PRIMORSXI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb dostale l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 243 (9548) TRST, torek, 19. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK )e začet iziiajati v Trstu Ì3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OMEJENO RAZVREDNOTENJE LIRE PO ZAPADLOSTI ZAŠČITNIH UKREPOV Vrednost dolarja narasla na 870 lir Skromni posli na menjalnih trgih Proti vsem pričakovanjem so velika podjetja odložila nakup valut za poravnavo dolgov v. tujini - Zakladni minister ponovil potrebo po strogi omejitvi zasebne porabe RIM, 18. — Strmoglavega padca lire na današnjih vtalutnih tr-B'ii ni bilo, čeprav je lira zgubila 26 točk do ameriškega dolarja in Je danes pri uradni menjavi dolar veljal 870 lir, medtem ko so gn v Pe'ek kupovali po 844 lir. V bistvu je lira zgubila na vrednosti oo ameriškega dolar,i! in do ostalih valut, tri od sto. lira se je danes predstavila na m®,1*alnih trgih brez neposrednih zaščitnih ukrepov. Pretekli petek Je ‘caPaclel vladni odlok, ki je do-očal 10-odstotni davek na vse vaiane menjave v Italiji. Zato je bil 'f Preteklih dveh tednih menjalni r9 v Italiji dokaj šibak, zlasti se trgu niso pojavili tisti kupci U|ih valut, ki so lahko odložili plačevanja blaga v tujini s tujimi va-utami d0 zapadlosti 10-odstotne-Sa davka. Po nekaterih ocenah, se *®..v zadnjih dveh tednih nakopičilo veliko popraševanje po tujih va u,a6, ki bi moralo priti danes na. dan. loda «Banca d'Italia» je priporočila ostalim bankbm, naj sv°je kliente, ki poprašujejo po tuji valuti, naslovijo na državni denarni zavod. Zgodilo se je, da je današnje pcpiaševanje dejansko z/a-d°stila «Banca d'Italia». IMI», 'Hilli lauilllllliiiiiiiiiiim m, m,111111,1,Ululili, Marka ovrednotena za dva od sto 4 RANKFURT, 18. — Finančni ministri Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Danske, Švedske in Norveške, ki združeno določajo medsebojne menjalne tečaje, so v nedeljo odobrili predlog bonske vlade o ovrednotenju nemške marke za dva od sto do belgijskega franka in nizozemskega goldinarja, za tri od sto do norveške W švedske krone in za šest od sto do danske krone. Ovrednotenje zahod-oonemške marke je prišlo nepričakovano, saj so prav med nedavno vo-dno kampanjo in takoj po parlamentarnih volitvah v Zahodni Nemčiji odločno zavračali govorice, da nameravajo ovrednotiti marko. 0-vrednotenje marke ne bo vplivalo samo na valute omenjenih držav, ampak tudi na odnos zahodnonem-ske valute do vseh ostalih zahodnih valut. Ovrednotenje je povzročilo na zahodnoevropskih trgih precejšnjo zmedo. Rimu pa poudarjajo, da bo večja rednost marke ugodno vplivala na rgovinsko izmenjavo z Zahodno Nem-ei)°. Ovrednotenje marke bo omogb-C* v Vepjo kompetitivnost italijanskega blaga in s tem večji izvoz. .Toda a ugodnost bo blagodejno učinkovala a trgovinsko izmenjavo samo ppd ogojem, da bo Italija manj uvozila Z Zahodne Nemčije. V nasprotnem n imeru bo vse ostalo pri starem Jz Pariza poročajo, da je franco-hvl fi ank danes izgubil precej točk ° ameriškega dolarja, predvsem _ lat“ ovrednotenja zahodnonemške ar e' Razvrednotenje franka je ponzano tudi s povečanjem primanjk-aja francoske trgovinske bilance, ki f. saro° v septembru znašal 3,3 milijarde frankov. Posojilo EGS Jugoslaviji za gradnjo avtoceste LUKSEMBURG, 18. - Tukaj se J anes začelo dvodnevno zaseda-“f ,zunaniih ministrov Evropske go-ìvcirj51 ske skuPnosti. Današnje polni, ne jSOt, P°svetili Proučitvi odno-državamiEGS in nekaterimi tretjimi y *-ern okviru so razpravljali predvsem o jamstvih za posojilo 50 milijonov obračunskih enot Jugoslavi-,f0t PrisPovek za stroške pri gradnji avtoceste, ki bo povezovala a ijo z Grčijo. Uradno so sporoči-i, da ° tem vprašanju ni prišlo do nobenih spornih stališč. Poleg tega so zunanji ministri evropske deve-načelno sprejeli predlog za Poglobitev odnosov med Jugoslavijo m Evropsko gospodarsko skup-sodelo S Pove^aniem medsebojnega Zunanji ministri so govorili tudi ?n°v°?!h med skupnostjo in Turči-,,V. fruslju doslej niso hoteli u-goditi turskim zahtevam po izboljšanju ekonomskih pogojev turških delavcev v državah EGS in po pove- n»-aUii uvoza iz Turčije kmetijskih Pudelkov. Zato bodo o teh vprašanjih se razpravljali. Na današnjem zasedanju so govo-f111 tudi o odnosih z državami SEV m o možnosti skorajšnjih dvostranskih sporazumov. Ugotovili so, da Pogoji za navezavo neposrednih odnosov dozoreli in prepustili sedaj vprašanje stalnemu predstavniške-obdelal301"11’ ^ naj Bi ga podrobno RIM, 18. — Senat bo na jutrišnji Ji razpravljal o zakonskem odlo-u. ki ga je zbornica že odobrila, o izredni dopolnitvi vsedržavnega solidarnostnega sklada za kmetijstvo.; Zato denarni strokovnjaki ugotavljajo, da je bil današnji dan ,za liro sorazmerno ugoden. Kljub temu pa ni mogoče prezreti dejstva, da je vrednost lire danes, čeprav je bilo opravljenih sorazmerno malo denarnih poslov, padla skoraj na raven 1. oktobra, ko je vlada dvignila vik in krik, češ da je lira v izredni nevarnosti in je zaradi tega sprejela «varčevalne ukrepe», ki so do sedaj prizadeli samo ljudi v delovnem odnosu. V bistvu so dosedanji ukrepi vplivali samo na zmanjšanje količine denarja v rokah potrošnikov. Sedaj bo treba videti, kako bodo ravnali veliki uvozniki, zlasti pe: trolejske družbe, ki so odložili nakup deviz za plačevanje blaga v tujini. Sicer pa strokovnjaki pripominjajo, da bodo v prihodnjih dneh začeli učinkovati ukrepi, ki jih je prejšnji teden sprejela vlada, da zmanjša razpoložljivost denarja za bančne kredite. Vse to bi znalo pomagati liri, če ne bodo v prihodnjih dneh nastopili tudi špekulanti z veliko ponudbo lir in popraše vanjem po dolarju in drugih valutah. Razumljivo je, da bo «Banca d’Italia» v tem primeru postavljena pred trdo preizkušnjo, vendar bi znala vrednost lire zdrkniti na tako nizko raven, da bi postavila v nevarnost u-činkovitost dosedanjih ukrepov v zaščito domače valute. Najbolj značilno je dejstvo, da so bile denarne menjave na milanskem valutnem trgu skoraj neznatne. Obseg menjav je znašal okrog pet milijonov dolarjev, ki jih je prodala «Banca d’Italia». To pomeni, da so se vse ostale transakcije o-pravile . izven denarnega trga. Danes se je torej ponovil^ pojav le;-tošnjega januarja. Ito je’ '«Banca d’Italia» skušala preprečiti, da bi denarni operaterji izvedeli, koliko dolarjev je porabila, da je lahko o-hranila vrednost lire na določeni ravni. Tedaj so podobne operacije drago stale in je v kratkem času lira ostala nezaščitena zaradi izčrpanja deviznih rezerv. Tudi v tujini je lira zgubila na vrednosti. V Londonu je njena vrednost padla na 875 lir za dolar. V enakem odstotku je lira zgubila vrednost tudi do ostalih zahodnih valut. Prav tako je padla vrednost lire v Parizu iin Ženevi. Zaradi o-vrednotenja zahodnonemške marke za 2 od sto, je bila menjava lire v Frankfurtu zelo skromna, ni pa padla izpod poprečne vrednosti na ostalih evropskih trgih. Največ je lira zgubila na Dunaju, in sicer 4,18 odst., v odnosu do avstrijskega šilinga. Njena vrednost je padla na nekoliko manj kot dva šilinga za 100 lir. V poslanski zbornici pa je bil danes ponovno govor o gospodarskem položaju v državi, še posebno pa o boju proti inflaciji in zavarovanju vrednosti domače valute. Ministri za proračun, državne udeležbe, zaklad in finance so odgovorili na posege o državnem proračunu za leto 1977 in o varčevalnih ukrepih, ki jih je vlada do sedaj sprejela. Sedaj se bo nadaljevala razprava o izdatkih posameznih ministrstev, nakar bodo baje' proti- koncu tedna glasovali o proračunu. Proračunski minister Moriino je u-gotovil, da je razprava v zbornici pokazala, da obstaja možnost boljše perspektive za gospodarski napredek in za utrditev demokracije. Zato je, po njegovem mnenju, možno prevzeti nadzorstvo nad položajem. Minister za državne udeležbe Bisa-glia je govoril o položaju podjetij z državno udeležbo in zagotovil, da bodo glede načrta o industrijski dikalne organizacije, kar naj bi gotovo prispevalo k stvarni rešitvi tega važnega vprašanja. Najbolj zanimiv je bil nastop zakladnega ministra Stammatija, ki je uvodoma poudaril, da je namen žrtev. ki jih zahtevajo vladni ukrepi, povečanje naložb, v prvi vrsti pa vzpostavitev vsaj malenkostne denarne stabilnosti in uravnovešenja plačilne bilance. Opozoril je, da dokler bodo cene naraščale, dokler bo naraščal primanjkljaj v računih s tujino, dokler proizvajalna podjetja ne bodo v stanju naložiti novih kap.talov v proizvodnjo, ne.bo mogoče povečati zaposlitve. Zato je Stamrnati poudaril,, da Je treba zavrniti tako zahtevo tistih, ki bi hoteli pritisniti samo na ceno delovne sile, kot tistih, ki bi hoteli uporabljati samo vzvod kreditnih omejitev. Zakladni minister je dejal, da ni mogoče prepustili lire samo v zaščito denarnih ukrepov in poudaril, da bodo dosedanje denarne ukrepe lahko spremenili v trenutku, ko bodo vlad' preusmeritvi vprašali za mnenje sin- * ni ukrepi rodili vidne uspehe, če- prav se ni neposredno dotaknil vprašanja premične lestvice in draginj-ske doklade, je vendar čutil potrebo, da je opozoril poslance, da vsako povišanje draginjske doklade povečuje izdatke proizvajalnih podjetij, kat povzroča naraščanje popraševa-nja in s tem uvoza blaga iz tujine. To pomeni, da ni mogoče uravnovesiti gospodarskega položaja in da je treba nujno zmanjšati vrednost domače valute. Iinflacija je na ta način neustavljiva. Zato je opozoril, da. če se bo še nadaljevala sedanja inflacijska stopnja, obstaja nevarnost, da se bo Italija postavila izven mednarodnega trga, zlasti pa še izven Evropske gospodarske skupnosti. Finančni minister Pandolfi pa je povedal, da je državna uprava v letošnjem letu dobila že za 40 odst. več davčnih dohodkov kot v lanskem letu. Podatki se nanašajo na prvih devet mesecev v letu. Pojasnil pa je. da to povečanje se ne nanaša toliko na boj proti davčnim utajam, kot na učinkovitost običajnih davčnih vzvodov. POROČILO TAJNIKA BERLINGUERJA NA ZASEDANJU CK KPI KOMUNISTI NE PODPIRAJO VLADE TEM VEČ NJENE KORISTNE UKREPE Odločna kritika krščanske demokracije, vendar priznanje prizadevnosti Andreottijeve vlade RIM, 18. — Odločna kritika delovanju krSChnske demokracije, ki pa se nikoli ni sprevrgla v napad na Andreottijevo vlado; poglobljena a-naliza gospodarske in moralne krize, v kateri.se nahaja: Italija; predlog za mobilizacijo in za borbo za dosego «vfelikih družbenih, političnih in idealnih ciljev». To so osrednje teme dolgega poročila, ki ga je imel tajnik Enrico Berlinguer na zasedanju centralnega komiteja KPI. Politični opazovalci in mnogi od 200 komunističnih voditeljev, ki so bili prisotni, si niso pričakovali takega nastopa. Po izjavah Amendole o gospodarskih ukrepih vlade ter po razpravi, ki jé o tem sledila v okviru vodstva, je Berlinguer v svojem poročilu analiziral razna stališča ter izdelal svoj politični predlog. Berlinguer je orisal položaj Italije po volitvah 20. junija ter se poglobil v vprašanje, kaj pomeni danes biti vladna stranka. Postavil je tudi nekaj konkretnih predlogov: bolj neposredna udeležba pri pripravi in izvajanju vladnih sklepov seveda ob proučitvj novih načinov in novih oblik posvetovanj in sodelo- ■stvo in zidanje stanovanj. Po 20. juniju se je politični položaj v Italiji spremenil: ni neke vladne koalicije, komunisti pa so do Andreottijeve vlade zelo kritični, čeprav ji priznavajo prizadevnost. KD vanja. 'Ne gre torej za zahtevo pot predlaga obrabljene formule in s takojšnji prisotnosti KPI v vladi, če- tem v bistvu ovira nastanek take prav še vedno obstaja zahteva po vladne koalicije, ki bi se lahko u- IliiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiMHiil MENJALNI TRG V MILANU Na milanskem menjalnem trgu je bilo zelo živahno, čeprav ni prišlo do večjih menjalnih poslov. Vsi so pričakovali, da bodo uvozniki nakupili večje količine tujih valut in da bo zaradi tega lira znatno zgubila na vrednosti. Zgodilo pa se je, da se veliki uvozniki niso pojavili na borzi in da so danes ’ zamenjali samo pet milijonov dolarjev od 20 milijonov, ki jih poprečno zamenjajo dnevno na milanskem valutnem trgu. Skratka je v Milanu obveljala «previdnost», kar pušča še vedno odprto vprašanje vrednosti lire do ostalih valut. vladi demokratične enotnosti. Nobenih razlogov pa ni, da bi se prenaglili, je dejal Berlinguer, saj bi naglica utegnila imeti nasprotne in negativne učinke. Tajnik KPI je začel svoje poročilo- pri potrebi po povezavi ukrepov, ki naj preprečijo gospodarski in finančni polom z obširno obnovitvijo, ki naj opraviči varčevanje. Varčevalni ukrepi, ki bi prinesli zmanjšanje ali zastoj proizvodnje ter o-siromašenje in nazadovanje vse države, nikakor niso sprejemljivi. Varčevalni ukrepi morajo biti priložnost za bolj racionalno ureditev celotne družbe in vse gospodarske strukture. V nadaljevanju je Berlinguer spregovoril o težkih odgovornostih, ki jih ima KD v zvezi s sedanjim katastrofalnim položajem. Ne gre samo za vprašanje številk, proračunov in davkov, škoda se odraža v navadah, v kulturi, v idealih, ki so se uveljavili v času demokristjanske nadvlade. Obnova države na gospodarskem, civilnem in moralnem področju ne more iti po smernicah, ki so jih zarisali demokristjani med leti 1950 in 1960. Zato bo potreben velik medrazredni in politični spopad. Ko je govoril o gospodarskih u-krepih je Berlinguer dejal, da ne gre podcenjevati nevarnosti inflacije. Zato je treba sprejeti ostre protiinflacijske ukrepe. Premično lestvico kot tako je treba braniti, treba pa je proučiti nekatere aspekte njenega mehanizma, še zlasti tiste, ki zadevajo višje dohodke. Predvsem pa mora vlada spoštovati obveze, ki jih je sprejela glede gospodarske preosnove. Osrednji cilj boja komunistične partije mora biti danes, je dejal E. Berlinguer konkreten začetek nove oblike razvoja. KPI zahteva stvarne obveznosti v zvezi s štirimi področji, ki lahko omogočijo novo obliko razvoja in ki imajo obsežno družbeno vlogo: prevozi, šolstvo, zdrav- činkGvito spopadla z velikimi problemi, ki tarejo Italijo, KPI še vedno predlaga vlado demokratične enotnosti, za katero si je treba prizadevati, vendar brez naglice. Komunisti nikakor ne podpirajo brezpogojne sedanje vlade, kot bi nekateri hoteli. Komunisti jo občasno podprejo, odgovorno, ko se jim zdi, da gre za pravične in potrebne u-krepe, nikakor pa se ne istovetijo z vlado. Berlinguer je postavil svojo odločno zahtevo po bolj neposredni udeležbi pri posvetovanjih in pri sodelovanju. CANDIDA CURZI DANES SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE Odnos do vlade in predlogi za spremembo njenih ukrepov C i ‘ i *„ ^ Seja tajništva federacije CGIL, CISL, UIL. Na sliki (od leve proti desni); Ravenna, Benvenuto in Storti. RIM, 18. — Tajništvo sindikalne federacije se je danes sestalo in proučilo poročilo, ki ga bo jutri imel glavni tajnik UIL Benvenuto v imenu treh sindikalnih organizacij na seji izvršnega odbora federacije, katere se bodo udeležili tudi voditelji vseh sindikalnih strok. Na sestanlju izvršnega odbora bodo odločali o odnosu do Andreottijeve vlade in njegovih varčevalnih u-krepov. Sindikalna federacija bo imela v prihodnjih dneh vrsto sestankov z vlado, na katerih bodo razpravljali o povišanju tarif javnih storitev, ukrepih za Jug, živilskem načrtu, državnih udeležbah in o načrtu za posodobljenje železnic. . Sindikalna federacija bo na jutrišnjem sestanku izvršnega,-, odbora izoblikovala predloge in zahteve za spremembo nedavno sprejetih varčevalnih ukrepov, da se zavarujejo nizki dohodki in delovna mesta. Poleg tega, naj bi sindikalna federacija jutri sestavila predlog, ki naj bi ga predločila vladi, o u-stanovitvi izrednega davka na dohodke trgovcev in svobodnih poklicev za prihodnji dve leti. Predlog tega novega izrednega davka je že naletel na odločen odpor pri prizadetih strokah, ki pravijo, da so že itak močno obdavčene. Trgovci poudarjajo, da bi vsak večji davčni pritisk na njihovo dejavnost vplival na ošibitev trgovskih podjetij. RIM, 18. — Vsedržavna kmečka zveza in združenje upokojenih kmetov bosta jutri priredili v Rimu zasedanje, ki bo posvečen, kmečkemu zavarovanju. tiiiiiiiiiiilUiiiiiimiiiiimiimmimiiiiiiiMiiiiiiiiimriiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitmiititiitiiimiMUlifiia KLJUB ODLOČNEMU ODPORU SLOVENCEV Avstrijski predsednik zagovarja preštevanje manjšine na Koroškem Kirchschlaeger trdi, da je zakon o preštevanju nastal da podlagi pozitivnega odnosa do manjšin DUNAJ, 18. — Avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger je zatrdil, da sta zakon o preštevanju manjšin in zakon o narodnih skupinah v Avstriji nastala na podlagi pozitivnega osnovnega odnos; do manjšin. Ko je avstrijski državni poglavar minulega dne govoril ob otvoritvi nove mestne hiše v Borovljah na Koroškem, je koroške Slovence in gradiščanske Hrvate pozval, naj se pustijo preštevati, saj — kot je dejal — odzivanje zakonom in izvajanje le-teh ni nepomemben korak za odpravljanje razlik. Kot poroča Tanjug z Dunaja, je Kirchschlaeger posebno zatrdil, da bodo manjšine z novimi zakoni «zaščitene» in «zavarovani . Dejal je namreč, da bi ob tej priložnosti rad ponovil svoje stališče, » g., je pred časom pojasnJ med obiskom sloven- irniiiiiiiiiiii nun iiiini 1111*11111111111111 im im m un munii u ih hi umili im milili i muhi nun min tuni n m n im um m nuni n im nun mn im iiiiiiiiiiruniiiiiiiiiiiiiiii Z OBSODBO ČETVERICE SE ČISTKA NA KITAJSKIM ŠE M ZAKLJUČILA Šanghajsko prebivalstvo podprlo linijo predsednika Hua Kuo - Tenga Šanghajske mestne voditelje pozvali, naj se jasno izrečejo glede obsodbe radikalcev PEKING, 18. — V Šanghaju se in Jao Wen-juana ni še nobene na- nadaljujejo od petka množične manifestacije, ki se jih je doslej u-deležilo, kot pile «Ljudski dnevnik», nad 2 milijona oseb, ki hočejo tako izraziti svojo zvestobo in svojo podporo centralnemu komiteju kitajske partije in njenemu predsedniku Hua Kuo-fengu v sedanji kampanji proti četverici predstavnikov radikalne struje, katerih imen tisk še ni objavil, ki pa jih je moč brati na številnih «dazebao», ki so že več dni razobešeni v vseh kitajskih mestih. O usodi četverice, Wang Hung-wena, Čang čung-čaa, Čang Čing tančne vesti. Kaže vsekakor,- da so bili glasovi [ o njihovi smrti popolnoma neosnovani. Govorijo sicer, da jih niso zapustili vsi njihovi dosedanji pristaši. Še zlasti v šangha ju, ki je bilo njihovo glavno oporišče, so baje nekateri skušali strgati'z zidov «dazebao», ki so obso jali radikalno četverico. Kritizirajo tudi neKatere voditelje mestnega komiteja partije, ki doslej še niso zavzeli jasnega stališča glede obsodbe radikalcev. Med temi je tudi podpredsednik šanghajskega revolucionarnega komiteja Tien Hsui. ki ga obtožujejo celo, da je imel v na- iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiititiiiiiiiiiiiiimiiin Proti vsem pričakovanjem je lira včeraj zdržala na vseh valutnih trgih. Njena vrednost se je sicer zmanjšala za 26 točk. Dolar, ki je v petek stal 844 lir, je bil včeraj vreden 870 lir. Toda menjalni trg se je odprl z liro, ki ni bila več zlaščitena z 10-odstotnim davkom na valutne menjave, ki je veljal v zadnjih 14 dneh. Kljub temu še ni rečeno, da se bo vrednost lire ustalila na včerajšnji ravni. Veliki kupci deviz so odložili svoje nakupe. Zato bodo prihodnji dnevi odločilni. Do konca tednb pa bo gotovo razvidno, kako se bo lira izvlekla iz sedanjih težav. U-poštevati je treba tudi dejstvo, da je vlada ob koncu preteklega tedna sprejela stroge ukrepe za omejitev kreditov in s tem de- jansko zamrznila v bankah del razpoložljivega denarja. Tudi to lahko pomaga liri, da se bo obdržala na znosni ravni. Vprašanje ostaja še vedno odprto, zlasti napovedi novih «varčevalnih ukrepov», ki naj bi tokrat prizadeli tudi tako imenovane «avtonomne delavce», trgovce, in-dustrijce in profesioniste. V svojem daljšem poročilu rta no vlado predsednika Andreottija. KPI občasno podpre vtndne ukrepe, ki se ji zdijo potrebni in umestni. Berlinguer je zelo o-stro kritiziral krščansko demokracijo, ki jo je obtožil, da je v veliki meri kriva za sedanji težak položaj v Italiji, skrbno pa se je izognil, da bi to izzvenelo kot kritika vladi. Linij