Posamezna številka« 1 krono. jIJlBOB* ithaj« mak in, una ■tUji i» premikat, »k 18. ni a U.umem naslednjega dna Ut «*«oe « nloletca 180 K. polletne 90 t, J I AataUatna tt K, naeeimo 1B K, s E tamrnU pa dojtrveru. Prt TaJfaafau J •fcjaat papnaU E Karao. m jo apni ,TAB0BA\ * | KAJtlBOB, jatiliara wka 4. ! \ : p O O FOSTEOTrA. FA^AIZEANA ODD TABOR mi»» Posamezna BtevUkat 1 krono. UhirtjHlfirV 0 aa aahqa ▼ Viri* kara, Jnrtilara ai. *L 4, J. nadstropja. Talalon intarnb. it 818. UPRAVA H natura T Joiitoarl aUai it. 4. pritlljj.. lan«. Tale. feu tt. M- SHS poitnočaktTSi rajem itar. 11.787. V* aaratila Waa daoaija aa «iba. — Bakoplai «• aa mi»jo. 9 Leto: II. Maribor, četrtek 24. marca 1921 Številka: 67. Resen političen položaj v Italiji. Boljševiške priprave. Amerika in Rusija. - Obvezno zavarovanje v delavstva. Ministrstvo za sorijalno politiko izpeljuje zakon za varstvo delavcev v Jugoslaviji. Z ozirom na varstvo delavstva obstoja v Jugoslaviji šest zakono-daistev. Prejšnja Srbija je imela leta 1913 v »zakonu o radnjama* (čl. 36—90) natančne predpise o obveznem varstvu delavstva v slučaju bolezni in ponemčenja, vendar se pa ta zakon radi vojne ni izvedel v praksi in toraj delavstvo v Srbiji danes ne uživa blagra zajcona. Crnagora, Stara Srbija in Makedonija, kakor tudi novopriklopljeni deli Bolgarske nimajo delavskega zavarovanja, medtem ko obstoja ta zakon °a Hrvatskem in Slavonskem, Medji-^urskem, Bački, Banatu in Baranji že leta 1907, po katerem se nakazuje °lnim ali ponesrečenim delavcem rente *‘l odškodnine. V Bosni in Hercegovini je obstojalo Savsko zavarovanje le v toliko, da se e dajalo podpore le bolnim delavcem „, e leta 1919» po prevratu, so se azovale odškodnine pri delu ponesenim delavcem, Najobsežnejšo in s socijalno zakonsko ureditev o delfskem skupno Plebiscit v Gornji Sleziji. — Nemčija noče izpolniti obveznosti. zavarovanja jma Slovenija 2 ■ — ? Dalmacijo in Prekmurjem, ^varovani so industrijski, trgovski’ in tul de'avc> fer nameščenci, nadalje ar)i in mornarji v slučaju bolezni in ?i'T^e’3 poleff te*a obst°i® še pen’ ^ o zavarovanje privatnih nameščen-*mož v slučaju pohabljenosti, delane- nosti, starosti in smrti. | flatk f *iro'm J^inistrstvo za socijalno politiko si Kakor je toraj razvidno iz teh po-^ ž ^ Qv»' vlada v- naših poedinih deželah in na delavsko zavarovanje kaos je radi tega stavilo hvalevredno nalogo, da odpravi te neenotne razmere in da sklopi vse te neenake zakone delavskega zavarovanja v eno edinstveno naredbo, ki bo veljala za celo našo mlado državo. Novi zakon bode imel, v kolikor nam je znano po dosedanjih podatkih, princip obveznega zavarovanja delavstva in sicer samo za slučaj bolezni in pone-srečenja, medtem ko še ni nič odrejeno radi delanezmožnosti v starosti ali po-habljenja. Zavarovanje bi obsegalo vse delavske kategorije, umske in telesni in brez obzira na starost in državljanstvo; obsegalo bo toraj tudi žensko osobje. Izvzeti bi bili le poljedeljski delavci in sluge, v kolikor niso zaposleni pri nevarnem delu, kakor pri raznih kotlih in strojih, delujočih z elementarnim ali telesnim pogonom. V takih slučajih bi bili tudi oni zavarovani za bolezen. Nadalje so izvzete osebe v prisilnih delavnicah ali kaznilnicah, nestalno'zapo slene osebe pri gospodinjstvu in osebe pomorskega ribarstva. Delavci, pomočniki*4tftftMSfei pomoč niki, postreščki, strežniki, dninarji in sluge bi bili zavarovani brez obzira na kvalifikacijo za slučaje bolezni in ponesrečenja, medtem ko bi bili obvezno zavarovani za slučaj bolezni zasebni uradniki, poslovodje in njim slični na me?čend, ako jim letna mezda ne presega 12.000 dinarjev. Višina podpor ali pokritja strošKov ne sme znašati za oba slučaja zavarovanja več kot 20 dinarjev dnevno. V slučaju bolezni bi prejemal zavarovanec zdravniško pomoč in zdravila za dobo 26 tednov, oziroma dokler traia denarna podpora; hranarina v višini dnine; pomoč porodnici v višini treh četrtin dnine in sicer 4 tedne pred in 6 tednov po porodu; podpora 'za r M razne namene. Premog je danes zelo* drag in sicer tudi v produkcijskih deželah. Radi tega so si stavili graditeljic strokovnjaki, inženerji nalogo, da izumejo naprave, ki bi izčrpale iz premoga do zadnje količine v njem nahajajoč se plin; na ta način se logično zmanjša količina premoga, katerega potrebuje plinarna. Tak stroj je izumil neki avstrijsl^pje-ner in da je precizen ter deluje izborno^ dokazuje potovanje pariških zastopnikov na Dunaj, kjer si hočejo ogledati to dvoplinsko napravo ter nakupiti nekaj takih strojev za Francijo. Gradec poseduje tako napravo že izza leta 1919, ki se je obnesla nad vse dobro. Mariborski mestni sosvet je sklenil z ozirom na ta dejstva, da nabavi tudi za našo plinarno to napravo, ki proizvaja krog 300 m3 plina na uro ali pri dvanajsturnem dnevnem obratu 36003, torej mribžino, ki bi popolnoma zadostovala za našo porabo. Nova tvornica za izdelavo žarnic, ki bo pričela kmalu z obratom, bo postala važen konsument mestne plinarne, ker bode potrebovala dnevno krog 100 m® plina in mogoče bode opu- * sem na Koroške Babe lezel. l9,9riic!no j* b>lo. ko smo dne 14. avg,. »Uf0' eta Proti večeru sedeli v Frisch-U*ib'm domu na Okrešlju (1400 m) ter iste].