PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. St. 260 (8966)	TRST, sreda, 6. novembra 197?
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAČETEK SVETOVNE KONFERENCE 0 LAKOTI V SVETU
Samo z mednarodnim sodelovanjem možna rešitev vprašanja prehrane
Govor ameriškega državnega tajnika Kissingerja razočaral države v razvoju - Tajnik konference Marej poudaril, da se položaj na področju prehrane slabša iz dneva v dan
RIM, 5. — V rimski palači kongresov se je začela svetovna konferenca o prehrani, ki jo je priredila Organizacija združenih narodov. Za predsednika je bil izvoljen vodja italijanske delegacije senator Medici, uvodni govor pa je imel generalni tajnik OZN Wald-helm, ki je na kratko orisal okoliščine, ki so privedle do sedanjega zasedanja. Waldheim je nato omenil, kateri so cilji, ki si jih je konferenca zastavila. Tajnik OZN je poudaril, da je potrebno sodelovanje med vsemi državami in narodi sveta, da bi rešili vprašanje lakote. Podčrtal je velik razkol med pospešenim tehnološkim razvojem in izredno nizko stopnjo razvoja na področju poljedelstva. Da bi premostili ta položaj, ki utegne
imeti zelo hude posledice, je treba ustvariti ravnovesje med porastom svetovnega prebivalstva ter kmetijsko proizvodnjo.
Waldheim je nato dejal, da se človeštvo mora pripraviti na obdobje večjih žrtev, da bi preprečili katastrofe, kot je tista, ki je prizadela države na področju Sahela. Za njim je spregovoril italijanski predsednik Leone, ki je uvodoma pozdravil navzoče, nakar je dejal, da nudi konferenca priložnost za kon-
struktiven dialog med državami z različnimi izkušnjami, ki pa so združene v prizadevanjih za dokončni poraz lakote v svetu ter zato, da bi rešili človeštvo pred pogoje-1 vanjem, ki negativno vpliva na popolno izražanje človeške osebnosti.
Leone je dejal, da nikakor ni slučajno, da sledi konferenca šestemu izrednemu zasedanju generalne skupščine o vprašanju surovin in razvoju ter svetovni konferenci o prebivalstvu. Med temi mednarodnimi zasedanji obstaja tesna pove-
KONČAN OBISK ZUNANJEGA MINISTRA ZDA V RIMU
Intenzivni razgovori Henry ja Kissingerja
Sestal se je z Rumorjem, Morem, papežem in Waldlieimom
RIM, 5. — Razgovor z italijanskimi voditelji, sprejem pri papežu in udeležba na svetovni konferenci o prehrani so bile osnovne etape današnjega intenzivnega programa Kissingerjevega obiska v Rimu. A-meriški državni sekretar je v popoldanskih urah odpotoval v Kairo na novo turnejo po Bližnjem vzhodu (o tem poročamo na 7. strani).
Kissinger je začel svoje posvete že navsezgodaj z ločenima razgovoroma z grškim zunanjim ministrom Bitsiosom (govor je bil predvsem o ciprski krizi in o Kissingerjevem skorajšnjem obisku v Ankari) in z argentinskim zunanjim ministrom Vignesom; tu so bila v ospredju vprašanja Latinske Amerike, povezana tudi z morebitno normalizacijo odnosov med ZDA in Kubo.
Razgovor z ministrskim predsednikom Rumorjem v Vili Madama je trajal nekaj več kot pol ure ter je zajel — kot pravi uradno poročilo — dvostranske odnose in glavne mednarodne probleme skupnega
Generalni tajnik OZN Waldheim je imel uvodni govor na svetovni konferenci o prehrani, kjer je poudaril, da bo mogoče premostiti krizo v svetovni prehrani samo s tesnim sodelovanjem vseh držav. Spregovoril je tudi generalni tajnik Konference Egipčan Marej ter izjavil, da se je položaj na področju prehrane od časa, ko so sklenili sklicati konferenco lani, do danes bistveno poslabšal in da je nujno potreben čimprejšji poseg, da bi rešili večji del človeštva pred lakoto.
Med zadnjimi je govoril ameriški Zunanji minister Kissinger, čigar govor je naletel na dokajšnje kritike, še zlasti med predstavniki držav v razvoju.
Pred nastopom na svetovni konferenci o prehrani je imel Kissinger razgovora z ministrskim predsednikom Rumorjem in zunanjim ministrom Morom, poleg tega pa ga je še sprejel papež Pavel VI. Popoldne pa je Kissinger odpotoval v Kairo, od koder bo začel novo turnejo po bližnjevzhodnih državah.
Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič je na včerajšnji seji sveta skupščine govoril o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami. Glede odnosov z Italijo je ugotovil, da se nadaljuje intenzivno sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih, da pa še ostajajo odprta vprašanja, ki bi jih lahko spravili z dnevnega reda, ko bi italijanska vlada pokazala dobro voljo in pripravljenost za končno sporazumno rešitev teh vprašanj. Glede odnosov z Avstrijo pa je Minič omenil nedavno uradno noto avstrijski vladi in obžaloval, da Avstrija še vedno Zavlačuje s polnim uresničenjem določb državne pogodbe in predvsem tistih členov, ki se tičejo zaščite slovenske in hrvaške manjšine. Na koncu je Minič še poudaril prizadevanja Jugoslavija, da bi nacionalne manjšine lahko resnično postale pomemben dejavnik prijateljstva med sosednimi narodi in državami.
interesa za Italijo in ZDA.
Kissinger se je nato s spremstvom in pod najstrožjim policijskim nadzorstvom podal v Vatikan na sprejem k Pavlu VI. Po enournem srečanju je vatikanski tiskovni urad izdal telegrafski komu^ nike. ki ne navaja, argumentov razgovora. Sam Kissinger pa je pozneje povedal, da je bil govor predvsem o Bližnjem vzhodu.
Tudi razgovor med Kissingerjem in Morom je potekal v Vili Madama ter je bil neformalnega značaja. V ospredju so bila predvsem tri vprašanja: pomiritev v Evropi in na svetu, konferenca o evropski varnosti in sodelovanju ter energetska kriza. Glede prve točke je Kissinger potrdil, da so se odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo po zamenjavi v Beli hiši in po nedavnih parlamentarnih polemikah ponovno znatno izboljšali.
Po razgovoru z Morom se je Kissinger podal v kongresno palačo, kjer je imel najprej razgovor z generalnim tajnikom OZN Waldhei-mom, nato pa je govoril na zasedanju svetovne konference o prehrani ,o čemer poročamo v drugem članku. Okrog 17. ure se je Kissinger vkrcal v posebno letalo, ki ga je odpeljalo proti Bližnjemu vzhodu. Še pred odhodom pa je na vztrajno spraševanje časnikarjev de jal samo, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki jih je imel v Rimu.
zava, čedalje večja vloga svetovne organizacije v prizadevanjih za postavitev novega, svetovnega gospodarskega ravnovesja pa prispeva k vzpostavitvi miru med narodi.
Kriza v prehrani povzroča vsekakor veliko zaskrbljenost, je nadaljeval Leone, še zlasti kar zadeva položaj v številnih državah v razvoju. Čedalje manjši pridelek žitaric, manjšanje zalog ter znaten porast cen gnojil in energije in ne nazadnje porast svetovnega prebivalstva še bolj večajo zaskrbljenost za bodočnost.
Za Leonejem je spregovoril gene-ralni tajnik konference Egipčan Sa-jed Marej, ki je orisal, kako so potekale priprave na konferenco. Poleg tega je dejal, da se je položaj od časa, ko so sklenili sklicati konferenco bistveno poslabšal in da je rešitev vprašanja, ki ga postavlja pomanjkanje hrane v svetu tesno povezana s politično voljo vseh držav. Marej je dejal, da je treba povečati pomoč državam v razvoju, ker je na svetu milijarda ljudi, katerih poprečni dohodek ne presega 200 dolarjev. Ta pomoč pa mora biti bolj človeška, kot je bila doslej. V tem smislu je dejal egiptovski predstavnik, so številne države, med katerimi naj omenimo Filipine, Sri lanko, Bangla deš, Indijo, Mehiko in Zahodno Nemčijo, dale zanimive predloge, ne da bi predlagale tudi učinkovitih pobud. Ključ za rešitev, je zaključil Marej. je še vedno v rokah bogatih držav.
V popoldanskem delu zasedanja je najprej prevzel besedo ameriški zunanji minister Kissinger, čigar govor je v veliki meri razočaral prisotne. Kissinger je vztrajal v svojem govoru na načelu medsebojne povezanosti vseh držav: vprašanje prehrane ter kmetijstva je samo ena plat te povezanosti. Ameriški državni tajnik je .navedel pet področij, na katerih d'e treba, po njegovem mnenju posfeči: zvišanje proizvodnje v državah izvoznicah, pospešitev notranje proizvodhje v državah v razvoju, izboljšanje distribucijske mreže, izboljšanje kakovosti prehrambenih pridelkov ter uresničitev varnostnega sistema v primeru stiske na področju prehrane. S tem v zvezi je predlagal ustanovitev treh mednarodnih koordinacijskih skupin. Leta in leta, je dejal Kissinger so se države izvoznice kmetijskih pridelkov skušale izogniti preveliki proizvodnji, da ne bi cena teh pridelkov padla. V resnici kmetijskih pridelkov ni bilo nikoli preveč, bili so samo neustrezno razporejeni.
Med zadnjimi je spregovoril argentinski zunanji minister Vignes, ki je obtožil \ielike sile, da so krive za gospodarsko in prehrambno krizo v svetu, še zlasti ZDA so od konca druge svetovne vojne živele na ravni, ki ni ustrezala njihovim možnostim, saj so v bistvu izvažale inflacijo, ker je bil dolar edina mednarodna rezervna valuta.
Konferenca se bo nadaljevala jutri zjutraj, ko bodo izvolili predsedstvo ter predsednike treh komisij
(proizvodnja, zagotovitev zalog, mednarodna trgovina), ki bodo morale izdelati zaključne predloge konference.
Začasno prekinjena pogajanja SALI
ŽENEVA, 5. — V Ženevi so sklenili začasno prekiniti ameriško - sovjetska pogajanja o omejevanju strateškega oboroževanja. Obe delegaciji se bosta vrnili v domovino na posvetovanja. Kaže, da je do prekinitve prišlo, ker med nedavnim Kissingerjevim obiskom v Moskvi ni bil dosežen sporazum, ki bi omogočil, da bi se pogajanja premaknila z mrtve točke. Za sedaj še ni znano, kdaj bodo obnovili pogajanja, možno pa je, da bo treba počakati na rezultate razgovorov med Brežnjevom in ameriškim predsednikom Fordom
Ameriški državni tajnik Kissinger med svojim posegom na svetovni konferenci o prehrani
.................................mini............................................................................................................................................................................................................111111111......
POROČILO JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ZVEZNI SKUPŠČINI
Nacionalne manjšine naj postanejo dejavnik prijateljstva med sosedi
Minic je orisal odnose Jugoslavije s sosednimi državami - Odprta vprašanja z Italijo bi lahko spravili z dnevnega reda, če bo rimska vlada pokazala voljo - Odnosi z Avstrijo obremenjeni z vprašanji slovenske in hrvaške
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5,	— PodpredscciilKk
zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je danes na seji zveznega sveta skupščine SFRJ, na dnevnem redu katere je bila kot glavna točka razprava o osnovah proračuna za prihodnje leto, odgovoril na vprašanja poslancev o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami in o stanju ciprske krize. Minič je dejal, da Jugoslavija posveča izjemno pozornost razvoju odnosov z vsemi sosednimi državami in da njena politika s sosednimi državami temelji na medsebojnem spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete, nevmešavanja v notranje zadeve in dobrososedskega sodelovanja na osnovah enakopravnosti in obojestranskega interesa. Jugoslavija je prepričana, da sporazumno reševanje odprtih vprašanj vodi k razširitvi medsebojnega dobrososedskega sodelovanja, medtem ko izmikanje in zavlačevanje reševanja vprašanj samo obremenjuje in omejuje razvoj odnosov. Odnosi Jugoslavije s sosednimi državami se po besedah Minica, v celoti gledano, dobro razvijajo, čeprav so z nekaterimi določene težave v reševanju obstoječih problemov.
Po vsej Italiji so bile včeraj demonstracije proti Kissingcrjevemu obisku v Rimu in proti ameriški politiki vmešavanja v zadeve drugih držav. Shodi in demonstracije so bile v Rimu, Firencah, Neaplju, Mestrah, Cagliariju, Bariju, Tarantu, Milanu in drugod. Ogromna množica se je zbrala popoldne ua rimskem Trgu del Popolo na manifestaciji KPI, na kateri je med drugimi govoril Giancarlo Pajctta. Skupna značilnost vseh manifestacij je bila, da so potekle v najlepšcin redu in brez najmanjšega incidenta. Na sliki: manifestacija rimskih
študentov pred Kolosejem
V	odnosih z Grčijo so se po padcu hunte odprle nove in boljše perspektive za razvoj odnosov. Minič je izrazil prepričanje, da se sedaj u-stvarjajo pogoji za vsestranski razvoj odnosov z južnim sosedom, s katerim je Jugoslavija imela tradicionalne prijateljske odnose. Nedavne izjave najodgovornejših partijskih in državnih voditeljev Albanije o odnosih z Jugoslavijo in zainteresiranost albanske vlade po napredku sodelovanja z Jugoslavijo je jugoslovanska vlada, ki je vedno dajala velik potrei! odnosom z Albanijo, pozdravila in te dni sporočila albanski vladi svojo pripravljenost, da razvija sodelovanje s to državo na znanih načelih, in željo po nadaljnjem napredku dobrososedskih odnosov in vsestranskega sodelovanja.
V	odnosih z Italijo se po besedah Minica v zadnjih letih ni nič spremenilo. Nadaljuje se intenzivno sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih, medtem ko znana vprašanja čakajo na rešitev. Naša stališča glede obstoječih vprašanj z Italijo so znana, je dejal Minič in pripomnil, da se ta vprašanja lahko brez motenj odpravijo z dnevnega reda, če italijanska vlada pokaže dobro voljo in pripravljenost za končno sporazumno rešitev teh vprašanj brez postavljanja nesprejemljivih pogojev. Minič je poudaril, da je trajna skrb Jugoslavije za vsestranski razvoj dobrososedskega sodelovanja z Italijo v interesu obeh držav in razvoja prijateljskih odnosov med narodi Jugoslavije in Italije.
Odnose z Avstrijo, ki se po ugotovitvah Minica dobro razvijajo na več področjih, obremenjujejo vprašanja, katerih rešitev Avstrija zavlačuje že več let, kljub mednarodnim obveznostim. Zvezni tajnik je obvestil poslance, da je bil glavni povod za nedavno protestno noto avstrijski vladi najnovejši pritisk na slovensko in hrvaško manjšino, katere položaj se stalno poslabšuje. Minič je poudaril, da je Jugoslavija stalno opozarjala avstrijsko vlado na neizpolnjene obveznosti državne pogodbe, na delovanje določenih šovinističnih in nacističnih sil, katerih rovarjenje je u-smerjeno ne le proti pravicam in položaju manjšin, temveč proti dobrososedskim jugoslovansko - avstrijskim odnosom, ter na akcije, ki se vodijo proti Jugoslaviji pri avstrijskih sredstvih obveščanja s širjenjem dezinformacij in laži o Jugoslaviji z namenom, da se izpodkopavajo ne ie jugoslovansko - avstrijski odnosi, temveč odnosi Jugoslavije s sosednimi državami. Jugoslovanska vlada je, po zagotovitvi Minica, poslala nedavno protestno noto avstrijski vladi v interesu ureditve odnosov z Avstrijo in ustvarjanja pogojev za vsestranski razvoj dobrososedskega sodelovanja, kar je v interesu narodov obeh držav. To pa je predvsem odvisno od pripravljenosti avstrijske vlade, da končno pristopi k reševanju obstoječih vprašanj.
Sodelovanje s socialistično republiko Bolgarijo se po besedah Minica razširja na več področjih, medtem ko v reševanju odprtih vprašanj ni doslej vidnega napredka.
Odnosi z Romunijo in Madžarsko se razvijajo zelo pozitivno ter v skladu s pomembnimi rezultati nedavnih I obiskov Tita v teh državah in nje-
govih razgovorih s Ceausescom in Kadarjem, je izjavil Minič,
Na kraju svojega odgovora na vprašanja o odnosih s sosednimi državami je zvezni tajnik za zunanje zadeve poudaril, da se Jugoslavija, ki izvaja politiko nacionalne enakopravnosti in enakopravnega razvoja vseh narodnosti in drži dosledno načela dobrososedskih odnosov in nevmešavanja v notranje zadeve drugih, čuti dolžno in upravičeno, da se zanima, da njene narodne manjšine, ki živijo v drugih državah, uživajo vse pravice, ki jim pripadajo na osnovi listine svetovne organizacije in drugih mednarodnopravnih dokumentov. Ni potrebno poudarjati, da se vprašanja take vrste in obstoječa vprašanja v odnosih s sosednimi državami tičejo vseh narodov in narodnosti SFRJ in vseh naših republik in pokrajin, je izjavil Minič in dodal, da so vsi tozadevni napori Jugoslavije usmerjeni na to, da bodo nacionalne manjšine Jugoslavije v vseh državah pomemben dejavnik prijateljstva in zbliževanja narodov Jugoslavije in narodov sosednih držav.
V odgovoru na vprašanje o ciprski krizi je Minič poudaril, da je v reševanju tega vprašanja Jugoslavija zelo angažirana.	BOŽO BOŽIČ
V Kopru množična manifestacija solidarnosti s koroškimi Slovenci
(Od našega dopisnika) KOPER, 5. — Na Titovem trgu v Kopru je bilo dopoldne množično zborovanje osnovnošolske in srednješolske mladine v podporo nedavni jugoslovanski noti avstrijski vladi. Okrog 2.009 mladih ljudi je prišlo na trg s transparenti, na katerih je pisalo «Zahtevamo pravice za koroške Slovence» in «Avstrija, izpolni 7. člen državne pogodbe». Na govorniškem odru so se /vrstili predstavniki občinskega koordinacijskega odbora Zveze mladine v Kopru Ljubo Paravel, «jijgk sluven-sfee ■gimnazije Niko Norbedo in dijak italijanske gimnazije Loris Braico. Obsodili so politiko avstrijske vlade, ki vsa povojna leta nè izpolnjuje svojih dolžnosti do slovenske in hrvaške manjšine na svojem ozémlju ter hkrati popušča delovanje neonacističnih in reakcionarnih sil na ozemlju, kjer žive koroški Slovenci. Mladina je na zborovanju v Kopru zahtevala, da uživajo naše manjšine v sosednjih republikah prav take pravice, kakor jih imajo narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Podobna zborovania bodo v prihodnjih dneh tudi v Izoli, Piranu in v Sežani.
L. O.
RIM, 5. — Minister za delo Bertoldi je danes sprejel delegacijo federacije CGIL, CISL in UIL, s katero se je tri ure pogovarjal o vprašanju revizije sedanjega mehanizma dopolnilne blagajne. Sindikalisti so ob zaključku razgovora pozitivno ocenili ministrove predloge, ki da so v skladu z zahtevami sindikatov. Sam Bertoldi bo v četrtek seznanil s temi predlogi predstavnike Confindustrie in Intersinda.
lili lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllt Hill IIIIUIIHIJItiiiliiiitiiiiiiiiii imi || iifiini ,,1111,1,1,, ||||||lm|||||||||||||
POSVETOVANJA ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Mandatar Moro sprejel delegaciji PSI in PRI
Obe stranki bi bili pripravljeni podpreti morebitno enobarvno demokrščansko vlado - Stališče sindikalne federacije
RIM, 5. — Kljub obveznostim v zvezi s Kissingerjevim obiskom je mandatar Moro nadaljeval posvetovanja za rešitev vladne krize. Po včerajšnjem razgovoru s socialdemokratskimi predstavniki, ki so mu potrdili nasprotovanje morebitni e-nobarvni vladi, je danes sprejel predstavnike PSI in PRI.
V socialistični delegaciji so bili tajnik De Martino, predsednik Nen-ni in načelnika parlamentarnih skupin Zuccaia in Mariotti. Po razgovoru je De Martino izjavil, da je potrdil mandatarju oceno svoje strahke o političnem položaju. Tajnik PSI je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zavlačevanja z rešitvijo vladne krize. De Martino je ugotovil, da je obnovitev organske leve sredine praktično nemogoča ter dodal, da bi bila njegova stranka pripravljena podpreti morebitno enobarvno vlado. Mariotti pa je v tej zvezi dodal, da bi PSI podprla enobarvno demokrščansko vlado, ki bi pokazala, da se zna lotiti dejanskih problemov države. Napovedal je tudi, da se bo jutri zjutraj sestalo tajništvo PSI, medtem ko se bo zvečer sestalo strankino vodstvo.
