6  5&.&.    ### 9 &  >  "     Ko obravnavamo odnos osrednje cerkvene oblasti do nacionalnega vprašanja v 19. sto- letju, moramo loèiti dve ravni, diplomatsko in naèelno. Na diplomatski ravni je bila di- namika znotraj cerkvenih struktur dvosmerna. Po eni strani so si posamezni narodi, zlasti tisti, ki niso razpolagali z lastno nacionalno dr`avo (Poljaki, Hrvati, Irci in drugi), v Rimu ustvarili svoje cerkvene postojanke in si sku- šali zagotoviti zaslombo Sv. sede`a pri svojih narodnih zahtevah, po drugi strani pa so se tudi dominantne dr`ave (Avstrija, Rusija) po- slu`evale Sv. sede`a v svojih prizadevanjih, da bi omilile nasprotovanje podrejenih narodov (Kerr 1992: 15). Vrhovno cerkveno uèiteljstvo se do nacionalne ideje v 19. stoletju naèelno ni opredelilo, vendar je bilo njegovo stališèe do nacionalnih gibanj na splošno mlaèno, èe ne naravnost nasprotno. To nasprotovanje ni izviralo iz kakega globljega razmisleka o sami narodni ideji in narodnih gibanjih, ampak je bilo pogojeno po eni strani od negativnih izkušenj s cerkvenimi avtonomizmi, po drugi pa od splošnega nasprotovanja revolucijam oz. korenitejšim dru`benim spremembam. »Odveè je poudarjati,« piše Franc Rode, »da se je katoliška hierarhija, zaèenši s pape`em, še v 19. stoletju strogo dr`ala naèela dinastiène zvestobe in je precej nasprotovala nacionalne- mu vrenju« (Rode 1997: 41). V obdobju fran- coske revolucije je imelo papeštvo za sabo `e dolgo tradicijo boja proti sredobe`nim silam v Cerkvi, na primer proti galikanizmu in fe- bronianizmu (Conzemius 1985: 14). V Rimu se je èedalje bolj utrjevalo preprièanje, da bi nacionalne cerkve hudo ogrozile cerkveno enot- nost. Na Dunajskem kongresu je pape`evo od- poslanstvo odloèno zavrnilo predlog vplivnega nemškega knezoškofa Dalberga in njegovega vikarja Wessenberga o oblikovanju nemške na- cionalne cerkve, ki bi osvobojena rimskega vpli- va postala zdru`evalna sila nemštva. Kakor je zapisal Victor Conzemius, je v tem smislu `e sama struktura katoliške Cerkve »naredila pa- peštvo imuno za kakršno koli nacionalno gi- banje« (Conzemius 1985: 17). Še bolj odloèilno za oblikovanje stališèa Rima do nacionalnih gibanj pa je bilo dobe- sedno razumevanje Pavlovega naèela o po- koršèini do zakonite oblasti (Rimlj 13,1) in s tem povezano razumevanje dru`benega `iv- ljenja ter mednarodnega pravnega reda. Na- cionalna gibanja 19. stoletja so se namreè v veèji ali manjši meri zavzemala za neko ob- liko upora ustaljeni oblasti, pa èeprav ne nuj- no po nasilni poti. Proti naèelu “uporništva” pa je Sv. sede` nastopal dosledno, èeš da tako šèiti temeljno naèelo dru`benega so`itja, av- toriteto. Nacionalna ideja kot legitimacija su- verenosti je bila tako v nasprotju s celim re- dom vrednot, ki je osmišljal pojmovanje »za- konite oblasti«, t. i. legitimizem (Traniello 1992: 322). Tako sta na primer pape`a Pij VII. in Leon XII. med boji za neodvisnost la- tinskoameriških dr`av pozivala škofe, naj ver- nike spodbujajo k zvestobi španskemu kra- lju. Irsko gibanje za neodvisnost, ki je pod vodstvom Daniela O’Connella v letih 1823– 1843 tamkajšnjim katolièanom priborilo