- peno 5n drugo, medtem ko je prl-la s>r,„[an.c Povedal marši kako okroglo ^etain ln kratek čas. Tudi vreme"je 9 . .V8e najboljše, zato smo jo točno v so at Podpisu hišnega reda ubrali »Uio futro nas je pozdravilo, ko y*li jn ®kobacali iz postelj, zajutrko-8, taifnVSi* PaRlic> plačali naše dol-arj£ka u3 ie bila naša vrla oskrbnica ?>j, m0 «kda’ da potegneva vse s •v,1. so nae’ *Potrebne so bile te skrbi, $ ,ali> ker n £teri Priiatelji samo sprede e.le2ti» in cel° na 6k kQnp* t0 n’s° mačkine solze. Sne?’45 skozi"? rs!™esu io kr«ne!mo C ^h jj c^. . P°1 (1377 m) ter po (2'rtudi mariborsko železniško vodstvo svojo plinarno — dnevno 1000 m® — in dobavljalo plin iz mestne, ker bo ta plin cenejši kot oni iz lastne. Cena te dvoplinske naprave je 4,680100 n. a. kron ali krog 1,000.000 jugoslovanskih, ki bi se pridobil potom posojila. Svobodna mesnica; Vkljub temu, da imamo živine v izobilju, so cene mesu tako visoke, da si ga nižji sloji, invalidi, penzijoni>ti itd. v«čkrat ne morejo nabaviti. Novi mestni sosvet, ki je takoj začetkoma p* kazal stremljenja za kolikor mogoče ublaženje bede med neimovitimi sloji, je dovolil ustanovitev svobodne B? še dS°n°b9-05. Pred nami je n°b*c, ki i* ua ]a’ med °jo mle- ,da seponnV8lbo,J'e vedel> edino tiho }n -Če Se Pride v kak0 U »voieieiuL1”'™0 P°iSče po po-WUie»ne pa štorklja okroa in budi vse druge počitka potrebne izletnike. Ta partija nas ni zanimala ter je šla menda v Belo. Ko si ogledamo malo ta skalnati svet in njega orjake Mrzlo goro, Rinko, Skuto, Babe in druge, krenemo severno naprej ter dospemo ob 9 20 na Jezersko Sedlo. Tu se po kratkem odmoru poslovi od nas eden naših tovarišev, ker se mu brez cepina ni dalo skušati se z Babami. Ostali smo torej samo še trije. Od tu vodi pot okrog Male Babe severno po ruševju v serpentinah navzdol, a vožnja po snežišču je hitreja, zato se spustimo v dolino. No, v začetku je Šlo vse lepo jn dobro, kar naenkrat pa me dohiti „usoda“, spodrsnem in frčim. Hitro zabijem cepin v snežišče, pa — oj smola — ker je bil držaj moker, mi ostane v roki — zrak. Tedaj je pač šlo s podvojeno naglico, kajti edin zadržek je bil moj ozadek, ki pa vsled svoje obilnosti ni prišel v poštev. In pod menoj so skale komaj čakale na svoj plen. Ne boš, sem si mislil, zabijem z vso silo desno peto v sneg iti kmalu sem se vstavil. Ko se malo oddahnem in pogledam navzgor, vidim kako je moj cepin lepo, kot v zasmeh štrlel iz snežišča, a jaz sem moral no vseh štirih po njega. To so bili občutki, osob‘lo v prstih, ko*em Iz saje mariborskega mestnega sosveta. (21. marca.) Po ugotovitvi skl pčnoati se je seja otvonla ter se je prešlo na dnevni rad. Dvoplin?kat napra\a: Za proizvodnjo plina ki je v diniišnjem kulturnem življenju v industriji, obrti in gospodinjstvu velevaž-nega pomena oziroma neobhodna potreba, se mo^a uporabljati le črni premog najb l;Sri kakovosti; rjavi proizvaja slab, medlo goroč plin, diši neprijetno, ih povzioča včasih zamašenie plmovih cev. meSnice, ki bi prodajala drugovrstno Premog, iz katerega je i/.črpan ves plin, raeso p0 izdatno znižanih cenah, namreč se imenuje koks ter se ga uporablja v ,0d 20 do 40 odstotkov ceneje kot prvo- držal cepin zopet srečno v rokah. Ta Solnce je pripekalo močno, najina zaloga izvenprogramna vožnja in plezalna tura, mrzle črne kave se je že precej skrčila, me je umevno precej utrudila, a z Je- - —'11—-1' -- u:,: *-*— —u! J- -1— zerskega sedla se mi je tovariš glasno smejal, ko je videl, kako se kobacata po snežišču. No, skoraj sem bil pri ostalih ter smo po malem počitku rinili do sedla, po gladki steni naprej, nad isto kvišku do navpične stene, potem vodoravno okrog iste ter strmo navzgor skozi dimniku podoben žleb plezajoč proti vrhu. Tu so se me hotele te sakrmiljonske Babe zopet otresti, kajti svršnik se mi je zataknil ob ostro skalo in da nisem udaril z golim kolenom ob ostro skalo ter našel trdno oporo, bil bi se brez aeroplana vozil — v globino. Malo razbil sem si svojega rojstva kosti, pa kaj to hribolazcu stori. v Konečno dospemo ob'11'05 uri na prvo Babo, ob 11‘10 smo bili na Veliki Babi (2154 m), kjer je v železni skrinjici shranjena spominska knjiga, v katero smo se slavnostno vpisali, kot prvi' v letu; Med tem, ko smo počivali, se je poslovil naš tretji spremljevalec, moral je nazaj na Okrešelj, kjer je imel sestanek z drugo partijo ter nama kmalu izginil izpred oči, * Polagoma sva se ostala dva odpravila opoldne ob 12..uri m trttf« Baba. a goltanci so bili tako suhi, da nama niti jed ni dišala. Zato le hitro naprej ter po grebenih navzdol, da dospeva po gozdnatem potu ob 1*30 na Jenkovo pianino, kjer nama je prijazni pastir postregel z vodo. Ker sem imel malinovec in sva bila oba izsušena, nama je moral večkrat napolniti steklenico, preden sva si ugasnila najino 2ejo. Ob 2. uri ubrala sva jo mimo Golega vrha (1789 m) po dolini Gornje Jezerske Kočne ter dospela ob 3 40 k Stulerju. Na Jezerskem so imeli ravno te dni alkoholno preooved ter nama niso hoteli dati nič piti, Kako boš pa jedel, če si iz* mučen in nimaš nič vina, sem rekel tovarišu. No, pa sva jo pof?runtala }n že je stal liter vina pod mizo in kozarec poleg. In tako sva se pošteno pokrepčala ter ob 4. uri nadaljevala pot v Zg. Jezersko, kjer