predsednika KP Kitajske Hua Kuo-fenga je naletela na o-dobravanje tudi pri večini šang-hajskih voditeljev, čeprav se nekateri še niso jasno izrazili o obsodbi štirih radikalcev, ki so prav v Šanghaju imeli največ svojih pristašev. Podporo Hua zasedanju centralnega komiteja, j Kuo-fengu so izrazili pripadniki KPI je tajnik Enrico Berlinguer kitajske armade Usoda štirih še enkrat poudaril, da komunisti nikakor ne podpirajo brezpogoj- «izdajalcev» je sicer še vedno neznana. Črtu zasedbo radijske postaje, pristanišča in nekaterih drugih strateških točk. Tien Hšui naj bi organiziral osebno vojgko, ki naj bi štela milijon mož. Plakati v Pekingu govorijo o o-krožnici centralnega komiteja, ki je baje 16. oktobra pozval šanghajske mestne voditelje, naj sporočijo svojim občanom, katere so smernice partije ter objasnijo, katere so odgovornosti četverice «izdajalcev» V Šanghaju naj bi življenje potekalo brez pretresov, čeprav se vrstijo solidarnostne manifestacije, ki pa so v popoldanskih urah. da ne bi vplivale na proizvodnjo. «Ljudski dnevnik» trdi, da se je proizvodnja v Šanghaju v prvih desetih dneh oktobra zvišala za 14.4 odstotka v primerjavi s prvimi desetimi dnevi v septembru. S tem hočejo partijski voditelji očividno dokazati kvaren vpiiv, ki so ga imeli radikalci na storilnost šanghajskih delavcev Zanimiv je plakat, ki kaže Čang Čung-čaa, podpredsednika vlade, političnega komisarja kitajske ljudske armade in šanghajskega župana kako piše na zid geslo «Držati se že določenih načel». Posebnost tega «dazebao» je v tem, da so to parolo pripisali pokojnemu predsedniku Maocetungu, še več, to naj bi izhajalo iz njegove politične oporoke, ki naj bi jo izročili svojim najtesnejšim sodelavcem. Nekateri so v to geslo dvomili, zadnji «dazebao» pa naj bi podčrtoval obtožbo, da je če tverica skušala ponarediti smernice predsednika Maocetunga. ske gimnazije v Celovcu: manjšini je potrebna zaščita in manjšina se mora obdržati. V zvezi s takšnimi stališči avstrijskega predsednika se je v imenu manjšine oglasil slovenski občinski svetnik Wieser in Kirchschlaegerja prosil, naj se zavzame za sprejetji; pragmatične rešitve manjšinskega vprašanja oziroma naj ,3 postavi po robu reviziji državne pogodbe. Wieser je izjavil, da bo preštevanje potekalo v ozračju intenzivnih gonj, ki jih izvajajo nemški nacionalisti proti slovenski manjšini, to pa bo onemogočilo, da bi se pripadniki manjšine izrekli brez pritiska. Zato koroški Slovenci zavračajo ugotavljanje manjšin. Wieser je tudi izjavil, da je slovenska narodna skupina v javnem življenju spet oškodovana: nova zgradba mestne hiše nima na primer nobene slovenske oznake, v občini (Borovlje) slovenskega jez;-ka nimajo za enakopravnega, ob proračunu 70 milijonov šilingov in izdatkih 231 tisoč šilingov za kulturne potrebe pa slovensko kulturno društvo dobj kot subvencijo vsega t soč šilingov. Wieser je avstrijskemu predsedniku K:rcbschlaegerju zagotovil, da si bodo koroški Slovenci. ki zahtevajo uresničitev avstrijske državne pogodbe, tudi v prihodnje prizadevali za boljšo povezanost državljanov Koroške, tistih, ki govorijo nemško, in tistih, ki govorijo slovensko. V. B. RAI proli tujini reklamnim oddajam RIM, 18. — Tiskovni urad italijanske radiotelevizije RAI je sporočil, da so zaključili dela pri s voj’h re-petitorjih, ki posreduje' gledalcem v Dolini Aosta programe švicarske televizije in ki odslej ne bodo več oddajali švicarske reklame. Namesto reklamnih oddaj bodo repetitorji oddajali samo stalen signal. RAI je oddajala švicarske oddaje po sporazumu o zaščiti narodnostnih manjšin. Kaj kmalu bodo podoben ukrep sprejeli tudi za oddaje francoske postaje «Antenne 2». Po anketi «Time» Carter v vodstvu WASHINGTON, 18. Ameriška revija «Time» je izvedla anketo v zvezi z možnostjo, ki jo imata oba kandidata na skorajšnjih ameriških predsedniških volitvah za izvolitev v Belo hišo. Demokratski kandidat Jimmy Carte” je trenutno odločno v vodstvu in ima večino glasov v 23 zveznih državah ter v zveznem distriktu Columbia (kjer se nahaja glavno mesto Washington), kar mu daja 280 volilnih glasov. Za izvolitev je dovolj 270 glasov. Gerald Ford, sedanji ameriški predsednik, je trenutno v vodstvu v 17 državan ter razpolaga s 127 volilnimi glasovi. TRŽAŠKI DNEVNIK - : ", -.1 19. oktobra 1976 PO INTENZIVNIH SREČANJIH PRETEKLEGA TEDNA ZASTOJ POGAJANJ USTAVNEGA LOKA Zaradi rimskega CK KPJ, demokrščanskih «tržaških srečanj» in pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti se bodo stiki Tudi letos ie odbor za glasbeno med pokrajinskimi tajništvi nadaljevali šele prihodnji teden ZZVSobams državnega konservatorija «Tartini» Po petkovi seji pokrajinskega sve- akcijo za obnovo in politično - sindi- avtonomne občinske ustanove gle-ta in politični razpravi, ki je bila kalno kvalifikacijo v Trstu in v na- j dališča «Verdi» v Trstu, razpisal 25. OKTOBRA BO ZNAN IZID SIMFONIČNEGA NATEČAJA Nad 80 skladb iz vsega sveta za letošnjo «Nagrado mesta Trst» Letos bo nagrajena ena sama skladba namesto treh, kot doslej V mednarodni žiriji tudi slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak ob tej priložnosti in ki je dala dokaj jasno sliko delikatnega političnega položaja v našem mestu, bo u-pravno-politično delovanje ta teden spet v zastoju v pričakovanju prve jesenske seje tržaškega občinskega sveta, ki je bila najavljena za prihodnji torek, 23. oktobra. V tem času pa bodo doživela zastoj tudi pogajanja, ki so v teku med pokrajinskimi tajništvi ustavnega loka, in to zaradi zaposlenosti nekaterih od protagonistov teh pogajanj. Tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti je na primer že Sinoči je dolinski občinski svet zaključil petkovo nedokončano redno sejo 7. razpravo in odobritvijo variante splošnega regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika občine Dolina. Medtem ko so bili za varianto , - - y. > - 7-1 gradbenega pravilnika vsi soglasni, odpotoval v Rim, kjer se udeležuje , so se pri posameznih točkah splošnega zasedanja centralnega komiteja regulacijskega načrta svetovalci SSk ši deželi. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V Dolini potrjen regulacijski načrt partije, ki se je začelo včeraj s poročilom Berlinguerja. Pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi in celotno vodstvo tržaške KD se trenutno u-kvarja z organizacijo «tržaških srečanj», ki bodo trajala od četrtka do nedelje, ko bo v naše mesto dopotoval sam vsedržavni tajnik stranke Zaccagnini. Kot smo že poroča- in KD nekajkrat vzdržali ali glasovali proti. Na koncu seje je župan izrazil zadovoljstvo nad potekom gostovanja pevcev iz Fivizzana v Dobra in se zahvalil vsem skupinam za prisotnost in zanimanje. Svetovalce je tudi seznanil z rešitvijo šolske zadeve pri Domju. O seji bomo podrobneje še poročali. mednarodni natečaj za simfonično skladbo, imenovan «Nagrada mesta Trsta». To je že 15. tovrstni natečaj. 2. oktobra letos je zapadel rok za dostavitev skladb, ki jih je letos prijavljenih nad SO iz vsega sveta. Natečaj za simfonično skladbo z ali brez solistov (zbor je izključen) v enem ali več stavkih, še nikoli objavljeno in izvajano, ima namen o-vrednotiti simfonično komponiranje ne glede na slog ali tendenco in ne glede na starost skladateljev. Uspeh te pobude je bil — kot že rečeno — tudi letos odličen, kar potrjuje več kot 80 predloženih skladb, v glavnem iz inozemstva. Poleg samega pomena te manifestacije pa ima natečaj svojo visoko umetniško vrednost tudi zaradi prisotnosti članov žirije, ki jo vsako leto sestavljajo skladatelji in muzikologi svetovnega ugleda, pretežno iz inozemstva, kot predvideva pravilnik Zveze za mednarodne glasbene natečaje v Ženevi. V preteklih letih so bili člani tržaške žirije med drugimi Gian Franco Malipiero, Fran-cos Poulenc, Franco Alfano, Arturo Benedetti Michelangeli, Gottfried von Einem, Nino Rota, Giulio Confalo-nieri. Žirijo za letošnji natečaj, ki je 18. t. m. začela pregledovatposamezne partiture, sestavljajo: Vito Levi (predsednik), Antioco Evangelatos (Grčija), Wolfgang Fortner (Nemčija), Virgilio Mortori, Henry Sau-guet (Francija), Alojz Srebotnjak (Jugoslavija) in Gastone Fabbris kot zastopnik RAI. Natečaj je letos nekoliko spremenjen tako kar zadeva organizacijo, kot izvedbo. Namesto treh predvidenih nagrad v prejšnjih letih bo letos podeljena ena sama nagrada v višini 3 milijonov lir, kar znaša kot vse tri prejšnje nagrade skupaj. S tem bo zmagovalcu dano večje in oprijemljivejše zadoščenje, če pa bo med skladbami katera vredna posebne pozornosti, bo objavljena in izvedena na enak način, kot zmagovita. Zmagovita skladba bo razglašena med javno svečanostjo v tržaški občinski palači 25. oktobra, izvedena pa bo v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča «Verdi». li ,bodo od četrtka do sobote v mali dvorani Rossettijevega gledališča , ..........................................................................................imiiiiiiiiim,iiiiiim,ii,„„a tri zanimive razprave, in sicer o novem zakonu o rajonskih konzul-tah, o čemer bo govoril profesor ustavnega prava Francesco D’Ono-frio, o evropski integraciji in bodočih neposrednih volitvah ' v evropski parlament — to temo bo obravnaval član vsedržavnega vodstva KD posl. Granelli — in končno o odnosih med vzhodom in zanodom s posebnim poudarkom na vlogi Trsta po italijansko-jugoslovanskih sporazumih v Osimu. Prav za ta večer, ki se ga bo med drugimi u-dčležil visoki funkcionar ministrstva za industrijo Eugenio Carbone, se pravi voditelj italijanske delegacije VELIKA NAPETOST MED 2700 DELAVCI Jutri v Sfa protestna manifestacija uslužbencev podjetja «Calza Bloch» Večina še ni prejela pisma o odpustitvi iz službe, vendar je dokončna zapadlost rokov blizu Med delavstvom štirih obratov. Pristojne oblasti pa so doslej po-podjetja «Calza Bloch», ki je v za- ! kazale popolno imobilnost. Kar štiri na pogajanjih z Jugoslavijo, vlada ; četku julija zašlo pod težo ogromnih j srečanja z vladnimi predstavniki, veliko zanimanje tudi v zvezi z o-1 dolgov v stečaj in za katero je rav- ki so jih zahtevali sindikati so sé fenzivo, ki jo je v našem mestu pri- j no v teh dneh zapadlo dovoljenje....................... redila nacionalistična desnica okrog, za začasno nadaljevanje proizvodnje tako imenovane «integralne proste ( v režimu nadzorovane uprave, vla-cone», ter z nedavno prijavo posl. | data izredna negotovost in napetost. Tombesija strankinemu razsodišču j Okrog 2.700 delavk in delavcev, od zaradi njegovega nasprotovanja o- teh 600 v tržaškem obratu v indu-simskim sporazumom. | strijski coni, si iz dneva v dan pri- Končno ima ta teden polne roke , čakuje pisma o odpustitvi iz službe, dela tudi pokrajinski tajnik Sloven- Okrog 400 odslovilnih pisem je do, lja ske skupnosti Rafko Dolhar, saj bo ! včeraj že dospelo raznim uradnikom. I proučili nevzdržen položaj. Pose- ” i----— Dokončno bo dovoljenje sicer za-j bej so govorili o jutrišnji osrednji padlo 31. oktobra (medtem ko je z ' protestni manifestaciji, ki jo delav-vidika obratovanja podjetja zapadlo | ski sveti družbe Bloch skupaj s sin-že 15. oktobra), zato bi bila mora- j dikalno zvezo tekstilnega sektorja izjalovila, kar je najbolj jasen do kaz pomanjkanja dobre volje s strani vladnih oblasti, da bi se resno lotile tega perečega problema. V vseh štirih obratih so se zato v zadnjih dneh vrstile večje ali manjše protestne manifestacije. Včeraj so se tudi delavke in delavci tržaškega obrata sestali na skupščini ter nergije bodo Bani, Konkonel, Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica. Občansko podjetje Acegztt opozarja, da bedo v primeru slabega vremena popravila odložili za nedoločen čas. GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1976-77 Kulturni dom v Trstu 23. 10. 1976: OKTET GALLUS - 13. 11. 1976: KOMORNI ORKESTER «PRO MUSICA» iz Beograda, dirigent Djura Jakšič, solist Vladimir Škerlak - violina — 2. 12. 1976: PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih - 20. 12. 1976: KOMORNI ORKESTER «F. BUSONI», dirigent Aldo Belli, solist Mojca šiškovič - klavičembalo - 19. 1. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Boris Švara, solist Neva Merlak - klavir — 12. 2. 1977: Marjan Kozina: Ekvinokcij - opera v 4. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko — 8. 3. 1977: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Irena Grafenauer - flavta — 23. 3. 1977: JANEZ LOVŠE, klavirski recital — 16. 4. 1977: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Črtomir šiškovič - violina Cene abonmajev Parter redni 12.000 lir Balkon redni Parter znižani 10.000 lir Balkon znižani Mladinski in invalidski 4.000 lir 10.000 lir 8.000 lir Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 — tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Danes, 19. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ob stoletnici pesnikovega rojstva bo govoril O KETTEJU IN NJEGOVEM BIVANJU V TRSTU prof. Jože Seražin. Vljudno vabljeni! 3 A N C A Dl Cfi Tržaška kf TO Dl TRIESTE IT NA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 10. 1976 v soboto pokrajinski kongres stranke. Skupščina socialističnih ..sindikalistov CCdL-UIL Skupščina socialističnih sindikalnih kadrov CCdL - UIL je v prejšnjih dneh razpravljala o zadnjih vladnih ukrepih in izrazila zaskrbljenost, ker bodo posledice teh u- la pisma o odpustitvi pravzaprav že dospeti, verjetno pa so ta ukrep za nekaj dni prenesli. Pred grožnjo neizprosne brezpo selnosti, ki se približuje naglih korakov, se delavstvo ogorčeno vprašuje, čemu vladni organi tako dolgo odlašajo z ukrepi, ki bi zagotovili vsaj začasno rešitev problema. Glav- krepov morali nositi predvsem de-1 na zahteva sindikatov je namreč ta, lavci. Poudarjena je bila tudi potreba po učinkovitem sindikalnem boju za novo gospodarsko politiko produktivnega razvoja, ki naj zajamči popolno zaposlenost in razvoj najbolj zapostavljenih delov države. Glede krajevnega sindikalnega položaja so na skupščini obsodili pomanjkanje demokratičnega življenja v tržaški CCdL - UIL in njene pogoste odklone od splošnih smernic federacije in od bojev za sindikalno enotnost. Sklenili , so tudi ustanoviti manjšinsko socialistično komponento, da bi znotraj UIL vodili da bi finančna družba GEPI prevzela pobudo v roke ter zagotovila začasno upravljanje. Medtem pa bi bilo treba izdelati podroben načrt za preosnovo in nadaljevanje proizvodnje ter za ohranitev delovnih mest. Delavstvo in sindikati si pričakujejo, da bodo obrate (od katerih sta dva iz vidika tehničnih in drugih naprav v sorazmerno dobrem položaju, medtem ko sta za druga dva potrebne velike naložbe), prevzeli zasebni podjetniki, ki bi jih z ustreznimi finančnimi olajšavami lahko rešili iz krize ter s tem ohranili tudi zaposlitveno raven. UlliaiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiHiiii NEDE NI VEC Ne moremo in ne moremo dojeti, še manj pa se sprijazniti s kruto resnico, da Nede ni več med nami. Upira se nam misel, da Te je v mladih letih, ko si komaj začela živeti in kovati načrte, kako vzgajati ljubo hčerkico Evo skupaj z možem Zoranom, ugrabila kruta smrt pri samih triintridesetih letih. Ni Te več. Zahrbtna bolezen Te je spravila v prerani grob, ko si bila, skoraj bi rekli, na začetku življenja. Usoda Ti ni bila nikoli mila, vendar si jo vedno prenašala z veselim in nasmejanim obrazom, čeprav Te je življenje teplo že od rane mladosti, ko so Ti fašisti odpeljali o-‘četa in ga sežgali v Rižarni. S svojim čudovitim in odprtim značajem, s svojim veselim nasmehom, pa si znala premostiti tudi najhujše težave in ovire. Nisi še dozorela v dekletce in že si zapustila tesno okolje rodnega Borštiča, da si se vključila v aktivno delo. Bila si povsod, v slovenskem gledališču, v prosvetnem društvu «Škamperle» in kot navdušena športnica v združenju «Bor» že od ustanovitve, kjer si prispevala, da je odbojkarska ekipa uspevala, tako kot si se vsestransko razdajala na prosvetnem polju in bila prisotna z idejami, pobudami in delom pri vsaki društveni prireditvi. Po končani trgov- ski akademiji je bila Tvoja glavna skrb delo. Življenje Te je kasneje pripeljalo na Opčine, kjer si našla sorodno dušo, vendar si bila vedno navezana na rodni Sv. Ivan, kamor si ob vsaki priliki prihajala, da smo lahko vedno računali na Tvojo pomoč. Nikoli nismo zasumili, da Ti zahrbtna bolezen spodkopava mlado življenje, ker si vedno znala skriti svoje težave in tegobe. Mi vsi smo v Tebi videli veselo in nasmejano Nedo, ki nima nikoli problemov in je vedno pripravljena na uslugo. Nimamo besed, ne moremo najti izrazov, s katerimi bi vsaj v malenkostni meri povedali, kako smo Te imeli radi. Še vedno ne moremo verjeti, da Te ni več, da ne boš več v naši sredi in da ne bomo več slišali Tvojega prešernega smeha. Krvavi nam srce, a pomoči ni. Naj Ti bo lahka domača zemlja. LOJZE ABRAM prirejajo v državni prestolnici. Mogoče se bo nekaj vendarle premaknilo v pozitivno smer na novem srečanju med sindikati in ministri za proračun, delo in industrijo, V četrtek prcces proti Samu Pahorju V četrtek bo zopet sedel na zatožni klopi tržaškega sodišča prof. Samo Pahor. Na kazenskem sodišču bo namreč prizivna razprava preti razsodbi pretorja Trampuša, ki je 13. decembra 1974 obsodil prof. Pahorja na 60.000 lir globe zaradi kršitve člena 651 kazenskega zakonika. Pahor je bil namreč obtožen, da mestnemu redarju ni hotel pokazati dokumentov, medtem ko je dejansko le zahteval prevajalca, kot to predvideva čl. 5 posebnega statuta priloženega londonskemu sporazumu. ® S tržaške univerze sporočajo, da bo pred tečajem fizike za študente prvega letnika inženirstva nekaj predavanj iz matematike. Ta predavanja se bodo pričela danes ob 9. uri v avli «Ciamician» na Inštitutu za aplicirano kemijo inženirske fakultete. Seje rajonskih konzult Drevi ob 19. uri se bo v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska konzulta za Staro mitnico. Ob 20. uri se bo na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F, sestala sve-toivanska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o gradbenem dovoljenju za študentski dom. Ob isti uri se bo sestala tudi konzulta za Val-mauro in Naselje sv. Sergija, na kateri bodo govorili o položaju na področju Sv. M. M. Sp. (Altura). V Ul. Battisti 14 pa bodo na rajonski konzulti za Novo mesto in Novo mitnico razpravljali o izstavitvi dveh gradbenih dovoljenj. Vzhodni Kras jutri pet ur brez elektrike Vasi vzhodnega Krasa bodo jutri pet ur brez elektrike. Zaradi raznih del na električni napeljavi visoke napetosti, bodo namreč od 9. do 14. ure prekinili tok. Brez električne e- Na Opčinah razstava r o koroških Slovencih Da bi naši ljudje bolje spoznali k&kPikoroškihjSlgvencev za narodnostne pravice, se bo v okviru prosvetnega društva Tabor na Opčinah odprla prihodnji petek ob 20.30 zanimiva in kakovostna fotografska razstava z naslovom «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice». Razstava bo odprta tudi v soboto in nedeljo. Otvoritvi bo prisostvoval in spregovoril predstavnik koroških Slovencev. Domača dramska skupina pa bo v nedeljo popoldne ponovila, po vrsti lepih uspehov in priznanj na obeh straneh meje, dramatizirano novelo Prežihovega Voran-ca «Samorastniki», ki se dogaja prav na koroških tleh. Domači prosvetni delavci so prepričani, da bosta razstava in predstava bili deležni izrednega obiska v znak solidarnosti s koroškimi brati. Ameriški dolar: debeh 865.— drobni 835.— Funt šterling 1430.— Švicarski frank 353.— Francoski frank 171.— Belgijski frank 21,75 Nemška marka 354,50 Avstrijski šiling 49,50 Kanadski dolar 860.— Holandski florint 336.— Danska krona 142.— švedska krona 179.— Norveška krona 158.— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 4L— drobni .41,- MENJALNICA .'