PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 4 (14.095)
Trst, nedelja, 5. januarja 1992
Lord Carrington za nadaljevanje konference o Jugoslaviji
Premirje na Hrvaškem drži kljub občasnim kršitvam
Jugoslovanska vojska odpravila zaporo splitskega pristanišča Osijek še vedno pod udarom jugoslovanske artilerije in raket
ZAGREB Ustavitev ognja, ki so jo dosegli v četrtek v Sarajevu s posredovanjem posebnega odposlanca OZN Cyrusa Vancea in ki je stopila v veljavo v petek ob 18. uri, se je bolj ali manj obdržala in uveljavila. Bilo je seveda nekaj omejenih kršitev še zlasti s strani srbočetniških oddelkov, ki so dali duška svoje objestnosti s streljanjem iz topov in minometov na območju Slavonije in osrednje Dalmacije.
Pripisujejo velik pomen dejstvu, da je jugoslovanska mornarica umaknila zapor splitskega pristanišča, od koder so se zvezni oddelki umaknili z vsemi razpoložljivimi plovili. Pod udarom je še vedno dubrovniško območje, kjer je jugo vojska obstreljevala otoke pred pristaniščem, vendar ne da bi povzročila škode. Strelja se občasno tudi v Slavoniji, še zlasti pri Osijeku, kjer je bilo preteklo noč kar 6 mrtvih in nad 20 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Včeraj so predstavniki Mednarodnega rdeča križa dosegli od zvezne vojske, da ne strelja več na mestno bolnišnico, ki je pod pokroviteljstvom te mednarodne humanitarne organizacije.
Srbska uradna tiskovna agencija Tanjug trdi, da se premirje spoštuje na vseh frontah, vendar iz Zagreba iz krogov hrvaškega obrambnega ministrstva poročajo, da so srbskojugoslovanske čete bombardirale Novo Gradiško, medtem ko je zvezna pehota napadla vas Sirinci, kjer pa je hrvaška garda nudila močan odpor in so se morali vojaki umakniti. Kljub vsemu je hrvaška vlada, ki se sestala tudi včeraj pozitivno ocenila stanje na bojiščih in uveljavitev 15. premirja od začetka vojne. Vlada je izrazila tudi pripravljenost, da organizira dislokacijo mirovnih sil OZN °d trenutka, ko bo svetovna organizacija sklenila, da jih pošlje na območje bivše Jugoslavije.
V Bruslju so medtem sporočili, da se bo 9. januarja v belgijskem glavnem mestu nadaljevala konferenca o Jugoslaviji. Za nadaljevanje se je odločil lord Carrington, Potem ko je pozitivno ocenil Van-ceovo misijo v Sarajevu in pristanek strani, ki so vpletene v spopade, da sprejemejo 10 tisoč modrih čelad v vzhodno in zahodno Slavonijo ter Krajino.
Pripadnik srbskih teritorialcev na položaju v Mirkovcih
Izjave predsednika v zvezi z volitvami
Cossiga čaka na sklepe vrha vladnih strank
BOLOGNA — Predsednik republike Cossiga je včeraj med svojim obiskom v Bologni, kjer se je udeležil spominske' slovesnosti za tremi karabinjerji, ki jih je lani pokončala tako imenovana »tolpa belega una«, spregovoril o možnosti razpustitve zbornic in predčasnih volitev. Možna sta dva scenarija, pravi državni poglavar: krajši in daljši. Če se je sedanja zakonodajna doba po mnenju strank, ki so v njej sklenile zavezništvo, izčrpala, mi to morajo povedati, na kar je samo ob sebi umevno, da mora predsednik republike razpustiti zbornici. Če je zakonodajna doba še vedno živa, če se v tem preostalem obdobju (zbornici zapadeta 2. julija 1992) lahko še kaj naredi, v redu, potem naj zakonodajna doba umre naravne smrti, kar pomeni, da bodo tokrat volitve septembra. Do razpusta zbornic pa ne more priti, pravi Cossiga, ker predsednik republike neko jutro vstane z levo ali z desno nogo ali
ker tako sklene tajništvo ene stranke ali pa vodstvo neke struje.
Cossiga torej čaka, kot je že povedal, na sklepe vrha vladnih strank. Prav o tem sestanku je včeraj govoril predsednik vlade Andreotti in omenil, da se bo vrh vladnih strank sestal nekje ob polovici januarja, tako da bi do razpusta zbornice lahko prišlo do konca tega meseca, volitve pa bi lahko bile aprila. Vse to pomeni, po njegovem mnenju, da bi nova vlada, ki bi jo sestavili po volitvah, lahko začela z delom takoj po poletnih počitnicah.
Oglasil se je tudi glasnik PSI Intini, ki pravi, da socialistična zahteva po vrhu vladne večine nima nikakršnega grozilnega prizvoka. Namen PSI je samo proučiti sedanji politični položaj. O koncu zakonodajne dobe pa bodo socialisti bolj poglobljeno razpravljali na zasedanju vsedržavne skupščine stranke.
Ukrajina si lasti vso nejedrsko oborožitev in vojaške enote na svojem ozemlju
Nevarna ukrajinsko-ruska razhajanja zaradi usode črnomorskega brodovja
Prej ali slej se mora Gamsahurdija predati
MOSKVA Gruzijska opozicija ne bo napadla vladne palače in s silo likvidirala predsednika Gam-sahurdijo, ker noče, da bi postal mučenik. Zanjo Gamsahurdija ni več predsednik, prej ali slej bo moral s svojimi najožjimi sodelavci in pristaši zapustiti bunker pod vladno palačo.
Da je predsednik v bistvu ostal sam, potrjujejo tudi včerajšnje izjave njegovega zunanjega ministra Oma-nidzeja, ki se je v Moskvi sestal z ruskimi voditelji. Po njegovem je prišlo v Gruziji do tragičnih dogodkov zaradi Gamsahurdijeve zgrešene in nepremišljene nacionalistične politike, tako da je opozicija segla po orožju, predsednik pa je preko noči izgubil plebiscitarno podporo ljudstva. Začasna vlada je začela odstavljati Gamsahurdijeve prefekte v pokrajinah, tako da se je že znižala napetost na narodnostno mešanih ozemljih.
MOSKVA — Včeraj je bilo končno jasno, zakaj je ruski predsednik Jelcin na 8. januar odložil svoj začetek turneje po Ruski federaciji, med katero bi moral razložiti cilje nedavne liberalizacije cen. Odnosi med Rusijo in Ukrajino so se namreč do skrajnosti skalili. Kijev je začel uresničevati svojo napoved, da morajo vsi pripadniki nekdanje rdeče armade na ukrajinskem ozemlju priseči zvestobo Ukrajini, vse orožje, mehanizacija in črnomorsko brodovje z izjemo strateške jedrske oborožitve pa avtomatično postanejo last ukrajinske republike.
Skupina ruskih poslancev je v Moskvi zagnala vik in krik pred ukrajinsko nacionalizacijo »ruske imovine«. Predsednik ruskega parlamenta Ruslan Hasbulatov pa je izjavil, da so sovjetske oborožene sile nastale predvsem s prispevkom Rusije in da bo ta poskrbela za varnost vojske in mornarice. Po vsemu sodeč pa je Kijev z grozo spoznal, da so bolj kot proglasi ruskih poslancev nevarni oficirji in vojaki na ukrajinskem ozemlju.
Celi polki so baje zavrnili možnost, da bi prisegli zvestobo Ukrajini, še slabše pa je na enotah črnomorskega brodovja. To brodovje sestavlja 10 križark, 18 rušilcev, 37 fregat, 80 priobalnih izvidniških ladij, 63 minolovk, 15 izkrcevalnih ladij, 28 taktičnih podmornic, 150 pomožnih ladij, 80 bombnikov, 25 protipodmorniških letal in več kot 80 helikopterjev ter 5 letečih cistern. Večina poveljujočega kadra tega brodovja in elitne divizije mornariških strelcev je ruske nacionalnosti, Ukrajinci so v 100 tisoč-glavi armadi v manjšini, tako da se je ne morejo tako enostavno polastiti. Maršal Šapošni-kov bo danes v Kijevu skušal rešiti zaplet, ukrajinske voditelje mora predvsem prepričati, da si lahko ustanovijo svojo armado, a se ne morejo polastiti brodovja, še manj ja a ljudi, ki nočejo pod ukrajinsko zastavo. Sa-pošnikov še vedno vztraja, da je edina rešitev za armado ustanovitev medrepubliških oboroženih sil SND.
Sindikalno sporočilo redakcijskega odbora
Ljubljanski tisk (Dnevnik in Delo) je včeraj objavil daljša prispevka o usodi Primorskega dnevnika kot novega vseslovenskega časopisa. Posebno v Delu smo lahko prebrali podrobne informacije ne samo o usmeritvi nastajajočega časopisa (avtor članka pravi, da bi se imenoval Republika ali Svet), ampak celo o številu novinarjev, ki bo sestavljalo novo ljubljansko redakcijo in z njenim točnim naslovom. Prebrali smo tudi imena vodij in oblikovalcev tega projekta (Božo Kovač je v izjavi potrdil ponudbo ZTT, da bi vodil uredništvo v Ljubljani) in vest »da delodajalci
iz Trsta baje ponujajo prihodnjim sodelavcem ugledne plače...«
Novinarji Primorskega dnevnika znova obžalujejo dejstvo, da morajo podrobnejše informacije o usmeritvi časopisa črpati iz drugih občil, kar je nedopustno in obsodbe vredno. Pri nas odpuščajo novinarje, v Ljubljani pa se vztrajno govori o novih namestitvah. Od uprave ZTT in od vodstva časopisa zahtevamo takojšnja pojasnila tako v zvezi s pisanjem ljubljanskih časopisov kot predvsem o usodi Primorskega dnevnika, ki ostaja skrajno nejasna in negotova.
Sindikalni odbor novinarjev
Včerajšnji veleslalom za svetovni pokal v Kranjski gori, kjer bo danes še slalom, je bil izjemna promocija mlade evropske države Slovenije. Veliko zadoščenja pa je prinesel tudi Italijanom, saj je zmagal 21-letni Sergio Ber-gamelli (na sliki AP) pred Švicarjem Hansom Pierenom ter Albertom Tombo.
Presenečenje v Kranjski gori
Danes ob 15. uri v gledališču Ristori
v Čedadu
30. Dan
emigranta
Vroča faza na Etni se še ni končala
C AT ANI A Položaj na obronkih Etne se še vedno ni umiril. Od včeraj skrbi vulkanologe rokav lave, ki je sicer nekoliko omilil pritisk razbeljene mase na glavni tok lave, njegova hitrost pa je v teh prvih urah po nastanku dokaj visoka, tako da menijo, da se bo že v teku noči združil z glavnim tokom, ki je trenutno še kar počasen, saj se je lava, ki ga napaja, močno ohladila.
Sicer pa znanstvenike in tehnike, ki opazujejo fenomen, ne skrbi toliko sedanji izbruh, čeprav slednji sedaj že neposredno ogroža nekatere obljudene kraje, temveč bodoči izbruhi. Dolina Calanna se bo po sedanjem izbruhu praktično napolnila z lavo, tako da bodo prihodnji izbruhi našli v bistvu zravnan teren in bodo zato mnogo bolj hitro dosegli obljudene kraje. In prav to je tisto, kar najbolj skrbi vulkanologe. Takoj ko se bo sedanja faza zaključila, kar pa ne bo tako kmalu, o čemer priča dejstvo, da je pritisk v osrednjem jašku še vedno zelo visok, bo treba izdelati zelo natančne topografske karte še zlasti območja doline Calanna, vnesti vse podatke v računalnik in izdelati vse možne modele prihodnjih tokov lave.
Medtem se nadaljujejo dela, da bi zgradili nasip, ki bi preprečil lavi, da se prelije preko sedla, ki zapira dolino Calanna, saj bi potem lava imela prosto pot do obljudenih krajev.
Ni samo beda kriva tragedije pri Neaplju
NEAPELJ — Očeta, babico in teto treh nesrečnih otrok, ki so 2. januarja zgoreli v počitniški prikolici pri Bacoliju (Neapelj), so včeraj obtožili, da so med drugim materi treh otrok odvzeli svobodo gibanja in jo proti njeni volji zaklepali. Po tej obtožbi lahko vsak čas pričakujemo, da bo sodstvo za trojico pripor spremenilo v aretacijo.
»To je sramota,« je včeraj poudaril Giuseppe Lu-mia, predsednik MO.VI. (Italijanskega gibanja prostovoljcev), na vsedržavnem kongresu v Paestumu. »Nihče se ne vpraša, zakaj so ti otroci živeli v počitniški prikolici. Nihče se ne vpraša, kdo bi moral v zapor, ker je deset let ljudi držal v barakah. Namesto tega se razglablja samo o odgovornosti nekoga, ki je z žabico zaklenil prikolico.«
Med brezdomci zaradi stanovanjskih izgonov, potresa in pogrezanja tal dobesedno vre. V nekem »stanovanjskem« kontejnerju se za las ni ponovila podobna tragedija. Stanovalci so pravočasno pogasili začetek požara zaradi kratkega stika.
Sodstvo je končno spoznalo, da mora tudi med krajevnimi upravitelji poiskati krivce za tako nevzdržno stanje. V prihodnjih dneh naj bi preverili, če je kdo od upraviteljev občine Bacoli kriv za nevzdržne življenjske pogoje v kampu, kjer se je zgodila tragedija.
Predsednik Pučnik o spremembah
f	|	f •> e v	•	• V V
na slovenskem političnem prizorišču
S formalno razpustitvijo vladajoče koalicije Demos, ki je bila razglašena na ponedeljkovi seji sveta Demosa se marsikaj spreminja na slovenskem političnem prizorišču. Svet je tudi oznanil, da bi že v aprilu imeli splošne volitve in s tem se sedaj v Sloveniji odpira oster predvolilni boj. Cilje, ki jih je Demos uresničil, je osamosvojitev Slovenije in dokončno uveljavitev večstrankarskega sistema, ter revizija prevladajočega odnosa do NOB, tako meni predsednik Demosa, dr. Jože Pučnik, ki je tudi predsednik slovenskih social-demokratov.
Kateri pa so tisti razlogi, zaradi katerih je Demos razpadel?
»Glavni razlog je bil odnos do ekonomskih reform, odnos do NOB in do bivših družbeno političnih organizacij. Zaradi ene stranke v Demosu nismo izpeljali nacionalizacije partijskega premoženja, ZSMS in SZDL, kjer pa so bile zraven tudi pravice do medijev. Tega nismo storili zato, ker so bili eni za spravo. Sedaj pa bodo nekatere organizacije nastopale na volitvah z boljšimi materialnimi pogoji ne pa enakopravno. Večina v Demosu je zahtevala kontrolo nad menadžerji. Drugi so rekli: menadžerjem moramo zaupati in jih pustiti, da se obnašajo kakor da so lastniki, pri čemer se profiti privatizirajo bodisi simbolno, bodisi materialno preko t.i. »školjk«, kjer se vitalni deli podjetja preselijo v druga podjetja. Tam so cleleži privatnikov, tako da se privatizirajo uspehi, nacionalizirajo pa neuspehi in brezposelni ostanejo brezposelni. Predvsem Demokratska stranka je to
opcijo podpirala. Pri tem pa je dobila dotok zelo vplivnega članstva in sponzorje. Pri zakonih o denacionalizaciji in privatizaciji je tudi prihajalo do razlik. Pomemben razlog razpustitve je bila tudi nee-fektivnost vlade pri prodajanju in predstavljanju svojih uspehov in pogojev dela v javnosti. Vlada ni bila sposobna narediti državljanu razumljive bilance prejšnje vlade oziroma položaja, ki ga je prevzela. Sploh ne vem, kaj in za koga dela minister za informiranje, ter kakšna je njegova vloga. Pokazal je svoje velike sposobnosti za časa vojne in potem pri profiliranju posameznih ministrov, zdaj pa se sploh ne pojavlja več.«
Kakšna je torej percepcija Demokratske stranke znotraj Demosa?
»Mi kot socialdemokrati čutim-lo simpatijo do demokratov, ki je podobna oni, ki jo čutimo do Zelenih. So pa tudi razlike. Porod Demokratske stranke je bil medijsko uspešen. Tu se je skušalo malo enostransko izkoristiti Demosov politični kapital in to preko vloge, ki sta jo v osamosvajanju odigrala zunanji in notranji minister, ki sta oba demokrata. Pri tem manjka samo še obrambni minister Janša (ki se je sicer od demokratov distanciral) pa bi laho rekli: mi trije smo osamosvojili Slovenijo, neuspehi pa so delo ostalega Demosa.«
Ali bo ponovno partnerstvo strank, ki so bile znotraj Demosa, možno?
»Seveda. Ni pa rečeno, da bo potekalo v takem obsegu, kot je v Demosu. Zelo verjetno bodo vse
te stranke ostale v neki tesnejši povezavi, ki bo potekala^ predvsem na občinskih ravneh. Že zdaj mnogi protestirajo, češ da svet in predstavniki strank niso imeli mandata za razpust Demosa, tako da bodo po mnogih občinah stranke sodelovale še naprej. Jaz to pozdravljam. Na republiškem nivoju smo pa skoraj tri mesece zaman skušali rešiti položaj.«
Kako mislite da bo v tem prehodnem obdobju do novih volitev delovala sama vlada?
»Vlada bo morala nekatere stvari spremeniti ali pa bo pod strašnim udarom. Peterle bo moral vedeti, da njegov način vodenja vlade ne bo več padel nazaj na cel Demos, temveč v veliki meri na njegovo stranko krščanskih demokratov. Ob vladnih aferah Peterle molči. Vlade pa mi ne bo bomo več ščitili. V imenu socialdemokratov sem pogosto interno izražal kritiko vlade, zdaj pa bo šlo to samo še v javnost.«
Opozicija ne verjame, da je Demos razpadel in pravi da se je razpustil samo Demosov »centralni komite«, povezave med strankami pa obstajajo še naprej...
»Seveda obstajajo, toda to ni koalicija s pogodbo, toda zaradi tega se mi ne bomo sovražili med seboj. Razumljivo je, da se bom jaz raje pogovarjal z predsednikom Zelenih Plutom kot pa predsednikom SDP Ribičičem ali pa s predsednik liberalnih demokratov Školčem. Naravno je, da se bo enako obnašala tudi opozicija.
(NDJ)
Kljub sporazumu ovire za pomiritev
Je res in ni povsem res. Namreč drži, da so v Sarajevu podpisali dogovor o spoštovanju sporazuma, po katerem naj bi že konec novembra lani ustavili spopade na hrvaških bojiščih. Tudi drži, da so se v Beogradu sestale številne stranke z jugoslovansko orientacijo in zahtevale obnovljeno Jugoslavijo. Toda oba dogodka, sicer med sabo prerezana, imata toliko pomanjkljivosti, da nekako nista povsem stvarna. Manjka jima precej političnega ozadja, tako da jima za zdaj še ni mogoče pripisati odločilnega vpliva na potek jugoslovanske krize.
Na meje med republikami in na nekatera krizna žarišča v Bosni in Hercegovini naj bi prišli vojaški opazovalci, ki bi jih poslal Varnostni svet OZN, je obvestil javnost predsednik BIH. Pozneje, če ne bo več spopadov, bi prišle tudi "modre čelade", ki naj bi imele sedež v Sarajevu. Naselile naj bi se seveda na kriznih žariščih po Hrvaški. To naj bi bil sestavni del mirovnega načrta, ki ga nosi v svoji diplomatski aktovki posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vanče.
O tem mirovnem načrtu je le malo znanega, zato so tolmačenja odvisna od žornega kota razlagalcev. Srbija in zvezni organi, ki so povsem pod njenim nadzorom, so zadovoljni, češ da bo svetovna organizacija vendarle zaščitila Srbe na Hrvaškem. Razorožila bo vse enote, ki zdaj "trpinčijo in življenjsko ogrožajo Srbe" na hrvaških ozemljih; ozemljih, kjer živijo Srbi, bo omogočila vrnitev vseh srbskih beguncev, uvedla bo lokalno oblast in omogočila samoodločbo tamkajšnjega srbskega življa. Hrvati pravijo,da nič ne vedo o kakšnem referendumu oziroma plebiscitu, pač pa upajo, da bo svet pomagal pri izgonu jugoslovanske in srbske vojske s hrvaškega ozemlja ter vrnitvi hrvaške suverenosti na vsem ozemlju republike. Tako se bo povrnil mir in nato bo mogoče spoštovati zakon o manjšinah, po katerem imajo tudi Srbi pravico do svoje avtonomije.
Najmanj dva dejavnika sta velika neznanka pri spoštovanju sporazuma o ustavitvi spopadov. Prvi je sovraštvo med srbskim in hrvaškim narodom. Preveč žrtev je že padlo na obeh straneh, preveč zverinstev je bilo zagrešenih, da bi si ljudje med seboj zaupali. Sosed je sosedu požgal kmetijo in pobil otroke, zato vsaj nekaj pokolenj ne bosta mogla živeti skupaj, četudi bi tuji vojaški opazovalci ali 'modre čelade" varovali vsako hišo posebej.
Drugi dejavnik so vojaške enote, ki niso pod nadzorom hr-
vaških ali srbskih oziroma jugoslovanskih oblasti. Ob podpisu sporazuma o ustavitvi spopadov so politiki sicer zatrjevali, da je jugoslovanski obrambni minister Veljko Kadijevič ukrotil svoje podrejene, toda številni poznavalci razmer dvomijo, da je to ta trenutek sploh mogoče. Razen tega se je na hrvaških bojiščih pojavilo mnogo divjih enot, ki povzročajo težave tako hrvaški kot jugoslovanski vojski. Znani so primeri, ko so enote Kadije-vičeve vojske izgnale iz kakšne vasi hrvaške enote in nato prodirale dalje. Takoj za njimi so vdrle v vas nekakšne srbske enote, ki so neusmiljeno klale domačine. Kdo in kdaj bo "discipliniral" takšne čete, tega še nihče ne ve.
"Lepotna napaka" beograjskega shoda političnih strank ima prav tako več razsežnosti. Predvsem večina teh strank nima skoraj nikakršne politične teže. Zvečine so brez poslancev v republiških parlamentih in prihajajo predvsem iz srbskih okolij v Bosni in Hercegovini ter iz Srbije in Črne gore. Videti je, da želijo odvzeti Sarajevu legitimno pravico do osamosvojitve Bosne in Hercegovine, Srbiji pa obenem ohraniti jugoslovanski politični videz. Ravno tega pa srbska politika neizogibno potrebuje. V nasprotnem primeru, če Jugoslavije celo navidezno ne bi bilo več, bi Srbija skupaj z jugoslovansko vojsko tudi formalno postala agresor in okupator na hrvaškem ozemlju, srbska narodna skupnost v Hrvaški ter Bosni in Hercegovini pa navadna uporniška skupina, ki je organizirala vstajo zoper legitimne oblasti v svoji lastni republiki.