La Malfa, ki je načeloval republikanski delegaciji, pa je po razgovoru z Morom obžaloval, da se še vedno diskutira o vprašanjih po-
litičnega okvira, medtem ko republikance bolj zanimajo gospodarska in družbgna vprašanja. Tajnik PRI je dodal, da bi bila njegova stranka pripravljena podpreti enobarvno vlado, ko bi njen program ustrezal interesom države. Član republikanske delegacije Spadolini pa je dejal, da sedaj lahko samo KD povzroči neuspeh Morovega poskusa, nikakor pa ne PRI.
Dejansko ima prav KD sedaj glavno besedo: odločiti bo morala, ali naj privoli v sestavo enobarvne vlade, ki bi imela podporo socialistov in republikancev, ne pa socialdemokratov. Vsekakor se bo Moro jutri popoldne sestal z demokrščan sko delegacijo, ki jo bo vodil tajnik Fanfani.
Danes je zavzelo stališče o vladni krizi tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL z dokumentom, v katerem poudarja prvenstveno potrebo po zaščiti demokracije in republiških ustanov pred fašizmom. Dokument izraža tudi odločno nasprotovanje predčasnemu razpustu parlamenta ter se zavzema za spremembo usmeritve v gospodarski politiki. Glavne naloge vlade v tej zvezi morajo biti boj proti inflaciji, zaščita in razvoj ravni zaposlovanja, sproženje širokega procesa proizvajalne restrukturacije,-
j Boj lakoti
Rimska konferenca o prehrani zadeva eno najbolj perečih vprašanj: kako zagotoviti dobršnemu delu človeštva osnovno prehrano.
O tem se vsi strinjajo, kakor se strinjajo tudi o ugotovitvi, da je tehnični napredek danes tolikšen, da bi se to vprašanje lahko rešilo, če ne bi obstajale določene težave gospodarskega, socialnega in političnega značaja.
Huda gospodarska kriza, v kateri se je znašel kapitalistični zahod, je pravzaprav posledica odnosov do nerazvitih in zaostalih dežel, škarje med cenami industrijskih proizvodov zahodnih razvitih držav, in cenami kmetijskih proizvodov oziroma surovin v državah in deželah v razvoju, se vedno bolj odpirajo. Medtem ko cene industrijskih proizvodov rastejo, cene kmetijskih proizvodov oziroma surovin ostajajo na isti ravni. Poučen primer: Zahodna Evropa se zapira sama vase ter onemogoča uvoz cenejšega mesa iz vzhodne Evrope ali iz Argentine, kar je poudaril na konferenci argentinski zunanji minister Alberto J. Vignes. Očitno gre v tem primeru za obrambo togih interesov, ki ne upoštevajo splošnih svetovnih koristi.
Gre torej za korenito spremembo svetovne politike posebno s strani visoko razvitih držav, kot so ZDA, Kanada, Avstralija (ki so m°d drugim največji proizvajalci viška na področju žitaric).
Nerazvite države ne morejo kupovati živil, umetnih gnojil Ud. v razvitih državah, ker morajo prodajati svoje proizvode po neustrezno nizkih cenah. Svojega kmetijstva ne morejo razvijali, ker ne razpolagajo s potrebnimi kapitali. Če bi jih najeli v tujini, bi morali zanje plačevati nesorazmerno visoke obresti.
To nenehno odpiranje Škarij med cenami proizvodov visoko razviiih industrijskih držav in cenami proizvodov nerazvitih ali zaostalih držav, je pripeljalo do današnjega stanja, ko po svetu umirajo tisoči in tisoči zaradi lakote.
Kako odpomoči temu stanju? Ne gre za akcijo podpornega značaja (ki pa so sicer tudi potrebne v teh razmerah), temveč predvsem za spremembe svetovne gospodarske politike, za pravičnejšo razdelitev dobrin. To pa pomeni, da ibi bilo potrebno svetovno načrtovanje gospodarstva, ki bi seveda pomenito določeno žrtev za visolco razvite države, kar pa bi tem nudilo druge koristi, kot so na primer polna zaposlitev namesto naraščajoče brezposelnosti, kar se dogaja danes.
Proces izkoriščanja nerazvitih držav je doživel v zadnjem času hud udarec zaradi povišanja cen petrolejskih proizvodov. Vse zahodne države so bile hudo prizadete, ker se je latentna kriza v njih zaostrila do skrajne mere. To povišanje je prineslo s seboj novo delitev svetovnega dohodka. Vse kaže, da so v teku poskusi, da bi se razviti svet dokopal po drugih poteh vsaj do dela tega dohodka. Sem spada verjetno tudi Kissingerjev predlog, naj proizvajalke petroleja, vložijo svoje kapi-tale v razvoj kmetijstva nerazvitih držav. Vprašamo se lahko, zakaj ameriški kapitalisti ne vložijo svojih kapitalov v te dejavnosti ter silijo druge, naj to storijo? Verjetno zato, ker se jim obrestne mere ne izplačajo. Zato lahko sklepamo. da gre za poskus pospešenja razvoja v nerazvitem svetu, ki naj bi ga plačal svet, ki je bil (in je v veliki meri še vedno) nerazvit.
Nerazviti svet ima s svojimi surovinami, rudninami in kmetijskimi proizvodi v rokah močno o-rožje za uveljavljanje enega najbolj trdoživih zakonov v kapitalistični družbi, to je zakona o zemljiški renti. Delovanje tega zakona pa je povezano tudi s političnim prebujanjem ljudstev in narodov v zaostalih državah. Prav gotovo bo zgled držav - proizva-palk petroleja, povlekel za sehoi tudi proizvajalce drugih surovin ti svetu.
Zahodni svet se bo tako znašel pred dilemo: uveljavljati s silo svojo nadoblast, ali pn končno priznati, da je svetovno gospodarstvo nedeljivo in da je treba sporazumno reševati tudi vprašanje lakote v svetu.
V. KENDA
Evropski vrh bo verjetno 9. in 10. decembra
LONDON, 5. — V britanskih obveščenih krogih so sporočili, da bo evropski vrh, za katerega je dal pobudo francoski preds. Giscard D’Estaing, 9. in 10. decembra v Parizu. Vest je posredno potrdil tudi glasnik Elizeja, ki pa je poudaril, da pritiče dokončni sklep o določitvi datuma ministrskemu svetu «deveterice», ki se bo sestal 11. novembra v Bruslju.
Britanski premier Harold Wilson je medtem potrdil, da se bo udeležil evropskega vrha. Po njegovem mnenju bo zasedanje posvečeno predvsem proučitvi mednarodnega gospodarskega položaja s posebnim poudarkom na vprašanjih inflacije in brezposelnosti v Evropi. Wilson je tudi dejal, da ob tej priložnosti ne bodo obravnavali vprašanja ponovnih pogajanj o pogojih za vstop Velike Britanije v EGS.
PONOVNO DOLCA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski odbor je sicer protestiral vendar pristal na višje tarife za vodo
Ostro ločena mnenja o dekretu CIP ■ Kritično finančno stanje tržaške občine
Osrednje vprašanje, o katerem je razpravljal sinoči občinski svet se je nanašalo na zvišanje tarif ACEGAT za dobavo vode, ki ga ni avtonomno odločila občinska u-prava, temveč ga je predpisal medministrski odbor za cene. Občinski svet je z resolucijo leve sredine v bistvu obsodil ta ukrep, vendar istočasno tudi disciplinirano nanj pristal in se torej ni uprl, kot je to soglasno napravil neapeljski občinski svet.
Razpravo je odprl odbornik za industrijske dejavnosti Abate, ki je najprej obrazložil razne interpelacije, ki so jih vložile svetovalske skupine. Abate je nato povedal, da je medministrski odbor za cene — CIP — s svojim dekretom od 4. oktobra 1974 za pet mest (Genovo, Neapelj, Rim, Turin in Trst) uvedel nove obvezne tarife za vodo. Za Bari, Bologno, Firence, Milan in Palermo pa je navedel okvirne zahteve, ki pa jih bodo mesta sama prilagodila potrebam s sklepi pristojnih pokrajinskih odborov za cene in končno, da morajo druga mesta izdelati kriterije za zvišanje tarif.
Odbornik je nadaljeval, da je s pravno — zakonskega vidika ne-snorno, da je dekret medministrskega odbora polnopravno veljaven in da ima isto moč, kot jo ima zakon in da se mu občina ne more izogniti. Zaradi tega je občinski odbor tudi 23. oktobra sprejel na znanje nove tarife, vendar pa je že takrat tudi izrazil svoje začudenje, ker se niso prej posvetovali in obžaloval dejstvo, da se je kršilo načelo o samoodločanju krajevnih ustanov. Abate je nato o-brazložil razne kriterije in pri tem ugotovil, da je bil predlog, ki ga je izdelala tržaška občinska uprava in ki je bil na dnevnem redu zadnje dramatične julijske seje mnogo boljši, ker je bolje upošteval nujnost zaščite manjših potrošnikov. Med drugim je tudi potrdil, da od države predpisane tarife ne predvidevajo olajšav za kmete, ki bodo torej za zahvanje morali zelo drago plačevati vodo.
Nato je odbornik prešel na politično plat vprašanja in je ugotovil, da je odbor moral sprejeti na znanje nove tarife, čeprav pa to tudi pomeni zelo resno kršitev avtonomije in da bi bilo potrebno predhodno posvetovanje o kriterijih.
Za KPI je svetovalec Inwinkl izrazil začudenje zaradi tako mile kritike državnega ukrepa, saj se je odbornik omejil na navedbo uradnega tiskovnega sporočila, ko pa bi bil potreben oster protest proti metodi in proti vsebini novega u-krepa. Glede metode je nesporno, da gre za državni avtoritativni u-krep in torej za nesprejemljiv na-
čin upravljanja. Vsebinsko pa pomeni državni ukrep ponovno zaostritev življenjskih stroškov v mestu, ki ima že tako žalostni dra-ginjski primat. Svetovalec je dejal, da je svetovalska skupina KPI pripravljena razpravljati tudi o tarifah, saj se zaveda težav ACEGAT in resnih težav, v katerih se je znašla občina, čeprav istočasno tudi ve, da se vsega ne rešuje samo s tarifami. Vendar pa bi bilo prav, da bi se predložilo v obravnavo vse tarifne popravke, sedaj pa i-mamo opravka z zvišanjem tarife za vodo, pred časom so zvišali tarifo za elektriko in jutri bodo ponovno na neznan način postavili na dnevni red kako drugo tarifno postavko. Dejstvo je namreč, da je stališče odbora v skladu z izogibanjem pred odgovornostmi, saj ga je država s svojim posegom v bistvu rešila, da bi sprejel kakršno koli stališče. Od tu tudi mil protest, ko pa bi morali narediti, kar zahteva osnutek resolucije KPI, ki predlaga, da se zahteva od države umaknitev dekreta in da ACEGAT ne uveljavi novih tarif, kot je to že soglasno naredil občinski svet Neaplja.
Svetovalec Zimolo (PLI) je prav tako govoril o izbegavanju odgovornosti večine, ki je v bistvu potrdila ukrep države, pa čeprav prot: njemu sedaj formalistično protestira. Tudi liberalni svetovalec je o-stro obsodil uvedbo tega dekreta v Trstu, kjer je po uradnih statističnih podatkih draginja narastla za 13,6 odstotka, medtem ko znaša splošno italijansko poprečje 11 odstotkov.
Po razpravi o povišanju tarif Ace-gat je odbornik za proračun Lonzar poročal o resnih težavah, ki jih preživlja tržaška občinska uprava zaradi pomanjkanja denarja. Omenil je zapore kreditov in najhujšo letošnjo pomlad, zaradi katerih krajevne u-prave skoro ne morejo več najemati posojil. Lonzar je tudi napovedal, da bodo o finančnem položaju občine razpravljali čez dva tedna, ko bo občinski odbor predložil proračun občine za prihodnje leto.
Nato se je razvila daljša diskusija. v katero so posegli razni svetovalci. Nekaj čez polnoč so sledila glasovanja o resolucijah, o katerih pa bomo poročali v jutrišnji številki.
V začetku seje občinskega sveta je podžupan Giuricin odgovoril na vprašanje svetovalcev KPI Monfalcona in Inwinkla o slabem vzdrževanju mestnih parkov. Podžupan jima je v bistvu pritrdil in dejal, da zelo težko uspejo pri razpisu javnih dražb, da bi specializirana. podjetja. prevzete!. o-skrbo parkov, ker tega občina z lastnim osebjem ne more. Zato je tudi malo upanja, da se bo stanje izboljšalo.
Proslave obletnice oktobrske revolucije
Jutri, 7. novembra, bo na pobudo KPI več proslav oktobrske revolucije, ki bodo istočasno s praznikom včlanjevanja 1975. Proslave 57-oblet-nice revolucije bodo:
Ob 20. uri v miljski kinodvorani «Verdi». Manifestaciji bo predsedoval načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Gino Fontanot, govoril pa bo sen. Paolo Sema. Proslave se bo udeležila skupina sovjetskih mornarjev, ki so te dni v našem mestu. Sledil bo nastop Canzoniere triestino. Pol ure pred proslavo bo miljska sekcija KPI priredila na sedežu zakusko za goste.
Ob 20 uri pri Rumeni hiši v Bar-kovljah. Govoril bo Ezio Martone. Ob 20. uri v šentjakobskem sedežu, Ul. S. Zenone 10. Govoril bo Claudio Tonel.
Ob 20. uri na sedežu sekcije «Vo-slok» pri Sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 40. Govoril bo Giovanni Proserpio.
Druge proslave bodo 9. in 10. t.m., osrednja, pokrajinska proslava, pa bo v nedeljo, 10. t.m., ob 10.30 v obnovljeni dvorani v Ul. Madonnina 19. Govoril bo deželni tajnik Antonino Cuffaro.
Nfl PETKOVI SEJI DEŽELNEGA SVETA VERJETK0 RAZPRAVA 0 GOSPODARSKIH TEŽAVAH
V optimističnem vzdušju se nadaljujejo pogajanja o deželni politični krizi
Zaščita slovenske narodnostne skupnosti je bila na dnevnem redu prvega dne razgovorov
Tudi včeraj so štiri delegacije strank leve sredine sedele dolgo časa za zaprtimi vrati in nadaljevale lazgovore o obnovitvi koalicije na deželni ravni. Kot običajno niso izdali nobenega uradnega sporočila, predstavniki pa so zelo napeti, saj so pogajanja prešla v dehkatno fazo, ko ni mogoče predvideti izida. Vendar pa so po nekaterih indiskre-cijah stvarne možnosti, da se dogovore za nov program in za sestavo deželnega odbora. Tega najbrž ne bo mogoče narediti do petka, tako da predvidevajo, da bo petkova seja deželnega sveta kratkotrajna in formalna.
Neuradno je bilo tudi potrjeno, da je bilo vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti na dnevnem redu že prvega razgovora, ko so o-bravnavali politični okvir in odnose med državo in deželo. To vprašanje bo prišlo na dnevni red na zahtevo socialistične delegacije ponovno pozneje. ko bodo obravnavali konkretne programske obveze dežele.
Svetovalska skupina KPI je v zvezi s petkovim zasedanjem deželnega sveta izdala sporočilo, v katerem se sklicuje na sestanke z demokratičnimi svetovalskimi skupinami in na izmenjavo mnenj glede programa seje. Svetovalska skupina KPI na tej osnovi predlaga takojšen sestanek načel-
nikov skupin. Svetovalska skupina KPI poleg tega poudarja, da mora deželni svet delovati, saj je gospodarski in socialni položaj zelo resen zaradi poslabšanja ravni zaposlitve in padca življenjske ravni prebivalstva. V takih okoliščinah je zelo važno, da je deželni svet funkcionalen.
Na razgovorih o obnovitvi levosredinske uprave so prisotne vse štiri delegacije v skoro polnoštevilni zasedbi. Za KD so prisotni deželni tajnik Tonutti, Comelli, Del Gobbo, Bres-sani, Santuz, Rinaldi, Coloni, Masut-to, Metus, Larice in Chiavola, za PSI deželni tajmk Tringale, poslanca Fortuna in Castiglione, Pittoni, De Carli, Tosolini in Del Ben, za PSDI deželni tajnik Bianchi, poslanec Ceccherini, Dal Mas, Bertoli, Vitale, Cassarotto. Orlando, Zucalli in Orlando, za PRI deželni tajnik Di Re, Mauro, Foi, Barnaba in Pascutti.
Sindikati za rešitev krize na univerzi
Vzajemno z univerzitetnimi sindikalnimi organizacijami je deželna federacija CGIL, CISL in UIL razpravljala o kritičnem položaju tržaške univerze. Vzrokov za to krizo je več, vendar moramo opozoriti
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSREDOVANJE DEŽELNEGA ODBORNIKA STOPPERJA V RIMU
Iz drugega modrega načrta» nakazati tržaški luki vsaj 8,5 milijarde lir
Splošno mnenje sindikalistov je, da bi za resno tehnološko obnovo luke potrebovali dvajsetkrat večje naložbe
«Drugi modri načrt» italijanske 1 konkurenčno luko za podonavsko j ji nudi usluge na pomembnih podro-vlade za pomoč pristaniščem pred- področje, kontajnerski promet itd. | čjih, kot so naftovodi, plinovodi videva stdštstdeset milijard lir | Te dni je odbornik Nereo Stopper , in podobno.
finančnih podpor, ki jih bo državna i (KD) bil v Rimu in se pogovarjal j Tretjič pa navaja Stopper še dej-
predvsem na že kronično zavlačevanje vladnih in krajevnih oblasti pri izdajanju podpor univerzi, na zakasnjevanje pri plačevanju učnega in neučnega osebja univerze in na zelo pomanjkljivo dajanje študijskih podpor. Dosedaj je namreč le tretjina vseh študentov, ki bi morali podpore prejeti, to dobila.
Federacija sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL je sklenila, zahtevati takojšna srečanja s tržaškim prefektom, z deželnim odborom in pa z rektorjem univerze, da bi tako našla kako možno rešitev za krizo, ki bi lahko privedla do popolne paralize univerze.
Razna obvestila
šola Glasbene matice - Trst obvešča, da se pričnejo vaje otroškega pevskega zbora v Kulturnem domu v ponedeljek, 11. novembra, ob 17.45. Vljudno prosimo za točnost.
Društvo za varstvo okolja v občini Dolina vabi na predavanje primarija dr. Šalamuna iz Kopra in docenta dr. Jožeta Štima iz Pomorskega ištituta v Piranu o temi: «KAKO SKUŠAMO SKRBETI ZA ZDRAVO OKOUE NA OBALI».
Predavanje bo 8. novembra ob 20. uri v prostorih srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini.
V petek zvečer ob 20. uri bo v prostorih Slovenske prosvete, v Ul, Donizetti 3/1., diskusijski večer na temo «Kaj je fašizem». Vabljeni vsi.
blagajna izplačala v petih letih. Od teh je že sedaj zagotovljenih 30 milijard genovskemu pristanišču, medtem ko ni še znano, koliko naj bi pripadlo Trstu, ki se zvija v težkih krčih zaradi zaostalosti in zastarelosti naprav ter perspektive, da bo naša luka nepripravljena v trenutku, ko bo ponovno odprt Sueški prekop.
' Tega se zavedajo tudi deželni upravitelji in sindikati. Slednji menijo, da je sploh težko razdeliti tako omejeno «tdrtd», saj bi 160 milijard lir, kolikor znašajo izdatki «drugega modrega načrta» ne zadostovalo niti za tržaško pristanišče, če bi hoteli iz naše luke narediti
z ministroma za proračun (socia- ! stvo, da bremenijo sploh deželo
......................................
NA UČITELUŠČU PRI SV. IVANU
Včeraj se je začel reden pouk na šoli za otroške vrtnarice
Vpisanih 14 rednih in 5 izrednih dijakinj - Zelo pereče vprašanje šolskih prostorov
list Giolitti) in za trgovinsko mornarico (demokristjan Coppo). Res je sicer, da sta oba člana vlade, ki je podala ostavko in so le majhne perspektive, da bosta ohranila omenjeni ministrstvi. Kakorkoli že pa je Stopper navezal z ministroma stik in ju opozoril na potrebe tržaške in tržiške luke. Orisal jima je probleme, ki so za naše področje specifični in med prvimi argumenti navajal konkurenčnost jugoslovanskih luk. Gre namreč zato, trdi Stopper, da gre skozi Trst v glavnem blago «iz tujine — za tujino», se pravi «čisti tranzit», kar nosi državi za opravljene usluge dragoceno tujo valuto, vendar izpostavlja naše mesto labilnosti blagovnih tokov. Kajti konkurenčnost jugoslovanskih pristanišč je, po mnenju odbornik Stopperja, v nizkih tarifah. Iz tiskovnega sporočila ni razvidno, če je odbornik navedel tudi dejstvo, da so jugoslovanske luke tehnološko znatno pred tržaško, ki razpolaga v glavnem z napravami iz časov čmožoltega cesarstva (žerjavi na vodo, na p>rimer).
Stopper ugotavlja tudi, da je Trst zainteresiran za blagovni promet, ki se bo razvil «po Suezu», vendar ne ve, kam se bo usmeril. Prav zato je Stopper omenil nekaj drugih razlogov, ki bi morali vladi narekovati nekoliko večjo pozornost za vprašanja tržaškega pristanišča. Med temi to, da plačuje Trst določeno «dajatev» celotni državi s tem, da
Furlanijo - Julijsko krajino težke vojaške služnosti in da je tudi to «usluga», ki je namenjena celotni Italiji.