dr- `avljanske pravice, si je le s te`avo zagotovilo # 6  naklonjenost pape`a Gregorja XVI., katere- mu se je O’Connellovo sklicevanje na demo- kratièna naèela zdelo sumljivo. Od tod nje- govi ukazi irski duhovšèini, naj se politièno ne udejstvuje, ki pa so jih irski duhovniki upo- števali le delno. Irski kardinal, nadškof Paul Cullen se je tako znašel v precepu: po eni strani je bil narodno zaveden, po drugi strani nasproten revoluciji, kar mu je priskrbelo oèitek narodne mlaènosti (Kerr 1992: 21). Po- dobne te`ave so bile tudi v Belgiji, kjer so se katolièani v boju za osvoboditev izpod nizo- zemske nadoblasti (1830) v nekakšnem »slo- gaštvu« ante litteram povezali z liberalci in protestanti ter pri tem `eli po eni strani odo- bravanje L’Avenira, glasila francoske liberal- no-katoliške trojke Lamennaisa, Lacordaira in Montalemberta, po drugi pa tiho nasproto- vanje pape`a Gregorja XVI., ki se je šele leta 1835 — na pritisk belgijskega kralja in Metter- nicha — odloèil, da je v Bruselj poslal odprav- nika poslov (Conzemius 1985: 19). Velik odmev je imela v Evropi obsodba, s katero se je pape` Gregor XVI. odloèno ogradil od poljske vstaje proti ruski nadoblasti leta 1831. Res je, da vstaja, katere pobudniki so bili versko indiferentni ali celo katolištvu nasprotni, sprva ni imela toliko narodni ka- kor dru`beno-politièni znaèaj. Res je tudi, da je pape` pod vplivom Avstrije in Rusije najbr` upal, da bo z obsodbo revolucije polj- skim katolièanom zagotovil veèje verske svo- bošèine (Pirjevec 1977: 32). Kljub temu pa je obsodba vzbudila zaèudenje in ogorèenje tudi med katolièani samimi, zlasti med Lamennai- sovimi privr`enci, saj se je Gregor XVI. z njo postavil na stran ruske pravoslavne oblasti proti Poljakom, katerih veroizpoved je bila kajpak katoliška. Pape`evo zadr`anje je na- letelo na pomisleke tudi v sami rimski kuriji. Zgodovinar in Kopitarjev prijatelj, oratori- janec Avguštin Theiner je na primer to`il, da je »katoliška Cerkev od leta 1772 v Rusiji in na Poljskem izgubila niè manj kot 11 milijo- nov vernikov« (Winter 1950: 11). Toda v Rimu je oèitno prevladalo preprièanje, da je bil tudi poljski upor le ena od epizod v vrsti “prekucij”, ki so jih vodili brezverski revolu- cionarji. V pismu poljskim škofom Cum pri- mum z dne 9. junija 1832 je pape` ponovil, da je »pokoršèina, ki so jo ljudje dol`ni izka- zovati do od Boga postavljeni oblasti, abso- lutno naèelo, kateremu se nihèe ne more iz- makniti, razen v primeru ko ta oblast zapo- veduje nekaj, kar nasprotuje bo`jim ali cerk- venim postavam« (Acta 1901: 144). Kasneje je Gregor XVI. skušal obsodbo poljskega upora omiliti s pismom, v katerem je od ruskega carja zahteval spremembo po- litike do poljskih katolièanov. In še ta korak so ruski nacionalisti razumeli v smislu, da ka- tolištvo »podpira slovanske nacionalne te`nje proti Rusiji«, in sicer »pod zašèito »avstrijske vlade« (Winter 1950: 12). S tem zakulisnim dogajanjem pa javnost ni bila seznanjena in v javnem mnenju je vodstvo katoliške Cerkve izpadlo kot nasprotnik nacionalnih gibanj. Leta 1846 je s Pijem IX. Petrovo stolico za- sedel