sva našla v gostilni g. Murija (Kazina) gostoljubni večei ter prebila tam enega najlepšib' in nepozabnih večerov. Tačas pač nisva mislila s tovarišem Francetom, da sva takorekoč trasirala sedanjo mejo med Jugoslavijo in Avstrijo ter da Babe sedaj same ne vedo, kje imajo .Hflvzaprav domovinsko pravico- vrstno. Meso bi bilo od živine, ki se je ponesrečila na katerikoli način in se jo je moralo zasilno zaklati, nadalje v dimu zadušene, usmrčene potom električnega vpliva, opeklin ali katerihkoli bolezni Omeniti je treba tukaj, da bo meso popolnoma užitno, ker se bode vršil pri tem mesu- zdravniški pregled. Cene bode določila komisija, obstoječa iz privatnih strank, mesarja in aprovizačnega uradnika. Da Se ne bodo gostilničarji okoristili s tem mesom, se bodo oddajale le manjše količine. 40 Leskovarjevih svinj. Na neko interpelacijo tičočo se razjasnitve zadeve glede masti in mesa 40 Leskovarjevih svinj, o čemur hoče biti javnost enkrat na jasnem je odgovoril vladni komisar dr. Poljanec: ,Pred železniško stavko je hotel založiti moj prednik mesto z izdatno količino mesa, ker se je bilo bati, da bode za časa stavke nastalo pomanjkanje mesa. Mesa je pa bilo za stavko dovolj in cene mesu so takrat nenadoma tako padle, da se meso in rnast ni moglo prodati na tukajšnjem trgu. Zato se ga je konserviralo, mast prelilo v. sode ter ga namerilo na inozemski trg. Manko bo znašal gotovo 90.000 kron. V spremstvu zdravnika -sem pokusil mast, ki je res prvovrstna in tudi meso, ki ni prve kakovosti vendar pa še užitno® Hudumušen medklic: »Meso smrdi že po mostu*. Vladni komisar : »Jaz tega nism ugotovil, mogoče imam dober želodec*. Smeh. Vladni-komisar: »Meso in mast se prodata v najkrajšem času*. Bahun: »Pred par dnevi sem si ogledal v spremstvu klavniŠke prostore. Ob tej priliki Jbm vprašal upravitelja g. Kerna, kaj je s svinjami,, o katerih mesto toliko govori. Odgovoril mi je, da se je mast in meso prodalo že pred 14 dnevi. Protestiram proti taki - mistifikaciji javnega mnenja*. Vladni komisar: »Ni imel ove-renja od mene, naj se uradno izjavi o tej zadevi. Vsak uradnik da informacije le, ako hoče, ker mora varovati uradno tajnošt. (Ne sme se pa izrazili lažnjivo. op^ ured.) Na prihodnji seji podam natančno ugotovitev.* Kavarna v mestnem parku. Mestni sosvet se je bavil tudi s prbšnjo nekega kavarnarja, ki namerava graditi v mestnem parku paviljon, po vzorcu dtugih mo dernih mest. Paviljon* bi bil leseno zgra jen, na vse strani odprt, le kuhinja bi bila zaprta. Streha mora biti trda. Prodajala bi se le kava, mleko itd. ine pa opojne pijače. Paviljon bi obratoval od 15. moja do 15. oktobra ter bi bil odprt le do 21. ure. V uvaževanja vrednih slučajih bi se dovolila tudi iz-ema; Godba se dovoli, vendar pa le pod pogojem, da bi bila dobra. Kavarnar se zaveže, da zgradi stranišče po načrtu obrtne in sanitarne oblasti. Olepševalnemu društvu plača 2000 K mesečno, občini pa letno najemnino 2000 K. K tej zgradbi občina ne prispeva. Nadaljnjo diskusijo o tem predmetu se prepusti Olepševalnemu društvu. Nato se je seja zaključila' * Demlsija dr. Engllša. Predsednik republike Masarjrk je sprejel demisijo finančnega ministra dr. Engliša ter imenoval na njegovo mesto predsednika finančnega deželnega ravnateljstva Ham-cika. , * * Madžarska narodna skupščina. Narodna skupščina je sprejela danes v tretjem branju budgetni provizorij. Prihodnja skupščina se vrši 6. aprila. * Zasedba Nemčije. V noči na nedeljo je pričela zasedba industrijskega raviija vladnega okrožja Merseburg. Nato je stavilo delavstvo v Mannsfeldu varnostni policiji ultimatum, ki je potekel v nedeljo popoldne. Ker se nanj ni odgovorilo, se je proklamirala generalna stavka. * Francozi o nemških nasilnostih nad Slovehcl na Koroškem. Pariški Journal des dčbats* z dne 19. marca L 1. prinaša pod naslovom »Lettre de Carinthie. La Carinthie apres le plebiscite* članek, datiran z mai cem iz Maribora v katerem opozarja francosko javnost na način, kako drže avstrijski funkcijonarjl (Lemischj svojo obljubo, da'bodo ščitili narodne manjšine (Slovencev) sedaj po odhodu plebiscitne komisije. Članek opisuje vsakodnevne nasilnosti proti Slovencem v celoti in posameznosti ter zaključuje z vprašanji: Ali naj postanejo Karavanke branik povečane Nemčije, vtrjene po Avstrijcih ? Ali naj danes ali utri služi slovensko ljudstvo na Koroš kem pogoltnjeno od avstrijskih Nemcev, cot kanonenfuter zoper one, ki danes odločajo o nemški usodi? * Japonska mornarica. Iz Tokia se poroča uradno, da bode imela Japonska po izvedbi programa graditve vojne mornarico v letu 1927 flotiljo, ki bode skoraj enaka z ameriško. Anglija bo potem komaj na tretjem meslu. Dnevna kronika. Zanimivosti. Notranja in zunanja politika. * General Hadžič pri regentu In pri Pašicu. Pred odhodom na svoje novo službeno mesto je general Hadžič, poveljnik 4. armijske oblasfi, bil sprejet danes od prestolonaslednika regenta Aleksandra in ministrskega predsednika Nikole Pasiča v svrho instrukcij za vodstvo poslov na novem mestu. * Beloruska ljudska republika. Beloruski vstaši so zasedli 16. t. m. Minsk. K tem revolucijonarcem je prešla 8. rdeča divizija. Uporniki so proklami-x*Ii belorusko liu&ko moublika Poroka dveh