Deželno tiskovno sporočilo, ki zadeva Stopperjev obisk v Rimu, se zaključuje z vestjo, da je odbornik povabil ministra za trgovinsko mornarico Coppa, naj čimprej obišče pašie mesto in se seznani s ptotrc-bariri luške ustanove In luke v Tržiču. Po Stopp>erjevem mnenju bi morali iz «drugega modrega načrta» nakazati Trstu vsaj 8 in pol milijarde lir. Tržiču pa tri milijarde. Na ta način bi EAPT lahko začelo reševati finančno krizo, v katero je zašla, «ozdraviti» svoj kronični primanjkljaj in začela tehnološko obnovo nekaterih naprav.
V tem okviru je Stoppar omenil tudi zanimanje deželne uprave, ki ,e Trstu s svojim zakonom podelila letno podpioro pol milijarde lir, vendar je ta podpora, poudarja Stoppar, le «dodatna» in nikakor ne nadomešča državnih.
SLOVENSKI MLADINSKI CENTER
Dijaški dom «Srečko Kosovel» Ul. Ginnastica 72
vabi v soboto, 9. novembra 1974 ob 16. uri na
PEVSKO
GLASBENI
KONCERT
ki ga priredi Zveza slepih in slabovidnih Slovenije. Kulturni spored bodo izvajali člani Zveze iz Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora in gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane.
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
Pri Sv Ivanu se je včeraj do- store našla začasna rešitev tako,
Kld“ iSLrwini SeSfpfu	s.
ziroma
ske otroške vrtnarice. Nova šola ki je začela delovati na podlagi zakona Belci - škerk, je dodeljena u-čiteljišču in zato nima svojega ravnateljstva. Vpisalo se je 14 dijakinj, ki so dokončale srednjo šolo in bodo po treh letih šolanja ter zaključnem izpitu dosegle diplomo otroške vrtnarice. Vpisalo pa se je tudi 5 tečajnic, ki že imajo diplomo višje srednje šole in bi rade opravile zaključni izpit ob zaključku tega šolskega leta. Privatno bi obdelale predpisano snov, redno pa bi hodile na praktični pouk in ho-spitacije v otroški vrtec. Za to je potrebno izrecno dovoljenje ministrstva za šolstvo, na katerega je ravnatelj učiteljišča po šolskem skrbništvu naslovil zadevno prošnjo. Upati je, da bo ministrstvo čimprej odgovoril) in odobrilo devni predlog. Na novi šoli bo poučevalo 9 profesorjev, dijakinje !• letnika pa bodo imele tudi eno uro na teden praktičnega pouka ali didaktične vaje v otroškem vrtcu, ki je v isti zgradbi kot učiteljišče, o-snovna šola in tečaj za vrtnarice.
Kot smo že omenili, se je za pro-
bo lahko šlo naprej do konca šolskega leta, prihodnje leto pa bo šola potrebovala najmanj dve učilnici.
Za učne prostore mora poskrbeti občinska uprava. Zdi se nam, da bi bila najboljša rešitev, ki pa tudi ne bi mogla biti dokončna, če bi se izselil italijanski otroški vrtec. Že pred osmimi leti je namreč italijanski otroški vrtec zasedel dve učilnici, občinski upravitelji pa so trdili, da gre za začasno rešitev. Ta «začasnost» traja že osem let, zdaj pa je stiska v šolski zgradbi pri Sv. Ivanu še večja. Zato o-pozarjamo na ta problem rajonsko konzulto pri Sv. Ivanu, občinstvo upravo in politične predstavnike.
• Na občinski oglasni deski bo do 7. t.m. na ogled seznam vseh dijakov višjih srednjih šol in poklicnih zavodov, ki bodo prejeli študijske podpore za šolsko leto 1974-75.
• Zaradi tlakovanja ceste v U. S. Maurizio je tržaški župan odredil začasno prepoved parkiranja in vožnje po omenjeni ulici.
aiiiMiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiuttiuiiiimiimiiiiiiimiiiiiimiiiikmiiimiiuaiiiiiiiiiiiui
S SLOVENSKIMI ŠOLAMI DOPISOVATI V SLOVENŠČINI
Zastopniki sindikata slovenske šole pri šolskem skrbniku
Nujna ustanovitev petega razreda na slovenskem učiteljišču
Včeraj je sprejel zastopnike Sindikata slovenske šole šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi. Sindikalisti so zahtevali, naj bi šolsko skrbništvo dopisovalo s slovenskimi šolami in s slovenskim šolskim osebjem v slovenščini, zlasti še, ker je bilo dodeljeno v letošnjem šolskem letu po 7. čl. zakona štev. 932 z dne 27. decembra 1973 (Belci - Škerk) šolskemu skrbništvu pet slovenskih učiteljic in en srednješolski ravnatelj.
V nadaljnjem razgovoru so za stopniki sindikata zahtevali, da bi šolski skrbnik imenoval na rojan-sko srednjo šolo poverjenega ravnatelja namesto stalnega ravnatelja, ki je bil dodeljen šolskemu
skrbništvu. Prav tako so tudi zahtevali imenovanje poverjenega didaktičnega ravnatelja za osnov-šolsko ravnateljstvo pri S. Ivanu. Na dnevnem redu so bila še naslednja vprašanja: ureditev službenega položaja in retrodatacije profesorjem ter ustanovitev petega razreda na slovenskem učiteljišču «A. M. Slomšek».
Ob zaključku je dr. Pericle Fidenzi pristavil, da bo o rabi slovenščine razpravljala tudi deželna komisija za slovenske šole na da našnji seji, ter povabil zastopnike sindikata, naj se še javijo, ko želijo razpravljati o kakem šolskem problemu.
Dopisovanje ravnateljstev na slovenskih šolah
Prav gotovo slovenska javnost niti ne ve, da ravnateljstva na slovenskih šolah si dopisujejo s šolskimi oblastmi v italijanščini in ne v slovenščini, čeprav ni nobenega zakonskega predpisa, ki tako določa niti jim tega ni ukazal nihče. To bi se ne smelo dogajati zlasti sedaj, ko je v službi pri šolskem skrbništvu več slovenskega šolskega osebja. Mar ne gre za preveliko in naravnost pretirano poslušnost, ki je nihče niti ne zahteva? Kaj pravijo k temu člani deželne komisije za slovensko šolo?
Nujna je steza za «moto-cross»
Občinska svetovalca KPI Dolfi Wilhelm in Lucijan Roncelj sta vložila interpelacijo, v kateri opozarjata na veliko zanimanje mladine za «moto - cross». Vendar pa do sedaj še nihče ni poskrbel za primerno dirkališče, zaradi česar mladinci improvizirajo dirkališča čez drn in stm, kjer le morejo. Po večini drve po gornji kraški okolici z resnimi posledicami, saj plačujejo globe, poškodujejo stvari in prepogoste so tudi resne nesreče. Na vsak način bi bilo najbolje, če bi našli ustrezno področje za dir-kališčno stezo in bi bili tako zadovoljni ljubitelji tega športa in prebivalci vasi.
Na stopnišču in cesti padca upokojenca in gospodinje
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so sinoči sprejeli 68 - letnega upokojenca Daria Bernettija iz Ul. Gatteri 40 in 63-letno gospodinjo Ado Camerini por. Sapienza, iz Ul. Fabio Severo 76. Bernetti, katerega so v bolnišnico prepeljali z rešilcem Rdečega križa, si je namreč pri padcu po stopnicah v poslopju v Ul. Gatteri 35 zlomil levo stegnenico. Moral se bo zdraviti najmanj tri mesece.
Camerinijeva pa je padla v bližini svojega doma, ker ni opazila cestnega jarka, kjer opravljajo javna dela in si zlomila levo piščal. V bolnišnico so jo prepeljali gasilci, okrevala pa bo v dveh mesecih.
PD «IVAN GRBEC» — Skedenj
priredi danes, 6. novembra, ob 20. uri
predavanje o Kubi
Predavatelj Bruno Križman bo opisal svoje potovanje po tej srednjeameriški državi z besedo in z barvnimi diapozitivi. Vabimo sovaščane k obilni udeležbi in jih prosimo za točnost.
ODBOR
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 6. novembra LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.55 — Luna vzide ob 22.59 in zatone ob 12.32
Jutri, ČETRTEK, 7. novembra
ZDENKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,5 stopinje, naj nižja 8,6, ob 19. u-,ri 8,6 stopinje, ^rappjnpritisk 1018,6 ustaljen, veter Ì8 km severovzhodni sunki 38 km, vlaga 78-odstotna, dežja je padlo 9,8 mm, nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. in 5. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 27 oseb.
UMRLI SO: dva meseca star Ivo Balbi, 78-letna Francesca Fiocca vd. Bremitz, 72-letni Pietro Guštin, 65-letna Tranquilla Maglizza por. Bo-scolo, 90-letna Rosa Rocco vd. Vogt, 61-letni Francesco Della Negra, mesecev stara Michela Ceglia, 75-let-ni Pasquale Dellezzotti, 91-letni Michele Piresi, 88-letni Francesco Boriano, 88-letna Elisabetta Mariuz vd, Basso, 94-letna Ermenegilda Zorze-noni vd. Zanetti, 76-letna Valeria Pertot vd. Sudlik, 84-letni Ermanno Smolars, 66-letni Erminio Trapella, 72-letna Lidia Gragorich por. Rigon, 65-letni Mario Manoliakis, 71-letna Jo-sipina Furlan por. Škrinjar, 85-letna Maria Bravin vd. Lucchese, 81-letni Mario Resto Casagrande, 82-letni Just Grgič, 58-letni Giuseppe Bossi, 78-letna Giuseppina Giribaldi, 76-let-ni Mario Zubin, 63-letni Giuseppe Tur-cino, 85-letna Elda Aprile vd. Trevi-san in 76-letni Vladimiro Colombo.
GLASBENA MATICA • TRST Sezona 1974-75
Drugi abonmajski koncert
V nedeljo, 10. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu
Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb
Dirigent:
IGOR KULJERIČ Solisti:
MIRKA KLARIČ — sopran MITJA GREGORAČ — tenor LJERKA
PLESLIČ - BIELINSKI — klavir
Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 41-86-05) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ Trst Kulturni dom
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena
Kostumi
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ
Jutri, 7. t.m. ob 16. uri abonma red G.
V petek, 8. t.m. ob 16. uri abonma red H.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC MARIO URŠK
V torek, 12. t. m., ob PREMIERA
15.30
Ariston I.N.C. 16.30 «Trash» (I rifiuti di New York). Barvni film. I-grata J. Forth in H. Woodlawn.
' Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Il ritorno di Zanna bianca». Vima Lisi in Franco Nero. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Herbie il maggiolino sempre più matto», Walt Disneyev film v barvah. Igrajo Helen Ha-yes, Ken Berry, Stefanie Powers in drugi.
Grattacielo 15.30 «Anche gli angeli tirano di destro». V glavni vlogi Giuliano Gemma. Barvni film.
Fenice 15.00 «L'esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom, igrajo Eleo Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 16.00 «Il grande Gatsby». Film v barvah, v katerem igrata Robert Redford in Mia Farrow.
Ritz 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 «Mio dio, come sono caduta in basso». Igrata Laura Antonelli in Alberto Lionello. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Il colonnello Buttigliene diventa generale». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Zadnji dan. Capito! 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir.
Cristallo 16.30 «H domestico». Landò Buzzanca. Barvni film.
Impero 16.30 «Papillon». Steve Mc-Queen. Barvni film. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30—22.00 «Diario intimo di un garzone di macelleria». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il giustiziere della notte». C. Bronson. Barvni film. Ideale 16.00 «La febbre dell’oro». Čr-no-beli zabavni film, v katerem igra Charlie Chaplin.
Vittorio Veneto 16.30 «Due contro la città». A. Delon in J. Gabin. Film v barvah.
Abbazia 16.00 «Acquasanta Joe». Film western v barvah, v katerem igrata Richard Harrison in L. Tate Ty-bardin.
Astra 16.00 «Pink Floyd at Pompei». Dva dni edinstvene predstave pop glasbe.
Mignon 16.00—22.00 «Doppia immagine nello spazio». Barvni film. Igra Herbert Lom.
Radio 16.00—22.00 «Torino nera». Film v barvah, v katerem igra Bud Spiencer.
Volta-Milje 16.00 «Fratei Coniglietto, compare Orso e comare Volpe». Zabavni barvni film - Walt Disney.
Gledališča
KULTURNI DOM STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV
Razstave
V	galeriji «Rettori-Tribbio» so odprli razstavo del slikarja Adriana iz Spilimberga. Razstava bo trajala do 15. novembra.
Danes, 6. t.m., bo v galeriji Tor-bandena odprl razstavo svojih del znani videnski slikar Zigaina,
V	galeriji Russo v Pasaži Rossoni razstavlja tržaški slikar Deziderij Švara.
BLAGOR. £ptpectyja v 4 dejanjih., .tui i iv galeriji Tommaseo je odprl raz-Jutri, 7l novembra ob 16. uri — stavo svojih del slikar Bargoni, ki
abonma red G.
V petek, 8. novembra ob 16. uri — abonma red H.
Abonmaji in vstopnice so na raz. pelago pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom predstav.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži ProtU 2, tel. 36-372 — 38-547.
VERDI
Jutri, 7. novembra, bo v gledališču Verdi prva predstava letošnje o-peme sezone. Na sporedu je «D Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schicchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancarla Menottija, scene Pierluigija Samaritanija. Gala predstava bo ob 20. za red A (parter in lože) in red B (za galerijo in balkon). Abonenti lahko dvignejo pri gledališki blagajni (tek 31-948) a-bonmajske izkaznice za rede A, B, C in S.
bo razstavljal do 24. novembra.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Cartesius razstava del Avgusta Černigoja, ki bo odprta do 13 novembra.
Od sinoči razstavljata v občinski galeriji tržaška slikarja Renato De-schmann in Mario Lo Bianco. Gre za dva «figurativca», ki sta razobesila na stene galerije kakih 35 svojih olj. v glavnem motiviko iz tržaške okolice. Umetnika bosta razstavljala do 13. novembra.
V	soboto, 9. t.m. bosta v veži hotela Jolly odprla svojo razstavo beneška slikarja Beltrame in Lozzi.
V	soboto, 9. t.m. bo ob 18.30 v galeriji «Forum» odprl razstavo svojih zadnjih del tržaški slikar Lojze Spacal.
V	krožku Trgovske mornarice v Ul. Roma 15 razstavlja od sinoči Laura Perez, ki bo razstavljala do 15. t.m.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226 165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje -Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124).
isais
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST - UUCA F FILZMO - ČM2 BI-AAB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriiki dolar	668,50
Funt iterling	1564,—
Švicarski frank	235,25
Francoski frank	142,20
Nemška marka	262,20
Avstrijski šiling	36,38
Dinar: debeli	36,—
drobni	36,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Namesto cvetja v slovo mami Bertokovi darujeta Pavla in Angelo Kukanja 3.000 lir za Dijaško matico.
Dotrpel je moj dragi brat
KARLO CAHARIJA
Pogreb bo danes, 6. novembra ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporoča sestra Dora
Trst, 6. novembra 1974
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in ded
JUST GRGIČ (R0VTERJEV)
Pogreb bo danes, 6. novembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev.
Žalujoči: sin Miro in hči Vilma z družinama ter drugo sorodstvo
Bazovica, 6. novembra 1974
Dne 4. novembra je preminila naša draga
J0SIPINA ŠKRINJAR roj. FURLAN
Pogreb bo Jutri, 7. novembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno veet sporočajo: mož Ivan, hčere Ana, Ivana in Evelina, zetje, vnukinja Gracijela, sestra Ana, nečaki ter drugi sorodniki
Trst, 6. novembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje, Ul, Zonta 7/C.
Zanemarjena pot k spomeniku pri Bazovici
Miiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiliiilimiiiiinmtiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii
V KRATKEM BODO RAZPRAVLJALI 0 PODJETJU V RIMU
POLNA PODPORA DEŽELE DELAVCEM PODJETJA AOLAN
Treba je zagotoviti zaposlitev 400 delavcem podjetja v stečaju
Taka, kot vidite na sliki, je zdaj Pot, ki se odcepi od mednarodne ceste Trst - Reka in pelje na kraško gmajno, kjer stoji spomenik bazoviškim junakom. Tako zanemarjene poti ne vidimo daleč naokoli na Tržaškem: luknje in luže. Nekaj delavcev bi jo lahko popravilo v e-nem samem dnevu. Upamo, da se bo konzulta za vzhodni Kras zavzela Pri tržaški občinski upravi, oziroma, da ne bo niti potrebno posredovanje konzulte in da bo pristojno odbomištvo samo poskrbelo za popravilo poti.
Prav tako bi se morala konzulta zavzeti na pristojnem mestu, da se °b cesti postavi dvojezičen napis, ki bi usmerjal obiskovalce na kraj ustrelitve bazoviških junakov.
Gradnja nove šole na Ženjani
Tržaška občina sporoča, da se je zaključila gradnja prvega dela (12 učilnic šolskega kompleksa za srednjo šolo na ženjani (Salita di Zu-gnano) tako da se je včeraj lahko začel redni pouk. V tesnem sodelovanju z vladnim komisariatom in uradom za javna dela je občina poskrbela zlasti za ureditev naprav za o-grevanje in za kanalizacijo.
Tržaški podžupan Giuricin je obljubil. da bo občina skrbela za gradnjo drugega dela šolskega kompleksa na Ženjani, takoj ko se bo zaključil postopek za prenos pristojnosti zavoda ISES na občino. Zgradili bodo-še 12 učilnic in telovadnico. j r.-.i’
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V	Izoli se je začel veterinarski seminar
V	Izoli se je danes začel 4-dnevni veterinarski seminar, na katerem bodo ugledni slovenski strokovnjaki obravnavali vrsto vprašanj s področja higiene živilskih obratov in živil nasploh. Seminarja se udeležuje okrog sto predstavnikov podjetij živilsko-predejovalne industrije Slovenija in ustreznih obratov. Gre predvsem zato, da bi ugotovili sedanje stanje, izdelali na osnovi tega programe za odpravo določenih pomanjkljivosti, hkrati pa se bodo tudi pogovorili, kako zagotoviti pri gradnji novih objektov kar najbolj zadovoljivo higiensko raven.
L. O.
Včeraj dopoldne so se sestali nekateri načelniki svetovalskih skupin deželnega sveta s predstavniki tovarniškega odbora podjetja Aulan-Marzotto, ki so orisali tragičen položaj podjetja po likvidaciji družbe in po zasedbi tovarniških obratov. Na sestanku so bili prisotni Del Gobbo za KD, podpredsednik sveta Pittoni za PSI, načelnik skupine KPI Colli in Vitale za PSDI, delavce so pa zastopali člana tovarniškega sveta Ambrosini in Regeni, predstavnika federacije CGIL, CISL in UIL Molinari in Cavedoni ter predstavnika sindikata kemijske industrije Burg in Zuliani.
Predstavniki delavcev so orisali dramatičen položaj nad 400 zaposlenih v podjetju AULAN in nujnost, da se njihovo borbo odločno podpre. Predvsem so zahtevali finančno pomoč dežele, da se takoj pomaga delavcem za rešitev najhujših potreb in podporo dežele zahtevam delavcev glede rešitve celotnega vprašanja, o čemer^ bp v kratkem sestanek v Rimu. Glede tega so podčrtali, da je lahko podpora dežele odločilna;
*	TT	rvùT cm nori c
Načelniki skupin so podčrtali obvezo, ki so jo že sprejeli večkrat, in tudi obvezo dežele, da bo iskaia najboljše načine pomoči delavcem Aulan. V bistvu so se načelniki skupin torej strinjali s stališči sindikalnih predstavnikov in to tako glede raznih, zapletenih vprašanj podjetja, kot tudi glede podpore dežele v Rimu za rešitev celotnega vprašanja. Načelniki skupin so tudi podčrtali, da je treba najti tako rešitev, ki bo zagotovila zaposlitev vseh prizadetih delavcev.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je prav tako sprejel predstavnike podjetja Aulan-Marzotto, ki so mu obrazložili položaj in katerim je zagotovil polno podporo deželne u-prave. Gemelli je izjavil, da so pripravljeni soaelovati pri koordinirani akciji parlamentarcev, sindikalnih organizacijah in raznih političnih sil, da dosežejo hitro in pozitivno rešitev celotnega problema.
Delavci ENEI proti povišku tarif toka
Delavci električne stroke, ki se skupno z vsemi delavci sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL borijo za dosego svojih pravic, opozarjajo na hudo energetsko krizo v državi, obenem pa zahtevajo primerno ustrojitev električnih tarif, ki jih je vlada pred kratkim neupravičeno povišala.
V prvi vrsti pa želijo deželni svetovalci električne stroke opozoriti vso javnost na hude krivde ustanove ENEL, ki bi lahko že 26. oktobra ob 14. uri ponovno pognala tržiško termoelektrično centralo. Zaradi tega je ENEL, ki pa skuša stresti krivdo izključno na delavce in na njihove boje, glavni krivec za morebitno pomanjkanje električne energije v vsèh severnih delih Italije.