èlovek, ki se ga je dr`al sloves zmernega reformista. Mnogi so v njem videli celo mo`a, pod èigar pokroviteljstvom naj bi Italijani dosegli nacionalno zdru`itev. Dejansko je Pij IX. dve leti kolebal med reformizmom in konservativizmom tako v notranji kot zuna- nji politiki. Hieronim Druseiæ, hrvaški spo- vednik v baziliki Sv. Petra v Rimu, prièa, kako mu je v nekem zasebnem razgovoru zagoto- vil, »da je pro viribus in v mejah, ki jih doloèa vera, narodnosti treba podpreti« (Pirjevec 1977: 104). Sem se vkljuèuje tudi njegovo pi- smo avstrijskemu cesarju z dne 3. maja 1848, v katerem je po eni strani potrdil svoje nas- protovanje vojnemu spopadu med italijan- skimi dr`avami in Avstrijo, po drugi pa med vrsticami priznal upravièenost »narodnega ponosa« in posredno tudi poštenih narodnih stremljenj,1 kajti »gospostvo, ki sloni samo na meèu, ne more biti plemenito in sreèno« (En-    gel-Janosi 1958: 39). Toda ravno dogodki okrog leta 1848 in upori v Rimu ter drugih posestih so ga nagnili, da je opustil sleherno misel o spremembah, kaj šele o podpori evropskim nacionalnorevolucionarnim giba- njem. Vsa njegova prizadevanja so bila od te- daj usmerjena v ohranitev neokrnjenosti cerk- vene dr`ave v okviru obstojeèih in mednarod- no priznanih meja. V ta namen se je oprijel nepopustljivih naèel skrajnega legitimizma, povsem v skladu z linijo svojega predhodnika Gregorja XVI. Med zgodovinarji obstajajo razlièna mne- nja o tem, ali so naèelna izhodišèa Cerkve vplivala na njen negativen odnos do narod- noosvobodilnih gibanj, vkljuèno z italijanskim risorgimentom, ali je — obratno - skrb za usodo lastne dr`ave pogojevala njeno splošno odkla- njanje nacionalnega naèela kot kriterija ure- janja mednarodnih odnosov. Dejstvo pa je, da je ozemeljska ogro`enost cerkvene dr`ave vse do njenega propada leta 1870 negativno pogojevala odnos cerkvenega uèiteljstva do na- cionalnih gibanj in istoèasno pripomogla, da se je cerkveno vodstvo še bolj zaprlo moderni kulturi. Krèevita, a neuspešna obramba svetne dr`avnosti je v letih 1848-1870 pokazala, kako zakoreninjeno je bilo v visokih cerkvenih kro- gih pojmovanje, ki si vrhovnega poglavarja Cerkve ni moglo predstavljati drugaèe kot tu- zemskega vladarja, urejanje verskih razmer pa kot stvar dvostranskih odnosov med cerkveno dr`avo na eni strani in ostalimi vladarji na drugi. Le oblast nad doloèenim ozemljem naj bi pape`u jamèila dejansko neodvisnost in enakopravnost. Tako je bilo neizogibno, da se je sooèenje med zahtevo po ohranitvi cerk- vene dr`ave v starih mejah ter te`njo po po- litiènem zedinjenju italijanskega polotoka spremenilo v sooèenje med verniki in never- niki, med pravovernostjo in krivoverstvom, z zavzetjem Rima leta 1870 pa se izrodilo v razdor, ki je za veè kot petdeset let prekinil odnose med novonastalo kraljevino Italijo in Sv. sede`em. Hrvat Imbro Tkalac, urednik dunajskega filoslovanskega èasopisa Ost und West, katolièan liberalne usmeritve, je `e leta 1861 napisal: »Èemu neuspešen boj proti ita- lijanskemu zedinjenju? Èemu razdor med ita- lijansko duhovšèino? Prej ali slej — upamo si to napovedati kot