opic. Znano je hlastanje Amerike po senzacijah. Vedno mora imeti kaj novega in če tudi naj bi bila največja budalost. Sedaj imajo zopet novo zabavo: poroko dveh opic. Neki bogataš v Chicagu poseduje dve izredno inteligentni opici, kateri je kupil od indijskega fakirja za velikansko vsoto. Posedujeta človeški obleki, se kretata kot naši kratkohlačniki, jesta z vilicami in žlico, .se sama umivata ter se po dnevu šetata brez spremstva v parku. Lastnik ju ima raje nego vso svojo imovino. O priliki neke vrtne veselice za svoj imendan je namignil mnogo-brojnim udeležencem obojega spola, da jih Čaka malo presenečenje. Ko se je zvečerilo, je zablestel ves park v raznobarvnih električnih žarnicah, pokali so topiči in sikajoče rakete so sipale blesteče utrinke raz temnomodrega firma-menta. Iz vile, istotako bajno razsvetljene, je prihajala svatbena povorka, na čelu jim črni godci. Iz baldahina, okrašenega z rdečim baržunom in zfatom, je na goste zrla z radovedno — boječim pogledom — opičja dvojica. Sir Henri — tako se je zval »mladenič* — je jedel jabolka, medtem ko mu je »miss* Julie izpulila iz rokava mrčes ter ga s poudarkom pozobala. Med gromovitim aplavzom gostov je bil poročni par odveden v nalašč za to zgrajen tempelj, kjer ju je med mogočnimi akordi orgelj seveda našemljeni svečenik poročil. Neki šoudeležnik je baje tedaj opazil pri nevesti solze. Pri svatbeni pojedini, ki je )ila res kraljevska, je govoril nekdo na čast svatbene dvojice tako impozanten govort da je sir Henri v duževni ganjenosti stekel, po mizi ter ga objel. Po pojedini sta bila odvedena srečna po-ročenca v minijaturno spalnico, medtem ko so gostje rajali in plesali do zore. Pri odhodu so se izrazili, da je bila ta ‘ceremonija tako originalna in zabavna, da jo ne bodo pozabili nikoli. — Poverjeništvo Slovenske Matice. Prevzel sem poverjeništvo Slovenske Matice za leto 1921 za Maribor in bližnjo okolico. Ker mi ni mogoče pobirati članarine pri vsakem članu posebej, prosim, da bi jo pri uradih in zavodih pobral eden izmed članov in mi jo z nabiralno polo (z natančno naznačenimi naslovi) poslal v pisarno Državne okrožne zaščite.dece in mladine v Stross-majerjevi ulici 26. Vse ostale člane prosim, da bi se v svrho plačanja članarine obrnili osebno na gori navedeni naslov. Članarina znaša letno 40 K; za ta znesek nam nudi Slovenska Matica letos tri lepe knjige. Pri velikem številu Slovencev, ki se nahajajo sedaj v Mariboru, upam, da se mojemu vabilu na naročilo odzove tudi častno število članov, zlasti med dobro situiranimi krogi, da vsaj v tem pogledu ovržemo vedno se ponavljajoči očitek nesmisla za naše kulturne zadeve.' R. Pleskovič. — Pozor pred dr. Leskovarjevo svinjino. Kakor se nam zagotavlja, je klavniški ravnatelj Kern komisijo novega mestnega sosveta nalagal, ko ji je rekel, da so dr. Leskovarjevi črvivi prašiči že prodani in odposlani na Dunaj. Prašiči, oziroma njih črvivo meso se nahaja še tu, v kolikor morda že ni bilo prodano. Te dni je zopet prilika, da se taka mrhovina razpeča med občinstvo. Tisti, k: je imel tako široko vest, da je to izprijeno meso hotel iztihotapiti na Dunaj, kjer so končno tudi ljudje kakor smo mi, gotovo n? tako tankovesten, da ne bi isti poskus napravil tudi z domačini; Nismo namreč še pozabili na slično mrhovino vtihotapljeno na trg iz okolice Maribora. Bodite torej previdni pri nakupu svinjine — Naše dobro verno ljudstvo. Prejeli smo: Te dni se bo pri nas opažalo mnogo svetohlinstva. A kdor hoče videti in slišati iri občutiti pravo katoličanstvo našega dobrega vernega ljudstva, naj gre na trg. Tu bo videl, kako brezvestno izkoriščajo ljudje ravno te najlepše Kri-stove praznike za svojo lakomnost: Me-šfni trgovec in obrtnik nista zaradi praznikov niti za, vinar poskočila v cenah, preje nasprotno, a naše dobro verno ljudstvo izlorablja ravno te praznike -oderuškimi cenami ter s tem zadene ravna jbolj usmiljenja vredne nižje in Zahtevajte v vsaki $a~ »tlim t*Wabor“, delavske meščanske sloje ter reveže. Ce je cena za 1 liter vodenega mleka po 13 K krščanska, potem nas je lahko sram pred neverniki, ki se takega oderuštva sramujejo. Žalostno je pa tudi, da v ce lem Mariboru nimamo ne ene oblasti ki bi takemu oderuštvu napravila konec — Občni zbor „JugosIovenske Matice." V torek zvečer se je v veliki dvorani Narodnega doma ob obilni udeležbi vršil občni zbor »Jugosloven-ske Matice.* Zborovanje je otvoril )reds. profes. Ribarič z iskrenim pozdravom in zanimivim ^nagovorom, v katerem je v glavnih potezah obrazložil pomen in cilje:, t^ naše bojne organizacije. Ko je omenil, da je na ustanovnem zborovanju glavnega odbora v Zagrebu, katerega se je udeležil tajnik dr. Lenard, tudi regent po banu sporočil svoj pozdrav, je po dvorani zaoril navdušeni »Živel regent Aleksander!* Važna je tudi vest, da je srbska Narodna Obrana prenehala in da se združi z „Jugoslovensko tatico*, tako da se bo celo narodno obrambno delovanje po celi državi centraliziralo. Nepričako vano živahno in mestoma burno de bato je izzvalo poročilo tanika doktor Lenarda. Matica se je ustanovila To«rmar,ca 0 koncu leta je bilo 1395 članov; dosedaj je to Število naraslo do 1950 članov. Častno so ude-iežem poleg.učiteljstva in redarjev tudi častniki, zlasti oni 45. p. p.