidirano. Anglija iti Francija sta izvršili novo de-maršo na Dunaju ter v smislu nred.o-gov Male antante energično zahtevali vrnitev vtihotapi ene ga orožja ali pa njegovo uničenje pod mednarodno kontrolo. Dunaj. 7. februarja, č. Glede na hir-tenberšiko afero so zastopniki držav Male antante izvršili novo demarš > pri dunajski vladi. Zastopniki treh zavezniških držav so zahtevali, naj se vsa zadeva ponovno podrobno preišče in vsestransko prouči, da se dožene. kako ie dejansko prišlo do te akcije.^ ki ie v prvi vrsti naperjena proti državam Male antante. Sporočili so_ avstrijski vladi, da ie Mala antanta v Ženevi zahtevala. naj se vse orožje, ki ie bi'lo odposlano iz Italije na Madžarsko in se še nahaia na avstrijskem ozemlju, zopet odpošlje v Italijo. zorožitvena pogajanja Prizadevanja za sestavo enotnega razorožitvenega predloga — Razprava o francoskem konstruktivnem načrtu — Stališče Nemčije Ženeva, 7. februarja, č. Poučeni krogi trdijo. da ie Društvo narodov razposlalo vsem delegatom držav - članic Društva narodov, ki se mudijo v Ženevi, poziv, naj določijo sporazumno rok za sklicanje pripravljalne konference, na kateri nai bi se dosegel skupen sporazum o enotnem načrtu. o katerem nai bi razpravljala raz-orož!tvena konferenca. Na tei pripravljalni konferenci naj bi se določile po angleški želji glavne točke načina razorožitve, tako da bi se debata na redni plenarni razorožitveni konferenci razpletla brez ovir in delo pospešilo. Grški delegat na razorožitveni konferenci Politis se ie izrekel za francoski razorožitveni načrt, češ, da tvori homogeno celoto. Tudi poljski delegat se je zavzel za francoski načrt, predlagal ie na nekatere izpremerrrbe. ki so bile medtem že spre;ete. Ruski delegat Litvinov ie izjavil. da z veseljem lahko pristane na več točk francoskega razorožitvenega oredlo-ga. Posebno je poudaril potrebo po nedvoumni izsleditvi napadalca. Francoski de'egat Paul Boncour ie danes konferiral z angleškim delegatom Edeno-m. nemškim delegatom Nadolnyjem. š©ansk:;udie. ki se ne bodo mosrli nikoli sporazumeti glede različnih političnih vprašanj Zato se np mr>re računati, da bo sedanja vlada dol so časa ohranila oblast v svojih rokah. Verjetno je. da bo nasnrotstva izzval najprej Hugenberg, o katerem je znano. da je v državni vladi zastopnik konservativnih velekanitalistov in nasprotnik vseh reform, za katere pc zavzema Hitler Kakor skleoaio iz Hitlerjevega govora po radiiu, namerava vodstvo narodne socialistične stranke izvesti reforme zlasti v korist nem-škesa kmeta. Vsekakor bi te reforme v prvi vrsti služile propagandnim namenom, Hugenberg pa je proti niim ne le z načelnega stališča, marveč tudi zaradi tega, ker ne želi. da bi Hitler žel prevelik osne h z morebitnimi reformami ter se kot državni kancelar populariziral in zbral okrog sebe še večje število pristašev, '^»ist napoveduje, da bo prišlo do sporov v nemški državni vladi v najkrajšem času. Pričakovati je, da bo tedaj Hugenberg izstopil iz kabineta ter tako povzročil nove zapletljaje v nemški notranji politiki. Zloraba poljedelskih subvencij Danes je pr.šlo do incidenta v odboru zaščito parlamentarnih pravic, ki stal k razpravi o škandalih pri podporah kmetom v vzhodnih provincah. Narodni socialist Frank je Izjavil, da je predsednik tega odbora, socialist Loebe, v volilnem bo. ju v deželi Lippe—Detmold rabil besede, ki so za Hitlerja žaljive. Nato je dodal, da bodo narodni socialisti onemogočili vsako delo odbora, dokler mu bo predsedoval socialni demokrat. Po Frankovi izjavi so povzročili hitler-jevci tak hrup, da Loebe ni mogel govoriti. Na seji bi prišlo do novih Odkritij o zlorabah subvencij, pa so jo zaradi nasto. pa narodnih socialistov morali prekiniti. Prepoved komunističnih kandidatur Vodstvo komunistične stranke trdi, da hoče vlada razveljaviti komunistično listo pri prihodnjih volitvah, v vladnih krogih pa izjavljajo, da vlada nima tega namena j Deutsche Allgemeine Zeitung« je objavila izjavo nekaterih komunističnih poslancev, ki odločno trdijo, da je vprašanje ukinitve komunistične stranke v Nemčiji že rešeno. S tem vprašanjem se je bavilo tudi že vodstvo narodne socialistične stranke ter celo državna vlada, ki namerava za enkrat samo začasno prepovedati delovanje komunistične stranke. Prepoved bi veljala do volitev Komunistični kandidati bi bili na ta način izločani iz volilne borbe in bi pri volitvah ne smeli niti kandidirati. Notranje ministrstvo je že zbralo potrebno gradivo za referat in predlog, ki ga bo podal notranji minister na seji vlade. Kakor pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, namerava nemška vla-da zares začasno ukiniti komunistično stranko, ker upajo narodni socialisti, da bodo s tem pridobili mnogo glasov, ki so sedaj odpadli na komuniste. Ni izključeno, da bo vlada že jutri objavila prepoved nadaljnjega delovanja komunistične stranke v Nemčiji. Neprestani poboji Preteklo noč je bilo v Berlinu in v provinci zopet več spopadov med narodnimi socialisti in delavstvom. V Charlottenbur-gu, zapadnem predmestju Berlina, je narodni socialist ubil nekega delavca. Ko so ga pasantje začeli zasledovati, je nanje petkrat ustrelil iz revolverja in ranil nekega mladeniča Posrečilo se mu je zateči se v prvi taksi in pobegniti. V drugem berlinskem predmestju v> narodni socialisti s streli iz revolverjev smrtno nevarno ranili nekega komunističnega šoferja. V Bonnu so nacionalistični dijaki na povratku z neke skupščine, ko so prišli mimo komunističnega lokala streljali in ranili dva komunista. V Harburgu so narodni socialisti ubili nekega delavca, ki se je vrača! domov s socialističnega zborovanja. Ubili so ga iz jeze, ker so izgubili sled za komunisti, katere so preganjali. V Hamburgu je neznanec ubil nekega nacionalnega socialista. Pritožba Brauna Lipsko, 7. februarja AA. Vrhovno sodišče je prejelo od bivšega predsednika pruske vlade Brauna zahtevo, naj se uredba predsednika republike o prenosu pravic pruske vlade na državnega komisarja in pa sklep predsednika pruskega državnega zibo. ra Kerrla ter državnega komisarja Papena o razpustu pruske zbornic« proglasita za neveljavna. Smučarski stafetni tek v Innsbracku Zmagali so Švedi — Jugoslovenska štafeta je prišla med enajstimi na cilj kot osma Innsbruck, 7. februarja, gd. Velike mednarodne smučarske tekme FISE so se danes nadaljevale s tekmami v »tafetnern teku na 40 km- Vreme je bilo jasno in toplo, toda snežne prilike so b'le zelo pomanjkljive. Zaradi tega stafetnega teka ni bilo mogoče izveste po prvotno nameravanem načrtu, temveč so morali vsi štirje tekači štafet prevoziti isto progo 10 km in so se na cilj vračali zopet tjakaj, kjer so 6tar-tali. Start in cnlj sta bila nedaleč od vasi Lans. približno uro hoda od Innsbruc&a, v višni 850 m. Sneg je bil t enak in moker, na nekaterih mestih pa so ga morali š-e nanesli. Prooa je v prvih dveh km nekoliko [>adla, nato pa se ie zopet po ovinkih vrr..i-a na prejšnjo višino. Za konkurenco v stafetnem teku, za katero se je morala vsaka država prijaviti s štirimi! tekmovalci, je bilo prijavljenih 1" držav, startalo pa je 11 štafet. Kakor ie b: lo pričakovati, so res tudi zmagali Švedi. Start je bil točno ob 13. uri. Že v prvi štafeti je po 42 minutah prispel kot prvi na cilj Šved Hedlund- Tik za njim so prišli vozači Nemčije. Češkoslovaške (SLČ), Avstrije. Italije in nato v dališih presledkih vozači Češkoslovaške fllDW), Madžarske. Poljske. Jugoslavije. Bolgarije in Rumunije. Natančni časi prvih vozačev prvih starih štafet so bili: 1. Hedlund 42:19.25. Mott (Nemčija) 42:27, Šmu-n&k (GSR) 43:29.08, Pau.mga.rten (Avstrija) 44:03. Pri prihodu druge štafete so imeti Švedi že več ko dve minuti naskoka. Za njimi so prišli Avstrijci, Čehoslovaiku (SLČ), Nemci, Italijani, čeho^lovaki (HD\V). Poljaki, Ju-gosloveni, Midžan, Bolgari in Rumuni. Po prihodu tretje štafete so Švedi povečali svoj naskok oa več kot 3 minute. Kot drugi so prišli na cilj Čehoslovaki (SLČ). tik za njimi pa Avstrijci, nato pa po enominutnem odmoru Nemci. Končni plasman štafet je bil naslednji: 1- Švedska (Utterstrom, Hedlund. E*-Iund, Bergstrom (2:49:04; 2. Češkoslovaška (SLČ) 2:57:34.4; 3. Avstrija 2:57:51.4; 4. Nemčija 2:58.5; 5. Italija 3:01:28. ... 8. Jugoslavija (Bervar. Janša, Godec. Smolej) 3:19:43.6. Najboljši fas je vozil Smolej 47:44.6- Za jugoslovensko štafeto so prišli na cilj še Madžari. Bolgari in Rumuni. Tekme v hockeju n« ledu so bile zaradi slabega vremena odnovedane. Jutri se bodo F IS-tek me nadaljevale * tekmami v smuku za gospode in dame. (Čehoslovaki so startali v dveh skupinah in sicer močnejša za Svaz Ivža.ru. š b-kejša pa za zvezo nemških smučarskih kruhov v ČSR Op. ur.) Pred novim civilnopravdnim postopnikom Končno dobi 1. julija 1933. obvezno moč enotni jugoslovenski civilni pravdni postopnik z dne 13. junija 1929, ki je bil objavljen v »Službenih Novmah« dne 3-avgusta 1929. Pravnikom je bilo torej dano dovolj časa, da se seznanijo s tem novim zakonom, s katerim smo se za velik korak približali idealu izenačenja jugoslovenske pravosodne zakonodaje. Neprijetne gospodarske razmere današnjih dni so za enkrat sicer preprečile uveljavljen je novega postopnika za vso kraljevino- Vendar je že samo dejstvo, da dobi imesovann zakon že sedaj obvezno moč vsaj v vseh ookra-jinah države izvzemši območja bivše Srbije in bivše Črne gore. za naše pravno življenje sila važen dogodek Gotovo bo zanimalo javnost in zlasti pravniške kroge, kakšna je obrazložitev m prodajni h krogov za uveljavljenje tega zakona v sedanjem času. Pomudimo ee danes zato samo pn tem splošnem opazovanju položaja tik pred uveljavljenjem rugo-siovenskega cnvilno-pravdnega postopnika Po prvi spremembi uvodnega zakona k novemu postopniku bi 'mel ta dobiti obvezno moč za vso Jugoslavijo dne t. januarja 1933 Posebne razmere na področjih kaša cijskega sodišča v Beogradu in Velikegs sodišča v Podgoric pa zahtevajo da se za ti dve področji uveljavljenje novega postopnika še enkrat odloži. Za področje apelacijskega sodišča v Skoplju in Velikega suda v Podgoricu je to razumljivo že iz razloga, ker so za sedai srečka sodišča, brez katerih se novi 00-stopnik ne more uveljaviti, ustanov''ena šele na malem delu ape'«oij-skega sodišča v Skoplju dočim jih v črni gori splih še ni. Ker se ta sodišča za enkrat ie m inejo ustanoviti, niti še n' znano, kdaj bo 'o mogoče. ne preostaja drugo, ko da se or^pjstr onemu zakonu, k? bo ustanovil v *eh pokrajinah k uvel i* V žp sedal nfl področju apela>cf iskega »odišča v Beogradu da-siravno tamkaj že poslujejo sreska sod;šca; to pa zato, ker se tamkaj še ni dovolj vživel novi kazensiki postopnik. če bi se spri čo tega dejstva uvedel sedaj še novi civilni postopnik, bfi se utegnile pojaviti motnje celokupnega pravosodja na imenovanem področju- Kar se ciče ostalih področij, ni bilo upravičenega razloga, da se uveljavljenje ci-vilnopravdnega postopnika še naprej odlaga. Na področjiih všjih deželnih sodišč v Ljubljani in Solritu. potem vrhovnega sodišča v Sarajevu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu ni domala nobene ovire za njegovo uvedbo. Novi postopnik se namreč skoro nič ne razločuje od postopnika. kii velja na teritoriju višjih deželnih sodišč v Ljubhani in Splitu, a se tudi prav malo razlikuje od postopnika na teritoriju vrhovnega sodišča v Sarajevu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu Za poslednji dve območji bo novi postopnik po svojih načelih o prekluziiah i.n o ne dopustnosti novih činjenic m dokazov v drugostopnem postopanju ter o omejitvi ustmenega razpravlja nja v drugoinstančnem postopanju orvtese! celo znatne olajšave. Kolikor pa gre za področje banskega stola v Zagrebu imamo opraviti že z večjimi težkočami za uvedbo novega postopnika Slednih se namreč po svojih načelih bistveno razlikuje od onega, ki velja do danes na tem območju. Kljub temu pa te težkoče niso tolike, da bi mogle opravičit; ladaljnie odlaganje uvedbe novega poetoo-nika. To tem manj ker je baš za to področje zlasti potrebno, d« »e docela nezadostna stari postopnik čim prej zamenja z novim. Ker pa se pripravljalna dela za uvedbo novega postopnika v vseh tako zvanih pre-čansluih kraph niso mogla dovršiti pred novim letom, se je tudi za t« območja določilo uveljavljenje novega oivilnopravd-nega postopnika šele za 1. aoril 1933, za kar so govorili bočno tudi biidžetni razlogi- Velika stavka v Španiji Oviedo, 7. februarja d. Zaradi spora s podjetniki 90 rudarji in velik del kovinarjev proglasili v Asturiji splošno stavko. Doslej je opustilo delo 27.000 delavcev. V političnih krogih se bole. da bi stavka ne imela slabih posledic za madridsko vlado. Novi člani banovinskega sveta Ljubljana, 7. februarja. AA. Banska oprava objavlja: Z odlokom notranjega ministrstva III št. 4663 z dne 5. februarja 1933 so postavljeni za člane banovinskega sveta dravske banovine: Za mesto L)ubl]ana: g. Stane V i d-m a r. industrijec v Ljubljani; za mesto Tržič: g. Hinko Snoj. poslovdja v predilnici in podžupan v Tržiču; za mesto Radeče: g. Josip Ravnikar. posestnik, Žagar in lastnik električne centrale v Radečah; za srez Dol. Lendava: g. Miha Erjavec, posestnik in župan v Bra-tomcih; za srez Kočevje: g. Ivan A r k o mL trgovec v Ribnici. Z istim odlokom so bili na lastno prošnjo razrešeni člani banovinskega sveta gg. Fran Bonač, industrijec v Ljubjani, Ivan Rus, industrijec v Loškem Potoku za srez Kočevje. Štefan Litrop, obrtnik v Tumišču za srez Do/l Lendavo in Ivan Lončar, hotelir in narodni poslanec v Tržiču Bolgarski emigranti se vračajo v domovino Sofija, 5. februarja. Bolgarska prestolnica in žnjo vsa Bolgarska je preživela današnji dan pod vtisom vrnitve zemljedelskih emigrantov v domovino. Tisoči prebivalstva so z največjo nestrpnostjo pričakovali povratka voditeljev naroda, ki so morali celih deset let preživeti v tujini, kamor so pobegnili pred nasilnostjo, ki so jim jo namenili njihovi zagrizeni domači sovražniki v svojem besnem pohlepu po moči in oblasti. Danes so se vrnili. Ne vsi, temveč samo dve skupini: prva pod vodstvom bivših ministrov v vladi Aleksandra Stambolijskega, NedeJjka Atanasova in Hrista Stojanova, ki je dospela v Sofijo danes okoli poldneva, in druga, manjša, ki je prispela v prestolnico zvečer. Z nepopisnim navdušenjem je bolgarski kmečki narod sprejemal emigrante na vseh železniških postajah od Dragomana pa do Sofije. Njihova pot od državne meje do prestolnice je bila triumfalna in sprejem v prestolnici je nadkriljeval vse, kar se je moglo pričakovati. S solzami v očeh so ljudske množice vzklikale svoj >urd< in prirejale emigrantom neprestane ovacije. Niso pa prišli sprejemat emigrantov pristaši vseh struj velike zemljedelske organizacije. Predstavnikov struje, ki z Dimovom in Gičevom sedi v vladi, ni bilo; ravno tako se tudi skupina, ki ji načelujeta Georgi Markov in Kosta Tomov, vsaj službeno ni udeležila sprejema. Pohitela pa sta emigrantom nasproti vse do Dragomana bivši minister Georgij Jordanov in podpredsednik Narodnega sobranja Nikola Zaharijev z nekaterimi zemljedelskimi in narodnimi poslanci in pa predstavniki zemljedelske zveze ^Aleksander Stambolijski Sprejemnih nagovorov ni bilo. Bili so pač nepotrebni, ko so tako glasno govorila srca. V imenu vračajočih se emigrantov pa sta Atanasov in Stojanov podala novinarjem izjavo, v kateri izjavljata, da se emigranti vračajo v domovino s čisto in mirno vestjo, z namenom, da bi delovali za zedinjenje zemljedelskih moči, ne pa za razdor Globoko »o prepričani, da se more samo z ustvaritvijo osnovnih načel statutov zemljedelske rveae, vpoštevaje izkušnje in potrebe novih časov, zajame i t i resnični notranji mir v državi, ki je predpogoj za blagostanje tudi vsah stanov in političnih skupin. To bo tudi v širokih slojih naroda obudilo staro vero t zdrave temelje sodobne države Emi. granti se odrekajo vsem osebnim koristim in hočejo vršiti svode dolžnosti kot vestni politiki in dobri domoljubi. Nihče pa jim ne more preprečevati, da bi ne zavzeli ramo ob rami s svojimi tovariši odličnih mest v zemljedelski organizaciji in v vrstah nepristranske bolgarske inteligence, da do konca svojega življenja ostanejo zvesti svojim idejam, očiščenim vseh karierskih nagibov Ko je Hristo Stojanov po sprejemu na sofijski postaji izpregovoril množici naroda z okna stanovanja svojega tovariša Atana-sova, je zopet poudaril, da se emigranti vračajo s trdnim namenom, da bodo delovali za edinstvo zemljedelske zveze, da le-ta doseže svojo končno zmago, da popolnoma os t v ari svoje ideje. Malo je še ostalo sodelavcev velikega učitelja zemljedelcev. Aleksandra Stambolijskega. toda ti so se zaobljubili, da bodo delovali na to, da zveza krene po stari poti. kar edino more prinesti blagostanje izmučenemu narodu in napredek Bolearski. Kdor hoče, more v teh besedah čitati ves program bodočega dela v zemljedelski zvezi, ki se da izreči v kratkih besedah: povrnitev k Stambolijskemu. od katerega se seda. nji voditelji zemljedelske zveze oddaljujejo vse boij in bolj. Naraččanie vlog pri Poštni hranilnici Beograd 7. februarja. A A. Promet poštne hranilnice v janu-riu 1933 je bil naslednji: Pristopilo ie 3W9 novih vložnikov, tako da znaša zdaj njih število 220 956. Vsota vlog je narasla za 12 800000 Din in ie znašala konec januarja 455 519.654 28 I>n V čekovnem prometu se je o tvorilo 79 novih računov tako da je zdai pn Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah skupai 21967 čekovnih računov. Promet v teh računih je znašal meseca januarja 450 388 520 Din. od tega brez uporabe gotovine 4605 odst Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo konec januarja 888.134.237 05 Din. Skupno presegajo vloge pri Poštni hranilnici 1343 milijonov dinarjev. Upravni* zagrebškega gledališča upokojen Beograd. 7. februarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen Miljutln Cek. upravnik narodnega gledaPšča v Zagrebu. Odlikovanje Beograd, 7. februarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom sv. Save ttt, stopnje George Banculesco. letalski major v p. in tajnik rumun^kega Aero. kluba. Političen proces v Gorici Gorica, 7. februarja. Pred malim senatom kazenskega sodišča se je vršil včeraj popoldne proces proti 241etnemu Martinu Bratu ž u iz Idrije, ki je bil obtožen, da je pred leti izvršil terorističen atentat ter da je zbežal brez potnega lista iz političnih razlogov čez mejo. Martin Bratuž je študiral na idrijski re^ alki, ki je pa ni dovršil. Sodeloval je pri nekdanjem idrijskem Sokolu in v raznih drugih*, pred leti še delujočih društvih. Nameščen je bil pri idrijski gozdni upravi. Leta 1929. je izgubil službo in zbežal čez mejo. Kakor pravi obtožnica, je pred begom položil bombo v bližino rudniških objektov v Idriji. Bomba je eksplodirala, vendar ni napravila občutnejše škode. _ Obtoženec je bil sojen in contumaciam. Po prečitanju obtožnice in zaslišanju policijskih agentov in miličnikov je govoril državni tožilec, ki je zahteval več let ro-bije. Sodišče je obsodilo Bratuža na 4 leta in 6 mesecev ječe ter na plačilo sodnih stroškov. Grof Albert Apponyi umrl Ženeva, 7. februarja, g. Ob 16.20 je v hotelu »Reeidenz« umrl grof Albert Aponyi, znani madžarski državnik, prvi delegat Madžarske v Društvu narodov in eden najboljših in najbolj neutrudljivih propagatorjev revizije mirovne pogodbe. Že pred vstopom Nemčije v Društvo narodov qe bil grof Appo-nyi zagovornik levizijske politike in vojaške enakopravnosti. Vsako leto je svečano protestiral proti mirovnim pogodbam. V zadnjih letih se je vedno bolj umikal v ozadje, predvsem zaradi svoje visoke starosti in končno tudi zaradi ttga, ker je prevzela vodstvo revizijske politike v Ženevi Nemčija. Budimpešta, 7. februarja, a. Vest o smrti grofa Alberta Apponyija je povzročila v Budimpešti splošno žalovanje. Na vseh javnih poslopjih in tudi na mnogih zasebnih Iršah vise črne zastave. Brezžična po^aj3 je takoj, ko se je izvedelo za smrt Apponyija, ustavila oddajanje. Seja poslanske zbornice j*> bila po kratkem žalnem govoru predsednika Almassyja odgodena in za jutri določena oficlelna žalna seja. Državni upravnik Horty, člani vlade in mnoga društva ter korpora-cije so odposlale grofovi rodbini v Ženevo sožalne brzojavke. 0 pogrebu zaslužnega madžarskega politika bo sklepal jutri ministrski svet. Grofa Apponyija bodo pokopali bodisi v mavzoleju na osrednjem pokopališču v Budimpešti, ali pa v novozgrajeni votivni cerkvi, v madžarskem Pantheonu v Szege-dinu. Grof Albert Apponvi je bil rojen 20. maja 1846 na Dunaju. Njegov oče Jurij Apponvi je bil madžarski dvorni kancelar in kasneje predsednik najvišjega sodnega dvora, strankarsko - politično pa do 1. 1848. vodja konservativne stranke. Pokojni grof dr. Albert Apponyi je bil od 1. 1872. član madžarske poslanske zbornice, in sicer v početku kot konservativec, pozneje pa je prešel v opozicijo, ki jo je tudi dolgo časa vodil. V marcu l. 1899 je bil zopet v vladnem taboru ter je postal predsednik poslanske zbornice. Od 1. 1906. do 1910 je bil v VVeckerlovi koalicijski vlad: prosvetni minister. Ko je med vojno l. 1917 Tisza odstopil, je bil ponovno prosvetni minis^tr v vladah Esterhazyja in VVpckerla. Po končani vojni je odšel 1. 1920. kot predsednik madžarske mirovne delegacije v Par z, še pred podpisom trianonske pogodbe pa je odstopil. L. 1924. je postal prvi delegat Madžarske v Društvu narodov. Slovenski planinec na Visokem Atlasu Ljubljana, 6. februarja. TK »Skala« ie nocoj priredil v dvorani Delavske zbornice predavanje znanega alpinista dr. Oskarja Reye, o njegovem izletu na Visoki Atlas v Afriki, ki ga je z neko nemško turistovsko družbo priredil preteklo poletje. Ta turistovska predavanja, ki jih vsak mesec izmenoma prirejata Skala m SPD. so polagoma postala že prava pravcata kulturna potreba našega občinstva in so smerom prav lepo obiskana. Po seriji predavanj, kj so jih pod tem okriljem zadnji čas priredili znameniti inozemski in domači predavatelji, je tudi to nocojšnje predavanje vzbudilo v Širokih krogih občinstva tako med planinci kakor med lajiki živahno zanimanje. V soremstvu skioptionih slik, ki so živo posredovale učinkovito afriško pokrajino in izredne zanimive prigode, kakršne doživi srednjeevropski, slovenski turi-st na svojem pohodu v visoko gorovje v Afriki, je predavatelj z živo besedo naslikal izlet na Visoki Atlas. V svoj*ih uvodnih izvajanjih je naslikal geološki in geografski sestav Visokega Atlasa, nato pa je z živo besedo opisal ekspedicijo planinske družbe na njega največji vrh Tupkal, ki .ie visok 4170 m. Ob sliki in besedi je občinstvo dobilo poučen vpogled v dejanje in neha-nje be-rberskega naroda, ki živi po teh kraiih, ki je bii še do nedavna surovo afriško pleme in ki mu je francoska okupacija prinesla prva znamenja kuHure. Življenje primitivnega berberskega človeka nam ie s tem predavanjem živahno stopiio pred oči. Vse zanimivosti, ki se takšni p'a-ninski ekspediciii utegnejo pripetiti od bivakiranja ob cesti pa do srečanja z zadnjim človekom izmed domačinov, k nazorno prikazal predavatelj. Predavanje, kakor ga je to pot priredba Skala, so redkost za Ljubljano. Maio :e med našimi planinci tako podjetnih ljudi, da bi se odpravili na tako oddaljene m tako neznane ttire, kakor ie izlet na Visoki Atlas. Zato pa je občinstvo s predavanja dr. Reve odšlo s toliko večio hvaležnostjo. Dva mlada obupanca Ljubljana, 7. januarja. Zunaj je nastopilo milo, res sikoro že pomladansko vreme, ki vpliva nekem melanholično na ljudi. Zaradi spremembe ▼ vremenu postajajo nekatera razdražljivi in nepremišljeni. Pomlad je rioba samomorov in je včerajšnji dan zahteval naenkrat dve žrtvi- Pri mesarskem mojstru Ivanu Podboršku v Linhartovi u'ici 4 se je že dve leti učil obrti 181etr„i Janez Aniin, dema iz Velike Stare vasi pri Grosupljem. Fant je bil do nedavna izredno priden in marljiv, zaradi česar ga je tudi mojster zelo cenil. Šele v zadnjem času se je seznanil vajenec 7. drugimi tovariši, ki so ga spridili. Naposled se je jel izpozabljati ter krasti mojstru meso. Ukradeno meso je nato prodajal raznim strankam. Mojster spočetka tega ni opazil slednjič pa je Jane/a le izsledil na nepoštenih potih. Mojster je snoči poklical Janeza k s«bi in ga oštel. Položil mu je na srce, naj s« poboljša, sicer bo propadel in bo moral od hiše. Dečko ga je poslušal ves zmeden in rdeč v obraz. Nato je odšel in ga demači niso dobili več pred oči- Podborškove j« jelo skrbeti in so ga iskali tudi ponoči. Šele zjutraj, ko so pogledali v drvarnico na dvorišču, so ga Dašli — obešenega. Mojster je seveda hitro prereza! vrv, pa je bila pomoč pret>o;na. Dečko je bil mrtev. — V Linhartovo ulico je bila pozneje pozvana policijska komisija. Truplo nesrečnega mladeniča so prenesli v mrtvašnioo k sv. Krištofu. Hudo je razburil davi kmalu po polnoči tudi strel, ki ga je oddal vase mlad vojak v kavarni Emoni. V kavarno je stopil okrog 23. mlad podnaredndk. ki se je vsedel k oknu ob Tvrševi cesti- Naročil je čašioo ruma. S svojega sedeža se je oziral po kavarni precej zmedeno, da so postali pozorni nanj nekateri gostje. Opazoval pa ga je tudi natakar, ki mu je po naročilu prinesel za povrstjo 5 čašic ruma. Kmalu po polnoči pa, ko je godba odigrala zadnji komad, je počil strel in videli so omahnitt neznanega vojaka. Telefonirali so takoj po reševalno postajo, nakar so naložili mladega vojaka, ki se ie ustrelil s samokresom tik pod •srce, na reševalni avto in ga odpeliali v garnizijsko bolnico. Bil je to 22-lctni podnarednik bolmčarske čete. Vladimir Jo-vič. doma iz Grdelice. v vozrčaTskem srezu. Kaj je tiralo mladeniča v obup. ni znano. V bolnici so nesrečneža takoj operirali, a je le malo upanja, da bo okreval. Vremenska nauoved Zagrebška vremenska napoved za danesr Nekoliko oblačno, precej stalno, zmerno ladno. — Situacija včerajšnjega rtne: > zadnjih 24 urah se je stvoril nad iužnim Jadranom baroinetrski minimum, maksimum v centralnem delu kontinenta pa se je ojačil. Zaradi take izobarčne razdelitve so prodrle v zapadne evropske kraje nove množine hladnega zraka, ki so povzročile padec temperature. V Vzhodni Evropi so temperatur" nasprotno narasle V naši državi je pritisk padel za 0.1 do 1 mm le v centralnih krajih in južnem Primoriu. drugod pa je naravi za 0.1 do 2.5 mm. naiboli v Gorskem Kotaru in zapadni Hrvatski Temperature eo v centralnih in vzhodnih krajih narasle za 1 do 5 stopinj, prav tako v najjužnejšem Primoriu. sicer pa so radie za 1 do 6, najbolj v Liki in v Gorskem Kotaru Dunajska vremen«ka^ napoved za *redo: Pretežno oblačno in deževno; milo vreme. rJTJTRO« "SI. 33 Naši kraji in ljudje $trossmayerjeva proslava na mestni gimnaziji v Ljubljani ženski realni Letošnja Strossmayerjeva slavnost na našem liceju je nudila izbran spored, ki so g a pripravile gojenke VII. razreda. V uvodnem govoru je gojenka Kovačič podala temeljit življenjepis velikega biskupa, na to je Brodarjeva deklamirala Aškerčevo pesem: V kripti djakovske katedrale, Vojka Prelovec je lepo izvedla klavirsko točko, B.usova in Mlejnikova sta se izkazali kot solistki in še bolj v duetu, pevski zbor je zapel »Lepo našo domovino«, na kar je sledila živa slika, ki jo tu prinašamo. Slovenski predpust v prestolnici Beograd. 6. februarji. Letošnu predpust, če ga štejemo pravilno od sv. Treh kraljev pa do pepelnice, ni prav za prav ne predolg, ne prekratek, nekako takole srednje baže. Minilega prosinca smo kolikortoliko mirovali. Imeli smo samo dve gledališki predstavi »Prosvetnega društva« iz Krunske ulice, »Desetega brata«. Drugih prireditev pa ni bilo. Vse drugače pa se nam obeta sedai. Začeli smo z dvema pustnima prireditvama, ki sta bili obe včeraj. 4. t. m.: »Cankarjeva« maškara-da v dvorani Zveze uradniških nabavljal-n!h zadrug v Poincarejevi. v »Petrogradu« pa ples društva »Istra, Trst, Gorica«. Posebne gneče ni bilo ne tu ne tam in se je tako pokazalo, da je v resnici potreben za maša društva nekak meddruštveni organ, ki b: urejeval, če ne drugače, pa vsaj v časovnem pogledu, njihove prireditve. Resnica ie namreč, da vkljub precejšnjemu našemu številu vendarle naša društva ne morejo računati z zadovoljivo udeležbo, če prirejajo svoje prireditve istočasno. Zlasti pa velja to za prireditve izključno zabavnega značaja, kakor ?,o ravno »m.aškarade« in r>■■']''hn- prireditve, ki poleg vsega zahtevajo še posebne izdatke za obleko, opremo itd. Kdor take izdatke zmore, gre; toda samo na eno stran. Le redki so, ki bi tvega ' dvojno vstopnino in ostale, zlasti pa prevozne s roške. Društva sama. ki za take prireditve žrtvujejo precejšnje izdatke zlasti v deko^acijske namene, pa potem le s težavo pokrivajo stroške, namesto da bi jim prireditev prinašala dobiček. Pri »Onkariu« je bilo prav veselo. Godba ie svirala neumorno in parčki so sc vrte!' v modelnih in starih plesih do mile vo-]■ Nekajkrat se je zaigralo tudi kolo. Najlepša maska, ljubek mornarček nežnega spola s »Frcnkotvana«, je dobila darilo, lep kavni servis. Vsa postrežba jc bila v društven' režiji pod vodstvom ge. Štiblerjeve — predsednik Štibler je sedel kot nekak mogočen perzijski kan za blagajno v kuhi-mii — in so občinstvu imenitno dišale kranjske klobase z zeljem, pustni krofi in jutranji »domači golaš«. Za zatiranje pa je bilo tudi poskrbljeno v dobri kakovosti in količini. Prireditve se jc udeležil tudi gospod minister Fran Pucelj s svojo neizogibno »božo«. V »Petrogradu«. kjer so se pod okriljem društva »Istra, Trst, Goric?« zbrali večinoma naši Primorci in njihovi ožji prijatelji, sta ravno tako vladala veselje in za- Najnovejši zimskošportni film po ideji dr. Fancka Ljubezen v snegu PRIDE! PRIDE! bava vse do ranega jutra ob plesu, prepevanju narodnih pesmi in ne najmanj tudi ob šegetajočih šalah neizčrpnega šaljivca in enega glavnih stebrov našega emigrantskega društva, »barba Ive«, g. Ive Bolnima. Za soboto, 11. t. m., se nam napovedujeta zopet dve prireditvi: »Cankar« uprizarja v dvorani delavske zbornice »Gan-glovega »Sina«, klub »Triglav« pa vabi v idubske prostore kavarne »Moskva« na »koline« s ple-om. srečelovom, domačimi klobasami z repo itd. Teden pozneje, v soboto, 18. t. m., pa daje prosvetno društvo »Edino s t-c v češkoslovaškem domu svoj večer z veseloigro in njej sledečo domačo zabavo, ki bo gotovo ena najmikav-nejših privlačnosti našega predpusta. Tako smo torej prav dobro preskrbljeni za štirinajst dni. No, potem do pepelnice pa bo gotovo še kaj, da se ne bomo mogli pritoževati, da nimamo kam s — cvenkom, s katerim smo itak založeni le bolj po Vodnikovo. V ostalem se pa tolažimo menda tudi z vami vred, da je koledar letos pomaknil pepclnico na — pravi dan! Jubilej uglednega podjetnika Ljubljana, 7. februarja. Le poglejte ga, kakšen korenjak je še gospod Valentin Accetto, splošno znani ljubljanski meščan in podjetnik. Kdo bi mu prisodil sedfm in pol križev, ko ga vidi v poletnem času, kako mladeniško se vozi na kolesu od doma na delo, od dela na svoj dom v Trnovskem pristanu. In vendar je zagledal naš jubilant luč »veta 8. februarja 1. 