zanesljivo zgodovinsko dejstvo — bo Rim politièna prestolnica Italije« (Tamborra 1992: 236). V nekaterih nacionalnih in liberalnih kro- gih je opisano zadr`anje ustvarilo vtis, kakor da najvišje cerkveno uèiteljstvo nasprotuje na- cionalni ideji kot taki in da namesto narodne posamiènosti vsiljuje vernikom nekakšen ka- toliški univerzalizem. Pozorno branje izjav cerkvenega uèiteljstva dokazuje, da je bilo to tolmaèenje kljub vsemu nekoliko enostransko. Res je, da v cerkvenih dokumentih tega èasa ni najti kakega izraza pozornosti do narodnih gibanj - ne velikih ne manjših narodov.2 Toda prav tako ni v papeških okro`nicah in drugih uradnih besedilih najti najmanjšega namiga o kaki obsodbi ali graji ljubezni do svojega naroda, narodne zavesti ali narodne pripad- nosti. O tem pravzaprav pape`i niso sprego- vorili. Njihovo miselno obzorje se je sukalo v mejah, ki jih je doloèala stroga legitimistiè- na miselnost. Njihova obsodba ni bila naper- jena proti »narodnosti«, ampak proti »uporu« in »revoluciji« oz. proti tistim nacionalnim gibanjem, ki so se bila za dosego svojih ciljev pripravljena poslu`evati teh obsojenih sred- stev. Triinšestdeseta od obsojenih tez v Sylla- busu, seznamu modernih zmot, prilo`enem encikliki Quanta cura iz leta 1864 se glasi: »Dovoljeno je odreèi pokoršèino in se upreti zakonitim vladarjem«, štiriinšestdeseta pa: »Tako prelom svete prisege kot sleherna dru- ga malopridnost ter zloèin, ki se studi veè- nemu zakonu, so dejanja, ki ne le, da niso vredna graje, ampak so tudi povsem dovolje- na in celo vredna splošne pohvale, da so le storjena iz ljubezni do domovine« (Pii IX Acta 1866: 713-714). Z drugimi besedami pa- 6  # pe` trdi, da rodoljubje oz. prizadevanje za narod ne more biti opravièilo za nemoralna dejanja. V istem dokumentu pa je obsojeno tudi snovanje t.i. nacionalnih cerkva. Sede- mintrideseta zavr`ena teza se namreè glasi: »Dovoljeno je ustanavljati narodne cerkve, lo- èene in izvzete od avtoritete rimskega škofa« (Pii IX Acta 1866: 708, 530). Samo v omenje- nih zvezah je bila v Syllabusu prisotna narod- nost. Razmerje med narodno idejo in kato- lištvom, med nacionalnimi gibanji in cerk- venim uèiteljstvom je ostalo torej do nadalj- njega nerešeno, neopredeljeno in v veliki meri prepušèeno krajevnim cerkvam. V vsak- danjem pastoralnem `ivljenju je bilo zadr`a- nje duhovšèine prilagojeno spreminjajoèim se razmeram. Zasuk v odnosu Sv. sede`a do narodnih gibanj je podobno kot na ostalih podroèjih dru`benega `ivljenja nastopil z izvolitvijo pa- pe`a Leona XIII. leta 1878. Spoznanje, da bi bila posledica odtujitve od narodnih gibanj najbr` osamitev od ljudstva, je prodrlo tudi v cerkvene vrhove. Zlasti opazen je bil ta za- suk v odnosu do slovanskih narodov in se je vkljuèeval v prizadevanja za zbli`anje s pra- voslavnim vzhodom. V ta okvir se uvršèa tudi enciklika Grande munus iz leta 1880 o delu slovanskih svetih bratov Cirila in Me- toda ter posledièno precejšnja strpnost osrednjega cerkvenega vodstva do poskusov o`ivljanja slovanske liturgije tudi v katoliških škofijah. Do delnega zasuka je v cerkvenih nazorih prišlo tudi