} ki so korporativno pristopili tudi kot ustanovniki, dalje artileriiski polk in vojaška realka. Neverjetno žalostno številko izkazuje dilaštvo, namreč samo 6 članov; tudi duhovništva je samo 17. Organizacija se širi tudi izven Maribora, zlasti marljivo dehiie Slov. Bistrica. Tuji so nam še slovenski delavci in kmetsko ljudstvo. Izmed sol je le ena dotično vabilo vr-nila s pripombo »retour.* To je izzvalo hrupno zahtevo, naj se dotično šolo imenuje. Se večje razburjenje pa je rodilo poročilo kaznilniškega uradnika •k®*? * da se med nami nahaiia visok gospod, h katerega soprogi so prišle članice Matice, pa jih je gospa Nemka ogorčeno zavrnila: „Kaj moj mož je tudi pri tem društvu?* Dotični gospod je na zahtevo svoje žene naročil, naj se ga izbriše kot člana. Na splošno ogorčeno zahtevo, je predsednik sam izjavil, da je ta škandal zagrešil sod, nadsvetnik Ravnihar. Poročilo blagajuika Novaka, ki izkazuje ugoden gmotni položaj, se odobri. Pri volitvah je bil izvoljen izvzemši bivših odbornikov dr. Juvana in bančnega uradnika Skaza, ki se nista udeleževala sej, ves dose« danji odbor ter novi odborniki namesti niki in dva rač. preglednika. Odbor se* stoji torej: predsednik Ribarič, odbor-j niki: dr. Mfiller, dr. Lenard, Novak; Roglič, dr. Pivko, dr. Škapin, ga. Li;( poldova, gdč. Baranova, Kralj (revir, nadz.), Milost, prof. dr. Kovačič; nai mestniki: Filipič, Majcen, Jacac, Malen; šek; preglednika: dr. Volčič, profesor Dolenc. V zaključnem govoru je doktor Mailer opozarjal na skupno propagan*1 dno delo Nemcev pri plebiscitu v Sle-; ziji ter to skupno delo stavil nam Jug0' slovenom v vzgled; ne samo svoje ožje brate, marveč podpirati moramo tudi vse naše brate na zunaj! (Odobraj vanje.) Preds. Ribarič je nato zaključi* to nenavadno živahno zborovanje. — Vsled odloka kmetijskega ffl*' nlstrstva v Beogradu od 18. februarja 1921, št. 3929/VI se pozivajo vsi kni&i tovalci, kateri imajp svoje kmetijske ob.rate v mestnem področju, da nazna-, nijo od 16. do 24. marca od 8. do 12. uri mestnem stavbnem uradu, Koro^ ka cesta 1, 2. nadstropje vrata 4 p™ bližno površino, posejano z ozimino tet število kmetijskega orodja in strojev. : — Organizacija vojnih Invalid^« vdov in sirot v Mariboru razdeljuj® ta teden med svoje najrevnejše člane oo poverjeništva za socijalno skrbstvo 'j Ljubljani naklonjeno moko. Prosilci M < prineso od občinskega urada izkaznj^ številu družinskih članov in potrdilo«! da so nujno potrebni podpore, organizacije, ki jim nakaže moko. /: — Za varstvo javnih nasadov. ^ deč velikansko škodo, ki jo povzročaj1? brskajoče kokoši in pečeta v javnih nasadih se § 13 cestno-policijskfega za Maribor izdan in objavljen z dne l*' oktobra 1920, štev, 512/21 spremeni j, se v bodoče glasi: Na mestnem vrtu drugih javnih nasadih je voditi p*® nj konopcu ali vrvi. Prepoveduje pa s® » obče puščati domače živali (kunce, koši, pišČeta itd)' v javne nasade ob M terem si bodi letnem Času. Istotako prepovedana hoja po javnih nasadih* — Olepševalno društvo za m®5 £ Maribor sklicuje na podlagi § 8 gj; šlvenih pravil novi obČrii zbor dne W marca t. 1. ob pol 20. uri v dvor® restavracije »Maribor*, ker za 21* sklicani občni zbor vsled preraale uO ežbe ni bil sklepčen. Na dnevnem re j je 1. poročilo odbora, % nadomes ^ volitve, 3 sprememba pravil in čajnosti. Ta občni zbor je sklepčen n , ozira na število udeležencev. ^ vilna udeležba na zadnjem °^nepi zboru pač ni bila v nikafcem PraV ,.adJ razmerju z mnogoštevilno kritiko za delovanja olepševalnega društva. f O Siamu In vzhodni trgovinskimi stiki s to dežejlo Pre^afrtek skioptičnimi slikami inž,, Lupša čekePi 24. mnrca ob 20. uri . v Maribor® ^ bioskopu — Cafova ulica. K ob1 posetu tega važnega predavanja J Slov. trgovsko društvo. 0. — Spomladanska zabava fcvLg* nega osobja mariborskega N aro , gledališča, ki se bo vršila kakor z J fg Ijeno dne 2. aprila, bo znamem # radi dekoracij. Dvorane bodo sprenl® |j0 • " • * * . . ^ s» ,j* Pr?stV 1 O!’®' v solnčnat pomladanski vrt, ki razprostiral po vseh gornjih f gledališča.' Občinstvo sc naP,(^“ pl#* pride k zabavi v letnih obfekah. jgja bo skrbela vojaška godba. Pre^P ^ rfl' vstopnic se bo pričela v pelek - * ^ — Izenačenje poštne 9 poštnega pravilnika, s katerim zenačila poštna služba v vsej l a gospoda,Finger-vi: J]! bilo nikjer. Kovček so peljali n^iano,. a od tam so ga poslali ^ Maribor v nadaljno poslovanje, in |erlllJta so pozneje prijeli v Celju kaiin- odvedl' v preiskovalni zapor tu-{as .okrožnega sodišča. Ker ie ve« ra2nii^-°Vrntno in se zagovarjal z H>u j, M?ndlj in Blumi, kateri da so leto i, - oni kavJek, ie presedel celo t)°^na^P^eisl?vjna r^Aleksandrova cesta 81, tr- f‘na«er bla£°m na drobno. S? StolnT nr Kortoška cesta 2 oziro->^Siak Bin? -Jv? si ’ Pekovska obrt. r krčnim niL *af.ka ?esta 6, trgovina cesta 7 St.ro,,m0ier Ana, Ko-n m «a drnhn sovina z mešanim bla- &8 »CX7 °JahV Rudolf- Prešer- tfr Koroška ceš^f 10brt- .Tscheligi bf?.110 2fllO'?n £«*■. 4\ koncesiia za na- Maks/ Canu?'