Ponesrečen vlom
v mehanično delavnico
Neznani zlikovci so med soboto in torkom vlomili v mehanično delavnico «Opel» v Ul. Ginnastica 56: predvsem jih je mikala zidna železna blagajna, vendar pa ji niso bili kos, saj je niso znali odpreti.
Kaže, da so neznanci vlomili v mehanično delavnico, katere lastnik je Tullio Serri iz Ul. Stuparich 2, z notranjega dvorišča poslopja v Ul. Ginnastica 56 ter nato takoj prerezali žico električne ure, ki se je ustavila ob 22.48. Najbrž so mislili, da je to alarmna naprava! Zatem pa so vzeli nekaj orodja ter se odpravili v prvo nadstropje delavnice, kjer so uradi. Ker niso mogli blagajne na noben način odpreti (niti s silo ne!), so začeli brskati po predalih, kjer pa niso nič našli. Lahko bi sicer pobrali
11.000	lir, to pa je bilo premalo za njih.
Lastnik delavnice Serri je izjavil, da mu nič ne manjka, da pa znaša škoda, ki so jo neznaci napravili pri vlomu, približno 40.000 lir.
..................................................
NOV POSKUS SPREMINJANJA ETNIČNEGA ZNAČAJA ZGONIŠKE OBČINE?
Tržaško podjetje namerava zgraditi hotel-residence in prodaja apartmaje
Zadeva se vleče že od leta 1961 * Občinska uprava naj čimprej in primerno ukrepa
Pred dnevi smo v tržaških čašo- J piših zapazili zanimiv oglas, našo pozornost pa je pritegnil tudi še bolj vabljiv propagandni material «za nakup» ki v sedanji gospodarski nestabilnosti nudi odlično jamstvo pred razvrednotenjem: «Hotel residence Monte Grisa». Podjetje «Delta Immobiliare di Costruzioni» namreč prodaja mini apartmaje (enosobne in dvosobne) na Krasu. Za informacije in prednaročila naj se interesenti obrnejo na... (sledi naslov).
Ker očitno ne gre za običajno restavracijo, motel ali hotel, pač pa za «hotel residence», smo se Pozanimali, kje je ta novi objekt ali kje ga gradijo v kateri občini ■n kdo je izdal gradbeno dovoljenje. Že sama ponudba in označba pravita, da gre ' za « novo formulo v Trstu». Ne gre torej za hotel, v katerega prihajajo in odhajajo turisti in poslovni ljudje, ampak za kompleks malih apartmajev z vsemi udobnostmi in storitvami (ba-zeni> igrišča, restavracija, bar. itd.), ki jih lahko nudi hotelski obrat. Kdor želi, in če ima dovolj denarja, lahko kupi tudi več sob, ali apartmajev. Ko postane lastnik in se vseli, lahko dobi v tisti občini stalno bivališče. Občinska uprava ga mora vpisati v seznam stalnih prebivalcev, z vsemi posledicami, ki sledijo.
Kje naj bi torej bil ta «Hotel residence Monte Grisa?»
V zgoniški občini, na Devinščini, ob trbiški avtocesti, kjer se odcepi pot k svetišču na Vejni.
Zadnje gradbeno dovoljenje za hotel, motel in restavracijo, je podjetju Delta (s sedežem v Trstu) izdal zgoniški župan 2.5.1974, po u-godnem mnenju občinske gradbene komisije (na seji 5.3.1974).
Tako župan kot člani gradbene komisije so bili neprijetno presenečeni in ogorčeni, ko so zapazili oglase v časopisih in propagandni material. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za hotel, motel in restavracijo, po načrtih, ki jih je podpisal dr. inž. Ugo Muttarelli. Župan, občinska uprava in gradbena komisija so se torej nepričakovano znašli pred novim dejstvom, ki vzbuja zaskrbljenost in pritožbe ne samo zgoniških javnih upraviteljev in občanov, ampak vse naše narodnostne skupnosti, in to tembolj, ker imamo s podobnimi pobudami pri Briščikih že grenke izkušnje.
Ko smo se te dni pogovarjali o zadevi z zgoniškim županom, nam je izjavil, in večkrat potrdil, da gradbeno dovoljenje ni bilo nikakor izdano za «hotel residence», da je že povabil vodstvo omenjenega podjetja za pojasnila in da bo občinska uprava primemo ukrepala.
Zadeva se vleče že od leta 1961 ko je dr. Vasco Nemec dobil od zgoniške občine gradbeno dovoljenje
za motel - restavracijo. (14.12.1961 štev. prot. 2088), 29.10.1964 pa je vložil prošnjo za gradbeno dovoljenje za varianto hotel - motel spričo turističnih potreb zaradi dotoka v svetišče na Vejni. Gradbeno dovoljenje za hotel - motel je zgoniški župan podpisal 1.4.1965 (štev. prot. 1740). Po devetih letih (14.2.1974) je odv. Tristano Colummi, kot upravnik podjetja «Veneta Costruzioni», po razsodbi tržaškega sodišča, ki je na podlagi dražbe prisodilo nepremičnino štev. 21/69’ R.E. omenjenemu podjetju, vložil prošnjo na zgoniško občino, da se gradbeno dovoljenje (štev. prot. 1740) spremeni na ime podjetja «Veneta Costruzioni». Istega dne (14.2.1974) je odv. Tristano Colummi vložil tudi prošnjo za varianto načrta (štev. 1740) z manjšo kubaturo (od 24.900 kub m. na 23.790 kub. m.) Na to prošnjo je župan podpisal 2.5.1974 gradbeno dovoljenje (štev. prot. 430), po načrtu, ki predvideva gradnjo hotela, motela in restavracije V nobenem gradbenem dovoljenju ni označeno, da gre za «hotel residence».
Tudi občinski regulacijski načrt, kolikor nam je znano, ne predvideva tam takih kompleksov.
Če bi se načrti in nameni uresničili, bi bil to nov element spreminja etničnega značaja zgoniške občine, občino samo pa bi bremenile še druge obveznosti, skrb’! in težave. Zato mora pravočasno in primerno ukrepati.
IZ INDUSTRIJE SE KRIZA PRENAŠA V TRGOVINO
V goriških trgovinah so v septembru že občutili hudo gospodarsko krizo
Z razprodajami so hoteli številni trgovci priti do denarja za nakup novih zalog • Zaradi uvoza iz Jugoslavije v Gorici meso cenejše kot drugod
Analiza o trgovski menjavi med Goriško in sosednimi jugoslovanskimi področji ter o poslovanju trgovine v Gorici in v pokrajini na splošno ni nič kaj ugodna. To izhaja iz poročila o poslovanju trgovine v septembru, ki ga je sestavila goriška zbornica za trgovino, industrijo in obrt.
Gospodarsko krizo so takoj po poletnih počitnicah občutili tudi na Goriškem. To je bilo razvidno na vseh področjih. Ljudje so zaradi povečanih cen vseh proizvodov zmanjšali svoje običajne nakupe. Najmanj so bile še prizadete trgovine z jestvinami, kjer pa so pričeli ljudje kupovati le najnujnejše in pustili na policah drage likerje in druge dobrote, zlasti še inozemske, ki so jih kupovali v zadnjih letih. V mesnicah se je povečala prodaja svinjskega in piščančevega mesa, ki sta cenejša od telečjega in govejega. To sicer le v mesnicah, kjer kupujejo ljudje z nižjimi dohodki. V nekaterih trgovinah v mestnem središču, kjer kupujejo gospodinje iz bogatejših družin, niso opazili nazadovanja v nakupih prehrambenih proizvodov.
V	septembru pa, ugotavlja poročilo trgovinske zbornice, je bilo letos več razprodaj kot v prejšnjih letih. Trgovci so se očitno hoteli otresti starih zalog in so bile zato prodajne cene, zlasti oblačil in čevljev, nižje od običajnih. Jasno je, da so hoteli trgovci dobiti tudi v svoje blagajne denar, s katerim bi v tovarnah nakupili novega blaga. Sicer pa kaže, da so trgovci v tovarnah letos kupili manj blaga kot običajno. To zaradi višjih cen tekstila in čevljev kot tudi zaradi napovedanih manjših nakupov s strani potrošnikov. Zaradi tega je marsikatera tovarna oblačilne stroke v Italiji morala zapreti svoj obrat, ker nima naročil za prihodnjo pomlad.
Plače so namreč ostale skoro na isti ravni kot lani, ljudje pa si morajo najprej priskrbeti prehrano in skrbeti za kurjavo, ki je letos kar trikrat dražja od lanske.
V	mesnicah smo imeli v Gorici meso nekoliko cenejše drugod v državi. Tako so lahko mesarji že v septembru prodajali meso ceneje kot je določil prefekt, ki je upošteval vsedržavne cene. Da je lahko do tega prišlo, se je treba zahvaliti obmejnemu sporazumu in prosti coni. Goriški mesarji so namreč iz sosednega jugoslovanskega področja lahko uvozili večje količine mesa po znižani ceni na področje pro^je cone. To so potrošm-ki tudi izkoristili,,, VK goriški trgovinski zbornici upajo, da bomo to ugodnost v Gorici lahko še vnaprej izkoriščali, kljub nadaljnji prepovedi uvoza mesa v države skupnega evropskega tržišča iz tretjih držav. Na goriškem področju je to možno, saj imamo na razpolago še vedno kredite za uvoz na podlagi videnskega sporazuma.
V	septembru so zabeležili precej prometa v okviru videnskega sporazuma. Izvozili so blaga v vrednosti 217.000.000 lir, uvozili pa so blaga za 142.000.000, od teh je bilo kar za 120 milijonov lir mesa.
Ker omenjamo gospodarski položaj na Goriškem v septembru lahko dodamo, da je bilo v tržiškem pristanišču manj prometa kot v prejšnjih mesecih. Razložili so le 73.800 ton blaga, največ lesa in gorilnega olja. V pristanišče je prišlo 64 ladij, od teh trinajst s tujo zastavo.
Napovedanega avtobusa na Vrh ni bilo
Že 1. novembra napovedanega avtobusa iz Martinščine in z Vrha v tržiško ladjedelnico in z Vrha v go-riške šole ni bilo. Delavci, ki so namenjeni v tržiške tovarne so morali včeraj s svojimi vozili kot običajno, prav tako je za prevoz dijakov z Vrha v Gorico poskrbel šolski avtobus, za katerega skrbi sovodenjska občinska uprava. Kaže, da so vmes prišle običajne težave birokratskega značaja. Kot smo izvedeli, bo ta avtobus najbrž pričel voziti 15. novembra.
Polemično pismo nadzornega odbora
S strani pokrajinskega nadzornega odbora med krajevnimi upravami smo dobili pismo, kjer zastopniki tega odbora polemizirajo s tiskovnim poročilom sindikalne federacije, ki je bilo v časopisih objavljeno pred nekaj dnevi. Sindikati so protestirali proti okrožnici nadzornega odbora vsem občinam, kjer je bilo rečeno, da je treba spoštovati zakon v zvezi s predujmi občinskim uslužbencem. Občine so namreč, upoštevajoč vsedržavni sporazum med sindikati in zvezo občin ter zvezo pokrajin, dale vsem uslužbencem, od lanskega 1. julija 20.000 lir meseč-
KLUB «SIMON GREGORČIČ» Gorica
vabi na otvoritev razstave o
BEGUNSKEM ŠOLSTVU MED PRVO SVETOVNO VOJNO
ki bo v klubskih prostorih na Korzu Verdi 13/1. nadstr. jutri, 7. novembra, ob 20.30. O tem bo spregovorila ravnateljica Slovenskega šolskega muzeja iz Ljubljane SLAVICA PAVLIČ.
nega predujma na predvidene poviške plač. Ta povečani strošek so občinski sveti dali tudi v letošnje proračune, notranje ministrstvo pa je vse te postavke občinam, ki imajo primanjkljaj, črtalo. Zaradi tega je notranje ministrstvo tudi porazdelilo vsem zainteresiranim o-krožnico v kateri opozarja, da ne smejo občine imeti stroškov, ki niso kriti v proračunu. Pokrajinski odbor je to okrožnico poslal vsem občinam, sindikati pa so protestirali. To ker nekateri občinski možje menijo, da bodo sedaj morali nehati dajati omenjeni mesečni predujem
20.000	lir. Pismo nadzornega odbora je s tem v zvezi zelo polemično do sindikalnega stališča.
V	Tržiču stavkali dijaki višjih šol
Včeraj zjutraj so v Tržiču stavkali dijaki višjih srednjih šol. Stavko je oklical dijaški odbor ob sodelovanju mladinske sekcije komunistične partije, da bi tako izrazili protest proti rovarjenju fašističnih skupin v Italiji. Višješolci so se v jutranjih urah zbrali v kino dvorani «Principe», kjer so sledili predvajanju protifašističnih filmov.
V	Tržiču nekateri dijaki nižjih in osnovnih šol včeraj niso imeli pouka. Spočetka je kazalo, da so se pridružili stavki višješolcev, pozneje pa se je zvedelo, da so dijaki zapustili šolske učilnice, ker so bile mrzle.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Občinska uprava v Sovodnjah sporoča, da bodo davkarji 11. novembra na županstvu pobirali sedanji obrok davkov.
Prodaja abonmajev za koncertno sezono
Prihodnji teden, v četrtek 14. novembra, se prične v gledališču Verdi slovenska abonmajska glasbena sezona, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Na prvem koncertu bosta nastopila ■ Slovenski komorni orkester iz mladinski zbor iz Maribora, dirigiral bo Anton Nanut.
Abonmajske izkaznice so že v prodaji na naslednjih mestih: sedež Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2; sedež Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2; pisarna Artur Koshuta, Ul. Mameli 5. Cenik za pet abonmajskih koncertov je
4.000	lir, za mladince in dijake pa velja znižana cena 2.000 lir. Vstopnice za posamezni koncert bodo v prodaji po 1.000 lir.
Ttidtofi uAedfUifaul
Dragi tovariš urednik.
Primorski dnevnik objavlja že več časa veliko in jasno razpredelnico programov radia in televizije. Zelo podrobno so obdelane televizijske oddaje obeh italijanskih kanalov, ljubljanske in koprske televizije. To je zelo lepo in prav, saj lahko že vnaprej vemo, kakšen program si bomo zvečer izbrali. V nekaterih krajih Goriške in verjetno tudi Tr-
žaške pa čutimo v tem obveščanju določeno pomanjkljivost. Na vsem goriškem Krasu, v Tržiču, v Ron-kah in še marsikje lahko zelo lepo sprejemamo tudi zagrebško televizijo, to kar naravnost z oddajnika nad Reko. Zagrebške televizije ni moč videti ne v mestu Gorici in niti v Brdih in skoro gotovo niti v Trstu. Jo pa vidimo mi. Ker imajo včasih tu nekatere športne in druge zanimive oddaje, ki jih ni moč videti ne na ljubljanski ne na koprski televiziji, bi bilo morda prav, da bi nas v Primorskem dnevniku vsak dan, čeprav na kratko, obveščali o programih zagrebške televizije. Seveda bi bilo potem treba sedanji naslov «jugoslovanska televizija» spremeniti v «ljubljanska televizija».
Bralec z goriškega Krasa
NA POBUDO PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA
KOMEMORACIJA K. JUGA MISLECA IN PLEZALCA
Lik uglednega Solkanca je osvetlil prof. Branko Marušič
V ponedeljek zvečer je Planinsko društvo Nova Gorica priredilo v veliki skupščinski dvorani predavanje ob 50-letnici smrti diplomiranega filozofa in plezalca Klementa Juga. S tem predavanjem se je društvo hotelo oddolžiti solkanskemu rojaku, ki je tako pomembno mesto zavzemal v vrstah primorskih izobražencev v Sloveniji ter je bil s svojimi plezalskimi sposobnostmi pionir slovenskega alpinizma ter med prvimi osvajalci slovenskih sten in še zlasti severne stene Triglava.
Planinsko društvo pri izbiri predavatelja ni moglo imeti srečnejše roke, ko se je odločilo za ravnatelja Goriškega muzeja prof. Branka Marušiča, zgodovinarja in solkanskega rojaka, ki je z vseh strani osvetlil lik tragično preminulega planinca in misleca.
Jubilejno svečanost je odprl predsednik PD Nova Gorica Jože Srebrnič, ki je pozdravO številno občinstvo, med katerim je bila tudi delegacija odbora Slovenskega planinskega društva Gorica skupno s
■iifiimiiiniifiiiiiitiiiimiiniiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiniiuuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiii
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Dejavnost letališča v Ronkah v mesecu septembru zadovoljiva
Zmanjšanje prometa v pristanišču Portorosega
Po podatkih biltena, ki ga izdaja trgovinska zbornica, se je promet v pristanišču Portorosega v mesecu septembru občutno zmanjšal. V tem mesecu so raztovorili in natovorili samo 73.000 ton blaga, od česar pripada 38 odstotkov lesu, 22 odstotkov pa kurilnemu olju. Pristalo je 64 ladij, od tega 13, ki so plule pod tujo zastavo.
Razveseljivi, kljub podražitvam vozovnic in splošni krizi, ki bi govorila v prid varčevanju, so podatki o prometu na julijskem letališču v Ronkah. V septembru je pristalo in odletelo 155 letal, torej po pet na dan. Z njimi je priletelo 9.400 potnikov, odletelo pa 10.355. S temi letali so prepeljali tudi okoli 500 stotov blaga.
Vladimir Klanjšček razstavlja v salonu Meblo
Včeraj popoldne so v razstavnem salonu pohištvenega,- kombinata. Meblo v Novi Comi ■ odprli razstavo slikarja profesorja Vladimira Klanjščka iz Gorice. Gre za pomemben napor, ki ga delovna organizacija tolikšne razsežnosti, kakršna je tovarna pohištva Meblo, daje s takšnimi pobudami h kulturni u-stvarjalnosti novogoriškega območja. Z odprtjem Klanjščkove razsta-
vo «NAŠ PRAPOR»
Pevma - Oslavje - štmaver bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 v prostorih Pepijeve gostilne na Oslavju predvajalo slovenski film
Cvetje
v jeseni
Vsi vaščani so vabljeni, da se filmskega večera udeležijo!
ve pa posega Meblo tudi v zamejski umetniški prostor ter hoče v o-kviru enotnega kulturnega prostora ovrednotiti tudi naše ne majhne likovne napore. Zato odločitev tolikanj prisrčneje pozdravljamo.
Prij'avljen sodišču zaradi simulacije tatvine
Policija je prijavila sodišču 45-letnega Giovannija Zanardija iz Marina Julia pri Tržiču, ker ga je obdolžila, da je prijavil tatvino svojega avtomobila, tatvino, ki ni bila nikoli izvršena. Prav tako so ga prijavili sodišču zaradi tatvine mo-torskega olja in drugih predmetov, ukradenih v bencinski črpalki Roberta Scartona v Šent Lovrencu. Izkazalo se je namreč, da je bilo olje, ki so ga 'ukradli v bencinski črpalki, v Zanardijevem avtomobilu, prevrnjenem v bližini črpalke.
5 ponarejenimi ključi vdrli v stanovanje in pokradli denar
V ponedeljek dopoldne so običajni neznanci okradli Salvatore Laz-zarinija, ki stanuje v Ul. Brigata Casale št. 11. S ponarejenimi ključi so med 10.20 in 11.50 v času, ko ni bilo nikogar doma, odprli vhodna vrata ter mu prebrskali in razmetali stanovanje. Odnesli so 79.000 lir v gotovini, hranilnik s kovanci z okoli 5.000 lir, hranilno knjižico s 150.000 lirami, (ki je ne bodo mogli uporabiti) ter nekaj starinskega denarja iz San Marina in Vaticana v vrednosti okoli 50.000 lir. Tako neopazno kot so prišli, so s plenom tudi odšli. Lastnik stanovanja je včeraj tatvino prijavil kriminalističnemu oddelku policije. * v
Prispevajta za
DIJAŠKO MATICO
predsednico Jožico Smet. Dogodek je povzdignil nastop Goriškega okteta, ki je v uvodnem in sklepnem delu zapel več pesmi s planinsko in narodno vsebino.
Razstave
V	galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli je vsak dan, do 15. novembra, odprta razstava najnovejših slik našega rojaka, slikarja Demetrija Ceja.
V	Goriškem muzeju v Kromberku
je razstava «Iz kitajske zbirke slovenskega etnografskega muzeja». Odprta je ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure.
V	razstavni galeriji Pro Loco v
Gorici so odprli slikarsko razstavo tržaškega umetnika Luciana Corriera. Razstavljenih je 30 slik. razstava bo odprta do 15. novembra.
V	lazstavni galeriji MEBLO v Novi Gorici je do 15. novembra, vsak delavnik v delovnih urah, odprta razstava števerjanskega rojaka Vladimira Klanjščka.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča udeležence martinovanja, ki se bodo z avtobusom odpeljali na Most na Soči, da bo odhod s Travnika ob 13.30, iz Podgore ob 13.35, iz štandreža ob 13.40 ter iz Sovodenj ob 13.45.