Seveda bi bilo mogoče še in še naštevati razloge, zakaj omenjena dogodka v Sarajeyu in Beogradu sama po sebi ne moreta prinesti rešitve za jugoslovansko krizo. Omogočata pa iskanje srednje poti. Kajti nobena stran v krvavem spopadu na tleh nekdanje Jugoslavije ne more več dolgo vzdržati. Vsem gori pod nogami. Zato jim tudi ustreza internacionalizacija spora, le da je Srbiji bliže ameriški pogled na preurejanje Balkana. Po tej optiki je vendarle nekaj upanja, da bo več nekdanjega jugoslovanskega ozemlja ostalo v pomanjšani prihodnji Jugoslaviji. Hrvaška pa tako kot Slovenija ali Makedonija pričakuje čez deset dni mednarodno priznanje. Enim in drugim pa kvari račune Sarajevo, ki bi zaradi narodnostne sestave republike (Srbi, Hrvati, Muslimani) najrajši oboje: mednarodno priznanje in ohlapno zvezo južnoslovanskih republik.
BOŽO KOVAČ
Hrvaški Srbi se ne borijo samo na strani Miloševiča
ZAGREB - Na Hrvaškem je objektivno malo Srbov, ki so lojalni novi hrvaški državi. Velika večina se je opredelila za Milo-ševičevo politiko in je bolj ali manj odkrito podprla srbske upore v Kninu in v drugih delih republike. Obstajajo pa tudi taki Srbi, ki menijo, da je Hrvaška njihova država in da jo kot tako velja braniti pred napadom jugoslovanske vojske ter četniš-kih formacij. Eden izmed teh je Zoran Dor-devič. Zorana smo srečali v Kutini, ko smo obiskali 6. bataljon 104. brigade, ki je tam nastanjen. Star je 28 let in je doma iz Gru-bišnega polja, na videz izgleda vse, samo bojevnik ne, čeprav ga je poveljnik bataljona predstavil kot zanesljivega in hrabrega borca. »Sem poročen,« nam razlaga, »ženo in otroke sem že pred časom spravil na varno. Doma je ostala samo mama. Mlajši brat je šel k četnikom.« Od Zorana smo skušali zvedeti, zakaj se je odločil, da se bori na hrvaški strani: »Menim, da je Miloševičeva politika za nas Srbe na Hrvaškem pogubna. Ko se bo vojna končala,
bo on ostal v Beogradu v svoji vili, mi pa bomo morali še naprej živeti tu, na tej zemlji, z našimi sosedi. Od mojega soseda ne morem zahtevati, da me pusti pri miru, če sem med vojno streljal nanj in na njegovo družino, mu zažgal hišo in podobno. Poleg tega JLA ko napada, ruši tako hrvaške kot srbske hiše. Konec koncev jaz branim samo svoj dom. Žal mi je, da je večina mojih sonarodnjakov izbrala drugačno pot. Ne vem, morda jaz razmišljam drugače, ker sem dalj časa živel v Avstraliji, a res se mi zdi nesmiselno, da bi moral plačati račune za grehe beograjske čaršije.«
»Z mojim bratom,« nam je dejal, »nimam več nobenega odnosa, odkar je odšel k četnikom. Do te odločitve ga je verjetno pripeljala družba, v katero je zahajal. Je še mlad, ima komaj enaindvajset let.« Zorana smo vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi se srečal z bratom? »Odvisi od tega, kdo bi bil bolj hiter in spreten,« se je glasil rezki odgovor. Vztrajali smo. Kaj pa o tem misli
vaša mati? »Nič. Ona je zmeraj doma in moli.«
Kakorkoli že, bo Zoran po vojni, kljub dejstvu, da se je boril s Hrvati zaradi svoje narodnosti zagotovo imel kakšno težavo. Vojna je med ljudmi še poglobila staro sovraštvo, ki je obstajalo med obema narodoma. Kako Hrvati doživljajo svoje odnose s srbskimi sosedi nam je lepo raložil hrvaški gardist iz Karlovaca Tihomir Brekam »Za tiste Srbe, ki nas napadajo, v našem mestu ne bo več prostora. Hvala Bogu v Karlovcu se jih je kar nekaj priključilo naši vojski, večina pa je žal odšla med četnike. Kar nekaj pa je takih, ki želijo ostati nevtralni. Med temi je tudi človek, ki mi je bil za pričo pri poroki. On se je zatekel z družino v begunstvo v Slovenijo. Dejal mi je, da to ni njegova vojna in da se zaradi tega noče boriti. Taka izbira pa je po mojem hinavska. On se bo v vsakem slučaju vrnil v Karlovac, bodisi če zmagamo mi, bodisi če zmagajo četniki. Ne vidim, zakaj bi moral jaz braniti tudi njegovo hišo.«
Na drugih frontah, še posebej v Slavoniji, na primer v Novski, pa je navada, da Hrvati hiše tistih Srbov, ki so zbežali med četnike, enostavno minirajo in jih porušijo do tal. Pred časom smo v Pakracu, kjer je tudi veliko hiš in kafičev miniranih, spraševali nekega hrvaškega policaja zakaj vse to? »Slišite,« se je glasil odgovor, »opravili smo celo vrsto preiskav. Izkazalo se je, da je večina miniranih hiš bila last Srbov. To pa še nič ne pomeni. Poizvedovanja so pokazala, da so v nekaterih slučajih mine podtaknili hrvaški ekstremisti, v drugih pa četniki, ki so se hoteli maščevati svojim sonarodnjakom, ker jih ne podpirajo. Kot policist sem tudi prepričan, da so za mnoge izmed teh miniranj in požigov krivi razni stari neporavnani računi med sosedi. Zagotovo je nekaj, osebno ne bi hotel biti Srb v teh vaseh: ali od enih ali od drugih jih zagotovo dobiš po glavi!«
VVALTER ŠKERK
Soglasje tudi glede zamenjave Biasuttija z Viniciom Turellom
Deželna večina je včeraj potrdila voljo po nadaljnjem sodelovanju
Viljem Černo imenovan za predsednika Zveze Slovencev na Videmskem
VIDEM — V prostorih videmskega predstavništva deželne uprave je bilo včeraj prvo srečanje med odposlanstvi političnih sil, ki so vodile dosedanjo šeststrankar-sko koalicijo KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, da bi preverili politično stanje po odstopu krščanskode-mokratskega predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija in odbornika za prevoze Giovannija Di Be-nedetta, prav tako demokristjana.
Nekateri zastopniki večinskih sil so povedali časnikarjem, da bi se moralo preverjanje zaključiti v kratkem času in sicer tudi zaradi tega, »ker politični okvir ni vprašljiv«. Na ta način so seveda samo še potrdili zatrdila, ki smo jih slišali še posebno iz krščanskode-mokratskih in socialističnih vrst že takoj po Biasuttijevem odstopu, da se namreč koalicija ne bo spremenila vse tja do leta 1993.
Večinske stranke bi morale v bistvu le še uradno potrditi zamenjavo Biasuttija z Viniciom Turellom in Di Benedetta s Tržačanom Carmelom Calandrucciom, kakor smo napovedali že včeraj. »Toda ob priložnosti delne obnovitve deželnega odbora,« je dejal deželni tajnik PSI Piero Zanfagnini, »bi
morali tudi resno in natančno analizirati program šeststrankar-ske koalicije za zakonodajno obdobje do leta 1993.« Enakega mnenja je bil deželni tajnik KD Bruno Longo: »Politični okvir ni pod vprašajem,« je naglasil in pripomnil željo, naj bi novo deželno vlado izvolili že med prvim letošnjim zasedanjem skupščine, ki bo v torek, 14. januarja.
Možnost tega nam je potrdil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti in član strankine delegacije na videmskem vrhu Bojan Brezigar. »Sestanek je bil umirjen in brez pretiranih polemičnih not,« je dejal, »kar pomeni, da se dozdajšnja večina nagiba k mirnemu koncu mandata. Zdaj morajo sile koalicije odpraviti še nekatere pomisleke in izpiliti program, zato bo v torek nov, tokrat ožji sestanek, na katerem bodo po en zastopnik vsake stranke, v sredo pa ponovno plenarno zasedanje.«
Omenili smo pomisleke in v resnici je potrebno še marsikatero "notranje" razčiščenje. Čeprav v večini soglašajo, da gre za tehnično in ne politično krizo (toda opozicija, zlasti DSL, meni drugače),
da je treba nadaljevati dosedanje sodelovanje in da je treba čimprej iz krize, pa je tu še kak navidezno droben problem, ki utegne vendarle vplivati na pogajanja.
Socialisti npr. bi se lahko potegnili za krepkejše predstavništvo v deželni vladi, kjer imajo zdaj štiri odbornike s podpredsednikom vred (toda Gioacchino Francescutto bi lahko tudi odstopil, ko bi Franco Castiglione skupaj z Roberto Bredo in Renzulli-jem kandidiral v poslansko zbornico). Liberalci bi imeli očitno radi kaj več besede. Republikanci se ozirajo v Rim in vidijo svojo stranko v opoziciji. V sami Krščanski demokraciji pa ni popolnega soglasja glede porazdelitve resorjev, tako utegne Diega Car-peneda, če bo potrdil svoj odstop, zamenjata Oscarre Lepre.
Na politične volitve se pripravljajo tudi Zeleni, katerih deželna zveza je v tiskovnem sporočilu javila, da bodo zborovali danes ob
9.30	v videmskem hotelu Cristallo. Obravnavali bodo programe, vlogo gibanja in postopke za sestavo predstavniških list. Debatna faza bo trajala do 12. januarja, sledile ji bodo deželne skupščine, (fdg)
Prof. Viljem Černo
ČEDAD — Prof. Viljem Černo je bil imenovan za predsednika Zveze Slovencev iz videmske pokrajine. Na srečanju, ki je bilo v petek zvečer v Čedadu, se je velika večina novoizvoljenih članov Glavnega odbora Zveze (prisotni so bili tudi slovenski župani in duhovniki) opredelila za Černovo kandidaturo. Napovedanega imenovanja ožjega odbora pa ni bilo, saj so predsedniku dali mandat, da v najkrajšem evidentira možne kandidate, ki naj bi sestavljali operativno telo Zveze. V tem času
bo Viljem Černo sestavil tudi program Zveze, ki bo temeljil na izhodiščih, ki so narekovala nujo po takšni organizaciji.
Zveza Slovencev iz videmske pokrajine hoče postati subjekt v odnosu do predstavnikov civilne in politične družbe na Videmskem in v samem slovenskem prostoru. Ne gre torej za ustvarjanje motilnih elementov znotraj narodnostne skupnosti ali za šibitev pluralistične podobe organiziranega slovenskega življa v videmski pokrajini. Nasprotno! Zveza, ki izhaja iz volje velike večine organiziranih sredin na Videmskem, hoče z legitimnostjo, ki jo je dobila na volitvah, postati zagovornik vseh interesov Slovencev v tej pokrajini ne glede na njihovo nazorsko ali drugačno opredelitev. V tem prizadevanju je pripravljena sodelovati s komerkoli. To so člani Zveze potrdili tudi v petek, ko so na srečanje povabili zastopnike Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Sestanka pa sta se udeležila le predsednik in tajnik SKGZ Klavdij Palčič in Dušan Kalc.
RUDI PAVŠIČ
Klavdij Palčič odgovarja Ivu Jevnikarju
Profesionalni pristop PD do problemov pluralizma
Deželni tajnik SSk s svojim tiskovnim sporočilom (PD 3.1.92) ponovno izpostavlja svojo »globoko zaskrbljenost« zaradi sprememb, ki se napovedujejo Primorskemu dnevniku. Radi bi v tej zaskrbljenosti videli vsaj indirektno (čeprav celo nehote izraženo) priznanje našemu dnevniku za to, kar je znal biti vse doslej - da je znal biti dnevnik naše skupnosti in ne samo glasnik enega samega (kateregakoli) njenega dela.
Morda pa le ne kaže biti preveč nagnjeni k tolikšni dobrohotnosti in je na polemiko bolje odgovoriti karseda stvarno predvsem zato, ker je reševanje realnih problemov našega dnevnika moralo skozi zelo hude in boleče izbire: krčenje obsega dnevnika in odstavljanje ljudi. V času, ko se je to dogajalo, pa nekaterim tu pri nas, kot tudi ne v Sloveniji, ni bilo v resnici dosti do tega, da bi Primorskemu konkretno in hitro pomagali - bolj jim je šlo za to, da bi vsilili svojo voljo in izvedli kaj čudno »pluralizacijo«. SSk je namreč v novem upravnem svetu ZTT zahtevala zase tudi tista mesta, ki so bila namenjena ostalim slovenskim političnim komponentam. To pa zaradi tega, ker je (kot pravi) za »pluralizacijo« potrebno upoštevati samo »kroge«, ki naj bi bili doslej odrinjeni... in ne strank. Vprašanje, ki se seveda postavlja, je, ali je SSk »krog« ali stranka in kaj si ob takšnem pojmovanju pluralizma mislijo vsi ostali?
SKGZ sodi, da Primorski dnevnik s svojo vsebino zelo zavzeto zasleduje kar najbolj profesionalni pristop do problemov našega pluralizma. To mu je omogočeno tudi, ker so v redakciji prisotni idejno različno usmerjeni novinarji (spoznavajo se v vseh političnih opcijah, ki jih upoštevajo Slovenci). Problem dopolnjevanja upravnega sveta, ki naj bi iz strankarsko neobarvanega, podjetniškega organa postal politično pluralistično ojačen organ, je žal odraz težkih pogojev, iz katerih naj bi se Primorski dnevnik lažje izmotal s pomočjo vseh zainteresiranih strank. V trenutku, ko se ena od strank (SSk) ni hotela odzvati vabilu, je bila možnost takšne pluralizacije seveda onemogočena.
Nekatere vseslovenske kulturne institucije (o katerih je govor v sporočilu), ki predstavljajo ogrodje za naše kulturno življenje, so na osnovi dogovora med SKGZ in SSO končno z zakonom št. 19/91 pridobile nekaj več finančne gotovosti. Iskreno želimo, da bi s tem lahko še bolje utrdili njihov dosedanji pomen. To bo po našem mnenju možno, če bo za to dovolj skupne volje, če se ne bo dogajalo, da bo kdo skušal uveljavljati miselnost »kar je tvoje, je moje in kar je moje, je moje« (glasbeno šolstvo, knjižničarstvo...).
V zvezi z »jamstvenim odborom« bi moral Jevnikar povedati tudi, da se je SKGZ zavzela za takšen odbor zato, da bi bdel ne samo nad poročanjem dnevnika, pač pa tudi drugih »naših« občil začenši z radiem, ki je povsem obča last in se nikomur - ne privatnikom, ne organizacijam, ne podjetjem - ni bilo treba pehati za njegovo preživetje in kjer so bili »krogi«, ki jih ima v mislih Jevnikar, vse prej kot odrinjeni.
Kar zadeva druge predloge in namigovanja o lastništvu, podjetništvu, najemanju in odpuščanju ljudi, sistemu odgovornosti pri vodenju, gospodarstvu itd. izpade res čudno, da se še vedno najde kdo, ki misli, da je dobro in uspešno pokoriti te stvari politiki, in ne stroki. Pri SKGZ sodimo, da je vse to v pristojnosti stroke po načelih in pravilih, ki so v veljavi tu pri nas, v sistemu, v katerem smo vraščeni. Tako se seveda lahko zgodi, da se na istih strojih mešanega italij ansko-slovenskega podjetja tiska Primorski dnevnik in Trieste Oggi (ki piše žal v glavnem sramotno o Slovencih), kajti tiskarna si ne lasti nobene pravice do cenzure in mora za svoj obstoj in ohranjanje delovnih mest poslovati po kriterijih tržnosti. Ge ima Jev-'nikar, gospodarsko gledano, boljše rešitve, naj pove - v nasprotnem primeru je njegovo zgražanje le demagogija. Slovenci smo odgovorni le za pisanje enega, ne pa drugega časopisa. Isto odgovornost in enako samostojnost bomo morali - in to hočemo - ohraniti tudi za na-
Prej' KLAVDIJ PALČIČ
Za enako zaščito od Istre pa tja do Dalmacije
Italijanska manjšina pričakuje spomenico
LJUBLJANA Po pričakovanjih Unije Italijanov bi morali predstavniki slovenske, hrvaške in italijanske vlade podpisati že predvčerajšnjim v Ljubljani tristranski dogovor o zaščiti italijanske narodnostne skupnosti na slovenskih in hrvaških tleh. Do tega pa ni prišlo: slovensko zunanje ministrtsvo je namreč sporočilo, da se bodo pristojni dejavniki sestali v prihodnjih dneh in šele razpravljali o predlogu takšnega sporazuma.
Kakor je javila tiskovna agencija Hina, bosta Slovenija in Hrvaška najprej podpisali dvostranski dogovor, šele zatem pa bodo predstavniki vseh treh držav podpisali spomenico o zaščiti manjšine. Sporazum naj bi začel veljati šest mesecev potem, ko bodo listino podpisali zastopniki skupnosti Italijanov, ki prebivajo na istrskem, kvarnerskem in dalmatinskem območju oziroma na otokih.
Spomenica naj bi omogočila, da bi pripadniki manjšinske skupnosti povsod tam, kjer prebivajo, uživali enako stopnjo pravne zaščite in imeli tudi pravico do veta nasproti zakonskim normam, ki jih bosta republiki Slovenija in Hrvaška sprejeli za ureditev življenja manjšincev. V predlogu sporazuma, kakor so ga izdelali sami manjšinci, piše med drugim, da bi morali imeti Italijani pravico do avtonomne vzgojno-šolske strukture, do svobodnega premikanja na vsem prostoru, ki ga naseljujejo, in do dvojnega državljanstva, torej - poleg slovenskega oziroma hrvaškega - tudi do italijanskega.
Glasilo republikancev proti odobritvi zakona v prid jezikovnih manjšin
VIDEM — V Furlaniji se nadaljuje akcija z naslovom "Un telegram pal Friul". Gre za pobudo treh zasebnih radijskih postaj (Onde Furlane, Radio Spa-zio 103 in Riradio di Rivignano), katere namen je zbrati med prebivalstvom najmanj 500 podpisov k zahtevi, naj senat nemudoma odobri zakon o zaščiti jezikovnih manjšin, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. Predsedniku senata Giovanniju Spadolini-ju je bilo tako naslovljenih že več kot 250 zadevnih brzojavk samo v poslednjih dveh dneh pravkar minulega leta. K pobudi je pristopil te dni tudi vsedržavni svetovalec Zelenih Elia Mioni, v Furlaniji-Ju-lijski krajini pa jo podpira med drugimi Demokratična stranka levice.
No, medtem ko je poslanka DSL Silvana Fachin Schiavi brzojavno zaprosila predsednika deželne skupščine Gonana in rektorja Univerze v Vidmu Frillija, naj bi posredovala za čimprejšnjo odobritev omenjenega zakona, pa je glasilo Republikanske stranke Italije La Voce Repubblicana ubralo čisto drugačno smer. Priobčilo je namreč članek, v katerem označuje zakon o zaščiti jezikovnih manjšin kakor neke vrste posiljevanje člena 6 italijanske ustave. Zakaj? Zaradi tega, »ker se hoče raztegniti zaščito tudi na takšne govorice, ki nimajo prav nobene zveze z velikimi evropskimi jeziki, kakršni so nemški jezik, ki ga govorijo na Južnem Tirolskem, francoski jezik v Dolini Aosta in slovenski jezik v Furlani ji-Julijski krajini«.
V deželi FJK poslej dovolj plazme in krvi
TRST — Deželna vlada je po predlogu odbornika za zdravstvo Maria Brancatija odobrila sklep, ki omogoča uresničitev "krvnega načrta", to je programa, ki naj privede Furlanijo-Julijsko krajino do samozadostnosti glede razpoložljivosti krvi, plazme in hemoderivatov. S tem sklepom se namreč ustanovijo pri tržaški, goriški, videmski in por-denonski pokrajinski upravi posebni oddelki za imunohematologijo in krvno transfuzijo, istočasno pa se aktivirata transfuzijska centra v Palmanovi in Tolmeču. Deželni sklep predvideva ustanovitev deželnega centra za zbiranje plazme s premičnimi sredstvi pri Krajevni zdravstveni enoti za Gorico, krajevne zdravstvene enote za Trst, Gorico, Videm, Karnijo in spodnjo Furlanijo pa so pooblaščene za odprtje novih oddelkov, s katerimi naj se okrepijo imunotransfuzijske službe (to bo prineslo dvanajst novih delovnih mest). Kakor je pojasnil odbornik Mario Brancati, se bodo v transfuzijskih centrih pridružile, vo-luntarističnim silam še nove moči, kar da je jamstvo za samozadostnost dežele FJK glede že uvodoma omenjene razpoložljivosti s krvjo, plazmo in hemoderivati.
Lep novoletni koncert v Divači
DIVAČA — Telovadnica divaške osnovne šole je bila tudi tokrat skorajda premajhna za številno občinstvo, ki se je udeležilo tradicionalnega novoletnega koncerta v organizaciji divaškega pihalnega orkestra. Najprej so se predstavili naj mlajši godbeniki, združeni v otroški pihalni orkester, ki ga vodi Darij Pobega. Kot gostje večera so nastopili učenci domače osnovne šole s pesmijo Pesem naj greje srce, s katero so nastopili tudi na festivalu Kraške popevke in jo zapeli ob spremljavi ritmične skupine. S spletom šestih pesmi pa je mešani pevski zbor Divača pod vodstvom Bojane Kralj dokazal, da je glasba most, ki vodi k sreči...
Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom orkestra podelili priznanja in Gallusove značke.
Na sliki: Pihalni orkester Divača.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Porazni podatki o potniškem prometu čez mejne prehode
V tržaški pokrajini lani za polovico manj prehodov meje kot v letu 1990
Puščoba, ki je zamenjala nekdanji vrvež na mejnih prehodih (Foto Križmančič)
Prehodi oseb čez italijansko-slo-venske mejne prehode v tržaški pokrajini so se v komaj končanem letu 1991 glede na leto prej zmanjšali za polovico. V letu 1990 je namreč mejo prestopilo v obe smeri več kot 43,5 milijona oseb, v lanskem letu pa je bilo prehodov manj kot 23 milijonov, kar pomeni, da se je potniški promet čez mejo znižal za 20 milijonov in 839 tisoč prehodov.