* ,n žpanipt°č- Po-. Cankar*eva mjca 26, zidar- Porotno sodišče. Čudna zgodba Iz madžarske meje. Dne 25. junija p. 1. sta prišla dva ogrska Nemca Schlegel in Kem nakupovat konje ob naši meji. Ko ju je zalotila naša prekmurska obmejna straža, sta jo naprosila, da si gre6ta ohladit žejo v bližnjo hišo Neže Kocan v Središču. Vojaki so jima to dovplili. Ko je Kocan zvedela, da imata tujca mnogo denarja pri sebi, ju je ostrašila, češ, da jima bodo naši vojaki ves denar pobrali. Ogra sta se prestrašila. Ponudila se jima je, da jima ona prenese ves denar preko meje, zakar dobi ona 1000 K nagrade. Ogra sta ji izročila 99.000 K, katere je skrila na trebuh, jima dala navodilo kje jo naj čnkata, nakar so odšli prod mejni gtiaži. ona napravljena, kakor bi šla Najnovejša poročila. (Vsled preslabe zveza z Zagrebom ni bilo mogoče govoriti, MDU.) Položaj v Italiji. TIP Rim, 22. marca. V parlamentarnih krogih se govori z vso gotovostjo, da je današnja seja zadnja seja pred razpustom zbornice. Govori se, da bo 3. aprila parlament razpuščen, da se nove volitve vrše 15. maja, a nova zbornica se snide že 7. junija. V tem smislu je izdelan tudi kraljevski dekret o razpisu volitev za Julijsko in Trien-tinsko Benečijo. Glolitti vstraja na razpustu. dasi so mu celo njegovi najbližji politični prijatelji predočevali nevarnost takega poskusa. Današnji listi prinašajo poročila o krvavih dogodkih, ki so se odigrali te dni po Italiji, zlasti v Milanu in v južni Italiji in ugotavljajo, da je sedanji čas najneugodnejši za volitve. .Giornale d’Italia“ prinaša Članek pod naslovom: .Volitve in meščanske vojna*, v katerem opozarja vlado na nevarnost eksperimenta z povirni volitvami, ki bodo razburile »n zdivjale že sedaj divje politične strasti. Boljševlške priprave. „TIP Pariz, 22. marcs. „Joumal“ poroča, da se je vršil v Moskvi velik vojaški fvet T Na tem posvetovanju se je sklenilo: Iv V' razveljaviti vse odredbe o delni mobili- ' zaciji, odrediti nove vpoklice, da bo zna-j šal efektiv ruske vojske štiri milijone! ljudi. 2. povečati konjeniške divizije odi 15 na 23; 3. odrediti popolno mobiliza-! cijo brodovja in vsposobiti vse ladje zaj vojno službo; 4.prepeljati polovico pod-' mornic iz Baltiškega morja v Crno morje; 5. podvzeti vse potrebne mere, da se mo^ re izvršiti istočasno prevoz vojske n* kavkaško, rumunsko in poljsko fronto in vzpostavisti možnost prvovrstnih komu-' tiikacij med temi frontami; 6; naročiti ruskim gospodar, misijam v inozemstvu, da naj izvrše neodložno svoje nakupe in ‘kupljeni materijal po najkrajši pot* odpravijo v Rusijo • Amerika in Rusija. LDU Pariz, 22. marca. Kakor se; poroča iz Washingtona, je državni taj-j nik za trgovino izjavil, da bo obnovitevj trgovinskih odnošajev z Rusijo tako! dolgo nemogoča, dokler boljševizem ne' opusti svojega sedan jega gospodarskega sistema. Plebiscit v Gornji Slezljl. v, TIP. Berlin,‘22. marca. ,Achturblattr' javlja iz Bazla: Pariški „ Mati n* poroča,' da je poslala poljska državna vlada vr-1 hovnemu svetu noto, v kateri prosi,"nav bi se napravili koraki za to, da bi sej razdelila Gornja Slezija tako, da Ijtj prišli oni kraji, ki so glasovali za Polj-j sko, k poljskem ozemlju. Francoska vlada je načelno že sklenila, da bo po* moči ugodila Poljakom. Nemčija odklanja nadalnja plačila. Berolin, 22. marca. (Izv.) Eutenta jej kakor znano, zahtevala od Nemčije, daj plača do 23. marca 1. milijardo marlc v zlatu, Cii je se, da hgtnerava Nemčija plačilo odkloniti, kar bo storila s po' sebno noto v sredo- Besedilo notf danes še ni izdelano. Mednarodna zveza strokovnih organizacij o zasedbi Nemčije. ,v X. LDU Berlin, 22. marca. „Lokal-j anzeiger* pojoča iz Amsterdama: Mednarodna zveza strokovnih organizacij je na dvodnevni konferenci izrazila svoje mnenje o političnem svetovnem položaju, ki je nastal po zasedbi Dusseldorfa, Duisburga itd. in naglašala v resoluciji,1 da je obnova opustošenih pokrajin ne-obhodno potrebna za gospodarsko ravnovesje Evrope in za vzpostavitev pravega miru. Ta uspeh pa se da došečŽ samo s sodelovanjem vseh dežel. Mednarodna zveza strokovnih organizaciji zahteva,'da se vendar že uveljavi med-' narodna solidarnost, ki bo edino omo' gočila obnovo. Za vrnitev naših Amerlkancev. . LDU Ljubljana, 23. tnarc3. Gla*]-som obvestila ministrstva za notranje stvari je naš generalni konzulat v New-yorku poslal ministrstvu za zunanje posle nastopno poročilo o vračanju naših izseljencev v domovino: Lani je 17.255| oseb zaprosilo niš konzulat za dovoljenje za povratek v domovino. Med temi je največ onih, ki so radi tukajšnjih (ameriških) gospodarskih razmer prisiljenv vrniti se, v domovino, kei? je vsled preobilice industrijskih proizvodov in slabega izvoza napram prejšnjim letom mnogo tvomic ali popolnoma ustavilo delo ali pa zmanjšalo število delavcev. JPo statističnih podatkih je samo v državi New york danes 300.000 delavcev brez posla. Znižanje števila delavcev v raznih tvornicah in drugih podjetjih se je začelo začtt^otn septembra 19 0« Vsak dan je odstotek nezaposlenih večji, tako da znaša danes 30 odstot. Poleg zmanjšanega števila delavcev so se zmanjšale tudi mezde za 15/°0. Pomanjkanje dela in vsled tega nevarnost, da naši izseljenci potrošijo prihranke, ter slabi izgledi za delo so ponajveč vplivali naše ljudi, da so se povrnili v; domovino. Strm f «BTO-9T-!S*S| Šport, m f: (Minulo soboto ie tekmovala Rezerva Maribora proti SK Ptui