1858. na Brdu za Rožnikom. Če pri komu, se pri njemu uresničujejo besede: Iz malega raste veliko. Iz preprostega pastirčka na očetovem domu .se je povzpel do uglednega ljubljanskega meščana in priznanega stavbnega podjetnika. Poštenost in scflib°1a-okolica (Bakovci. Čcrnelanci, Krog, Kupšin-ci, Murski Črnci, Nemšavci, Rakičan, Ve-ščica. Satahovci). Puconci (Bok.rači, Brczov-ci, Dolina, Gorica, Seinerje, Markišavci, Predanovci. Puconci. Polana, Kruci, Šala-menci, Vaneča). Pet toča (Fikšinci, Gerlinci, Motovilci, Pertoča, Ropoča, Veče.slavci). Rogaševci (Nuskova, Ocinje, Rogašovci, Sveti Jurij, Serdica, Sotina. Kramarovci). Ša-lovci (Budinci, Hodoš, Krplivnik. Markov-ci, Mali Dolenci, šalovci, Peskovci in Veliki Dolenci). Tišina (Borejči, Gcderovci, Gradišče, Murski Petrovci, Petajnci, Ran-kovci, Sodišinci, Tropovci. Tišina in Van-ča vas). V zadnjem času se je osnoval v Murski Soboti Narodni Odbor, da združi ves srez in izvede v njem akcijo proti rušilcem narodnega in državnega edinstva. Predsedniki so: g. narodni poslanec Benko Josip, gg. Hartner Geza in Vezir Geza. Podpredsednik je banovinski svetnik g. Faflik, župnik v Kančevcih. tajnika sta gg. inž. prof. Zobec in šolski upravitelj Gabrijel-čič Franjo. Murskosoboški Narodni odbor je že organiziral podpise na adreso, ki se bo osebno izročila Nj. Vel. kralju. Za naš srez bodo izroeijj a d reso kralju gg. Hartner Geza. geometer Pcr.tot Kristijan in Diih Štefan iz Murske Sobote ter g. Kuhar Štefan iz Puconcev in g. Županek Vil-moš, župan iz Šalovcev. I SAMO ŠE DANES! Paul Abraham-ova najnovejša opereta HALO BABY! Prisrčen ljuba vni roman dveb mladih src. Film najnežnejših čustev, očarljivih melodij, krasnega petja in novih ognjevitih šlagerjev znamenitega komponista Abrahama. MARTHA EGGERTH, HERMAN THIMIG, ERNST VERE-BES, JAKOB TIEDTKE Kot dopolnilo najnovejši Ufin zvočni tednik in velezanimiv domači film »Izlet na Jesenice« Predstave ob 4., 7.15, in 9.15 uri Bratovska skladnica snuje protituberku lozne dispanzerje Dispanzer na Jesenicah in v Slovenjgradcu — dvoje važnih središč v borbi proti jetiki Ljubljana, 7. februarja. Tuberkuloza je naša nacionalna, socialna bolezen. Po vseh mestih in po vseh vaseh umirajo naši ljudje za tuberkulozo. Bodi bogat, bodi berač: nikomur ne prizanese ta morilka naroda in človeštva. Številni sa-natoriji, ki obstoje v naši državi in po vsem svetu, si na vso moč prizadeva jo d i bi odpomogli temu socialnemu zlu. Toda sanatorij jc lahko na uslugo same omejenemu številu pacijentov. Vse n.ncžice bolnikov, ki hirajo in umirajo ior.ui sanatorij ne more oskrbovati. Modern i socialna medicina je zato iznašla posebno orožje v boju proti tuberkulozi: dispanzer. —-Proti tuberkulozni dispanzer je zavod, ki lahko obseže skoraj neskončen teritorij bolnikov. Vsak sanattorij lahko sprejme pod svojo streho samo omejeno število pacientov. Posebnna odlika dispanzerja pa je, da njega delovanje seže do zadnje vasi, do zadnjega kotička, do zadnjega bolnika in da pomaga tudi tistemu bolniku, ki je bil že od vsega sveta pozabljen in zapuščen. Protituberkulozna dispanzerja v Ljubljani in v Trbovljah, ki ju vodi specialist dr. Prodan, nudita bogate dokaze, kako je borba proti tej morilki človeštva lahko zmagovita. Glavna bratovska skladnica, ki je omogočila ustanovitev dispanzerja v Trbov- Uspehi kmetijskega tečaja v Adlešičih Adlešiči. 7. februarja. Eden izmed letošnjih najbolj uspelih gospodarskih tečajev bo nedvomno zimski kmetijski tečaj v Adlešičih v kršni Beli Krajini. ki ga je pričel ob nepričakovano obilni udeležbi črnomeljski sreski načelnik g. dr. Drago t in Trstenjak. Prebivalstvo želi čim več strokovnega pouka in znanja, da bi tako v sedanjih kritičnih časih našlo-nova pota za izboljšanje kmetijskega gospodarstva, ter Sii vsaj malo olajšalo prehod iz težke gospodarske krize v za kmetijstvo srečnejše čase. Strokovno vodstvo tečaja je poverjeno delavnemu in agilnemu »reškemu kmetijskemu referentu v Črnomlju, g. Emeranu Sto-klasu. Bilo je že lepo število koristnih predavanj po odobrenem učnem načrtu. Organizacija tečaja je brezhibna in so vsa izredno zanimiva in poučna predavanja vedno dobro obiskana. Izvajanje učnega programa nudi udeležencem pestro izpremembo, ker poleg strogo kmetijsko gospodarske stroke kot glavnega predmeta predavajo in sodelujejo na tečaju še sreski sanitetni referent g. dr. Božidar Kiissel in sreski veterinar g. Franc Herkovič v svojih strokah. Prireditev tečaja izpopolnjuje v harmonično celoto sreski načelnik s svojimi, za kmečko prebivalstvo zelo koristnimi predavanji o državoznanstvu in kmetijskem zakonodavstvu. Vse to, kakor tudi neprisiljen domač način predavanj je razlog stalne velike udeležbe (še celo gospodinje ne manjkajo), pa lahko upamo, da bo ta koristna prireditev banske uprave po programu na dan 26. t. m. zaključena s popolnim uspehom. To še zlasti z ozirom na to, da sreski kmetijski odbor v Črnomlju, ki se je po večletnem počitk uspet zbudil in pomladil, pripravlja, kakor smo doznali, tečajnikom iz Adlešičev prav prijetno in koristno presenečen e. ZnačUefTprimer pijanske razdivjanosti Skofja Loka, 7. februarja. Na Trati pri Skofji Loki je bil v nedeljo zvečer v gostilni g. Antona Hafnerja pretep, kakršnega že dolgo ne pomnijo v škofjeloški okolici. Alkohol je bil vzrok, da se je krvavo končala zabavna prireditev, ki se je vršila v korist prehranjevalne akcije za brezposelne. Obisk zabave jc bil prav lep in se je zbralo pri plesu veliko kmečkih fantov, delavcev ter nekaj posestnikov iz vasi Suhe, Sv. Duha, Virmaš, Papirnice. Dorfarjev in drugih okoliških krajev. Dolgo je bil v gostilni mir, ko pa je ljudem stopilo vino v glavo, so prišli do besede znani rogovileži in pretepači. Okrog 19. se je spopadla trojica najbolj razvnetih in jo je eden dobil s polenom preko hrbta. Ko so posegli vmes orožniki, so mnogi mislili, da se bo zabava lahko vršila v miru in redu. Najhujše pa je šele prišlo. V veži pri mizi jc sedelo pet vojakov, ki so tudi že precej globoko pogledali v kozarce. Vojaki so začeli na ves glas prepevati, kar pa plesalcem v sobi ni bilo po volji. Eden od fantov je zahteval od vojakov, naj utihnejo. To pa je bil ljah, v tem našem industrijskem centru, ki je izmed vseh slovenskih krajev najbolj ogrožen po tuberkulozi, pripravlja zdaj dva nova protituberkulozna dispanzerja. Glavna bratovska skladnica. ki ji predseduje generalni direktor TPD g. Skubec, Je dokazala svoje veliko razumevanje za naše zdravstvene razmere s tem. da je sklenila ustanoviti dispanzerje še na Jesenicah in v Slovenjgradcu. Na Jesenicah, ki predstavljajo s svojo okolico enega naših najvažnejših industrijskih središč, je t veliki meri tuberkuloza doma. Slovenjgradec pa je politično in geografsko središče velikega revirja, ki ga tvorijo štajerski in koroški rudniški in industrijski kraji Velenje, Guštanj, Prevalje, Mežica. Slovenjgradec je skladnica izbrala za svoj dispanzer predvsem zato, ker ima sodobno opremljeno bolnico in moderen Rontgen-aparat Razen tega je Glavna bratovska skladnica sklenila u Itanovitev okrevališča za svoje člane, predvsem za rudarje in jeseniške delavce, ter je predsedniku kurato-rija Protituberkulozne lige dr. Franti Mi-su naročila, da na Gorenjskem poišče primeren kraj za ta zavod. — Vse to jasno dokazuje, kako si Bratovska skladnica vesrno prizadeva, da pripomore k zdravstvenemu povzdigu našega naroda. povod, da sta si na enkrat stala nasproti dva sovražna tabora in da se je razvila pravcata bitka. Fantje so besno navalili na vojake, metali na nje kozarce in steklenice, vojaki pa so začeli udrihati s sabljami in bajoneti V gneči so se bliskali tudi noži in borilci so polomili in razmetali sploh vse. kar se je dalo premaknitu Mnogo pretepačev je bilo že ob začetku spopada oblitih s krvjo, odnehati pa niro hoteli. Na nekem vojaku so razbili stol, da mu je glava kar obtičala med deščicami. Med strašno bojno vihro je gostilničar prosil za pomoč iz Škofje Loke. Še predno je ta prišla, so vojaki zapustili krvavo bojišče, fantje pa so pozneje nadaljevali pretep med seboj. Gostilničar je skušal pretepače v posameznih gručah spraviti iz hiše, pa ni imel pravega uspeha. Ena od takih gruč je zunaj napadla torbarskega mojstra Petra Kajzerja, ga vrgla na tla in obdelavala s pestmi. Divjaki so napadli tudi gostilničarja, ki je mojstru prihitel na pomoč. Naposled so sc razdivjanci le nekako izmotali iz hiše ;n so za njimi seveda takoj zapahnili močna hišna vrata. Pretepači so okrog hiše še dolgo divjali in skušali tudi vlomiti vrata. V gostilniških prostorih je vse razbito, pobeliti pa bo treba tudi stene, ker so močno oškropljene s krvjo. Kako se godi pretepačem, še ni znano. Mnogi od njih so se poskrili, osem so jih že zaprli, nekega vojaka pa so morali zaradi težkih poškodb prepeljati v bolnišnico. Zagonetna smrt Novo mesto, 7. februarja. Poročali smo že, da je izginila premožna zasebnica, 40-letna Ana Siakova, ki je stanovala v šolski ulici in se je lansko leto seznanila z nekim 20-letn m fantom, ki ji je obljubil zakon, češ, da bo nasledil lepo posestvo, ko postane polnoleten. Spri. čo takih obljub je Siakova fanta vsestran. sko podpirala in ga zalagala tudi z denarjem. Njuno razmerje ni ostalo brez posledic m Siakova je bila že šesti mesec noseča. To pa je naenkrat ohladilo fantovo ljubezen. Začel je izostajati in se nazadnje ni več prikazal. Siakova je razočara, na sklenila, da gre v smrt. Napisala je več pisem za svojega ljubčka in jih pustila v stanovanju, nato pa je brez sledu izginila. Danes popoldne pa je b lo po preteka 32 dni najdeno njeno truplo v Krki. Šesto-šolec Stanko Not je opazil pod Turkovim kozolcem v vodi žensko truplo in o tem obvestil orožništvo in policijo. Truplo so potegnili iz vode m ugotovili, da gre za pogrešano Slakovo. Na truplu je več znakov, ki vzbujajo sum, da je morda storila nasilno smrt. Zaradi tega bo jutri izvršena obdukcija. Zlasti jasni so znaki udarcev na sredini čela in ob desnem sencu. Mojstrovina nepopisnih naravnih lepot in športa Ljubezen v snegu PRIDE! PRIDE! ULTUHNIPREGLED „Cicibtm" na odru Otroški oder »Svobode« je priredil 1. in A. februarja v Dramskem gledališču prvo otroško revijo. Iz Župančičevega »Cicibana sta bila izbrala Katja in Ferdo Delak posebno priljubljene pesmi ter jih vprizo-rila z mimično deklamacijo. Sodelovali so otroci od 4 do 10 let, treba jim je priznati, da takorekoč brez običajne zadrege. Gledališče je bilo natrpano do zadnjega kotička. Kdor si je tik pred revijo poskušal oskrbeti vstopnico, je sprevidel, da je bil njegov trud zaman. Revija se bo — upajmo — še kdaj ponovila, saj jo je mlado občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Pri vprizoritvi je sodeloval otroški jazz: Vojka in Zorko Prelovec. Režiserja sta postavila na oder veliko knjigo »Cicibana«, ki je izšel v založbi »Umetniška propaganda« z ilustracijami g. N. Pirnata, na katero se je tudi inscena-cija naslanjala. Knjiga na odru je bila zelo posrečen zamislek in notranja vez med posameznimi slikami. Mladi igralci so prihajali na oder iz knjige, izstopali so iz strani, ki so bile včasih prevrtane, da je bilo treba le glavo vtakniti skozi krožno odprtino. Slike so bile pestre, deklamacija v zboru razločna. Posebno pa je ugajal mali Ci-cibanček, ki se je udomačil na odru in razveseljeval občinstvo s presrčno recitacijo. Otroški oder ima pogumen ansambel, kateremu nastop ni prizadeva! preglavic. Revija je zanimiv poizkus, pri nas precej svojevrsten. Otroci, ki že poznajo »Cicibana«, so brez dvoma bolj uživali, ker jim je besedilo znano in so ga v sliki tem lažje obnavljali. Videlo pa se je, da so marsikateri pogrešali tesnejše zveze med slikami, da so jim bili prikazi prekratki. Nji-nova fantazija si je pač ustvarila živejši svet kot so ga videli. Pirnatove ilustracije v knjigi nudijo razgretim glavam za tiho premišljevanje o modrem besedilu bujno osnovo. Marsikatera slika na odru je trenutno zanimala, ne bo pa zapustila globljega spomina, ker se je prehitro utrnila in ni beseda našla močnega izraza. Pesmi »žabe«, »Kroparji« in predvsem »Zlato v Blatni vasi« bi lahko z barvitejšo epično plastiko dosegla še večji uspeh. Inscenator se mora poglobiti v otroško fantazijo in razplamteti vse iskrice, s katerimi je pesnik razvnel mlado dušo. V »Cicibanu« to ni baš lahko, ker je besedilo odraslim in malim enako zajemljivo in je treba najti težko srednjo pot, da bi bila zunanja podoba plastičen izraz vsebine. Vkljub nedostatkom je bila revija vesel in zaželen poskus odrske inscenacije. Dve premieri v drami Maeterlinckov skeč »Zadoščenje« je prav za prav repriza. ker so ga igrali že na francoskem večeru lani meseca decembra. Tragični prizor iz dni svetovne vojne je docela soroden »Stilmondskemu županu«, le snov je še bolj zgnetena. Odnadla je poslednja zunanjost dogajanja in sk«č je skoraj gola vsebina dogodka, ki se je med številnimi enaki- mi v svetovni vojni pripet'1 ob holandsko-belgijski meji. Nemški kapetan von Gers-dorf je ustrelil svojega bivšega prijatelja in tovariša. Belgijca doktorja Capelleja, ki je v prepiru ubil pijanega nemškega poročnika in branil tako čast žene. Preden so počili usodni streli, s katerimi jp bilo zadoščeno vojnemu zakonu, se je tako rekoč med štirimi očmi dogodilo še nekaj, česar v kratkem dnevnem poročilu ne bi našli. Doktor Capelle je obskal svoio bolno mater, živečo na Holandskem. poldrugi kilometer od Selzacta. kraja tragičnega dogodka. Ka-pttan Gersdorf je po daljšem oklevanju privolil, da je Capelle zapustil jeoo in Belgijo ssa dve uri in pol. Capellejeva žena Lena ee je ponudila za talca. Ob skrajno napetem pričakovanju, ko je že ugasnilo poslednje upanje, da bi se Car>elle vrnil, in je bilo že gotovo, da bo morala žena stopiti pred puške, čeprav bi trdi Nemec rad žrtvoval nekega drugega, ee zasujejo na hodniku klici in mož stoji pred onemelo ženo. Po kratkem. trpkem slovesu je bilo zakonu zadoščeno. Trpka vsebina biča živce, da bi Vzbudila odpor napram vojni, ki je ubijala na slepo, kamor je posegla. V vojni ne more človeška individualnost zahtevati zase nobene pravice. ker vojaška justica ne pozna individualnosti. ampak služi le ideji. Človeška usoda 9e v tej perspektivi izpreminja v malenkostno slučajnost; solze, srd in obup posameznika ee v bedi celokupnega človeštva prikazujejo le kot lažni utrinki in izginjajo v ob-čestvenem trpljenju. Smrt poedinca nima več socialnega značaja, ne pretresa in ne vznemirja, zapušča le občutje jalovega upora in mučne groze. Trenutni vtisi zelo hitro oblede, ker se po večini avtorjem j>ovojnih dram, kar smo j'h videli, ni posrečilo, prj-kazati človekove usode v socialnem - družbenem odnosu, ki edini približuje človeka človeku in vzbuja zanimanje za poedinčevo življenje. Sberiffov »Konec poti« je b'l brez dvoma še najjaoji v tej vrsti. Debevec je v svoji režiji premaknil vse dogajanje v notranjo borbo, v kateri igralec z vsem naporom svojega čuvetvovanja ustvarja živega človeka, da bi privezal gledalca na svojo usodo. Med strogim Nemcem, ki ga je igral Skrbinšek, in Capellejem, obsojenim na smrt. ki kot človek več ne zanima, ampak ga občutimo le še kot patetično tragično žrtev, je doigrala Šaričeva svojo notranjo dramo z globoko sugeetivnostjo. Njena pretresljiva in skrajno umerjena igra je razbičala živce * Znani irski pisatelj in dramatik Yeats nas je presadil v povsem drugo ozračje. »Gospa Chatleena« je lirična, mistična pesnitev, napisana z bujno fantastiko in močnim pravljičnim čarom. Župančič je v svojem prevodu krasno posnel Irčevo strogost, preprostost in mračnost. Prvi prizori, oziroma slike eo dragocene stvaritve. Vzbujajo strastno zanimanje in oklepajo; gledalca v svoje spone, da ee ne more izviti čarobnemu vplivu pravljičnega vzdušja. Yeate porazi človeka. Strahotno okolje temnih in tesnobnih irskih gozdov pričara s priprostimi potezami in izredno krepkimi značaji- Šhemus Rua, žena Mary in njun »in Teig se ostro risani tipi kmetskega ljudstva. V deželi razsaja lakota, požgana eo po- lja, v bajtah, kjer še kurijo s šoto, umiraj) ljudje. Še nekaj motovilca rase na skorja-Mi zemlji, poslednja kokoš čaka noža, živina, poljsko orodje je že zdavnaj poprodano. Ljudstva se polašča obup. v mrzličnem obupu poslušajo grozotne napovedi o demonih in pošastih, ki se klatijo po deželi, se obešajo po drevju in pričakujejo človeka, aa bi mu izpili kri. Nekod so videli v šumi moža z ušesi netopirjevimi, za grmom preže rogate sove. Vsa dežela, temni gozdovi, križ-petja so polni strahov in človek ne veruj«* več sebi. da gleda človeka pred sabo. V dneh te pošastne lakote, ki je prikazana z intuitivno silo. bi se človek predal za vsak belič. Pobožna Mary pričakuje v molitvi odrešenja. Ob ognju v bajti -živi in prisluškuje grozotam. Nen mož, uporni Shemus Rua, se je ves dan potikal po gozdovih za plenom, toda svet je kakor izum rt. še ptice ni mogel ustreliti. Potem je stegoval roke na križpot-ju med drugimi berači, ki so ga iz zavisti pregnali. Mladi Teig se pridružuje očetovemu upornišiiTj zoper boga in njegovo mater, ki ne treneta niti z očesom, ko se človek vije na zemlji od gladu v poslednjih krčih. Za življenje, za kruh bi predala tudi dušo. V ta pravljični svet, katerega ustvarja krepka realistika. stopi sospa Chatleena. Nov motiv ee vplete, motiv čiste človeške duše, ki je bolna od žalosti in bi 6e hotela žrtvovati za svoje ljudstvo. Gospa Chatleena se odpove pred Marijo s sedemkrat predrtim eroeim svetu in svoi tihi ljubezni do pevca in vidca Aleena. Toda njena žrtev ne nasiti lačnega ljudstva. Zoper njo delajo temni demoni, trgovci, ki v teh dneh izkušajo in kupujejo človeške duše. Shemus Rua in Teig Domače vesti ♦ Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje tretje redno zasedanje dne 15. t. m. ob 10 dop. v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje predloga banovinskega proračuna dravske banovine za 1. 