Če si te uradne podatke ogledamo bolj podrobno, ugotovimo, da je največji padec doživel mednarodni potniški promet, se pravi prehajanje meje s potnim listom, ki je v enem letu upadlo za okrog 60 do 70 odstotkov. Številke same pa dovolj zgovorno pričajo tudi o. vzrokih takega nazadovanja, saj se je poglabljalo sorazmerno z zaostrovanjem jugoslovanske krize: v januarju 1991 se je potniški promet čez mejo glede na januar 1990 znižal za 10 odstotkov, v februarju za 25 odstotkov, v marcu za 27, v aprilu za 36 odstotkov, medtem ko je v juliju padec prometa dosegel vrhunec s kar 72 odstotki manj prehodov kot v istem mesecu 1990. Komaj iztekli se december pa je zahvaljujoč se praznikom uspel to strmoglavo upadanje prometa ustaviti pri 44 odstotkih. V absolutnih številkah to pomeni, da je v lanskem decembru prestopilo mejne prehode v tržaški pokrajini milijon in 800 tisoč oseb, medtem ko je samo dvanajst mesec prej njihovo število doseglo skoraj tri milijone.
Na dlani je, kako je takemu gibanju potniškega prometa čez
mejo daleč pred vsemi drugimi vzroki botroval položaj v sosednji Sloveniji oziroma na vsem ozemlju bivše Jugoslavije. V desetih dneh oboroženega spopada v Sloveniji so bili mejni prehodi popolnoma zaprti, ves julij, če že ne skoraj vse poletje pa je poteklo brez tradicionalnih vrst turistov, namenjenih na počitnice v Istro in Dalmacijo, ki so še leto prej ob nekaterih počitniških konicah popolnoma paralizirali promet v naši pokrajini. Vse to pa je bilo lani seveda v veliko veselje tistih redkih Tržačanov, ki se niti v dvakrat »vročih« poletnih dneh niso hoteli odpovedati istrskim kopališčem, čeprav se jih je večina previdno ustavila pred Dragonjo.
Paraliza potniškega prometa pa je v še večji meri vplivala na to-
kove proti Italiji in še zlasti na gibanje tradicionalnih nakupovalnih obiskov v našem mestu. V tistih burnih dneh pač nihče v Sloveniji ni mislil na »shopping«, bližnja obmorska letovišča so bila prazna, običajni obiskovalci trgovin v Terezijanski četrti iz notranjosti Jugoslavije pa se zaradi vojne v Sloveniji in negotovega položaja, ki ji je sledil, pač niso upali na dolgo pot proti Trstu.
Jesen je vsaj na področju obmejnega prometa v obeh smereh prinesla nekaj normalizacije, medtem pa se je razdivjala vojna na Hrvaškem in tradicionalnim nakupovalnim karavanam iz jugoslovanske notranjosti dokončno zaprla pot. Začasno ali za zmeraj? Odgovora menda ne vedo niti naj zanesljivejši zvezdogledi.
Nova naprava za merjenje kakovosti zraka v središču mesta
Tržaška občinska uprava je včeraj sporočila, da bo v naslednjih dneh začela delovati nova premična merilna naprava za ugotavljanje kakovosti zraka v mestnem središču. Merilno centralo je dala Občini na voljo pokrajinska uprava, za kar so se na včerajšnjem sestanku na županstvu dogovorili predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, občinska odbornica Luisa Nemez, odgovorni za kemijsko-ambiental-no službo pri Krajevni zdravstveni ustanovi Princi in tehniki oziroma funkcionarji obeh krajevnih uprav in KZE.
Novo merilno postajo bo občinska uprava uporabila za ugotavljanje zračne onesnaženosti na nekaterih ključnih točkah v mestnem središču. Z njeno pomočjo naj bi občinski možje dobili podrobnejšo sliko ambientalnih razmer v strogem mestnem centru, in to s posebnim ozirom na stopnjo ogljikovega oksida V zraku.
Nova merilna naprava - je zapisano v tiskovnem sporočilu občinske uprave - se bo tako koristno pridružila že delujoči fiksni merilni postaji na Goldonijevem trgu in perifernim napravam, ki delujejo na industrijskem območju med Skednjem in Valmauro. Tržaška javnost pa upravičeno upa, da bo tudi obveščanje o onesnaženosti zraka, ki ga vdihava, odslej bolj ažurno.
Ladja OGS Explora na poti proti Antarktiki kjer bo opravila svojo peto znanstveno misijo
Raziskovalci Eksperimentalnega geofizičnega observatorija (OGS) pri Briščikih so se te dni že petič odpravili proti ledeni Antarktiki. Prekooceanska laboratorijska ladja Explora je iz tržaškega pristanišča odrinila v petek ob 20. uri, čaka pa jo skoraj mesec dolga pot do najjužnejšega mesta na svetu, Usuhaia na Ognjeni zemlji, kjer bo izhodišče za njihovo peto znanstveno-raziskovalno ekspedicijo na Antarktiko.
Tokratna misija, ki jo bodo tržaški raziskovalci opravili v sodelovanju z argentinskimi in britanskimi kolegi, bo posvečena geofizikalnim raziskavam v morjih VVeddel in Bellinghausen. Prvo se razteza vzhodno, drugo pa zahodno od antarktičnega polotoka, ki leži južno od Ognjene zemlje.
Kot rečeno, bo ladja Explora predvidoma priplula v tamkajšnje pristanišče Usuhaia konec januar-
ja, ko bo južna polobla našega planeta sredi poletja. Espedicija bo skupaj s plovbo trajala približno štiri mesece, tako da se bo plavajoči čezoceanski laboratorij vrnil v matično tržaško pristanišče nekje proti koncu aprila.
Peto znanstveno ekspedicijo ladje EGS Explora je finančno omogočilo nedavno sprejetje zakona, s katerim so bile refinansi-rane italijanske znanstveno-razi-skovalne dejavnosti na Antarktiki, in odobritev prehodnega določila, ki v pričakovanju novega večletnega programa te dejavnosti pooblašča znanstveno-raziskovalno kampanjo v letih 1991-92.
Na sliki (foto Križmančič) raziskovalna ladja OGS Explora ob vrnitvi v matično pristanišče po zadnji misiji na Antarktiki.
Danes mesečno zborovanje Edinosti
Danes dopoldne bo na Trgu Unita redno mesečno protestno zborovanje, ki ga prireja družbeno-politično društvo Edinost. Gre že za 25. zaporedno protestno manifestacijo v organizaciji tega društva, ki na ta način želi nenehno opozarjati politične sile in predvsem širšo javnost na zamudo pri odobritvi zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji.
Istočasno pa člani društva protestirajo zaradi poskusa vlade, da bi z navadnim zakonom omejila pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi: pravica do rabe slovenščine izhaja namreč že sedaj iz neposredne normativ-nosti 6. člena italijanske ustave. Današnje zborovanje, ki bo kot rečeno na Trgu Unita, se bo začelo ob 11.30 in bo trajalo eno uro.
Jutri popoldne v Križu novoletni koncert domačega dekliškega in moškega zbora
V kriškem Kulturnem domu Alberta Sirka bo jutri popoldne po daljšem zatišju spet kulturna prireditev. Domačemu občinstvu se bosta na novoletnem koncertu predstavila moški in dekliški zbor Vesna, prireditev pa bo obogatila glasbena skupina Black Birds, ki jo sestavljajo domači fantje. Moški zbor, ki se je v zadnjem času precej pomladil, vodi dirigent Ivo Lešnik, dekliški zbor, ki sodi med naše kvalitetnejše zborovske skupine, pa nastopa pod taktirko domačega pevovodje Bogdana Kralja.
Upati in pričakovati je, da bo jutrišnji koncert (začetek je najavljen ob 17. uri) na nek način spodbudil dejavnost kriškega društva, ki se trenutno nahaja v precejšnji krizi.
Na sliki (foto Magajna) kriške pevke z dirigentom Bogdanom Kraljem na nedavnem nastopu v Devinu.
pismo uredništvu
Vrsta pripomb na razmišljanja filozofa Bobbia
Še plapola rdeča zastava, seveda samo tam, kjer ni bilo možnosti, da bi njeni pristaši prišli na oblast. Torej tam, kjer ni povzročila večje škode.
Kaj vsega ne berem v izvlečku intervjuja filozofa Norberta Bobbia turinskemu časopisu »La Stampa«, v Primorskem dnevniku 2.1.1992.
Preuranjen je g. Bobbio. Počakal bi, da se potres umiri in prah poleže, šele potem naj začne zidati.
Ni res, da obstaja samo sovjetska varianta socializma. Imamo, oziroma smo jih imeli, celo vrsto: madžarsko, češkoslovaško, albansko, kitajsko, jugoslovansko, kubansko, itd. Vse te variante imajo pa nekaj skupnega: nobena ni bila uspešna v reševanju tistih problemov, ki jih g. Bobbio navaja v članku. Nasprotno, še poostrila jih je. Poglejmo na primer človekove pravice. Lagerje si niso izmislili nacisti, posnemali so svojega vzhodnega soseda, ki jih je že dolgo pred njimi imel. Seveda sosed na vzhodu ni uporabljal tiste nesrečnike v gulagih kot kurivo za peči, ampak za to, da so gradili socializem. Umirali in trpeli pa so vseeno v mrazu in pomanjkanju.
Žensko vprašanje pri nas ni rešeno in verjetno še dolgo ne bo. Malo je žensk na vodilnih mestih itd. V socialističnih družbah pa postaja ženska na vodilnem mestu, že prava redkost.
Ekologija: dovolj bi bilo omeniti Černobil. Omeniti pa moram vsaj še gozdove na Poljskem, ki so včasih, pred nekaj desetletji, bili ponos tega predela Evrope, in še bi lahko našteval.
Vprašanje kruha se zdi kar čudno v tako žitorodnih deželah. Nič nas ne vznemirjajo več tiste dolge vrste ljudi, ki čakajo v mrazu pred praznimi trgovinami. Navadili smo se pač takšnih prizorov, ker jih gledamo že precej let. Po tem moramo sklepati, da socializem ni bil zmožen prehraniti niti samega sebe.
Vse to se dogaja v socialističnih državah, ki so se postavile kot alternativa kapitalizmu.
Citiral sem samo tiste probleme, ki so v izvlečku omenjeni, so pa še drugi, ravno tako nerešeni.
Vsi ti problemi so v demokraciji nekaj, kar je naravno, da se jih čimprej in čimbolje reši. V socialistični zaprti in zbirokratizirani družbi pa postanejo že problem v problemu, torej nerešljivi, čeprav ima tam vlada absolutno oblast in sredstva.
Gospod Bobbio razmišlja o neki drugi, spremenjeni levici. Kakšna naj bi bila ta levica, ne vemo. Na vsak način, če bi se razrastla in kjerkoli prišla na oblast, bi pretekla spet dolga leta v raznih poizkusih in eksperimentih. Morda bi si izmislili kakšno novo samoupravljanje ali še kaj drugega. Ljudje pa med tem časom, bi bili spet prikrajšani za dostojno življenje.
Vtis imam, da hoče prepričati, na vsak način, ljudi, da je ideja dobra, samo da ni še kruh postala.
Bojim se, da se to, kar predlaga g. Bobbio, tudi uresničilo, ker verjetno ni sam, ki tako misli. Že v članku samem opažam neko dajanje potuhe in pritrjevanja tem njegovim smernicam.
Bojim se, ker človek kot najbolj inteligentno bitje na svetu, rad ponavlja take napake. Osel pa ne, osla ne spraviš zlepa v drugo na led.
Aleksander Furlan
■ V sredo, 8. januarja, t.l., ob 11. uri, v prostorih agencije ANSA, dvorana Granzotto, bo SGPS -C.E.C.S. predstavila predlog zakonskega osnutka o posegih Skupščine Republike Slovenije za podporo kulturnim, umetniškim in športnim pobudam v korist pripadnikov slovenske narodne manjšine v sosednjih državah Italije, Avstrije in Madžarske.
Na srečanju s predstavniki tiska bodo prisostvovali slovenski poslanci, ki so podprli iniciativo o vložitvi zakona.
Nakazala je 339 milijonov lir
Pokrajina za prizadete osebe
Na predlog odbornika za socialno varstvo Martinija je pokrajinska uprava nakazala 339 milijonov lir za delovanje združenj, ki skrbijo za varstvo in socialno pomoč prizadetih oseb. Gre za sklep, je dejal odbornik Martini, ki ga je sprejel pokrajinski svet na izrednem zasedanju, da bi ob prenosu teh pristojnosti na občinsko upravo zapolnil vrzel in jim s tem zagotovil potrebna finančna sredstva. Ob tej priložnosti se je odbornik Martini zahvalil svetovalcem in odboru, ki so s tem sklepom, kljub objektivno težavnem političnem položaju, pokazali senzibilnost in pozornost do potreb, ki bi, v kolikor bi pokrajinska uprava ne posegla, tem osebam povzročile velike težave. Težave bi povzročil tudi združenjem in občinskim upravam na področju skrbstva in socialne varnosti, utrpelo bi pa jih predvsem prebivalstvo, ki ima pravico do teh podpor.
Finančne podpore Pokrajine bodo deležni: Italijansko združenje slepcev 54 milijonov, združenje spasti-kov 15,6 milijona lir, ANFFAS 15,4 milijona lir, civilni invalidi 62,7 milijona lir, vojni invalidi 12, 9 milijona lir, delovni invalidi 5,4 milijona lir, ANVCG 11 milijonov lir, Zveza za boj proti distrofiji 28 milijonov lir, Vsedržavno združenje gluhonemih 38,5 milijona lir, UNMS 15 milijonov lir, deportiranci 1 milijon lir, Združenje poliomelitikov 9 milijonov lir, Freedom 9,9 milijona lir, ANMIC-FISMIC 8,3 milijona lir, Združenje socialnih problematik 12,2 milijona lir, "Sancin Nives" 4,7 milijona lir, CEST 30,6 milijona lir, Enotni komite handikapiranih 579.600 lir ter Skupine za humanitarno animacijo 3 milijone lir.
CGIL bo odprla svoje arhive v novih prostorih pristaniške luke
Vsakdo bo odslej lahko pobrskal po doslej nerazkriti zgodovini Trsta
Vest je brez dvoma razveselila ne samo zgodovinarje, ampak vse tiste, ki so bili na katerikoli način vpleteni v politično dogajanje v mestu od povojnih let dalje. Sindikalna organizacija CGIL je namreč sklenila, da odpre svoje arhive in s tem razkrije še marsikatero nejasno stran naše nedavne preteklosti. Gradivo je shranjeno v približno dvajsetih kartonastih škatlah, ki so sedaj shranjene v skladišču starega pristanišča in še marsikaterih prostorih v našem mestu.
Ti dokumenti bodo brez dvoma osvetlili zgodovino našega mesta v zadnjih sedemdesetih letih. Predstavljajo pa tudi neprecenljivo vrednost, ki je bila zbrana z vztrajnim delom zavzetega zgodovinarja CGIL in bivšega senatorja KPI Paola Seme. V imenu glasnosti bodo sedaj javni tudi dokumenti, ki so bili doslej oviti v naj strožjo tajnost. Prenovljena CGIL ne želi s to pobudo zanikati ničesar, ampak valorizirati lastne izkušnje in razširiti razpravo o vseh teh vprašanjih tudi izven sindikalnih krogov.
Raziskovalci bodo imeli na voljo kar precej gradiva: več tisoč knjig in revij, 15 tisoč slik ip dokumentov, v katerih je govor o najvažnejših sindikalnih bojih v največjih tržaških obratih, pa tudi o drugih sindikalnih problemih, ki jih je organizacija spremljala v tistih težkih letih. Naj starejši dokumenti segajo v obdobje pred skoraj sto leti, vse gradivo pa so marljivi sodelavci porazdelili po letih in po vsebini. V njih je zajeta doslej še nepoznana zgodovina delavskega gibanja v vseh podrobnostih, ki še ni našla svojega prostora v uradnem zgodovinopisju. Prava poslastica torej za vse tiste, in torej ne samo za zgodovinarje, ki spremljajo zgodovino mesta, ki bodo na osnovi novih dokumentov lahko še poglobili pomanjkljivo raziskana obdobja političnega in sindikalnega boja v našem mestu. Javnost se bo tako lahko seznanila z najbolj zaupnimi in "vročimi" dokumenti, v katerih pa je govor le o še živečih osebah; dokumenti pa segajo v obdobje fašistične strahovlade in prvih povojnih let, torej v obdobje, ki v teh papirjih ohranja še marsikatero skrivnost, ne samo za krajevne zgodovinopisce, ampak tudi za raziskovalce na vsedržavni ravni.
Institut za študij in dokumentacijo bodo obnovili, saj sedaj iščejo nove prostore, v katerih hraniti vse gradivo. Važno je predvsem, poudarjajo pri sindikalni zvezi CGIL, da bodo ti dokumenti razkrili še matr-sikatero nerazčiščeno plat političnega in sindikalnega boja na krajevni ravni.
Gradivo je začel vztrajno zbirati senator Paola Šema, njegov trud pa se je konkretiziral že leta 1980, ko je bil ustanovljen Deželni inštitut za preučevanje sindikalnega gibanja. Zbiral je vse gradivo, ki je spremljalo boj delavskega gibanja v Trstu. To dokumentacijo so sčasom obogatile podaritve nekaterih krajevnih zgodovinarjev, zbrani material pa je sen. Šema začel katalogizirati že leta 1970 in s tem preprečil, da bi bil uničen marsikateri dokument, ko so sindikalne organizacije začele "čistiti" svoje arhive. Tudi mnogi delavci so mu zaupali več dokumentov, sam pa je stalno brskal vsepovsod in tako sestavil pravi "puzzle" krajevnega življenja od tistih za sindikalno gibanje "vročih" let pa do današnjih dni. V tem delu sen. Seme je CGIL takoj videla veliko važnost. Najprej mu je dala na razpolago svoje prostore, potem pa V ta namen najela prostore pristaniške ustanove. Lokacija pa za obiskovalce ni najbolj ugodna, že sedaj pa je začelo primanjkovati prostora, saj je treba katalogizirati kar dva kamiona dokumentov. Pomagajo si z računalnikom, manjka pa jim še primeren program za arhiviranje. Potreben je torej najprej načrt in nato vsaj pet oseb, ki bi se za dve leti posvetile registriranju vsega zbranega.
Naj starejši dokument je iz polovice leta 1800. Iz vsega zbranega zvemo za marsikatero zanimivost, ki zadeva ne samo sindikalno dejavnost v mestu, ampak tudi dejavnost upravnega življenja in seveda dogodke iz odporniškega gibanja. Tako bo javnosti na voljo dokument, po katerem so nacisti leta 1944 hoteli minirati luko, poročila policijskih organov o osumljenih delavcih, note o delavskih skupščinah in stavkah. Veliko je gradiva od leta 1944 dalje, ki so bila za delavsko gibanje zelo "vroča", ne manjkajo pa še tudi številne druge zanimivosti, ki jih je senator Šema hranil dolga leta in ki bodo odslej na ogled vsakomur.
Gost zamejskih bank je bil orkester ljubljanske opere in baleta
Veliko število poslušalcev na sinočnjem novoletnem koncertu v Kulturnem domu
V nabito polni dvorani tržaškega Kulturnega doma je bil sinoči tradicionalni novoletni koncert, ki so ga priredili slovenski bančni zavodi v naši deželi. Nastopil je orkester opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane	(foto Magajna)
Prerana smrt Albina Grmeka
Na Kontovelu je včeraj v starosti 66 let umrl župnik Albin Grmek. Rojen je bil v Tomaju, bil je kaplan na Opčinah, nato deset let župnik v Ricma-njih, celih dvajset let pa je nato vodil dolinsko župnijo, od koder so ga pred nekaj leti premestili na Kontovel. V Dolini je ustanovil Mladinski krožek ter uredil župnijsko knjižnico.
Pokojni, ki je nekaj časa bolehal na srcu, je bil zelo priljubljen med ljudmi. Sodeloval je tudi s tržaško slovensko radijsko postajo, pri kateri je vodil rubriko »Vera in naš čas«.
GOSTILNA
Grilanc
Najemnik Bastiancich Lidia
Vošči srečno novo leto vsem klientom	SALEŽ 59
in se priporoča za nadaljni obisk	Tel. 229113
fiigutti confezioni
Ul. Mazzini 43	TRST	Ul. Giulia 75
Crozzoli srečal mlade begunce iz hrvaških mest
Predsednik Pokrajine Crozzoli je obiskal hrvaške otroke, ki so nekaj časa bivali v prostorih velesejma, včeraj pa so se preselili v Lignano. Predsednik je mladim beguncem izročil nekaj daril v spomin na tržaško bivanje, nato pa se je srečal z njihovimi spremljevalci. Srečal se je tudi s predstavniki prefekture in Rdečega križa, katerim je zagotovil pomoč Pokrajine pri sprejemanju in oskrbi morebitnih novih beguncev.
Včeraj pa je prispel v Trst voditelj radikalne stranke Marco Pannella, ki se je nekaj dni mudil na hrvaških bojiščih in posebno v obleganem Osijeku. Pannella se bo danes ob 11. 30 v hotelu Jolly srečal z novinarji.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Marije (Mare) Batistič por. Babich
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala duhovnikom in vernikom župnije sv. Vincencija ter vsem, ki so ji pomagali v času njene bolezni.
SVOJCI
Trst, 5. januarja 1992
Uslužbenci d.o. ADIT in ZTT izrekajo svojemu kolegu in sodelavcu Sergiju in družini občuteno sožalje ob tragični izgubi sina
ERIKA
Za vedno nas je zapustila naša draga
Štefanija Čač por. Maver
Pogreb bo v torek, 7. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Vincenc, sin Aldo z ženo Loredano, vnukinja Patricija z družino ter sestri Marija in Roža.
Boljunec, Trst, Rim, 4. januarja 1992
Žalovanju za drago teto Štefanijo se pridružuje nečak Aldo Stefančič z družino.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Jožef (Repi) Petaros
Pogreb bo v sredo, 8. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo.
Ricmanje, 5. januarja 1992
Sporočamo, da nas je nenadoma zapustil župnik
Albin Grmek
ter sočustvujemo s prizadetimi svojci.
Župnijska skupnost Kontovel
Kontovel, 5. januarja 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Emili vd. Škabar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje.
SVOJCI
Prosek, 5. januarja 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Josipa Pregarca
se posebno zahvaljujemo g. župniku, sorodnikom in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena in sin z družino
Ricmanje, 5. januarja 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi naše drage
Eme - Emice Košuta vd. Dommarco
še posebno nečakinji Ljubi z možem Francem, gospe Adelini, darovalcem cvetja in vsem, ki bodo v njen spomin darovali v dobrodelne namene.