glede vrednotenja boja za narodnopolitièno neodvisnost. Tako be- remo v okro`nici Libertas iz leta 1888: »Cer- kev niti ne obsoja tistih, ki si prizadevajo za osamosvojitev lastnega naroda izpod tujega ali despotskega jarma, èe se le pri tem dr`ijo praviènosti« (Enchiridion 1997: 476). To pragmatièno zadr`anje je ob koncu stoletja vatikanska Kongregacija za škofe izrazila z naslednjimi besedami: »Izogniti se je treba okolišèinam, ki bi utegnile koga napotiti k misli, da so interesi Cerkve sami na sebi v nasprotju z interesi posameznih narodnosti ali da Cerkev kakor koli nasprotuje pravilno umevani ljubezni do domovine«. 3 0  *  '  9,  ,   V tem poglavju je treba vsaj be`no ome- niti tudi odnos cerkvene oblasti do liturgiè- nega pluralizma v katoliški Cerkvi in razvoja odnosov s pravoslavnim vzhodom. Ta odnos sicer ni v neposredni zvezi z nacionalnim vprašanjem, bil pa je zlorabljen kot orodje nacionalnih in politiènih bojev zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Zanimanje za zbli`anje s slovanskim vzhodom, ki ga je najbr` nav- dihnilo tesnejše sodelovanje z Rusijo v okviru Svete alianse, pa tudi prizadevanja izobra`en- cev, kakršen je bil na primer Friedrich von Schlegel,4 se je v Rimu razvilo `e za èasa pa- pe`a Gregorja XVI. Pod vtisom vznemirljivih poroèil o zatiranju uniatov v Rusiji pa je bilo zanimanje le-tega usmerjeno v prvi vrsti k utrditvi vezi s katolièani vzhodnega obreda. O tem prièa jezuitski general Johannes Root- haan, ki je sobratu poroèal, kako je pastirsko pismo lvovskega škofa in rusinskega metro- polita Mihaela Lewickega o prvenstvu rim- skega škofa »svetega oèeta navdalo z neizre- kljivim veseljem« (Roothaan 1940: 251). O`ivljeno uniatstvo pa v 19. stoletju ni bilo brez vpliva na nacionalno problematiko. Za Ukrajince je namreè prav unija z Rimom predstavljala pomemben identifikacijski de- javnik pri oblikovanju samostojne narodne zavesti. To pa seveda ni šlo v raèun ruskemu strogo unitaristiènemu pojmovanju dr`ave in je bilo poleg neposluha pravoslavja za kakr- šen koli verski pluralizem dodaten povod èe- dalje hujših pritiskov na ukrajinsko uniatsko Cerkev. Le-ta je naposled klonila pritiskom in 12. februarja 1839 po metropolitu Josifu Se- mašku prosila za pridru`itev pravoslavni skupnosti. Prošnjo je Sveti sinod v Petrogradu 6    ! sprejel, car Nikolaj I. pa dva dni kasneje po- trdil. Ta poteza je vzbudila silno negativen vtis ne le v Rimu, ampak tudi na avstrijskem dvoru. Tedaj je kancler Metternich odkrito napisal, da se »ni mogoèe predajati utvaram: ruska politika je in bo ostala sovra`na kato- liški Cerkvi« (Tamborra 1974: 949). Tudi pa- pe` Gregor XVI. je tokrat nastopil odloèneje in postopanje ruskih oblasti 22. julija 1842 javno obsodil. V ta okvir se vkljuèuje tudi znanstvena in kulturno-politièna vizija slovenskega jeziko- slovca Jerneja Kopitarja. Prav dogodki, po- vezani z zatrtjem uniatstva v Rusiji, so namreè Kopitarja dodatno utrdili v preprièanju, da je prihodnost slovanskih narodov mogoèa le v trdnem obèestvu z rimskokatoliško Cerkvijo in v politiènem okviru Habsburške monar- hije, ne pa v zbli`evanju