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «Fatti di gente per bene». G. Giannini in C. De-neuve. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-22 00 «Il giustiziere della notte». C. Bronson in V. Gardena. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Allan-sanfan». M. Mastroiani in L. Massari. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «I satanici riti di Dracula». C. Lee in P. Cu-shing. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 1?.15-21.00 Bud Spencer e Mesito in «Un esercito di cinque uomini». Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «UFO — prendete i vivi». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «I senza nome». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Bernardo, cane ladro e bugiardo». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «Ameriška noč», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Srečno Kekec», slovenski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Začetnica na pločniku», francoski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «Holandska zveza», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
Goriški krvodajalni sekciji so darovali: Annamaria Leopoldi 5.000 lir v spomin Giare Mosetti, Dore Leopoldi 5.000 lir namesto cvetja na grob prijatelju Rudiju Mosettiju, Ce-sira Malabarba 10.000 lir v spomin svojih dragih ter 10.000 lir v spomin družine Giadrossi.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiMiiliiini
Umor v Medei izvršili dve osebi?
Umor Arriga Godeasa v Medei še vedno povzroča ugibanja in spodbuja fantazijo. Aretacija njegove hčerke Roberte in njena obdolžitev o-četomora po sodbi nekaterih poznavalcev gnusnega zločina ne bi smela predstavljati zaključne faze v preiskovalnem postopku, ampak kvečjemu pričetek. Prebivalci Me-dee sodijo, da sta pri umoru sodelovala dva, kajti toliko nožev so preiskovalci našli v stanovanju, kjer je bil storjen zločin. Če sta bila torej dva noža, potem sta bila tudi dva napadalca, medtem ko je sedaj v zaporu, če sploh gre za napadalko in za morilko, samo ena oseba, in sicer Godeasova hčer Roberta. S tema dvema nožema je bil Arrigo Godeas dvanajstkrat zaboden, še pred tem, ali morda po tem pa ga je nekdo s trdim predmetom, bojda s strešno opeko udaril po glavi. Tragedija se je morala izvršiti v
trenutku, ko je bil Godeas slečen, kajti na spodnji majici, ki je bila sicer okrvavljena, niso zbodljaji z nožem povzročili nikakršne škode. Očitno je napadalec truplo, po tolikih ubodih in udarcem po glavi že brez življenja, oblekel v spodnjo majico po umoru, zaradi tistih nenormalnih reakcij, ki bi jih človek nikoli ne počel, če ne v trenutku zmede in slabo povezanih namenov, da bi nasilje prikril.
Ker je branilec odv. Bernot vložil zahtevo, naj preiskovalci Roberto Godeas pregledajo, da ugotovijo, če ima po telesu rane, ki bi jih morebiti dobila pri ruvanju z očetom, bi bilo po tej zahtevi mogoče sklepati, da je bila Roberta prej očividec kot pa napadalec. Ob takšni zahtevi izgubi verjetnost tudi govorica, češ da so preiskovalci našli pod nohti Arriga Godeasa lase svoje hčerke.
Gnusna tragedija, ki se je odigrala
v Medei in zaradi katere je Roberta Godeas že tri tedne v priporu, se torej nadaljuje in zapleta. Razplesti ta klopčič ugank, to je sedaj naloga preiskovalnih organov. (Slika iz družinskega albuma, posneta pred kratkim na poroki njihovega znanca, prikazuje do nedavna srečno družino Godeas: poleg Arriga — od leve proti desni — sedijo hči Roberta, mlajša hčer Loredana in žena Rina.
Pri Rutarjih nesreča treh Goričanov
V vasi Rutarji pri Dolenjah se je pred dnevi pripetila avtomo bliska nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe iz Gorice. Gre za 58-letnega upok. Giovannija Polia-nija iz Ul. Don Bosco 83 (v goriški bolnišnici se bo zdravil 8 dni
zaradi možganskega pretresa), za 60-letno gospodinjo Danico Cigoj por. Poliani (okrevala bo v petih dneh zaradi udarca na obrazu) ter za 74-letno upok. Antonio Poliani, ki je pri nesreči utrpela lažje Poškodbe po telesu in se bo zaradi tega zdravila 7 dni.
Nesreča v Italcantieri
V Tržiški ladjedelnici Italcantieri se je včeraj zjutraj precej hudo ponesrečil 25-letni delavec Giovanni Casalino iz štarancana. Pri delu mu je namreč padla na levo roko železna plošča. V tržiški bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, se bo zdravil trideset dni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
NA ZASEDANJU PREDSTAVNIKOV IZSELJENSKIH ORGANIZACIJ IZ F.JK
DOKUMENT 0 OSNOVNIH ZAHTEVAH IN 0 SKUPNEM DELOVNEM NAČRTU
Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki Zveze slovenskih izse-Ijencev iz Beneške Slovenije - Med zahtevami je tudi zahteva o uradnem priznanju slovenske narodne manjšine v Videnški pokrajini
Ob koncu evropskega srečanja emigrantov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so ga v Zilrichu priredile organizacije ALEF, ERA PLE/ACL1 in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, so prisotni soglasno izglasovali naslednji skupni dokument, ki naj bi bil o-snova za čim širše združevanje emigrantskih društev iz naše dežele ter sindikalnih organizacij v deželi sami okoli osnovnih skupnih zahtev.
Izseljevanje ostaja v Furlaniji Julijski krajini v vseh svojih hudih razsežnostih. Dejstvu, da se je nekaj tisoč emigrantov vrnilo v deželo, se zoperstavlja drugo dejstvo, da so namreč na novo odšli od doma drugi tisoči predvsem mladih emigrantov. v’ gorskih krajih, tako na primer v Karniji in v Beneški Sloveniji, se je moralo prisilno izseliti celo 80 odstotkov aktivnega prebivalstva. Gospodarski razvoj napreduje počasi in nestalno, redke nove pobude so koncentrirane v določenih krajih, kar povzroča hud pojav delavcev - vozačev. Vedno pogosteje vidimo, da prenehajo z aktivnostjo podjetja, ki so bila deležna številnih javnih podpor in olajšav.
Žal je tudi gospodarski, družbeni in politični položaj v državi zelo hud. Zahteval bi izbire in konkretna dejanja, ki bi se močno razlikovala od tistih v preteklosti. Kot dokazuje zadnja vladna kriza, nameravajo večinske politične stranke kljub visokodonečim besedam o potrebi «novega razvojnega modela» nadaljevati po poti preteklosti in odklanjati pridobitve, ki so jih delavci in ljudske množice z odgovornostjo in vztrajnostjo dosegli.
Tudi v največjih evropskih državah, ki so sicer krizo občutile v manjši meri kot Italija, se je gospodarski položaj globoko spremenil; priča sr .o procesu, ki naj o-meji zaposlitev, skrči delovni urnik in privede do odpustitev. U-gotoviti moramo, da so v taki si tuaciji izseljeni delavci najbolj izpostavljeni brezposelnosti in to v trenutku, ko porast življenjskih stroškov in inflacija zaskrbljujoče omejujeta njihovo kupno moč. Poleg tega pa so izseljenci izpostavljeni hudim izsiljevalnim manevrom, kot je bila druga protituj-ska iniciativa v Švici, ki jo je ljudsko glasovanje k sreči zavrnilo z veliko večino.
POLOŽAJ f* DEŽELI
Treba je torej ponovno potrditi pravico vsakega delavca, da dobi primerno zaposlitev na svoji zemlji. Emigracija ni naravna nesreča, ampak zelo hud pojav, ki je sad določeni,! izbir na državni in mednarodni ravni. Temu se moramo upreti in zahtevati primeren razvoj dežel, ki jih je emigracija prizadela.
Ne da bi pri tem pozabili na e-notno angažiranje emigracije na državni in mednarodni ravni glede na skupne probleme, ki zahtevajo kar najširšo solidarnost, mislijo izseljenci iz dežele Furlanije - Julijske krajine nadaljevati z odločnim bojer, „a deželni ravni. Na tej ravni se namreč lahko primerno obravnavajo in rešujejo problemi gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja dežele ter u-stvarjajo realni pogoji za vrnitev izseljencev, kar pa seveda ne pomeni, da se danes dejansko že dela v tem smislu.
V okviru dežele ima Furlanija svoje spedifične in točno določene probleme, prav tako so specifični tudi problemi furlanske emigracije v primerjavi s tržaško e-migracijo, ki ima precej drugačne značilnosti. Tudi posegi za rešitev obeh so torej različni, vend. • pa jih je treba obravnavati v okviru deželne situacije, saj le na tej ravni lah.m dosežemo primerne razsežnosti in dobimo instrumente, s katerimi bi se lahko na ustrezen način rešil problem.
To ne pomeni, da je za emigranta iz Karnije rešitev v tem, da mu ponudimo delovho mesto v Tržiču ali Trstu. To pomeni, da se more in mora vsako področje dežele sebi primerno razvijati in doseči enakopravne gospodarske, družbene in kulturne razmere. Ta program zahteva globoko revizijo deželne avtonomije, na osnovi ljudske samouprave, da se primerno in pravično rešijo najhujši problemi, danes predvsem problem zaposlitve in problem ravnotežja med posameznimi področji dežele.
Na osnovi teh problemov je treba težiti po enotni politiki z drugimi emigrantskimi društvi, s sindikalnim gibanjem ter s političnimi, družbenimi in kulturnimi silami. Samo tako bo prišlo do široke mobilizacije, ki bo lahko odločilno vplivala na spremembo politike deželnega odbora. Potrebna je namreč taka politika, ki naj izvede globoko revizijo tako glede delovanja dežele kot glede gospodarskega in urbanističnega načrtovanja; potrebna je alternativa liniji, kateri so sledili doslej in ki je privedla do propada ciljev, ki so bili zastavljeni v prvem razvojnem načrtu dežele, ter praktično tudi do opustitve drugega načrta.
PLATFORMA ZAHTEV
Popolnoma je treba spremeniti doslej veljavn j kriterije za gospodarske in socialne posege. Urbanistično načrtovanje in gospodarsko načrtovanje morata postati normalna metoda dela deželne uprave. Storiti je treba predvsem naslednje:
a)	No industrijskem sektorju je treba začeti z vzpodbudnimi ukrepi ter s teritorialnim lokaliziranjem z namenom, da se ponovno vzpostavi ravnotežje na področjih, ki so posebno podvržena emigraciji in razljudenju (Karnija, Be-
neška Slovenija, obrobje furlanske nižine). Ti ukrepi naj bodo v skladu z zahtevami krajevnega gospodarskega in družbenega razvoja ter naj imajo jasen cilj, da se pospešijo namestitve. Izvajati je treba jasno razlikovanje pri financiranju ter pri posegih raznih deželnih u-stanov, da se pospeši predvsem razvoj obrtništva in male industrije. Ukrepi naj se vključijo v organski deželni načrt ter v kom-prenzorijske razvojne načrte.
b)	V kmetijski sektor je treba poseči z bistvenimi reformami preko conskih načrtov za ovrednotenje kmetijstva, ki morajo biti izdelani in vodeni na demokratičen način. Potrebna je razlikovalna politika, ki naj podpira neposredne obdelovalce, tako posamezno kot v zadrugah, tako pri obdelovanju zemlje in predelovanju pridelkov kot tudi pri direktnem prodiranju na trg, tudi zato, da se zada u-darec špekulaciji in nenehnemu porastu cen, ki ga povzroča posredništvo.
c)	Družbene investicije je treba razviti do največje možne mere na liniji reform, javnega upravljanja in samoupravljanja baze in to na področju stanovanj, šolstva, zdravstva, prevozov, da se tako dvigne življenjska raven delavskih in ljudskih množic in ustvarijo pogoji za zaustavitev izseljevanja ter za vrnitev emigrantov iz tujine.
d)	Treba je okrepiti šolstvo v deželi na vseh ravneh in to posebno v gospodarsko najšibkejših in odmaknjenih področjih. Šolstvo naj bo povezano z organskimi in efektivnimi načrti za gospodarski in družbeni razvoj. V tem okviru je treba najprej proučiti problem u-niverze v Furlaniji kot elementa kulturne in znanstvene spodbude, ki zahteva ustanovitev samostojne univerzitetne ustanove.
e)	Garantirati je treba preobrat
v metodah upravljanja deželne oblasti, ki so doslej privedle do hudih negativnih pojavov centralizacije, nefunkcionalnosti in zapravljanja ogromnih količin deželnih	.
sredstev, vključno .tistih, ki ležijo^ obnoveljeni domala vsi objekti, neizrabljena v Bankah dežele. Po-*	»t^*1 ponovno bil odprt
ba informirati na resen in nepri-sttanski način o problemih emigracije. o njeni sedanji razsežnosti in o negativnih posledicah, ki jih še danes ima za življenje in razvoj dežele, čeprav skuša vladajoči razred vsiliti o tem nasprotno mnenje.
Na osnovi te platforme mislijo organizacije ALEF, ERAPLE/ACLI in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije utemeljevati svoje skupno delo. Ta program predlagajo vsem emigrantom, drugim emigrantskim organizacijam in delavskim organizacijam v deželi Furlaniji - Julijski krajini z namenom, da pospešijo čedalje širšo enotnost emigracije in deželnega delavskega gibanja, ter s ciljem, da ustvarijo pogoje za masovno mobilizacijo okoli tega težkega problema in da se tako resnično ustvarijo pogoji za njegovo rešitev.
Slovenske begunske šole med prvo svetovno vojno
V času prve vojne je bilo v begunstvu okoli 80 tisoč goriških Slovencev in 14.000 istrskih Hrvatov • Kod vse so bile naše šole
V taborišču Steinklamm, južno od St. Pòltna na Nižjem Avstrijskem, število slovenskih in hrvat-skih beguncev ni bilo stalno. Temu ustrezno se je spreminjalo tudi stanje slovenske in hrvatske šole oziroma učno-vzgojnih zavodov.
Slovenski otroški vrtec je deloval tu od jeseni 1916. Slovenska in hrvatska ljudska šola je začela delati že prej, v začetku aprila 1916, ko je bil imenovan za o-be šoli skupen vodja Albert Do-minco. V začetku je imela slovenska šola 250 učencev in u-čenk. Krajši ali daljši čas so poučevali: Ivan Andrejčič, dokler ni odšel v Bruk ob Litvi, visokošo-lec Adolf Ivančič, poznejši profesor v Kranju, učiteljice Ljudmila Ivančič, Viktorija Vuga, Jožefa Križnič, Berta Saksida in Ana Tomažič. Vodja Dominco je deloval
na šoli samo eno leto. Po krajših začasnih rešitvah je prišel na njegovo mesto Franc Stergar, ki je vodil šolo do razpusta taborišča.
Hrvatska ljudska šola v Stein-klammu je delovala v podobnih razmerah kakor slovenska, s katero je imela skupno vodstvo. Iz časopisnih poročil zvemo, da so na njej poučevali trije učitelji ali učiteljice. Imenoma navajajo samo Ksaverijo Okroglič, ki je prišla iz Oberhollabrunna in se po krajšem času spet vrnila v ta kraj.
Slovenska obrtna šola je v Stein-klammu delovala v obliki tečajev za ženska ročna dela in druge veščine. Poučevale so: Fanica Vogelnik, Marija Križnič, Frančiška Feigel, Marija Urbančič in Hauptmanova. Snovali so tudi kmetijsko-gospodarske tečaje za odraslo mladino, vendar ni prav
iiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
ZANIMIVOST IZ SOVJETSKEGA GLAVNEGA MESTA
Moskovski Rdeči trg so povsem obnovili
Reka ljudi se ponovno pomika k Leninovemu mavzoleju Polnih 175 dni je bil dostop zaradi obnovitvenih del zaprt
Pred dnevi so vsi moskovski časopisi objavili nove fotografije Rdečega trga. Največja in najlepša je bila objavljena v Pravdi. Prizakovala je naslednje: dolgo kolono ljudi, počasi pomikajočih se proti Leninovemu mavzoleju, nakar kolona spremeni smer in se pomika proti kremeljskemu zidu, kjer so pokopane najvidnejše sovjetske osebnosti, izgubljajoč se na drugi strani trga, mimo cerkve blaženega Vasilija ter stranskih vhodov veleblagovnice «Gum».
Te fotografije največjega trga sovjetske prestolnice niso bile obl javi jene brez povoda. Po premoru 176 dni, ko so bili na njem
trebno je polno združevanje krajevnih avtonomij (ki bi se morale tudi same bolj odpreti sodelovanju z ljudmi), ki so povezane predvsem v gorskih skupnostih in komprenzorijih. Te ustanove pa bi morale dobiti možnosti za resnično sodelovanje pri vodenju deželno politike s tem. da se jim dajo de-, anske kompetence in primerna sredstva.
f)	Uradno je treba priznati slovensko narodno manjšino v Videnški pokrajini ter raztegniti nanjo vse zakone, ki jih predvideva 6. člen italijanske ustave.
g)	Treba Je dejansko zahtevati poseg države in to ne z demago-škim nakazovanjem vsot, ki gredo v stotine milijard in ki jih posebno v današnjem položaju nikoli ne bo, ampak s konkretnimi predlogi na osnovi jasnih načrtov za prometno mrežo (cestno in železniško) , ■ za hidrogeološko ureditev ter posebno za ukinitev vojaških služnosti, ki ovirajo razvoj mnogih področij v Furlaniji - Julijski krajini.
TAKOJŠNJE ZAHTEVE
V tem okviru je predvsem potrebno naslednje:
a)	Deželni odbor naj pri izdelavi štiriletnega načrta stroškov, do katerega bi moralo priti čimprej, upošteva izjavo, ki jo je deželna konzulta za emigracijo soglasno izglasovala 3. junija 1974 in na katero se sklicuje vsebina enotnega predloga, ki je bil predstavljen deželni konferenci o emigraciji, ter vsebina peticije, ki je bila naslovljena deželnemu svetu in ki jo je podpisalo 10.000 emigrantov in delavcev iz Furlanije - Julijske krajine.
b)	Spremeniti je treba zakon št. 24 iz leta 1970 v skladu s predlogi, ki so jih emigrantske organizacije ALEF. ERAPLE/ACLI, Pal Friul in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije prikazale na seji deželne konzulte za e-migracijo 3. junija 1974.
c)	Deželni svet naj izglasuje zakon, ki bo predvideval podporo e-migrantom in njihovim družinskim članom, ki : i vračajo v domovino za politične in upravne volitve ter za referendume, da se bodo tako dejansko mogli poslužiti svoje u-stavne pravice do glasovanja.
d)	Javno mnenje v deželi je tre-
občinstvu. In odprt je bil obenem tudi Leninov mavzolej. «Proti mavzolaju. se je ..znova začela pomikati brezkončna človeška reka. Tako je bilo včeraj. Tako bo jutri Tako bo vedno,» je zaključil svojo reportažo Pravdin sodelavec.
Tudi tuji časnikarji v Moskvi so obiskali obnovljeni mavzolej. Obisk je organiziral oddelek za tisk pri ministrstvu zunanjih zadev. časnikarjem se je predvsem nudilq že znana slika: «brezkončna človeška reka», ki o njej piše Pravda, stalno ustvarjajoča se ter obnavljajoča že nekaj sto metrov pred Rdečim trgom, v parku pod kremeljskimi zidovi, na Mart ježnem trgu. Javnost je bila obveščena, da bo 2. novembra ponovno odprt za občinstvo mavzolej V. I. Uljanova - Lenina. To uradno sporočilo je bilo v časnikih obljavljeno 2 dni prej. Vse je bilo že od najzgodnejšega jutra pripravljeno za sprejem obiskovalcev. In v naprej je bilo vedeti, da jih bo mnogo, kot vedno. Skozi sedemmilijonsko Moskvo potuje vsakodnevno okrog milijon potnikov od vseh strani sveta.
Ko so ljudje iz tiska izvedeli oziroma ko so prečitali reportažo z Rdečega trga, da je bil «glavni trg dežele» obnovljen z namenom, da bi čim dlje ostal, kakršen je bil, se je v ljudeh zbudilo zanimanje, poleg dragega, tudi za to, da bi si ogledali, kako je bilo okrepljeno vse, kar je sicer podrejeno delovanju «zoba časa».
Kolona ljudi, ki je objemala domala polovico Kremlja, je potrpežljivo čakala, da bo odbila enajsta. Vreme je bilo hladno, bil je prvi moskovski zimski dan: oblačen in vetroven, s pršečim dežjem, ki je dišal po snegu.
Dežurna miličnika sta spustila naprej dvojico mladih, mladeniča in mladenko. On je bil v črni, svečani obleki, ona v svileni, poročni. Izstopila sta iz avta na Manježnem trgu, pohitela po obnovljenem, bazaltem pločniku proti mavzoleju nekaj sto metrov, nakar sta na marmornatih stopnicah pri odprtem vhodu vanj položila šopek cvetja.
Gre za nekakšen nov obred. Že nekaj let prihajajo sem poročne kolone avtomobilov, nakar
novoporočenca iz svojega izstopita, da bi položila cvetje pred spomenikom Neznanega vojaka. Nekateri pa gredo tudi do mavzoleja. Tako se dogaja poleti in pozimi.