SVOJCI
Trst, 5. januarja 1992
ZAHVALA
Svojci
Cristine Machnich por. Laurenti
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ter drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Milje, 5. januarja 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi drage
Ivanke Bukavec por. Rupel
SVOJCI
Trst, 5. januarja 1992
5. 1. 1991	5. 1. 1992
Ob prvi obletnici smrti moža
Milka Milica
se ga spominjata žena Valerija in hči Mariza z družino.
Prosek, 5. januarja 1992
Veliko zanimanje za tradicionalne izlete našega dnevnika
Dodaten izlet na Sardinijo »Slovenija« ni razprodana
Vpisovanje za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika se je zaključilo. Za Sri Lanko in Maldive so bili oddani vsi prostori in še pet več, za Slovenijo ni bilo večjega zanimanja (očitno jo naši bralci že dodobra poznajo), za obisk Sardinije pa je povpraševanje daleč preseglo ponudbo.
Na razpolago smo imeli vsega 100 prostorov, prijavilo pa se je skoraj 180 naših bralcev! Zato smo sklenili, da organiziramo dodatno potovanje na Sardinijo, ki bo približno teden dni prej ali teden dni za napovedanim. Za drugo potovanje bo spet na razpolago 100 mest, kar pomeni, da se lahko prijavi še 20 naših bralcev, in sicer kar pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20, vendar najkasneje do srede, 8. januarja. Točni datum odhoda druge skupine pa bo znan do konca tedna, kajti organizacija potovanja je odvisna predvsem od razpoložljivosti kabin na trajektih za Sardinijo.
Bralce tudi obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Sloveniji.
KD VESNA
prireja jutri, 6. januarja, ob 17. uri v domu »A. SIRKA« v Križu
NOVOLETNI KONCERT
Sodelujejo dekliški in moški zbor »Vesna« ter domača glasbena skupina »THE BLACKBIRDS«	Vabljeni
razne prireditve
gledališča
kino
Občina Devin-Nabrežina zaposli dva šoferja
Občina Devin-Nabrežina je razpisala javni natečaj na podlagi listin in izpitov za dve mesti šoferja. Prošnje na prostem papirju je treba predložiti najkasneje do 18. januarja 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za osebje.
koncerti
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi.
Na gradu sv. Justa - Bastione iiorito
- bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novant anni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost.
V	galeriji Le Caveau - Ul. Sv. Frančiška 51/a - bo še danes in jutri odprta skupinska božična razstava.
V	galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13.
V	studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava 'Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo so organizirali 'Arniči di S. Giacomo', izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava je odprta do 12. januarja po običajnem urniku. Za novo leto zaprto. Vstop prost.
V	Galeriji Rettori Tribbio bo do 17. t.
m. na ogled razstava akvarelov preminulega slikarja DVALMA STULTUSA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto.
Socleta dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev.
Gledališče Verdi
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo De-bussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku.
V	Avdltoriumu Muzeja Revoltella, Ul. Diaz 27, bo danes, 5. t. m., ob 11. uri na sporedu KONCERT ZA MIR v izvedbi Komornega orkestra Alpe Jadran. Na programu Vivaldi, Boccherini in Mozart. Nastopali bodo solisti Alessandra Carani, Anja Wobak, David Stefanutti, Enrico Bronzi in Luisa Sello, dirigent Romolo Gessi. Vstop prost.
Gledališče Mlela
V	torek, 7. t. m., ob 21. url nadaljevanje ciklusa "L'ombra del Muro: immagini e parole dopo il crollo', ki ga prireja Cappella Underground. Na sporedu bo koncert BORISA KOVAČA & SUDSEV-DAH ENSAMBLA ter predstavitev cd "Ali Frontiers".
razna obvestila
Gledališče ROSSETTI
Od 9. do 11. januarja bo na sporedu predstava izven abonmaja LA COMME-DIA DA DUE LIRE v izvedbi gledališke skupine A.DI.GI. Nastopajo Paolo Rossi, David Riondino in Lucia Vasini. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti.
V torek, 21. t. m., ob 21.30 bo na sporedu enkratna izvedba koncerta kantavtor-ja PAOLA CONTEJA. Predstava izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 1, za abonente popust.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti v torek, 7. t. m. samo za lastnike izkaznice Cartateatro 1, od srede, 8. t. m. za ostale. Izkaznice niso veljavne.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V četrtek, 9. januarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava baletne pravljice COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renuard in Marina Nosso-va. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi z naslednjim urnikom: 9-12, 16-19.
La Contrada - Gledališče Cristallo
'Od 18. januarja bo gostovala gledališka skupina Rancia s predstavo A CHO-RUS LINE.
La Contrada - Predstave za otroke
Danes, ob 11. uri bo na sporedu pravljica Itala Calvina LE TRE VECCHIE -TRI STARKE ob klavirski spremljavi Carla Moserja.
Gledališče Miela
Danes, 5. t. m. in jutri, 6. t. m., ob 16.30 bo gostovala gledališka skupina Si-pario Aperto z narečno komedijo ROBE DE L'ALTRO MONDO. Režija Silvio Petan.
Gledališče Silvio Pellico
Danes, in jutri, ob 16.30 bo v gledališču v Ul. Ananian na sporedu POKLON CECCHELINU v izvedbi gledališke skupine Teatro Rotondo, gledališka skupina 'Gruppo di rappresentazione" pa bo izvedla Murkovicevo delo STANISLAVV-SKY ... PERDONACI-.
mali oglasi
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da posluje po sledečem urniku: od torka do sobote od 8.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure.
Jutri, 6. januarja bo praznovala v Nabrežini svoj 80. rojstni dan naša draga
BOŽENA PERTOT
Ob tej obletnici ji želijo zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu mož Milan in hči Katja z družino.
čestitke
V Samatorci naša draga mama in nona slavi 64 let. Da bi šla še mnogokrat na izlet in živela še mnogo zdravih let ji voščijo vsi njeni.
Jutri, 6. januarja praznuje v Dolini 88 let JOSIPA OTA. Še na mnoga leta ji želijo hči Mira in sin Slavko z družinama.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052.
PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 391209.
NUDIM pomoč na domu enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 229574.
STANOVANJE v središču Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 421508 od 13. do 13.30.
AVTOMOBIL Fiat 126 v dobrem stanju prodamo za 800.000 lir. Telefon 421508 13. — 13.30.
FIAT 126 prodam, prevoženih 32.000 km. edina lastnica. Telefon 231355 ob večernih urah.
DAJEMO v najem trgovino jestvin, sadja in zelenjave, trafika in drogerija. Tel. 229157.
KUPIM in plačam v gotovini zazidljivo zemljišče ali za namestitev počitniške prikolice. Telefon 44871.
včeraj - danes
	LOTERIJA				
BARI	54	14	3	20	48
CAGLIARI	69	6	16	76	23
FIRENCE	1	55	21	10	17
GENOVA	17	33	31	68	57
MILAN	53	30	85	67	89
NEAPELJ	26	78	75	74	55
PALERMO	4	52	49	63	76
RIM	58	89	54	44	68
TURIN	24	31	62	45	17
BENETKE	58	41	77	89	22
	ENALOTTO				
X 2 1	1	XI	1	X	1	X 2	2
KVOTE:					
12	39.611.000,-					
11	1.381.000,-				
10	135.000.				
Danes, NEDELJA, 5. januarja 1992
MILENA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 8.01 in zatone ob 17.12.
Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja 1992
TRIJE KRALJI
PLIMOVANJE DANES: ob 3.27 najnižje -7 cm, ob 8.57 najvišje 42 cm, ob
15.54	najnižje -63 cm, ob 22.43 najvišje 35 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.59 najnižje -9 cm, ob 9.27 najvišje 40 cm, ob 16.19 naj nižje -61 cm, ob 23.07 najvišje 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1033,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 96-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Calcina, Cateri-na Bonifacio, Paola Battestin, Cristian Martin Pertot, Nicolo Pippan, Maria Cristina Hauser, Ivan Vilovic.
UMRLI SO: 72-letni Giacomo Grego, 63-letna Michela de Lorenzo, 76-letna Caterina Giaretto, 87-letni Silvio Grede-nigo, 80-letni Carisio Viola, 80-letna Maria Drassich, 85-letna Antonia Chert, 91-letna Elena Zorzetti, 89-letna Stefania Cavo, 86-letni Armando Fornasaro, 99-letna Anna Maria Enei, 72-letna Redenta Pugliese, 81-letni Giuseppe Pettirosso.
SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 5. januarja 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 Jtel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Ponedeljek, 6. januarja 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljan.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Gioyanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1.
LIMA ^
ERVICE
DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047
POSEBNA PONUDBA: 25% POPUSTA
PRI NAKUPU TALNIH IN STENSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC, OPREME KOPALNIC, KABIN ZA TUŠIRANJE SANITARIJ IN VODOVODNIH ARMATUR
ENKRATNA PRILOŽNOST: peč na drva z ventilatorjem 35.000 kal. za 2.600.000 lir peč na plinsko olje 26.000 kal. za 900.000 lir.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
Od torka, 7.
do nedelje, 12. januarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
lis
Celoletna
Mesečna
Sekcija VZPI—ANPI Boršt Zabre-žec priredi v petek, lO.t.m., ob 20. uri v Srenj ski hiši v Borštu spominsko proslavo ob 47. letnici vojnih dogodkov, ki so se odigrali 10. januarja 1945. Sodelujejo osnovna šola . Boršt ter MePZ Slovenec—Slavec. Vabljeni.
ARISTON - 14.30 La renna; 16.00, 22.15 Billy Bathgate - A scuola di gangster, r. Robert Benton, i. Dustin Hoffman, Nicole Kidman; 0.15 The Com-mitments, r. Alan Parker.
EKCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schvvar-zenegger.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.00, 22.00 I soldi degli altri, i. Danny De Vito, Gregory Pečk.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale '91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 14.45, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner.
MIGNON - 15.00, 22.00 Blanca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero.
EDEN - 15.30, 22.10 Le grandi labbra di mia zia, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.10 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Scelta d'amore, i. Julia Roberts, Campbell Scott.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne Moreau.
RADIO - 15.30, 21.30 Le calde amanti di una giumenta, porn., □ □
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje)
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. DAlviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2
ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14)
Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Kam po bencin
Jutri, 6. t. m. bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica
(nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9
ERG PETROLI
Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
—
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici —: pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Zl i št. 13512348
-— in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
nedeljski televizijski in radijski sporedi
RAI 1
[*E
TV Slovenija 1
TV Koper
6.55	Varjete: Evropa Evropa
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
9.55	SP v smučanju: slalom ž., 1. tek (iz Oberstaufna)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija .
13.00	Aktualno: TG ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.15	Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Baudo, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	Variete: Golden Circus (vodita Daniele Piombi in Liana Orfei)
22.25	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
23.45	Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco)
0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
1.00	Film: Perri (kom., ZDA 1957, r. Paul Kenvvorth jr.)
^ RAI 2
6.55	Risanke in nanizanke
7.55	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Variete: Cirkus
10.30	Aktualno: Giorno di festa
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	SP v smučanju: slalom m„
2. tek (iz Kranjske gore)
13.45	Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi)
18.00	SP v smučanju: ženski slalom, (2. tek,iz Oberstaufna)
18.40	Nogomet A lige, sledi vremenska napoved .
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful
22.15	Dok.: Gino Cervi, igralec
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenska napoved
23.35	Rubrika o židovski kulturi
0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach)
0.15 Aktualno: Posvečeno W. T obagiju
1.20	Nan.: Le strade di San Francisco - Confidenziale
|	^ RAI 3	|
7.05	Drobci
8.15	Potni list za Evropo
9.00	Film: La figlia del corsaro verde (pust., It. 1940)
10.15	Glasba: Uto Ughi in Beethovnove sonate
10.55	SP v smučanju: moški slalom, (1. tek,iz Kranjske' gore)
12.00	Film: Idolo infranto (dram., VB 1948)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Variete: Girone all'italia-na (vodi A. Barbato)
16.40	Film: Una romantica av-ventura (dram., It. 1940, r. Mario Camerini, i. Gino Cervi)
18.40	Vreme in Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Risanke: Blob Cartoon
20.30	Film: Action Jackson (krim., ZDA 1988, r. Craig R. Baxley, i. C. VVeathers)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Aktualno: Babele
23.50	Film v originalu: The pri-vate lives of Elizabeth and Essex (dram., 1939)
1.35	Filmske novosti
1.45	Variete: Fuori orario
9.15	Video strani
9.25	Otroška matineja: Živ Žav, 10.25 nad. Telovadka
10.55	Ansambel GŠ F. Šturm
11.25	Variete: Ona + On (pon.)
12.25	Obzorja duha
13.00	TV dnevnik 1
13.10	Domači ansambli
13.35	Film: Sedem let skomin (kom., ZDA 1955)
15.25	Napovednik
15.30	Nad.: Johan Sebastian Bach (biog., Nem. 1985)
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Film: Mlada dekleta (dram., ZDA 1987, r. Con-nie Kaiserman)
18.30	Zimsko veselje v Sloveniji
18.45	Risanka
18.55	Napovednik in Mernik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Zdravo
21.10	Dok.: Kaj se dogaja v trgovini s krznom
21.50	Dnevnik, vreme, šport in Napovednik
22.20	Sova, vmes nan. Taksi in Pravica iz teme (ZDA-Ka-talonija 1990)
23.35	Video strani
12.00	SP v smučanju
13.30	Športne oddaje
14.15	Andata e ritorno
15.15	Otroški program, vmes variete Osliček in klepetulje ter Svet lutk
16.35	Aktualno: Meridiani
17.15	Film: Ljubezen v Rimu
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.25	Ris. film: Trije Mušketirji
20.30	Film: Maščevanje (kom., Fr.-It. 1962, i. L. De Funes)
22.05	Žrebanje lota in dnevnik
22.15	Naš prijatelj... Koper
22.45	SP v smučanju (pon.)
f fr TV Slovenija 2
9.50	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek), 10.55 moški slalom (1. tek), 13.05 2. tek Ž, 13.35 2. tek M
14.40	Sova, vmes nanizanka Murphy Brown in nad. Škorpijonov obroč
16.00	Top lista nadrealista
16.40	Program HTV
19.30	TV Dnevnik HTV
20.05	Dok.: Svet narave
20.55	Nan.: Sarajevske zgodbe
21.45	Novoletni koncert 0.40 Yutel
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zgodbica o srečnem darilu (J. Povše); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo;
11.10	Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski dokumentarec: Franc in njegovi (M. Uršič, 1. del); 14.40 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Bratužev Božič; 17.35 Z naših prireditev; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.10	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05_ Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Poslušaslci čestitajo;
18.00	Nedeljska reportaža; 18.05 Pesem 1991; 18.30 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALE 5_______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.00	Film: Colpo di sole (kom., It. 1968, r. Mino Guerrini, i. Alberto Lionello, Antonel-la Steni)
12.00	Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.40	Canale 5 News
12.50	Variete: Buona domenica
13.15	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi)
14.00	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.10	Nanizanka: Časa Vianello
18.40	Variete: Buona domenica
19.55	Canale 5 News
20.00	Risanke: I Simpson
20.30	Film: Vuppies -1 giovani di successo (kom., It. 1986, r. Carlo Vanzina, i. M. Boldi, C. De Sica, J. Cala)
22.30	Nan.: I Robinson
23.00	Film: Una cometa a Los Angeles (kom., ZDA 1987, r. Mel Damski, i. Jack VVar-den, Stan Shaw)
24.00	Canale 5 News 0.55 Programi non stop
RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: I Jefferson (i. Sherman Hemsley)
9.00	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
10.30	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Aktualno: Nova serija nadaljevanke Manuela
14.20	Nad.: La mia seconda ma-dre (i. Enrigue Novi)
16.15	Film: II sole sorgera ancora (dram., ZDA 1957, r. Henry King, i. Tyrone Power, Ava Gardner, Errol Flynn), vmes (17.50) TV4 News
19.05	Aktualno: La Romana
19.35	Variete: E'festa
20.30	Film: La storia di una mo-naca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch)
23.25	Nedeljski koncert
24.00	Film: Tre americani a Pari-gi (glas., ZDA 1954, r. Paul Gilbert, i. Tony Curtis, Gene Nelson, Gloria De Haven)
1.40	Nočni spored
ITALIA i________________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.00	Nanizanka: SuperVicky -Chi e di scena?
10.30	Šport: Calciomania, sledi vremenska napoved
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.35 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca)
13.05	Varieteja: Mai dire TV,
13.35	Benny Hill Shovv
14.00	Šport: Domenica stadio
18.00	Nan.: Ouelli della pallotto-la spuntata - Un conto in sospeso, sledi vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Glasba: Posebno TopVenti - Hit Italia 91
20.30	TV film: Tarzan a Manhattan (pust., ZDA 1989, r. Michael Shultz, i. Tony Curtis, Joe Lara, Kim Orosil, J.M. Vincent)
22.15	Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori)
23.45	Variete: Mai dire gol 0.15 Studio šport in vreme 0.45 Odprti studio
1.50	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Nanizanki: Automan, 14.30 Lo sceriffo del Sud
15.30	Domenica con Happy end
16.30	Film: Incantesimo (kom., ZDA 1938, i. Cary Grant, Katharine Hepburn)
18.00	Nan.: Rosa selvaggia
19.30	Fiori di zucca Cartoons
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Tutti a naja (kom., 1987, r. Neal Israel)
22.15	Film: Adunpasso dalla fol-lia (dram., 1986, r. Lee Grant, i. Mario Thomas)
TMC_________________;__
8.00	Risanke in nanizanke
9.50	SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek), 10.55 moški slalom (1. tek,iz Kranjske gore)
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Risanke
12.30	Nanizanka: Kelly
13.00	SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek, iz Oberstaufna), 13.25 moški slalom (2. tek)
14.00	Variete: Qui si gioca
17.50	Film: Prigionieri del passa-
to (dram., ZDA 1942, i. Gre-er Garson)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Golagoal
22.30	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: Quella maledetta domenica (dram., ZDA 1986, r. Richard Colla)
1.00	Film: Shaft - Quayle il kil-ler (krim., ZDA 1974, i. Richard Roundtree)
TELEFRIULI______________
10.30	Telefriuli non stop
12.30	Anteprima šport
13.30	Variete: Serade furlane, vmes športne vesti
16.45	Rubrika: Občina
18.45	Športne vesti
20.30	Nanizanki: Gli occhi dei gatti, 21.30 Primus
22.30	Športne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
14.35	Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka_ in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča;
14.45	Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.00 Horoskop;
7.30	Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici;
9.30	Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
13.35	Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
[
:

;b|:; ' •




ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi


[~C rai 1___________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nanizanka: Supernonna
11.00	Maša
11.25	Vremenska napoved
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
e
vita
18.00	Kratke vesti
18.05	Dokumentarec: Moj Mozart - Zubin Mehta
18.40	Dokum.: Kvarkov svet 19-40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Variete: Fantastico (zadnja oddaja z žrebanjem)
23.15	Dnevnik
23.35	Variete: Fantasy party
24.00	Dnevnik in vreme 0-30 Filmske novosti
0-40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
L00 Film: Seguendo la flotta (kom., ZDA 1936)
2.45	Nočni spored
14.30	Otroška oddaja 15.00 Športni ponedeljek
15.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Nabožna oddaja: Parola
^ RAI 2
6.55	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Nanizanka: Lassie
9.20	Variete: O cirkusu
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.25	Film: II mio amico delfine (pust., ZDA 1963)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in vreme
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara
15.35	Rubrike: Tua, Kronika v živo, 17.00 Diogenes
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Nanizanka: Alf
17.55	Rock cafe in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.05	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L’ispettore Derrick
21.35	Film: Slamdance il delitto di mezzanotte (krim., ZDA 1987, i. Tom Hulce)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vreme in horoskop
23.35	Glasba: Rock cafe
23.40	Film: Ho incontrato una stella (dram.,ZDA 1985)
1.10	Film: Dopo la prova (dram., Šved. 1986, r. In-gmar Bergman)
RAI 3_______________
9.25	SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek
10.30	Film: Jimmy il gentiluo-mo (kom., ZDA 1934, i. James Cagney)
12.00	Krožek ob 12: Koncert Epifania 92
13.00	Kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.25	SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek)
15.15	Dok.: Dosje Mladina
15.45	Šport: nogomet v deželi,
16.45	nogomet B lige
17.45	Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob
20.30	Šport: Ponedeljkov proces
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: L angelo della ven-detta (dram., ZDA 1981, r. Abel Ferrara, i. Steve Singer)
0.05 Pubblimania 0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Variete: Fuori orario
. \ fr TV Slovenija 1
8.20	Video strani
8.30	Program za otroke: Vitez na obisku (M. Košuta, posnetek gled. predstave)
9.50	Nad.: Trgovina z mamili
13.30	Dnevnik
13.40	Napovednik
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Slovenska kronika
16.45	Spored za otroke: Radovedni Taček - Ura, 17.05 Pridi moj mili Ariel (M. Mihelič, 1. del)
17.30	Obzorja duha
18.05	Dok.: Boj za obstanek
18.30	Risanka
18.55	Napovednik
19.00	Žarišče
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Nan.: Da, Predsednik
20.40	Made in Slovenia
21.30	TV zgodba: Odsev brez blišča (A. MarodiČ)
22.05	Dnevnik 3
22.25	Vremenska napoved in športne vesti
22.30	Napovednik
22.35	Sova, vmes nanizanki Pravica iz teme in Zvezdne steze - Star Treck
0.15 Video strani
TV Koper
13.00	Športna rubrika
13.25	SP v smučanju
15.30	Športna rubrika
16.00	TV Novice Oresedici
16.10	Program za otroke
17.00	Film: Maščevanje (pon.)
18.30	Studio 2 in Odprta meja
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nad.: Rayanovi
20.30	Športni ponedeljek
21.00	Film: Qaira (dok. 1964)
21.40	TV Dnevnik Vsedanes
22.40	TV glasba: Accordi
23.10	SP v smučanju (pon.)
fr- TV Slovenija 2
9.20	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek), 12.55 skoki
15.50	Oči kritike (pon.)
16.40	Sova, vmes nan. Taksi in Pravica iz teme
17.55	Euroritem (25. del)
18.15	SP v smučanju
19.00	Videošpon in Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper
20.05	Po sledeh napredka
21.05	Druga godba
21.35	Mostovi in Sedma steza
22.25	Film: Dvoriščno okno (krim., ZDA 1954)
0.10 Yutel
CT CANALE 5
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče
9-35 Film: 20 chili di guai... e
una tonnellata di gioia (kom., ZDA 1963, r. Norman Jevvison, i. Tony Curtis, Mary Murphy)
J1.50 Kviz: Il pranzo e servito
12.40	Canale 5 News
12.45	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum - Otroci,
15.00	Agenzia matrimonia-le, 15.30 Ti amo parliamo-ne (vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giusto (vodi Iva Zanicchi), 18.45 La ruota della fortuna,
19.45	II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes Nevvs
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.40	Film: Yuppies 2 (komj It. 1987, r. Enrico Oldoini, i. M. Boldi, C. De Sica)
22.45	Nan.: Murphy Brown - E cosi se n'e andato
23.15	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes News
1.20	Variete: Striscia la notizia
1-35 Aktualno: Italianissime Star TV 92 (pon.)