1933-34. + Dom kralja Aleksandra v Zemunu. Ze- 5»ur.ska mestna občina je odobrila načrt beograjskega arhitekta Miše Manojloviča za gradbo Narodnega doma kralja Aleksandra Mestna občina je v ro svrho dala na razpolago stavbišee v mestnem parku. V do-iou bo sede7 nacionalnih društev. Z zgradbo doma se bo pričelo letošnjo pomlad. ♦ Imenovanje na univerzi. Na kemičnem institutu univerze v Ljubljani je imenovan za privatnega docenta dosedanji asistent s. dr. i-<. Klemen Ribani. Mlademu znan^^enifcu iskreno čestitamo! + Razpust Zveze slušateljev. Kakor smo že poročali, je Zveza slušateljev univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpuščena. Razpust je odredil prosvetni minister, za likvidatorja je določen profesor pravne fakultete dr. Kušej. Premoženje zveze je neznatno. ♦ Otvoritev telefonske centrale v Braslov. čah v Savinjski dolini se je izvršila v nedeljo. Otvoril je centralo direktor pošte in telegrafa g dr. Janko Tavzes, ki je prispel iz Ljubljane v družbi svetnika g. Tilna Epicba. Po otvoritvi je bil prirejen na čast zastopnikom pošte banket. t- Vprašanje ureditve železničarskih prejemkov. V Subotici se je preteklo nedeljo vršilo veliko zborovanje železničarjev. Zborovanja se je udeležilo približno 3000 članov železničarskega društva s področja su-botiške železniške direkcije ter delegati oblastnega odbora iz Ljubljane, Beograda, Zagreba in Sarajeva. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se od glavnega odbora zahteva. naj deluje na to, da se čim prej reši vprašanje železničarskih prejemkov. ♦ Ganglov »Sin« v Beogradu. Društvo Cankar uprizori v nedeljo 12. t. m. ob 20. v veliki dvorani Radničke komore«, Ne-nianjina ulica 28. v Beogradu E. Ga.nglovo dramo Sin . Vabijo se vsi, da se udeležijo predstave. Kako se izražajo slavni pevci in umetniki kakor n. pr. Franc Lehar, Hansi Niese, skladatelj Kalman itd. o Kaiserjevih prsnih karamelah: Kaiserjeve prsne karamele teknejo iz-borno. Lehar, Wien, 1932. Vaše Kaiserjeve prsne karamele so izvrstne. Rahljajo in ovlažujejo — tako da se kmalu lahko govori o dobrem učinku. PriDoročam jih najbolje. Hansi Niese. 1932. Rad vam potrjujem, da so mi pri kaš-Iju. hripavosti in kataru vedno pomagale vaše Kaiserjeve prsne karamele. Komorni pevec Alfred Piccaver, Državna opera, Wien. in Viktor Flemming, tenor pri Radio Wien. Slično in še pohvalneje se je izrazilo še 44 slovitih umetnikov in pevcev. + Nove bolniške takse v državnih bolnicah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je podpisal pravilnik o novih bolniških taksah za državne in banovinske bolnice in bolniške ambulance. V državnih bolnicah znašajo oskrbni stroški v 3 razredu za davčne obveznike z letnim neposrednim davkom od 200 do 1000 Din dnevno 25 Din: davčni zavezniki z Mnim -davkom do 200 Din pa ne plačajo nič. Dnevna taksa v 2. razredu znaša. 70 Din, i,n 1. razredu pa 100 Din brez ozira na davčno obveznost. V duševnih bolnicah ne plačajo davčni obvezniki z letnim neposrednim davkom do 20-0 Din nič. od 200 do 1000 Din 10 Din. od 1O00 do 2000 Din 20 Din, nad 2000 Din pa 30 Din. V 2. razredu se plača 40 Din, v t 1. razredu pa 60 Din dnevno brez ozira na davek. * Novi grobovi. Po težki operaciji je v Zagrebu umrla gospa Franja Tu r k o v a, posestnica od Sv. Ruperta pri Gomilskem. Pokopali jo bodo jutri ob 10. na domačem pokopališču. _ V mariborski boLnišnici je preminila ?dč. Ana Bezjakova. učitelji- Slednji se obraz preplavi s sladkimi nasmeški, kadar Slamič naš pripravi rosbif nam angleški! Najboljši svetovni smučarji in športniki VValter Rimi in Guzzi Lantschner v filmu Ljubezen v snegu ca v Ptuju in bo jutri ob 16. pokopana na ptujskem mestnem pokopališču. — V Ljubljani je umrla gospa Frančiška M a s t e k. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob pol 14. iz hiše žalosti, Florjanska ulica 10, na pokopališče pri Sv. Križu. — Smrt si je izbrala za svojo žrtev tudi gospo Katarino M a u r i č e v o, rojeno Koršičevo. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Naši v Ameriki. Slovenski trgovci v Milwaukeeju so o božiču nabrali znatno množino biag ter podarili obilo obleke, perila in drugih potrebščin nad 30 slovenskim brezposelnim družinam. — Med ameriškimi Slovenci dobro znani dr. Srečko Zamjen je imenovan za profesorja bogoslovja in se je nedavno podal v Jeruzalem, kjer ostane tri leta, potem pa se vrne v Ameriko — V Duluhu Je v starosti 87 let umrl rojak Fran ^oz-ar, o katerem se domneva, da je bil najstarejši Slovenec v Ameriki. Doma je bil iz Ribniške okolice. V zadnjih letih je starček skoraj popolnoma oslepel. V Wau-keganu je preminila rojakinja Ivana Rav- ČRM0 BELA REBUTA UNION 18. FEBRUARJA VABILA RAZPOSLANA, REKLAMACIJE V DAMSKEM SALONU KAVARNE EMONA VSAKI DAN OD 18,—19. 2229 nohrib, stara 47 let, doma iz Šrange pri Vrhniki. _ V Walse.nburghu v državi Colo- rado, pa rojak Alojzij Pajnič, po rodu iz Gorice vasi pri Ribnici star 55 let. Zapušča tri sestre. V Milvvaukeeju je umrl eden najstarejših naseljencev Fran Ambrož, doma iz Ljubneg-a v Savinjski dolini, odkoder je prišel v Ameriko pred 51 leti. Pokojnik zapušča ženo in tri odrasle otroke. V Chicagu je izdihnila 70 letna Antonija Omerza, doma iz Župeče vasi pri Krškem. V Ameriki je bivala dvajset let. Nadalje so umrli po slovenskih naselbinah Ferdinand Ojsteršek, star 64 let, doma v celjski okolici, Franc Hočevar v Chicagu, star 40 let, doma iz Studenca pri Ljubljani, nadalje Leopold Majerle v Blv, star 52 let., doma iz ljubljanske okolice, ter Janez Kraje v Aurori kot žrtev avtomobilske nesreeč. ♦ Novorojenček v snegu. Iz Braslovč poročajo: V ponedeljek popoldne sta nalet.!a dva šolarja pri nabiranju vrbovih inačic v bližini Savinje, na neki čuden omot. Ko sta otroka v svoji radovednosti odvezala cunje, sta našla v njih mrtvega novorojenčka. Najdeno dete je moškega spola ter je ležalo na dotičnem mestu najbrže že od prejšnjega dne, če že ne dalje. O najdbi je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki že poizveduje za brezvestno materjo. ♦ Visoka starost. V Banjaluki je te dni umrl Alija Musinovič, najstarejši meščan v Banjaluki, star 109 let. V Banj al u ko se je Alija preseJil iz Prizrena v dobi, ko je Bosna bila še pod turškim jarmom. Umrl je dobre volje in Še vedno soosobem za delo. TEHNIČNI BIRO Vsakovrstne aRj-j (VAN ZUPAN načrte, ---- proračune, gradbeno vodstvo, obračune. Zgradb » __ izvršitev «|_JuBlJANA GRADIŠČE ST. 13 orev7em? Zastopa ie gradbenega gospodarja informacije brezplačno Pokličite telefon 2796 I PRIDE! PRIDE! ♦ oarnofiiur prea poiono. i/. r>e.iuv«ua haja poročilo o senzacionalnem samomoru ženina neposredno pred poroko. V ponede-deljek bi se imela tamkaj izvršiti poroka tridesetletnega premožnega, seljaka Bogdana Vujičiča. Vse priprave za poroko so bile končane, a ženiu se ni prikazal. Gostje so ga iskali in ga našli obešenega v hlevu. Pri samomorilcu so našli pismo, v katerem nevesto prosi odpuščanja ter ji zapušča vse darove, ki jih je namenil za poroko. Vzroka za samomor v pismu ne navaja. ♦ Ujel se je. Bivši že.lezničarski uslužbenec Lojze C. si >je skušal pomagati na prav originalen način Svoječasno je prišel v po sest bloka dobavnic železničarske Naba". ljalne zadruge, ki jih je pa zdaj izpolnjeval sam na razno blago. Te dni je spet prišel v zadrugo na Masarykovi cesti, kjer je predložil dobavnico za 600 kg koruze. Bili so pa nanj že opozorjeni, a so mu navzlic temu dali blago, da so videli, komu ga pelje. Pozneje so ga prijeli in mu blago zaplenili ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Če Vas j BOLI GLAVA ali ZOBJE, če imate nV> MIGRENO ali / NEURALGIJO V ublažuje bolečine andefci Orig. fijola z 20 tabl. Din 20 — 1 tableta Din 150 Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno oa Min soc. politiVe in carodnega zdrav,a S. Br. 17.429 od 3. oktobra 1932. .♦ Izsleditev nevarnih vlomilcev. Med preiskavo krvavega dogodka pred gostilno »Plitvice« v Zagrebu, kjer je bil ustreljen, kakor sm<< že poročali, pod nadzornik zagrebških detektivov. Dragotin Vacek in je njegov morilec takoj nato izvršil samomor, je zagrebška policija prišla na sled vlomilcem, ki so izvršili zaporedoma več predrznih vlomov. Nedavno smo poročali o zadnjem vlomu v prostore zadruge »Hrvatski Radisa? in baš nekaj denarja in večji del zlatnine, ki je bila odnesena od tam, so našli v drvarnici poleg stanovanja vlomilca Rudolfa šouriča, ki je ustrelil detektiva in samega sebe. Ko so takoj po krvavem dogodku preiskali ščuričev dom, niso našli ničesar posebnega. Prijeli pa. so tudi njegovega tovariša, nekega Nov a kovica in ta jih je opozoril na neko drvarnico. V drvarnici je bil večji dej plena od vloma v zadrugo -..Radiše« in Nova.kovič je priznal, da je bil s ščuričem udeležen pri tem zločinu. Izvršili so še več drugih aretacij, imena are-ti ram cev pa se v interesu preiskave še ne dajo javnosti. Tako so le prišli na sled nevarni vlomilski tolpi, ki je izvršila zaporedoma več predrznih, že svoječasno opisanih vlomov. »KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730_ BILLIE DOVE v prekrasni čustveni drami HUZARJI Ob 4., V28. in 9. zvečer ob najnižjih cenah ♦ Pregled motornih vozil se bo vršil za področje uprave ljubljanske policije in za področje ljubljanskega okoliškega sreza kakor prejšnja leta v garažah Triumf-avto na Celovški cesti po naslednjem redu: Za vsa motorna vozila iz jubljane 9. t. m. ob pol S. za osebne avtomobile do štev. 140, ob 13.30 za štev. do 280, 10. t. m. ob pol 8. za štev. do 420, ob 13.30 za štev. do 500 in za tovorne avtomobile do št. 60, 11. t. m. ob po! 8. za tovorne avtomobile do št. 20, ob 13.30 za motorna kolesa do štev. 300 in za vsa motorna kolesa ter avtomobile, osebne i.n tovorne, ki so lani ne glede na visokost evidenčne številke za stalno v Ljubljani. Za vsa motoma vozila iz področja sreskega načelstva pa bodo pregledi 13 t. m. ob pol 8. in 13.30. Avtotaksije in avtobuse se bo pregledovalo tudi izven navedenega Čaroben nasmeh je mogoč samo ob lepih in belih zobeh, toda lepi in beli so šobje samo zaradi Chlorodont paste za 50be. Tuba 8 Din. Premiera cirkuškega velefilma KRALJ S MEH A MARKO klovn Pretresljiva usoda človeka, ki je moral zabavati druge ljudi, sam pa je trpel najhujše srčne bolečine! KOVAL, SAMBOLSKI Kot dopolnilo najnovejši Ufin zvočni tednik in prvovrstna šalo-igra z HANKOM MOSERJEM »Vestni nosač« SAMO ŠE DANES! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečei Zvočni kino IDEAL vrstnega reda, če bi siceT trpel obrat na stojiščih in progah. Vsi lastniki motornih vozil so dolžni po teh določilih poslati svoja vozila na pregled, natančnejša določila pa so razvidna v uradni objavi, ki jo je v celoti objavil včeraj tudi -»Slovenski Narode ♦ Volkovi napadajo črede ovac. Okrog Han Pjeska. napadajo gladni volkovi ovčje črede na paši Logar Ljubomir Mitrovič je eno od volkov raztrgano ovco zastrupil s strihninom. Naslednjega dne je našel na onem kraju dve zastrupljeni voljulji in enega volka. Iz L?nWlane u_ Socialno-gospodarski tečaj ZKD. V četrtek, 9. t. m. bo predaval odvetnik dr. Lapajne o »Denarju, njegovi vrednosti in valutni politiku, g. Majcen tajnik Mestne hranilnice pa o »Pravu, državi in dctižbi«. V soboto 11. t. m. bo predavanje o »Kapitalu. delu, brezposelnosti im zemlji« ter o r Socialnem pTavut. u_ Predavanje v Šiški. V petek 9. t. m. bo pod okrilem ZKD v Sokolskem domu v Šiški predavanje g. dr. Škerlja o Norveški. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike. Po predavanju se bodo predvajali 4 kulturni filmi. POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA REPREZENTANČNI TEHNIŠKI PLES CELJE 11. februarja NARODNI DOM u___ V društvu »Soča« bo predaval 11. t. m. točno ob 20.30 v salonu pri »Levu* g. prof. dr. Josip Mihelak o temi »sodobna svetovna gospodarska in finančna vojna;. Predavatelj bo govoril o simptomih sodobne gospodarske krize, o brezposelnosti, o vzrokih gospodarske krize, o povojni spremembi svetovne, trgovske, denarne in finančne strukture: o gospodarski prosperi-teti Amerike do leta 1929 in njenem propadanju ]h> letu 1929; o problemu stroja, preobljurlenosti in krizi sodobnega gospodarskega sistema. Po predavanju bo prosta zabava s sodelovanjem pevskega zbora Kra-kovoTmovo. Vabljeni vsi »Sočanic in prijatelji. Vstop vsem prost! u— Druga repriza »Cicibana«. Otroški oder »Svobode? bo uprizoril »Cicibana« tretjič v nedeljo 12. t. m. ob 11. dopoldne v dramskem gledališču. Premiera in repriza sta pokazali vso lepoto te otroške revije. V nedeljo bo tako d-ana prilika, da vidijo »Cicibana« tudi šolski otroci iz okolice in vsi, ki ga še nis0 videli. Cene vstopnicam so nekoliko znižane in se dobe sedeži po 15, 14. 12, 10, 8, 6, in 4 Din, stojišča pa po 2 in 1 Din. Vstopnice so že v prodaji v blagajni opernega gledališča. u_ Prekrasen nov zimskosportni film. Elitni kino Matica nam napoveduje lep smučarski in zimskosportni film, ki nam bo lepote zimske narave in belega športa pokazal v vsej bleščeči krasoti. Film se imenuje »Ljubezen v snegu« (nemški naslov »Pustolovščine v Engadinu;<) v njem sodelujejo najboljši smučarji in športniki, me,d njimi dobro znana smučarja Walter Rimi in Guzzi Lantschner. Film je napravljen po ideji dr. Arnolda Francka. Prijatelji belega športa in lepe zimske narave bodo imeli pri tem filmu vol i k užitek. u_ Tatjanin večer Zveze ruskih akademikov Aleksandrove nniveTZe pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja, se bo vršil v soboto 18. t. m. v Kazini. Pri koncertu bo sodeloval državni konserva-torij. Nastopili bodo gojenci gdč. Š. Fratnik, S. Hrašovec, D. Skok, gg. O. Bajde, A. Dr-mota, J. Likovič, 'u. Pfeifer, F. Stanič, V. šušteršič, I. žižmond; pri klavirju S. Fink, R Gallatia, I. Krmpotič in V. Vodiušek. Po koncertu ples. Občinstvo opozarjamo, da se za letošnjo prireditev vabila ne bodo razpošiljala. — Odbor ZRA. u_ Upokojeno učiteljstvo ima svoj običajni mesečni sestanek jutri ob 16. pri »Novem svetu? in običajni vsakoletni ob isti uri istotam 23. t. m. na »debeli« četrtek. Vabljeni vsi tovariši in tovarišice. u_ Prosimo p. n. trgovce, kakor tudi obrtnike vseh strok, ki potrebujejo vajence, da se blagovolijo obrniti na naše društvo. Posebno pa prosimo on p. a. gg. trgovce in obrtnike, ki so voljni sprejeti siromašne vajence in jim nuditi vso oskrbo. Pišite, prosimo, na: Dobrodelno društvo »Varstvo« Ljubljana, Tyrševa cesta 17. u— člani Podpornega in posmrtnega društva železniških uslužbencev in upokojencev se ponovno vabijo na sestanek, ki se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Poročalo se bo o uspehih dveh delegatskih sestankov. u_ Poročila sta se g. Sušnik Ivan, poštni uradnik in gdč. M a-t t a Kitzlerjeva, poštna uradnica, oba v Ljubljani. Bilo srečno! u— Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse članice na sestanek v nedeljo 12. t. m. ob 10 v prostorih JUU. Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANACOT PASTILE DR. WANDERJA Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega omota Din 8.—, velikega Din 15.—. u_ Premog za reveže. Socialni urad mestnega magistrata je med reveže razdelil vso zalogo premoga, ki ga je imel na razpolago. TPD, Jakil i.n drugi dobrotniki so dali občini 10 vagonov premoga. Vsak vagon se je razdelil na 100 strank, tako da je vsak prosilec dobil okrog 100 kg. Prav tako je socialni urad razdelil tudi vsa drva¥ ki jih je dva in pol vagona darovala tvrdka Jakil. Ker je bilo za drva mnogo prosilcev, je vsaka stranka dobila majhen kupček.. En vagon drv je mestni občini še obljubljen. u_ Žrtev vročekrvnega Bosanca. 2S letni deiavcc Valentin Žagar se je podal predsi-nočnjim na Kodeljevo, kjer je povasoval pri svojem dekletu Vračajoč se domov je naenkrat zagledal na cesti pred seboj brezposelnega Bosanca Hasana Puškarja, ki je. bil nanj Ijubo^jimen. Med obema je nastal prepir, ki pa ni trajal dolgo. Bosanec je naenkrat potegnil nož in zamahnil proti Žagarju. Zadel ga je tik pod srce, nakar je pobegnil. Žagar je imel še toliko moči, da je odšel na Zaloško cesto do stražnice, kj<«r je po-vedal, kaj se mu je pripetilo. S stražnice so pozvali na pomoč reševalni avto, ki je Žagarja prepeljal v bolnico. Njegova poškodba je težkega značaja. Vročekrvnega Bosanca so zjutraj aretirali In izročili sodišču. BELIT samo do nedelje 12. t m* Oglejte si razstav© v trgovini. Cene so vidne. — Nihče Vas ne bo vpr^gšal. ali kaj kupite ali ne. Za sedanji hladni čas Vas ogreje »Meinl« čaj zastonj pri nas. Trgovska hiša ANT. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 Ljubljana 2635 u— 15. valčkov ples natakarjev. Prejeli, smo: Veliki belo-rdeči lepaki nam naznanjajo, da se bo vršil 9. t. m. v Kazini 15. valčkov ples natakarjev in da je čisti dobiček tega plesa namenjen brezposelnim natakarjem. Mi natakarji se začudeno vprašujemo, kdo prireja ta ple-s, ker vemo, da naša strokovna organizacija v resnici sploh ne živi. Na papirju morda obstoja kak odbor, ki pa nima pravice nastopati v imenu organizacije natakarjev, ker nima našega ■zaupanja, saj že dve leti ni sklical niti občnega zbora, da bi na njem položil račun o svojem delu in tudi ni slišal naših misli in naših želj. še z večjim začudenjem pa st (klavirska spremljava je bila v rokah pr.n Janka Ravnika) sta se vtopila v delo s prav posebno ljubeznijo in sta z vso minucioz-nostjo podala mestoma dokaj krhko delo. ki je v njuni interpretaciji zadobilo v v.sa-kem stavku pravo lice. Beethovnove violinske sonate so, dasi tehnično za violinista mnogo zahtevajo, takorekoč koncerti za solista in spremljevalca; in bilo je prijetno, kako sta izmenoma oba umetnika podajala muzikalno nit vedrega dela Mendelssohnov violinski koncert je brus vsakega konserva-torijskega absolventa in gotovo izmed vseh sličnih najbolj zdrdran. Ž klavirsko spremljavo (ki je, mimogrede povedano, jako topa priredba polnega orkestralnega zvoka) to delo ne napravlia pravega, zanos-itega vtisa, ki mu sicer pritiče. Dasi je ta koncert od podobnih skoro tehnično najlažji, nudi vendar dovolj prilike izvajalcu, da se izkaže, in Rupel je — osobito v prvem stavku — dokazal, da jc dosegel izredno tehnično višino Po koncertu so bili poklonjeni šopki in oba izvajalca sta bila deležna toplega aplavza. Razpoloženje sicer ne prav mnogoštevilne, pa zato tembolj pozorne in ljubeznive publike, pa se je stopnjevalo <.-scbito v drugem delu koncerta, ki so ga izpolnjevale krajše točke — po pariškem okusu, kot je nekdo nekoliko zlobno pripomnil. Mislim pa, c?a to ni bil le pariški okus kajti imena, ki jih je spored navajal v ttrn delu. so jako pestrih narodnosti. Zal, da bile skoro vse le priredbe klavirskih ali orkestrskih komadov, kar zveni za violino vedno nekoliko enolično. Na prvem me>tu Stravinskega preludij in rajanje princes iz suite »Zar ptica«, krotka, v priročnem ruskem slogu zgraiena skladbica z nekoliko medlim nastrojenjem, nato Milhauo-jev tango »Sumarč« iz zbirke »Saudades do Bra-zil«, ki je zbog svoje originalne ritmike in namerne disonantnosti izzval k ponovitvi, nato španski — ho>.eč — biti de Fallov »Jota« in slednjič nekoliko obledeli Saint-Saen-sov Rondo capriccioso z introdukcijo Po tej skladbi, ki je polna tehničnih težkoč v istem razmerju kot je prazna oo vsebini, je bil violinist deležen burnega odobravanja, ki ga je prisililo, da je dodal še štiri točke in sicer Dvofakov slovanski ples v e-molu. Ravelovo habanjero, melodiio tako kot generala kakor kot skladatelja znanega Da ves«, in slednjič Schubertovo uspavan- ko, efektne dodatne skladbe k; redko še namen. S tem koncertom se je mladi violinist močno afirmiral v našem kon~ertnera življenju in dokazal bogate plodove svojega inozemskega študija v izpopolnitvi tehn;ke enako kot v profinjenosn interpretacije, ki je bila posebno odiična v orvi p dovici sporeda. Pri klavirju je prof. Janko Ravnik z izredno delikatnim spr-emljevanjem mn igo pripomogel k zasluženemu uspehu. L. M. S. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani števUKe za označbo kraja pomenijo: l. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 retat'/na vlaga v %. 5. smer im brzina vetra. 6 oblačnost l—10, 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo, lruge najnižjo temperaturo 7. februarja Ljubljana 7, 764.7, 0.6, 92, mirno megla, —, Ljubljana 13, 762.1, 3.6, 70, mirno, megla, Maribor 7, 763.0, 1, SO. WNW1, jasno, —, —, Zagreb 7, 763.5, 3, 90, ENE1, 6, _, Beograd 7, 763.0, 6, 80, W4, 10, 0.4, dež; Sarajevo 7, 764.7, 3, 80, mirno, 10, —, —; Skoplje 7, 763.2, 4, 90, NW1, 9, _; Split 7, 762.5, 11, 80, NNW4, 1, _, Kumbor 7, 761.2, 10. 80, mirno, jasno, —, _; Rab 7, 766.2, 6. 80, NI, 1, Temperatura: Ljubljana 11, fl.0; Maribo*. 9.2, 1; Zagreb 12, 3; Beograd 12, ti; Sarajevo 13, 3; Skoplje 12, 3; Split 13, 10; Kumbor —. 10; Rab —, 6. Sonce vzhaja ob 7.14, zahaja ob 17.14. Una vzhaja ob 13.29, %ahaja ob 5.57. * u— Za predpustne prireditve si oglejte največjo zalogo lani p ionov, k,rep-papirja, serpentin, konfetija, mask i.n servietov le pri M. Tičar, Ljubljana. Društvom popust! u— Pobegel brivski vajenec. Neznano kam pobegnil pred nekaj dnevi 18 letni brivski vajenec Ignac H. Mladenič je odnesel svojemu sostanovalcu Rudolfu Vrabiču na Stožicah črno zimsko suknjo, sivkastorjav -plaSč in nekaj druge obleke, v vrednosti 2000 DIk. Pobegli vajenec je srednje močne liostavr, okroglega debelega obraza, ter hodi navadno gologlav. Ubežnika zasleduje po. lici;?^ Iz Cel]a e— Odpovedana predstava. Cland Dramatičnega društva v Celju so nameravali pod okriljem Rdečega križa drevi uprizoriti v mestnem gledališču znano dramo Pe-cije Petrovič« »Mrak«. Cisti dobiček je bil namenjen brezposelnim v Celju in okolici. -Ker pa je bilo v predprodaji prodanih le nekaj vstopni«, so morali predstavo odpovedati m preložili na pozneje. Žalostno jc, •da občinstvo ni pokazalo smisla za številne brezposelne in reveže, ki bi bili deležni čilega dobička predstave. c— Učiteljski upokojenci iz Celja in ■okolice imajo redne tovariške sestanke vsako prvo soboto v mese-cu v restavraciji Nabavljalne zadruge v Prešernovi ulici. c— Kaj je z bolnico v Vrbju? Bivšii Ni-dorferjev mlin m posestvo v Vrbju pri Žalcu so pred leti kupili usmiljeni bratje iz »Gradca pod pogojem, da bodo tam ustanovili bolnic:, č;m bosta umrla g. Nidorfer in njegova žena. G. Nidorfer je umrl že pred leti, njegova žena pa letos v janu-urju- Ker jc nastala sed;ij za usmiljene brate dolžnost, da ustvarijo na omenjenem posestvu bolnico, se prebivalstvo novprašuje, ali je /e kaj ukrenjeno v tej zadevi. e— Previdnost pri požaru v zaprtem prost«ru. Včeraj smo poročali o požaru, ki je nastal v nedeljo 5. t. m- v zaprti trgovini g. Alberta Jarha v Gaberju pri Celju. Ob tej pri lit c i opozarjamo, da bi naj ljud-ie, čim opazijo, da je nastal ogenj v zaprtem prostoru, ne odpirali prostora sami. ker se s tem dovaja v prostor svež zrak, /aradi česar se lab^o ogenj zelo hitro razširi in povzroči katastrofo. V takem primeru je treba počakati gasilce, ki lahko ^ najuspešneje preprečijo večjo nevarnost, če sc ogenj v zaprtem prostoru še ni razvil. Iz Maribora Djuka Trbuhovič, priljubljeni operetni tenor, prvak, bivše beograjske operete, ki je tudi dve leti sodeloval pri mariborskem gledališču in je užiival splošne simpatije. sedaj pa deluje kot režiser in pevec v »Sarajevu, bo gostoval v torek 14- t. «n. kot Tasito v opereti » Grofica Marica«. — Opozarjamo na nocojšnjo predstavo »Švejka IL del« v Narodnem gledališču ob 20. delova.lci{ke). kakor tudi oni, ki se zanimajo za krajevno odrsko delo. — Na razpolago bo tudi kronika celotnega kulturnega udejstvovanja žalskega odra ob priliki 20 letnega društvenega delovanja. Iz društvenega življenja v Črnomlju Sokolsko društvo je priredilo na Sveč-nico Niišlčevo veseloigra »Navaden človek«. Igra ie bila dobro naštudi-rana in tudi obisk je bil za sedanje raz-mere dober. Brat nrosvetar je im*el pač dosti truda, da io spravil igro na oder. Gmotni uspeh je zadovoljiv. Sicer se vršijo vsako nedeljo tudi kinopredstave. vendar se opazi, da ie ljudstvo boli zavzeto za igre, kar je vse- kakor hvalevredno. Na Jožefovo se nam obeta druga predstava. Živimo v doto. občinskih zborov. Sokolsko društvo je Imelo svoi izredni dobro obiskani letni občni zbor, ki se je vršil v znamenju bratske sloge; izvoljen le po večini zopet stari odbor. Novoustanovljena Strelska družina, je Imela svoj občni zbor pri Lakneriu. Zasi-guran je prostor za strelišče in sobno streljanje. Občni zbor Gasilnega društva se ie vršil v nedelo. Odbor Planinskega društva ie ostal neizpremenjen. Snuje se društvo za tajski promet in podružnica SLD za Črnomelj iti Metliko s sedežem v Črnomlju. Umni je v visoki starosti v Loki posestnik Jakob šenica, ki se je udeležil voi-ske z Italijo. V Črnomlju pa je preminul posestnik Josip Kapš. Po vinogradih se je začelo prvo delo; sneg je wgin?i in nastalo je pravo pomladansko vreme. Gospodarstvo Okrožni urad za zavarovanje delavcev v januarju Povprečnina članov bolnikov odstotek bolnikov povprečna dnevna zavarovana mezda v Din celotna dnevna zavarovana moških 42.355 (-4.871) 9*2 (-240) 2.20 (- 0.28) 26.35 (- 1-73) 1,116.201.20 mezda v Din (— 209.944.80) ženskih 27.505 (- 1.363) 691 (— 86) 2.51 (-0.18) 18.21 (- 1.41) 500.880.40 65.467.60) skupaj 69.N60 (— 6.234) 1.62-i <- 326) 2.32 (- 0.24) 23.15 (-1.72) 1.617.141.60 275.412.40) (Številke v oklepajih pomenijo razlike nugiroti stanju v istem mesecu lanskega leta.) Hud mraz je v zadnji polovici meseca januarja potisnil članstvo OUZD precej navzdol Povprečnina v decembru je znašala 74.215. v januarju pa samo 69.860 zavarovanih delavcev. Razen leta 1923., ko se je zavarovanje |>o zakonu od 14. maja leta 1922. šele uvajalo, ni imel OUZD še nikdar tako nizkega stanja zavarovancev. Nazadovanje zaposlenosti v teku gospodarske krize je razvidno iz dejstva, da je invfl OUZD 8. junija leta 1930., to je tik pred krizo, 103.750 zavarovancev. Vkljub nepovoljnim vremenskim razmeram pa letni padec članstva in zavarovanih mezd ni narasel, ampak se je precej zmanjšal. kakor kaže naslednja tabela: Mesec Enoletni padec članstva povprečne celotne dnevne zavarovane mezde junij •julij avgust september oktober november december januar — Zanimivo 'je dejstvo, da kljub precejšnjemu mrazu zdravstvene razmere delavstva iiiso nazadovale, ampak so se celo nekoliko izboljšale. Odstotek bolnikov je padel pri moških za 0.28%, pri ženskah za 0.18% in pri obeh spolih za 0.24%. v Din v tisočih 15.738 1.84 Din 575 16.623 2.20 620 IS.251! 2.41 681 17.687 2.42! 662 14.641 2.30 564 10.407 2.01 424 7.436 1.75 317 6.234 1.12 275 Zbor mlinarjev in Žagarjev v Kranju V ponedeljek popoldne se je vršilo^ v Kranju veliko zborovanje mlinarjev in Žagarjev. Zastopani so bili iz kranjskega, tr-žiškeoa in škofjeloškega okoliša, vodil pa je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev združenja g. Ivan Kosiša iz llovke, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnika okrožnega odbora predsednika g. Pristova, zastopnika Zbornice za TOI tajnika g. dr. Pretnarja iz Ljubljane, zadružnega načelnika g. Bitenca in tajnika g. Šiško iz Kranja. Ko je naglašal nujno potrebo po ustanovitvi lastne strokovne organizacije, je omenjal tudi tež-koče dozdaj neorganiziranega mlinarskega in žagarskega stanu. Podrobno o nalogah organizacije in o položaju mlina,rske stroke za časa žitnega monopola in po likvidaciji tega ter o položaju Žagarjev, ki je v marsičem podoben onemu mlinarjev, je referiral g. dr. Pretnar. Zanimivo je dejstvo, da je bilo mlinarstvo po starem obrtnem redu priznano kot svobodna obrt in da je ta obrt nasled-stveno prešla vselej od očeta na sina in da je skoro polovica obrtnih mlinov obenem tudi žag. Novi zakon pa veže obe obrti na obrtnico. Navzočni so pazno sledili izvajanjem referenta in jih odobravali. G. Pristo 24 tvornic. Konferenco je »tvoril predsednik Zadruge kmetijskih tvornre špirita g. Anton Miha-lovič iz Zagreba, ki je med drugim dejal, da je s početkom poslovanja prodajne centrale za špirit položaj kmetijskih tvornic špirita ogrožen. Z likvidacijo Zveze kmetijskih tvornic špirita kakor tudi zadruge v Zagrebu ni več foruma, ki bi varoval koristi kmetijskih tvor-niic. Pravila prodajne centrale za špirit silijo vse tvor-nice k pristopu v centralo, a to je po izjavi Mihalovida za kmeti>io industrijo nemogoče. Ostali govorniki so govoriti enako o težavah kmetijskih tvornic špirita in navajali primere za svoje trditve. Naposled je razpravljal g. Artur Lederer o ustanovitve nove zveze s sedežem v Zemunu in »e pritoževal proti odloku finančnega ministrstva glede določanja cen špiritu. — Markiranje jajc za Italijo. Kakor smo že poročali, je uvoz jajc v Italijo dovoljen le, če je blago markirano z označbo, iz katere države izvira. Označba mora biti na vsakem jajcu napisana s kemičnim črnilom v latinici v velikosti najmanj 2 mm in lahko čitljiva. Obvezno je markiranje tudi za zaboje, ki morajo imeti na vsaki strani označbe, iz katere države izvirajo, in število jajc; napisano mora to biti z latinico v velikosti najmanj 3 cm. Blago mora priti na carinarnico že markirano. Dovoljen je tranzitni uvoz jajc preko pristanišč Reke, Trsta in Genove s pogoji: da blago v tranzitnih pristaniščih ni podvrženo nikakim manipulacijam, da so pošiljke spremljane z uverenji o izvoru blaga, izstavljenimi od ob-lastev odpremnih krajev z naznačbo števila zabojev, pošiljatelja, tvrdke ali špediterja, preko katerega se blago ekspedira za tranzitna pristanišča, da so zaboji munerirani in markirani z istim žigom, ki je tudi na spremnem uverenju o izvoru blaga, tako da se zaboji lahko identificirajo. Naredba je stopila v veljavo 1. t m. Za pošiljke, ki so bile ta dan na potu, še ne velja. = Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. januarja 1933 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 4 (8), v savski 4 (15), v vrbaska — (—). v primorski 1 (5), v drinsk' 3 (7), v zetski 3 (_), v dunavski 5 (12), v moravski 6 (5). v vardarski 2 (9), Beograd, Zemun in Pan- čevo 2 (3). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 7 (16). v savski 13 (42), v vrbaski 2 (2), v primorski 5 (5), v drnski 5 (6), v zetski — (3). v dunavski 9 (26), v moravskn — (1), v vardarski — (2), Beograd. Zemun in Pančevo g (7). __ Otvorjena posredovalna posto- panja: v dravski banovini 7, v savski 34, v vrbaski —, v primorski 3, v drinsk; 16, v zetski 1, v dunavski 1, v morav^ci —. v vardarski —, Beograd, Zemun in Panče-vo 1- — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 11 (4), v savski 4 (10), v vrbaski — (—), v primorski 2 (2), v dr irski 5 (5), v zetski 1 (—), v dunavski 13 (3), v moravski 5 (5), v vardarski 4 (1), Beograd. Zemun in Pančevo 4 (2). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravsk1 banovini 20 (13), v savski 15 (15), v vrbaski 9 (__), v primorPki 5 (3), v drinski 6 (3). v zetski 3 (1), v dunavski 9 (10), v moravski 1 (_). v vardarski — (—), Beograd. Zemun in Pančevo 2 (—). = NaraStenje brezposelnosti v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je bilo 21. januarja v Franciji registriranih 306.100 brezposelnih, to je za 8794 več kakor v prejšnjem tednu. Od teb uživa 305.239 državne podpore. = Insolvence ▼ Nemčiji. V letošnjem januarju je bilo v Nemčiji otvorjenih 539 novih konkurzov brez onih, ki so bili zaradi pomanjkanja premoženja odklonjeni, in 194 poravnalnih postopkov. Ustrezajoči številki ze lanski december znašata 521 in 280. število konkurzov je sicer nekoliko naraslo, zato pa je število poravnaln h postopkov znatneje padlo, kar pomeni v celoti lahen padec insolvenc. = Lipski pomladni velegejem se otvoi i 5. marca. Končajo se: tekstilni eejem v ere-do 8. marca, pohištveni sejem, sejem športnih izdelkov, , New-vork 517.75. Bruselj 72.10, Milan 26.50, Madrid 42.525, Amsterdam 208.25, Berlin 123.10. Dunaj 73.05 (59.50), Sofija 3.76, Praea 15.33, Varšava 58, Atene 3, Bukarešta 3.0S. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 204.50 — 208, za februar 204 — 208, za marc 200 — 205, 7 odst. investicijsko 44 — 45.50, 4 odst. agrarne 22 — 25, 7 odst. Blair 37 — 38. 8 odst. Blair 39 — 41, 7 odst. posojilo Državne hipotekarne 42 denar, 6 odst. beglučke 31 — 32; industrijske vrednote: Narodna šumska 24 — 26, Impeks 50 denar Šečerana Osijek 140 blago, Trbovlje J44 — 150; bančne vrednote: Narodna 3800 denar. Privilegirana agrarna 219 — 222. Beograd. Vojna škoda promptna zaključek 206, 7 odst. investicijsko 45.50 blago, 4 odst agrarne zaključek 25, 6 odst. beglučke zaključek 31.75, 8 odst. Blair 41 blago, 7 odst. Blair 36.50 denar. Narodna zaključek 4150, Privilegirana agrarna 221 in 220. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.50, Alp ne-Montan. 12.50. HRIPA PONOVNO NA DNEVNEM REDU V sosednjih državah razsaja že gotovo dobo epidemija hripe. Število človeških žrtev se veča vsak dan. Ker take epidemije niso šle nikdar dosedaj mimo nas, je torej z gotovostjo pričakovati, da zavzame ta bolezen, ki se povsod javlja v tem času, tudi pri nas značaj epidemije. Pred to boleznijo se moremo obvarovati, ako preprečimo njenim bacilom dohod v naše telo. Temu se moremo ogniti samo na ta način, da pravočasno des-inficiramo naša usta in grlo. V te svrhe pozna medicina razna sredstva, a eno najbolj znanih in najbolj zanesljivih so Panftavin-pastile »Bayer«. Priporočajo jih in predpisujejo zdravniške avtoritete po vsem svetu. + Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca za pšenico mlačna, za ostalb neizpremenjeno. Proimt je znašal 36 vagonov. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. sornjebaska potiska, sremska 230—232.50; baška ^okolica Sombor. gorniebanatska 227.50 — 230: ju/.-nobanatska 225—227.50. Ječmen: baški m sremski, 6465 ka 107.50—112-50; pomladni. 06/67 k« 115—120. Turščica: baška in sremska garantirana 64 - GG; za marc, april, niaj 70 — 74; banatska garantirana 63—<>•>. Moka: baška in banatska. s-Os« in sOnsr< 360 — 375; >2« 340—255; >5« 320—330: "<>: 295-305; »7« 200—210; 97.50— 102.50. Otrobi: baški v jiitastih vrečah 77.50—82.50; banatski v ju tastih vrečah 75 — 80. Fiž«:: baški in sremski beli 117.50 - 120. 4- Somborska blagovna borza (7. t. m.) Tendena neizpremenjena. Promet 51 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 230 do 232.50; gornjebaška 232 — 234; sremska 222.50 — 227.50; slavonska 220 — 224; baška potiska 232.50 — 235; banatska potiska 227.50 — 230; banatska 222.50 — 225. Tur-šfi«-a: baška promptna 64 — 66; za marc, apr'1, maj 70 — 72.50; baška in srf-mska sušena 75 — 77. Otrobi: baški pšenični proniptni 70 — 72.50. Moka: baška in banatska, in -Ogg« 360 - 375; »2^ 340 .io 355; »5* 325 - 335; *6« 295 - 305; »7'. 210 — 220: »S« 100 — 105. Fižol: baški beli 115 _ 125. VINO položaj na banatskeni vinskem tržišču. Trgovina je nasproti zadnjim mesecem lanskega leta oslabela. S tujino ni prometa. Zanimanji so le iz dunavske in savske banovine, pa še ti kupujejo le manjše koli č ne. Cene so stalne in se gibljejo: za bela namizna vina med 1.20 in 1.60, za otelo med 1 .n 1.40. za izbrane vste med 1.50 in 4 Din za liter. Blaga je 5e mnogo. ŽIVINA + Dunajski živinski scj«m (6. t. m.) D0« 450 — 455: banatska. »Og« 400 do 465- LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 8.: Zadoščenje, Gospa Chatleena. C Četrtek. 9.: Slava in njeni mešetarji. Premiera. Izven. Petek, 10. ob 15.: Carjevič Aleksej. Dijaška predstava- Znatno zn žane cene- OPERA Začetek ob 20. Sreda. 8.: Pri belem konjičku. Sreda. Četrtek. 9.: Morana. D. Petek, 10.: Zaprto. Sobota 11.: Baletni večer. Premiera. Izven. ★ »Slava in njeni mešetarjk. Pmniera teza svojevrstnega dela, ki sta sra napisala francoska dramatika Marcel Pagnol in Paul Ni-voix, bo jutri. V velikih- ulogah nastop io Jerman, Lipah, Jan. Rakarjeva, Mira Dair-lova in Kukčeva; v manjših, a zato nič ma vi izrazitih i>a Debevec, Sanc'n. Bratma, Po:o-kar. Breziker in Pianeckv. ltežira Milan HPunčkam z glasbo skladatelja Bajerja. To delo sta oba umetnika naštudirala tudi v Nemčiji za časa svojega tamošnjega sodelovanja. Ena izmed takratnih kritik pravi naslednje: -^Plesna pantomt-na >Punčka*, ki vsebuje celo vrsto scen, j« obdržala stalno svojo privlačnost, saj no*i r sebi mnoco življenja in pestrega nastrojenja. V tem baletu ni poudarjena fnovitost, temveč raznolikost v plesni sferi. »Punčka« določuje ples in s tem tudi že stil, ki je točno določen. Cez v?e isrračke in punčke kraljuje vila vseh punčk (Pia Mlakar). Ponoči oživi to kraljestvo v vsej svoji pestrosti.« V baletu »Punčkat 6odeluje Pia Mlakarjeva v glavni ulocri, dalje Pino Mlakar, Golovin in ves pomnoženi operni balet Poleg »Punčke« je več solonastopov gospe in gosp. Mlakarja in pa velika ansamblska scena na glasbo dr Švare. Premiera bo 11. t m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 8-: Svejk, II. del. Premiera. TEKOM NASE OBLASTVENO DOVOLJENE RAZPRODAJE razpečavamo: Ia volneni Georgette .............po Din 42.— volneno blago za kostime..............» 59.— pristno angleško blago za moške obleke.......» » 200.— prvovrstno češko blago za moške obleke.......» » 90.— velika izbira ostankov od Din 4.— naprej. Izkoristite to priliko, ker dovoljena RAZPRODAJA traja le še malo časa in želimo zalogo čimpreje izprazniti. OBLAČILNICA ILIRIJA LJUBLJANA, Mestni trg štev. 17-L 2640b Iz življenja in sveta Železničarska stavka na Irskem Na Irskem in v Ulstru je izbruhnil zadnje dni železniCarski štrajk. Stavka približno J 0.000 železničarjev. Oblasti so morale zastražiti proge z vojaštvom, da obvarujejo železniške naprave sabotažnih činov. Na sliki vidimo kolodvor v Dublinu, kjer je promet znatno skrčen Slepe! bodo videti Presenetljivo uspešno zdravljenje sive mrene Odeški profesor V- P. Filatov je v.rnil štiri in dvajset slepcem vid s tem, da je presadil nanje roženico z živih oči. Nesrečniki so po operaciji izpregledali. Pred dnevi je Filatov demonstriral svojo metodo presajanja roženuce javno v Društvu zdravnikov v Moskvi na seji, ki je bila splošno dostopna. Metoda V P. Filatova obstoji v tem, da prereže ranar sivo mreno oslepelega očesa ter vsadi v rez roženico živega človeka. Seveda se takšne oči dobe poTedkc»na, ampak Filatov praktšo»ra tako, da porablja za svo- Vsako uro deset potresnih sunkov Vsako leto zabeležijo potresomeri na naši zemeljski obli približno 100.009 potresnih sunkov, kar znaša okroglo deset sunkov na uro. Najsabše se majo v tem pogledu na Japonskem, kjer imajo povprečno dva potresa na teden. V Italiji imajo letno do 300 sunkov, na Grškem še v_«č, namreč 500. Krajev, kjer potresov nikoli ne čutijo, ali kjer nastopajo le poredkoma, je zelo malo. A n:ti ti niso sigurni pred potresi, ker jih lahko pritegnejo potresna ognjišča v obližju v svoj pes. Srednjeevropski potres leta 1911 ie n- pr. potegnil v srvoj vpliv površno 1 milijona četvornih km. Lizbons.ki potres i. 1755 pa je bil tako silen, da so ga čut i'i celo v severni Afriki, na Norveškem :n Škotskem. Pijanec se bo spreobrnil Neki opekar iz Feuchtwangena na Wi3r-tembe-rškem ie objavil v »Bavarskem kurirju« naslednji oglas: »Pozor! Johann \Vienner, opekar iz Mehlhauserja poziva gostilničarje v okolici tega kraia, naj mu od 1. januarja 1933 ne dajejo nobene pijane. ker se hoče poboljšati.« Kakšen uspeh iroa oglas, še ne poročajo. je operacije oči živih oseb. katerim so jih morali zaradi kakšne poškodbe odstranili. Operacija sama na sebi je kratka in traja jedva pet do sedem m nut Zdravniško društvo v Moskvi je sklenilo sprejeti izsledke Fiktova m se okoristiti z njegovimi izkušnjami v tem pravcu, da se bo leč la siva mrena v bodoče po njegovem operativnem pestopku. VMloisov spomenik V Latinski četrti Pariza bodo v kratkem odkrili spomenik originalnemu francoskemu pesniku balad Francoisu Villonu, ki je bil za svojega življenja bolj znan kakor potepuh in dovtipen pustolovec, danes pa slovi le še kot pesnik Odločilni naskok na Monnt Everest četrta angleška odprava koče osvojiti najvišji vršac sveta Te dni odpotuje, kakor smo poročali že večkrat, četrta angleška ekspedicija, da si osvoji najvišji vrh sveta, že tri ekspedi-cije so zaman poskušale svojo srečo s tem drznim podjetjem, Mount Everest je odbil vse napade, kakor jih je odbila druga najv šja gora sveta, Kančinčinga. Zgodovina teh naskokov v povojni dobi spada med najbolj junaška dejanja našega časa. Prva poskusna ekspedicija je odšla pod vodstvom Howarda Buryja 1. 1921. Naslednje leto je sledila večja ekspedicija pod vodstvom generala Brucea in je dose_ gla višino 7100 m. Takrat so prvič ,upo_ rabili kisikove aparate v boju proti nizkemu zračnemu tlaku m pomanjkanju kisika v velikih višinah. General Bruce je vodil tudi ekšpedicijo i. 1924., med katero sta polkovnik Norton in zdravnik Som_ menvelt prodrla do višine 8600 m. Ko sta se drugega dne zbudila, je imel Norton snežno slepoto, Sommerwell pa gorsko bolezen. A to je samo spodbudilo Georgea Leigha Malloryja in Andrewa Invina, da sta šla poskušat svojo srečo. Videli so ju še v višini 8540 m. potem sta izginila človeškim očem. Vrnila se nista nikoli več in n"hče ne ve, da li sta vrh dosegla in kje po^vata njuni trupli. To pa nista bili edini žrtvi Mounta Eve-resta. Vsi trije naskoki nanj so zahtevali okrog- 30 življenj. Toda te žrtve niso b:le zaman. Izkušnje dosedanjih ekspedicij so nauč le letošnje naskakovalce, kako naj se prnrflvijo za svoje deianje. Odoravo sta organizirala Britska geo_ grafska d^ižba in Britski a!p:nski klub. Vod^a ie Husrh Ruttled^e. ki je lansko leto ■pTTr!?0'*! vrh Nanda Devi v Himalaji. Spremlja ga več članov prejšnjih odnrav, ? nomožno moštvo, nosače i. dr., od kate. rih zavisi pol UTjeha ali neuspeha, je iz-brano z najvp^o skrbnostio. Pri izberi prov^anta je odi o*'1« 50-letna izkuSnja vo. jaških in mo*-narišk'h eksoedicii. šotore je dobavi1« tvrdka. katere izkušnje segajo Se v čocj kr'-nske vojne, oosebno skrb sc posvetili tud' luči. Odorava bo opremljena z dvema tipoma vsak trenutek nripravlje-nih električnih svetilk Možje bodo nosili nov poseben tio naočnikov, ki ščiteč oči pred nevarnimi učinki ultra vioTičnih žarkov. omogočalo pregled nenavadno Širokega zornega pol i a in odp»ajo jasen pogled v najš!rnei*o daliavo. Obleka ip izbrana tako. da Ščiti te>o T>~d najhujšim mra. som m je vendarle lafc&a. Spodnji kosi so v primeri z obleko polarnih raziskovalcev naravnost tropsko lahki. Spalne vreče iz kamelje dlake in volne nudijo toplo ležišče, a takšna vreča za 4 osebe tehta sa. mo 9 funtov. Sploh so skrbeli za vsako, tudi najmanjšo malenkost, da bo ustrezala razmeram v himalajskih višinah in zahtevi po praktičnosti ter lahkoti. Za snemanje so se odločili za naviti film, kajti v teh višinah izgubijo prsti svojo občutljivost in je potreben material, ki ne zahteva posebnih manipulacij. Za kinematografsko snemanje pa so se odločili za lahki 16 mm film. Tako so storili vse, kar je v človeški moči, da si zagotovijo uspeh, in vse kaže, da se jim uspeh tokrat ne izneveri. Zdaj je vse samo še vprašanje vremena, kajti če bodo div_ jali v dneh ekspedicije t:sti strahotni vi. harji, kakršni so običajni v himalajskem pogorju, potem bo pač tudi četrti naskok na velikana vseh velikanov ostal jalov. Tretjina nas je kristjanov Neka statistika, ki poroča o verski pripadnosti raznih ver na svetu, poroča, da živi na zemlji vsega skupaj 630 milijonov kristjanov in 1200 milijonov nekristjanov. Največ nekristjanov ima Azija s 997 milijoni prebivalcev. Na njenem ozemlju živi samo 26 milijonov krščanskega življa- Afrika ;ma 140 milijonov prebivalcev, pa ima samo nekaj nad 14 milijonov kristjanov. Amerika ima nekaj nad 102 milijona kristjanov, dobra dva milijona poganov in skoro 66 nvlijonov brezvercev. V Avstraliji živita 2 milijona kristjanov. Evropa nosi v krščanskem svetu zastavo. Pri svojih 468 milijonih preb;vfilcev ima okrolu 11 milijonov Judov in nekaj nad 8 milijonov muslimanov. V primeri z drugimi verami obsega torej krščanstvo eno tretjino sveta. Koliko je kitov Znamenita angleška raziskovalna ladja »Dr.scovery II.« je odplula te dni s petimi učenjaki v Antarktido, da bi tam prešteli — k'te. Obiskala bo vse važnejše točke, kjer se zbirajo in živijo ti največji sesalci. Ozadje te odprave je bolj gospodarsko nego znanstveno, število eksistirajočih kitov naj bi bilo namreč podlaga za pogodbe med državami, ki gojijo kitolov, pogodbe naj bi kitolov uredile racionalno, da ne bedo zaradi njega iztrebili kitov. V prepadih Kordiljer Iz Quita poročajo, da so ondotne oblasti v največjih skrbeh za usodo eksoedicije, ki jo tvorita Italijana Rochetti in Re ter nemški geolog Pu-scht. Odprava se je napotila iskat zgodovinska selišča Inko" v najbolj divje predele Kordiljer. Zadnj h štirinajst dni nimajo od članov odprave iiikak;h poročil. Čeirav je ekspedicija op~-m'jena z živili za štiri mesece časa, nr izključeno, d:i so raziskovalci naleteli na odpor Indijancev. Vla da Ecuadorja jc zatega del j dala nalog nekaterim svo ji n letalccm. naj iščejo odprnvo z aeroplarai- Dosie. so bila vsa poizvedovanja caman. Kazer za defravdanta Neki notar v Bordeauxu je v zadnjem •letu poneveril večje vso*? denarja, med drugim tudi prihranke nekaterih vdov in sirot. Celokupne poneverbe znašajo osem milijonov frankov. Not'ir jc zapravil denar z veseljačenjem. Prečkava je tudi dognala. da je ž;vel dvojno življenje. Po procesu. ki je trajal osem dni in je razkril neverjetne senzacije, ;e sod:š?e obsodilo notarja na dese+letno deportacijo v Francosko Guvano. kjer bo imel dovolj pril ke, da se spokori za svoje grehe. BreznoseM nodedoval milUone V MoVu na Češkem živi brezposelni godbenik Oskar Fischer. rodom 7. Dunaja. V zadn;em fasu mu ie predla silno trda.'ker je VI brez dela. Tp dni pn ie prejel iz Amerike obvesti'o. di ie podedoval po nekem ameriškem sorodniku 40 milijonov Kč. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zasta.ianje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteti, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Miss Snanija 1933 Pokopališče za podmornice Irina Salazar iz Barcelone Letalo treščilo na jezero Na cornwalskem nabrežju v bližini Falmoutha stoji ^pokopališče« Tam ostavljajo nerabne podmornice njih usodi angleške mornarice. 