-V . ■ ; ■: . • vseh tulih valut Miro in Silvana Klabjana je osrečil prvorojenček BORUT Srečni mamici in tatu čestitata prijatelja Drago in Paulo z družinama K mizi Mire in Silvana Klabjana je prisedel še BORUT Srečnima staršema čestita, malemu Borutu pa želi vse najboljše v življenju MARIO NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Uspel izpopolnjevalni tečaj za pomožno osebje vrtcev Prvi dan tečaja so udeleženci poslušali razna predava-nja, drugi dan pa so bili porazdeljeni v delovne skupine Tržaška občinska uprava je nred dnevi priredila tečaj za pedagoško izpopolnjevanje za pomožno osebje občinskih otroških vrtcev. Gre za prvo tovrstno pobudo, kar pomeni, d ase doslej sploh ni posvečala pozornosti neučnemu osebju, kot da bi bila vzgoja otrok izključno stvar učiteljev, vzgojiteljev in drugih šolskih vodilnih organov. Nedavni izpopolnjevalni tečaj je zato dokaz, da se v šolskem sistemu marsikaj spreminja in razvija in da šola ni mišljena več kot nekakšna vertikalna struktura, osnovana predvsem na delu enega vzgojitelja, temveč kot vzgojna skupnost, v kateri i-majo vsi določeno nepogrešljivo vlo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii mi milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiif USPEŠNA AKCIJA NABREŽINSKIH KARABINJERJEV Usodna ljubezen do lova (in do orožja) Preiskava o ponarejenem 50.000-lirskem bankovcu Karabinjer,- iz Nabrežine so v zadnjih dneh prijavili sodišču zaradi raznih kaznivih dejanj kar pet mladoletnikov. Pred nekaj dnevi so v bližini Gabrovca izsledili 17-letna Tržačana A. P. in M. Z., ki sta streljala divjačino kljub tem i, da nista imela orožnega lista in dovoljenja za lov. Ko so ju karabinjerj. prijeli, sta imela že ustreljenega fazana. Pri sebi sta imela poleg puš\ še večje število nabojev in «kopijo» samokresa vrste luger. Zaradi tatvine pa se bo moral zagovarjati na sodišču 16-letni mehanik S. D. iz Trsta. Pred dnevi je nam- reč ukradel fiat 500, last Giovannija Alberija s Proseka. Mladenič Je avto ukradel na Proseku in ga zapeljal na bližnjo gmajno, kjer se je avto vnel. Karabinjerji so ga obtožili tatvine, povzročitve materialne škode in vožnje brez vozniškega dovoljenja. V bližini Križa pa so pri dveh mladoletnikih, 16-letnem S. M. in 17-letnem R. G. našli dele treh motornih koles; ugotovili so, da je bilo eno motorno kolo ukradeno v Trstu, za drugi dve pa še ne vedo, kje sta ju mladeniča izmaknila. Vsekakor so oba prijavili sodišču pòd obtožbo tatvine. V okvir širše akcije pa sodi boj proti razpečevalcem ponarejenih bankovcev po petdeset tisoč lir. V bližini Proseka je namreč nekdo razpečeval ponarejen petdesettisočak in na osnovi tega bankovca so uvedli preiskavo, ki je steki v Tržiču, v Rimu in v Viterbu. Zaradi stroge preiskovalne tajnosti nismo mogli o tem izvedeti nobene podrobnosti. V zadnjih dneh so karabinjerji tudi našli več ukradenih avtov, ki so jih tatovi nustili na gmajni: dva pri Bazovici in kar tri pri Opčinah. go. Če je takšno gledanje pomembno za vse vrste šol, potem je še posebno pomembno za otroške vrtce, v katerih pridejo otroci pravzaprav prvič v neposredni stik z življenjem v širši skupnosti. Izpopolnjevalni tečaj za pomožno osebje občinskih otroških vrtcev je bil razčlenjen v dva dni. Prvi dan so bila na sporedu tri predavanja. Prof. Claudio Desinna je na široko govoril o problemih vzgojne funkcije pomožnega osebja otroških vrt cev. Sledilo je predavanje predstavnice vodstva občinskih otroških vrtcev Gine Badiali, ki je govorila o specifičnih nalogah pomožnega o-sebja, dr. Valnea Nuciari pa je o-bravnavala higiensko-zdravstvene probleme. Drugi dan tečaja je potekal delovnih skupinah. Udeleženci tečaja so se porazdelili v pet delovnih skupin. Vsaka od teh skupin je o-bravnavala različne teme. na koncu pa so si izmenjali mnenje in izkušnje o opravljenem delu. Kino Ariston 16.15 «Stop a Greenwich Vil-lage». Igra S. Winters. Zadnji dan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Eva nera». Igrata Lara Gemser in Jack Palance. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Afrika erotika». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Brutti, sporchi e cattivi». Igra Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal Excelsior 15.30 — 17.40 - 19.50 — 22.15 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in A-lain Delon. Eden 16.00 «Mimi Bluette — fiore del mio giardino». Igra M. Vitti. Barvni film. Prepovedan mladini Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento -atto I.». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «L’Italia s’è rotta». Igra D. Di Lazzaro. Barvni film. Capitol 16.30 «Napoli violenta». Igrata M. Merli in U. Lenzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni risani film Walta Disneya. Siedi risanka «Pecos Bill». Moderno 16.00 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis in Roger Moo re Barvni film. Filodrammatico 16.00 «La coccolona». Mladini pod 18. letom prepovedan. Impero 16.00 «L'uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Baby sitter — un maledetto- -pastìccio». [grata Maria Schneider in Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mia dini pod 14. letom,-— Ideale 16.00 «Grazie nonna». Igrata E. Fenech in E. Simonetti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Il cervello». Barvni zabavni film. Igrata David Niven in Jean Paul Beimondo. Radio 16.00 «Le guerriere dal seno nudo». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Včeraj-danes DANES, torek, 19. oktobra ETBIN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.13 — Dolžina dneva 10.46 — Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 14.57. JUTRI, sreda, 20. oktobra FELICIJAN Vreme včeraj: Najvišnja dnevna temperatura 18 stopinj, najnižja 11.6. ob 19. uri 12.3, zračni pritisk 1008,3 mb narašča, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 2 km na uro, morje razgibano, temperatura morje 19.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. oktobra 1976 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 88-letna Lucia Milani vd Girotte, 80-letni Nazario Cociani. 76-letni Umberto Tirel, 76-letni Giuseppe Serlenga, 81-letna Emma Jenco vd. Calligaris, 89-letna Marcella Ghermì vd. Giaconi, 79-letni Francesco Gabriel, 73-letna Lucia Biasutto vd Donvito, 74-letna Francesca Pipan vd. Daveggia, 86-letm Pietro Clinari, 54-letni Carlo Segina, 89-letna Antonia Zadnik vd. Savoldelli. 0 Drevi ob 20.30 bo na sedežu sekcije KPI za Rocol (Rocolska cesta 79) sestanek na temo «KPI in evropske komunistične partije: sožitje in ideološke ter strateške razlike». Govoril bo sen. P. Sema. Smrtne posledice prometne nesreče V nedeljo je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice podlegel poškodbam 79-letni Francesco Gabriel z Grete 16. Gabriela je v soboto popoldne podrla s svojim dostavnim fiatom 35-letna Margherita Colini in Ul. D’Alviano 70, ko je prečkal cesto na prehodu za pešce. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Inam - Al Cedro, Trg Oberdan 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Tečaji mednarodnega jezika ESPERANTO se pričnejo danes, 19. oktobra. Informacije in vpisovanje pri TRŽAŠKEM ZDRUŽENJU E-SPERANTISTOV - Ul. Trento l./L nadstropje — tel. 37-117 ob delavnikih od 17.30 do 20. ure. ob torkih in petkih tudi od 20. do 22. ure. GLASBENA MATICA Koncertna sezona 1976-77 Prvi abonmajski koncert V soboto, 23. oktobra 1976, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu OKTET GALLUS Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmjskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma Razna obvestila Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo ponoven sestanek vseh slovenskih študentov fakultete v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 v Ul. Università 7. Nadaljevali bomo razpravo o predlogih svetu za obravnave manjšinske problematike na fakulteti v akademskem letu 1976/77. Šolske vesti Združenje staršev osnovne šole na Opčinah vabi vse starše in prijatelje šolske mladine na četrti redni občni zbor, ki bo danes. 19. t.m., ob 20. uri v šolskih prostorih. Ravnateljstvo državnega nčiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo Razstave V umetnostni galeriji palače Lo-stanzi je razstava del Edoarda De-vette, ki jo je pripravil muzej Re-voltella. Prispevki Ob 1. obletnici smrti nepozabnega očeta Emila Kalca daruje hči Elvira Heri z družino 5.000 lir za Slovenski dijaški dom in 5.000 lir za košarkarki odsek ŠD Polet. Ob I. obletnici smrti očeta Emila Kalca daruje Lidija Lovriha 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Dolini. Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča daruje Marija Križmančič. (Bazovica 15) 2.000 Ur za Dom han-dikapiranih na Opčinah. V spomin na Jožefa Podobnika daruje inž. Jožef Sosič 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Jožefe Žerjal darujejo družine Glavina-Jan-kovič 5.000 lir za opremo dvorane v Borštu. V počastitev spomina Jožefe Žerjal daruje družina Sedmak (Boršt 15) 5.000 lir za PD Slovenec. Ob smrti sestre NEDE izrekajo nameščenci Založništva trža škega tiska in uredništva Primorskega dnevnika svojemu delovnemu tovarišu Vojku Mijotu in svojcem globoko sožalje. Globoko pretreseni ob bridki novici, da nas je še v cvetu mladosti za vedno zapustila dolgoletna društvena odbornica in vestna pomočnica NEDA MIJOT - SOSIČ izrekamo odborniki prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu iskreno in občuteno sožalje mami Lojzki, možu Zoranu, bratu Vojku, teti Mariji in vsem hudo prizadetim sorodnikom in svojcem. Globoko užaloščeni ob kruti in prerani smrti svoje dolgoletne članice NEDE MIJOT - SOSIČ izraža ŠZ Bor iskreno sožalje družini in svojcem. Ob prerani smrti drage prijateljice Nede izrekata globoko sožalje vsem sorodnikom Elči in Lojze Abram. Ob bridki izgubi drage prijateljice Nede Mijot-Sosič izrekata vsem sorodnikom globoko sožalje Lidija in Mario Šušteršič. 1975 - 1976 Ob 1. obletnici smrti moža, očeta in nonota Emila Kalca se ga z žalostjo spominjajo Žena Marija, hčere Elvira, Lidija in Olga z družinami. Trebče, 19. oktobra 1976 Neizprosna bolezen je ugasnila nasmeh naše NEDE MIJOT por. SOSIČ Datum pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo hči Eva, mož Zoran, mati Alojzija, brat Vojko z družino, teta Marija ter družine Sosič, Zupančič, Marzetti, Bolčina, Križ-mančič, Apollonio, Milkovič in drugi sorodniki. Opčine, Bazovica, Trst, 19.10.1976 Dne 18. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi ALOJZ PREMERL (GIGI) Pogreb bo jutri, 20. t m., ob 11.30 iz kapele pri Magdaleni. Žalostno vest sporočajo: žena Fani, hči Vera z možem, sestre in drugo , sorodstvo Trst, 19. oktobra 1976 Vsem, ki so ga poznali, sporočamo, da je 8. t.m. nepričakovano in mnogo prezgodaj v Trstu umrl naš ljubljeni JULIJ PAVLETIČ učitelj, glasbenik, udeleženec NOV od leta 1941. K zadnjemu počitku smo ga v družinskem krogu položili včeraj v Ljubljani. Družina Trst, Ljubljana, Ptuj, čiritež, 19. oktobra 1976 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1976-1977 V ABONMAJU Franček Rudolf: Neznani Benečan: Thornton Wilder: Ivan Cankar: Carlo Goldoni: ZA OTROKE Carsten Kriiger - Volker Ludwig: Svetlana Makarovič: REPERTOAR KOŽA MEGLE (igra v dveh dejanjih). Krstna uprizoritev. Režija Jože Babič BENEČANKA (La Venexiana). Prvič v slovenščini. Prevedel Ciril Kosmač. Režija Mario Uršič TUDI TOKRAT SMO JO SREČNO ODNESLI. . . (The slfin of our teeth). Prvič v slovenščini. Prevod in režija France Jamnik TUJCI V DOMOVINI ali strah ima velike oči. Krstna uprizoritev dokumentarne drame. Režija Mario Uršič POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Režija Mile Korun. Gostovanje SLG iz Celja PAHLJAČA (Il ventaglio). Prevedel Vladimir Koch. Režija Mario Uršič. Gostovanje PDG iz Nove Gorice GLASBENA KOMEDIJA. Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba PONOVITVE Frank Wedekind: Josip Tavčar: Aldo Nicolaj: Georges Feydeau: REPERTOARNI GLEDALIŠČ MAKS ŽVIŽGAČ. Režija Marijan Bevk SOVIČA OKA. (Marionete). Režija Matjaž Loboda. Gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane POMLADNO PREBUJENJE IGORJU UGAJA BACH STARA GARDA CHAMPIGNOL ALI VOJAK PO SILI NAČRT PREDVIDEVA GOSTOVANJA VSEH SLOVENSKIH POKLICNIH VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (okoliški — popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) CENE ZA ABONENTE: premiera ponovitve Parter I. (sredinski sedeži) 17.000 lir 9.000 lir Parter H. (ostali sedeži) 14.000 lir Balkon 5.000 lir 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Vpisovanje abonentov od 19. do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu. ABONMA V GORICI Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov od 19. do 30. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko od 19. do 23. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV I. sedeži 10.000 lir (parter in balkon) II. sedeži 7.000 lir (parter in balkon) Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir JUTRI SPET REDNA SEJA SVETA --------——■—-— niuuimiiiiiiiiii|U|„„l|I|||M||||||.................... VČERAJ NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU Stroga kazen za mlade Zagrebčane Mladen Adanič bo moral presedeti 5 let, druga dva pa po 3 leta in dva meseca Žolčen poseg zastopnika zasebne stranke in oster govor državnega tožilca . Enajst let in štiri mesece zapora ?.Kupna. kazen, ki jo je tržaško sodišče včeraj prisodilo trem mla-Zagrebčanom, ki so v ponede-jek, n. t.m., zvečer napadli in oro-Pah lastnika tobakarne v Ul. Crispi, -letnega Emilia Crevatina. I7i " .ni Mladen Adanič, njegov -letni bratranec Marjan in 16-letna f's”a Gornbar so 8. oktobra zbežali doma z namenom, da se izselijo Kanado, še istega dne so prišli rst' kjer so v dveh dneh zapravili vseh 150 tisoč lir, ki so jih imeli f se ji- V ponedeljek so tako osta-,!ez denarja in Mladenu se je po-hoi^a z?“is.el- M si ga preskrba dokaj lahek način. Vsi trije so stopili v tobakarno v Ul. Crispi, l e lim . Je zdela v dovolj zakotni uba, prosili Crevatina, naj jim poka- »■asrassESS zavojčkov cigaret in zbežali. Cre-vatin se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v štirih dneh. Crevatin je izjavil, da so mu ukradli 250 tisoč lir, vžigalnik in 30 zavojčkov cigaret, mladi Zagrebčani, ki so brez oklevanja priznali dejanje, pa so vztrajali pri trditvi, da je bilo v blagajni le približno 105 tisoč lir in da o vžigalniku ne vedo ničesar. Takoj po ropu so zbežali in karabinjerji so jih izsledili naslednjega večera pri Nabrežini. Dejali so, da so potrošili 4.500 lir, pri sebi pa so imeli nekaj več kot 100 tisoč lir. Včerajšnja razprava se je začela v precej napetem vzdušju. Crevatin se je prijavil kot zasebna stranka in zastopal ga je odv. Nardi, ki je zahteval 5 milijonov lir odškodnine. Sicer pa je bil odv. Nardi nenavadno oster. Odločno je zahteval zelo strogo kazen, ki naj bo «zgled za te «uuimni, I1111I11IllllllI111M1| ■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin VČERAJ Nfl VSEH PETIH SODIŠČIH V NAŠI DEŽELI Zaključene volitve članov vrhovnega sodnega sveta Največ glasov je prejela lista «Magistratura indipendente» Na vseh petih sodiščih naše dežele so se včeraj zaključile volitve v vrhovni sodni svet. Tudi tokrat je relativno večino osvojila reakcionarna skupina «Magistratura indipen-. nte» z 42 glasovi, razveseljiv pa le uspeh laične «Impegno costituzionale», pluralističnega značaja — vključuje sodnike političnega loka od demokristjanov do socialistov — « je zasedla drugo mesto s 37 glasovi. Druge liste pa so v naši deželi Prejele zelo majhno število glasov: P? 7 glasov «Terzo potere» in «U-nione magistrati italiani», le 2 glasa, enega v Trstu in enega v Vidmu, Pa levičarska «Magistratura democratica». Od 105 vpisanih sodnikov Uh je v naši deželi volilo 95, to je nekaj več kot 90 odstotkov. Če analiziramo podatke po posameznih sodiščih, ugotovimo, da pripada Gorici kaj žalostno prvenstvo: vseh 10 sodnikov, ki se je udeležilo vMitev, je volilo za reakcionarno «Magistratura indipendente». Ta lista je prejela relativno večino tudi v Vidmu (11 glasov od skupnih 24), absolutno pa v Pordenonu (5 glasov od skupnih 9), medtem ko je v Tolmeču prejela le 1 glas od skupnih 7. Zanimiv pa je rezultat v Trstu, kjer je prejela relativno večino lista «Impegno costituzionale» z 21 glasovi, sledi «Magistratura indipendente» (15 glasov), «Terzo potere» in «Unione magistrati» imata po 4 glasove, «Magistratura democratica» pa 1 glas. Precejšnje število preferenc sta prejela tudi oba tržaška kandidata: Eugenio Zumin na listi «Impegno Costituzionale» je prejel 32 preferenčnih glasov, od teh 21 v Trstu, Gianni Rosario na listi «Magistratura indipendente» pa 39 glasov, od teh 13 v Trstu. Ti rezultati niso potrebni daljšega komentarja, saj govorijo sami. Taki izidi namreč potrjujejo dejstvo, da je tržaško sodstvo v reakcionarnih rokah, ki smo ga navedli vsakokrat, ko so se znašli na zatožni klopi ljudje, ki so bili krivi samo tega, da so se borili za svoje pravice (prof. Samo Pahor) ali za demokratičen razvoj družbe (psihiater dr. Basaglia). neustrašne ljudi». Mlade obtožence je prikazal kot krvoločneže, za nameček pa je zahteval, naj sodišče o-dredi objavo razsodbe v slovenskem dnevniku, «da bodo na drugi strani meje vedeli, kaj jih tukaj čaka». Nič manj oster ni bil državni tožilec dr. Brenči, ki je dejal, da gre za pravi rop, kateremu ni mogoče priznati olajševalnih okoliščin. Svoje zahteve po izredno strogih kaznih je podprl tudi z ugotovitvijo, da «ti ljudje rovarijo pri nas, ker jih v domovini za taka dejanja čaka strogi zapor s prisilnim delom, pri nas pa v zaporu poslušajo radio in gledajo televizijo». Zato je zahteval, naj jih sodišče spozna za krive in obsodi Mladena Adaniča na 10 let zapora in 500 tisoč lir globe, druga dva pa na 8 let zapora in na 300 tisoč lir globe. Dogodke je v dokaj drugačni luči o-risal zagovornik odv. Filograna, ki je dejal, da gre sicer res za težko kaznivo dejanje, ki pa nikakor ne sme postati sredstvo za opomin in zgled drugim. Opozoril je, da je Crevatin okreval v nekaj dneh, da so bili napadalci neoboroženi, in da je dejanje sicer pobalinsko, nikakor pa ne krvoločno, kot ga je hotel prikazati zastopnik zasebne stranke. Odv. Filograna je tudi zahteval, naj se sodišče pozanima za družinske razmere vseh obtožencev in naj zasliši starše obeh mladoletnikov, kar so sodniki zavrnili in so se zado-viljili z izjavo vseh treh Zagrebčanov, ki so dejali, da niso bili nikoli obsojeni in da izhajajo iz poštenih družin. Vsekakor je odv. Filograna zahteval najnižjo možno kazen in pogojno izpustitev na svobodo vsaj za oba mladoletnika. Po sorazmeroma dolgem posvetu je sodišče (predsednik Serbo, prised. nika Salerno in Gridelli) spoznalo vse tri krive ropa in povzročitve telesnih poškodb in obsodilo Mladena Adaniča na 5 let zapora in 350.000 lir globe, druga dva pa na 3 leta in dva meseca zapora ter na 200.000 lir globe. Zasebni stranki so priznali pravico do odškodnine 1.300.000 lir. Odv. Filograna je napovedal, da bo vložil priziv, že v prihodnjih dneh pa bo zaprosil pristojnega sodnika, da bi dovolil Marjanu Adaniču in Gombarjevi, da se občasno srečata v zaporu. Ob koncu včerajšnje razprave sta si namreč s solzami v o-čeh planila v objem in potreben je bil poseg karabinjerjev, ki so po daljšem prigovarjanju ločili mlada zaljubljenca. Bodo na jutrišnji seji končno izvolili predsedniku pokrajine? Še vedno negotovost: enobarvni odbor ali odbor KD-PRI Jutri ob 18.30 se ponovno sestane pokrajinski svet. V prvi točki dnevnega reda je izvolitev predsednika pokrajinske uprave, zatem bi se morali svetovalci spoprijeti še z izvolitvijo štirih odbornikov in dveh namestnikov. Ta dnevni red se na sejah pokrajinskega sveta ponavlja že tri polne mesece in težko je reči, če bo jutri konec krize, v kateri se nahaja pokrajinska uprava. Ni še dano vedeti ali pride do i-zvolitve enobarvnega odbora sa- j ja mih demokristjanov, prav tako ne vemo še, če bodo v odbor vstopili republikanci in socialdemokrati. Prav tako ni še znano, kdo naj bi bil predsednik. Nekateri v KD se še v®dno zavzemajo za Agatija, precej pa se omenjata imeni odbornika Lodija in načelnika svetovalske skupine Reverdita. Po neki logiki bi bil moral biti izvoljen Lodi, po logiki struj v notranjosti KD pa Re-verdito, ker spada v strujo bazi-stov, Lodi pa je morotejec. Stališče republikancev in socialdemokratov je še vedno nejasno. Pokrajinsko vodstvo republikanske stranke se sestane danes zvečer in bo dokončno sklepalo