2.05	Programi non stop
RETE 4__________________
8.00	Dober dan, prijateljica
8.05	Nad.: Cosi gira il mondo,
8.30	La mia piccola solitu-dine, 8.55 La valle dei pini,
9.40	Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
11.35	Otroški variete: Ciao Ciao
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Senora, 15.10 Vendet-ta di una donna
15.45	Aktualno: La Romana
16.20	Nadaljevanke: Cristal,
17.25	Febbre d'amore, 18.00 Dottor Chamberlain (i. Humberto Zurita), vmes (17.50) TV 4 vesti
19.05	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado T edeschi)
19.45	Variete: E'festa (vodi Giorgio Mastrota)
20.30	Film: Bernadette (dram., ZDA 1943, r. Henry King, i. Jennifer Jones, Vincent Priče)
23.30	Aktualno: La Romana 0.10 Film: I ponti di Toko-Ri
(vojni, ZDA 1954, r. Mark Robson, i. VVilliam Holden, Grace Kelly)
2.10	Nan.: Marcus Welby
2.55	Nočni spored
ITALIA 1
6.30	Otroški variete, sledi vremenska napoved
8.30	Odprti studio
9.05 Nanizanke: SuperVicky -Il compito di Jamie, 9.30 Chips - Traffico d armi, 10.30 Magnum P.I. - Il ci-clone, sledi vreme
11.30	Odprti studio
11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Mai dire gol
14.15 Film: L'aereo piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1980, r. Abrahams-Zucker, i. K.A. Jabbar, Lloyd Bridges)
16.30	Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Un estraneo in časa, 17.00 A-Team - Il cuo-re del rock and roli
18.00	Variete: Mondo Gabibbo
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Cadaveri & Compari (kom., ZDA 1986, r. Brian De Palma, i. Danny De Vito, Joe Piscopo)
22.30	Film: Blue Iguana (krim., ZDA 1988, r. John Lafia, i. Dylan McDermott)
0.20 Odprti studio in šport
0.55 Programi non stop
ODEON__________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: I ragazzi delVOpera (dok., i. Grace Kelly)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Sotto un tetto di stel-le (dram., 1988, r. Sam Pils-bury, i. Greer Robson)
22.15	Film: Don Milani
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Risanka: Superman
9.20	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Oberstaufna)
10.15	Nanizanka: Societa a irres-ponsabilita illimitata
10.45	Film: La leggenda di Orin
12.15	Ženski slalom (2. tek)
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke
15.50	Film: L'onore di un lupetto (kom., ZDA 1980)
17.40	Film: Taras il magnifico (pust., ZDA 1962, i. Yul Brynner, Tony Curtis)
20.00	Vesti: TMC Newš
20.30	Film: Cantando sotto la pioggia (glas., ZDA 1952, r. KelIy-Donen, i. Gene Kel-ly, Debbie Reynolds)
22.25	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.30	Vesti: TMC Nevvs
23.45	Avtomobilizem
23.55	Crono: rubrika o motorjih 0.40 Film: Il mistero della fore-sta (pust., ZDA 1983)
2.25	Aktualno: CNN Nevvs
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
13.00	Nad.: La padroncina
13.45	Ena rastlina na dan
14.00	Film: Giovanna d Arco
16.00	Risanke in nanizanka
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Nanizanka: Snannon
20.00	Šport: košarka
22.00	Nan.: Una piccola citta
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.20 • Koledar; 8.30 Dobro jutro po naše; 8.45 Hvala za ta dan; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Potpuri; 10.00 Mladinski oder: Tina v Laždeželi; 10.30 Poklon Gallusu; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Božične pesmi: MePZ Pertot; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Relax ob glasbi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pesem mladih 1991; 14.40 Made in Italy; 15.00 Orkestralna glasba; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Koncert božičnih pesmi iz cerkve v Šti-vanu; 17.00 Potpuri; 17.30 Nasmejte se, prosim; 18.15 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
3.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.15. Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti itd.; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Tudi po novem letu brez novosti glede olajšav blagovne menjave
Za uvoz blaga iz Slovenije se kljub odpravi sankcij plača carina
Na sporedu bodo še zadnje božičnice
Obujanje starih običajev ob dnevu sv. Treh kraljev
V dneh pred novim letom smo v dnevniku večkrat poročali o negativnih posledicah, ki jih je za izvoz blaga iz Slovenije in Hrvaške ter nekaterih drugih republik bivše Jugoslavije na območje EGS imela uvedba sankcij. Medtem so bile sankcije tudi že preklicane, vendar pa neugodne posledice še zmeraj ostajajo, kljub posredovanju Trgovinske zbornice in predstavnikov drugih ustanov. Na potrebo po čimprejšnji razrešitvi vseh dvomov in dilem, je v posebnem pismu županu Scaranu in predsedniku Trgovinske zbornice Bevilacgui opozoril občinski svetovalec D SL Igor Komel, v dneh pred božičem.
Posredovanje pa, kot se zdi, do zdaj ni bilo uspešno. Na uvoženo blago iz Slovenije in drugih "kooperativnih" republik je treba še zmeraj plačati uvozno carino, ki se sicer deponira na poseben račun. Taka navodila je carinska služba prejela iz Rima in tako mora pač ravnati, pravi dr. Paga-no, ki smo ga včeraj vprašali, če je z novim letom morda kakšna novost na tem področju, ki zadeva lepo število gospodarskih operaterjev in ki tako ali drugače neugodno vpliva na blagovno menjavo v obeh smereh.
Z uvedbo carine in carinskih dajatev, pa čeprav samo začasno in z možnostjo, oziroma verjetnostjo povračila, se niža konkurenčna stopnja blaga iz Slovenije in drugih "kooperativnih" republik in se s tem oža tržišče. Pa tudi razpoložljivost z valutnimi sredstvi za nakup italijanskega blaga.
Težko je napovedovati kako se bodo stvari odvijale v prihodnjih tednih, vendar pa je določene premike, v pozitivni smeri, vsekakor mogoče pričakovati po uradnem priznanju Slovenije in drugih republik na območju bivše Jugoslavije. Seveda v kolikor se za tako dejanje določeni rok, oziroma datum, ne bo vnovič odmaknil.
Če smo prav razumeli izjave funkcionarja carinske službe, za-
deva vspostavitve prejšnjega režima olajšav ni tako preprosta in bo treba pred tem skleniti in podpisati vrsto dvostranskih sporazumov. Torej je tudi po lS.januarju pričakovati enako ravnanje ob carinjenju blaga z območja bivše Jugoslavije.
Sicer tudi pomanjkanje navodil iz Rima — zadnja so menda od 2. decembra — samo potrjuje take napovedi.
Kako hitro bo uspelo blagovno menjavo "normalizirati" po uradnem priznanju Slovenije je tudi odvisno od slovenske strani.
■ V pokrajinski sejni dvorani
bo v ponedeljek, 13. t.m. ob 18.45 slovesnost ob podelitvi letošnjih pokrajinskih nagrad in priznanj CONI.
Voščilo in zahvala župana Pelhana
Novogoriški župan Sergij Pelhan je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal dr. Antoniu Scaranu pismo z izrazi hvaležnosti in najboljših želja za novo leto. Leto, ki se je izteklo je bilo za Slovenijo in tudi za Novo Gorico zelo težko zaradi gospodarske krize, vojne in stalnih naporov za dosego popolne samostojnosti piše v pismu novogoriški župan. V tem obdobju je prišla do izraza solidarnost župana Scarana in vsega prebivalstva Gorice. Leto, ki se začenja naj bi pomenilo popoln preobrat v pozitivni smeri za Slovenijo, pri čemer pa bo treba nadaljevati z dosedanjim sodelovanjem.
S svetimi tremi kralji se bodo jutri končali božični in novoletni prazniki. Za mnoge bo to pomenilo tudi konec zimskih počitnic. Tako se bodo v torek ponovno odprla šolska vrata, starejši pa se bodo vrnili na svoja delovna mesta. Toda do tega nas ločita še dva dneva, točneje še dva praznična dneva. Da bosta res takšna, lahko sklepamo tudi po velikem številu prireditev in drugih prazničnih pobud, ki se bodo v njiju zvrstile v naši pokrajini.
Na Tržiškem oziroma v Bizjakeriji in v furlanskih krajih bodo danes in predvsem jutri po starem ljudskem običaju zagoreli kresovi. Ponekod jim pravijo "seime" drugod pa "pignarul". Iz tega, kam se bo kadilo, oziroma kako bo pihal veter, bodo po stari vraži sklepali, kakšna letina se obeta. Mnogi bodo na kresu sežgali tudi »befano«, starko, ki ob koncu praznikov še zadnjič obdaruje otroke. Za središče teh običajev veljajo Ronke, kjer bodo jutri prižgali vsaj pet »uradnih« kresov in vrsto »neuradnih«, a kresove pripravljajo malodane v vseh večjih krajih tega območja, vključno v Tržiču in v sami Gorici. Tu bodo kot vsako leto 6. januarja na križišču pred sodnijo postavili tudi »befano« pod baldahinom, ki bo zbirala darove za mestne redarje, saj so sveti trije kralji tudi njihov stanovski praznik.
Slovenci nimamo navade kresovati v tem času, pa tudi »befane« ne poznamo. Obhajamo pa kraljevanje, in to ponekod tudi z oživljanjem lepih starih običajev. To velja predvsem za Vrh, kjer se bo jutri bb 13.30 v gostilni Pri lovcu zbrala »klapa« oziroma skupina mladih, ki bo nato krenila v sprevodu od hiše do hiše ter si s petjem izprosila darove. Od radodarnosti obiskancev bo odvisno, kakšno večerjo si bo ob koncu lahko privoščila.
Danes in jutri pa bodo po naših cerkvah in dvoranah na sporedu še zadnji božični koncerti in podobne versko-kulturne prireditve. Takšno božičnico bodo danes imeli med mašo ob 11. uri v cerkvi na Vrhu, popoldne ob 15. uri pa bo koncert božičnih pesmi v gabrski cerkvi. Božičnica bo na spredu tudi v Števerjanu, in sicer jutri ob 16. uri v Sedejevem domu. Tu bodo večer zaključili s tombolo.
Na tak način se bodo torej iztekli božični in novoletni prazniki. Življenje se bo nato vrnilo na stare tirnice. Upajmo, da nas čaka res uspešno in srečno leto, kot smo si v teh dneh tolikokrat voščili.
Sovodenjski krvodajalci predali že tri tovore pomoči za begunce
Mednarodni turnir v namiznem tenisu v Kulturnem domu
Včeraj se je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pričel 17. mednarodni turnir v namiznem tenisu za pokal Julijskih Alp, na katerem sodelujejo moštva iz Slovenije, Avstrije in Italije. Danes ob 9. uri se bo turnir nadaljeval s tekmovanjem za Memorial A. Picciulin, katerega prireja športno društvo Azzurra iz Gorice. Dvodnevni turnir v telovadnici Kulturnega doma je prav gotovo ena najpomembnejših namiznoteniških prireditev, ki se ta čas odvijajo v naši deželi.
V	nedeljo koncert božičnih pesmi
v Romjanu
V	cerkvi sv. Lovrenca v Romjanu, kjer je običajno zbirališče slovenskih vernikov v Laškem, bo v nedeljo, 12. t.m. ob 15. uri, koncert božičnih pesmi. Pel bo cerkveni pevski zbor iz Deskel. Na prireditev vabijo slovenski verniki in društvo Jadro v Ronkah.
Pred prazniki je sovodenjska sekcija združenja krvodajalcev, na prošnjo občinskega odbora Rdečega križa Ajdovščina, začela nabiralno akcijo za pomoč beguncem na Hrvaškem. Prosili so predvsem za pomoč v obliki zimskih oblačil in obutve, posteljnine in tudi hrane.
Odziv krajanov je bil nepričakovano velik, smo zvedeli v vodstvu sekcije krvodajalcev, kjer so večino zbranega materiala že dostavili RK Ajdovščina, v prihod-
njih dneh pa bodo tja odpeljali še preostalo blago.
Doslej so v Ajdovščino prepeljali že tri tovore, precejšnja količina blaga pa čaka na sedežu krvodajalcev v Gabrjah.
Krajani so na zbirna mesta v raznih krajih sovodenjske občine prinesli največ oblačil (tudi otroških), posteljnino, pa tudi hrano in celo denar.
Ker so se pobudi odzvali tudi v nekaterih drugih sekcijah združenja krvodajalcev na Goriškem (Vi-
leš, Koprivno, Ločnik), se je v nekaj dneh, kolikor je trajala akcija zbiranja, nabralo zares veliko materiala, ki bo dobrodošel ljudem, ki jih je vojna pregnala iz njihovih domov. Občinski odbor Rdečega križa Ajdovščina, s katerim sovodenjski krvodajalci sodelujejo že od samega začetka delovanja sekcije, skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami pomaga približno pet tisočem hrvaških beguncev, ki so začasno nastanjeni na Rabu.
Pomoč bo tako zagotovo, oziroma je že prispela do tistih, ki jim je bila namenjena in ki so najbolj potrebni.
Kaj z zbranim denarjem ? Od tajnice sovodenjske sekcije združenja krvodajalcev Marinke Batič smo zvedeli, da bo šel v glavnem za nakup plenic in drugega materiala potrebnega za nego naj mlajših.
Ob poročilu o uspešno zaključeni pobudi se sovodenjski krvodajalci javno zahvaljujejo darovalcem.
prispevki
Namesto cvetja na grob Aleksija Klanjščka in Felicite Drufovka darujeta Erminija in Tonče 100 tisoč lir za PD Naš Prapor.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice je za hrvaške begunce, preko slovenske Karitas, darovala milijon lir, moški pevski zbor "Mirko Filej" v isti namen 500 tisoč lir.
Ob božičnem srečanju na trgu v Štan-drežu, 22. decembra, so udeleženci prispevali 700 tisoč lir v sklad za pomoč hrvaškim otrokom.
Družina Alojz Briško je za šolo Fran Erjavec v Štandrežu darovala 50 tisoč lir.
Nižja srednja šola F. Levstik Prosek je v počastitev spomina Franke Ferletič darovala 70 tisoč lir za PD Hrast iz Doberdoba in 60 tisoč lir za Oder '90.
Namesto cvetja na grob Mare Batistič por. Babich darujejo Slavica, Klelija in Berta 60 tisoč lir za sovodenjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Draga Kom-janca daruje Saverio Rožič 50 tisoč lir za KD Briški grič.
Ob drugi obletnici smrti nonota Vitor-jota daruje Eva 50 tisoč lir za otroški pevski zbor Oton Župančič.
Lučano Černič daruje 100 tisoč lir za otroški pevski zbor Oton Župančič.
Namesto cvetja na grob tete Mare darujejo nečakinje in nečaki iz Sovodenj 200 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk — Trst.
Namesto cvetja na grob tete Mare darujejo nečaki in nečakinje 250 tisoč lir za ŠD Sovodnje in 250 tisoč lir za cerkev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob pokojne Mare darujeta svak Franc in svakinja Marička 100 tisoč lir za cerkev v Sovodnjah.
Priprave na pokrajinski kongres v vrstah socialistične stranke
V okviru priprav na izredni pokrajinski kongres socialistične stranke potekal bo kot napovedujejo 15. in 16. februarja se množijo tudi pobude raznih skupin in struj v stranki za prevzem vodstva, oziroma za izboritev čimširšega prostora. Včeraj so na sedežu federacije predstavili program struje "Rinnovamento per 1'unita" (Prenova za enotnost), ki jo v prvi vrsti vodita pokrajinski odbornik Ermes Dosso in goriški občinski svetovalec Zucalli.
Na srečanju z novinarji so predstavili osnovne smernice bodočega delovanja stranke, katere dejavnost že lep čas hromijo osebni spori in razprtije med številnimi strujami. Stranka že od lanskega leta nima pokrajinskega vodstva, pač pa je bil imenovan komisar. Komisarska uprava naj bi trajala, po prvotnem predvidevanju, le nekaj mesecev, a se je zadeva zatem zapletla in bo kongres, če ne bo novih zapletov, šele sredi prihodnjega meseca.
Tretje skupno otroško popoldne
Med številnimi prireditvami, ki so se zvrstile v dneh pred božičnimi prazniki velja vsekakor omeniti tradicionalno kulturno in prijateljsko srečanje osnovnošolskih otrok z območja Placute in Svetogorske četrti. Pobudnik srečanja je bil, tokrat že tretjič, rajonski svet za to območje. V Katoliškem domu se je na sobotno popoldne zbralo dvesto-petdeset otrok treh osnovnih šol na tem območju. Poleg učencev šole s slovenskim učnim jezikom O. Župančič, so bili na srečanju učenci šole Fumagalli in osnovne šole pri uršulinkah. Oblikovali so zanimiv in pester spored recitacij, zborovskih nastopov pesmi in ob koncu, seveda, skupno zapeli. Prireditve, ki se je odvijala pod geslom "Skupno popoldne" so se udeležili tudi predstavniki goriške občine in sosednje Nove Gorice.
Pobudniki in pokrovitelji srečanja, ki je zelo stvaren korak h graditvi spoznavanja, spoštovanja in sožitja med različnimi jezikovnimi skupnostmi v mestu, so s pobudo vsekakor zadovoljni.
Spolzko cestišče povzročilo več manjših prometnih nesreč
Zaradi spolzkega cestišča je včeraj prišlo do vrste prometnih nesreč, ki pa k sreči niso imele hujših posledic. Mogoče najbolj slikovita se je pripetila malo pred poldne na Ul. Brigata Cuneo nedaleč od pevmskega mostu. Tu je 67-letnega Alojza Terčiča iz Pod-gore s svojim fiatom 127 na ovinku zaneslo na levo stran cestišča prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil avtobus. V trčenju si je Terčič pretegnil vrat in lažje pretresel možgane. Zdravniki splošne bolnišnice so mu določili prognozo 20 dni zdravljenja.
V Zagraju se je včeraj nekaj po 10. uri na spolzkem cestišču pre-vrgel 44-letni kolesar Enzo Pere-sutti iz Tržiča. Padel je na Ul. D'-Annunzio, in sicer zelo nerodno, saj si je nalomil stegnenico, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 60 dni.
Približno ob istem času pa je prišlo do lažje prometne nesreče tudi v Štandrežu. Na glavnem trgu je zaneslo s cestišča avtomobil, ki ga je upravljala 21-letna Vesna Primožič iz Tržaške Ul. 5 v Gabrjah. Dekle se je le lažje ranilo, saj so ji zdravniki splošne bol-
nišnice določili prognozo 15 dni zdravljenja, sicer pa takoj po prvi zdravniški pomoči dovolili domov.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 29. decembra 1991 do 4. januarja 1992.
Rodili so se: Angelica Feresin, Stefania Mocchiut, Giulia Dindo.
Umrli so: 82-letna upokojenka Cancia-nilla Canciani, 85-letna upokojenka Amelia Zimolo, 74-letna upokojenka Irma Malaroda, 69-letni trgovec Goffredo Cianetti, 77-letni upokojenec Dante Rus-sian, 62-letna gospodinja Anna Maria Holtl, 57-letni uslužbenec Francesco Frazzica, 67-letni upokojenec Giuseppe Allegra, 82-letna upokojenka Francesca Bizjak, 94-letna upokojenka Maria Palin vdova Rumoz, 77-letni upokojenec Elio Blanzin, 87-letna upokojenka Argenide Zanardo vdova Matteusich, 78-letna upokojenka Maria Pertovt vdova Suligoi, 80-letna upokojenka Maria Buttolo vdova Lupieri, 80-letna upokojenka Carmen Speranza, 64-letna gospodinja Giuseppi-na G risa por. Destro Castaniti, 88-letni upokojenec Giovanni Leon, 85-letni upokojenec Giuseppe Mocchiut, 80-letni upokojenec Federico Sturni, 86-letni upokojenec Olindo Stabon, 66-letni po-strežnik Alfonso Giordano.
Oklici: podčastnik vojske Roberto Blanco in otroška negovalka Gloria Forno-ro.
kino
Gorica
VITTORIA 15.00-21.00 »Fievel conquista il West«.
CORSO 15.30-22.00 »Le comiche II«. P. Villaggio in R. Pozzetto.
VERDI 14.45-22.00 »Robin Hood — principe dei ladri«.
Tržič
COMUNALE 16.30-22.00 »Fino alla fine del mondo«.
EXCELSIOR 15.00-22.00 »Terminator II-il giorno del giudizio«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Policaj iz vrtca«. Ob 20.uri "Rocketer«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Potovanje v Melonijo«. Ob 20. uri »Več kakor strast«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — dr. Baldini — Korzo Verdi 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg Republike 26 — tel. 410341.
________v pogrebi_____________
V torek ob 9.30 Maria Pertout vd. Suligoi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in nato na glavno pokopališče; ob 11. uri Valeria Dosso vd. Mel-chior prihod iz bolnišnice v Avianu v cerkev sv. Ignacija in nato na glavno pokopališče; ob 12.30 Luigia Noe vd. Maz-zoni iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Roka in nato na glavno pokopališče.
Vprašanje uničevanja odpadkov ostaja nerešeno
Odlagališča so v glavnem zasičena pokrajinski načrt pa še ni izdelan
Na pobudo nekdanjih pevcev v Števerjanu
Po štirih desetletjih obnovili pevski zbor
Eno od vprašanj, ki jih deželna uprava ni uspela rešiti tudi zaradi zapletenosti je vprašanje odlaganja in uničevanja odpadkov iz gospodinjstev in industrijskih odpadkov. V nekaj letih so bile nakazane različne možnosti, na deželni ravni so pripravili in izglasovali kar nekaj zakonov, spreminjale so se pristojnosti med raznimi ustanovami (občina, pokrajina, dežela), v bistvu pa ostaja vprašanje v mnogočem nerešeno.
Težave s katerimi se te dni ukvarjajo v Tržiču so samo eden od pokazateljev. Odpadke iz Tržiča so lani vozili v odlagališče pri Kr-minu, ki je v prvi vrsti namenjeno za odlaganje odpadkov iz občin, ki so članice konzorcija. Dovolili pa so tudi odlaganje odpadkov iz Tržiča in celo iz Trsta.