Notranjost mavzoleja je vsa obnovljena. Polirani granitni bloki odsevajo v pridušeni svetlobi. Notranjost je arhitektonsko ostala kot prej, bilo pa je na novo v mavzolej vgrajenih dvanajst tisoč granitnih plošč. «Vse je bilo storjeno, da bi zgradba stala stoletja,» je izjavil sodelavec laboratorija dolgotrajnosti Inštituta za gradbeniško fiziko.
Kot prej, je pod močno svetlobo v mavzoleju balzamirano Leninovo truplo. Mimo se pomikajo ljudje v kolom po eden, upirajoč poglede v Lenina. Neposredno okrog njega stoji nekaj nepremičnih vojakov s puškami na ramenu - častna straža. Tu notri vlada popolna tišina.
Potmi ko obiskovalci mavzolej zapuste, nadaljujejo izprehod ob kremeljskem zidu, kjer so vzidane številne bronaste plošče z imeni najzaslužnejših sovjetskih mož. Njihov pepel se nahaja v urnah za ploščo z napisom. Na zadnji je ime štirikratnega heroja Sovjetske zveze maršala Georgija Žu-kova. Za samin mavzolejem so tudi doprsni kipi nekaterih izmed
najbolj znanih ljudi sovjetske zgodovine: Budjonija, Vorošilova, Ždanova, Frunzeja, Dzerdžinske-ga, Sverdlova, Kalinina in Stalina.
Na tem mestu, kjer običajno pokopujejo najzaslužnejše ljudi, so samo Stalinovi posmrtni ostanki v treh postalinskih obdobjih menjali svoje mesto: sedem let je njegovo balzamirano truplo bilo poleg Leninovega, da bi nato — po sklepu 22. kongresa — ti ostanki dobili le ploščico z napisom v kremeljskem zidu in bi mu po nekaj letih vendarle bil nato postavljen tudi doprsni kip. Kamen njegovega doprsja pa je očitno bledej-ši od ostalih.
Po omenjenih 176 dneh si je kolona obiskovalcev v najlepšem redu, kot rečeno, najprej oglédala mavzolej, nato pa še obnovljeni Rdeči trg. Največji trg ogromne dežele, trg, ke je povezan z najslavnejšimi datumi zgodovinskih zmag, od Leninovih dni do silnih bitk proti fašističnim osvajačem pa do najvažnejših odločitev, ki je do njih prišlo enkrat sredi povojnih let.
Zdaj pa je Rdeči trg spet pripravljen na svečano vojaško parado 7. novembra, dneva oktobrske revolucije, ko bodo ljudje spet enkrat veselo razpoloženi, kot vsako leto ob tem velikem prazniku.
Horoskop
...................Il M II II IIM lil....................................................
Svoj ugled je moč varovati samo z ustreznimi dejanji. Odkrili boste zaroto, naperjeno proti vam.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Jutro bo ugodno za vse dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumrto situacijo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljen vam je uspeh v nekem finančnem podvigu. Prebili boste večer v veseli družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Napeto vzdušje na delovnem mestu, toda to vas ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično. Ne grozi vam neuspeh. Večer v prijetni družbi.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristili boste nenadno ugodno priložnost. Ogibajte se pretirani razdražljivosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte odpraviti neki škodljiv vpliv z večjim zaupanjem vase. Svoje čustvene odnose ste zgradili na nerealni osnovi.
DVOJČKA (od 21.5. do 2L6.) Ne kažite se preveč usmiljenega, ker bi vas kdo utegnil prevarati. Večja previdnost v srčnih zadevah.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Okoliščine so zelo primerne za sprejem nekaterih zdravih gospodarskih
odločitev. Razumevanje sorodnikov vam bo koristilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ne podpišite ničesar, kar bi bilo večje važnosti. Imeli boste genialno zamisel, ki jo čimprej u-resničite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekateri prijatelji s prebujno domišljijo vam ne bodo koristili. Ogibajte se sorodnika, ki vam je slab svetovalec.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Seznanite se z nekaterimi načrti sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustveni spor.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
Pred nedavnim je Tadžikistanska socialistična republika slavila svojo 50-letnlco. Ob tej priložnosti so imeli v vseh središčih Tadžikistana velika slavja. Tadžikistan je bil do pred 50 leti, celo do pred nekaj desetletij skrajno zaostala pokrajina siedi azijske sovjetske socialistične zveze. Danes pa je ta republika že močno razvita, prvenstveno na kmetijskem področju in razpolaga s 550 tisoč ha visokorodnih plantaž in nasadov. Tadžikistan je znan po svojih bombažnih plantažah in po ogromnih sadovnjakih, ki se danes raztezajo tam, koder so se nekoč raztezale puščave. Na sliki dve ta-džikistanski sovhoznici s Kuljabskega področja.
razvidno, koliko teh načrtov so realizirali.
Delo naših begunskih šol v tem taborišču sta močno ovirala nemški otroški vrtec in nemška ljudska šola, katero je obiskovalo o-koli 300 otrok - delavcev, ki so bili zaposleni v puljski ladjedelnici. Obe ustanovi sta bili pravi po-tujčevalnici, bili sta materialno in kadrovsko zelo dobro podprti.
V	taborišču je delovalo tudi o-troško zavetišče (sirotišnica) za slovenske in hrvatske otroke brez staršev. Tako v otroškem vrtcu kot v zavetišču so delovale tudi redovnice. V juniju 1918 so v Steinklamm premestili še dunajsko zavetišče za slovenske in hrvatske otroke brez staršev, ki pa je ostalo tu le kratek čas.
Wagna pri Lipnici, severno od Šentilja, ne daleč od sedanje jugoslovansko - avstrijske državne meje, je bil zbirni center za vojne begunce in hkrati tudi največje taborišče za begunce italijanske narodnosti. njem pa je bilo tudi okoli 1.600 goriških Slovencev.
V	taborišču je deloval slovenski otroški vrtec, v katerem je bilo okoli 100 otrok. V njem so delovale: Tratnikova kot voditeljica in Zalka Maraž ter V. Cicero kot vrtnarici.
Najmanj od oktobra 1916 pa vse do konca vojne je tu delovala slovenska ljudska šola s 300-400 učenci in učenkami. Vodil jo jz Josip Poberaj; poučevali so še: Valerija Makuc, Amalija Cej in katehet p. Joahim.
Wagna je imela tudi slovensko otroško zavetišče za okoli 70-80 sirot brez staršev. V njem so delovale redovnice. Poleg prej o-menjenega p. Joahima navajajo viri naprej še s. Aleksijo in s. Agato, pozneje pa s. Vincencijo Lah, s. Pankracijo in s. Kalisto.
Begunsko taborišče Strnišče pri Ptuju je bilo organizirano kmalu po končani vojni. Republika Avstrija je poslala Jugoslaviji kot nasledstveni državi razpadle monarhije vse begunce slovenske narodnosti, ki se dotlej še niso mogli vrniti v domači kraj, ker so jim bili domovi v ruševinah. V Sloveniji so se takrat pojavili še begunci nove vrste: emigranti, zlasti slovenski železničarji s Primorskega, pa politični emigranti s tistega dela slovenske Koroške, ki je prišla pod Avstrijo. Brezdomci vseh treh vrst so prišli v Strnišče, nekd&pjo, vojaško bolnišnico Sterntal, ki jo je Deželna vlada Slovenije preuredila v begunsko taborišče.., Tjl so eni kon-čavali, drugi pa komaj začenjali svoje begunstvo. Taborišče v Str-nišču je delovalo od začetka leta 1919 do konca januarja 1922.
V	njem je deloval otroški vrtec. Vrtnarici sta bili že imenovana A-na Durjava in Viktorija Brezigar.
Podatki o ljudski šoli niso natančni. Časopisna poročila omenjajo 400-500 celo 800 učencev. Gotovo je, da je število beguncev v Strnišču zelo nihalo. Vodja šole je bil najprej Ambrozij Rusjan, pozneje Mavricij Benič. Daljši čas so poučevali naslednji učitelji oziroma učiteljice: Ljudmila Guidi, Valerija Komavli, Leopoldina Justin, Armela Širok, Ivanka Do-Ijak, krajši čes pa Josip Poberaj, Ivan Andrejčič, Ema Ivančič, Jo-sipina Ivančič, Marija Srebrnič, Olga Uršič, Zora Uršič, Viktorija Vuga in Hortenzija Vuga.
Taboriščno obrtno šolo je vodila najprej strokovna učiteljica Ema Arko, nato učitelj Albin Stritar; strokovne predmete so poučevali Marija Komavli, Alojzija Kristl, Josip Mercina, ki je vodil odsek za mizarstvo, Ignac Uršič ter za njim Bogomir Ogorelec, ki sta drag za drugim vodila pletarsko šolo. Na čipkarski šoli sta delovali Ana Vehar in Jerica Podobnik, krpalnico pa je vodila Marica Trampuž.
V	Strnišču je pristalo tudi dunajsko otroško zavetišče za slovenske in hrvatske otroke brez staršev. To važno in zelo uspešno begunsko ustanovo smo že o-menili, vendar je treba o njej povedati še kaj več.
DOM IN LJUDSKA ŠOLA
ZA SLOVENSKE IN HRVATSKE
BEGUNSKE OTROKE
NA DUNAJU
Ustanova je začela delovati v poletju 1916, ko je prišla na Dunaj vadniška učiteljica iz Gorice Pavla Makuc. Delo te naše vzgojiteljice ne sme biti pozabljeno. Štiri leta in pol je vse svoje sile in ljubezen posvečala najpotrebnejši naši mladini — otrokom, ki jim je vojna vzela starše. Bila je prava postoterjena mati. V dunajskem obdobju je v domu delovala tudi slovenska ljudska šola, na kateri je Makučeva poučevala. V začetku je bilo v domu 66 otrok, 60 slovenskih in 6 hr-vatskih. V juniju leta 1918 je bila ustanova, ki je tedaj oskrbovala že 110 gojencev in gojenk, z Dunaja premeščena v Steinklamm. Že v septembru istega leta se je selila v Bruk ob Litvi in 28. januarja 1919 je pristala v begunskem taborišču Strnišče pri Ptuju. Tu je delovala prav do konca leta 1920, ko je bila ukinjena.
Med sodelavci v tej ustanovi je bil v dunajskem obdobju zelo viden dekan dr. Franjo Knavs. Od začetka do konca sta delali v u stanovi vzgojiteljici Antonija Brankovič in Karlina Saksida, v Strnišču pa še Angela Cotič in Ko-mačeva.
ANDREJ ŠAVLI
(Nadaljevanje sledi)
m
9.30
12.30
12.55
13.30
14.00
15.00
17.00
17.15
17.45
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
8.10,
17.20
17.50
18.05
18.40
19.30
20.05
21.45
22.00
19.55
20.15
20.30
22.00
SREDA, 6. NOVEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
do 11.50 Šola Poljudna znanost:
Dokumenti o sodobni zgodovini Anketa o poklicih: POMORŠČAKI
V	zadnji oddaji pod tem naslovom je bil govor o pomorščakih trgovinske mornarice in tudi o perspektivah za zaposlitev in razvoj na tem delovnem področju. V drugi današnji oddaji ankete, ki govori o poklicu pomorščaka, pa bo govor o tem, kaj lahko na tem področju napravi vojna mornarica. Samo ob sebi se razume, da v tem primeru ne gre za vojno mornarico kot oboroženo silo, kot rod vojske, pač pa za vojno mornarico kot priložnost, ali celo sredstvo za izučevanje posameznih nižjih in srednjih kadrov v najrazličnejših poklicih.
DNEVNIK
Vzgojni problemi - 17.00 Šola DNEVNIK
Program za najmlajše: Baletna šola Program za mladino Poljudna znanost: Moda in družba ITALIJANSKE KRONIKE DNEVNIK O prehrani v Italiji
V	Rimu je te dni svetovna konferenca o prehrani. Toda današnja oddaja ne bo govorila o tej konferenci, pač pa o načinu, kako se italijanski državljan hrani. Za Italijo je bilo do pred nedavnim znano, da se slabo hrani. Toda tedaj se je mislilo o šibki prehrani Italijana. Danes pa se Italija slabo hrani, ker se napačno hrani. V splošnem je način prehrane na Severu drugačen kot na Jugu, v obeh primerih pa je prehrana zgrešena, ker Italijan, posebno v zadnjih časih, uživa preobilno hrano. Italijanski strokovnjak prof. Turchetto je izračunal, da se v Italiji sleherni dan «zapravi» 27 milijard lir zaradi preobilne hrane.
Italijanski zavod za prehrano, ki si je nadel nalogo temeljiteje proučiti to vprašanje, vrši več poskusov. Eden teh poskusov izvajajo v tržiški ladjedelnici. Namen poskusa je ugotoviti idealno dieto. Ker je razlika med Severom in Jugom velika, skušajo v nekaterih južnih predelih dežele, seveda v tovarnah, ugotoviti južno idealno dieto Športna sreda DNEVNIK
DRUGI KANAL
Športni dnevnik
GLASBENO - GOVORNI PROGRAM
Sodelujejo Aldo Fabrizzi, Ave Ninchi, Paolo Panelli in Bice Valori. Peto nadaljevanje VEČERNI KONCERT DNEVNIK La donna di paglia
Film je režiral Basii Dearden, v glavnih vlogah igrajo Gina Lollobrigida, Sean Connery, Ralpf Richardson, Laurence Hardy, Alexander Knox itd.
Gina Lollobrigida igra vlogo lepe bolničarke Marie Marcello, ki služi bogatemu, toda bolehnemu industrijcu Charlesu Richmondu. Bogatašev nečak Anthony pa pride na zanimivo «idejo-», da bi bilo lepo spraviti strica «na oni svet» in se polastiti njegovega premoženja. Zato nagovori lepo bolničarko, da se z bogatašem omoži, da bi si nato, ko bo «starca pobralo», premoženje razdelila na pol. Toda bolničarka se v svojega moža zaljubi in ko ta umre, jo Anthony obtoži, da je ona kriva bogataševe smrti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.50, 15.25 Šola:	^	. L „ .
Gorski kotar. Obriši čevlje, Nove knjige, Fotosinteza, Molekule, Glasbeni pouk, itd.
Zgodba o deklici Margareti, mladinski film Obzornik
Iskanja sodobnega gledališča
Umetniško iskanje teži k novemu. Če bi tega ne bilo, bi tudi umetniška ustvarjalnost občepela in bi ne bila za gledalca zanimiva. Nasprotno, ne bi pritegovala človeka, ker bi mu bila tuja. Vsak gledališki eksperiment pa še ne pomeni uspeha. Od tod pogosto zatrjevanje gledališkega občinstva, da tega ali onega ne razume. Zato se marsikdo tudi vpraša, komu je gledališka umetnost sploh namenjena. V današnji oddaji bodo nekateri slovenski in tuji režiserji, dramaturgi, dramatiki in kritiki skušali odgovoriti na gornje vprašanje in nakazati razvoj gledališča v bližnji bodočnosti Mladi za mlade, oddajo pripravila beograjska TV DNEVNIK
IVANOVO OTROŠTVO
«Ivanovo otroštvo» je sovjetski film. Režiral ga je Andrej Tarkovski, v glavnih vlogah nastopajo K. Burljajev, V. Zub-
kov, E. Žarikov itd.	'.......... .. .
Film ni nov. Prvič so ga predvajali ze pred desetimi leti in več Vendar je film tolikšna umetnina, da ga je vredno ponovno predvajati. Tarkovski, ki si je pozneje utrdil sloves s filmom o ruskem umetniku Rubljovu, je v filmu «Ivanovo o-troštvo» ustvaril izredno filmsko pesnitev. S svojim prvencem je presenetil, saj je 1962. leta film «Ivanovo otroštvo» dobil na beneškem festivalu zlatega leva, na festivalu v San Franciscu pa prav tako prvo nagrado.
Ko govorimo o tem filmu, ie težko govoriti o zgodbi, ki jo film obravnava. Podoba dečka Ivana v strahotnem okolju rusko - nemške fronte je nekaj izrednega. Iz prepletanja resničnosti in fantazije je nastala izjemno tenkočutna zgodba, v kaleči se kaže dečkov sanjski svet. Pravzaprav gre za otroštvo, ki ga je uničila vojna Miniature: FRANC NOVINC DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: risanke DNEVNIK
Nogometno srečanje za pokal Evrope: VELEŽ — RAPE) Gostje festivala Split 74
TRST A
\
7.15,	8.15.	13.15,	14.15.	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;	18.30	Koncert; 19.10 Av-
tor in knjiga; 19.30 Zbor in folklora;	20.00	Sport:	20.35	Sjmf.
koncert; 22.05 Motivi iz filmov.
TRSI
12.15	Deželne kronike; 15.10 Radijska priredba; 16.40 Jazzovska glasba; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.30,	16.00.
17.30	20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori, velikih mojstrov; 10.45 Glasba in nasveti;
11.15	Od melodije do melodije;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Politične aktualnosti; 15.00 V svetu znanosti: 15.15 Polke in valčki;
16.45	Gojenci glasbene šole Idrija ;
17.15	Gledališki utrinek; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Zabavna glasba: 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Radijska priredba; 21.15 Pisan glasbeni spored.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00. 19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Izbrani spored; 14.05 Drugi glas; 14.40 Radijska nadaljevanka; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 J. Finch: «Vittime», tridejanka; 22.15 Orkestri.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Nove plošče: 9.35 Nadaljevanka: 9.55 Popevke: 19.35 Na .vaši strani:
12.40	Opravljivci: 13.35 Program z Pinom Carusom: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govomi spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.25 Nogometna tekma Juventus - Hibernians; 22.50 Človek v noči.
III	PROGRAM
8.30	Jutranji koncert; 9.30 Na sporedu so Mendelssohn, Busoni in Hindemith; 10.30 Debussyjeve skladbe; 11.40 Bellini, Rossini, Berlioz; 13.00 Glasba skozi čas: Turando!; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Ob stoletnici rojstva A. Schoenberga.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica:	9.40 Temelji mark-
sizma; 10.15 Urednikov dnevnik;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci;
15.45	«Loto vrtiljak»; 16.45 Orkester Radia Bremen: 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Ko-morega zbora; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam;
19.40	Ansambel S. Mihelčiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra; 22 20 S festivalov jazza; 23.05 Čmska lirika - V.; 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe.
Patronat KZ - INAC svetuje
: :
■ ’ X * .
V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja žita-felje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa ed 8.30 do 12. ure.
Kmečka družinska doklada
V naši zadnji rubriki smo že pozvali neposredne obdelovalce, naj po možnosti čimprej uredijo vse potrebno, da bodo pravočasno predložili ustrezno prošnjo za pripadajočo jim družinsko doklado. Danes pa bomo podrobneje proučili to pridobitev kmetov, predvsem v luči novih zakonskih določil.
Z zakonom iz leta 1967 so odobrili, da imajo tudi neposredni obdelovalci, polgruntarji in koloni pravico do družinske doklade za otroke, ki jih prosilec vzdržuje, se pravi do 14. leta starosti. Vendar se lahko za študente, ki obiskujejo višjo srednjo ali strokovno šolo in niso v delovnem razmerju, ta doba podaljša do 21. leta starosti, kar velja tudi za univerzitetne študente, najdlje do njihovega 26. leta starosti. Kolikor pa so otroci zaradi hude fizične ali umske obolelosti trajno nesposobni za delo, pritiče staršem otroška doklada ne glede na njihovo starost.
Prošnjo za kmečko otroško doklado lahko predložijo: * v
1.	a) oče;
b)	mati, ki je kot vdova postala družinski poglavar;
c)	neporočena ali ločena mati, ki vzdržuje otroka;
č) mati, katere zakonec je ah nesposoben za delo ali brezposeln ali služi vojaški rok ah pa je v zaporu;
2.	neposredni obdelovalci, polgruntarji ali koloni, ki vzdržujejo brate, sestre ah vnuke zaradi smrti njihovega očeta ali zaradi njegove trajne nesposobnosti za delo, kolikor mati prejema družinske doklade;
3.	kmetovalci, katerim so pristojni organi zaupah varstvo nad mladoletniki.
Dosedanja družinska doklada neposrednih obdelovalcev se bo na podlagi člena 14-bis zakona z dne 16. aprila 1974 št. 114 povišala s 1. 1. 1975 na 79.000 lir letno za vsakega otroka v breme, kar odgovarja znesku 6.580 hr mesečno za vsakega odvisnega družinskega člana.
Kdor doslej ni uveljavil te pravice, lahko po členu 16-bis istega zakona predloži prošnjo za uveljavitev pravice do že dozorehh obrokov družinske doklade po petih letih, kar predstavlja pomembno pridobitev, saj je po prejšnjih zakonskih določilih po dveh letih nastopila zapadlost.
Kar se tiče družinskih doklad na pokojnine iz sklada za neposredne obdelovalce, polgruntarje in kolone, ki jih predvideva zakon z dne 21. 7. 1965 št. 903, je s popravki zakona št. 114 z dne 16. 4. 1974 člen 4-bis določen s 1 1. 1974 minimalni mesečni znesek v višini 4.580 hr za vsakega svojca, ki ga upokojenec preživlja.