I, ter : lahkoto premagala, posebno tehnično elo slabega nasprotnika z rezultatom : 1 Hvalevredno ata igrala pri rezervi SK posebno branilca (Mesarov J), ka-ikor tqdi zveza (Voglar). Sodnik Friedau. : Maribor I : Athletiksport-Idtib I Celje 1:2. Zelo ugodno ie pričelo v nedeljo prvo moštvo SSK pomladansko sezono. Celiani so Dostavili zelo gibfno in izvanredno hitro moštvo. Maribor je bil sicer dobro sestavljen, ni se pa mogel vsled nesi-gumosti otresti lahke premoči celjskih Igralcev. Iznenadilo je, drugače izvrstno, levo krilo, ki ie celoma popolnima 'odpovedalo. Halfi so oosebno v drugi polovici igre pregosto puščati napa-dalro vrsto na cedilu, tako, da do daljših nanadov na celjska vrata vobče ni prišlo. V celoti je bila igra zelo napeta. Sodnik g. šuput ie vodil igro prvovrstno. Občinstva je bilo veliko. : Ilirija, Ljubljana : Rapid, Maribor 8:0 in 13:0. Mariborski Rapid ie igral minulo soboto in nedelio v Ljubliani z Ilirijo ter doživel popolni poraz. Vesti, ki iih širijo elementi okoli Rapida o nedopustnem postopanju Ilirije naoram mariborskim nemškim športnikom so popolnoma neresnične in izmišljene. iz Avstrije ali CehoslotfaSko, si prihranilo po 20 par za vsak drugi in nadaljnji paket tedaj, ako imajo za vse eno uverenje; v tem slučaju se kol kuje namesto vsake carinske napovedi samo dotično overenje s kolkom 20 par. ,v | Proti uvoini carini na usnje in čevlje. Pri pogajanjih v gospodar skem avelu o načrtu pristojbin uvozne carine, je naprosila trgovska in obrtna zbornica v Sarajevu trgovinsko in Industrijsko trgovino, naj se ne zviša uvozna carina na usnja in čevlje, *ker ni potrebno, da se varuie interese naših usnjarskih tovarnarjev z visokimi carinami. Na$e tvornice niso v polnem obratu, ker ne poseduje dežela potrebnih množin raznih kož. Pred kratkim je znašala cena usnju 50 K, danes pa komaj 30 K. Carina na izvoz naj ne bode tako visoka, ker se s tem oškoduje kpnsumente. Tovarna usnja, ki izdeluje letno 100 vagonov, bode zaslužila preko na-cdnega tovorniškega dobička Še 16 milijonov kron. Iz tega vzroka toraj ni nikakor potrebno, da se zv>ša uvozna carina na petkratni znesek. Dosedanja carina 56 K popolnoma zadostuje. | Tovorni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Direktni tovorni promet med Tuposlavijo In Avstrijo oreko Spili—- Spjplfelrla—Strassa se bode vršil od 1. aorila 1921 nadalje no teh^pogojih: 1. Prevoz se mo-a vršiti na podlagi mednarodnega dogovora o tovornem prometu na železnicah z dne 14. oktobra 1890 ter v-ieh dodatkov in dodatnih določil k tamu dogovoru, kolikor v nasledni!h točkah niso doložene izjeme. 2 Direktnim mednarodnim tovornim listom se morajo že ob predaii preložiti vse carinske in druge listine (izvozna, uvozna In prevozna dovolila, stat s-tične prijave itd) v smislu zakonov in naredb onih držav, po katerih se no-šilike prevažajo. Ako navedene listine niso priložene, se nreiem pošillk na prevoz odkloni. 3. Vodarino, stranske pristojbine, carino in dodatke v "gotovini, ki narasteio do mejne postale, plača odpošiljate!}, od mejne postaie do ngmenbre postaie pa prejemnik pošiljke. 4. Vozarina in Pristojbine se računijo po lokalnih tsrifib držav, soudeleženih pri prevozu. 5. Povzat!a in predujmi, kr«kor tudi navedbo interesa na dcsiavl niso dovoljeni. 1 g5 < 6. Za prevoz po ovirskih se računijo Gospodarstvo, trgovina. Borza 22. marca. Zagreb: Berlin 231—231'50. Italija 658—564, London 54S—554. New-Vork 0—1411. Pariz 980—984, Praga 190’25 [—191, Švica 2400—2500, Dunaj'2170 -21*85. Valute. Dolarii 136.00—137, avs krone 22.00—23^0, carski rublji70—75 francoski frapkl 0—965, na^olendorl S65—0, nemške marke 223—228 romunski leii 0—199, italijanske lire 550—555, Čehoslovaške kron® 182—0. D up a j: dinarji 1830—1850. dolarji 671 — 675, franc, franki 4630 4670, 5u!c. franki 11.625*00-11 67'5'00, lire?595-2615, feškft krone 877—883. madžarske krone 203'50—205‘50: nemške marke 1081 — 1087, poliske marke 107—109, funti 2610-2630. C uri h: Berlin 9.36, Nevv-Vork 578 00, London 2755,Pariz 4015, Milani 2260. Praga 7.60. Budimpešta 185,' , ... . Zagreb 4.00, Varšava 0.72, Dunaj 177 j <«««*»* •" pristo-bme po prevoženi avstrijske krone 1.10. ldaW po ti. 7. OdooMateH mora v , ! tovornem listu meirto prehodno postajo Jugoslovenska paroplavna dru*-;-Spilie—Sple-lfeld Slrass nredoisatl. Izjavo dr. Mircea iz Bukarešte, da stremi Italija z vsemi ekspanzivnlml silami za tem, da bi ustanovila v Ro-muniji skoro ekonomsko bazo, ki bi znatno podpirala ekspanzivDost proti istoku. I Ekonomska rezistenca v NemCJi Iz Pariza poročajo, da prejema načrt nemških Industrijelcev, ovirati delo antante, vsak dan jasnejše In konkretnejše forme. V glavnem obstoja ta načrt v pasivni rezistenci. Nad 25.000 delovcev v K6!nu je obveščenih, da bodo takoj odpuščeni Iz službe, kakor hitro bo pričel delovati novi carinski sistem. Lastnik največie tovarne anl-linskih barv se je odkrito izjavil, da bode svojo tovarno prenesel v ne* okupirano ozemlje. Nemci se nadejajo, da bodo administrativni stroški za upostavo In vzdrževanje carinske mei« tako veliki, da bodo antantni politiki reslgniralf sami na izvedbo teh sankci!. Zahtevajte povsod dnevnik „Tabor”. Glavni urednik: Radivof Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Ma oznanila. DomaZe svinjsko prekajeno meso za Veliko noč se dobi po ceni dne 24. in 25. t. m. v Splavarski ulici Št. 5. 