Trenutne težave tržiških upraviteljev so, kakor je slišati, pretežno upravno birokratskega značaja. Lani naj bi namreč v Krmin odpeljali precej več odpadkov kakor je bilo dogovorjeno. To naj bi po eni strani pomenilo kršitev avtorizacije, po drugi strani pa krčenje roka trajanja uporabnosti odlagališča. Trenutne težave so v Tržiču menda rešili tako, da so del odpadkov, ki se vsak dan naberejo (okrog 400 stotov) začasno preusmerili v odlagališče pri Tapoglianu.
Vendar se za takimi navidezno zgolj birokratskimi težavami skrivajo drugi, globlji razlogi. Dejstvo je, da vprašanje odlaganja odpadkov še zdaleč ni rešeno. V odlaga-
Organiziranje civilne zaščite v goriški občini
Goriška občinska odbornika za civilno zaščito Marjan Breščak in za decentralizacijo Erminio Tuzzi sta se pred kratkim sestala s predsedniki rajonskih svetov goriške občine. Na sestanku je bil govor predvsem o možnostih in oblikah organiziranja civilne zaščite v posameznih mestnih četrtih oziroma vaseh. Breščak je orisal pristojnosti, ki jih imajo občine na tem področju, in podčrtal pomen prostovoljstva v civilni zaščiti. Tuzzi pa je predstavil glavne obrise osnuk-tka novega pravilnika rajonskih svetov. Sklenjeno je bilo, da bodo celotno problematiko še poglobili.
liščih, tistih, ki so locirana na območju goriške pokrajine, kakor tistih, ki so v bližnjih krajih videmske pokrajine, zmanjkuje prostora in bo treba v zelo kratkem iskati nove rešitve, čeprav začasne, v pričakovanju, da bodo na Pokrajini končno uskladili in odobrili pokrajinski načrt za uničevanje odpadkov in da bo le ta postal izvedljiv. To pa, kot kaže, ne bo tako kmalu. Medtem bo mimo nekaj let.
Ni se namreč mogoče izogniti občutku, da se glede načrta, ki ga pripravlja družba Lombardia Ri-sorse in ki bo veljal okrog pol milijarde lir, ne mudi.
Predsednik Pokrajine Gino Sac-cavini nam je sicer dejal, da sta bili v zadnjih mesecih, odkar je na čelu pokrajinske uprave, dve srečanji in da s strani podjetja Lombardia risorse čakajo na dodatna pojasnila glede nekaterih specifičnih aspektov.
Po prvotno določenih rokih, naj bi pokrajinski načrt uničevanja odpadkov šel v razpravo že maja ali junija lanskega leta. Vmes je, kakor znano, prišlo do krize na Pokrajini z odstopom predsednika Criscija, kar je seveda povzročilo tudi zamude pri reševanju posameznih vprašanj.
Toliko glede osnutka pokrajinskega načrta. Na krajši rok pa bo treba poiskati začasne, oziroma vmesne rešitve.
Sredi decembra je bil na Pokrajini sestanek županov, oziroma
predstavnikov občin. Tu so skušali opredeliti za večino sprejemljivo rešitev.
Za obdobje nekaj let, naj bi odpadke zlasti iz manjših občin vozili v urejena odlagališča. Lokacije naj bi zagotovile občine izmenično. Eno je gotovo: vprašanje je treba začeti reševati globalno.
Med občinami, ki so izrazile načelno pripravljenost za tako rešitev je, kakor smo izvedeli, Ro-mans.
Stališče nam je te dni potrdil tudi župan Mirio Bolzan, ki je dejal, da bodo začeli postopek, da bi na območju občine uredili (in ob upoštevanju vseh tehničnih in drugih kriterijev) in opremili odlagališče za odpadke.
Denar naj bi zagotovila Dežela,
V najboljšem primeru pa bo objekt nared šele proti koncu leta.
Tačas se bodo verjetno pojavile nove težave. O zasičenosti odlagališča v Corno di Rosazzo, kamor vozijo odpadke iz nekaterih občin na Goriškem, govorijo že lep čas. Upepeljevalnik pri Štandrežu, je v remontu že od začetka lanskega leta in bo menda še nekaj časa stal. Zmogljivost naj bi bila v glavnem enaka prejšnji. Torej bodo tu žgali le odpadke iz Gorice in morda katere od manjših občin.
Med polemikami o smotrnosti prenove in prilagoditve predpisom tega objekta namreč ni bilo slišati da bi sočasno povečali tudi njegovo zmogljivost.
Marčelo Humar iz Števerjana nam je poslal sliko cerkvenih pevcev. izpred skoraj dvainštiridesetih let. Te dni mu je spet prišla v roke. Ob dogodku se je osvežil spomin na tisti čas in na dolgoletnega števerjanskega župnika Sedeja.
Takole piše: "Števerjan velikonočni ponedeljek 1950. Po maši smo se skupina mladih pevcev in pevk odpravili pred zakristijo, da voščimo svojemu župniku g. Ciri-
lu Sedeju vse dobro za njegov 62. rojstni dan. Nekdo nas je ujel v črno škatlico, ki nas še danes spominja na one lepe mladostne dni, ko smo se imeli radi in si dajali duška s petjem v cerkvi in izven nje. Imeli smo radi svojega župnika, pa tudi on je nas imel rad.
Vsako leto na praznik Treh kraljev popoldne, po molitvi, je nas pevce pogostil v farovžu.
Še dobro se spominjam, kako nam je med drugim rekel: "Le pijte fantje, ker danes ne bo zmanjkalo vina kakor v Kani Galilejski!" Iz farovža se je razlegala slovenska pesem še pozno v noč.
Vsi ti lepi spomini so me privedli do tega, da sem začel misliti na to, kako bi se še enkrat zbrali in zapeli pri maši v naši cerkvi vsi tisti, ki smo na sliki. Rečeno storjeno. Telefon je opravil glavno delo. Prve vaje smo imeli v petek, 20. decembra. K vajam je prišlo 21 pevk in pevcev. Navdušenja pa še toliko ! Na Štefanovo se nas je na koru zbralo kar 28. Odpeli smo vrsto starih božičnih pesmi. Peli smo še po končani maši. V svoji sredi smo imeli kar tri pevovodje: Hermana, Lojzeta in Ado. Društvo F.B. Sedej nam je v Dvoru oskrbelo bogato zakusko, za kar smo jim seveda hvaležni.
Po enainštiridesetih letih smo se spet srečali in obnovili staro prijateljstvo ob petju in naši domači besedi. Bog daj še veliko takih srečanj!"
Kulturni dom je pristopil k pobudi Manifestacije za mir, ki bo 15. t.m.
Kulturni dom, ki je bil v prejšnjih mesecih med pobudniki humanitarnih akcij zbiranja pomoči Sloveniji in ki je doslej sodeloval na vseh manifestacijah za mir v prostoru bivše Jugoslavije, je že pristopil k manifestaciji, ki bo 15. januarja na Travniku pod geslom Ustavite vojno, za mir. Ravnatelj doma Igor Komel je tako odločitev že sporočil koordinatorju iniciative, Erosu Cosattu ter izrekel tudi pripravljenost aktivnega sodelovanja pri izpeljavi pobude, pri kateri naj bi sodelovala mladinska gibanja iz Gorice in Nove Gorice.
K pobudi so doslej že pristopile številne ustanove in organizacije ter gibanja. Po informacijah, ki nam jih je posredoval koordinator, so k pobudi pristopile sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, nadškofijska Caritas, Italijanski rdeči križ, mladinsko gibanje KD, mladinsko gibanje stranke PSDI, združenje Gorizia
Giovane in seveda Kulturni dom, kakor smo uvodoma zapisali.
Včeraj je bil v Ločniku napovedan prvi koordinacijski sestanek o poteku manifestacije, ki ima kot glavni cilj ustavitev vojne na Hrvaškem in utrditev miru. Kakor smo že pred dnevi poročali, bo mirovna manifestacija predvidoma potekala v Gorici in tudi v Novi Gorici. V Gorici je predvideno zborovanje na Travniku, medtem ko za potek manifestacije v sestrskem mestu zaenkrat še ni znana oblika. Pomembno je, da je pobuda prišla iz vrst mladih, prav gotovo pa bo naletela na odziv in sodelovanje tudi pri starejših, saj sta mir in sodelovanje vrednoti, ki ju nikakor ni mogoče deliti.
Tale zapis ima tudi vlogo poziva dijakom, študentskim in dijaškim društvom in klubom, naj bi se napovedani manifestaciji pridružili, po možnosti ne zgolj simbolično.
Jutri otroška matineja v Verdiju v priredbi sindikata policije SAP
V Verdijevi dvorani bo jutri otroška prireditev. Pripravlja jo, letos Prvič, pred kratkim ustanovljeni avtonomni sindikat SAP, ki združuje delavce policije. Program, ki se bo pričel ob 10. uri, bodo oblikovali dlani ansambla "Anni 60" in plesalci železničarskega kluba iz Tržiča Club Gardenia", popestril pa ga bo nastop čarodeja "Luciena". Prireditev je odprtega značaja, vstopnine ne bo. Posebej so na srečanje Povabili otroke pripadnikov policije iz sosednje Nove Gorice.
Ker je jutri "Befana" bodo seveda mlade udeležence tudi obdarili, z žrebom pa bodo prisodili srečenemu dobitniku nagrado - kolo, ki ga je dala na razpolago trgovina Čuk iz Gorice.
V novem letu Vam želimo polno uspeha in se Vam predstavljamo z novimi uslugami in storitvami, tako da bomo lahko tudi vnaprej uspešno in še hitreje ugodili vsem Vašim željam.
/Sratiko tCuzmin
montaža in prodaja parketov, opaž, lestencev,
OHIŠJA, SERRAMENTI, ZLOŽLJIVIH STOPNIC ZA PODSTREŠJA IN LUCERNARI tvrdke ELLES.
LESENE NOTRANJE UREDITVE - MANSARDE
34070 SOVODNJE OB SOČI (GORICA)
DOLINA 7 - Telefon (0481) 882179
KB
Zimski vozni red vlakov
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 5.34 (L/a), 6.09 (L), 7.08 (D/a), 7.46 (L), 8.46 (L/a), 10.03 (D), 12.49 (D), 14.13 (L), 14.57 (D/a), 15.59 (D), 17.21 (L), 18.00 (L),
19.29	(D), 20.16 (L), 21.12 (D), 23.37 (L).
PROTI VIDMU: 6.14 (D/b), 7.00 (L/a), 7.48 (D), 8.52 (D/b), 11.10 (L), 13.01 (D/b), 14.11 (L), 14.52 (D/a),
15.29	(L), 17.26 (D/a), 18,12 (L), 18.39 (D), 19.10 (D), 20.07 (D), 21.52 (D), 0.23 (L).
V NOVO GORICO: 9.46.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 6.08 (L), 7.07 (D/a), 7.45 (L), 8.45 (L), 10.02 (D), 12.48 (D),13.37 (D/a), 14.12 (L), 14.56 (D/a), 15.58 (D/c), 17.20 (L), 17.59 (L), 19.28 (D), 20.15 (L), 21.11 (D), 23.36 (L).
IZ TRSTA: 6.13 (D/b), 6.58 (L/a), 7.46 (D), 8.51 (D/b), 11.09 (L), 13.00 (D/b), 14.10 (L), 14.51 (D/a), 15.28 (L), 17.25 (D/a), 18.11 (L), 18.38 (D/a), 19.09 (D), 20.06 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 11.16.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) samo ob delavnikih, b) ob delavnikih ustavi tudi v San
Giov. al Natisone, c) ob praznikih ustavi tudi v Buttriu.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 1.54 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (L/a), 6.36 (L), 6.47 (D), 7.13 (D), 7.18 (D/a), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.08 (L), 8.23 (E), 8.57 (L), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D), 10.54 (L), .12.37 (D), 13.10 ((D), 13.51 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.38 (L),
14.52	(D), 15.18 (D), 15.51 (D),16.18 (D), 17.42 (L), 17.47 (L), 18.25 (L),
18.41	(D), 19.24 (L), 19.44 (D), 19.50 (D), 20.15 (I), 20.41 (L), 21.33 (D),
21.52	(I), 22.51 (L), 23.18 (E), 23.38 (I), 0.02 (L).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L),
5.29	(L/a), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a/b), 7.48 (E), 8.47 (D), 9.50 (E),
10.29	(L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.18 (L/a/b), 14.43 (D), 15.48 (D), 16.35 (I), 17.35 (D), 17.58 (L), 18.40 (E), 19.56 (L/b), 20.50 (D), 21.07 ((E,
21.42	(D), 21.51 (D), 22.40 (E). PROTI VIDMU: 5.54 (D/d), 6.35
(L/a), 7.22 (D), 8.32 (D/c), 10.45 (L),
12.43	(D/c), 13.44 (L), 14.32 (D/a), 15.04 (L), 17.05 (D/a), 17.48 (L), 18.19 (D/a), 18.46 (D), 19.40 (D),
21.30	(D), 23.52 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (L), 5.28 (L), 5.53 (D), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.34 (L/a),
6.39	(L/a), 7.21 (D), 7.47 (E), 8.31 (D), 8.46 (D), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.43 (L), 14.17 (L/a), 14.31 (D/a), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.34 (I), 17.04 (D/a), 17.34 (D), 17.47 (L), 17.57 (L), 18.18 (D/a),
18.28	(D), 18.39 (E), 18.45 (D), 19.39
(D)	, 19.55 (L), 20.49 (D), 21.06 (E),
21.29	(D), 21.41 (D), 21.51 (D), 22.39
(E)	, 23.51 (L).
IZ BENETK: 1.53 (D), 6.45 (L), 7.12 (D), 7.41 (E), 8,22 (E), 8.56 (L),
9.40	(E), 10.53 (L), 12.36 (D), 13.50 (D/d), 14.51 (D), 15.50 (D), 17.41 (L), 18.40 (D), 19.22 (L), 19.43 (D), 20.14 (I), 21.51 (I), 22.50 (L), 23.17 (E), 23.37 (I).
IZ VIDMA: 6.35 (L), 7.27 (D/a), 8.07 (L), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.09 (D), 13.59 (D/a), 14.37 (L), 15.17 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.24 (L), 19.49 (D), 20.44 (L), 21.32 (D), 0.01 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, (E) - ekpresni, (I) - interci-ty; a) samo ob delavnikih, b) vožnja se konča v Portogruaro-Caor-le; c) ob delavnikih ustavi tudi v S. Giov. al Natisone d) ob nedeljah in praznikih ustavi tudi v Villa Vicentina.
Ob trideseti obletnici Dneva emigranta v Čedadu
Spreminjajo se sporedi in udeleženci ostajajo vzdušje in prijateljske vezi
Fotografije so pri obujanju spominov najbolj zgovorne. Posnetki Maria Magajne nam prinašajo nekaj utrinkov z Dneva emigranta leta 1967: razigrani beneški godci s harmonikarjem Antonom Birtičem (zgoraj); pozorno občinstvo (spodaj) na starem sedežu Društva Ivan Trinko; Izidor Predan (v sredini), dolgoletni tajnik društva in kulturni delavec v beneških dolinah. S posnetka ni jasno, če pravkar pozdravlja navzoče ali se ob zapiskih pripravlja na pozdrav.
Praznik je bil tedaj še skromno srečanje z izseljenci, ki so se enkrat na leto ob božičnih praznikih vračali domov. Z leti je Dan emigranta postal precej večja prireditev v gledališču Ristori in ima predvsem to odliko, da so ljudje navezani nanjo in jo zvesto obiskujejo.
Poklon velikemu komiku in priljubljenemu igralcu ki je zabaval več generacij
Težko bi preračunali, koliko generacij se je zabavalo ob gagih Oli-veria Hardyja, zelo enostavna pa je trditev, da je bil eden največjih komikov na svetu in da nas posnetki njegovih filmov znajo spraviti v smeh še dandanes, čeprav smo jih videli že neštetokrat.
Oliver Hardy, za prijatelje Crock, v Italiji pa za vse Ollio, se je rodil v Atlanti {Georgia) 18. januarja 1892. Uveljavil se je v 20. in 30 letih skupaj s Stanom Laurelom, neločljivim prijateljem in kolegom. S har-dyjem in Laurelom je zaživel eden najzabavnejših komičnih parov na svetu. Laurel je vedno igral vlogo pametnega, ki pa marsikaj nakuha.
Ollio je bil odvetnikov sin. Ko je obiskoval univerzo v Athensu, je ob prostem času nastopal kot igralec ali pevec na ladjah, ki so vozile po rekah. Štiri leta je nato nastopal z gledališko skupino, nakar mu je uspelo prodreti v filmski svet. To sta mu omogočili posrečena postava in izredna igrea obraza. Delal je najprej z družbama Lubin Film in Pat-hč, ki mu je omogočila nastopanje v nizu Wallingford. Od leta 1918 do 1925 je delal izključno z družbo Vi-tagraph, tudi kot režiser kratkomet-ražnih filmov, v katerih je nastopal zelo znan komik Larry Semon ali Ridolini. Leta 1926 je podpisal pogodbo s producentom Halom Roac-hem, ki mu je predstavil angleškega komika Stana Laurela. Tedaj se je rodil par Laurel-Hardy.
Tedanji komiki so uporabljali skoraj izključno mehanične trike. Metali so si, recimo, torte v obraz, da so se gledalci smejali do solz. Laurel in Hardy sta počenjala iste stvari, le da sta bila precej bolj »človeška«. Producent Roach je zelo hitro ugotovil, da bi lahko bil izredno učinkovit par, v katerem sta nerodna »antagonista« debel in suh človek. Debitirala sta leta 1927 z vrsto kratkometražnih filmov. Prvi dolgometražni film Muraglie je bil posnet šele leta 1931, doživel pa je izreden uspeh, ki je tudi dokončno zapečatil omenjeno razdelitev vlog. Zgodbe, ki sta jih predstavljala, so slonele vedno na isti predpostavki: domiselni Hardy je bil »glava«, vse njegove domislice pa so se razvile v prave tragedije zaradi nesposobnosti prijatelja, ki so mu bile vedno poverjene najtežje naloge. Ko se je vse tragično porušilo na glavo nesrečnega Oliverja, je »krivi«, a nedotaknjeni Stan nedolžno gledal na povzročeno škodo. Hardy je bil med dvema nekoliko finejši, a njegova
eleganca je bila slonovska, njegove debeluškaste roke so na poseben način pritiskale na zvonec ali zavezovale kravato. Imel se je za prefriganega, a se je tudi vedno znašel v najhujši godlji.
Uspeh, ki sta ga Stan Laurel in Oliver Hardy doživela po vsem svetu, in priljubljenost pri občinstvu sta prepričala producente v Hollywoodu, da so snemali cele serije. Med obema vojnama sta postala prava zvezdnika, potem je zanimanje zanju začelo šibeti. Ob začetku druge svetovne vojne je scenarije za njihove filme začel pisati Harry Langdon, kar je delovalo spodbudno. Kljub temu sta leta 1945 prenehala nastopati. Tedaj so se tudi pojavljali novi komiki, ki so začeli iskati novih pristopov.
Leta 1939 se je Oliver Hardy skušal ločiti od Laurela in je sam nastopil v filmu Zenobia. Tudi še po vojni je nekajkrat nastopil sam v manjših vlogah z režiserjema Cap-ro in Waggnerjem. Leta 1951 sta komika spet nastopila skupaj, v resnici brez velikega uspeha, v italijan-sko-francoskem filmu Atollo K Lea Joannona. Ameriška televizija je tedaj začela ponavljati vse njihove stare filme, kar jima je poklonilo novo popularno. Ponudili so jima pogodbo, ki je nista nikoli uspela podpisati. Hardy je v tistem času nastopal v nekem angleškem gledališču in je dobil pljučnico, takoj nato še možgansko krvavitev, ki mu je povzročila paralizo. Umrl je v Burbanku (Kalifornija) 7. avgusta 1957. V 24 let dolgi dobi sta Stan Laurel in Oliver Hardy nastopila v več kot sto kratko, srednje in dolgo-mentražnih filmih.
Izziv mojstra kramljanja
Založba Emonica je izdala knjižico izbranih člankov Marka Crnkoviča pod naslovom Salon. V knjigarnah jo boste spoznali po rahlo pretencioznem ovitku (na naslovni strani je slika Ivana Cankarja, na zadnji kajpak Crnkoviča samega). Kakor hitro jo odprete, jo boste spoznali tudi po značilnem Crnkovičevem slogu. Ko smo že pri slogu, ne bo odveč, da kar uvodoma rečemo dve besedi tudi o tem. Buffon je, vemo, pravil, da je slog človek sam. Crnkovič deloma sprevrne to geslo, saj se vzlic svojemu pobalinskemu slogu izkaže za človeka, ki zadev še zdaleč ne jemlje tako na lahko, kot bi se utegnilo zazdeti. Pod neukro-čenostjo in postavljaštvom se namreč skriva globlja zavezanost, ki pa se zaveda, da je spremeniti svet zelo sizifovska perspektiva. Zato ga skuša vsaj zbadati, skuša priščipati zaspane kralje Matjaže iz njihove hibernacije pod Peco.
Na Slovenskem je navzoča številna in niti ne tako tiha večina, ki je s suverenostjo Slovenije dočakala izpolnitev svojih sanj. Takšne zaspance Crnkovič spodbada. Njim dopoveduje, da je Demos zmagal po načelu negativne selekcije in da na takšno koalicijo lahko prisegajo le tepci, ki so si v gnili Jugoslaviji utrdili položaje, zgradili hiše, nakupili avtomobile, najeli kredite in si po možnosti omislili še počitniške hišice ali kako jadrnico v piranski marini. Za popolno srečo jim je manjkalo samo eno: suverenost. Zdaj jo imajo. Obstaja pa na Slovenskem žal tudi nekaj sto tisoč mladih ljudi, ki nimajo zagotovljene ne pravice do dela, ne osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ne bivališča, ki bi bilo dostojno za človeka, predvsem pa, in to je tisto, kar ubija daljnoročno, predvsem nimajo nikakršne perspektive. Redki srečneži, ki se do dela nekako dokopljejo, naj bi si ustvarili osnovno akumulacijo, podlago za življenje in - tako se vsaj od
njih pričakuje - zametek družine z osebnim dohodkom, ki se, preračunano, giblje v povprečju od dvesto petdeset do tristo tisoč lir na mesec (kolikor znaša v Ljubljeni samo najemnina za manjše dvosobno stanovanje). Stagniranje naravnega prirastka v takšnih razmerah ne more niti najmanj presenečati. Za te ljudi, ki naj bi v roku dveh-treh desetletij postopoma prevzeli vsa bremena družbe na svoja pleča in ponesli Slovenijo prihodnosti naproti, je lahko suverenost le administrativna zadeva, zanimiva papirna selitev med Beogradom in Ljubljano, nič drugega; še ena od mnogih »revolucij« papirja in oblastniških naslanjačev pač. Vsekakor temeljna, nujna stopnja in izhodišče; vendar izhodišča niso zato, da bi se človek nad njimi naslajal in si pestoval lovorike. Suveren revež, ki se ukvarja samo s svojo suverenostjo, proti revščini pa ne ukrene ničesar, ostane revež. Suveren, seveda, a revež. V današnjem svetu pa to pomeni, da je tudi njegova suverenost lažna: ekonomska odvisnost in podrejenost nista namreč nič drugega kot sodobna oblika neokolonializma. Ouousgue tandem abutere, demagogia, patien-tia nostra?