s pravoslavno Rusijo ali v nekakšni slovanski vzajemnosti, o kakršni je sanjal slovaški pesnik in vizionar Jan Kollar. To je bilo jedro njegove kulturne in politiène vizije, znane tudi pod imenom »avstroslavi- zem«, ki so jo z njim delili tudi drugi slovan- ski kulturniki in politiki, zlasti Slovenci in Èehi, na primer František Palack. Avstrosla- vizem kot nasprotje panslavizma si je torej Avstrijo zamišljal kot dr`avo katoliških Slo- vanov v opoziciji do Rusije kot dr`ave pravo- slavnih Slovanov. Ni nakljuèje, da je Jana Kollarja, utemeljitelja romantiènega pansla- vizma, Kopitar v nekem pismu oznaèil kot »slavomanis usque ad insaniam« (Tamborra 1974: 969). Nerazpolo`enje do Rusije je Kopitarja zbli`evalo tudi s kanclerjem Matternichom in rimsko kurijo. @e z Dunaja je preko svojih rimskih prijateljev kurijo spodbujal, naj se `ivahneje odziva na ruske provokacije in naj se ne boji ostrejših posegov (Tamborra 1974: 958–959). Njegovo znanstveno delo o izvoru stare slovanšèine in slovanske liturgije je bilo tako kmalu predstavljeno tudi pape`u Gre- gorju XVI. V papeških krogih, ugotavlja Jo`e 6  Helena Valentin: Jezus na gori, vošèenka na papirju. ! # Pogaènik, je Kopitar »našel razumevanje za svojo tezo o latinskem primatu v starocerk- venoslovanski dobi« (Pogaènik 1977: 39). To je bil tudi razlog, da sta jezuit Giampietro Secchi in oratorijanec Avguštin Theiner leta 1842 s soglasjem jezuitskega generala Johan- nesa Roothaana in drugih vplivnih rimskih dostojanstvenikov od avstrijskega cesarja in kanclerja Metternicha izprosila, da je prišel Kopitar v Rim, kjer naj bi eno leto pouèeval slovanske jezike na konregaciji De Propaganda Fide (Tamborra 1992: 67-68). Njegovemu od- hodu v Rim sta tako botrovala po eni strani splet versko-politiènih okolišèin, na drugi pa vztrajnost in sistematiènost njegovih posegov na podroèju uniatske problematike. Kopitar je tako jeseni leta 1842 pripotoval v Rim z na- menom ustanoviti slovanski zavod, namenjen rusinskim semenišènikom, in s tem pripomo- èi k utrditvi slovanske kulture v samem sre- dišèu katolištva. Toda kmalu se je izkazalo, da rusinskih gojencev ni bilo od nikoder, in Kopitarjev naèrt o ustanovitvi stolice slovan- skih jezikov je splaval po vodi. Maja 1843 se je vrnil na Dunaj. Kljub zunanjemu neuspe- hu pa je bilo njegovo bivanje v Rimu velikega pomena, saj je v tem èasu navezal osebne sti- ke z najvplivnejšimi osebnostmi rimske kurije, vkljuèno s pape`em Gregorjem XVI., in jih seznanil s temeljnimi dose`ki slovanske kul- ture. Kljub Prijateljevim kritiènim pogledom na njegovo osebno vernost je treba torej Ko- pitarjevo odmevno delovanje v prid latinsko- katoliške smeri razvoja slovenskega in drugih slovanskih narodov upoštevati kot izjemno uveljavitev slovenske in slovanske kulture v enem od tedanjih najpomembnejših zahod- noevropskih verskih in kulturnih središè. Politiko odpiranja proti vzhodu je po smrti Gregorja XVI. nadaljeval Pij IX., katerega sta v tem smislu spodbujala dva izrazito »mejna« èloveka, maloruski menih katoliške veroizpo- vedi Hipolit Terlecki (1808-1889) in Dalma- tinec Niccolò Tommaseo (Tamborra 1992: 92-94). Kljub temu pa 6. januarja 1848 objav- ljena okro`nica In suprema Petri Apostoli sede, naslovljena vzhodnim kristjanom, ni dosegla svojega namena. Namesto da bi prispevala k zedinjenju s pravoslavjem, je zaradi nerodno izoblikovane vsebine dosegla ravno nasproten uèinek. Potem ko je v prvem delu vzhodne- mu kršèanstvu priznala nenadomestljivo du- hovno in teološko bogastvo, je namreè v dru- gem delu pravoslavne kristjane v opominja- joèem tonu enostavno pozvala, naj ne vztra- jajo v loèitvi, ampak naj se »brez nadaljnjega povrnejo v obèestvo s sede`em sv. Petra, v ka- terem je temelj prave Kristusove Cerkve«. Pravoslavni svet pa ni bil pripravljen, da bi se kar tako odzval na pape`ev poziv, kakor tudi ga ni preprièala trditev, èeš da ni »no- benega resniènega razloga, ki bi omenjeno vr- nitev in obèestvo oviralo« (Pii IX Acta 1854: 89). Kot je napisal France Dolinar st., je Pij IX. v naèelu priznaval enakovrednost vzhod- nega in zahodnega obreda, »ni pa imel ume- vanja za svojitost vzhodnega prava in disci- pline in za avtonomijo patriarhov« (Dolinar 1981: 3). Zagotovilo, da bodo bogoslu`ne po- sebnosti in status pravoslavnih cerkvenih do- stojanstvenikov ohranjeni (Pii IX Acta 1854: 90), med loèenimi kristjani kajpak ni moglo odpraviti vtisa o pape`evem pokroviteljskem odnosu do vprašanja cerkvene edinosti. Ne glede na neuspeh okro`nice In suprema Petri Apostoli sede pa je bil Pij IX. zbli`evanju s slovanskim vzhodom naèelno naklonjen. Po mnenju uniatskega romunskega škofa Papp- Szilacyja ni bilo pape`a, ki bi si bil tako pri- zadeval za kršèansko edinost kot ravno Pij IX., ki »vse ljubeèe vabi k obèestvu ljubezni in zahteva samo izpovedovanje iste vere, v os- talem pa dovoljuje obrede in navade, ki niso v nasprotju s pravo vero in lepimi navadami« (Papp-Szilacyi 1863: 10). V èasu pape`evanja Pija IX. je pomembno vlogo v okviru kato- liško-pravoslavnega dialoga odigral jezuitski red, zlasti pa t.i. ruska jezuitska trojka, katere 6    ! nosilec je bil knez Ivan Sergejeviè Gagarin (1814–1882) (prim. Knez Ivan Gagarin 1927: 116-120). Gagarinova odloèitev o prestopu v katolištvo je dozorela leta 1842 v Parizu, v krogu spreobrnjenke Sofije Sveèine in njenih prijateljev Lacordaira in Montalemberta. Ga- garin je s svojo daljnose`no vizijo pomembno vplival na jezuitskega generala Roothaana ter na njegovega naslednika Beckxa. Njegovo ja- snovidno spoznanje, da je treba politiko zbli- `anja s slovanskim vzhodom v resnici zaèeti s podporo nacionalni renesansi slovanskih na- rodov v okviru habsburške monarhije kot emi- nentno kulturnemu pojavu, je v obliki skrb- no izoblikovanih spomenic redno prihajalo do najvišjega cerkvenega vodstva (Tamborra 1992: 143-144). V spomenici z naslovom Mémoire sur le schisme et la nationlité slave je napisal, da je treba slovansko politiko zasta- viti “ne veè samo z ozirom na Rusijo, ampak na vse slovanske narode; katoliški Slovani naj bodo most pri poskusih spreobrnjenja loèe- nih Slovanov (Tamborra 1974: 960). Leta 1856 je Gagarin s prijatelji v Parizu s pape- `evim odobrenjem ustanovil Oeuvre de St. Cyrille