ali neposredno sodelovati v odboru ali pa ga podpirati od zunaj. Sprememba v sestavi republikanskega predstavništva daje sklepati, da se bo republikanska stranka zavzela za sodelovanje. Socialdemokrati pa o-stajajo na stališču, tako je vsaj bilo do sobote, da je bolje ostati izven odbora in mu nuditi podporo do glasovanja o proračunu, ki bo januarja ali februarja. Če pride do take podpore sredinskih strank enobarvnemu ali večbarvnemu odboru, bodo tako socialisti kot- komunisti ostali v opoziciji, kajti KD ostaja trmasto na stališču, da je moč sprejemati nasvete in pomoč opozicijskih strank, da pa ni možno neposredno sodelovanje komunistov v upravljanju pokrajinske uprave. KPI in PSI seveda odločno zavračata tako pojmovanje, kajti iz upravičenih razlogov nočeta podpirati majajoče se sredinske barke, ne da bi imeli od tega neposredne odgovornosti in soodgovornosti. od svojega prvotnega načrta obnovitve sedanjih prostorov. Delegati so predstavnika osrednje državne oblasti opozorili tudi na posledice, ki bi jih utegnila imeti preselitev tako pomembnega trgovskega o-bjekta iz sedanjega mestnega sre dišča. Goriški prefekt je delegaciji obljubil svoje posredovanje pri osrednjem vodstvu podjetja Standa, za čimprejšnjo rešitev pomembnega vpra- Tudi naše občine vključene v potresno področje Tudi občinska uprava v Dober dobil sporpča, .M» bodo v skladu z deželnim zakonom št. 56 od 24. septembra 1976 tudi tiste občine, ki niso bile vključene v deželni zakon št. 15, deležne ugodnosti za popravilo in zidanje hiš, ki jih je poškodoval potres. Prejšnji dan nam je takšno obvestilo poslala občinska uprava v Gorici, prav gotovo pa se zadeva tiče tudi ostalih dveh občin, sovodenjske in še zlasti šte-verjanske, kjer je potres povzročil škodo na nekaterih zgradbah. Dodati moramo, da bo moral lastnik poškodovane zgradbe sam prevzeti strošek 500.000 lir od ugotovljene škode. Občinske uprave so morebitnim prosilcem na voljo za vsa pojasnila. Uslužbenci Stande pri goriškem prefektu Goriški prefekt Barraso je prejšnji teden sprejel sindikalno delegacijo, ki so jo sestavljali tajnika sindikata Fulcta Pini in Antonaci ter nekateri predstavniki uslužbencev v podjetju Standa. Goriškega prefekta so seznanili s čudnim zadržanjem uprave podjetja, ki še po petih mesecih, odkar je bilo izdano gradbeno dovoljenje za obnovitvena dela v stavbi v Ulici Contavalle, ni pričelo z deli. Uslužbence za-skrblja tudi to, da ne vedo. ali se je uprava odločila za zgraditev nove podružnice, ali pa je odstopila Ogorčenje zaradi procesa proti Izidorju Predanu Danes dopoldne bo pred okrožnim sodiščem v Vidmu sodna razprava proti odgovornemu uredniku Novega Matajurja, dolgoletnemu javnemu in kultumo-prosvetnemu delavcu v Beneški Sloveniji Izidorju Predanu. Obtožujejo ga, da je širil «neresnične in tendenciozne vesti», ko je v imenu vseh slovenskih beneških in izseljenskih društev nesel v tiskarno lepak, v ka- priložnosti ugotovili, da je to dejanje napad na pravico slovenskega zbora Nediški puobi, da poje v svojem jeziku. Uvedba sodnega postopka proti Izidorju Predanu vzbuja po eni strani ogorčenje med vso slovensko javnostjo. Prepričani smo, da bo sodišče spoznalo zmoto, ki je bila storjena s prijavo, in Izidorja Predana sploh ne bo sodilo, ker je kot Slovenec storil samo svojo dolžnost, da se skupno z vsemi beneškimi Slovenci bori za pravico rabe svojega jezika v zasebnem in tudi v javnem življenju. • Goriška občina razpisuje javni natečaj, katerega se lahko udeležijo umetniki italijanske narodnosti. Gre za izdelavo umetnine, s katero bodo olepšali športno središče v Stražicah. Jutri seja konzulte za etnična vprašanja V GALERIJI IL TORCHIO ANDREJ KOSIČ SPET V DOMAČEM KRAJU Razstava akvarelov bo odprta do konca meseca 'ù h ; , : N ■ H i ! i 1 ■ 'i; . : 1 ■ 1 . j ; I ‘ J ■ | Konzulta za etnična vprašanja občine Gorica se ho ponovno sestala jutri, v sredo, ob 18.30 v prostorih županstva. Na dnevnem redu je čitanje in odobritev zapisnika terem so obsodili policijski sklep o, prejšnje seje in razprava o šolskih zapori gostilne v Ščigli in ob tej in urbanističnih vprašanjih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiliii,ii,lii,iiillllllllliIIIIII mm m um, ZAKAJ SO RIBE TAKO REDKO NA NAŠIH MIZAH Na goriški tržnici poprečno le okrog 300 kg rib, školjk in mehkužcev na dan Letno 90 ton ali 2,2 kg na vsakega prebivalca - Čeprav so ribe bolj poceni, se gospodinje raje odločajo za meso Z nekaterih krajev na Goriškem se vidi morje. Samo 30 km je do obale, zato bi lahko rekli, da je Gorica obmorski kraj. če pa upoštevamo, koliko ribjega mesa poje poprečno vsak Goričan, potem si lahko predstavljamo, da leži tale naša Gorica nekje visoko v hribih, bogu za hrbtem, kjer so ribe na mizi vsake kvatre enkrat. Zdi se neverjetno. Dnevno prodajo na ribji tržnici poprečno okrog 300 kg rib in rašhlh-morskih sadežev, če' pri tem računamo, da je ob nedeljah in praznikih zaprta, potem ta količina nanese v enem letu približrio 90 ton. Z drugimi besedami, vsak Goričan kupi poprečno v enem letu nekaj čez dva kg rib, kar na žalost resda ni veliko. Morda pa je poprečje še nekoliko nižje, če upoštevamo tudi dejstvo, da se na gori-ški tržnici oskrbujejo tudi številne gospodinje iz okoliških krajev. Največ rib se še vedno proda ob petkih, ko prodana količina doseže tudi petsto, šeststo kilogramov. Tudi četrtek je ugoden dan. Mrtvilo pa je ob ponedeljkih. Morske ribe in sadeže dostavljajo največ iz Gradeža, postrvi pa iz nekaterih gojišč v deželi. Žal pa nismo uspeli izvedeti, odkod dobivajo zmrznjene ribe, tudi tiste velike, od katerih režejo čudovite zrezke! Zgoraj smo zapisali, da poraba res ni velika. Verjetno pa se v kratkem času tudi ne bo povečala, pa čeprav si v Rimu od časa do časa omislijo drago reklamo, ki ima za cilj pospeševanje porabe plave ribe, na drugi strani pa zmanjšanje Prejšnji teden sta Mario in Hedvika Jovaneževi drugič zavezala plav trak na zibelko. Rodil se jima je PETER Srečnima zakoncema čestitata ŠZ Mladost in PD Jezero iz Doberdoba iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMimiimiiimimiinMiiimiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiUHiii OB VSEDRŽAVNEM DNEVU ZNAMKE Dijaki so sodelovali pri izdelavi osnutka znamke Med nagrajenimi v Gorici tudi dve dijakinji nižje srednje šole «I. Trinko» Letošnji dan znamke, ki se tako v Italiji kot v drugih državah Evrope vrši prvo nedeljo v decembru, so letos v Italiji preložili na 18. oktober, ker je te dni v Milanu svetovna filatelistična razstava in so zato hoteli to tradicionalno manifestacijo, v kateri sodeluje na stotisoče dijakov, združiti s prvo tako veliko mednarodno filatelistično razstavo. Poštne uprave so priredile v vseh pokrajinah srečanja z dijaki, kjer so nagradile dijake, ki so se najbolje izkazali na vsedržavnem natečaju za osnutek znamk za Dan znamke in v nalogah, ki so imele letos kot naslov «Ohranimo okolje». Poštna direkcija prepušča namreč otrokom izdelavo osnutkov za tri vsakoletne znamke. Lani si je tako čast priborila dijakinja iz Gorice in zato je razumljivo, da se je letos veliko dijakov iz naše pokrajine udeležilo natečaja. Ni bilo pa letos v Gorici vsedržavnih zmagovalcev. Svečanost je bila v nedeljo v centru Stella matutina, kjer so odprli tudi razstavo znamk iz zbirk naj-ajših članov goriškega filatelistič- IUL I ml; nega krožka. Prvo nagrado za osnutek znamke je dobil dijak 3. razreda srednje šole «Virgilio» Mauro Dazzara, drugo pa dijakinja Klavdija Košič, doma iz Pevme, ki obiskuje 1. C razred slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko». Najboljša v sestavi naloge pa je bila dijakinja tretjega razreda srednje šole «Perco» v Ločniku Marisa Vidoz, Egle Frandolič iz Doberdoba, ki o-biskuje 1. C razred slovenske srednje šole «Ivan Trinko», pa je zasedla peto mesto. Na obeh natečajih je sodelovalo okrog 70 dijakinj in dijakov slovenske nižje srednje šole. Na nedeljski prireditvi je ravnatelj goriške poštne direkcije dr. Anfon-so Vuolo prikazal pomen takih prireditev, nato je porazdelil nagrade albumov z znamkami vsem, ki so se izkazali na natečaju in tudi drugim med sodelujočimi, šola «Virgilio», ki je sodelovala najbolj množično, je dobila nagrado 200.000 lir v knjigah. Prisotni so bili številni ravnatelji in profesorji nižjih srednjih šol pa tudi zastopniki krajevnih o-blasti. porabe in uvoza govejega mesa, ki močno pritiska na italijansko plačilno bilanco. Gospodinje ostajajo gluhe na take pozive (po navadi so zelo dovzetne za ekonomsko propagando iz sredstev javnega obveščanja, posebno televizije) in se še naprej, kljub stalnim podražitvam, zatekajo raje v mesnice. Na tako odločitev prav gotovo vpliva pomanjkanje časa. Za pripravo rib je treba kar precej: čiščenje, strganje, pranje, soljenje, praženje itd., kar si vsaka gospodinja danes ne more privoščiti, posebno v družini, kjer sta oba zakonca zaposlena. Z mesom pa je drueače. Vzameš zrezek, osoliš in v desetih minutah je obrok pripravljen. Po našem mnenju sodeč, je to bistveni razlog, da se gospodinje raje odločajo za meso in niti ne upoštevajo računice, da so ribe sorazmerno bolj poceni, čeprav ta primerjava v celoti ne drži. Bolj pravilno bi bilo mogoče zapisati, da so nekatere ribje vrste bolj poceni rec;mo sardele, škombri, sar-dončki. medtem ko je treba za druge «bolj fine» odšteti kar nekaj tisočakov za kg. Poleg tega pa cene na ribiem trgu močno nihajo, odvisno pač od dobrega ali slabega ulova. Pri iskanju vzrokov za poprečno nizko porabo ne moremo tudi mimo ugotovitve, da ljudje premalo poznajo ribie specialitete, pravzaprav pa nima io skoraj priložnosti, da bi jih okusili. Gorica pač ne premore skromne ribje restavracije, pa čeprav ima ne vem koliko gostiln, barov in sorodnih gostinskih obratov. Ob koncu še nekaj ugotovitev glede cen ob včerajšnjem obisku tržnice. Sardele so ponujali po 1.000 lir. brancine po 3.000, postrvi po 2.800, rakce prav tako po 2.800. Za druge vrste, ki so bile tudi v prodaji pa ni bilo izpostavljene cene. Mogoče se je cena svobodno formirala! ce. V četrtek pa sta na vrsti, ob 18. uri, sestanka konzulte za svetogor-sko četrt, ki bo v Katoliškem domu na Drevoredu 20. septembra, ob 20. uri pa se bo sestala konzulta za Podturn in Sv. Ano v župniču v Podturnu. V Tržiču v četrtek gospodarska konferenca PSI V Tržiču bo v četrtek ob 18. uri v dvorani hotela Roma, gospodarska konferenca socialistene stranke. Na njej bo govoril Paolo Leon, član osrednje gospodarske komisije PSI iz Rima, prisoten bo tudi posl. Loris Fortuna, ki je predsednik komisije za industrijo in trgovino v rimski poslanski zbornici. Gospodarska konferenca KPI v soboto v Gorici Pokrajinska federacija KPI priredi v soboto, 23. oktobra t.l., ob 9. uri 2. pokrajinsko strankino gospodarsko konferenco, na kateri bo i-mel uvodno poročilo deželni svetovalec Spartaco Zorzenon. Prisoten bo tudi sen. Napoleone Colajanni, predsednik komisije za proračun v rimskem senatu. Volitve predsednikov rajonskih konzult Danes in v četrtek se bode sestali člani nadaljnjih štirih rajonskih konzult v mestu Gorici, da bi izvolili predsednike. Drevi ob 18. uri se bo sestala konzulta za Stražict v tamkajšnji rajonski knjižnici, ob 20. uri pa se bo v socialnem središču v Ul. Pasubio sestala konzulta za Roj- Cepljenje proti gripi v Števerjanu Števerjanska občinska uprava obvešča, da se bo v tem tednu na županstvu začelo vpisovanje v posebne sezname vseh tistih oseb, ki bi želele biti brezplačno cepljene proti gripi. Ker je letošnja oblika gripe posebno nevarna za starejše ljudi, priporočajo pravočasno cepljenje. Prcdsmučarski tečaji za osnovnošolske otroke Tudi letos bo goriška občina za učence goriških osnovnih šol, ki se bodo udeležili smučarskih tekem v okviru mladinskih iger, poskrbela za predsmučarske tečaje, ki jih bo vodil prof. Martin Kranner vsak ponedeljek in petek od 14.30 do 15.30 v prostorih telovadnice v dolini Koma. Vsi učenci, ki se nameravajo u-deležiti tečajev, naj se vpišejo pri svojem učitelju ali naj se neposredno javijo v telovadnici. Filmski ciklus posvečen Altmanu S filmov, «California poker» se prične danes v kinodvorani Modernissimo filmski ciklus posvečen a-meriškemu režiserju Roberti Altma-nu, enemu najpomembnejših živečih filmskih ustvarjalcev, številni filmski kritiki so si namreč složni, da spada Mtman v sam vrh filmskega ustvarjanja. Pri nas je ameriški režiser znan predvsem zaradi dela «Nashville». Filmsko delo pc je logična rosledica večletnega dela Alt-mana kot strogega ocenjevalca sedanje ameriške družbe. Filmski ciklus, ki ga je omogočila družba «Italnoleggio cinematografico», obsega naslednja dela: «California poker-», «Quel freddo mattino nel parco», «I compari», «Nashville», «Gang», «Images» in «Anche gli uccelli uccidono». Prometna nesreča pred sodnijo 19-letni Miloš Vojnovič, bivajoč v Gorici Ul. Fatebenefratelli 4, je sinoči s svojim motorjem kawasaki GO 25395 vozil po Verdijevem kor-zu proti središču mesta, ko je na križišču z Ul. Petrarca trčil v avtomobil GO 69271, ki ga je vozil Giuseppe Giallombardo iz Tržaške ulice 150. Do nesreče je prišlo, ker je Giallombardo hotel zaviti s Kor-za v Ul. Petrarca. Vojnoviča so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico. Ozdravel bo v 20 dneh. Prometna nesreča na Korzu Verdi Več kot pol ure je bil včera j popoldne otežkočen promet na križišču pred sodnijo, ker sta se ob skupnem prihodu iz Ulice Duca d’Aosta oplazila občinski tovornjak za odnašanje smeti in osebni avtomobil, oba goriške registracije. K sreči je bila škoda le na vozilih, zelo dolgo pa je bilo sestavljanje zapisnika s strani policistov. V nedeljo dopoldne so v galeriji Il Torchio v Ulici Mameli odprli samostojno razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Košiča. U-metnik je bil prisoten in na otvoritev so prišli znanci in prijatelji, da bi tudi tako potrdili pozornost, ki jo imajo do njegovih del. Andrej Košič je že večkrat razstavljal v Gorici, njegove slike visijo na steni v marsikateri goriški slovenski hiši. Razstavljal pa je tudi drugod v naši deželi, v Venetu in v drugih italijanskih deželah, nekajkrat pa je prikazal svoja dela na samostojnih razstavah v Sloveniji, in sicer v Idriji, Ilirski Bistrici, Velenju in Rogaški Slatini. Morda so dela, ki jih sedaj razstavlja, nekako podobna onim, ki smo jih že videli na drugih razstavah. Tudi v njegovih sedanjih akvarelih vidimo našo briško, vipavsko in kraško pokrajino v prijetnih barvah. Košič se ne ukvarja z avantgardističnimi težnjami, ostal je, kot sam pravi, navezan na domače okolje, na domače barve, na enostavno in vsakomur razumljivo prikazovanje okolja, našega okolja. Razstava bo odprta do konca meseca, ob delavnikih zjutraj in popoldne, ob nedeljah pa samo dopoldne. Na naši sliki vidimo Andreja Košiča na nedeljski otvoritvi razstave. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 24. oktobra, izlet z lastnimi sredstvi na Slavnik, v Hrastovlje in na Socerb. Odhod ob 8. uri s Travnika. Vpisovanje sprejemajo do četrtka, 21. t.m. na sedežu SPD v Ulici Malta 2. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Attento sicario: Crown è in caccia». R. Harris in E. O’ Brien. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.45—22.00 «II maestro di via. lino». D. Modugno. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «California poker». G. Segai in E. Gould. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «007: licenza di uccidere». S. Connery in U. An-dress. Barvni film. VITTORIA 17 00—22.00 «La dottoressa sotto il lenzuolo». C. Schubert. E. Zamara. Barvni film. Mladim pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Amore e guerra». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Napoli violenta». Nova Gorica in okolica SOČA «Nedolžni ljudje umazanih rok», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SV OBODA «Ta čudovita bitja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Dvanajst žigosanih», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Mauro Ceregioli, Paolo Padovani, Manolo Furios. SMRTI: 68-letna upokojenka Dolores Zampar vd. Culot, 83-letni upokojenec Umberto Pecorari, 96-letna upokojenka Caterina Melzer vd. De-vetach. OKLICI: univerzitetni študent Leopoldo Leban in uslužbenka Loredana Antonini. POROKE: časnikar Roberto Colimi in uradnica Margaret McKenzie, šofer Bruno Marega in šivilja Eugenia Tortui, agronom Matija Kovačič in univerzitetna študentka Margherita Klanjšček, uradnik Adino Peres-sin in delavka Ines Leon, geometer Alessandro Cudinj in univerz:tetna študentka Luisa Munafo, uradnik Antonino Sindona in upokojenka Vida Peterin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Moro — Ulica Carducci 38, tel. 2268. 19. oktobra 1975 V 8. KOLU PRVE ZVEZNE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE Nov spodrsljaj državnega prvaka Ljubljančani zamudili priložnost Visoka zmaga zagrebškega Dinama - Sonic kar trikrat uspešen - Hajduk poražen Po mednarodni tekmi s Španijo se nadaljuje tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. zvezne lige. Preteklo soboto so odigrali 8. kolo, ki je bilo, kljub izredno slabemu vremenu, dokaj zanimivo. Med najbolj srečnimi so prav gotovo nogometaši Dinama iz Zagreba in beograjske Cr-j vene zvezde, saj se jim je uspelo oddolžiti Borcu, oziroma Sarajevu za poraza v pokalnem tekmovanju. Največ golov je padlo na sobotni tekmi med Dinamom in Borcem in sicer šest. Pravi junak tega srečanja pa je bil Dinamov napadalec Bo-nič ki je v 200. nastopu za Zagrebčane dosegel tri čudovite gole. Kot smo že prej omenili, je tudi Crveni zvezdi uspelo se oddolžiti Sarajevčanom, pa čeprav ni kazalo za tako ugoden razplet. Domačini so namreč vodili po prvem polčasu in šele v drugi polovici je padla končna odločitev. V dosedanjih 55 neposrednih obračunih med tema dvema enajstericama je izrazito na boljšem Crvena zvezda, ki je slavila šestintrideset-krat, ob 10 porazih in 9 remijih. Olimpija je v petem letošnjem gostovanju osvojila peto točko. Ljubljančani so v Kruševcu vodili že z 2:0 in igrali tudi zelo dobro. To vodstvo pa se jim je na koncu bridko maščevalo, ker so igrali preveč o-brambno in tako prepustili pobudo domačemu Napredku, ki je izbojeval dragoceno točko. Igralci Vojvodine so spet premagali Hajduk in tako je splitska enajsterica spet pod vrhom razpredelnice. Izredno vroče je bilo tudi v Nišu, kjer je Radnički odpravil lanskega prvaka s klasičnim 2:0. Zaradi medsebojnega obračuna sta morala iz igrišča Pantelič in Antič. Zmagala je še samo Sloboda iz Tuzle, ki je gostila Rijeko. V ostalih treh tekmah so si tekmeci porazdelili izkupiček. ATLETIKA Mnogoboji brez specialistov Skromni razvoj, katerega imajo v Sloveniji atletski mnogoboji, je prišel do izraza tudi na sobotnem in nedeljskem republiškem prvenstvu v Novi Gorici. Najboljša slovenska predstavnika v deseteroboju Struger in Lampič sploh nista nastopila, isto pa velja tudi za žensko konkurenco, kjer se na startu ni prijavila Lorencijeva. Do veljave so tako prišli atleti, ki se z mnogoboji navadno ne u-kvarjajo in ki so na koncu sezone hoteli pomeriti svoje moči tudi v tej panogi in na lažji način priti do republiških naslovov ali vsaj do višjih mest. Tehnično je najboljši dosežek Koprčanke Horvatove v peteroboju za mladinke. Atletinja je zbrala 3532 točk, med posameznimi rezultati pa velja omeniti višino 173 cm, katero je dosegla domačinka Benedetičeva. Enajsterica Dinama, ki je v nedeljo kar s 5:1 premagala Borac. S to zmago so se zagrebški nogometa- KOŠARKA V NEDELJO V DOLINI Zadovoljiva igra selekcije ZSŠDI Zmagali so sicer za Bor (1961) - ZSŠDI (1962) 77:56 (35:26) Dvorana v Dolini. Sodnik: Peter Žerjal. Gladalcev: 50. BOR: Gombač 6 (2:10), Mesesnel leto starejši borovci PROSTI METI: Bor 29:62; ZSŠDI: ' 10:29. OSEBNE NAPAKE: Bor 12, ZSŠDI 28. PON : Dornik in Ban. Tudi to soboto in nedeljo je Zdru- ši povzpeli na tretje mesto lestvice 10 (4:8), Dovgan 13 (7:10), Jancar : žer.je slovenskih športnih društev 5 (5:11), Koren 19 (3.9), Brana 4, : v priredilo že tradicionalni Slobec 9 (1:4), Mazzucca 11 (7.10). ; «-košarkarski vikend». Tokrat so pod ZSŠDI: Dornik 10 (2:2), Devetak ; vo(jsj;Voni Petra Brumna trenirali 6 (2:6), Meneghetti, Bratož, Bencina . 