Marko Crnkovič je, da se vrnemo k sami knjigi, mojster kramljanja. V časih njegove največje slave so nekatere izmed tu ponatisnjenih »kulturnih obdukcij« izzvale v javnosti cele salve odmevov in ogorčenja. Površne kavarniške modrosti, četudi povezane z na moč razpoznavnim, hoteno izzivalnim slogom, bi v kakem drugem okolju seveda zdrknile neopaženo med arhive »sprejetih idej«. Pri nas nasprotno. A dejstvo,
da lahko zbirka zdravorazumskih opazk deluje v slovenskem prostoru malone prevratniško, govori o sami zbirki malo. Tem več pa nam pove o Slovencih in njihovem zdravem razumu.
V skladu z avtorjevo držo so nemara najboljši članki v pričujočem izboru tisti, ki izvedejo načela osebne kritike »ad personam« do skrajnosti. Tako se najbolj zabavamo ob pisanjih o Niku Grafenauerju, Petru Božiču, Tarasu Kermauerju, Alešu Debeljaku, Aleksandru Mežku, Matjažu Kmeclu, Lojzetu Kovačiču, Marjanu Rožancu in Karpu Godini. Obžalujemo pa lahko, da avtorjev burkaški »esprit de grossierete« deloma zataji pri drugih, denimo pri proslulem projektu Laibach, pri Menartu, Jesihu ali Šalamunu. To razodeva načelne razpoke v pristopu, ki razkrivajo temačnejše ozadje za slepečimi zvončkljanji. Dajejo slutiti, da je tudi Crnkovičev Salon pogoltnila panslovenska »salonska« koncepcija, češ javne eminence delimo na dve poglavitni skupini: tiste, ki se jih sme vsaj v načelni liniji kritizirati, in pa tiste, ki so onstran kritike. Na tem zdrsljivem ledišču sleherni »kritizerski projekt« - če Crnkovičev pristop smemo uvrščati mednje - bodisi spodrsne in se natakne na lastne kritiški kol ali pa, druga možnost, gre do konca in ga na kol natakne občestvo.
Osebno menim, da je vrednost te knjige neprecenljiva, in neprecenljiva predvsem zato, ker je izšla ravno zdaj. Kaj mislim s tem. Mislim na primer to, kar Crnkovič zapiše v članku Pretepajmo intelektualce! od 5. maja 1990. Takole pravi: »...slovenski intelektualec ima svoje meje,
svojega udbovca, svojega srba, predvsem pa ima svojo Domovino.« Mar je ta ugotovitev danes, po poldrugem letu, manj pertinentna? Mar slovenski intelektualec nima danes še ostrejših meja? Mar nima namesto enega udbovca kar po dva? In namesto svojega srba cel kamion srhov? In predvsem, mar nima njegova Domovina sedaj še večjega, bolj napihnjenega in z rdečo podčrtanega »D«? Tiste Crnkovičeve ugotovitve, ki so veljale ob času svojega nastanka, veljajo tudi zdaj in obratno. Ni pa je boljše kritike trenutnega stanja, kot je prav kritika preteklega stanja. Zakaj prav iz kritike preteklosti najbolj jasno razpoznamo, kaj je v sedanjosti spremenjenega in kaj je ostalo natanko isto. Če imamo oči, da vidimo, seveda. Crnkovičev šop »efemernega pisanja« ima to zaslugo, da vztrajno bode v oči tudi tiste, ki nimajo oči, da vidijo. Bode v oči z žalostno resnico, da se je izza prvih večstrankarskih volitev na Slovenskem pravzaprav tako zelo malo vsebinskega spremenilo; pa še med tem, kar se je, se je tako zelo malo spremenilo na bolje. No, seveda, dinarje so zamenjali tolarji, rdeče knjižice pa črni brevirji. A to je več ali manj tudi vse.
Marko Crnkovič se napaja, vsaj kar zadeva problem intelektualca in razumništva, iz imenitnega vira. V mislih imam blesteči esej Bernarda-Hernija Levyja, ki je izšel tudi v srbskem prevodu in ki predstavlja enega najbolj pertinentnih in plodnih zametkov za razmislek o intelektualcih, kar jih je izšlo v zadnjih letih. Težava je v tem, da Levyjev in s tem Crnkovičev prezir do kvalifikacij - nacionalne, verske, kakršne
koli - vodi v opredelitev intelektualca kot samo intelektualca, kot pripadajočega zgolj intelektualnemu krogu, kot zavezanega zgolj mednarodni skupnosti mislečih. To pa je samo še ena klasifikacija, ki je za nameček še v nasprotju z enim pomembnih določil intelektualca kot drugače mislečega, individualista, brezprizornega in nevzgojenega ikonoklasta. Skratka, spet imamo opraviti s priseganjem na načelo pripadnosti, z intelektualizmom za vsako ceno, ki je le druga plat anti-intelektualizma. Pri tem se pozablja, da je intelektualnim krogom pripadal npr. tudi Haidegger z vsem, kar sodi zraven. Pozablja se celo, da je naj večji dosežek Razuma v zgodovini človeštva grozovitost koncentracijskih taborišč, katero so tolikokrat zmotno označevali z besedami »zverinskost«, »živalskost«, »nečloveš-kost«. Katera žival bi si mogla zamisliti tako brezhiben stroj za fizično pulverizacijo milijonov oseb? Ne, šlo je za proizvod človeškega uma, za intelektualni izum. Šlo je za višek racionalnosti, ki je znal predelavo trupel tako do potankosti racio-nirati, da je VVehrmacht dobivala zlato, roževino, milo z brezhibno organiziranega tekočega traku predelovalnice trupel. Mar ni to višek umnosti? Mar smo se motili, ko smo domnevali, da je razum dosegel svoj višek v Sokratu, Heglu, Einsteinu? Mar ni dosegel viška prav s tem, ko je odmislil vse nerazumno, vse, kar je izven sfere strogega ratia, vse etiko, predsodke in vest, ter zgolj racionalno operacionaliziral predelavo ljudi v čistila? Mar ni sindrom Razuma le drug izraz za sindrom Aus-chwitza, ki očitno kaže, kam Razum, najbolj prečiščeni Razum brez sleherne primesi, pravzaprav pelje? Ki očitno kaže, kaj človek, človek kot »animal rationale« pravzaprav je?
ALEKSA ŠUŠULIČ
Sinoči v 13. kolu košarkarske C lige v Bassanu
Jadranovci zamudili priložnost
Sinoči v 13. kolu košarkarske D lige
Kontovel uspešer
BASSANO -
JADRAN TKB	69:62 (27:34)
BASSANO: Bizzotto 15 (2:2), G. Stoppiglia 12 (2:2), M. Barbiero 5, Dalmolin, P. Stoppiglia 7 (3:4), Bol-zon 10, Mole, Bianchi 2 (0:1), Bortoli 4 (1:2), G. Barbiero 14 (5:7). Trener: Parpaiola.
_ JADRAN TKB: Oberdan 10 (1:2), Čuk 6, Pregare 11 (6:8), Crisma 6, Sosič 2, pertot, Rauber 27 (3:3), Ažman, Smo tlak 2, Pettirosso. Trener: Drvarič.
SODNIKA: Dambrosi (Benetke) in Bianchini (Treviso). T'^"T' Oberdan (39). TRI TOČKE: o. -^ppiglia 2, M. Barbiero 1, G. Barbiero 1, Bartoli 1; RAuber 4, Oberdan 1, pregarc 1.
BASSANO DEL GR APP A — Jadranovci niso začeli najbolje nastope v novem letu. Sinoči so namreč v 13. kolu nerodno izgubili v Bassanu proti domači ekipi, ki pa je, resnici na ljubo, četrta na lestvici in tudi zato vsega »spoštovanja« vredna. Če upoštevamo tudi, da je Bassano v zadnjih štirih tekmah osvojil prav toliko zmag in da so jadranovci nastopili brez dveh standardnih in ključnih igralcev, kot sta Klavdij Starc in Umberto Merlin, potem je
Klavdij Starc (na sliki z žogo) sinoči v Bassanu ni nastopil zaradi poškodbe rame. Njegova odsotnost pa se je še kako poznala
tudi jasno, da ne gre jemati tega poraza kot pretirano hud spodrsljaj. Škoda pa za izgubljeno priložnost, kajti naši so v prvem polčasu zares dobro igrali.
Jadranovci so namreč stopili na igrišče zelo motivirani in v prvem delu igre tudi vodili za 10 točk. V nadaljevanju pa so naši povsem popustili. V napadu so grešili kot za stavo, tudi zato ker so jim gostitelji z odločno (včasih tudi grobo) igro v obrambi preprečevali ugodne položaje za met ali za prodore. V napadu pa so se košarkarji Bassana dobesedno razigrali, saj so bili izredno uspešni pri metu za tri točke. Tudi če našim, razen Sandiju Rauberju, ni šlo, pa so vseeno držali stik z gostitelji, da bi minuto pred koncem Dean Oberdan znižal zaostanek na sami dve točki (60:62). Tedaj pa so naši nerodno izgubili žogo, sodnika pa sta dosodila dve namerni osebni napaki in tekme je bilo konec.
Daleč najuspešnejši v vrstah naših je bil Sandi Rauber, ki je dosegel kar 27 točk, od le-teh štiri trojke, imel pa je tudi tri blokade in tri asistence. Ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi.
Jadranovci bodo v soboto v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva igrali doma proti ekipi Gabri Elle Piove di Sacco, ki kot Bassano sodi med boljša moštva v tej ligi. Naše košarkarje torej čaka popravni izpit.
KONTOVEL -
SGT BULL	92:91 (61:44)
KONTOVEL: Budin 9 (3:4), Rebula, Š, Gulič 27 (7:9), D. Gulič 3 (1:2), Sterni, Grilanc 30 (7:9), Čuk 6 (4:6), Daneu, Paulina 4, Gregori 13 (1:2). TRENERJA: Ban in Vascotto.
PM: 23:32. PON: Čuk (40), SON: 27. TRI TOČKE: Grilanc 5, Gulič 4.
Kontovel je pričel novo leto na najboljši način, saj je premagal tekmeca v boju proti izpadu. Ob tem pa je občasno predvajal tudi privlačno in učinkovito igro. Z Janom Gregorijem v ospredju so Banovi fantje povedli že po prvih minutah (15:2, 20:6 in 28:12). Nasploh pa je ves prvi polčas potekal v premoči naših fantov.
Gostje so šele v drugem delu igrali bolje v obrambi in sso se s koši visokega Pon/pata približali Kontovelu. Po drugi strani sta Grilanc in Gulič zadevala z vseh pozicij, zlasti z velike razdalje, tako da so plavi obdržali prednost vse do 32. minute. Odtlej so gostje zaigrali na vse ali nič in to se jim je tudi obrestovalo, saj so v nekaj minutah nadoknadili ves zaostanek, predvsem po zaslugi beka Naccarata. V zadnjih dveh minutah je bil izid stalno izenačen. Štefan Gulič pa je zadel odločilen prosti met le šest sekund pred iztekom časa. (V. Jogan)
Člani MZSTE pridno vadijo
Mladi člani Meddruštvene združene smučarske tekmovalne ekipe so v tej sezoni imeli prav dobre pogoje za treninge na snegu, saj so jih opravili celo več, kot je bilo predvideno. Od zadnjih dni novembra so se naši smučarji mudili na terenu več kot 20-krat. Lahko rečemo, da so nared za tekme FISI, ki se bodo pričele prihodnji teden.
Božične praznike so tekmovalci MZSTE izkoristili za tedenski trening na snegu, in sicer na Rogli, kjer so v glavnem vadili veleslalom. Prav te dni pa poteka petdnevni trening na Voglu, kjer večinoma pilijo slalom, nekaj ur pa bo posvečenih tudi veleslalomu in superveleslalomu. Prav danes bo za vse tekmovalce MZSTE test tekma, ki bo prav gotovo pokazala njihovo formo. Že v soboto, 11., bo namreč v Sappadi prvi superveleslalom za mladince, ki se bodo naslednjega dne podali na Sedlo Chianzutan, kjer bo veleslalom. Pionirji se bodo v nedeljo, 12., pomerili v veleslalomu na Zoncolanu, medtem ko čaka naše mlajše smučarje preizkušnja v slalomu v Forni di Sopra.
(E.M.)
V ženski odbojkarski B-2 ligi
Nov neuspeh borovk
Saška Ažman
OMA VITRANI -
BOR TOMBOLINI DRINKS 3:0 (15:13, 15:12, 15:13)
BOR TOMBOLINI DRINKS: Na-cinovi, Maver, Ažman, Vidali, Tra-ettino, Grbec, Stoppar, Čok, Vitez.
Prvi letošnji mestni derbi med ekipama OMA Vitrani in Borom Tombolini Dnrinks se je sicer končal v korist gostiteljic, ki pa do zmage niso prišle zlahka, kot je tudi razvidno iz končnih izidov v vseh treh setih. Vsekakor moramo omeniti, da so bile končne zmagovalke v prvih dveh nizih stalno v vodstvu in borovkam ni preostalo drugega, kot da so jih zasledovale, a v končnici so bile bolj prisebne odbojkarice OMA Vitrani.
Povsem drugačen je bil razplet v 3. nizu, saj je bila bitka za vsako točko sila izenačena, a borovke so le imele rahlo prednost vse do 10. točke.
Tekma ni bila kaj prida zanimiva, kot se pač dogaja v vsakem derbiju. Pri Orna Vitrani je bila odsotna Fragiacomova, pri borovkah pa Fučkaova, poleg nje pa je še vedno poškodovana Vitezova, ki sploh ni stopila na igrišče. Omenjeni odsotnosti pri Boru Tombolini Drinks sta sd zelo poznali. (G. F.)
V sinočnjem 9. kolu moške odbojkarske C-l lige
Končno veselje v Borovem taboru
BOR AGRIMPEK - ViVIL	3:1
(10:15, 15:8, 15:10, 15:10)
BOR AGRIMPEK: Stančič, Furlanič, Gombač, Paganini, Marega, Del Turco, Rudes, Pernarcich.
Odbojkarji Bora Agrimpexa so končno izbojevali zlata vredni točki. Uspeh je še toliko bolj dobrodošel in spodbuden glede na to, da so doslej nič manj kot 8-krat ostali praznih rok. Kljub tako poraznemu začetku ter nekaterim nevšečnostim pa ekipe ni zajelo malodušje, saj so fantje prizadevno trenirali in se trudili, da bi pokazali in dokazali, da trenutna uvrstitev resnično ne odgovarja njihovim realnim sposobnostim. S prvim uspehom prav gotovo ni še nič rešeno, vendar je upati, da jim bo vlil prepotrebno zamozavest in odločnost, ki sta pogostoma najbolj važna za uspešne nastope.
Vsekakor moramo omeniti, da borovci tudi tokrat niso pričeli najbolje. Po izenačenem začetku v 1. nizu in zadnjem vodstvu s 6:5, se je začelo zatikati in pokazale so se stare napake, saj so naenkrat izgubljali s 14:7 in niz je šel po vodi. Od 2. seta naprej pa smo gledali povsem drugačen Bor Agrimpex, kot ga v letošnjem prvenstvu še nismo videli, razen občasno. Stalno je imel vajeti igre v rokah in po-
hvaliti moramo prav vse za vloženi trud, od kapetana Stančiča, ki je v 1. nizu stopil na igrišče namesto Gombača in igral do konca, do Marege, Del Turca, Rudesa, Paganinija in Furlaniča.
Na 1. tretjino neuspešnega prvenstva bo treba čimprej pozabiti in nadaljevati po poti, ki so jo borovci ubrali v novem letu. Prav nič ni še izgubljeno, saj je prvenstvo dokaj dolgo, konkurenca povsem na dometu naših fantov, ki pa morajo obvezno igrati tako zagrizeno kot sinoči.
(G.F.)
V ženski odbojkarski C-l ligi
Zlata vredna zmaga Koimpexa
CUS - KOIMPEK	0:3
(9:15, 14:16, 7:15)
. KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Garbini, Gegori, Grgič, Miot, Pertot, Škerk, Ukmar.
- Z izredno važnega gostovanja v Vidmu se Koimpex vrača z gladko zmago, ki je zlata vredna ne le zaradi dveh točk, ki
Koimpexu omogočajo, da še ohranja stik z vodilnimi sešterkami, ampak zaradi razpoloženja v ekipi, ki je bila v prejšnjem kolu po nepričakovanem domačem porazu nekoliko načeto.
Včerajšnja zmaga pa je pomembna tudi zaradi okoliščin, v katerih je nastala in ki Koimpexu pred tekmo nikakor niso bile ugodne. Zaradi odsotnosti obolele Sosičeve in poškodovane Starčeve, je v diagonali z včeraj odlično Grgičevo kot pomožni podajač zaigrala Miotova, ki je to zanjo neobičajno vlogo zelo dobro opravila. Novost je prdstavljala tudi vključitev Barbare Gregori, ki običajno igra v centru namesto tolkača. Kljub vsem spremembam pa so igralke Koim-pexa svojo nalogo dobro opravile in domačinke so jih resneje ogrožale samo v 2. nizu, v katerem pa je Koimpex stalno vodil. Ukmarjeva je bila na mreži neustavljiva in blok ji praktično ni mogel do živega. Zadovoljile pa so tudi vse ostale, ki so s srčno igro osvojile zasluženo zmago. Razveseljivo je tudi, da se je po enomesečni odsotnosti zaradi študijskih obveznosti vrnila Erika Škerk. Njen doprinos bo zlasti opazen v napadu in bloku.
(Inka)
V moški odbojkarski C-2 ligi so se naši fantje sinoči prepričljivo uveljavili
Gladki zmagi Olvmpie CDR in Valprapora IMSA
Včeraj v ženski odbojkarski C-2 ligi
Naše tokrat odpovedale
KMEČKA BANKA -CSITARCENTO	2:3
vALPRAPOR IMSA -ROZZOL TS 3:0	(17:15, 15:8, 15:0)
VALPRAOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Businelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Paoletti, Paolin, Pa-c°rari, Florenin.
Tekma se je odvijla v štandrežki telovadnici. V prvem setu, potem ko je "alprapor povedel s 6:1, so gostje Nadaljevali zbrano ter izenačili na 1141 in povedli s 14:12. Zatem pa so ojli spet na vrsti naši fantje, ki so uredili svoje vrste ter z učinkovito igro set osvojili s 17:15.
V drugem nizu je briško-štandrežka ekipa bila vseskozi v vodstvu in set ludi osvojila brez večjih težav. V za-?njem nizu je v igro vstopil Businelli ln s tem ojačil blok. Niz je bil pravi jbonolog valpraporcev, saj nasprotniku niso prepustili niti točke. (Briško)
°LYMPIA CDR - PREVENIRE TS 3:0 (15:6, 15:5, 15:3)
OLVMPIA CDR: S., J. in A. Terpin, ' Ib G. Sfiligoj, Magna, Petejan, Co-!c, Vogrič, Komjanc, Dorni.
Glympia CDR je v pičlih 40 minu-tab brez težav slavila 8. zaporedno llnago proti poprečnemu Prevenire iz rsta. V vseh 3 setih so naši fantje obdali svoj ritem, saj so s hitro igro in ^ učinkovitimi napadi strli odpor na-Protnikov. Naši so izkoristili priložiš1 in preizkusili tudi nove kombinate. 01ympia- je po prepričljivi zmagi Ptimistično razpoloženena pred adaljnjimi tekmami, ki bodo odločale samem vrhu lestvice. (Bine)
MOŠKA D LIGA
SL,°GA - SAN GIORGIO	2:3
(15:8, 5:15, 15:11, 5:15, 12:15)
, SLOGA: Božič, Cisolla, Kerpan, D. b M. Kralj, Maver, Pahor, Riolino, 49ubin, štrajn.
Prvič letos je na sinočnji tekmi Sloga okusila poraz. Premagala pa jo je ekipa, ki bo prav gotovo na koncu prvenstva med tremi, ki si bodo priborile napredovanje v 0-2 ligo. Slogaši niso igrali slabo, prav nasprotno, vendar je bil San Giorgio resnično dober nasprotnik, kateremu so bili naši skoraj enakovredni. Razlika pa je bila v večji izkušenosti furlanske postave.
Nekoliko manj prodorno so slogaši zaigrali le v 2. in 4. nizu, ki pa nista potekala tako enosmerno, kot bi se dalo sklepati iz delnih izidov. V 1. so svoje nasprotnike nadigrali, v 3. jem pa so z veliko zagrizenostjo in voljo do zmage nadoknadili začetni zaostanek in nasprotnika prehiteli. Izredno izenačen je bil 5. set, v katerem pa so
DANES
NEDELJA, 5. JANUARJA 1992
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Trstu, Sv. Sergij: Costalunga -Juventina.
2. AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Fincantieri.
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club TS - Sloga.
MLADINKE
11.00	na Opčinah: Sloga - Sokol.
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO TEKMOVANJE
9.00	v Gorici: nastopa tudi Kras.
slogaši zagrešili nekaj naivnih napak in zmaga je šla nasprotniku, ki zdaj s Slogo deli 2. mesto na lestvici. (Inka)
VBU VIDEM - SOČA SOBEMA 0:3
(15:3, 15:6, 15:10)
SOČA,SOBEMA:,M. in I. Tomšič, Battisti, Černič, M., Š. in I. Cotič, Mus-cau, Pellegrin, Pahor.
Na gostovanju v Vidmu so sočani zasluženo osvojili 7. prvenstveno zmago proti VBU, s katerim si je Soča pred 9. kolom delila 4. mesto na lestvici. Naši so od vsega začetka igrali zbrano in natančno v vseh elementih igre, medtem ko je nasprotnik precej grešil bodisi v napadu kot v obrambi. V 3. nizu je VBU prikazal boljšo igro, a slovenskim fantom so v odločilnih trenutkih le streli njegov odpor.