120-letna Grkinja Smrt starke, ki ni hotela v sultanov harem V Pire ju je umrla gospa Sultana Ar_ nautoglo in pri tej priliki je javnost zve. dela, da je učakala 120 let. Novinarji, ki so zamudili priliko za senzacionalne vesti o najstarejši Grkinji za njenega življenja, so zvedeli sedaj po njeni smrti mnogo za-nim vega iz ust njenih sorodnikov. Ga. Sultana Arnautoglo se je rodila kot hči neke grške družine v Mali Aziji. Ko ji je bilo 17 let, je prišla v vas novica, da so na poti uradni roparji deklet, ki imajo nalogo, da nalovijo za sultana mlada in lepa grška dekleta. V velikem strahu so tedaj starši poskrili svoje hčerke, kamor so utegnili in Sultana je prebila en dan Diplomirane zaročenke V Ameriki so na visokih šolah osnovali posebne tečaje, v katerih dobe mlada dekleta vse znanje, ki jim je potrebno o zakonu in v zakonu. Tečaji trajajo šest semestrov. Kot posledico teh tečajev priča_ kujejo, da bo začelo padati število ločitev, ki je v Ameriki zadnja leta skokoma na. raščalo. Prenapetost in romantična pričakovanja. ki jih prinašajo ženske s seboj v zakon, so po mnenju ameriških psihologov krivi velikih razočaranj v zakonu in po njih tud; ločitev. Prihološko znanstveno proučevanje in spoznanje zakonskega pro. blema naj bi to zlo odpravilo ter učvrstilo zakonske vezi. Angleški mornariški letalec Ftodd se je prošle tjni ponesrečil s sopotnikom Schaerjem. Njuno letalo je treščilo na led sanktmoriškega jezera Žrtev filma Na Dunaju je 1 februarja izginila z doma 141e:na gojenka obrtne šole Senta Hol-lev- Omenjeni dan je odšla v šolo, odkoder pa se n: več vrnila domov. Preiskava je dognala, da je dekle že prej dalj časa i?-ostajalo iz šole. Zadrževala se je vsak dan med časom šolskega pouka v kleti, obenem pa je poneverba roditeljem 546 šilingov. Od 1. februarja manjka za uče.iko vsaka sled. Sumijo da se je napotila v Nemčijo, kajti bila je nora na film in j<* za vsako ccno hotela postati filmska zvezan ca Značilno je. da je obenem s Sento izg.nila tudi služkinja, ki je služila pri hiši. Preskrbela s: je potni list in je odpotovala neznano kam najbrže skupno z deklico čez -lemško mejo. Nesreče v Inomostu Na mednarodnih smučarskih tekmah v Inomostu imajo slabo vreme. Pa tudi o svojega 109. leta je živela pokojnica v Ma. li Aziji, potem je pa morala 1. 1922. pobrati svoje stvari in pobegniti na Grško. Ona bije žoge, on dela slaščice M V levem kotu svetovna teniška mojstrica Helen VVillsova, spodaj njen stric Hermann Wills, po poklicu slaščičar v Berlinu Po Galsworthyjevi smrti Članki, ki so jih objavili angleški listi o priliiki Ga!s\vorthyjeve smrti, v mnogih primerih osupliajo inozemske čitatelje- Tako n. pr. piše londonska »MoTn:ng-Po*t«, da ima Galsorthv med vsemi dosobnimi angleškimi čitatelji najmanj čitateljev. Zeio So se v Angliji čudili, da so v Stockholmu lani prisodili Nobelovo I terarno nagrado temu piscu. Angleži si niso rikdar predstavljali. da velja Galsvorthv v inozemstvu za takšnega boga. kajti v njih očeh t prav nič večji od Shavva, Kiplinga ali Thcmass Hardvja... Berač nagradil trgovca Iz NVoldenburga poročajo naslednjo prigodo: V' neko trgovino je stopil berač in prosil podpore- Razkril je trgovcu vse svoje jade in ga prosil prdpore. Trgovec je bil takoj pripravljen odbiti prosilca s kratko skico svoje bilance- Predočil mu je bedno stanje svoje blagajne, nakar je segel r<> rač v žep, izvlekel iz njega 20 pfenigov in odšel s pomilovalnim obrazom iz trgovine. ANEKDOTA »Om in »ena-r sta imela hudo disku sijo. On je trdil, da moški lahko poljubi žensko, naj ta hoče ali ne, ona je bila nasprotnega mnenja. Končno sta se zedinila. da odločita spor na edini možni, eksperimentalni način. Po kratkem boju je zmagal on ra. je poljubil dekle nekolikokrati z vso vihar, nostjo. »To ne velja.« je protestirala ona. ko jo je izpustil. »Nisd zmagal na pošten način _saj si videl, da mi je spodrsnilo. Posku_ si še enkrat!« Vsak (lan ena »Au — au — auuu!« »Kaj pa zijate? Saj se nisem niti dotaknil vašega zoba!« »Zoba že ne, ampak mojih fenrjifa. očes,« P. Rosetitaayir: 21 Štiri prigode Joeja Jenkinsa »Zadnje dm se Je pa zgodilo v tej reoi nekaj odločilnega. Z zasebne strani se nam ponuja veliko zemljišče po razmeroma zel Sami« je nadalieval ta, »bi se lahko zadovoljili s prvim nadstropjem zgradbe. Ostale prostore v pritličju, v drugem in tretjem nadstropju bi dalj v najem za pisarne. Hiša bi imela dvigalo m vse druge prijetnosti soddbne trgovstke zgradbe.« Smehljaje se je pog"edal ravnatelja. »Kai menite?« Ravnatelj ie pok i m al. »Mejni se zdi ta misel tovrstna. Ugledu hamburške podružnice Kontinentalne banke bi mogla nova zgradba samo koristiti.« >Tako mislim tudi jaz,« je pritrdil prokurist. In vaša navzočnost v Hamburgu--?« __;e v zvezii z zaključkom zemljiške kupne pogodbe.« Torej ie zaideva že sklenjena?« »Da po pravici povem, gospod Kiessling — radi bi še Slišali vaše mnenje. Kot rojen Hamburžan ste najbolj pokRcani sodM o vrednosti tukajšnjih zemljišč.« Pohvaljeni ravnatelj 9e je lahno naklonil. »Ali smem vprašati, kje leži zemljišče ?t »Zemljišče je v Hermannovii ulica.« Ravnatelj se je odobravajoče nasmehnil. »-Dober kraj.« »Zdaj stojita na njem dve hiši. Ti dve bomo takoj podrli, da postavimo na njunem mestu veliko komorno palačo. Zgradba se bo najbrže imenovala .Kontinentalni dvor'.« »Izvrstno »Zemljišče je last trgovca Kristijana Reimersa, bivšega lastnika velike opravniške tvrdke za ladijski promet. Nraijbrže je v zadregi za denar, zakaj drugače si te ugodne ponudbe ne vem razložiti.« »Kristijana Reimersa?« Ravnatelj je zamišljeno priprl oči »Ime mi ni neznano.« »Ali ga osebno poznate?« »Ne.« »Vsakaiko ne more škoditi, če bo imel gospod Reimers pri tej kupčiji opravka s pravo ,hamburško srajco'. Morda hi bilo celo moči doseči ugodnejšo ceno.« »Koliko zahteva gospod Reimers?« »Dva milijona dve sto petdeset tisoč« »Precejšnja vsotica. A za to lego ni previsoka.« »■Reimers me je s svojim vozom sprejel na posta«- Spodaj čaka, da me zapelje naravnost v Hermannovo ulico. Ali utegnete?« »Seveda.« »Tedaj bi mi zelo ustregli, če bi šli z menoj.« Kiessling je vstal in segel po površnik, ki je visel za njegovim hrbtom na obešalniku. »Prej bi rad v glavnem kontotfju še to in orno naročil, da jim v moifi odsotnosti delo ne zastane. Ali me spremite?« _ Proflntrfct jte lahno mahnil z rotoo. »Botje bo. da ne pustim gospoda Reimersa predolgo samega. Saj ga moram tako in kako nekoliko pripraviti na to, da pojdete z nama. Zato vas rajši počakam v vozu. Do svidenja.« »I kakor vam drago. Do svidenja!« Cez kakfli deset minut je stopil ravnate^ Kiessling iz h:Ss in urno krenil k čakajočemu vozu. Gospoda, ki sta sedela v njem, sta ga z zanimanjem in že nekoliko nestrpno pogledala. »Dovolite, gospod Reimers,« je spregovoril prokurist. da vam predstavim gospoda Kiesstenga, ravnatelja naše tiamhurške podružnice. Gospod Kiessling — nikar se ne ustrašite: to je ena naših najzmožnejših glav. Gotovo srte že kaj slišali o njem!« Vsi trije so se zasmeJalL »Seveda. Ime gospoda KčessKnga mi je dobro znano. Ves.-li me, da se seznanim z njim.« Ravna-telj »e segel gospodu Reimensu v roko Ln mu jo krep-k stesnai Gospod Reimers je bi3 ma&ieai zajeten mož z mirnimi, samozavestnimi kretnjami hamburškega trgovca, ki je prepotoval mnogo sveta. Voz je krenil po živahnem vrvežu »Jungfernstiega*. Nad mlgfta-ijočo vodo Atstre se je poigravalo zlato solnce pomladnega >.' ie. Kiessiing je spusta! oči po stori, dobro znani sliki, ki sc mu je zu^la vsakikrat nova in mikavna. Vlaki okoliške železnice ko švigali po Lombardnem mostu sem ter tja. Mali hitri parniki, ki so vozili v Uhlenhorst in Winterhude, so veselo rezali vodo. Ob desni in lev: strani mogočnega Alstrskega basena sta se v sve:lozelenih črtali vlekli dve prastari vrsta dreves, ki so se svetila v deviškem pomladnem Mšpu. _ a d i e Sreda. 8. februarja. LiiUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza- — 17: Reportaža iz nove trgovine J-Radio Ljubljana? — 17.30: Otroški kotiček. _ 18: An- ika glasba na ploščah. — 19: Ruščina. -19.30: Potovanje v zadnjo Indijo. — -U Prenos Parmovega večera iz Uniona. — 21.15: Prenos iz »Zvezde«. — 22-15: Cas, poroči la. Četrtek, 9. februarja. LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Cas, radio-kvar-tet borza. — 17.30: Valekova ura salonskega* kvinteta. _ 18.30: Italijanščina. --19: Staranje in pomlajenje človeka. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.30: Cas, poročila, borza. Bi OGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Narodne pesmi. •>nHo: Koncert beograjske filharmonije. — Lahka sodba. - ZAGREB 12.30:0 Plošče. _ 17: Dopoldanski koncert. — 20: Prenos vo smučarsko' tekmo v smuku- Proga bo šla za seniorje od Uletove koče na Peci, /a juniorje pa od Tomaževe koče v Meži-Višinska razlika 1200 m. Tekmuje se po pr-ivii.h JZSS, in sicer seniorji, ki so se pr; :t:srnah že plasiral' na prvo, drugo ali rre: • mesto; juniorji, ki doslej še niso :>kmo\ali ali se niso plasirali že pru drugih tekmah na eno izmed prvih treh mest; vsi ostali '"Matii drugih kluobv izven konkurence. ki pa se morajo izkazati, da so veri-iiciran:. Dolžina proge za seniorje 12 km, za jun;orje 8 km. Objava proge eno uro pred startom v Lletovi koči na Peci. Isto-<> bo žrebanje startnih številk. Prijavi. se sprejemajo do inkl. 9. t- m. pri tajniku Z SO v Mežici, za one tekmovalce, ki bodo tekmovali raven konkurence in so člani tujih klubov, eno uro pred začetkom starta v Uletovi koči. Start za seniorje je ob 11. pred Uletovo kočo, za juniorje ob 12. pn Tomaževi koči. Cilj je za oboje v Me/ ci. Prosijo se vsi tekmovalci, da ne jemljejo seboj pretežkih nahrbtnikov. Ule-to\ a koča je popolnoma oskrbovana- Tekmovalci naj se podajo na Peco že v soboto popoldne, da se tako v koči dobro odpočije jo in pripravijo za tekmo. V slučaju slabih snežnih razmer se tekma preloži. Razglas'tev rezultatov in družabni sestanek po tekmi v dvorani gostilne Stopar v Mežici Prvo, drugo in tretje plasirani prejmejo praktična in častna darila. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening na igrišču za prvo skupino. Službeno iz LNP. Danes ob 20. seja u. o. v Delavski zbornici Seja p- o. bo prihodnji teden. Tajnika I. in II. RCELR z velikim skladiščem pri cerkvi v šiški se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2636 Zahvala Za časa bolezni, smrti in poslednjega spremstva najine zlate mamice, gospe so nama plemeniti ljudje izkazali toliko prijateljstva, sočustvovanja in naklonjenosti, da je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekava tem potom najvdanejšo zahvalo! Prav posebno se zahvaljujeva gg. prof. katehetom žen. real. gimnazije, osnovne šole, »licejske« in »Grabna«, tako tudi vsem gg. učiteljicam in dragim gojenkam »Mladike«, profesorskemu zboru in učenkam žen. realne gimnazije z dir. Jugom na čelu, učiteljskemu zboru in učencem osnovne šole na Grabnu z upraviteljem Polakom, nadalje vsem sorodnikom in prijateljem pokojne mamice, za vse krasno cvetje, za poslednje spremstvo in za vse izraze sočustvovanja. Naj bo vsakomur stokrat poplačana vsaka dobrodejna pozornost. Maša zadušnica bo 9. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 7. februarja 1933. Jerica in F rani ca, hčeri. ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze sočutja ob izgubi našega očeta, gospoda IVANA DULARJA se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo č. duhovščini Sokolskemu vodstvu, darovalcem vencev in vsakemu posebej, ki so ga spremni na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali. Bog plačaj! Dvor, dne 6. februarja 1933. ■ 2299 Žalujoči ostali. Globoko potrti naznanjamo, da je po dolgi mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere zatisnila svoje blage oči naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra itd., gospa KATARINA MAURIČ rojena Koršič Pogreb bo v sredo. K rmin-Kojsk o-Ljubljana, dne 6. februarja 1933. Globoko žalujoči: JOSIP, soprog; KAREL in IVAN, sinova; sestre, brat in ostalo sorodstvo. RAJONSKE ZASTOPNIKE za detail event. tudi engros, solidne, uvedene pri urarjih, trg. za ure, žandarme-riji, policiji, pošti, vojski, mestnih upravah itd. išče veletrgovina in tvorniško skladišče ur. Sigurnost potrebna, vsaj za delno vrednost kolekcije. Ponudbe pod »Solidan« na Jugomosse, Zagreb, Jela-čičev trg 5. 2,100 Razumna žena bo rabila PORENAL CBEMB GOLD ki zaradi svoje izredne kakovosti čisti, hrani, osvežuje in polepšava vašo polt na nedosegljiv način, a se uporablja običajno ponoči. PORENAL CREME (SUHA) je zaradi svoje izredne finosti in nežnosti najidealnejša podlaga J. pudru in varuje obraz pred slabimi vremenskimi vplivi. Cena tubi Porenal Creme Gold ali suhe Din 18. POUDRE PORENAL je zadnja pridobitev moderne kozmetike tudi z uporabo FLORIA ROUGE-A, ki se dobiva v prekrasnih barvah in daje vašemu licu dovršeno lep ln negovan izgled. Cena škatlici pudra Din 24.—, Floria Rougeu Din 14.--. Dobiva se ali pošlje po pošti: NORILIOR PARFUMERIJA Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15. Tragični rezultati VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! {estesa pudranja Ženam ni več potrebno stalno pudranje, da bi polt lepše izgledala ali da bi tia ta način maskirale mastno kožo, ki se svetlika in ki ie polna nedostatkov Malokatera žena pa razume, da povzročuje stalno pudranje po gotovi dobj razširjenje znojnic. neznosne črn« pike in druge znake nezdrave kož e. Novo odkritje odpravlja potrebo staln2ja pudranja. Zmes čiste smetanove pene in pudra Tokalon po znanstveni metodi ie izvedla preobrat na področju riževega pudra. Zadostuje, če se oapudrate samo zjutraj in puder ostane ve6 dan kliub vetru ali dežiu io celo v najbolj razgreti plesni dvorani ni videti nosu. ki bi se svetlikal Pena smetane v pudru Tokalon varuie kožo ter prepreči vsa obolenja in izrastke. Puder Tokalon ne suši kože ter ne zamaši znojnic. Uporaba tega pudra daje ono fino. privlačno mladostno lepoto, kateri se moški toliko di-vijo in lepi runaniosti primerni so tud; tlivni občutki V globoki žaloeti javljamo pretresljivo vest, da je naša predraga uči, sestra, svakinja in teta, gospodična Ana Bezjak UČITELJICA V PTUJU po kratki mukepolni bolezni previdena s svetotajstvi za umirajoče danes, dne 7. februarja umrla v mariborski bolnici. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 9. februarja 1933 on y„iQ popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Ptuju. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7. uri v stolni cerkvi v Ptuju in Mariboru. Ptuj-Maribor, dne 7. februarja 1933. 2643 žalujoči ostali. Zahvala Za tako obilne in plemenite izraze sočustvovanja ob smrti naše preljube mame, babice, tašče in tete, gospe Marije Hieng izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 7. februarja 1933. 2693 žalujoči ostali. Cene malim oglasom Zenitve kt d opisovan jai vsake besed* Din l,— ter enkratna pristojbina ta Uiro ali aa dajanje naslova Dim 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn l.—. Po Dm l.— ta besedo ta earačunajo medalje vet oglasi, ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital«, »V majem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta-movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. »Obrt* tn »Les* te* pod rubrikama »Trgovski potnik le to »Zašlo-tek«, če se a oglasom mudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama liče tasluike ali tlutbe. plače aa Za odgovor v znamkah rsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din Ista besedo, se uračuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta iitro efi ta dajanje naslova. Vsi ostal) oglasi godalnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iitro ali za dajan le naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—« Safmanjil tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—, *ri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15,—, Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pri predati naročila, oziroma tih le vposlati v pisma obenem t naročilom. Potniki KcVv išče mesto j>>i nika. pla&a ia vsako besedo 90 p&r; u da ;a n;» naslova ali ta iifro S Dio. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din-j ta dajanja naslova ali ta iifro pa 5 Din. (51 Potnika zt GrOrensko »prejme dobro upe Ijaica tvrdke n nn fakture za obisk privatnih strank. — Služba stalna. Ponudba na pori-užniico »Jutra« Jesenice pod »Dober taelužek«. 4252-5 Potnika po možnosti teketilno-manu fakturne stroke sprejmem za Maribor in okolico Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod an-ačko »74«. 