9 (1:3), Ban 8. Pertot 1 (1:3), Ba-rut 10 (4:12), Piccini 6 (0:3). Pegan 4, Ražem, Canciani 2, Štavar, Slavec. NOGOMET V 6. KOLU C LIGE NAPADALCI TRIESTINE NAVDUŠILI Tržačani so odpravili Padovo kar s 4:0 - Dri je dosegel dva zadetka Triestina — Padova 4:0 (2:0)] STRELCI: v 24. min. Andreis, v 34. min. Drl, v 59. min. Furlan in v 85. min. Drl. TRIESTINA: Vaisecchi, Zanini, Berti, Politti, De Luca, Monticolo, Andreis, Fontana, Furlan (Rossi), Trainini, Dri. PADOVA: Rottoli, Bottaro, Di Mario, Cecco, Bortolan, De Petri, San-guin (Mocerin), Rigoni, Bertoli, Ven-drame. Ballarin. GLEDALCEV: 7.000. KOTI: 5:8. Končno je v 6. kolu Triestina pokazala vse, kar zmore, saj je presenetljivo visoko premagala Padovo kar s 4:0. Tako visok izid pa je pravi odraz dogajanj na igrišču, saj je bila Triestina daleč boljši nasprotnik. še več, Tržačani bi lahko zrna- ATLETIKA PRED ZAKLJUČKOM SEZONE Borovec Sandi Bigatton dober na 200 m in v kopju Danes popoldan tekmovanje metalk .Nedeljsko atletsko tekmovanje v Trstu je sicer ob zelo skromni slovenski udeležbi le prineslo nekaj zadoščenja Boru. Sandi Bigatton je nastopil v metu kopia in nepričakovano tudi na 200 m. Posebno razveseljiv je bil njegov čas 26"3 na 200 m. Bigatton nastopa še v kategoriji naraščajnikov, v sprintu pa ni še nikoli resno preizkusil svoje moči, ker navadno posveča večjo pozornost tehničnim panogam in teku na 110 m čez ovire. Atletska sekcija Bora bo v nekaj dneh izdala brošuro z vsemi rezultati svojih atletinj in atletov do konca septembra. Brošura bo dostavljena vsem domačim športnim društvom in nižjim srednjim šolam. Poleg rezultatov najdemo v njej tudi razne zanimivosti, kot na primer hipotetične uvrstitve nekaterih bo-olimpijskih igrah Smolo je imel mladi atlet v metu kopja. Dosegel je sicer zadovoljivih 34,12 m, vsaj en met pa je bil gotovo za dva metra daljši, vendar so mu ga nekoliko pikolovski sodniki razveljavili, ker se kopje ni zapičilo. Navadno se za veljavne prištevajo tudi meti, pri katerih se kopje ne zapiči, sodnik pa mora seveda paziti na točko kjer kopje pade na tla. Danes popoldan Lo atletska sekrija Bora organizirala na občinskem stadionu «Grezar» tekmovanje v metih. Prvenstveno je namenjeno Borovim metalkam, ki so v zelo dobri formi, na startu pa bodo verjetno tudi nekateri metalci krogle, diska in kopja. Metalke Bora bodo svoje moči koncentrirale v met disk (Irena Tavčar), v met krogle (Loredana Kralj) in met kopja (Patrizia Padovan). Od teh treh se lahko pričakujejo prav dobri, morda celo rekordni dosežki. Z manjšimi ambicijami bodo verjetno metale tudi ostale borovke. V moški konkurenci bo za Bor nastopil samo Lasič v metu diska, za Adrio pa bo kopje verjetno metal Ruzzier, Tekmovan je se bo začelo ob 15. uri. NOGOMET 1. italijanska liga Po nedeljskem premoru v 1. italijanski nogometni ligi zaradi kvalifikacijske tekme Luksemburg - Italija (1:4) se bo v nedeljo, 24. oktobra prvenstvo nadaljevalo s 3. kolom. PARI 3. KOLA Catanzaro - Sampdoria Cesena . Perugia Foggia - Juventus Genoa - Napoli Lazio - Bologna Milan - Fiorentina Torino - Roma Verona - Inter gali tudi z večjo razliko, ko bi le ma. lo bolj pritisnili na nasprotnikova vrata. Padova se v Trstu ni obnesla, saj je pokazala izredno slabo telesno kondicijo. Gostje so bili nevarni le na začetku, nato pa so igrali popolnoma podrejeno vlogo. Edina dobra igralca sta bila Vendrame in pa rezerva Mocerin, ki je v drugem pol-čusu zamenjal slabega Sanguina. Pri Triestini so dobro zaigrali prav vsi. Vaisecchi je pazljivo branil vrata, Zanini pa se je izkazal predvsem v napadu. Ostali branilci so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Na sredini igrišča je ponovno nastopil Politti. ki je urejeval celotno igro domačinov .najboljši pa je bil ponovno Trainini, ki igra iz tekme v temko boljše. Trainini je tudi dal pobudo za tri zadetke. Pravo presenečenje Triestine pa so bili tokrat napadalci, ki so dosegli vse štiri zadetke in so tudi v obrambi izredno agresivno branili nasprotnike že na njihovi polovici. Predvsem se je izkazal Drl, ki je sicer najbolj kritiziran domači igralec, ki pa je proti Padovi bil kar dvakrat uspešen. Oba gola je dosegel z glavo. Tudi mladi Furlan je dobro opravil svoj nastop, zadetek pa je dosegel po grobi napaki nasprotnikovega vratarja, ki je dobesedno izpustil iz rok žogo, potem ko je bila akcija že zaključena. Andreis pa ima veliko zaslugo, da je kot prvi zatresel Rottolijevo mrežo. Triestina je torej popolnoma zadovoljila domače gledalce ter bistveno popravila položaj na lestvici in tudi razliko v golih. A. K. Apoel. Hajduk pa bo v tem pokalu igral šele 4. novembra proti Atleti-cu iz Madrida. V pokalu UEFA imata Italija in Jugoslavija še po dva zastopnika. Milan bo jutri v gosteh igral proti bolgarskemu Akademiku, Juventus pa bo prav tako na tujem igral proti močnemu moštvu Manchester U-nited iz Anglije. Zagrebški Dinamo bo v šestnajstini finala gostoval v Magdeburgu (N DR), beograjska Crvena zvezda pa bo odpotovala v Salzburg, kjer bo i-grala proti ekipi Austria. OPORTO, 18. — V kvalifikacijski tekmi za SP je Poljska v gosteh premagala Portugalsko z 2:0 (0:0). S to zmago v gosteh so Poljaki tudi kandidati za prvo mesto v tej skupini. ODBOJKA L JUGOSLOVANSKA LIGA V Se pet šesterk brez točke Medtem ko se nadaljuje nepotrebna polemika glede štirinajstega odbojkarskega prvoligaša na relaciji OZJ ter Študent Niš in Rabotnički Skopje se prvenstvo nadaljuje s trinajstimi ekipami. Ne glede na to nevšečnost pa je prvenstvo izredno zanimivo in polno presenečenj. Že drugič zaporedoma sta ostala praznih rok lanski prvak Vardar iz Skopja in Crvena zvezda iz Beograda. Po dveh kolih je še vedno pet ekip brez točk. Upoštevati pa je potrebno, da sta Mladost Monter in Spartak igrala tekmo manj. IZIDI 2. KOLA Partizan Vardar 3:1, Bosna -Crvena zvezda 3:2, Ribnica - GIK Banat 3:1, VuSK . Modriča 3:2, Ri-jeka - Jedinsivo 3:0, Vojvodina -Spartak 3:2. KOLESARSTVO VETERANI V SREDNJU Utrujeni kolesarji zaključujejo sezono Zadovoljiv nastop Nina Mavorja- Marušič odpovedal Na nepotrebni nedeljski kolesarski dirki veteranov (startalo je le 36 tekmovalcev iz naše dežele in iz Veneta, medtem ko je v Trstu nad štirideset registriranih kolesarjev veteranov) v skednju je v zaključni fazi bil najboljši Giovanni Scatto iz Veneta, ki je sam prispel na cilj pred preostalimi 25 kolesarji, ki so zaključili dirko. Mrzlo in deževno jutranje vreme je zelo oviralo dirko, ki je šla iz Skednja po Trbiški cesti proti Bazovici, kjer so tekmovalci vozili dvakrat, in proti Križu ter se nato vrnila v mesto. Po vrsti raznih posku- Eden boljših na nedeljski Marko Mesesnel tekmi: košarkarji letnika 1962 in nekateri 1963. Tudi ta skupina je pokazala sov pobegov se je tekmovanje praktično odločilo pri zaključnem vzponu v Skedenj, kjer je bil predstavnik Veneta najhitrejši pred svojim pa-dovskim kolegom Zaramello in Tržačani Bedinom, Jurado, Dal Benom, j zadovoljivo košarkarsko znanje, zla-Nastopil je tudi italijanski prvak Bo- j sti' pa dobro obetajo visoki igralci nilauri, ki je prispel na cilj komaj j (Benčina, Barut, Piccini in Deve-štirinajsti, potem ko je popolnoma i tak). Pod pričakovanjem pa so se odpovedal v zadnjih kilometrih. ! odrezali zunanji igralci, če izvzame-Sedaj pa o Članih lonjerske Adrie. 1 mo Uga Dornika, ki je povrh še za lili.....IIIIIIIIII...........milil MIHI III.....m llllimiiiiiiiuilllll UMI IIIIIIIIII11II1II II ululili..MIMIIIIIIMIIMMI Ulil MIMI........ KOŠARKA V 1. KOLU PRVIH ITALIJANSKIH LIG Nepričakovan spodrsljaj Goričanov Tržačani tesno izgubili s Cinzanom Američan De Vries je bil daleč najboljši na igrišču - Tradicija obveljala V RAZNIH POKALIH Italijani in Jugoslovani pred težko nalogo Jutri bo na «evropskih nogometnih igriščih» zopet živo. Igrali bodo namreč v vseh treh evropskih pokalih, V pokalu prvakov je Jugoslavija že izgubila svojega zastopnika (Partizana iz Beograda). Torino, kot ita-tijanski zastopnik, pa bo pred izredno težko nalogo. Varovanci trenerja Radiceja bodo namreč v osmini finala igrali proti nemškemu prvaku Borussii. V pokalu pokalnih prvakov bo Napoli gostoval na Cipru, kjer. ne bi smel imeti posebnih težav z ekipo Pagnossin — Sapori .{40:41 ) PAGNOSSIN Soro 2, Gregorat, Ardessi 10, Fortunato 4, Caluri, Flebus 5. Beretta 6, Bruni 16. SAPORI: Turolla. Frediani, Falsi-ni, Santoro 2, Bacci, Ceccherini 14, Giustarini 16, Johnson 24, Bovone 23, Ranuzzi 6. SODNIKA : Fiorito in Martolini iz Rima. PM: 10:12 za Pagnossin, 17:20 za Sapori. PON: RanuzzL Fortunato, Garrett. V krstnem nastopu v prvi zvezni ligi je Pagnossin pred domačim občinstvom zabeležil prvi neuspeh. Ardessi in tovariši so podlegli razigranim košarkarjem iz Siene, ki so i-meli v Johnsonu, Bovoneju in Giu-stariniju (samo v prvem polčasu) svoje najboljš predstavnike. Pri Pagnossinu pa se je oznala precejšnja neizkušenost nekaterih igralcev, |||U||||||||||||||tt||||f llllllll lili tilt tHfltlllllll trillili lt*lllf lit lllllllf Hit Hlllllllllttllllll Hilli III II IIIHH Hill III lllll 80:85 Itako da je na koncu srečanja od . poriju, da je ostreje pritisnil in sku-domačinov bil najboljši Bruni, ki je J šal izbojevati večjg^e^nost. Dorna-J z nekaterimi odličnimi akcijami žel Savio 14. Garrett 23,1 aplavz razočaranega občinstva. V goriških vrstah sta precej slabo zaigrala režiser Savio (še posebno v prvem polčasu) ter kapetan Ardessi. To je seveda pripomoglo, da so domačini zaigrali zelo slabo v napadu, kjer sta le Bruni in Garrett pol- Atalanta — Varese 2 Como — Taranto 1 LR Vicenza — Catania 1 Lecce — Brescia 1 Novara — Avellino 1 Palermo — Modena 1 Pescara — Ascoli 1 Rimini — Cagliari 2 Sambenedettese — Monza X Spai — Ternana 1 Treviso — Venezia 1 Empoli — Lucchese 2 Turris — Salernitana X KVOTE 13 — 11.368.300 lir 12 — 356.100 lir L — L Magellan^ 2. Tidemann 2. — 1. Pacifica 2. Max Toni 3. neveljavna 4. — L Assamela 2. Reposiano 5. — 1. Rinforzo 2. Scandicci 6. — L Tel Aviv 2. Cipi Pra KVOTE 10 — 1.405.492 lir 9 — 81.700 lir 1 1 X 2 1 X X 1 X 2 - rj-... - čini pa so si prizadevali na vse načine, da bi prekrižali načrte gostov. V tem so tudi uspeli. Maščevalo pa se jim je ob koncu srečanja, ko so izgubili vse energije in zaradi precejšnje utrujenosti postali zelo netočni,, pri, metanju na koš. To jim je bilo tudi usodno. Ko je namreč nila nasprotni koš. Američan pa je : manjkalo nekaj minut do konca, je v obrambi imel veliko dela, saj je Pagnossin zgrešil pet zaporednih moral zaustavljati dva velikana kot strelov na sta Johnson in Bovone. Ostra o-bramba se je tokrat maščevala domačinom, saj si je Garrett kaj kmalu nabral tri osebne napake. IZIDI 1. KOLA Pagnossin — Sapori 80:85 Alco — Canon 88:80 Forst — Jolly 88:71 Brili — Sinudyne 86:87 Mobilgirgi — Snaidero 75:67 LESTVICA Fo-rst Cantù, Alco Bologna, Mobil-girgi Varese, Xerox Milan, Sapori Siena in Sinudyne Bologna 2; Brili Cagliari, Pagnossin Gorica, IBP Rim, Snaidero Videm, Canon Benetke in Jolly Forli 0. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Canon - Forst; IBP Rim - Alco; Mobilgirgi - Jolly; Sapori - Brili; Snaidero - Xerox; Sinudyne — Pagnossin. Kljub slabemu dnevu nekaterih i-gralcev Pagnossipa, so Goričani v prvem polčasu vedno bili kos Sapo-riju. V 5. minuti igre so gostje vodili le s točko razlike (13:12). Točko prednosti so imeli tudi ob koncu polčasa. V drugem polčasu si je Garrett nabral četrto osebno napako, tako da ga je trener Benvenuti poklical na klop. To je seveda pomagalo Sa- rovk na .............................................mu,,,«.....,...,.,.»,.........M.........................................MM............................................................................................................................................. --------i+alìTancLa nnnnmetna nrvenstva pi: _______________ 1 B LIGA IZIDI 4. KOL.r Atalanta — Varese Como — Taranto L. Vicanze. — Catania Lecce — Brescia Novara — Avellino Palermo — Modena Pescara — Ascoli Rimini — Cagliari Sambenedettese — Monza Spal — Ternana LESTVLiA 2:4 2;0 3:0 2:0 2:1 2:0 2:1 1:2 1:1 4:0 L. Vicenza. Como in Cagliari 6; Monza in Modena 5: Avellino, Lecce, Taranto. Assoli Varese. Palermo, Ternana in Pescara 4; Spai, Brescia, Atalanta, Sambenedettese, Novara in Catania 3; Rimini 2. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Ascoli - Novara: Avellino - Pescara; Brescia - Atalanta; Cagliari -L. Vicenza; Catania - Como; Modena - Lecce; Monza - Rimini: Taranto - Spai; Ternana - Sambenedette-m; Varese - Palermo. C LIGA 1:3 0:0 1:2 2:1 1:2 2:0 1:2 IZIDI 6. KOLA Biellese — Udinese Bojzano — Albese elodiasottomarina — Lecco Cremonese — Pergocrema Juniorcasale — Alessandria Mantova — Pro Vercelli Pro Patria — Piacenza Seregno — S. A, Lodigiano 0:1 Treviso — Venezia 2:1 Triestina — Padova 4:0 LESTVICA Udinese in Mantova 11; Lecco 9; Cremonese 8: Treviso, Bolzano in Piacenza 7; Pergocrema, Alessandria in S. Angelo Lodigiano 6; Triestina, Albese. Pro Vercelli in Biel lese 5: Pro Patria, Juniorcasale, Seregno in Padova 4; Venezia in elodiasottomarina 3. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Albese - Biellese; Alessandria -Bolzano; Lecco Seregno; Padova ___________________________________: ________________________________________________________________________________________________________________________: 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 8. KOLA Čelik — Velež 0:0 Napredak — Olimpija 2:2 BudučnostBeograd 1:1 Radnički — Partizan 2:0 Željezničar — Zagreb 1:1 Dinamo — Borac 5:1 C. zvezda — Sarajevo 2:1 Sloboda -- Ri jeka 2:1 Vojvodina — Hajduk 2:1 LESTVICA C. zvezda 13; Radnički 11; Dinamo, Borac, Velež, Vojvodina 10; Hajduk, Sloboda 9; Budučnost, Olimpija, Partizan 8; Sarajevo, Rijeka. Napredak. Zagreb 6; Čelik, Beograd 5; Željezničar 4. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Olimpija Budučnost; Hajduk - Na- Pro Patria; Pergocrema - Mantova; | predak; Rijeka - Vojvodina; Sara- t—%. t :_____ 1 Tl l«\ii/\ C1 aL Ari n • D rtnan i i**mmv/Im » Piacenza — Juniorcasale; Pro Vercelli - Treviso S. Angelo Lodigiano - Cremonese; Udinese - Clodiasotto-marina; Venezia - Triestina. jevo Sloboda; Borac - C. zvezda; Velež Dinamo; Zagreb Čelik: Pariizan - željezničar; Beograd -Radnički. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 11. KOLA Varteks — Karlo vac 1:0 Crvenka — Rudar 3:1 Metalac — Maribor 2:0 Famos — Mercator 1:0 Jedrn. (Br) - Jedin. (BiH) 0:0 Kikinda — Leotar 2:0 Osijek — Iskra 3:0 Novi Sad — Dinamo 0:0 Spartak — Proletar 1:0 LESTVICA Kikinda in Novi Sad 16; Famos 14; Crvenka, Osijek in Proletar 13; Jedinstvo (BiH) in Maribor 12; Dinamo 11; Rudar, Leotar, Metalac in Karlovac 10; Varteks 9; Jedinstvo (Br) 8; Spartak, Iskra in Mercator 7. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Karlovac - Osijek; Rudar - Varteks; Maribor - Crvenka; Mercator - Metalac; Jedinstvo (BiH) - Famos; Kikinda Jedinstvo (Br); Iskra Nòvi Sad: Dinamo - Spartak; Leotar - Proletar. SLOVENSKA LIGA IZIDI 7. KOLA Šmartno — Kladivar 1:1 Pohorje — Ilirija 2:0 Rudar (T) — Primorje 3:1 Mura — Železničar 3:1 Izola — Rudar (V) 1:1 Slavija — Litija 1:3 LESTVICA Mura 12; Pohorje 11; Kladivar 10; Rudar (T) in Rudar (V) 9; Litija, Šmartno 7; Železničar in Primorje 5; Ilirija in Izola 4; Slavija L PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Kladivar - Litija; Rudar (V) - Slavija; Železničar - Izola; Primorje -Mura; Ilirija - Rudar (T); Šmartno - Pohorje. 7 ZADETKOV: Žungul (Hajduk). 5 ZADETKOV: Grubješič (Partizan). 4 ZADETKE: Sušič (C. zvezda), Rožič (Olimpija), Halilhodžič (Velež), Bonič (Dinamo), Kustudič (Rijeka) in Filipovič (C. zvezda). koš, medtem ko so bili na drugi strani zelo točni pri metanju gostje. V 17. minuti igre je dosegel Sapori svojo največjo prednost (13 točk). Kljub temi. so v zadnjih sekundah igre Goričani utegnili zmanjšati na 4 točke; časa pa je bilo premalo, da bi lahko izenačili. P. R. Pali. Trieste — Cinzano 69:73 (35:26) PALL. TRIESTE: De Vries 31, Me-neghel 10, Forza, Oeser 12, Pozzec-co, Baiguera 2, Jacuzzo 2, Pirovano 12, Ritossa, Scolini. CINZANO: Hansen 20, Brumatti 11, Bianchi 10, Benatti, Ferracini 4, Francescatto 2, Vecchiato 13, Menat-ti 12, 'Boselli 1, Friz. SODNIKA: Cagnazzo in Filippone iz Rima. PROSTI METI: Pali. Trieste 19:28, Cinzano 13:20. 5 OS. NAPAK: Meneghel (31), De Vries in Hansen (38), Baiguera in Ferracini (39), Vecchiato (40). Tehnična napaka trenerju Lombardiji! (39). V izredno zanimivi in napeti tekmi je milanskemu Cinzanu šele v poslednjih minutah uspelo streti žilav odpor tržaških predstavnikov. Odločilni dogodek je bila dosodi-tev pete osebne napake De Vriesu v 39. min. Do tedaj je bil tržaški center prav gotovo najboljši na i-grišču. Brez njega pa so bili domačini nemočni proti milanskim dvo metrašem. Med slednjimi sta zadovoljila Hansen ter veteran Brumatti, medtem ko je med Tržačani poleg De Vriesa solidno zaigral tudi Piro- Nastopila sta le Maver in Marušič, ki sta se med tekmovanjem dobro odrezala, Maver se je uvrstil na dvanajsto mesto, Marušič pa je odpovedal prav pred ciljem, potem ko je bil stalno med napadalci. Dvesto metrov pred ciljno črto so ga namreč zgrabili hudi krči v nogah in dobro, da so bili ob cesti nekateri prisebni člani društva, da so ga u- leto mlajši od ostalih zbranih košarkarjev. No, ta selekcija je v nedeljo zjutraj v Dolini odigrala prijateljsko tekmo z Borovimi košarkarji letnika 1961 in je proti telesno močnejšim in višjim nasprotnikom izgubila. Obe ekipi, in še zlasti ZSŠDI, sta zadovoljili v obrambi. «Selekcija» pa je odpovedala v napadu, tako da PRIJATELJSKA TEKMA DEČKOV jeli,, saj bi v nasprotnem primeru j so «plavi» s hitrimi protinapadi ni-padel s kolesa.. Potem ko so mu po-j zali koš za košem ter tako tudi za-šteno zmasirali noge, se je lonjerski j nesljivo zmagali, predstavnik lahko spet dvignil in šel čez ciljno črto, z več kot štirimi mi-l nutami zaostanka. Verjetno je temu kriva tudi živčnost pred dirko, ki je slabo vplivala na celoten kolesarjev sistem. Vseeno pa je treba oba kolesarja Adrie pohvaliti, da sta se, kljub neprimernemu vremenu, ude- Starejši zmagali Bor A —Bor B 90:38 (45:13) .........