JUTRI
PONEDELJEK, 6. JANUARJA 1992
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Donatello.
obvestili
KK ADRIA
obvešča, da bo v petek, 10. t.m., ob
19.30	v društvenih prostorih v Lonjerju slovesnost v počastitev 20-letnice ustanovitve Kolesarskega kluba ADRIA. Vabljeni člani in prijatelji.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 12. t.m., smučarski izlet na Zoncoian. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška 131, v torek, 7. t.m., v sredo, 8. t.m. in v četrtek, 9. t.m., od 18. do 20. ure.
(15:12, 12:15, 16:14, 4:15, 10:15)
KMEČKA BANKA: Zavadlav, Vižintin, Luvisutti, Krašček, Fajt, So-šol, Braini, Marassi.
Tudi v prvem nastopu v novem letu so igralke Kmečke banke pokazale že stare pomanjkljivosti. Poraz je tokrat še bolj pekoč, saj je šester-ka Tarcenta neposreden tekmec v boju za obstanek in je pred sinočnjim srečanjem imel samo dve točki več od naših predstavnic. Na žalost pa niso tokrat Gejeve "varovanke prikazale tiste zbranosti in borbenosti, tako da je bil poraz neizbežen. Goričanke so namreč preveč grešile in s tolikimi napakami si je res težko zamisliti kak uspeh v tako zahtevni konkurenci.
Tekma se je sicer odločila v 5. setu, saj so tudi gostje veliko grešile. Ekipa iz Cente je namreč nerodno izgubila 3. niz (vodila je že s 14:9), kar pa niso izkoristile domačinke, ki so v nadaljevanju povsem popustile. Res škoda, saj je bil včerajšnji nasprotnik vse prej kot nepremagljiv.
S ponovnim porazom ostaja Kmečka baka še vedno zadnja na lestvici, kar pa najbolj zaskrbljuje, je pomanjkanje prepričanja v lastne moči. Zelo negativno bi namreč bilo, ko bi ekipa že vrgla puško v koruzo, saj z resnim pristopom do dela se lahko marsikaj popravi. (MAL)
SOKOL INDULES -
OTTICA TO MAŠINI	0:3
(10:15, 11:15, 11:15)
SOKOL INDULES: Pertot, Ujaj, Vidali, Marucelli, T. in L. Masten,
Brumat, Visentin, Ciocchi, Drasič, Legiša.
Igralke Sokola so izgubile proti prvouvrščenemu Cordenonsu in po rezultatu bi sodili, da je bil poraz tudi dokaj prepričljiv, potek na igrišču pa je bil drugačen.
V	prvem setu so se domače igralke enakovredno kosale vse *do rezultata 10:10. Tedaj so napravile nekaj začetniških napak in set je pripadel gostnjam. V drugem nizu je že kazalo na pravi polom naših, saj so nasprotnice že vodile a 13:4: domačinke pa so se prebudile in znižale zaostanek na 13:11, to pa je bilo tudi vse.
V	tretjem in vsekakor odločilnem setu so domačinke držale korak vse do rezultata 11:11, a spet je nekaj osnovnih napak preprečilo zmago seta in zmaga je pripadla Cordenonsu. Nekaj besed je potrebno reči tudi o sodniku srečanja, saj je s svojimi čudnimi odločitami večkrat Oškodoval obe ekipi, zlasti pa domačinke. (VIP)
ŽENSKA D LIGA
MOSSA - BOR FRIULEKPORT 3:1
(15:3, 15:7, 13:15, 15:12)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Pitacco, Mezgec, Neubauer, Vidali, Faimann.
Borovke nadaljujejo neuspešno vrsto nastopov v gosteh. Res je, da je v naših vrstah manjkala obolela Flegova, res pa je tudi, da bi borovke ob normalni igri lahko zmagale.
Gostiteljice so bile zlasti boljše od borovk v napadu in bloku.
domači šport - domači šport
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) . iro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 5. januarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Veleslalom v Kranjski gori najlepša promocija mlade države Slovenije
BergameDi (It.) presenetil svetovno elito
KRANJSKA GORA Italijan Ser-crio Bergamelli gotovo ni sodil med favorite, pripravil pa je prvovrstno presenečenje na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal v Kranjski gori, tekmovanju, ki je bilo gotovo najlepša promocija mlade evropske države Slovenije, kar se je zrcalilo tudi v komentarjih mnogih tujih novinarjev. Več kot- 12 tisoč gledalcev, vsaj polovica h je bila gotovo iz sosednje Italije, pa je tudi doživelo svojevrsten tekmovalni dan, lep, zanimiv, borben.
Proga in sploh tekmovanje samo, je Jo namreč na najvišji kakovostni vni, saj tako trde in zahtevne proge, a kateri je več kot tretjina udeležen-
Ustanovili deželni^ komite za promocijo olimpijskih iger 2002
TRST Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na svojem zadnjem zasedanju formalno ustanovil deželni komite za promocijo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Gre za tehnični organ, ki bo imel nalogo, da na raznih sedežih podpira in promovira kandidaturo prvih zimskih olimpijskih iger po letu 2000 na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.
V Kranjski gori, kjer so ta konec tedna ob tekmovanjih za svetovni smučarski pokal zbrani odgovorni za zimske športe praktično z vsega sveta ter specializirani novinarji, je kandidatura treh obmejnih dežel, čeprav še neuradna, zbudila dokajšnje zanimanje in odmev v raznih poročilih.
cev bila prisiljena k odstopu in kjer so tekmovalci s štartnimi številkami nad 30. posegali po najvišjih mestih, tisti s številkami nad 50. pa med dvajseterico, letos ni bilo veliko. Bergamelli, ki je strtal kot 34., je bil zanesljivo v vodstvu že po prvem spustu, v drugem pa je prav tako pustil za sabo vso konkurenco.
Bergamelli pa le ni povsem neznano ime. Na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1989 je ta 21-letni smučar iz Bergama zmagal v slalomu in zasedel 3. mesto v veleslalomu. Zatem je imel nekaj težav v zdravjem, kazalo pa je, da si je le opomogel: osvojil je 11. mesto na veleslalomih za svetovni pokal v Park Cityju in v Alti Badii ter 4. mesto za evropski pokal prav v Kranjski gori. A nihče ni pričakoval tako hitrega prodora v sam svetovni vrh. To je gotovo blagodejno za svetovni pokal sam: tekmovanja, kjer po prvih mestih posegajo le znana imena in je torej vse znano že vnaprej, izgubljajo tekmovalni draž. Včerajšnje v Kranjski gori je veleslalomsko tekmo za svetovni pokal znova naredilo zanimivo.
O Bergamelliju pravijo, da je izredno zavzet na treningih, a da si privošči tudi kakšno pustolovščino. V italijanskem taboru mu pravijo kar »pored-než«... Sedaj mu znajo marsikaj odpustiti, saj je poleg Tombe edini Italijan, ki je po letu 1986 osvojil tekmo v veleslalomu.
In ostali? Na drugo mesto se je prebil izkušeni Švicar Pieren, Tomba je bil tretji, s čimer je še nekoliko povečal svojo prednost na skupni lestvici. Švicar Accola, ki je na prvi progi naredil nekaj hudih napak, se je moral zadovoljiti s 7. mestom, Girardelli je več grešil na 2. progi, potem ko je bil na prvi šesti. Slovenski predstavniki so na Vitrancu prvič prišli do točk: Gregor Grilc je bil 25., Mitja Kunc 27.
Danes bo pod Vitrancom še eno tekmovanje - slalom, na katerem pa ne bo včerajšnjega zmagovalca, ki v tej disciplini ni še dovolj pripravljen. Slovenski smučarji v slalomu pa za uvr-
Tomba (desno) je bil včeraj v Kranjski gori sicer na zmagovalnem odru, vendar se je moral zadovoljiti s 3. mestom. V sredini je njegov rojak Bergamelli, drugi (levo) pa je bil Švicar Pieren	(telefoto AP)
stitve v finale nimajo, nobenih perspektiv.
Vrstni red: 1. Bergamelli (It.) 2T8"18 (1'09"15 + 109'03); 2. Pieren (Švi.) 2"20"40 (1'11"03 + 109'37); 3. Tomba (It.) 2'20"94 (1T0"42 + 110 "52); 4. Von Qruenigen (Švi.) 2"21"32; 5. VVallner (Šve.) 2'2v55; 6. Furuseth (Nor.) 2'21 "63; 7. Accola (Švi.) 2"21 "70; 8. Sulli-ger (Švi.) 2'22"22; 9. Roth (Nem.) 2'22"30; 10. Girardelli (Luks.) 2'22"35; 11. Bittner (Nem.) 2'22 72j 12. Holzer (It.) 2'23'T8; ,13. Nyberg (Sve.) 2'23"35; 14. Locher (Švi.) 2"23 "38; 15. Spampatti (It.) 2'23 ”60; 16. Šenigagliesi (It.) 2'23"67; 25. Grilc (Slo.) 2'25"83; 27. Kunc (Slo.) 2'26"43.
Skupni vrstni red za SP: 1. Tomba (It.) 700 točk; 2. Accola (Švi.) 624; 3. Girardelli (Luks.) 353; 4. Furuseth (Nor.) 344; 5. Jagge (Nor.) 286; 6. Locher (Švi.) „228; 7 Pieren (Švi.) 227; 8. Heinzer (Švi.) 207; 9. Von Gruenigen (Švi.) 188; 10. Skaardal (Nor.) 183; 11.
Spampatti (It.) 179; 12. De Crignis (It.) 170; 13. Bergamelli (It.) 162 in Piccard (Fr.) 162; 15. Stock (Av.) 160.
Vrstni red veleslaloma za SP: 1. Tomba (It.) 340^ točk; 2. Accola (Švi.) 283; 3. Pieren (Švi.) 218; 4. Bergamelli (It.) 162; 5. Locher (Švi.) 155; 6. Spampatti (It.) 153; 7. Von Gruenigen (Švi.) 146; 8. VVallner (Šve.) 144; 9. Furuseth (Nor.) 130; 10. Polig (It.) 120; 11. Piccard (Fr.) 119; 12. Nyberg (Šve.) 114; 13. Salzgeber (Av.) 76; 14. Šenigagliesi (It.) 75; 15. Girardelli (Luks.) 72.
Svetovni pokal narodov: 1. Švica 3202 točki; 2. Avstrija 2619; 3. Italija 2341; 4. Nemčija 1686; 5. Norveška 1071; 6. Francija 987; 7. Švedska 859; 8. ZDA 747; 9. Luksemburg 353; 10. Kanada 269; 11. Španija 169; 12. bivša Sovjetska zveza 146; 13. Slovenija 72; 14. Japonska 34; 15. Nova Zelandija 26; 16. Češkoslovaška 16.
Novoletna skakalna turneja
Spet Nieminen F. Petek osmi
INNSBRUCK Tudi na 3. tekmi novoletne skakalne turneje In-tersport so klasiki proti netopirjem doživeli hud poraz. Toni Nieminen, odkritje letošnje sezone, je bil že tretjič prvi. Zadovoljni pa so bili v slovenskem taboru: Petek je bil 8. in Gostiša 12.
Nieminen je bil 3. po prvi seriji, a v drugi je dosegel najdaljši skok dneva (111,5 m). Za njim je pristalo pet Avstrijcev, najboljši od klasikov je bil Cehoslovak Jez (7.), sledi mu Franci Petek, po prvi seriji 16. (99 m), v drugi 5. daljava (101,5 m), rojak Samo Gostiša s skokoma 102 in 100 m pa je zasedel 12. mesto in tako dobil svoje prve točke za svetovni pokal. Ulaga in Fras se nista uvrstila v finale, Primož Kopač pa je izpadel že v kvalifikacijah.
Jutri bo še zadnja tekma turneje Intersport, in sicer v Bischofshofnu.
Vrstni red: 1. Nieminen (Fin.) 229; 2. Goldberger (Av.) 215,6; 3. Felder (Av.) 213,9; 4. Rathmayer (Av.) 211,3; 5. Hollwarth (Av.) 211,1; 6. Vettori (Av.) 201,2; 7. Jez (ČSFR) 198,9; 8. Petek (Slo.) 197,5; 9. Pointner (Av.) 197,3; 10. Šakala (ČSFR) 195,8; 11. Holland (ZDA) 195,5; 12. Gostiša (Slo.) 195,3.
Vrstni red turneje po 3. tekmi: 1. Nieminen (Fin.) 676,9; 2. Rat-hmayer (Av.) 633,3; 3. Felder (Av.) 616; 4. Jez (ČSFR) 612,4; 5. Hol-lwarth (Av.) 611,4; 6. Ztind (Švi.) 607,5; 7. Petek (Slo.) 604,1; 8. Holland (ZDA) 597,1; 9. Šakala (ČSFR) 593,8; 10. Haim (Av.) 591,4.
Vrstni red za SP (po 7 tekmah): 1. Nieminen (Fin.) 105; 2. Rathmayer (Av.) 89; 3. Jez (ČSFR) 68; 4. Ztind (Švi.) 65; 5. Vettori (Av.) 63; 6. Felder (Av.) 54; 7. Nik-kola (Fin.) 4; 8. Holland (ZDA) 43; 9. Haim (Av.) 32; 10. Tallberg (Šve.), Petek (Slo.) in Šakala (ČSFR) po 31.
Danes v prvi italijanski nogometni ligi več zanimivih srečanj
Milan - Napoti osrednja tekma
Danes v italijanski košarkarski A-l ligi
Stefanelu ne bo lahko
Milan - Napoli bo nedvomno osrednje srečanje današnjega, 15. kola italijanske nogometne A lige. Milančani bodo skoraj gotovo igrali brez svojega asa Gullita, ki še ni prebolel gripe. Neapeljčani bodo skušali zaustaviti zmagovito Milanovo pot.
Tudi drugouvrščeni Juventus ne bo imel lahke naloge s Parmo, čeprav bo igral doma. Neprevidljiva Parma, ki sicer ne igra več tako uspešno kot lani, pa lahko preseneti vsakega nasprotnika in tudi ni naključje, da je tako visoko uvrščena na lestvici.
Zanimivo bo tudi v Firencah, kjer bo domače moštvo gostilo Sampdo-rio, ki po lanski osvojitvi državnega naslova celo tvega, da bi bila vpletena v-boj proti izpadu. V Genovi bodo varovanci trenerja Bagnolija skušali uveljaviti svojo premoč nad »presenečenjem« lige Foggio, dokaj vroče pa bo v Bariju, kjer bo skoraj srečanje »za biti ali ne biti« med domačo enajsterico in Cagliarijem. Za
Mednarodni šahovski turnir
Le ena zmaga
REGGIO EMILIA — Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Reggio Emilii je včeraj zmagal le Khalifman, ki je premagal Beljav-skega. Ostali dvoboji (Karpov - Po-lugajevski, Ivančuk - Anand, Gelj-fand - Gurevič, Šalov - Kasparov) so se končali z remijem.
LESTVICA: Kasparov, Anand in Geljfand 4; Ivančuk 3,5; Gurevič 3; Polugajevski 2,5; Šalov 2; B*eljavski 1,5.
Ivaniševič finalist
ADELAIDE — Na mednarodnem niškem ATP turnirju v Adelaideu Hrvat Goran Ivaniševič zanesljivo v polfinalu premagal Američana Briana Sheltona s 6:4, 6:2. V finalu se 3 pomeril s Švedom Christianom rgstromom, ki je v polfinalu odpra-l Nemca Uweja Steeba s 7:6, 6:4.
Bari bo verjetno to zadnja priložnost, da z zmago ohrani še kanček upanja za obstanek med prvoligaši." Tudi Ascoli, ki je zadnji na lestvici skupno z Barijem (le pet točk), je pred poslednjo preizkušnjo (igra z Romo) za obstanek v ligi.
Vse kaže, da se bodo danes, kljub megli, vse prvoligaške tekme redno odvijale. To velja predvsem za Milan in Cremono, kjer sta na sporedu srečanji Milan - Napoli in Cremone-se - Inter.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Ascoli - Roma; Atalanta - Verona; Bari - Cagliari; Cremonese - Inter; Fiorentina - Sampdoria; Genoa - Torino; Jvuentus - Parma; Lazio - Fog-gia; Milan - Napoli.
LESTVICA
Milan 23; Juventus 21; Napoli 19; Lazio, Genoa, Parma in Inter 16; Foggia, Torino in Atalanta 15; Fiorentina in Roma 14; Sampdoria in Verona 12; Cagliari 10; Cremonese 8; Bari in Ascoli 5.
YAOUNDE — Finski pilot Ari Vata-nen na citroenu je osvojil 10. etapo Bouar - Vaounde maratoenske avtomobilske dirke Pariz - Capetown. Francoz Hubert Auriol na mitsubishi-ju pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
Med motociklisti je bil v 10. etapi najboljši Itlijan Orioli na cagivi, medtem ko je na zčasni lestviuci Francoz Stephane Peterhansel obdržal prvo mesto.
VRSTNI RED 10. ETAPE.
AVTOMOBILISTI. 1. Vatanen (Fin.) - Berglund (Šve.) citroen; 2. VValdegard (Šve.) - Gallagher (VB) citroen po 57"; 3. Shinozuka (Jap.) - Magne (Fr.) mit-subishi po 1'32"; 4. Auriol - Monnet (oba Fr.) mitsubishi po 1'38"; 5. Larti-gue - Destaillats (Fr.) po 1’49"
LESTVICA: 1. Auriol - Monnet 14.36'43"; 2. Weber - Hiemer (Nem.) in Shinozuka - Magne po 32'29"; 4. Wal-
Južna Afrika za vstop v FIFA
JOHANNESBURG — V Južni Af-, riki z velikim zadovoljstvom pričakujejo skorajšnji vstop v mednarodno nogometno zvezo (FIFA). Tehnični vodja južnoafriške nogometne reprezentance Jeff Butler, bivši igralec Norwicha, je že izbral 25 kandidatov za reprezentanco v okviru bližnjih prijateljskih srečanj. Prvi nasprotnik Južne Afrike naj bi bil Kamerun, ki je zelo ugodno presenetil na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990.
Egipt uspešen
KAIRO — Egipt je v prijateljski nogometni tekmi premagal ČSFR z 2:0 (1:0) z zadetkoma Ahmed El-Kas-sa in Ramzija.
Dirka Tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 12 - 19 - 20. Dobitnikov je 1.012, prejeli pa bodo po 166.200 lir.
degard - Gallagher po 1.57T7"; 5. Vatanen - Berglund po 3.11'09".
MOTOCIKLISTI. 1. Orioli (It.) cagi-va 1.03'39”; 2. Wagner (Fr.) suzuki po 1"; 3. Magnaldi (Fr.) yamaha po 24"; 4. Charbonnel (Fr.) suzuki po 26"; 5. Mo-rales (Fr.) cagiva po 35".
LESTVICA: 1. Peterhansel (Fr.) ya-maha 36.52'57"; 2. Laporte (ZDA) cagiva po 6'27"; 3. Arcarons (Šp.) cagiva po 22'23"; 4. Morales po 29’31"; 5. Mas (Šp.) yamaha po 32'42"; 10. Orioli po 3.31'DO.
Turnir v VVellingtonu
VVELLINGTON Rus Aleksander Volkov in Američan Jeff Tarango sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v VVellingtonu v Avstraliji.
Volkov je v poflinalu premagal Američana Malivaia VVashingtona s 6:3, 7:6, Tarango pa je dorpavil Nemca Larsa Koslovskega s 6:4, 2:6, 6:0.
Sylvester Gray bo spet igral s Stefa-nelom
V	prvem povratnem kolu regularnega dela italijanske košarkarske A-1 lige bo danes tržaški Stefanel igral v Milanu proti domačemu Phi-lipsu, ki ga je Tanjevičevo moštvo srečno premagalo v Trstu v uvodnem kolu tega prvenstva. Tržačani bodo danes gotovo pred izredno težko nalogo. Res je, da se bo v tržaško moštvo spet vrnil Sylvester Gray, kolikšen pa bo njegov doprinos po več kolih neigranja, je seveda vprašanje. Še vedno pa bo odsoten center Cantarello.
V	včerajšnjem anticipiranem srečanju te lige je Scavolini v Pesaru zanesljivo premagal Glaxo iz Verone s 105:83 (47:34). Najboljši igralec tekme je bil Američan Scavolinija Daye, ki je dosegel kar 35 točk. Zelo dobro sta igrala še Magnifico (19 točk) in Gracis (17). Pri gostih sta bila najboljša strelca Američan Kempton (22 točk) in Brusamarello (19).
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Philips - STEFANEL; Robe di Kappa - Phonola; Ticino - Benetton;
II Messaggero - Clear; Ranger - Lib. Livorno; Trapani - Filanto; Knorr -Fernet Branca.
LESTVICA
Knorr Bologna 24; Philips Milan in Scavolini Pesaro 22; Benetton Trevi-so 20; Robe di Kappa Turin 18; II Messaggero Rim, Libertas Livorno in Phonola Caserta 16; STEFANEL TRST, Glaxo Verona in Clear Cantu 14; Ranger Varese 12; Ticino Siena 10; Fernet Branca Pavia, Pall. Trapani in Filanto Forli 8.
Videmski Rex v Pistoii
Težko je pričakovati, da bi danes videmski Rex sovojil točki v Pistoii proti KleenexiT, ki je še v boju za napredovanje. Videmčani, ki so doslej zbrali le borne štiri točke, se borijo na vse kriplje, da bi se izognili izpadu, kar j>a bo izredno težko.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Scaini - Panasonic; Sidis - Breeze; Billy - Lotus; Majestic - Telemarket; B. Šardegna - Mangiaebevi; Klee-nex - REX; Napoli - Marr; Turboair - Cercom.
LESTVICA
Lotus Montecatini 26; Panasonic Reggio Calabria 24; Marr Rimini 20; Kleenex Pistoia in Breeze Milan 18; Turboair Fabriano in Scaini Benetke 16; Majestic Firence in Sidis Reggio Emilia 14; Banco di Sardeg-na Sassari, Mangiaebevi Bologna, Cercom Ferrara, Telemarket Brescia in Pall. Napoli 12; Billy Desio 10; REX VIDEM 4.
Myamu Steve pred Panetto
SAN GIORGIO SUL LEGNANO (MILAN) — Kenijec Myamu Steve je po 12 km teka v sprintu premagal Italijan Francesca Panetto. Med ženskami pa je Italijanka Rosanna Munerotto ugnala Rusinjo Ljudmilo Borisovo.
VRSTNI RED MOŠKIH: 1. Mya-mu (Ken.) 34' 10”; 2. Panetta (It.) 3411"; 3. Koech (Ken.) 34'34; 4. Dur-bano (It.) 34'38"; 5. Hanneck (Zimb.) 34"44.
Na »maratonski« avto-moto dirki Pariz - Capetown
Italijanu Orioliju 10. etapa