PRIJAVA
VINSKEGA PRIDELKA
Patronat Kmečke zveze INAC opozarja vinogradnike, da 29. novembra poteče rok za prijavo vinskega pridelka. Ta formalnost je neobhodno potrebna, kolikor nameravajo pridelovalci vina prodati svoj pridelek ah pa bi radi odprli osmico. Za kršitelje tega zakonskega določila so predvidene visoke denarne kazni. Zato pozivamo vse pridelovalce vina, naj čimprej opravijo to prijavo ah na davčnem uradu ali pa naj se zglasijo v našem uradu, kjer bodo podpisali posebne o-brazce in jih bo Patronat posredoval pristojnim oblastem. Vsem zainteresiranim kmetovalcem toplo priporočamo, naj čimprej prijavijo letošnji vinski pridelek.
							
Odvetnik svetuje
V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42).
Važnost zemljiške knjige
Ugotavljanje in kontrola nad nepremičninami je pri nas izvedljiva v treh različnih uradih:
1.	Urad zemljiške knjige (Ufficio tavolare), ki je v delokrogu vsakega sodnega okraja (Preture), kot so na manjšinskem ozemlju Trst, Tržič, Gradišče. Gorica, Krmin in Trbiž. Zemljiška knjiga (Libro fondiario) je inštitut iz časov avstro-ogrske monarhije, ki je bil v Italiji nepoznan do konca prve svetovne vojne. Po priključitvi k Italiji tako imenovanih «novih pokrajin» (Tri-dent. Bočen, Julijska Benečija z Istro in Trstom, deli videnske pokrajine itd.), je italijanski zakonodajalec upošteval koristnost zemljiškoknjižnega prava ter ga s posebnim zakonom (z dne 28 3.29 št. 499) formalno ohranil v vseh priključenih krajih. S tem je nastalo kaj nenavadno stanje, da obstaja v Itahji dvojni sistem ugotavljanja in kontrole nad nepremičninskimi pravicami (lastnina, užitek, služnosti, hipoteke itd.), in sicer stari način vpisa v nepremičninske registre (registri immobiliari), ki velja tako rekoč po vsej državi, in vpisa v zemljiško knjigo, ki velja, kot rečeno,
v na novo priključenih pokrajinah.
Oba sistema sta si med seboj zelo različna, v nekaterih vidikih sta si celo popolnoma nasprotujoča v končnih posledicah. Da omenim le nekatere bistvene značilnosti: pojem, ugotavljanje in prenos nepremičninskih pravic, se vrši na splošno v Italiji še z odgovarjajočo pogodbeno obvezo prizadetih strank, prepis pogodbe v nepremičninske registre služi le za publiciteto do tretjih oseb; po principu zemljiškega prava pa se vrši prenos nepremičninske pravice le z vpisom v zemljiško knjigo. Da pojasnim s primerom: če kupiš hišo recimo v Vidnu (kjer ne velja zem-
ljiško pravo, ampak stari italijanski sistem), postaneš lastnik nepremičnine že s podpisom ustrezne pogodbe pri notarju, če jo pa kupiš v Krminu (kjer velja poslovanje zemljiške knjige), boš postal lastnik hiše le z vpisom .tvojega imena v zemljiško knjigo, četudi si že kakorkoli prej podpisal kupoprodajno pogodbo.
To pomeni, z obratnim primerom, da pravilno in za gotovo kupiš nepremičnino do lastnika, ki ga identificiraš v zemljiški knjigi, medtem ko utegne priti do neprijetnih presenečenj v ostalih primerih.
Prednosti zemljiškega prava pred klasičnim italijanskim sistemom so ogromne, in bi bilo tu nemogoče iti v razne podrobnosti. Naj omenim le v vednost, da je bilo V dveh zadnjih kongresih o zemljiški knjigi, ki šem jima prisostvoval (pred leti v Trentu in prejšnji mesec v Trstu), obilo govora o tem, da bi bilo koristno in nujno raztegniti tako poslovanje na celotno državno ozemlje. Tovrstna iniciativa pa je podvržena milijardnim stroškom, ker bi bilo treba izvesti dobesedno «poois» celotnega državnega ozemlja. Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine, ki je prevzela v svojo režijo vzdrževanje zemljiške knjige, je že pred leti načelno sklenila raztegniti ta sistem na vso deželo, vendar je do sedaj ostalo le pri besedah.
2.	Zemljiški kataster (Catasto fondiario) je državni urad, kjer se vodi evidenca nad površino in vrsto zemljišč, njih obdavčljivostjo in višino obdavčljivega dohodka (Reddito domenicale e agrario). Geometri tega urada izvajajo redno, od časa do časa in po potrebi, preglede površin in njih pridelkov ter so zato mape na katastru še najbolj v skladu z dejanskim stanjem.
3.	Novi kataster stavbnih ne-
premičnin (Nuovo catasto edilizio urbano — NCEU). Tak urad je po svojem namenu podoben zemljiškemu katastru, ker daje državni upravi elemente za obdavčitev stavb (ki niso izključno kmečkega značaja). Tu je mogoče dobiti natačne karakteristike zgradb, načrte stavbe, njih mere in obsežnosti, uporabljivost itd.
Z zadnjo davčno reformo pa sta, tako zemljiški kot stavbeni kataster, precej izgubila na svojem pomenu in ni še prav jasno, kakšna bo jutri njuna usoda. Če je še videti smisel za ohranitev NCEU, se zdi res nepotrebno obdržati še naprej zemljiški kataster, ki je že prej stal državo režijsko več, kot je znašal davčni dohodek nad zemljišči.
Iz gornjega sledi, da se Do prizadeti obrnil na zemljiški ali stavbeni kataster, kadar se bo no-tel informirati o karakteristiki zemljišča ali stavbe ter na zemljiškoknjižni urad, če bo hotel ugotoviti lastnino ali drugo nepremičninsko pravico. Slednja u-gotovitev je zelo važna, «er naši ljudje, prepogosto zahajajo na «kataster» poizvedovat kdo, kako in v kaki meri je gospodar pri kaki parceli: pomnijo naj, da se lastnina ugotavlja izključno na zemljiški knjigi, kjer imajo na vpogled knjigo vložkov z imeni lastnikov, kot tudi dokumente m mape, ki se nanašajo na katero koli zemljišče ah stavoo
Za ta sestavek sem se odločil pred dnevi, ko sem bil zopet priča nesrečnemu dogodku, ko je nekdo, ki je pred kratkim kupil zemljišče, šel na kataster, naročil mapo svojih in sosedovih nepremičnin ter na teh podatkih dal napraviti načrt za kmečko gospodarsko poslopje; ko je dobil gradbeno dovoljenje, najel podjetje in začel z deli, se je sosed oglasil in mu oporekal pravico do gradnje, ker bi mu načrtani hlev zaprl pot po zemljišču, na katerem je imel služnost prehoda, redno vknjiženo, že več kot petnajst let: če bi se bil prizadet' pozanimal pri zemljiškoknjižnem uradu (Ufficio tavolare) in ne samo na katastru, h’ bil našel na svojem vložku služnusi ^renoùa, tei temu dosledno spremenil načrt, in se tako izognil škodi (ki je šla skoro v milijon lir) za del materiala, odškodnino podjetju in neupo-rabljiv načrt.
SEDANJA RAZVOJNA SMER CIVILIZACIJE VODI V PROPAD?
ČLOVEK - PRVI UNIČEVALEC NARAVE
Poučni izsledki analize v nekem italijanskem zalivu, ki jo je opravil tržaški Inštitut morske biologije in zoologije
Človek predstavlja «najbolj u-spel proizvod» biološkega razvoja. Uspel samo z biološke strani, ker s praktične predstavljata njegov razvoj in njegova razširjenost za naravo pravcati problem s tisočerimi vprašanji. Eden od tolikih je onesnaženje na splošno, voda in morja pa še posebej. Voda je obenem s soncem in ogljikom vir vsega življenja. Danes se o tem mnogo govori in sliši, toda prav gotovo se je malokdo vprašal, zakaj je prav človek tisti, ki ga povzroča in ne kako drugo bitje ali stvar. Kaj se res čuti tako varnega, ko gospodari nad Zemljo, nad naravo?! Se morda ne zaveda, da vse nekoč mine, a da s svojo «bistroumnostjo», s svojo «inteligenco», podi vprego v prehitro pogubo. Res, vse nekoč mine, a vse ob svojem času. Zemlja se vedno bolj stara, ohlaja se in počasi umira, prav tako voda in vse drugo, tako da ni treba človeku, da ta proces še pospešuje. Človek pa je, žal, kratkoviden. Sedanje poti, ki pelje v prepad, sploh ne vidi, na njej opazi samo en cilj — bogastvo, čeprav je sam le sredstvo za dosego tega cilja. Prepada pa se bo šele zavedel, ko bo z nogo stal nad njim in lovil ravnotežje. Takrat bo morda že prepozno. Dokler se ne bo človek spojil v nerazdruž-Ijivo, uravnovešeno celoto z naravo, delal za njo in nikdar proti njej, se mu bo pot do propada vedno bolj bližala. Mati Zemlja se stara in prav nič jo ne briga, kaj človek počenja na njej. Privadila se ga je. Muhast je pač, kot vsi otroci. Dobro se pa zaveda, da brez nje ne bo mogel preživeti. Večkrat, zato, da bi ga opozorila, se malce strese, toda brez hudobije, le pokazati mu hoče, da še živi. Če bi se pa razbesnela, bi je ne mogla vsa človeška znanost potolažiti. Res na čudnem otoku sredi oceana neskončnega vesolja živimo.
Iz prvotnega plinskega stanja se je Zemlja pred milijardami let preobrazila v žarečo tekočino, ki se je skozi druge milijarde let ohlajevala, ustvarjala skorjo in postajala vedno trša, dokler se nista v tem gorečem kaosu spojila atom kisika in atom vodika. Moralo pa je poteči še mnogo časa, da je iz teh dveh elementov nastala voda in zmagala nad ognjem. Vsem je prav gotovo znano, da življenje prihaja iz morskega okolja v podobi bitij, ki so se zaradi geoloških in fizioloških vzrokov prilagodila drugim okoljem. Prve oblike življenja z enocelično strukturo so se pojavile v morju, a v poznejši dobi še mnogocelične in tako postopoma do mehkužcev in rib. Od tu korak do življenja na kopnem je bil še dolg. Razni pojavi, kot na primer podvodni vulkanski izbruhi, so privedli do neravnovesja med živalskim življenjem v morju in preteči je moralo še stoti-soče let, da so se nekatera bitja prilagodila tudi kopnemu.
S tem hočem reči, da sta morje in voda nasploh zibelka našega življenja in da ta zibelka postaja iz dneva v dan večja greznica. Organski odpadki niso predstavljali za naravo prevelikega problema, toda anorganske snovi, ki se z «napredkom», z industrializacijo prelivajo v reke in morja in so na razne mikroorganizme, katerih vloga nad organskimi snovmi je bila vloga smetarja, imuni. Nad vsem tem ljudje le vse preveč radi zapirajo oči in si maše ušesa in če le morejo mečejo krivdo drug na drugega.... spametovati pa se le nočejo.
Zaliv O je tipičen primer že kritičnega onesnaženja morja. Na pogled sploh ne zgleda morje, ampak nedoločena temno rjava brozga brez vsakršnega življenja. Vzrokov takega onesnaženja je veliko m vsi so enako pomembni za poglobljeno analizo o takem onesnaženju. Poglavitni krivci o nesnaženja zaliva so: tovama-železama R, tovarna pločevin A, tovorne in petrolejske ladje in pa
odgovorne oblasti mesta samega. Pred letom dni sta bili omenjeni tovarni obtoženi onesnaženja zaliva, potem ko je Inštitut morske biologije iz P, po nalogu pretor-ja iz O, izvedel v njem analizo. Izid je bil malone katastrofalen. Življenje v njem naj bi predstavljale samo neke vrste «policheti» in pa redki ostanki alge en-teromofe.
Iz analize je bilo tudi razvidno, da se največja koncentracija raznih kemičnih, morski fauni in flori škodljivih kislin in težkih kovin, nahaja pred tovarno A. Odgovornim organom tovarne pa se je izid analize zdel sumljiv. Razne kisline, navedene v izidu analize, niso imele z njimi nobenega opravka, ker jih v obdelovanju njihovega proizvoda ne u-porabljajo. Torej, ali je bila analiza površno izvedena ali pa nekdo hoče biti preveč naklonjen tovarni R (državna!). Tovarna A si je hotela biti na jasnem in je zapo-sila za ponovno analizo Tržaški inštitut morske biologije in zoologije.
Na prvi pogled je človek res imel vtis, da je zaliv popolnoma azotičen (brez življenja), a že po prvem dnevu dela je bilo razvidno, da je bila prejšnja analiza zelo površno izvedena. Seveda, še daleč ni bil zaliv tak, kot bi moral biti, imeti bi moral tipične biocenoze (življenjska skupnost več organizmov v določenem življenjskem okolju) pristanišča. Da takih biocenoz ni, pa niso krive samo tovarne, ampak tudi tisti organi, ki dovoljujejo gradnjo raznih morskih jezov in nespametno postavljenih pomolov. Prav zaradi teh je naravna izmenjava vode v zalivu preko tokov skoraj nemogoča. Z izmenjavo bi se zaliv čistil in prav gotovo ne bi bil taka kloaka, kot je danes. Močni tokovi, ki krožno obdajajo notranjost zaliva, najprej stečejo pred tovarno R in šele potem pred A. To pomeni, da s seboj prinašajo tudi razne kisline in težke kovine iz tovarne R ter jih odlagajo pred tovarno A. Da jih odlagajo prav tu, je razumljivo, ker na svoji poti zadenejo ob pomole potniških ladij, ki se nahajajo ob tovarni A. Drugi tok pa prav tako nima izhoda iz zaliva, ker konča svojo pot ob pomolu tovornih ladij. Ob pomolih bi morala obstajati tipična bio-cenoza E T P , to je, biocenoza zelo umazanih voda, v katerih je moč dobiti vsaj mitilus, tunicata, policheta errantia in algo entero-mofo. Ta predel pa se nam je prikazal popolnoma azotičen. Stena pomola je bila od morske gladine do dna, to je kakih osem metrov, pokrita z debelo črno plastjo, mešanico raznih anorganskih snovi, kot so naftni derivati in pa železni čmorjavkasti prah. Tok je tu tako močan, da izpred tovarn prinaša izredno majhne drobce železa in jih pri-leplja na ostanke izumrlih alg. Dno je blatno in prav tako prekrito s črno preprogo, izpod katere se le poredkoma prikaže rak, carcinus mediteraneus, a zopet izgine v blato, kot da ne bi hotel gledati smrti v oči. Na nasprotnem delu pomolov, kjer se jih tokovi direktno ne dotaknejo, pa je biocenoza skoraj normalna.
Eno glavnih vlog te drame igra premog. Pred tovarno R so ga cele gore tik ob obali. Cele tone njegovega prahu izginejo s pomočjo vetra v morje. Sredi zaliva je pa morje črno in to ne samo površinsko. Vidljivost do desetih metrov pod gladino je bila 'e kakih trideset centimetrov, tovariša in vrvi, ob kateri sva se spuščala, sploh nisem videl. Le na dnu se je vidljivost povečala za meter ali dva. Pa poglejmo do kakšne uničujoče žetve privede ta umazani filter. Skozi tako vodo svetloba le stežka prodira. Ker ni svetlobe, ni alg, ker ni alg je vedno manj fitoplanktona, ker ni fitoplanktona, je vedno manj zoo-planktona in ker ni zooplanktona ni favne. Zooplankton pa je Di-stvena hrana morske favne. In prav do takega procesa je pri-
šlo na tem dnu. Še zelo lepo so razvidni ostanki travnikov oceanske posidonije in prav ti ostanki so ustvarili, skupaj z blatnim dnom, nov problem. Vodoravno z ustjem zaliva so nastale do 60 cm visoke zapreke, podobne va-
li •;*•.
lovom, ki otežkočajo mrzli, čisti vodi, pot v notranjost zaliva.
V naravi je tako, ko se neki proces prične, in še posebno v negativnem pomenu, se ga le s težavo ustavi. Prav tako je, kot če se otrok igra domine, pa jih
postavi navpično drugo na drugo. Prva se podre in za njo vse druge. Naj človek ne pozabi, da je morje in voda nasploh vir življenja. Voda v svetu je kot nekak krvni obtok Zemljinega organizma; po rekah bi se moraia pretakati čista voda, kot čista kri po naših žilah; morje, pljuča našega sveta, bi moralo vdihovati iz čistega ozračja; sonce, srce narave, samo izolirano, pa re more bogvekaj pomagati. Kaj pomaga človeku zdravo srce, če nosi v sebi neozdravljivo oolezen?! In prav tako je z naravo. V ta nekoč čisti organizem se je vsesala bolezen, tumor.... homo malignus.
Janko Furlan
V FILMSKIH KROŽKIH
MORJE 2000
(Foto Janko Furlan)
Ameriški filmski klasiki v Italijansko-ameriški zvezi
Tudi .tržaški odsek Usis, Italijansko - ameriško združenje v Ul. Roma 15, je letos odločil, da predvaja ameriške filme v izvirniku, ki jih za kratek čas dobivajo iz Amerike z obveznostjo, da se predvajajo le v sedežih teh krožkov. Gre za skupino ameriških klasikov, katerim bodo sledili še drugi ciklusi; žal pa tržaškemu odseku ni uspelo dobiti nekaj mojstrovin («Laura», «The Magnificent Ambersons»),
V petek, 8. novembra ob 19. uri bo na sporedu film Billyja Wilderja Some Like It Hot (A qualcuno piace caldo, 1959), v katerem igrajo Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon, George Raft.
15. novembra bodo predvajali film Roberta Rossena The Hust-ler (Lo spaccone, 1961); igrajo Paul Nevvman, Piper Laurie, Jackie Gleason, George C. Scott
20. decembra pa bo na sporedu klasik Johna Forda (Stagecoach (Ombre rosse, 1939), v katerem igrajo John Wayne, Claire Tre-vor, Thomas Mitchell, John Car-radine.	S.	G.
.........................................
PROBLEM, S KATERIM 50 SE ZACELI RESNO UKVARJATI
Na svetu je nad 300 ljudi z atomskim «pacemakerjem»
Atomski «pacemaker» je v normalnih razmerah povsem nenevaren, toda kaj se Ickko zgodi v primeru nesreče ■ «Pacemakerjev» na baterijo je nad 150.000
DUNAJ, 5. — Za današnjo dobo je značilno tudi to, da je na svetu vedno več ljudi, ki imajo težave s srcem in krvnim obtokom oziroma ožiljem. Je to ena izmed posledic bolj bogatega, hkrati pa tudi bolj napornega ali točneje bolj živčnega življenja. Proti tem težavam si človek skuša pomagati na najrazličnejše načine, od raznih poživil ali pomirjevalnih sredstev, do presajanja srca, oziroma plastičnih operacij na o-žilju, ali pa s pomožnimi sredstvi, ki jim pravimo «pacemaker». In prav o teh bi radi spregovorili besedo dve.
Na svetu je vedno več ljudi, katerih srčna mišica bi že zdavnaj odpovedala, ko bi je ne «spodbujal» motorček, o katerem je govor. Teh motorčkov pa je več vrst, le da jih ločimo na dve. Na eni s'rani gre za električne, rekli bi že «klasične» «pacemakerje», na drugi pa za atomske. Ker so ti novejšega datuma in hkrati veliko dražji, jih je razmeroma malo, vsekakor veliko manj kot «klasičnih». Kljub temu je na svetu že nad 300 oseb, ki nosijo v sebi «pacemakerje» na atomski pogon, ker jim dajejo pogonsko silo za «vzpodbujanje» srčne mišice radioizotopi. Ti «pomožni motorčki» našega «življenjskega mo-

Kot je že na splošno znano, bodo ustanovili s sedežem v Rimu tako imenovani davčni anagraf. V ta namen je finančno ministrstvo že kupilo v Združenih državah Amerike posebne zbiralne elektronske stroje, ki so veljali blizu 30 milijard lir.
Namen davčnega anagrafa je zbiranje in urejevanje v vsedržavnem merilu podatkov, ki izhajajo iz davčnih izjav in prijav in iz zadevnih poizvedovanj, ki jih opravlja finančna uprava. V «spominu» zbiralnih naprav naj bi na ta način osredotočili vse, kar se nanaša na «davčno zmogljivost» slehernega davkoplačevalca. Vsak krajevni urad bo s centrom neposredno povezan s tako imenovanimi «terminali», preko katerih naj bi romale v obeh smereh vesti, ki naj bi kakor koli osvetljevalè položaj davčnih obve-zancev, tako v pogledu neposrednih, kakor posrednih davščin, med katerimi je gotovo najvažnejša IVA. Izginili naj bi na ta način zaprašeni akti, ki se kopičijo v uradih davčne uprave. V vsakem trenutku naj bi med drugim anagraf posredoval obdavčevalcem in preiskovalcem vse. kar je potrebno za njihovo delo in za njihova opravila.