__ BOR A: Škerl 13, Devetak 2, Pe- ležila tekmovanja in tako zastopala j čar 14. Kosovel 2, Gerdol 2, Don, Lo-društvene barve. j kar 36, Švara 21. „ , . - i 4 « - -i ii • BOR B: Turk 6, Roic, Vassallo 8, Sedaj pa čakata tržaške kolesarje še dve meddruštveni dirki. V nedeljo bo ria sporedu tekmovanje na kronometer od Opčin do< Šempolaja in nazaj za posameznike, v organizaciji kolesarskega društva Veterani Cottur. Po tej dirki bodo uradno podelili naslov zmagovalca letošnjih nastopov za trofejo veteranov, ki jo je praktično že osvojil Tržičan Luigi Bedin. Marušič pa bo skušal naskakovati drugo mesto, na katerem je sedaj Colus; medtem ko ima že zagotovljeno najmanj tretjo pozicijo na skupni lestvici. Čez dva tedna pa bo še letošnje zaključno tekmovanje v Tržiču ria krožni progi. VRSTNI RED NEDELJSKE DIRKE L Giovanni Scatto (GS Capito), ki je 89 km prevozil v 2.18’, s poprečno hitrostjo 38.616 km na uro 2. Zaramella (ŠC G. Zanon) 5” zaostanka 3. Bedin (Italcantieri) 4. Jurada (Bartali Cremcaffè) 5. Dal Ben (SCAT Mokarabia) 12. Maver (Adria) 22. Marušič (Adria) R. Pečar Furlan L. 17, De Waldensteln 2, Pregare, Savi ,5. SODNIK: Omar Husu. PM: Bor A 2:14; Bor B 6:18. V okviru priprav za bližnje prvenstvo dečkov sta se obe Borovi ekipi te kategorije ! spoprijeli v prijateljski tekmi. Zmagali so «A-jevci», katerih ekipa je celotno sestavljena iz letnika 63. Ti so pokazali nekoliko boljšo tehniko kot «B-jevci», ki so v glavnem mlajši. Vsekakor je bila tekma dober trening'za obe ekipi, ki nestrpno pričakujeta na start prvenstva. Med posamezniki je treba omeniti pri prvem Borovem moštvu Lokarja, ki je dobro in učinkovito igral pod košema, ter Švaro, ki je imel visok odstotek pri metu na koš, in Škerla, ki je še kar urejeno dirigiral igro. Pri B ekipi sta se zlasti izkazala Luka Furlan, ki je proti koncu tekme bil praktično neustavljiv za nasprotnika, in Turk, ki je uspešno startal na odbite žoge. Obe ekipi. sta bili deležni nekaj važnih odsotnosti: Schillani in Merkù (A) ter Cej, Zupančič in Pertot pri B ekipi. fp 78:77 84:74 98:65 80:77 98:73 73:69 IZIDI 1. KOLA Brina - Lib. Brindisi GBC - Chinamartini Fernet Tonic - Olimpia Emerson - Vidal Scavolini - Cosatto Cinzano Pali. Trieste LESTVICA Fernet Tonic, Scavolini, GBC Cinzano, Emerson in Brina 2; Lib. Brindisi, Vidal, Pali. Trieste, Chinamartini, Cosatto in Olimpia 0. PRIHODNJE KOLO (24, 10.) Brina - Olimpia, Cinzano - GBC, Emerson - Pali. Trieste, Cosatto -Vidal, Fernet Tonic - Lib. Brindisi, Scavolini - Chinamartini. Marko RIM, 18. — Sklep italijanske nogometne zveze, da se disciplinsko u-krepa proti klubom, ki bodo dovoljevali privatnim radijskim postajam, da oddajajo prvenstvene tekme je izzval ostre reakcije s strani slednjih. «Ra-] dio 24 ore» iz Cagliarla je celo za-1 devo prijavil sodišču. Borba pod košem na nedeljski tekmi v Dolini med selekcijo ZSŠDI in Borom SPORT SPORT SPORT NOGOMET TRETJE KOLO DRUGE AMATERSKE LIGE Slovenski derbi v Dolini brez zmagovalca Visoka zmaga Primorja, remi za Bazovce Poraz in slaba igra Ju ventine proti močnemu Isonzu - V F skupini vodita Opicina Supercaffè in Rosandra Breg — Vesna 0:0 BREG: Ghersinich, Crevatin, Rosela, Cadenaro, Bonazza, Melon, Lovriha, Samec, Mikuš, Sternad (Klun). VESNA: Cossutta, Sulli (Tence), Visintin, Kelemenič, Zucca, Skrem, Tence, Bortolotti, Guštin, Vecchio, Botti. Prvenstveno srečanje med Brežani in Križani je privabilo v Dolino lepo število privržencev obeh postav, saj je običaj, da so derbiji zelo zanimivi in da prinesejo prepotrebne, četudi devalvirane prispevke, izsušenim blagajnam. Že od prvih potez je bilo razvidno, da so Križani merili na celoten izkupiček, toda v domačih so našli čvrstega in odločnega nasprotnika, ki ni nameraval odigrati podrejene vloge. Brežani, kakor tudi Križani so predstavili precej gotovo obrambno vrsto in napadalno ter krilsko vrsto z zelo podobnimi karekteristi-kami. Sama tekma je bila precej napeta, kakor je v tradiciji derbijev. V prvem polčasu je bila igra izenačena: za goste je bil najprej nevaren Botti z glavo, za domače pa Strnad. Drugi polčas bi pripisali Bregu, saj je bil večkrat nevaren za Košuto, medtem ko je imel Ghersinich vsekakor manj dela. Na splošno bi lahko rekli, da je bila igra dovolj lepa, če upoštevamo stanje igrišča in vzdušje, ki ga ustvarjajo srečanja med slovenskimi enajstericami. Dobro sta se izkazali obe sredini igrišča, kjer so «plavi» včasih le preveč zadrževali žogo z tveganimi preigravanji. Prvi Bregovi vrsti kljub uspešni igri očitamo neučinkovitost, zaradi vsaj dveh izredno ugodnih priložnosti, ki jih je zapravila. O igralcih pa bi še lahko dodali, da sta se lepo izkazala Lovriha za Breg in Botti za Vesno. Slabše pa se je odrezala vrsta drugih igralcev, ki so bili opominjeni z rumenim kartonom in posebno še Samec in Skrem, ki sta bila izključena. Vsekakor ne nosijo vse krivde samo igralci, pač pa tudi nekoliko negotov sodnik, pa tudi publiki bi prisodili del krivde za napeto stanje, kajti vstopnina velja za o-gled tekme in ne za zmerjanje igralcev ali izzivanje trenerjev. Taka negativna početja končno precej stanejo najprej publiko, ki je prikrajšana za lepo igro in nato enajsterico, katero spravijo v težave izključitve in opomini. Jolo Komentar Mirka Novosela Tudi z novim imenom poraz Derbi drugega kola 1. jugoslovanske košarkarske lige je bil v Beogradu, kjer sta se spoprijeli domača Crvena zvezda in splitska Jugoplastika. Zmagali so Spličani s štirimi točkami razlike, in to v tekmi, ko so bili staltio v vodstvu. Le pet minut pred koncem je bilo stanje na igrišču izenačeno (72:72), toda prav takrat je Slavnič zagrešil peto osebno napako in tako so imeli gostje odprto pot do zmage. S tem uspehom je Jugoplastika zopet potrdila, da je glavni kandidat za osvojitev državnega prvaka. Drugi kandidat za naslov, sarajevska Bosna, pa je brez večjih problemov odpravila zagrebško Industromontaža. Košarkarji Bosne so enostavno pregazili goste. Partizan je, po neuspehu v 1. kolu pokala prvakov, iztržil dragoceni točki v Skopju proti Rabotničkemu. Beograjčani so slavili v glavnem zaradi dobre igre obeh reprezentantov Kičanoviča in Dalipagiča, igralcem iz Skopja pa preostaja zadoščenje, da so nudili državnemu prvaku izredno močan odpor. Reški Kvarner je doma osvojil prvi prvenstveni par točk. Rečani pa s prikazano igro niso povsem zadovoljili, pa čeprav só igrali proti novincu lige — Igmanu. Beograjski Beko je tudi v drugem kolu potrdil, da bo v tem prvenstvu odigral eno vodilnih vlog. Beograjčani so namreč kar z 39 točkami razlike premagali Zadar, ki je igral zelo anemično in neborbeno. Zelo dramatičen je bil boj v Zagrebu, kjer je valjevski Metalac ponovno dokazal, da zna biti izredno nevaren v gosteh. Ciboni je namreč uspelo premagati izkušene igralce Metalca le v poslednjih minutah, potem ko so gostje (še 5 minut pred koncem) vodili za 8 točk razlike. Olimpija ni več Olimpija. Ljubljansko moštvo sedaj nosi ime Brest, toda tudi z novim imenom so Ljubljančani izgubili, in tokrat doma proti močnemu Radničkemu iz Beograda. Sam rezultat ne priča dovolj o premoči Beograjčanov, ki so v določenem trenutku vodili tudi z 18 točkami razlike. Brez trenerja ln brez enakovrednih menjav (Ivanovič ni igral zaradi nediscipline) so Ljubljančani zopet poprečno igrali, tako da postaja položaj na lestvici skoraj zaskrbljujoč. Ljubljančani so trenutno še brez točke, 'v soboto pa bodo morali na gostovanje v Beograd, kjer jih čaka državni prvak Partizan. Po 2. kolu je tako samo pet ekip še neporaženih. Poleg favoritov •jugoplastike, Bosne, Partizana in Radničkega je tudi zagrebška Ci-bona, kar predstavlja presenečenje. IZIDI 2. KOLA V Ljubljani: BREST - RADNIČKI FOB 80:88 Na Reki: KVARNER — IGMAN 99:88 V Zagrebu: CIBONA — METALAC 77:76 V Beogradu: BEKO — ZADAR 112:73 V Skopju: RABOTNIČKI - PARTIZAN 83:90 v Sarajevu: BOSNA - INDUSTROMONTAŽA 105:73 V Beogradu: CRVENA ZVEZDA — JUGOPLASTIKA 84:88 LESTVICA Jugoplastika, Bosna, Radnički FOB, Partizan in Cibona 4; Beko, Kvarner, Metalac in Industromontaža 2; C. zvezda, Igman, Brest, Rabotmčki, Zadar 0. PRIHODNJE KOLO (23. 10) Partizan - Brest; Industromontaža - Kvarner; Radnički FOB Dosna; Jugoplastika - Rabotnički; Zadar - C. zvezda; Metalac - Be-k°: Igman - Cibona. Primorje — Opicina 4:0 (1:0) PRIMORJE: Štoka, Tomizza, Be-zin, Vižintin, Race, Angilieri, Marassi (62. min. Zangari), Valenti Clari, Lanza, Barnaba, Rustja. OPICINA: Boldrin, Paolich, Di Stasio (62. min. Dandri), Manzutto, Celigoi, Pestrin, Favento, Rosman, Birsa, Tuntar, Vascotto. STRELCI: 3. min. Vižintin, 58. min. Valenti Clari, 78. min. Rustja, 89. min. Vižintin. SODNIK: Boemo iz Visca. GLEDALCEV: 200. Proseško Primorje je po slabem startu v letošnjem prvenstvu v nedeljo izbojevalo drugo zaporedno | zmago. Prosečani so prepričljivo od- ' pravili ekipo Opicina, ki je v celi tekmi ustvarila le dve priložnosti za gol in sicer v prvih minutah drugega dela igre. V preostalem delu pa je bila igra praktično samogovor Primorja, ki je odločno startalo in takoj spravilo nasprotnika v zagato. Še preden sta se enajsterici taktično razporedili je Primorje bilo že v vodstvu. Odgovor gostov je bil zelo povprečen saj so domačini prevladovali na sredini igrišča in z vsako napadalno akcijo spravili v zagato šibko in negotovo obrambo gostov. Če se prednost Primorja že v prvem delu igre ni povečala se morajo gostje zahvaliti športni sre-i či, kajti vratnica in prečka sta dvakrat rešili že premaganega Bol-drina. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo, če ad-vzamemo začetne minute, ko bi lahko gostje tudi izenačili. Po tem preplahu pa so domačini odločno odgovorili in gostje so se po drugem zadetku predali usodi. Brez naprezanja je bilo Primorje še dvakrat uspešno, kar tudi predstavlja za nedeljski nastop Primorja pravilno plačilo. Domačini so namreč dobesedno nadigrali nasprotnika in zmaga Primorja ni bila nikoli v dvomu. Dodali bi lahko še, da bo Primorje s tako igro, kot je pokazalo v nedeljo, nedvomno med protagonisti tega prvenstva. B. R. Zarja—Costalunga 1:1 (1:1) ZARJA: Babuder, Franco, Janko Grgič, Počkar, Vojko Križmančič, Metlika, Darko Grgič, Žagar, Puz-zer; drugi polčas: Rudi Marc, Ivo Grgič, Vojko Ražem. COSTALUNGA: Seppini, Righer, Benčič (Siili), Bartole, Togliani, Plet, Bussi, Millo, Raseni, Chiodini, Del Negro. STRELCI: v p.p v 17. min. Darko Grgič (Zarja), ob 27. min. Chiodini j (Costalunga). 1 SODNIK: Terpin. Zarja je proti predvidevanju remizirala na domačem igrišču proti ! solidni ekipi Costalunghe, ki sodi med favorite tega prvenstva. Igra je bila na dobri tehnični ravni, čeprav smo opazili zmedo na sredini igrišča s strani Costalunge in pa netočne strele v vrata s strani Zarje. V prvem polčasu je Zarja precej pritiskala na nasprotnikova vrata, vendar obramba Tržačanov je bila vedno na mestu, razen v 17. min. prvega polčasa, ko je Darko . Grgič silovito udaril z glavo in žogo | poslal v mrežo. Seveda Costalunga ni medtem počivala, saj je vseskozi odgovarjala z ostrimi protinapadi. V enem izmed teh je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Rasenijem, ki jo je zastreljal Del Negro. V 27. min. pa je padel gol zaradi napake obrambe. V drugem polčasu je Costalunga silovito napadala in vseskozi ogrožala vrata dobrega Babudra. Proti koncu tekme pa se je igra odvijala pretežno na središči igrišča, kjer smo videli dobro igro Zarje. Nedvomno sta bili ekipi zadovoljni z delitvijo točk. Tako si je Zarja po dveh zaporednih porazih končno priborila prvo točko v tem prvenstvu. Bazovski navijači pa upajo, da je to začetek serije V tretjem kolu prvenstva 2. amaterske lige smo zabeležili le dve sicer gladki zmagi, kar pet tekem se je končalo pri neodločenem izidu, eno tekmo (Edile Adriatica — Aurisina) pa so v soboto odgodili zaradi razmočenega igrišča. Prisiljeni počitek Edile A-driatica ni izkoristila Rosandra, ki je igrala neodločeno proti S. Marco Duino. S tem je presenetljivo dohitela Rosandro na vrhu lestvice Op. Supercaffe (novinec lige), ki je prepričljivo premagala šibko moštvo Pro Farre (tretji zaporedni poraz). Z a petami vodeče dvojice i-mamo pet ekip s točko zaostanka, med katerimi sta tudi Primorje in Vesna. Prosečani so tokrat dobesedno nadigrali ekipo Opicina, kateri so nasuli kar štiri gole. Križani pa se morajo precej zahvaliti svojemu vratarju Košuti, da so derbi z Bregom končali brez gola, saj so v drugem delu igre Brežani stalno napadali. Bazoviška Zarja je vendarle prišla do prvega zadetka, ki je obenem prinesel Zarji prvo prvenstveno točko. V gosteh S. Sergia je točko odnesla tudi ekipa S. Marco, medtem ko Flaminio z remijem proti Zaulam nadaljuje s serijo neodločenih izidov. IZIDI 3. KOLA E. Adriatica — Aurisina odg. Zaule — Flaminio 1:1 Primorje — Opicina 4:0 Op. Cremcaffe — Pro Farra 4:0 S. Sergio — S. Marco 1:1 E. Adriatica — Aurisina odg. Zarja —■ Costalunga 1:1 Breg — Vesna 0:0 S. Marco Duino — Rosandra 0:0 LESTVICA Op. Supercaffe in Rosandra 5; Edile Adriatica, S. Marco Duino, Primorje. Costalunga in Vesna 4; Breg, Flaminio, S. Sergio in S. Marco 3, Zaule 2; Zarja in Opicina 1; Aurisina in Pro Farra 0. PRIHODNJE KOLO (24.10.) Costalunga — Si Marco Duino Vesna — S. Marco Flaminio — Primorje Rosandra — Zaule Aurisina — Breg Opicina — S. Sergio Pro Farra —.Edile Adriatica Zarja — Op. Supercaffe B. R. NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA obrambo. Pri tem pa mu ni nikoli priskočil na pomoč kak drugi soigralec, tako da se je ves njegov trud i izjalovil. Srečanje se je pričelo v znamenju j lepe igre na eni in drugi strani. Pr-I va priložnost (in edina) za gol se je 1 ponudila Juventini, ko je Tavčar ! zgrešil z glavo lepo podajo z desne, j Po tem dogodku ni štandreška ekipa | znala biti več učinkovita v napadu, | predvsem zaradi slabega dneva Montica in Tavčarja. Na drugi strani pa so se domačini organizirali in večkrat ogrožali Plesničarja. Najlepša priložnbst se jim je ponudila v 11. minuti, ko je sodnik dosodil Isonzu 11-metrovko zaradi Tomažičevega prekrška nad napadalcem. Plesničar je z odličnim skokom rešil lastna vrata. Pričakovati je bilo, da bo Juven-tina ostreje pritisnila po tem dogodku. Reakcije ni bilo, saj so vedno igralci Isonza nadaljevali z akcijami v napadu. Prvi zadetek je padel v 34. minuti, ko je Tomažič ponovno zrušil v lastnem kazenskem prostoru Di Campa. Lorenzutoveg: strela Plesničar tokrat ni ubranil. Pred koncem polčasa zabeležimo še poškodbo Montica, ki je zaradi rane na nogi mora* v bolnišnico. Če smo bili z igro v prvem polčasu sorazmeroma zadovoljni, moramo v drugem delu srečanja ugotoviti, da nismo videli pravega nogometa. Živčnost je prevladovala med igralci, predvsem med juventinci, tako da je sodnik zaradi številnih protestov poslal z igrišča samega trenerja Borghesa. V takih pogojih seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bi Juventina prikazala lepo igro. Domačini so drugi zadete'., dosegli s prostega strela, ko je Cusspt s kakih 20 metrov poslal žogo ob vratnici v mrežo. Gol je pokopal vsako upanje Štandrežcev, ki so le proti koncu srečanja skušali spremeniti rezultat, ko je bilo že vsem jasno, da tega ne bodo uspeli. P. R. Štirje goli Gaje, trije Primorca Prva prvenstvena točka za Union Kras je doživel nov hud poraz ■ Sovodnje neredno klonile Vermeglianu STRELCI: v 7. min. d.p. Mauro načila z Milincom. Tako se je kon- Kralj I, v 27. min. Pavel Kralj, v 35. min. avtogol Štoka, v 45. min. Mauro Kralj II. OPOMBE: v 29. min. d.p. izklju- dobrih rezultatov za dosego dobrega mesta na končni lestvici. Kaal Isonzo — Juventina 2:0 (1:0) ISONZO: Brandolin, CragnoTn, Bo: scarol II, Lorenzut, Fedel, Clama, Di Campo, Boscarol, Marega, Lubiana, Cussot. JUVENTINA: Plesničar, Marson, Tomažič, Mikluš, Tabaj, Lorenzon, Montico (Sirk), Russo, Tavčar, Marvin, Gomišček. SODNIK: Radin iz Trsta. STRELCA: Lorenzut (11-metrov-ka) v 34. min. p.p.; Cussot v 15. min. d.p. Zaslužena zmaga domače ekipe, ki je s precejšnjo lahkoto premagala slabe štandreške nogometaše. Na i-grišču v Špetru ob Soči nismo videli lepega nogometa in to predvsem zaradi poprečne igre, ki sta jo predvajali obe ekipi, ter zaradi nekaterih sodnikovili odločb, ki so bile predvsem v škodo Borghesovih varovancev. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da ni Juventina zaigrala kot zna. Tokrat se je slabo izkazala tudi obramba, ki je napravila preveliko napak. Poleg slabe sredine igrišča. je napadalna črta že od vsega začetka pokazala svojo neučinkovitost. Edino Gomišček je skušal od časa do časa prodreti v nasprotno Vaipadana Cave — Gaja 0:4 (0:2) VALPADANA CAVE: Moscato, Gombač, Pangos, Biasig, Metlika, Desenibus, Morgera, Benvenuto, O- j čen Scarpa (Donatori sangue), v pari, Bellacim, Gherzil. | 40. min. Sosič (Primorec). GAJA: Kante, Milkovič '(Stran-1 SODNIK: Ghisdavcich iz Trsta, ščak), Vrše, Rismondo, Čermelj, | Primorec je v drugem kolu le-Savarin, Branko Grgič, Zuzich, Bol-] tošnjega prvenstva osvojil prvo zma-cich, Kalc, 12 K. Grgič. j g0 Zmaga bi pa bila mnogo višja, STRELCA: v 21. min. p.p. Bol-; ge ne bi napadalci zapravili nešteto cich, v 32. min. p.p. B. Grgič, in ] izrednih priložnosti za gol. Nasprot-v 18. ter 29. min. d.p. Bolcich. ! ni k je bil namreč zelo šibek in ta-Na blatnem igrišču v Nabrežini je ] k0 so trebenski predstavniki imeli ekipa Gaje spet visoko zmagala in to brez težav proti nemočni enajsterici Vaipadana Cave, ki se je le sčasoma upirala razigranim gajev-cem. Gostje so prišli v Nabrežino da iztržijo obe točki in to jim je uspelo že v prvem polčasu, ko so z Bolcichem in Grgičem že dvakrat zatresli domačo mrežo in si že praktično zagotovili zmago. Pravi junak tekme, pa je bil nedvomno Bolcich, ki je bil strelec kar treh golov (zadnjega iz 11-metrovke). Čeprav nasprotnik Gaje ni bil močan, so si gajevci le pridobili zaupanje navijačev. Napad, ki je bil glavni problem trenerja Kozine, je letos res uspešnejši, ob podpori odličnega Kalca in I. Grgiča, saj je v dveh tekmah dal kar sedem golov. Drugače pa je v obrambi, ki še ni prejela gola, toda še vedno nekoliko «škripa», zato se pričakuje vstop požrtvovalnega Križmančiča, ki letos sploh še ni igral. Lahko pa trdimo, da so letos gajevci zmožni dati veliko zadoščenja svojim navijačem. D. G. Donator! sangue — Primorec 1:3 (0:0) DONATORI SANGUE: Castri, Vascotto, Cino, Radovich, Carene, Za-nolla, Ferrante, Puzzer, Scarpa, Vinci, Bertolissi. PRIMOREC: Mirko Kralj, Štoka, Angel Milkovič, čuk, Sosič, Husu, Pavel Kralj, Valter Milkovič (Darko Kralj), Mauro Kralj II, Možina, lahko nalogo, čeprav so igrali slabo. Že v prvem polčasu so namreč imeli vedno žogo Trebenci, ki pa so napadali neorganizirano in tiste akcije, ki so jih napadalci ustvarili za gol, so bile vse na zelo neroden način zapravljene. V drugem polčasu pa je le uspelo Mauru Kralju I, da iz prostega strela premaga tržaškega vratarja. V 27. min. je Pavel Kralj podvojil po osebnem prodoru. Igralci so potem postali precej živčni, tako da je moral sodnik posredovati z rdečimi kartoni. Trebenci so tako še napadali in si vedno zapravljali priložnost, da bi povišali rezultat. Nasprotno so Tržačani znižali na 2:1 pa čeprav z avtogolom Štoke. Spet je Primorec začel masovno napadati in zvišal rezultat na 3:1, kar mu je uspelo v zadnji minuti igre oo zaslugi Maura Kralja II, ki je z lepim strelom neubranljivo premagal nasprotnega vratarja. Bruno Križmančič Chiarbola — Union 2:2 (1:1) UNION: Galdo, Vicini, Muiesan, Paludetto, Bagatin, Benčič, Lombardi (K), Craniolin, Milinco (Cla-botti), La Fata, Duva, 12 Veljak. Nedeljska tekma med Unionom in Chiarbolo se je končala z neodločenim rezultatom 2:2. Igra je bila vseskozi zanimiva, saj sta bili obe ekipi na isti ravni, čeprav je igral Union v drugem polčasu bolje. Najprej so prišli domačini v vodstvo in to v začetku prvega polčasa, nato pa je podlonjerska ekipa ize- čal prvi polčas z rezultatom 1:1. Bolj zanimiv je bil drugi polčas, ko se je Union bolje izkazal od domačinov, zlasti v napadu, medtem ko je bila igra v obrambi večkrat zmedena, in nesigurna, kar je privedlo Union ob zmago. V 11. minuti drugega polčasa je ustvaril Union nevarno akcijo s končnim strelom Paludetta, vratar je za las odbil žogo nad prečko. V 15. min. drugega polčasa so igralci Chiarbcle ponovno povedli in sicer s prostim strelom iz roba igrišča, žogo je prejel z glavo desni branilec Chiarbole in jo poslal proti vratarju, Galdo pa je žogo na neroden način poslal v lastna vrata. Od tega trenutka dalje je začel Union pritiskati na vratarja domačih in realiziral v 25. min. drugega polčasa z lepim strelom kapetana Lombardija po lepi akciji cele prve vrste piavo-romenih. Od tega trenutka dalje je bilo lepih akcij konec, saj sta obe ekipi igrali sedaj na sredini igrišča z redkimi akcijami na eni in na drugi strani. Omeniti je treba še, da je bil v zadnjih minutah igre izključen iz igrišča Paludetto zaradi ugovarjanja. Vsekakor lahko rečemo, da bi v nedeljo Union lahko zaslužil obe točki, vendar ni imel preveč sreče. Mauro OSTALI REZULTATI Sovodnje (1:3) Kras — Rocol Vermegliano 1:4 0:5 (0:4) Naraščajniki Primorec — Kras 2:2 Primorje — Blue Starš 2:1 Začetniki Ponzianina — Kras 7:0 Primorje — Op. Supercaffè prek. Najmlajši Primorje — Fulgor 1:0 Kadeti Vesna — Zarja 3:2 Mauro Kralj I. fliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiuniiHiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiimMiiiHimllitmiiiiiliiiimmiiiiimiiimiiiiimiiimmiUiliiiiiiiimimimiiiiiiiMiiiiimiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiliiilliiiliiiiiiMniimil BOKS Prihodnji mesec Parlov-Poncelet? Čeprav je Mate Parlov komaj o-branil svoj evropski naslov, se vije okoli njega veliko menežerjev in izživačev. Med drugimi je bila na Sportskih novostih objavljena''-vest, da se bo Parlov 27. novembra srečal s francozom Christianom Pon-celetom. Ta vest je pravzaprav precej navzkriž z upanjem tržaških prirediteljev, ki so imeli očiten namen, da ravno v tistih dneh (verjetno 29.) uprizorijo povratni dvoboj med Puljčanom in Američanom Franklinom, ki je Parlova premagal v Milanu in mu zadal edini poraz v profesionalni karieri. Predsednik evropske ROKOMET 3. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE TESNA MAGA DUINE Tržačanom se je poznala utrujenost po tekmi s Steauo NAMIZNI TENIS PROTI AVSTRIJI Tesen poraz Italije (3:4) Po neuspešnem, a vseeno koristnem mednarodnem srečanju s Steauo, je Duina zopet nadaljevala svojo zmagovito pot v italijanskem prvenstvu. Nasprotnik tokrat ni bil lahek, še posebno zaradi očitne u-trujenosti Tržačanov in pa zaradi neugodnega razpleta tekme, pri katerem sta imela tudi sodnika precej besede. Montesacro Roma, ki je letos startal s precejšnjimi ambicijami, a tudi s poraznimi rezultati, je iskal prav na tržaškem boksarske terenu prestižen rezultat, ki bi mu še dovolil kakšno upanje za vrh V okviru namiznoteniškega tek-1 mo vanj a druge jakostne skupine za Mercury 19:18, Jagermeister - Mo- evropski pokal narodov je italijan-dena 12:12, Volani - Loacker 14:9, ska reprezentanca doživela med Duina - Montesacro 15:12. , svojim gostovanjem v Avstriji še en LESTVICA: Duina in Firs 6 točk; tesen poraz z izidom 3:4. Bosi in Forst in Volani 4; Modena 3; Loa- Malesci sta sicer dosegla skupno tri cker, Jagermeister, Mercury in Mo-1 delne zmage kar pa ni zadostovalo kamag 2: Montesacro 1; Forzear- za OSvojitev celotnega izkupička. E-mate in Roma 0. (Volani in Moka- dina ženska predstavnica italijanske mag 1 tekmo manj). Točka za Celje reprezentance je bila tudi tokrat Krasova igralka Sonja Miličeva, ki je v srečanju posameznic zaigrala taktično zrelo in je v prvem setu i zbrala 16 točk, vendar morala pri-Celjani so tudi v tretjem kolu 1. znati premoč svoje objektivno boljše ..........—r—r 1 zvezne rokometne lige potrdili, da tekmice. Tudi v srečanju mešanih lestvice. S svojimi številnimi držav- ne nameravajo odigrati podrejene dvojic par Milič - Malesci ni imel nimi reprezentanti je Montesacro , vloge. Po dobrih nastopih proti že- sreče tako, da se Krasova predstav- presenet.il domačine in stalno vodil. ; ieZničarju in Borcu so v Zagre- nica vrača praznih rok. Kljub temu Ko.sek je bil očitno izven forme (v du prisilili k delitvi točk Medve- je Miličeva zadovoljila z ozirom na ščak, ki je bil še pred nekaj leti nivo italijanskega ženskega nami-med najboljšimi v državi. Slovenska znega tenisa, ki v evropskem merilu ekipa je dalj časa vodila, nato pa v zaostaja za mnogimi drugimi drža-finišu popustila, saj so domači vo- vami, med katere spada tudi Avstri- . . ... , , . ,dili kar z 22:19, preden so jih Ce je srečanju delu je le izenačila, ko pa so sodni-1 zveze, Piero Pini, ki je bil med najbolj navdušenimi nad Parlovovim nastopom, je poudaril, da bo osebno zahteval, da se Parlov sreča s svetovnim prvakom Contehom. O tem boksarju je treba povedati, da bi se | tekmi s Steauo se je poškodoval, ta-bil moral že srečati s Parlovom, in 1 ko da je bila njegova prisotnost ce-sicer kot amater na OI v Miinchnu: j lo v dvomu), Piščanc je zgrešil več takrat pa je zaradi poškodbe Conteh strelov kot po navadi, vsa ekipa dvoboj predal. i pa je igrala nervozno. V drugem > ££"^“^19 idealo Zanimivo je še, da je srečanju delu je le izenačila, ko pa so sodni- .. . . . , dohiteli nri 23-23 Parlov - Traversare prisostvoval tu- ki za pet minut izključili odličnega ljam se enKrat domlen pn di Argentinec Cuello, ki je tretji na vratarja Manzcnija, so vsi stisnili svetovni lestvici srednjetežke kate-, zobe in ravno v tem težkem trenut-gorije. Cuello je brez oklevanja iz- j ku strli žilavega nasprotnika. Naj-javil, da bi Parlova zlahka knockou-1 boljši strelec je bil tudi tokrat Piščanc s 6 zadetki, Kolšek in Calcina tiral in da ga bi rade volje srečal tudi v Jugoslaviji. RICANY, 18. — Sovjetska zveza je doživela svoj mednarodni krst v rugbiju: v prvem srečanju B lige evropskega pokala je izgubila proti ČSSR s 6:9, kar pa je pravzaprav presenetljivo tesen rezultat glede na dejstvo, da Češkoslovaška že več let sodeluje na tej prireditvi. sta bila uspešna trikrat, Andreasič, Pisani in Gerebizza pa po enkrat. Volani je zmagal brez težav, z zmagami pa nadaljuje tudi presenetljivi Firs Roma, ki je sicer srečal same šibke ekipe, je pa še vedno na prvem mestu z Duino. REZULTATI Firs Rim - Forzearmate 15:14, Forst - Roma 25:14, Mokamag Fi - Ostali rezultati: Partizan — Metaloplastika 28:22, Crvenka — Željezničar (N) 21:20, C. Zvezda — Vardar 18:20, Dinamo i— Krivaja 21:19, Borac — Potisje 32:18, željezničar (S) — Dubočica 22:21. Lestvica: Borac in Crvenka 6: Željezničar (S) 5; Partizan in Dinamo 4; Krivaja, Dubočica, C. Zvezda, Željezničar (N), Metaloplastika, Celje in Vardar 2; Medveščak 1: Potisje 0. Partizan in Željezničar (N) imata tekmo manj. ja. 4. novembra se bo Italija pomerila z Nizozemsko in Miličeva bo imela tedaj novo priložnost, da skuša doseči prestižno zmago na mednarodnem prizorišču. —bs— Športniki in odborniki ŠD Breg čestitajo predsedniku Silvanu Klabjanu in ženi Miri ob rojstvu sina BORUTA z željo, da bi zrastel v dobrega in poštenega športnika in sledil aktivnemu udejstvovanju staršev ™mk_^«per Gamsi na plazu 44. Ranjen sem bil le jaz. Mojo puško pa je pogodil strel v kopito, že smo si živahno pripovedovali o borbi in se postavljali pred Vivodovimi dekleti. Malejev Mihi je trdil, Ff je tako dolgo žgal v policista, ki je streljal vame, dokler se ni zleknil. J Naslednji dan smo že dobili sporočilo iz Železne Kaple: irje mrtvi, šest ranjenih. Ubit je bil tudi esesovski kapetan. Hkrati pa so nam naši obveščevalci tudi povedali, a smo se spopadli z najmanj štiristo policisti. Imeli so asede po vsej Lepeni, dvesto pa jih je prišlo iz Remšenika ez Strucov vrh na Kežarje, od tam pa so v strelcih prodirali na cesto, kjer so trčili ob nas. Prej so res napadli Gorazdovo četo, vendar k sreči 1S0V ni_kogar ranili niti ubili. Vsi smo se umaknili zdravi, razarja pa je rešila torbica z naboji, v katero ga je pogo-nekoliko strelov. Le nekaj raztrganih nahrbtnikov so policisti zaplenili. Nehote smo ob tej priložnosti napravili še nekaj ko-ìstnega: v TCsbrovi. bajti, kjer je bila tudi ljudska šola a j Lepeno in Lobnik, je bil v tem času ravno pouk. Med streljanjem so se prestrašeni otroci z nemškim citeljem vred skrili pod klopi. Učitelj se je streljanja ako prestrašil, da je odkuril v Kaplo in se nikoli več ni vrnil v lepensko šolo. Ljudje so o borbi še dolgo pripovedovali. Povsod, kamor smo prišli, so nas hvalili, kako smo bili spretni in pogumni, ker smo se upali spopasti s tolikimi lašisti. Mi pa smo odgovarjali, da zmaga ni slučajna: mi partizani branimo domačo zemljo, fašisti pa ropajo tujo posest. Mi smo na svojem, oni na tujem. Mi vodimo pravično, osvobodilno, oni pa krivično, osvajalno vojno... Tej hitlerjevi enoti — bil je to 2/611 Lds. Schtz. Regiment 184 — tiste dni nismo dali miru. Njen dnevnik beleži, da so imeli borbe z nami 20., 21., 27. in 28. oktobra 1943 v okolici železne Kaple. Dnevnik našega koroškega bataljona je skromnejši. Opisuje le nekatere akcije, in še to zelo kratko, jedrnato — kot dnevnik partizanske bolnice, kjer je poleg diagnoze in terapije le še podatek: tega in tega dne ranjenec ozdravljen. «21. oktobra — Postavili zasedo 3 četam Nemcev, ki so napadali našo prvo četo. Trije mrtvi, en ranjen; orožja ni bilo mogoče zapleniti. 27. oktobra — Napad na železniško postajo Otiški vrh med Dravogradom in Slovenj im Gradcem. Uničili 6 lokomotiv... (2. četa). 31. oktobra — zasedli vas Kotje. Četa je bilo z zastavami pri maši, zatem je bil nagovor političnih delavcev; edinica spremljala s petjem; ogromen moralni uspeh OF (2. četa). 3. novembra — Zasedli št. Vid pri Podjuni. Zaplenili 15 pušk, 2 pištoli... (1. četa). 4. novembra — Zasedli vas Leše pri Prevaljah... V zasedi uničili avto. 5. novembra — Minirali most na progi Celovec - Dravograd. Zaradi pomanjkanja razstreliva samo težko poškodovan. Promet prekinjen za pet dni ... (2. četa). 6. novembra — V Beli zavzeli opoldne na juriš o-rožniško postojanko. Ker smo napadli bliskovito, brez naših žrtev. Napad izvedli, ko so bili orožniki pri kosilu. Ubiti 4, ranjeni 4, nepoškodovana ujeli 2. Zaplenili: težki MG mitraljez M. 1918 na trak, brzostrelko, 20 pušk, 10 pištol, 1500 nabojev za mitraljez, naboje za brzostrelko in za puške, 13 parov čevljev, 13 koncev, 10 šotorskih kril in 5 uniform. Ranjene orožnike poslali v bolnico z avtomobilom, ki smo ga dobili v zasedi (2. četa). 6. novembra — Zvečer so po vsej Koroški goreli kresovi. Bili so vidni do Celovca. 6. novembra — štabna patrulja razorožila esesovce, zaplenila 4 uniforme v Mežici. 7. novembra — Začela se je velika hajka. V ofenzivi sodelovalo nad 3000 SA, SS in policije ter nekaj vojaštva. Sovražnik je napadal mimo Slovenskega Gradca, Guštanja, Prevalj, Mežice in črne. Glavne sile so skoncentrirali od Črne do Javorje, od koder so prodirali proti Uršlji gori. V težkih probojnih spopadih so padli na naši strani 4 tovariši, 3 ranjeni. Ker so ofenzivo zasnovali v največji tajnosti in pripravili dobro premišljen načrt, kako bi uničili partizane, je jasno, da namena niso dosegli. Prvič so na Koroškem uporabljali težko orožje, minometalce in tromblonke. Od napadalcev sta padla dva.» Naši fantje so bili včasih kar preveč skromni. Ko sem prišel po akciji na Belo v Nestlovo četo smo obstopili Nestla in ga silili, naj nam pove, kako je naredil. Ta pa je odvrnil: «Kar poglejte, koliko imamo novega orožja, pa boste vse vedeli.» Res, vsi so imeli nove pištole, nove puške. Vsi so bili radostno razpoloženi: Grega, Bogdan, Jože, Johan, Tine, Polda, Voranc, Djuro, Edo, Lado, Milanček in Ivanka. Le Nesti je bil tih in molčeč. Počasi, v «obrokih» smo le zvedeli, kako je bilo. Najprej se je oglasil Milanček — Milan Trtnik, ki ga poznamo že s Pece. Ta je že nekaj tednov prej s svojimi tovariši prestrašil orožnike v hotelu «Gross» v Beli. T|a so policisti zahajali na večerjo. Ko so bili vsi že za mizami, je obkolil hišo. Sam je šel s tovarišem v kuhinjo — medtem ko so policisti večerjali — ter naročil kuharici, naj mu proda vso zalogo cigaret in tobaka, papirčkov in vžigalic. Ko je bilo vse v Milančkovem nahrbtniku, je odšel iz hotela, nato pa so jim pod okni zapeli «Nabrusimo kose». Orožniki so bili tako preplašeni, da se niso zganili. Najbrž so v duhu že bili v Hitlerjevem nebeškem kraljestvu. Fantje so lepo v miru odšli. To pripovedovanje je vzpodbudilo Nestla, da je orisal napad na iste orožnike 6. novembra, četa, ki ji je bil komandir Nesti, komisar Grega, je Grossovo poslopje in postojanko obkolila že zgodaj zjutraj. \ se dojjoldne so budno prežali, kaj počenjajo orožniki. Ko so odšli h Grossu na kosilo, so fantje vdrli v jedelnico. Pozvali so jih, naj dvignejo roke. Orožniki pa so takoj pograbili za orožje. Seveda Nestlu in tovarišem ni kazalo dmgega, kot uporabiti orožje. Ko so tako obračunali z njimi, so vdrli še k onim v postojanko. Ti pa so bili pametnejši in so se takoj predali. Razorožili so jih, jih slekli ter jih pognali proti železni Kapli. Ranjencem iz jedilnice pa so dali avto, da jih je zapeljal v bolnišnico. Milanček nam je nato še pripovedoval, kako je julija 1943 pri Mlečniku v Beli lovil štiri policiste. Hotel jih je žive dobiti v roke. Opazil je namreč, da gredo k Mieč-niku. V neki globači jim je s tremi partizani postavil zasedo. Ko so se približali na meter, so fantje skočili prednje in zavpili ««Hende hoch!» Grega, ki je znal dobro nemško, bi jih moral pozvati, naj oddajo orožje, in jim obljubiti da jih bodo izpustili. Toda policisti so se kot blisk vrgli pod stezo in se odkotalili po strmini. Grega ni utegnil ziniti niti besedice. Torej so vsi štirje na ves glas zavpili «Juriš, juriš!» in planili za njimi. Vse je bilo bliskovito, da policisti niso utegnili streljati. Neki policist se je spotaknil in padel, Milanček pa se je v polnem zagonu vrgel nanj. Policist je zgrabil za pištolo, na srečo pa je bil Milanček hitrejši. Ta izkušnja ga je izmodrila in zatrjeval nam je, da jih ne bo nikoli več tako lovil. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADITa • DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 115/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 19. oktobra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaj In tiska .‘H ZTT Trst Clan italijanske im, zveze časopisnih IM založnikov FIEG PRIPRAVLJEN SESTCLENSKI NAČRT ZA REŠITEV LIBANONSKEGA VPRAŠANJA ZBLIŽANJE MED EGIPTOM IN SÌRU0 NA MALEM ARABSKEM VRHU V RIADU Sadat in Asad sta se dogovorila glede ponovne navezave diplomatskih odnosov I&sehno srečanje med Asadom in Arafatom - Vrhunski sestanek še ta mesec RIAD. 18. — V glavnem mestu carji in levičarji naj bi prišlo do je danes sporočil, da je londonska Saudske Arabije se je danes zaklju-1 nekakšnega zasedanja ob okrogli mi- j vlada sklenila uradno povabiti čil tako imenovani mali arabski vrh, i zi, ki bi moralo privesti do ustrez- " ’ " ’ " Umrl je bolonjski | 08 pobudah ministrstva za kmetijstvo kardinal Lercaro na katerem so obravnavali kočljivo vprašanje libanonske krize. V krogih opazovalcev menijo, da so udeleženci zasedanja sestavili poseben načrt za dokončno prekinitev sovraž-ncrti'v Libanonu, ki sestoji iz šestih točk. ' Po tem načrtu naj bi v vsem Libanonu takoj oklicali splošno premirje; vse vojaške sile naj bi se umaknile s položajev, ki so jih zasedle pred začetkom libanonske vojne, to je pred aprilom 1975, meda-rabske mirovne sile naj bi se primerno pomnožile; palestnski predstavniki naj bi strogo spoštovali kairski sporazum iz 1. 1969 z libanonsko vlado; med libanonskimi desni- liiiiminiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Volitve vrhovnega sodnega sveta RIM, 18. — Danes so se zaključile volitve dvajsetih članov «Vrhovnega sodnega sveta», ki jih volijo sodniki vse Italije. Do ure, ko poročamo, še nismo prejeli dokončnih izidov volitev, ampak le statistično oceno, po kateri naj bi reakcionarna struja «Magistratura indipendente» prejela 8 ali 9 mest, laična «Impegno costituzionale» in konservativna «Terzo potere» po štiri mesta, levičarska «Magistratura democratica» 2 mesti in korporativna «Unione magistrati» eno ali dve mesti. Ta razdelitev predstavlja vsekakor velik napredek demokratičnih sil, predvsem zaradi novega sistema volitev. Doslej je bil namreč v veljavi večinski volilni sistem, po katerem so vsa mesta pripadla fašistični struji «Magistratura indipendente», s prehodom na proporcionalni sistem se je razmerje spremenilo. Vrhovni sodni svet sestavlja 33 članov. Predseduje mu predsednik republike, sestavljajo pa ga prvi predsednik kasacijskega sodišča in glavni, državni pravdnik kasacijskega sodišča, deset odvetnikov ali profesorjev prava, ki jih izvoli parlament in dvajset sodnikov, ki jih volijo sodniki sami. Med njegovimi nalogami je tudi premeščanje sodnikov, ki se ga je doslej svet posluževal za politično usmerjanje posameznih sodišč. Sedaj se bo to precej spremenilo, kot zagotavlja bolj demokratična sestava vrhovnega sodnega sveta. Kljub temu, da je sestava bolj pluralistična, ni mogoče mimo dejstva, da skoraj polovica vseh italijanskih sodnikov voli za najbolj reakcionarno strujo, ki je doslej monopolizirala vse italijansko sodstvo. Poklonili so se spominu bivšega partizana TURIN, 18. — Med slovesnostjo, ki ji je predsedoval Paolo Emilio Taviani, so danes počastili spomin na bivšega partizana Enrica Martinija Maurija. Le-ta je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaške zasluge kot član odporniškega gibanja. Martini Mauri je izgubil življenje med nedavno letalsko nesrečo v Turčiji. PIETERMARITZBURG, 18, — V okolici tega južnoafriškega mesta so danes odkrili kar 20 trupel. Gre za črnce. Oblasti so sporočile, da so to žrtve spopada med pristaši dveh različnih struj plemena Bomvu in da razlogi spopada niso znani. Nekateri pravijo, da gre za žrtve policijske represije. nega sporazuma; nazadnje naj bi se ustanovil poseben arabski denarni sklad za obnovitev razdejanega Libanona. V istih virih, ki so sporočili sprejetje omenjenega načrta, govorijo tudi, da bi Sirija kljub umiku lastnih čet iz Libanona ohranila določeno vojaško silo v okviru medarabskih mirovmh sil. Slednje štejejo danes 2.300 mož, a v bodoče naj bi se pomnožile na 6.000. Nekateri vedo povedati, da je egiptovski predsednik Sadat pripravljen poslati lastne čete za okrepitev omenjenih sil, kar je sicer v nasprotju z njegovo preteklo politiko, ki je predvidevala egiptovsko jačenje medarabskih mirovnih sil le z orožjem. Z druge strani sporočajo sirski viri, da damaščanska vlada povsem soglaša z egiptovskimi predlogi glede rešitve libanonske krize, ki jih je Sadat iznesel v Riadu. V resnici je prišlo ob razgovorih v glavnem mestu Saudske Arabije do zbližanja med Sirijo in Egiptom; predstavništvi obeh držav sta namreč sporočili, da bosta prihodnjo soboto zopet vzpostavili redne diplomatske odnose, ki so bili prekinjeni junija letos. Gre za rezultat pogovora, ki sta ga imela dopoldne Asad in Sadat (šlo je za njuno prvo srečanje po 1. 1974), ki se jima je pozneje pridružil še saudskoarabski kralj Khaled. Opazovalci vidijo v sirsko -egiptovskem zbližanju dobro znamenje za pospešitev pogajanj, ki naj dovedejo do dokončne rešitve libanonske krize. Sam Sadat je v razgovoru z novinarji izrazil optimistično stališče v tem smislu ter pohvalil prizadevanja Saudske Arabije za sklicanje riad-skega «vrha». Egiptovski predsednik je pripomnil, da bo prišlo leta 1977 do velikopotezne politične, oziroma diplomatske akcije tudi za rešitev arabsko - izraelske krize. Egipt se ravno sedaj pogaja s Sovjetsko zvezo — tako je nadaljeval Sadat — glede ponovnega sklicanja ženevske konference za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Takoj nato je državnik poudaril, da se Arabci ne bodo izneverili enotnosti, ki so jo dosegli med oktobrsko vojne i. 1973. Saudskoarabski zunanji minister Al Fejsal pa je danes v Riadu napovedal, da se prihodnjo sredo začne v Kairu zasedanje med zunanjimi ministri arabskih držav, na katerem naj bi pripravili osnovo za vrhunski vsearabski sestanc-k (ta je bil, kot znano, odložen za nekaj dni prav spričo riadskega «malega arabskega vrha»). Ob današnjem zasedanju v Riadu je tudi zanimivo, da sta se po dolgem času zopet sestala sirski predsednik Asad in vodja Organizacije za osvoboditev Palestine Arafat; sestanek je bil zasebne narave. Kljub zasedanju v Riadu, ki naj bi mu še ta mesec sledil vrhunski sestanek med 21 arabskimi državnimi poglavarji, se boji na libanonskem ozemlju nadaljujejo. Na frontah o-koli Aleya in Sidona je sicer mirno, kolikor sirske in palestinske čete spoštujejo sklenitev začasnega premirja, ki ga je predlagal v soboto saudskoarabski kralj Khaled. toda v samem Bejrutu se je dopoldne zopet pričelo topniško obstreljevanje, z e-ne in druge strani, torej tako z območja desničarskih falangistov kakor iz predelov, ki so v rokah naprednih sil. Do današnjega večera so že našteli okoli 30 mrtvih, ki jih je pač prišteti 107 ž.rtvam včerajšnjih spopadov, med katerimi je bilo tudi 172 hudo ranjenih, vojakov in civilistov. ženevsko konferenco o Rodeziji, ki se prične 28. oktobra, tudi črnskega voditelja Sitholeja. Zopet napad na komunista PALMI (Reggio Calabria), 18. — Neznanci so ponoči izvršili dinamit-ni atentat na vilo 47-letnega Willia-ma Gioffreja. Gre za komunističnega občinskega svetovalca, ki je bil v preteklosti pokrajinski odbornik. Eksplozija je povzročila znatno gmotno škodo, k sreči pa ni bilo BOLOGNA, 18. — V starosti 85 let je v bolnišnici Villa San Giacomo umrl kardinal Giacomo Lercaro. V petek ga je zadela srčna kap, kateri je podlegel. Lercaro je bil doma iz Genove, vendar je glavnino svojega javnega življenja posvetil Bologni, kjer je bil nadškof do februarja 1968. Bil je zelo priljubljen in vpliven, saj je bil eden izmed najožjih sodelavcev papeža Janeza XXIII. in eden izmed sopredsednikov koncila «Vatikan II». Znan predvsem zaradi svojih naprednih koncilskih idej je Lercaro bil večkrat omenjen kot možen Janezov naslednik pri krmilu Cerkve. Po koncilu je duh dialoga, tudi s komunisti, ki vladajo v tem mestu, vnašal tudi v. javno življenje. Globoko ga je prizadela vietnamska tijstvo (oddelek za prehrano) se aktivno pripravlja na