4569-o Zastopnike po vseh večjih krajih eorejimem za dobro idoe predmet. Zaslužek dob^r. Kavcija ni potrebna. Javite svoj naslov na: Jakopič, Ljubljana V U — poštni predal. 309S-5 Zastopnike resne, z dobrim nastopom iščem za prodajo popularnih zdravniških knjrg proti dobrem/u zaslužku. — Vprašata v Mariboru. Cveti ;čn« ulica 3. 4057-5 Službo dobi Vsaka beseda 50 par; sa dajanj« tw»lo-va »H aa p« 3 Din. (1) Zdravo dekle pridno m pošteno, za vse hišna dele, sta.ro 20—30 let, iščem k štiričlanski rodbini 9 15., oziroma 20. februarjem. Ponudbe z navedbo dosendanjib služb, stiito in znamko na naslov D-agiea Veljkovič. soproga notarja. Mo4, Dunav-ska banovina. 4403-1 Starejša šivilja prvovrstna. dobi službo — ali hbfco pristopi kot družabnika t skupnim gospo-d.i-njrssvom. — Pismene po-nnuitoe na oglasni oddelek »Jutra« pod »šivilja 202«. 4597-1 Več usnjarskih delavcev potrebujem takoj. Naslov t oglasnem oddelku Jutra Krojaški pomočnik m fino velik« delo, dobi tfaj.no delo. IS" a si« v pove »glasna oddelek »Jtrtra*. 4« Dunajska cesta štev. 36. 4640-3 Deček brez očeta »tar 15 let, bi se rad izučil brivske ali kake druge obrti, kjer bi ime! hrano In stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4372-44 Trg. učenca krepkega in pošten:h staršev, s primerno šolsko izobrazbo sprejmie takoj Pauko Franc, trgovina z mešanim blago-m, K"t>. 4505-44 Sobarica pridna in poštena, vajena vse-h hišnih del. išče službo ta takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p.id »Poštena 2(1«. 4539-2 t Pouk liotHl» 1 l>in; t* da janje oaslova »li ca šifro 5 Din. Dijaki, ki iščej-o instrukeije, plačajo vsako besedo 50 j Baxei), ki g» ferraiijo erU>riiu*m kot čarobno tdra «&». 04;ir*v« hibe, atrail jaaikx »e+tk«. tr>brc • iorTjo preplah* toio, preiane gTiba, roge ia oSaro«UM< poj»ve. ltrahot« ca nego rroy* p^M M ioni« oajnAo mod »Vtrguiižsteg* iarcisMg* grmičja«. PraiMt« „LAVENOR" vodo za kožo in obraz Oetta Bal) svitlanJea Oim 30.—, »redaja Dic 56— Ia »eliti Din 4&— lzdelovatelj: JOng-er & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorift, Ljubljana, Prešernova f t,agaj- Ktce Burrougtu: Tarzan, kralj džungle DRUGI DTCL 197 La sploh ni mislila dovoliti Tarzanu, da bi zapustil mosto, zakaj njen pogled na to silno postavo in na ta zali obraz je bil pogled ženske, ne pogled svečenice. Bila je prepričana, da bo rajši ostal ujetnik in se tolažil z njeno ljubeznijo, kakor da bi se vrnil na krvavi oltar. In zdaj se je bil vrnil, kakor da bi bil padel iz zraka! Mizar z lastnim orodjem. išče službo v kaki več M hiši za po]>ravHa. Sprejme tudi mesto hišnike. Naslov v ogiasnem oddtlku .Tnva 4536 2 Dekle z večletnim sp i"' va om. želi službo za takoj ali s 1. marcem. — Naslov pri Hedvikl Ebner, Sv. Jurij ob Taboru. 4VIS-2 Dekle z dežele iščo službo v mlekarni, gostilni ali vino-toču. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožna«. 4."i>3-2 Starejša kuharica z letnimi spričevali, znanjem nemščine in vsega goe[iodinjstva. želi službo pri boljši manjši obitelii. Ponud'be na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Xa ne«?jiva IS«. 45fH>-2 Dekle pridno in pošteno, staro 23 let. išče sl-uižbo začetne kuharice pri majhnn družini. Naslov pove og'as«i oddelek »Jutra«. 45i>2-2 Šivilja za obleke, perilo, otroške o-blekce in krpanje, pride v hišo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4636-2 Sobarica pridna in poštena, išče službo za takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro« 4037-2 Mlada gospodična trg. naobnažena. gre k sa-mo-sto jmeimi gospodu za gospodinjo — najraje k drž. uradniku. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Skrbna gospodinja«. 4650-2 Kuharica išče služibo pnmiočjnire v privatni hiši ali gostilni. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Kuharica«. t fl Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« nastavva ali šifre aa 5 Dio. (9) Radio štirielektironsk-i Philips na priključek, ugod,no prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 466*3-9 Avto, moto Vsaka beseda 1 Dto ta dajanje oaatora aJi za tifro pa S Din. (10) Osebni avto Chrysler, limuzina model 72, rabljen in prav dobro ohranjen, 4 vrata, 5 sedežem (e-v. tudi 7) prodam s kovčkom «n celo priti-klino. Vprašati pri »Jugo-indus« (Triumph) v Ljub Ijani. Celovška cesta 38. 2906-10 Prodam Alfa - Romeo, šes-tsedežen, odprt in balon za zimo karoserija in motor v per-fektnem stanju. kolesa rudge bibendum pripravne za avtonajemnike. Prav« prilika 22.000 brez carine. Informacij« daje L u 6 i č. hotel Kajfež. Ljubljana. Florijanska tilica. 4»5i2-10 Osebni avto Chrysler. limuzina mode! 72. 4 vrata. 5 sedežev (event. tudi 7^ rabljen, a prav dobro ohranjen na prodaj s kovčkom in celo pri-tii ki in o. — Sprejime se vložna knjižica kake hranilnice (ne zadrugeV — Vjirašati pri »Jugoindus« (Triuraiph) v Ljubljani, Celovška cesta 38. 2906-10 Kupim Oglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; t» dajanj« naslova ali za šifro 6 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 5(1 par: ta dajanje naslova ali ia šifro pa 8 Din. (7) Kože vsakovrstne divjačine po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb, G und u Hčera 3 i i. 2177-7 Pisarniško opravo kompletno, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbo na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna A. V.« 4542-7 Prodam Ozlajii trg. tnačaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali t* šifro 5 Din. — Ogla« sociainesa enačaja vsa ka be»eda 50 par; ta dajanj« aajslov* ali ta šifro Pa 3 Din. (6) Otroški vozički najnm-ejše oblike po telo nizkih cenah v trgovini M. Tomšič, Sv. Petra cesta št. 52. 4513 6 Kuhinjska kredenca tridelna, novo, p«wen« naprodaj Cesta v Rožno dolino, Mrak — paviljon. 4622-6 Puhasto perje 15 Din. čohano 32 Din. puh 140 Din kg ter volno in žimo za madrace izredno poceni prodaja' šega. Wol-fova 12 (dvorišče). 1479-6 2 A«ax kladivi št. 3 in št. 5 proda M'hael Kavčič v Zgornji Ri^ki. Zlato verižico star denar in različne poštne znamke ugodno prodom. — Posojilo rmsin Zagreb in Celovec predvojno. Razne steklenice, male in 50 Hterske. Na-s'nv pove ogl a sini oddelek »Jutra«. 4576-6 števec 220 voltov, porini prodam Naslov v o-glas. oddelku »Jutra«. 4663-6 Orehova kredenca z marmorno p'eščo. pripravna za gostilno, visoka omare i.n par s-pomadan *kih plaščev naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4i664-d Vsaka bt»eO» 1 Din; ta lajanje na«l«*» ali na Šifro p« B Dm. (16) Kdor posodi proti vknjižbi na prvo mesto i-n primernim obre-sitim 160.000 Dn. naj javi svoj naslov no oglasni »d delek »Jutra« pod »Varno naložen denar«. 4501-16 3000 Din posojila proti mesečnemu odplačilu išče privatni uradnik s stalnim nameščenjem. — Prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenjak«. 4499 16 6000 Din posojila iščem proti vknjižbi. Po nudbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod šifro »Varn-o 6000«. 4599-16 60.000 Din posojila iščem na prvo mesto prostega veleposestva; event. srarancija v dolar, imetju. Vprašati pri dr ju. Sk a burne, odvetniku v L.:ubl-:am Beethovnova 14 (palača »Du.nev«). 4586-1)6 Družabnika z večjim kapitalom, piprej-mem k dobro idočemu podjetju. Naslov v ogle?, oddelku »Jutra«. 4496-16 Družabnika (co) poštenega, z nekaj gotovi ne sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4669-16 -ik» b»s»da 1 Din; «a dajanj« naalora aK ta ftro pa 5 Din. (35', Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Uo-žHia. 70 Prehrana Kd-or a a d t prebrano plača t*, vsak« besedo 1 Din; kdor išče prt j brano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Gospod ali gospodična kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno ra čfeito, opremljeno sobico, naj vpraša za naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 4562-14 Lokali V*ak» besed« 1 Dm: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (191 Lep lok I zelo svetel in prostoren, v I. nadstropju odda L. Rot. Mestni trg 5. 1ČTS6-19 Frizerski salon za dame in gospode, t centru L:ubljane takoj prodam. Dop:se na ogas. oddelek ».Tut-ra« pod šifro »Redka prilika«. 4649-19 Vsaka beseda 1 Din j za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Dta. (SU) Vilo, hišo aH parcele k n p i m. Ponudbe: Tehn. l>:ro, Ljubljana, Gradišče št. 13. 4131-20 Kdo proda parcele, trg. ali privatno hišo v Ljubljani za hranilno knjižico Mtetne hra-nVfl-ce !jtib'jnnske v Ljubljani? Ponudb« m» ocas. oddelek »Jutra« fM>d šifro »Vloga 500.000«. 314120 Parcele v lepem kraju ljubljanske okolice, v izmeri od 400 m:. po ogodni remi na prodaj. — Reflektanti naj pišejo takoj na oglasil oddelek »Jirtra« pod šifro »Ugodna prilika«. 4673-20 Posestva, hiše parcele in lokali v velikš izbiri. Rialitetna pisarna \Vof ova 1. Posr*-dujeme za doigove. 4.K12---0 Parcelo 750 m:. vogalno, proda Parove'. De vinska u'. 9 (Koleri,«). 46* O-20 Prodam vilo ob kolodvo-ru. gorenjska proga, pro*i g<»to vini aii vi-vžni k.njiižici. Potiu d be na og;a«ni »idelek ^Jutra« ppi.ni. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro r Mirni dom 20«. 4G0S-:0 Hišo pol ure od Celja prodam — tudi proti hranilni knjižici. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 4661-20 V najem Vsak* beseda J Din; ta dajanj« aactova aH ta »ifr« pa 5 Din. (17) Fotografski atelje s hišo in vrtom odda v naj' m foto Verderber v Kočevju. 4629-1C Lovci, pozor! Odda se v podzaknp za dotio 5 letih zelo idealen in lep lov z zelo bogatim plenom. I&ti leži na progi dolenjske železnice. Cena zelo ugodna. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Lov aa Dolenjskem« 4641 Pridelki i Vsaka beseda 1 Din: ' za dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (33) Prešano seno 1 do 2 vagona, siadko an polsladko, po ugodni ceni proda Josip Druškovič, Slovenjgradec. 449.5-38 Krmo 15.000 kg detelje in 6000 kg dobrega sena prodam po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4501 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dta: ta dajanj« naslova aH ta Sifio pa S Dna. (31) Kletno stanovanje sil bo in solnčno, obstoječe ii 2 sob. kuhinje, predsobe itn pritiklin, t vodovodom in elektriko v sto novanju, oddam po nizki coni z majem mir ni družini odraslih oseb. Vpra šatfci v Pcd.mil ščakovi nI. št. 1, oriAIičje — Bežigrad 4491-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin oddam takoj ali s 1. marcem na Tyrševi ce st.i št. as. 4447-31 Trisob. stanovanje poleg Liceja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4350 21 Dvoje stanovati; 3 tesr 5 sob. kopalnice in pripadajočih pritiklin. v II. nadstropja na Mikloši čevi cesiti oddamo e 1. ma jem. Poizve ee v pisarni Delniške tiskarne. 4337-21 Komfortno stanovanje obstoječe it 8 velikih sob. kopalnice in vseh pripadajočih pritiklin, v II. nadstropju, sredi mesta oddamo s 1. majem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3241-21 Lepo stanovanje z 2 ali 5 sobami, vrtom itd., event. celo hišo oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglasoi oddelek »Jutra«. 2578-31 (iarson stanovanje 2 *obl s predsot>o in verando, se-to.ratni vhod, oddam. Naslov v og'as.nem oddelku »Jutra«. 4528-21 Enosob. stanovanje lepo in solnčno. s parke-to:n. elektriko ter prit;'kli-nanii oddam z marci m v Gorbičevi ulici 19. 4587-31 Trisob. stanovanje v III. nadstropju na Mist-nem trgu takoj oddam. Pojasnila daje Rudolf Reiclil, praln:ca iu likalirrioa. Mestni trg 8 — na dvorišču. 4591-21 Stanovanje obstoječe i* 2 parketiranih f>b in kuhinje, oddam na Rimski cesti Ji. (607-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo im pri tik linami oddam « 15. t. m. v Mostah. Vpra«:iri v trgovini R. Pe-selj, Moste. 46U1-21 Dve stanovanji d-vo^oNi-o in eno^obno oddam v Sp. Šiški — zadaj za gostilno Kmet. 4017-21 V Dalmatinovi ul. 1». 5 oddam za maj termin lepo in Srn nčno a nova nje obstoječe i* 3 sob, kopalnice in osta pritiklin, -ta eeno 1200 Dim n« m« se«. 4625-31 Trisob. stanovanje s priak i na mi :n kopaini-oo. v I. nadstropju takoj oddam v Streiiški ul. -J9. 4635-21 Na Taboru sprejmem dva g"s4>oda na h-ano in stanovati, e. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 4634-23 Dvosob. stanovanje • Solnčno sobo = o!neno. s pos< ^ko solo>. koi*l.iT:.M) in plinom oddam. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 4831-31 Štirisob. stanovanje z vsemi pri tik linami, v centru mesta, z dvema vhodoma s stopnjišča. pripravilo posebno za zdravnika. s potrebno insta'ae;-jo za ordinacije, oddam s 1. marcem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4019-.C Trisob. stanovanje s kopalnico, 2 verandama in vrtom ugodno oddam v bižini Mirja. Vprašati v Oražnovi ulici štev. 3'I. 4644-21 Dvosob. stanovanie I « pos«bn:m vhodom, par-j kr.ti in elektriko oddani b :7.1] nčkel ;.lNa«lov v ogasnem oddelku >.Iutra« 4647-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov v og:asn na Mestnem trgu 9'T — opremljeno, ugodno oddam s 15. februarjem eni ali dvema solidnima in snaž-uima gospodičnama. 4651-23 Na Erjavčevi cesti nddam [»opolnoma se.pari-rano sobo samo solidnemu gospodu. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 4646-23 r edini Ljub- I pritlič-no. v s ljane takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4655-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova aH za ftifro S EHo. (21-a) Dvosob. stanovanje čirsto, g kabinetom in nekoliko vrta. išče za maj državna- uradnik — mirna stranka 3 oseb. Trgovina pri Solnou — za vodo. 4555-21/a i Opremljeno sobo I prostorno, oddam enemu ! ali dvema gospodoma. — Istotam sprejmem tudi gospodično na stanovanje. — Franja K oma n. Ca nka rjev o nabrežje 7/11. 4672-23 Opremljeno sobo v mestu takoj od de m gospod«]. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. ~ 4667-23 Stanovanje dvosobno s kabinetom, aii trisobno, svetlo im čisto, iščem za april. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Reden pločnik«. 4612-31/a Stanovanje išče starejša gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa« 4616-21/a Vlšfl konceptni uradnik išče za maj ali avgust stanovanje 3—4 sob. Rodbina treh odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifio »A. E.« 4618-iU/a Stanovanje ene večje sobe in kuhinje v bližini glavnega kolodvora išče za maj tričlanska uradniška družina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasii« 464odični v Ciril-Metodo vi ulici št. 19. vrata 1. 4621-23 Dve prazni sobi s pritiklinam.1, v eni S'. 1.1 se nahaja štedilnik, oddam s 1. marcem m'ademu zakonskem« paru. nli tu di posamezno. Nasl-ov v O-1 asn e m od d elk u »Ju tra -4023-23 Prazno sobo Iščem r šički. — Ponudbe na: Gram, Celovška c. 50 4626-23 Veliko sobo !<-pn opremljeno, v bližini Bedjeve ceste. * posebnim vhodom, elektrik« in parketom poceni oddam mirnemu gospodu. Naslov v ogasoem oddelka »Jntra« 4638-33 preprostega Gospoda ka k or tadrl 2 gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4668-23 Gospodično sprejmem v pobo, event. kot sostanovalko. — Sv. Petra nasi.p 57/11. 4370-23 V centra po nizki ceni oddam gospodični strogo separirano in lepo opremljeno sobo. Nemeth, Stari trg 36/11. 4674-23 Glasbila Vsaka be*nda 1 Din; ta dajanj« naslova aH ta iifro pa B Din. (261 t: /Ji Vsaka beseda Ž Dm: ta dajanj« nasla 5 Din. (29) Vrtalni stroj za kamnolom kompletno napravo, rab ljeno, toda v dobrem stanju. kompresor cevi, 2 kladiva, event. Dieselano-tor, fabrikat Fleltsnana, Ingersol. kupim. Ponudbe pod »Vrtalni stroj« na oglasni oddeiek »Jutra«. 4624-€9 Telefon 2059 PREMOG suha dna POGAČNIK Bohoričeva ufica št. 5 Alojz Grebene nakup in prodaja v r o Ljubi.aoa. Dunajska c. 3S. 69-3? Potnika urarske in zlatarska stroke, ki je vpeljan, in pozna jugoslovenske kupce išče engros-tvrdka za takojšen nastop. Ponudbe na Publici-tas d. d., Zagreb. IH-ca 9 pod »Br. 32983«. Puhasto perje 15 Dio. čohano 32 Dšd,. r>.iih 140 Dio kik>!r-am. ter volno in žimo n madrace izredno poeead, prodaja Sera Wolf