et de Methode, katere namen je bil pospeševati zedinjenje z loèenimi vzhodnimi brati. Pij IX. je seveda ta prizadevanja pod- piral, poleg Gagarinove je potrdil še vrsto drugih bratovšèin in cerkvenih zdru`enj, na- slovljenih po slovanskih apostolih Cirilu in Metodu, leta 1863 pa je èeškim, moravskim in hrvaškim škofijam doloèil 5. julij kot praz- nik svetih solunskih bratov. Literatura: Acta 1901: Acta Gregorii Papae XVI. I. Rim. Blasina, P. 1988: S. Sede, vescovi e questioni nazionali. V: Rivista di storia e letteratura religiosa 3 (1988). Conzemius, V. 1985: Kirchen uns Nationalismen im Europa des 19. und 20. Jahrhunderts. V: RR.AA. Katholizismus, nationaler Gedanke und Europa seit 1800. Paderborn. Dolinar, F. 1981: Zahvalno romanje katoliških 6  Slovencev leta 1881 v Rim — Cirilmetodijska okro`nica Leona XIII. (1880). Katoliški glas, 23.7.1981, 3. Enchiridion 1997: Enchiridion delle encicliche III. Bologna. Engel-Janosi, F. 1958: Österreich und der Vatikan 1846-1918, I, 1846-1903. Graz-Wien-Köln. Gagarin, knez Ivan 1927: Kraljestvo Bo`je IV (1927), 116-120. Kerr, D. 1992: Religion, State and Ethnic Identity. V: Religion, State and Ethnic Groups. Dartmouth. Papp-Szilacyi, J. 1863: Sermo. Varadino. V: Arhiv goriške nadškofije, fasc. Altri vescovi– pastorali (1760-1969). Pii IX Acta 1866: Pii IX Pontificis Maximi Acta, pars prima, III. Rim. Pirjevec, J. 1977: Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia. Benetke. Pogaènik, J. 1977: Jernej Kopitar. Ljubljana. Rode, F. 1997: Cerkev, narodnosti in nacionalne manjšine. Celovški zvon 54 (1997). Roothaan, J. P. 1940: Ad R. P. Iosephum Perkowski 28.7.1841. V: Epistolae II. Rim. Tamborra, A. 1974: Jernej Kopitar a Roma (1842- 1843). V: Storiografia e storia, Studi in onore di Eugenio Duprè Theseider. Rim. Tamborra, A. 1992: Chiesa cattolica e ortodossia russa. Milan. Traniello, F. 1992: Religione, nazionalità e sovranità nel risorgimento italiano. V: Rivista di Storia e Letteratura Religiosa 2 (1992). Trdina, J. 1952: Zbrano delo V. Ljubljana. Villafranche, J. M. 1883: Pie IX, sa vie, son historie, son siecle. Lyon. Winter, E. 1950: Russland und die slawischen Völker in der Diplomatie des Vatikans 1878-1903. Berlin. 1. “Preprièani smo, da ta narod (nemški, op. pis.), ki je upravièeno ponosen na svojo narodnost, ne bo zastavil svojega ponosa v krvave spopade z italijanskim narodom, marveè raje v to, da ga bo plemenito priznal kot svojega brata. Oba naroda sta nam enako draga kot sinova, radi bi ju videli oba zadovoljna v njunih naravnih mejah.” Prim.Villafranche 1883: 69-70. 2. Pokazatelj nepoznavanja dejanskega stanja je na primer podatek, da je v nekem uradnem pismu po letu 1859 Pij IX. Ljubljano imenoval “urbs germanica”. Prim. Trdina 1952: 308. 3. Pismo Kongregacije je bilo namenjeno tr`aškemu škofu Andriji Šterku. Prim. Blasina 1988: 488-489. 4. Schlegel je leta 1824 napisal predgovor h knjigi H. J. Schmitta Harmonie der morgenländischen und abendländischen Kirche, v katerem je poudaril dogmatsko istovetnost zahodne in vzhodne Cerkve ter spodbudil njuno zedinjenje. Prim. Tamborra 1992: 56-57.