395 Na okrajnem glavarstvu J. nadstr., fe bilo vkradeno kolo (Kinta St. 548.I70\ Tat fe osebno znan enemu uradniku in }e v njecovem interesu, ako odda kolo uprav-ništvu »Tabora«, drugače se bo moralo policiji zadevo naznaniti. 391 Mebllrana soba, lepa, v mestu, ako mogoče s hrano ali proti vporabi kuhinje, se išče za družino 4 oseb proti dobri od!kodnini. Ponudbe na Anončni in informačni zavod »Vede?.«, Maribor, Slovenska ul. 6. 389 3—1 Železen £te<£5Hik, 140 cm dolg, 70 cm širok, se proda. Vrtna ulica 17. 358 6—6 Spnine sobe se nod lastno ceno prodaio. Krčevina 140 pri Mariboru. 352 5-4 Izgubil ie spodaj podpisani svojo cesto nagrajeno papig0 sive in rdeče barve. — Čuie na ime »Lora« ter kriči: ,.Živela kraljevina SHS 1“ Dalje poje: »Da, me punce ljubimo „bal“! Čevlje pa izliSči samo „ErcSatu! Papiga naj se odda proti veliki nagradi ožaloščenemu delničarju 390 Debeljkoviču. omnoo^ raxuu!xixxrjLixJX3DaxjLjaanaQa: i Sprehajalne palice razno galanteriio in drobnarijo, toaletne predmete, vsakovrstne pletarske izdelke, pipe za sode itd., priporočata na debelo in drobno 392 Baloh & Rosina« Maribor, Grajski trg 3. crrcc^ - j uri i i.nmnmnccGiim xixinaiajuLina ba „TransatlantIc“ Znani brodarski podietnik Banac iz Londona je osnoval pred nekoliko dnevi prekomern o na-jrobrodno društvo »Transatlantic«. I Pri leh društvu so udeleženi največji denarni zavodi v Ber>aradu in Zgprebu. Društvo »Transatantic* razpolaga že 6 tremi parniki po 9C00 ton vsebine ter prične tekom treh mesecev z redno plovbo mod Newyorkom In n?šimi pristanišči na "Jadranskem morju. | Poštuopaketnl promet z ino-ozemstvom. Zaradi nnsprofušofih si vesti, ki so se objavljale o zadnjem Žasu v raznih listih glede poštnonaket-l»ega prometa Iz inozemstva, objavlja carinarniški poštni urad v Mariboru nastopno: Načelno ni potrebno nobeno overenje. za poštne pakete iz inozemstva. Na podlagi carinske napovedi, katero mora itak vsak odoošiljateli priložiti poštni spremnici ob predaji paketa, se ocarini dotična roba po minimalni tarifi; ta tarifa prihaja tačas v poštev za blago iz Avstrije in Ceho-slovaške. Le oni ga odpošiljatelja iz 8. Naknadne odredbe odoošlliatelleve so dovoljene samo: a) eko se spremeni ime prejemnikovo na 'istj namembni postaji; h) aco poslika mei- nena prehoda Spilie — S jelfrld------------ Sirsssa še ni zapustila in c) .-ko zahteva železniška uprava naknadno odredbo (Člena 18 in 14) mednarodnega dopovora. | Za trgovce kuhinjske posode. Nekatere angleške tovarne, ki se ba-vijo z izdelavo in prodajo aluminijeve in emajlirane kuhinjske posode — kar je bilo razstavljeno sedaj v 0i minq-hamu, je uposlalo zrgrebški trgovski in obrtni zbornici svoje kataloge. Isti so interes ntotn med uradnimi urami Proda se ceno: ; t iPF Velika fsblre m : damskih in dekliških j klobukov! 3» H5Sa z vsemi potrebnimi prostori, s posebnim hlevom za živino In sviniakom, 1 orala j nilve, vinograd ter piSnik. Na : ^ vrtu se nah8'a preko 60 sadnih j ♦ Ade!a in Rola Armbruster, Vetrinjska ul. 17 dreyes. Posestvo le v Ora-dl?ču, eno uro oddaljeno od Velike Medelie. Ponudbe osebno sl? pismeno na Rntona i», }ezdarska ulica številka 8 (konjenl*Va vo;a?n’ca), Maribor. 357 5-4 r,~ V delikatesni trgovini F. Maribor, AjsksaiKSrova C3$t?5 3t (blizu hotela »M'eran<) dobivajo se najboljSe žunke, zvita Sunka, iomale prekaiena m?so in k!ebase, poieitiendobkl, trai?!stoyski Irt holandski sir (Eidem^r), slaniki, marinirani slaniki, zviti slaniki (Rolimops), rus!, tanina, fileti v olju, fetjure, slanikova ja?ca v oUu, dateljni v zabtrih in kartonih, malaga-grozdle, najflnejSa čajno ma- na vpnqled. | Izvoz lesa Iz Ceh oslova ske. . . nia . V Pragi se je osnovala deln ška j sl0‘ za kuhan.e, ka-družba z. o. z., ki se bode bavlla s i Per,‘ kumare^, paprika, izvozom lesa iz Čehoslovaške. Društvo; pravi vermut, rincanc, Nestlova bo ustanovilo po vsih večjih mestih čokolada itd. 3“e,| Sltjaaska3 ekspnnzlvnost n.! Ki (J MmHHi MI Balkanu. »Agence Stefani« prinaša i Na debelo! 393 Nadrobno! dobavila Iz Kisfne tovarne In rafinerije šp'r',a postaje (priprave) za denateriranje ter Ž33' njarne za slivovko In tropinovec. Rafiniran špirit. Denaturiran Špirit* Zajamčeno čista žgana slivovka* Najčistejši visokoodstotni destil3*’ žganja. '\rirur »inrr vv *r jk jtK A ji Jk. Motor na plin An\ c*n’ dobro ohranjen, proda po zelo ug^n' Mariborska tiskarna d. • Jurčičeva ulica 4. ^ □nrxTxxxxx:KXXXX?XiS' Telefon 5tev. 375 Špedicija vseh vrst. :o: Ci reklamacije. :o: VskladišEenJe vsakovrstceja blaga. :o: Mednarodni prevozi. :o: Selitve 1 patentiranimi poblit* venimi vozovi na vse strani. :o; Špedlcijsko dostavno poljet]« južne želeiaica. \ Carjaska agentura In carinske ienfe j« Rajvaq« ieeati IptdklJslM 113 Brzojav. naslov: Spedbalk?^ Predprodaja vozovnic o. ta vse proge julne In državne želesnice. 6kladij2e spojeno s tirom Južne železnjee, AleksafliUov4 ceita št. 70. delniška drulba f mednarodno transporte v Ljubljani, Podružnica: MARIBOR. Aleksandrova cesta ib 35. Podružnice: MARIBOR, ZAGREB. BEOGRAD, TRST, WI6N. Dslvetl« domifc lP*