evropsko manifestacijo o mesni prehrani «Euro-carne», ki bo v Veroni konec meseca. V okviru te manifestacije pripravlja namreč kampanjo za «alternativno mesno prehrano». Predvidene so sledeče faze: razprava o iz-r;; koriščanju tehnike zmrzovanja v vojna, da je o Božiču 196, v bolonj- prehrambnih sistemih družin in ski katedrali prebral ostro pud.go skucnostj trgovina zamrznjenih pri-—“ "«iniino«» ii„H- delkov ,n mesa ter kuharska tehni- ka pTi pripravljanju «drugačne» mesne prehrane. Ministrstvo pri tem vztraja, da Problema «drugega» mesa ni mogoče reševati z občasnimi kampanjami EGS ho prodajala Italiji zamrznjeno meso s 40 odstotki popusta ■ Kaj pa ribolov? RIM, 18. — Ministrstvo za kme-1 hrambnih izdelkov in mesa v prvi proti bombardiranju nedolžnega ljudstva Indokitajske. Nekaj dni po tej pridigi, ki je razburila reakcionarne kroge v Italiji, je Vatikan sporočil, da je bil Lercaro «na svojo prošnjo» nemudoma upokojen zaradi dosežene starostne meje 75 let. Dejansko pa je to bil edini upokojeni kardinal tistih let. gre za poskus «izboljšanja italijanske plačilne bilance s tujino», ki je — kot znano — deficitna predvsem zaradi množičnega uvoza pre- žrtev. «iHinniimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiillilllliliiiiiiMiiiiiiiiMiiiuiiHiiiiiiiniimiiiliiiiiiiiiiiiiilliliiliiiiiiiiuiiiiMuiiiiiiiiiiiililliliiiillMiuiiiuiiiiiiliiiliillliiiilllIllii PO SOBOTNI TRAGEDIJI V RIMU ŠE UMOR BLIZU MILANA V treh dneh štiri smrtne žrtve roparskih napadov Med napadom na bančno vozilo roparji ubili voznika in ranili bivšega karabinjerja ■ Sobotni rop v Rimu zahteval še tretjo žrtev ■ Vrsta ropov tudi drugod Na slikah vidimo furgon denarnega zavoda «Credito Varesino», ki ga je na avto cesti Milan - Varese napadla četverica roparjev in ubila LONDON, 18. —■ Britanski podtajnik za afriške zadeve Crosland voznika. \ MILAN, 18. — Na avto cesti, ki povezuje Milan z Varesejem, je prišlo do roparskega napada, ki je zahteval smrtno žrtev. Neka druga oseba je bila teže ranjena. četverica zakrinkanih hudodelcev je z avtomobilom alfa 2000 med krajema Busto Arsizio in Castellan-za nasilno ustavila furgon denarnega zavoda «Credito Varesino»; u- (Telefoto ANSA) staviti se je moral tik ob podpornem stebru nadvoza. Roparji so se mu približali oboroženi z brzostrelkami in so najprej onesposobili bivšega karabinjerskega podčastnika Gaetana Giannonija (57 let), ki se je nahajal v furgonu zato, da bi pazil na občutno denarno vsoto, ki je bila v njem. S podčastnikom je bil tudi bančni kurir Franco ............luninimi,............................Minimi.. PROCES PROTI NASILNIKOMA V VERONI POSILJEVALCA 16-LETNE CRISTINE SIMEONI OBSOJENA NA 4 LETA IN 6 MESECEV ZAPORA VERONA, 18. — Proces. . . proti šestnajstletni Cristini Simeoni, ki je kriva, da sta jo dva mladeniča posilila in ugrabila, se nadaljuje za zaprtimi vrati in z istimi sodniki, čeprav sta jih Cristinini odvetnici zavrnili. To, kar smo zapisali v začetku, ni «tiskarski škrat»; formalno poteka obravnava proti 22-letnermi Remigiu Masinu in 21-letnemu Robertu Pavanu, ki sta dekle posilila., toda demokratične ženske in njihove organizacije ugotavljajo, da se je proseč sprevrgel v pravo obravnavo «proti Cristini», nekako po neizrečenem pomisleku, da je posiljena ženska (ali dekle) vsekakor «delno sokriva». Toda proces, na katerem nastopa Cristina Simeoni kot prizadeta stranka, ni nekaj slučajnega, enkratnega: v italijanskem policijskem in sodnem sistemu se prečesto dogaja, da se morajo posiljene ženske zagovarjati in biti pegostoflia celo ponižane v lastnem dostojanstvu. Že na prvi avdienci (pred tem pa na ka- rabinjerski postaji, takoj po posilstvu) so namreč sodniki spraševali Cristino stvari, ki so mejile na «drugo posilstvo». Padala so vprašanja take vrste: «Si uživala med posilstvom?» ali pa «Čemu se nisi branila, si devica ali ne?» in še «Si nisi morda izmislila posilstva, da bi prikrila nezaželjeno nosečnost». Cristina je z zdravniškimi izvidi morala dokazati, da ni noseča (kot če bi posiljevanje nosečnic ne bil zločin, morda še ogabnejši), pred tem pa je protestirala, ker se znjo tako ravna. Zahtevala je, naj jo sodniki sprašujejo pred publiko, ne pa za zaprtimi vrati, toda zaman. Sodniki na to poniževanja ženske, ki se pričenja | nju) razsodil sebi v prid. Sodni zbor pri reklamni ali filmski zlorabi in je odločal vsega 25 minut, čeprav zaključi z umori in sadizmom v | so mu branilke dale edinstveno pri-Circeu. j ložnost, da se izmakne zadregi, v Vrnimo se k sodni obravnavi. Cri- katero se je s svojim zadržanjem stino pred sodiščem zastopata dve odvetnici : socialistična poslanka Maria Magnani - Noya in od v. Tina Bassi. Pred začetkom sodne obravnave sta odvetnici sporočili časnikarjem, da nameravata «zavrniti» veronske sodnike zaradi «očitnega- nerazpo-loženja» do prizadete stranke. Odvetnici sta s svojo zahtevo morali počakati nekaj ur, kajti predsednik sodišča ni začel obravnave, dok niso pristali, celo Cristininega očeta ! ler se ni pogovoril z nekaterimi so porinili iz dvorane med njenim nadrejenimi. Ko se je ob 11.30 pri-pričevanjem. Bila je torej sama, kot ; čela obravnava, sta odvetnici postane bi gola stala pred posiljevalci in j vili svojo zahtevo. Poudarili sta, da strogimi očmi sodnikov. predstavlja sodni zbor neke vrste To je verjetno razlog, zakaj tako «moško preoblast», ki je Cristini nas-majhno število posiljenih žensk pri- protna, kot dokazuje tudi dejstvo, javlja take in podobne primere so- da se proces zavlačuje, čeprav sta „ 1 „ T) - X__ o riricilclun Holzlofo ivniiznolo postavil. V drugih primerih so namreč zavrnjeni sodniki to sprejeli in se umaknili, upoštevajoč tudi dejstvo, da se bo zavrnitev ponovila med argumenti sodnega priziva in zahteve o ničnosti procesa. Res sta branilki ob branju razsodbe predlagali, naj sodni zbor sprejme zahtevo o ničnosti aktov, a jih je sodni zbor spet zavrnil V večernih urah je prišla vest, da je sodišče obsodilo posiljevalca na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni vsakega in pri tem upoštevalo splošne olajševalne okoliščine. Prizadeta bosta poleg tega morala plačati dekletu odškodnino, katere višina še ni bila določena, pa tudi poravnati sodne stroške. Nazadnje dišču. In ni jih malo. Računajo, da je to eden izmed najpogostejših zločinov, ki spada v okvir splošnega jima je sodni zbor za 5 let prepo-obtoženca posilstvo dekleta priznala, i vedal opravljanje javnih služb in Javni tožilec se je temu uprl, sodni | zavrnil zahtevo obrambe po njuni zbor pa je (po krajšem iposvetova-.J izpustitvi... > '. Venturini, ki je tedaj potegnil iz žepa revolver in pričel streljati proti napadalcem. Ti so odgovorili na ogenj ter se hkrati skrili za alfo. Med oboroženim spopadom je svinčenka zadela voznika furgona, 34-letnega Gina Tedoldija iz Talamo-ne pri Sondriu, ki je bil na mestu ubit. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. Karabinjerskega podčastnika Giannonija, ki so ga banditi udarili po glava z brzostrelnim kopitom, so prepeljali v bolnišnico, kmalu zatem pa odpustili si prognozo osmih dni. Roparji so Giannoniju iztrgali iz rok torbo s približno 8 milijoni lir v bankovcih ter nato pobegnili z alfo, ki so jo policisti oziroma kara-, binjerji kmalu zatem našli zapuščeno pred tovarno CIBA med Sa-remnom in Origgiom. Preiskovalci so pozvali na zaslišanje neko pričo, sicer moškega, ki jim utegne pojasniti določene podrobnosti tragičnega dogodka. Poleg omenjenega je prišlo tudi še do drugih roparskih napadov, ki pa k sreči niso povzročili smrtnih žrtev. V Milanu so štirje banditi, od katerih so bili trije oboroženi z revolverji, eden pa z brzostrelko, vdrli v filialo denarnega zavoda Banca Agricola Milanese ter izropali blagajnika. Še poprej so s pestmi in brcami onesposobili zapriseženo stražo. Poleg blagajnika so oropali tudi stranke, med katerimi je bil znani saksofonist Gianni Bedori (umetniško ime: Johny Sax), nato pa zbežali z avtomobilom bmw 3000. Omenjeno banko so v zadnjih časih že kar štirikrat oropali. V Turinu so trije elegantno oblečeni roparji odnesli iz agencije kreditnega zavoda Banca San Paolo kakšnih 10 milijonov lir. Eden je s pestmi napadel zapriseženo stražo Antonia Fraua (48 let), druga dva pa sta vdrla v banko in od blagajnika zahtevala denar. Zaradi živčne napetosti sta tudi nekajkrat ustrelila v zrak, k sreči brez hujših posledic. Iz Catanie pa sporočajo, da je peterica zakrinkanih in do zob o-boroženih mež vdrla v krožek krščansko demokratske stranke, kjer se je v tistem trenutku nahajalo 30 oseb. Roparji so jih prav po vojaško postrojili ter vsakega posebej izropali. Plen je znesel 30 zlatih, srebrnih in drugih ur ter približno ravno toliko denarnic, ne ve se pa, koliko denarja so vsebovale. V Rimu se medtem nadaljuje preiskava v zvezi s sobotnim ropom v skladišču metana. Obračun tragičnega dogodka je težji, kot je bilo misliti: poleg inž. Lamberta Giustina (.enega od lastnikov podjetja) in ro parja Gianfranca Mellusa je izgubil življenje tudi nočni čuvaj Nicola Di Biasi. Zapustil je ženo in dva sina. Kot znano, je roparslv dvojica (pajdaša sta ju čakala pred poslopjem na cesti) med napadom na brata Giustino streljala: Lamberto je bil n mestu ubit skupaj z Mellusom, na katerega je sam streljal, obenem pa so svinčenke zadele tudi Di Biasija. Kirurški ooseg je bil zaman, ker so bile rane prehude, saj je strel nesrečniku predrl tudi hrbtenico. Karabinjerji so medtem aretirali štiri osebe. Gre za tri hudodelce, ki so v preteklosti že večkrat imeli opravka s pravico zaradi roparskih napadov in četrtega moškega, ki pa doslej navidezno še ni kršil zakona. To so Francesco Gammuto. Emilio Gammuto, Gianfranco Uršo in Walter Bernardini, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru zaradi poskusa ropa. Vsi štirje že sedijo v ietnišnici Regina Coeli, kjer jih je danes po-| poldne zaslišal namestnik državne-jga pravdnika Melisi. vrsti K temu velja dodati nekaj razmišljanj. Prav pred nekaj dnevi je prvi radijski program priredil o-kroglo mizo o tem problemu. Za mizi so sedeli izvedenci, predstavnik združenja potrošnikov in zastopnik ministrstva za zunanjo trgovino. Razpravljali so prav o tem problemu in zaključki te okrogle mize niso bili prav v smeri, ki jo tradicionalno že nekaj let kampanjsko nakazuje prav ministrstvo za kmetijstvo. Kaj so namreč ugotovili izvedenci za okroglo mizo? Povejmo kar se da preprosto. Italija ima o-gremen «mesni deficit», približno 1.400 milijard lir letno, zaradi nakupa govejega in drugega mesa v tujini. Neki izvedenec je v šali dejal, da vsa evropska gospodarska skupnost dejansko redi govedo, da bi ga prodajala v Italiji, ker ga v Italiji ne vedo (ali točneje nočejo) vedeti, kakor je treba. In če se od časa do časa pojavijo države, ki bi rade vstopile v EGS, je dejal zastopnik ministrstva za zunanjo trgovino, «boditi gotovi, da računajo prav na to». Ne bomo se spuščali v razglabljanje ali to drži v celoti (primer Jugoslavije, je na primer, rahlo drugačen), vendar je v teh besedah veliko resnice. Toda okrogla miza je povedala tudi nekaj drugega. Italijani so doslej zanemarjali «drugo» meso: svinjino, perutnino, kunče-vino, jagnjetino . . . čeprav ga tudi sama Italija nima dovolj. Edino glede perutnine je Italija «na dobrem», saj Italijani pojedo 98 odstotkov perutnine, ki jo sami vzredijo. Svinjine uvaža Italija najmanj 40 odstotkov, enako velja za drobnico in kunce. To se dogaja danes, ko Italijani tega mesa ne jedo. Kaj pa bi se zgodilo, če bi kampanje, ki jih občasno sproži kmetijsko ministrstvo, zares obrnile nakupe potrošnikov v to smer? Izvedenec ministrstva za zunanjo trgovino je iskreno priznal, da bi Italija morala okrepiti uvoz tega mesa (tudi perutnine), Pejansko bi Italija s tem nekaj prihranila, vendar samo na račun razlike med višjo ceno govedine in nižjo ceno teh drugih vrst mesa. Dejansko pa s tem glavni prehrambni problem ne bi bil rešen. Italijanski «prehrambni deficit» je namreč strukturalnega značaja. Vlade so zanemarjale kmetijstvo in živinorejo, da o ribolovu ne govorimo. Dejansko Italija «uvaža proteine»; od jajc in mesa do sira. Vse to bi lahko proizvajala sama, kar pa bi zahtevalo nekaj resnih investicij. Pomislimo na primer ribolova. I-talija, ki jo obdaja morje z vseh strani in ji ne manjka ne luk, niti ladjedelnic (večjih in manjših) ima ribolov, ki je spadal v prejšnje stoletje. O oceanskem ribolovu, ki je naicenejši in nekatere evropske narode zalaga tja do tretjine, morda polovico beljakovinske hrane ni sledu. Pri nas pa jemo v glavnem «piavo ribo», ki jo nalovijo ob «vročih» obalah Dalmacije in Tunizije. Bolj zapleteno je vprašanje potrošnje globoko zmrznjenega mesa, ki v Italiji ni udomačeno. Vlada bi sicer rada stimulirala to potrošnjo, ne upošteva pa (po mnenju sindikata mesarjev), da so redke mesnice, ki bi razoolagaie z zmrzovalniki. Poleg hladilnika za sveže meso bi morala namreč vsaka mesnica (ali skupnost mesnic) imeti tak zmrzo-valnik, ki je pa razmeroma drag. Načrt o nakupovanju zamrznjenega mesa vsekakor napreduje. V krogih EGS so že sporočili, da bodo do polovice novembra dostavili I-taliji 40 tisoč ton globoko zmrznjenega mesa po ceni, ki je 40 odstotkov nižja od običajne. To EGS o-cenjuje kot poskus pomoči Italiji v stiski. To so, torej, nekateri izmed prehrambnih problemov Italije, ki jih — po mnenju večine izvedencev — ni mogoče rešiti z nekaj reklamnimi kampanjami, pač pa s korenitimi posegi (in investicijami) na področju proizvodnje in distribucije. TOREK, 19. OKTOBRA 1976 13.00 13.25 13.30 18.30 19.25 20.00 20.45 21.50 22.00 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Pust v Riu Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Jack London: Pustolovščina velikega severa Ljubezen v podstrešju Vremenska slika DNEVNIK Lezione di tedesco Po romanu Siegfrieda Lenza Drama v treh nadaljevanjih je prirejena po romanu znanega nemškega pruskega pisatelja Siegfrieda Lenza, ki je napisal tudi več samostojnih del za televizijo in radio. Zgodba se dogaja v majhnem mestecu Schleswig - Holsteina. Njen izvor je v lekciji nemščine v šoli za preobrazbo mladih zločincev. Siggi Jensen izroči še pred koncem ure prazen list na temo «Radosti dolžnosti». Direktor zavoda kaznuje učenca tako, da ga zapre v sobo, dokler ne napiše naloge. Tako deček obnovi svoje lastno življenje DNEVNIK Anonima cuori solitari, TV film Vesti DNEVNIKA 1, Danes v parlamentu in Vremenska slika Še o zadevi Lockheed RIM, 18. — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s škandalom Lockheed, se ponovno sestane jutri popoldne ob 17. uri. Predsedoval ji bo krščansko demokratski senator Martinazzoli. člani komisije se bodo dogovorili glede potrebe vnovičnega potovanja v ZDA, kjer naj bi zaslišali še druge priče, hkrati pa tudi glede u-mestnosti o preklicu zapornih nalogov proti Crocianiju, Oliviju ter Ovidiu Lefebvreju. Istega dne dopoldne se sestane predsedstvo omenjene komisije. CARACAS, 18. — Venezuelski fotoreporter Hernan Ricardo je danes med zasliševanjem priznal, da je sodeloval pri atentatu na kubansko letalo 6. t.m. Kakor znano, je bilo pri strmoglavljenju letala v morje nedaleč od Barbadosa ubitih 73 oseb. Ricarda so aretirali dan pozneje v Port Spainu z nekim drugim fotoreporterjem, ki pa naj ne bi sodeloval pri. atentatu. - ■ Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika 2 19.00 Drops Današnja oddaja, ki jo zelo spretno in simpatično vodi Stefano Satta Flores obravnava erotizem in seks, s pomočjo risanih filmov. O tem «Kar bi hoteli vedeti o seksu» pripovedujeta na nedolžen in naraven način jugoslovanska risarja Kristl in Urba-nič z «Adamom in Evo», da pa nekaj pri tem ni v redu nam pove Bruno Bozzetto 20.00 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.45 Z izrednim sodelovanjem . .. Gre za oddajo, ki jo vodi Antonio Ghirelli z režiserjem Mariom Landijem. Namen oddaje je predstaviti televizijskim gledalcem vse programe druge mreže, ki so bili že realizirali, ki so trenutno v delu, ali ki bodo realizirani v prihodnjih mesecih. Gre torej za sestavni program, ki pa je vendarle na neki način sam zase predstava v okviru katere bodo nastopali gostje posameznih studiev s svojimi točkami JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00„ 10.00, 14.00, 16.05 TV v šoli: Razvoj komunizma. Jugoslavija in njena vloga. Morje in človek, Angleščina, TV vrtec. Življenje R. Boškoviča, Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk in Fašizem včeraj in danes 17.15 Vrtec na obisku: Ugibajte z nami Otroci bodo s cicibani iz Litostroja reševali uganke: kaj je na sliki preveč, kaj ne sodi na sliko, kaj manjka in podobno. Ugibali bodo, kar jim je z gibi hotela povedati vzgojiteljica. Uganke bodo pestre in tudi šaljive, otrokom bodo poskušale razjasniti nekatere pojme ali pa jih utrditi 17.30 Pavel v akciji, serijski film 17.55 Obzornik 18.10 Ne prezrite: Oči kritike Mozaična oddaja Oddaja, je kot rečeno zasnovana mozaično. Osnovna želja u-stvarjalcev je pripeljati pred kamero sorazmerno veliko število ljudi ter kritično ovrednotiti posamezne dogodke in dejanja iz našega kulturnega, predvsem umetnostnega življenja. Kritiki doslej v naših oddajah nismo posvečali posebne skrbi, zato naj mozaična oblika cikla «Ne prezrite», zapolni to vrzel. K sodelovanju bomo pritegnili čim širši krog zunanjih sodelavcev, kritikov, ki aktivno posegajo v naše kulturno dogajanje, opozarjali bomo na posamezne dogodke in dela, ki zaslužijo najširšo pozornost, komentirali dogajanje v kulturi, predstavili pa bomo gledalcem tudi avtorje posameznih stvaritev, ki so v določenem trenutku v središču pozornosti najširše javnosti 18.40 TV trim test 19.30 DNEVNIK 20.00 Diagonale 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Ch. Grimmelshausen : Pustolovski Simplicissimus, 5. del 21.50 DNEVNIK Koper — barvna 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 MOJ OČE VOJAK, film 22.00 Aktualna tema Zagreb 19.30 DNEVNIK 2o,50 Veliki raziskovalci 21.40 DNEVNIK TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, I9.0o Poročila; 7.20 - 12.45 Prvi pas: Dom in izročilo — Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje po naše; Nekoč je bilo; Koncerti sredi jutra; Jazzovski utrinek, Liki iz naše preteklosti: Prosta pot med notamj; Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Drugi pas: Za mlad — Sestanek ob 13.; Kulturna beležnica: Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na valu časa: 16.00—19.00 Tretji pas: Kultura in delo - Simfonični koncert; Od melodije do melodije; Za najrmaj-še; Problemi slovenskega jezika; Slovenski zbori ; Glasbena panorama. KOPER 7.30, 8 30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glas-, ba; 8.35 Zborovska pesmi, iž oper; 10.45 Glasba in nasveti, 11.45 Poje Esther Phillips ; 12.05 Glasba p. željah: 14.0u Mlaui pred- mikrofonom; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.10 Slovenski pevci; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Ansambli domače glasbe: 17.00 Mladim poslušalcem ; 17.30 Primorski dnevnik; 17,45 Zabavna glasba; 18.00 Posnetki iz našega studia; 18.35 Domači pevci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Garcia Lorca; 21.35 komorna glasba; 22.00 Diskoteka sound. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.15, 8.30 Stanotte, stamane; 9.00 Vi in jaz; li.00 Strnjena komedija; 12.20 Francoski popevkarji; 13.35 Plošče; K.30 Radijska priredba; 15.45 Primo Nip; 18.00 Nesmrtna glasba; 19.30 Radijska priredba; 22.35 Italijanski skladatelji. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00. 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naši- sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Morje; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; TISO Kmetijski nasveti; . 12.40 Po domače; 13.00 Danes ob 13.00; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 Nara/a in člo vek; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obisk naših solistov; 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: «Rezija»; 20.30 Radijska igra; 21.04 Zvočne kaskade; 22.20 Simfonični koncert; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.