Ustroj anagrafa bi moral stopiti v veljavo že v začetku preteklega oktobra, vendar so vse odložili do 1. aprila 1975 in sicer zaradi nepripravljenosti organov finančne u-prav«. Vsak zamotan aparat zahteva veliko število specializiranih strežnikov, ki jih državni aparat
Davčna posvetovalnica
ne premore. Zaradi tega je vlada zahtevala od parlamenta že junija dovoljenje za najem 12 tisoč uslužbencev. Kaže. da bodo parlamentarci privolili v namestitev 7.500 novih uradnikov. Ni težko prerokovati, da ne bo nov ustroj sposoben preverjati prvih reformskih prijav, ki bodo zapadle 31. marca 1975. V prepričanju. da ne bodo mogli ugotavljati niti najelementamejših utaj ob omenjeni prvi prijavi, so odobrili povišanje alikvot na dohodke, ki presegajo 10 milijonov lir letno. Na ta način bodo pač nagradili utajevalce in kaznovali poštene davkoplačevalce s poštenimi davčnimi prijavami.
V anagrafski center bodo vpisali vse davčne obvezance, fizične in juridične osebe. Vsem, ki jih bodo zaznamovali, bodo dodelili davčno številko (numero di codice fiscale), ki bo spremljala davkoplačevalca do poslednjih dni. V preteklem mesecu je finančna uprava že pričela s takim dodeljevanjem predvsem avtonomnim delavcem (obrtnikom, trgovcem, profesionistom, itd.) na osnovi starih davčnih seznamov. Davčna številka je sestavljena iz 18 črk in številk, ki za fizične osebe vsebujejo v kodeksu priimek,
V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici.
Kaj je davčna številka
ime, datum in kraj rojstva in spol. Sporočilu davčne številke je priložen formular, ki ga je treba vrniti v primeru pomot anagrafiranja. Precej razburjenja je pri nas vzbudila med nekaterimi davkoplačevalci italijanske narodnosti okoliščina, da finančna uprava označuje med oklepajem za jugoslovanska nekatera istrska mesta.
Doslej je davčni upravi iz starih seznamov znanih okoli 9 milijonov davkoplačevalcev. Kdor ne bo prejel nobenega sporočila, bo moral na navadnem papirju zaprositi za dodelitev številke. Prošnji bo moral zainteresirani priložiti svojo ana-grafsko potrdilo, ki ga izdajajo občine. Za delojemalce in upokojence
ali
ob-
do-
bo lahko poskrbel delodajalec dajalec pokojnine. Za izpolnitev veze, o kateri teče pogovor, ni ločenih rokov. Gotovo je, da bo finančna uprava izdala za zamudnike ustrezna obvestila in pojasnila.
Navedba davčne številke bo med drugim obvezna po 1. aprilu 1975 pri naslednjih aktivih in operacijah: — pri fakturiranju IVA, kjer pa je predpisana samo številka izdajatelja fakture. Sedanje oštevilčenje faktur IVA se nanaša na zaporedne številke v posameznih pokrajinah, s katero nima torej davčna številka nobenega opravka. Finančna uprava polaga velike upe za pobijanje utaj IVA in možnost navzkrižnega prever-
janja faktur s pomočjo anagraf-skega centra:
—	pri prošnjah za obrtnice, licence itd., in pri vpisu v sezname pri zbornicah za trgovino in industrijo;
—	pri vseh aktih, ki jih je potrebno registrirati. Tako bo n. pr. potrebno navesti v kupoprodajni pogodbi davčno številko kupca nepremičnine, sicer bo pogodba neveljavna. Ker bo operacijo registriral anagrafski center, se o-čitno ne bo mogel nov nepremičninski lastnik izogniti prijavi zadevnega premičninskega dohodka. 2e iz povedanega sledi, da predstavlja davčna številka predpogoj za vsako gospodarsko izživljanje. Sicer niso še razčiščene vse podrobnosti. ki so povezane s problematiko, ki o njej govorimo. Naša skrb bo. da bomo sproti obveščali naše bralce o vseh zadevnih novostih. Za sedaj naj vsi, ki so prejeli sporočilo o davčni številki, vrnejo v roku 15 dni priloženi formular s popravki morebitnih netočnosti.
Inozemske pokojnine in davek na dohodke fizičnih oseb Mnogi upokojenci, ki prejemajo
pokojnine iz inozemstva, nas vprašujejo. če so ali bodo tovrstni dohodki podvrženi davščini na dohodke fizičnih oseb. Z obljubo, da se bomo k vprašanju obširneje povrnili zlasti po morebitnih pojasnilih davčne uprave, bomo danes na vprašanja strnjeno odgovorili:
1. Vojne pokojnine in pokojnine za vojno invalidnost niso podvržene nobeni davščini, čeprav izvirajo od inozemskih dajalcev. Zaradi tega jih prejemniki niso dolžni prijaviti v letnih prijavah, razen če ne bo tega izrecno zahtevala finančna uprava, ki pa je vsaj doslej o zadevi molčala.
2 Inozemske pokojnine ali pokojninske priznavalnine italijanskih državljanov so podvržene davku na dohodke fizičnih oseb po istih načelih, ki so v veljavi za pokojnine, ki jih izplačujejo notranji dajalci, če se inozemske pokojnine izplačujejo preko zavoda INPS, bo vse predpisane odtegljaje obračunala sama ustanova, ki ji je izplačilo poverjeno, če inozemske pokojnine prihajajo preko bank neposredno na naslovljence, bi jih morali praviloma koristniki prijaviti skupno z drugimi svojimi eventualnimi dohodki ob vsakokratni letni davčni prijavi. Ob tej priložnosti pripominjamo, da dohodki, ki ne presegajo 100.000 lir letno, in ki izvirajo iz pokojnin, mezd ali plač, niso obdavčljivi.
torja» so zelo majhni, saj znaša njihov obseg komaj kakih 70 kub. cm. in so torej manjši od klasičnih «pacemakerjev» na baterijo. Vrhu tega imajo ti še eno veliko večjo prednost. Vtem ko moraš «pacemaker» na baterijo od časa do časa zamenjati, ker se pač baterija izrabi, je atomski «pacemaker» večen, vsekakor toliko «trajen», da zdrži vse človekovo življenje. Ta prednost atomskega «pacemekerja» je o-čitna. kajti v trenutku, ko je kirurg aparat vgradil pacientu v prsni koš, je svojo nalogo opravil za vedno.
In če ima atomski «pacemaker» to velikansko prednost pred «pacemakerjem» na baterijo, ima tudi svojo šibko plat. Atomski «pacemaker» so temeljito preverili in je kljub temu, da je na atomski pogon, povsem varen tako za tistega, ki ga nosi v sebi, kot za tistega, ki s prizadetim človekom živi. Energijo, ki jo atomski generator proizvaja, aparat sproti troši, ali jo hrani v sebi, tako da se ne širi drugam. Toda. kaj bi se zgodilo, če bi človek z atomskim «pacemakerjem» doživel kako nesrečo, večji incident?
Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z atomskimi problemi, se ukvarjajo tudi s tem vprašanjem. Tako na primer tudi mednarodna agencija za jedrsko silo, ki ima svoj sedež na Dunaju. Glavna nevarnost pri tem je namreč ta, da bi nekomu izmed ljudi z atomskim «pacemakerjem» začela jedrska sila «uhajati», da bi namreč začele uhajati radiacije. Vzemimo primer, da nekdo, ki nosi v sebi atomski «pacemaker», doživi hud avtomobilski incident. V primeru, da se aparat, da se «pacemaker» razklopi, postane atomski generator nevaren vsej okolici, ne samo prizadetemu pacientu. Zato v krogih mednarodne atomske agencije opozarjajo, da bi v takem primeru morale biti zdravstvene oblasti ali ustanove pravočasno obveščene, da bi nevarno žarčenje ne zajelo okolice, ljudi, ki bi s pacientom imeli opravka. Plutonij, ki poganja «motor», je namreč hudo radioaktiven.
Kaže, da ima človek v tej borbi za obstanek, izredno srečo. Sleherni dan beremo o prometnih incidentih in drugih nesrečah. Tudi zelo hudih. In glej, doslej od vseh nad 300 ljudi, ki nosijo v sebi atomski «pacemaker», ni imel niti eden najmanjšega incidenta. Ne glede na to, pa ti ljudje vendarle predstavljajo stalno potencialno nevarnost. Pa ne le to. O menili smo že trajnost «pacema-kerja», ki tudi pri zelo dolgem življenju pacienta zagotovo preživi. In če nekega dne pacient, ki nosi v sebi «atomsko bombico»,
umre, ne da bi nekdo vedel za njegovo «posebnost» in nato človeka zakopljejo, ali ga celo sežgejo? Žarčenje iz njegovega aparata se z njegovo smrtjo ne preneha. Nevarnosti je torej veliko. Zato se v ustreznih krogih začenjajo intenzivneje ukvarjati z vprašanjem, kako morebitno nevarnost, ali bolje nesrečo preprečiti.
Poleg že omenjene mednarodne agencije za jedrsko energijo s sedežem na Dunaju se s problematiko ukvarjajo še organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), svetovna zdravstvena organizacija, ki je vključena v Organizacijo združenih narodov, pa tudi še nekatere druge sorodne organizacije, ki skušajo določiti nekakšen splošen in mednarodno veljaven pravilnik, ki naj bi to vprašanje urejal.
Mimo teh morebitnih ukrepov in sklepov se je doslej brez ugo-vorog uveljavila praksa, da tisti, ki imajo v sebi atomski «pacemaker», nosijo na rokavu trak z napisom, da imajo v sebi «radioaktiven pacemaker». Nadalje je na traku zabeleženo njihovo ime pa tudi naslov in telefonska številka osebe oziroma ustanove, kamor je treba incident prijaviti.
Rekli smo, da ima atomski «pacemaker» veliko prednost, ker dolgo traja. V poprečju more a-tomski generator zdržati od 80 do 100 let. če upoštevamo dejstvo, ha jih «vsajajo» že odraslim in starejšim ljudem, je gotovo, da ne bo noben pacient svojega aparata preživel. Prve atomske «pa-cemak^-je» so izdelali v ZDA, na Angleškem ter v Franciji konec šestdesetih let in so torej še novost, pa čeprav so dodobra preverjeni, kar zadeva učinkovitost in morebitno nevarnost.
«Klasični» «pacemaker», .orej tisti na baterijo, ki ga je treba od časa do časa iz prsnega Kosa vzeti in mu zamenjati baterijo, pa so izdelali leta 1958 in je torej star že obilnih 15 let. Ta ima, kot smo že rekli, hudo šibko točko, vendar ga mnogi raje sprejmejo kot atomskega, ker je atom še vedno vsaj psihološko nevaren. Doslej je na svetu že najmanj 150 tisoč ljudi, ki jim poganja ree «klasični» «pacemaker», to se pravi «motorček» na baterijski pogon.
Samo ob sebi se razume, da v strokovnih krogih, ki se ukvarjajo z varnostjo ljudi pred morebitnim nevarnim žarčenjem, veliko delajo tudi na tem, da bi se ti aparati še izpopolnili in izboljšali in zato ni nič čudnega, če v določenih krogih menijo, da bodo atomski aparati v razmeroma kratkem času zamenjali baterijske. S tem pa se bo sedela povečala potencialna nevarnost, ki jo predstavljajo atomski «pacema-kerji».
V ZVEZI S PREVRATNIŠKIM DELOVANJEM VETROVNICE
PIČLA UDELEŽBA NA VOLITVAH JE OČITEN DOKAZ
DR. TAMBURINO BO JUTRI ZASLIŠAL Nezaupanje Američanov
v svoje voditelje
Volilni izvedenci napovedujejo veliko zmago demokratov
A tentai na sedež Honeywell v Rimu
BIVŠEGA POVELJNIKA SID MICELIJA
Generala naj bi v kratkem premestili v padovski zapor - Spor med rimskimi in torinskimi sodniki
PADOVA, 5. — Danes se je vrnil po nekaj dneh v Padovo preiskovalni sodnik Giovanni Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice. Sodnik se je sestal z načelnikom državnega pravdništva Faisom in njegovim na mestnikom Nunziantejem, da bi preučili položaj po aretaciji bivšega poveljnika SID generala Micelija katerega dolži politične konspiracije in drugih prekrškov.
Sodniki so nato zaslišali majorja karabinjerjev Varisca, ki je 31. ok tobra aretiral bivšega šefa obve- * v
NENAVADEN ULOV
Ribiči iz Crikvenice so včeraj ujeli na morju med Krkom in dalmatinsko obalo res nenavaden plen: velikega srnjaka. Ribiči so opazili žival, kako se je vneto borila z valovi, da bi preplavala deset kilometrov širok zaliv, ki loči Krk od obale. Z velikim naporom so jo ujeli in ji prihranili okrog polovico poti. Srnjaka so nato izročili crikveniški lovski družini, ki ga je izpustila v nekem gozdu.
ATENTAT
Tih, nekrvav, a kljub temu atentat, ki bo imel velik odmev: izvedli so ga pripadniki španske anarhistične organizacije «Garat» v pariškem muzeju «Grevin» (muzej voščenih lutk), kjer so obglavili lutko španskega prestolonaslednika in asturskega princa Juana Carlosa Burbonskega. «Krvniki» nameravajo poslati prinčevo glavo in roke španskemu diktatorju Franciscu Francu.
Organizacija «Garot» je poslala vsem francoskim listom slike, s katerimi je dokumentirala «umor»: voščene prinčeve rok z so posadila na glavo in posneli svojevrstno trofejo.
«Atentat» je odkril paznik muzeja, ki je takoj opazil, da je dolgoletni gost izginil in da njegova sestra, soproga bivšega grškega kralja Konstantina sameva. Lutko brez glave in rok so našli v majhnem laboratoriju, kjer so anarhistični komandosi simbolično usmrtili predstavnika osovraženega režima kar z žago.
ščevalne službe na ukaz dr. Tamburina. Sodnike je zanimalo predvsem, v kakšnih okoliščinah je major Va-risco sklenil, da se vrne z aretiranim generalom v Rim v vojaško bolnišnico Celio. Kot je znano, u-radno poročilo trdi, da je Micelija med prevozom zadela kap in da so spričo njegovega hudega zdravstvenega stanja morali odložiti njegov prevoz v Padovo.
Vprašanje, ki so padovski sodniki načeli s častnikom rimske karabinjerske legije ima velik pomen v OKviru preisKave spričo zaskrbljujočih vesti, ki so se v prejšnjih dneh širile v tej zvezi. Obstajala naj bi namreč možnost, da bi se Varisco vrnil v Rim zaradi domnevnih pritiskov vplivnih krogov.
Zasliševanje je trajalo skoraj dve uri. Potem ko je zapustil urad pa-dovskega državnega pravdnika je Varisco izjavil časnikarjem, da ne more povedati ničesar, kar bi zadevalo pogovor s sodniki. Dodal pa je. da je osebno sklenil, da se z aretiranim Micelijem vrne v Rim. «Častna beseda — je dodal častnik — nisem si upal ravnati drugače in sem zato zaprosil spremstvo, naj obvesti poveljstvo rimske legije, da se vračamo in da bomo odpeljali generala Micelija v vojaško bolnišnico. Tudi sodniki niso hoteli povedati ničesar o pogovoru z Variscom. Le dr. Fais je izjavil, da so povsem neosnovane govorice, da je višji sodni svet začel proti njemu. Nun-zianteju in Tamburinu preiskavo v zvezi s sodnim postopkom proti prevratnikom Vetrovnice.
Poleg majorja Varisca je dr. Tamburino dopoldne zaslišal tudi svoiega zdravstvenega sodelavca prof. Paola Cortiva. ki je v nedeljo pregledal bivšega šefa obveščevalne službe in menil, da je njegovo zdravje dovolj trdno za pot iz Rima v Padovo. Po govoricah iz padovskih sodnih krogov kaže, da je zdravnik' izjavil, da je Mi-celijevo zdravstveno stanje zelo dobro. To predpostavlja dvoje: prvič premestitev bivšega poveljnika SID v zapor («Bolnišnico — je dejal dr. Tamburino — je kraj za bolne ljudi.»), drugič da bodo sodniki
v kratkem zaslišali Micelija. Po vesteh iz Padove pa kaže, da bo dr, Tamburino začel zasliševanje v četrtek dopoldne. Govori se tudi. da bo bivši šef obveščevalne službe odgovoril z molkom, da bi tako pro testiral, ker postopek, ki so ga proti njemu začeli padovski sodniki, ni bil združen s postopkom rimskih sodnikov. Kot je znano rimski sodniki dolžijo bivšega poveljnika obveščevalne službe, da je bil obveščen o naklepih «golpistov» in da ni o tem poročal svojim predstojnikom.
Turinski sodnik dr. Violante, ki vodi preiskavo o «črni mreži» v Piemontu in o domnevnem oktobrskem poskusu državnega udara, je danes ponoči več ul zasliševal Tor-quota Nicolija. Le tega dolži, da je pripravljal udar skupno z bivšim turinskim federalom Mariom Pavio, palermskim zdravnikom Micaliziom, fizikom Pomarom in drugimi. Nicoli se je javil torinskemu sodniku sinoči, potem ko
so ga policija in orožniki zaman iskali dvajset dni, da bi ga aretirali.
Časnikarjem je dr. Violante dejal le, da je zasliševal Nicolija do 5. ure zjutraj, ni pa hotel povedati do kakšnih rezultatov je prišel. Zato ostajajo brez odgovora vprašanja, kje se je obtoženec skrival dvajset dni, kako so mu prišli na sled, kako je prišel v Turin.
Dr. Violante je povedal, da je podpisal zaporni nalog proti genovskemu zobozdravniku 14. oktobra in da je šele naslednjega dne zvedel, da je Nicoli sodeloval s SID in ga obveščal o naklepih Borghesejevih pristašev. Dodal je tudi, da so obtožbe proti njemu osnovane predvsem na izjavah že aretiranih zarotnikov.
Kot je znano so rimski sodniki trdili, da je SID na podlagi obvestil genovskega zobozdravnika pripravil zarotnikom past, ki pa je spodletela, ker je dr. Violante izdal proti njim zaporne naloge. V tej zvezi je dr. Violante danes poudaril, da o zadevi ni bil poučen in da zato je bila njegova dolžnost odrediti aretacijo fašistov, ko je zvedel za njihove prevratniške naklepe. Dejal je tudi, da je danes uradno zahteval od rimskih kolegov, naj mu izročijo vse gradivo, ki zadeva prevratniško rovarjenje Pavie,
Micalizia in pajdašev. S tem je turinski sodnik v bistvu začel spor o pristojnosti, ki se bo po vseh predvidevanjih zaključil s posegom kasacijskega sodišča. Rimski sodniki so prosili dr. Violanteja, naj jim pošlje kopije vse dokumentacije, da preučijo kdo je za preiskavo pristojen, čeprav formalno še niso zahtevali poseg vrhovnega sodišča, ni verjetna domneva, da se bodo kar tako odpovedali preiskavi. Kot je znano je v zvezi s tako imenovanim «oktobrskim golpejem» rimski pravdnik dr. Vitalone zahteval od preiskovalnega sodnika Gallucci-ja, naj izda kar 21 zapornih nalogov.
Aretiran slikar Mario Berrino
SAVONA, 5. — Nepričakovan razplet preiskave o ugrabitvi slikarja Maria Berrina: sodnik iz Savone je aretiral likovnika zaradi lažnega pričevanja. že od vsega začetka preiskave se je izkazale, da je Berri-novo pričevanje o ugrabitvi netočno in marsikje protislovno. Zaradi tega mu je preiskovalni sodnik avgusta odvzel potni list, danes pa ga je dal začasno aretirati, da bi ga prisilil. da pove resnico.
iiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimxmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
ZA OBRAMBO ŽIVLJENJSKE RAVNI DELAVCEV
V Franciji množična stavkovna gibanja
Sindikalna organizacija «CGT» zavrača vladne obtožbe • Stavka železničarjev
PARIZ, 5. — Stavkovna gibanja v Franciji zavzemajo vedno večji obseg. Po stavki francoskih pošt, ki traja že več dni, se pripravlja tudi stavka na francoskih železnicah. Včeraj so začeli stavkati u-službenci železniških ravnateljstev v Toursu in Le Mansu, danes pa se je stavka razširila še na drugih šest železniških ravnateljstev. Pozneje je bilo že enajst ravnateljstev, od skupnih 25, kjer bil« «etevka^v teku. V sindikalnih krogih menijo, da bi se stavka utegnila razširiti v bližnjih urah še tiAnajlarmiti pet ravnateljstev. 'To' bT" pomenub, da bi bila praktično vsa železniška služba v Franciji ohromljena.
Povsod so proglasili stavko za 48 ur, nakar naj bi osnovne sindikalne organizacije po preučitvi položaja povedale svoje mnenje glede nadaljevanja akcije. Akcijo podpirata dve najvažnejši vsedržavni sindikalni organizaciji, se pravi «CGT» in «CFGT». Če bi ti dve organizaciji sklenili nadaljevanje stavke, potem bi pomenilo, da sta se popolnoma uskladiti s stavko na poštah, ki traja že 19 dni.
Danes so stavkali do poldne tudi uslužbenci državnih električnih podjetij. Vsi uslužbenci zahtevajo, da jim oblasti zaščitijo njihovo življenjsko raven, ki jo sedaj inflacija hudo ogroža. Nadalje zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev ter ustrezno zvišanje števila zaposlenih.
Kar se tiče stavke na železnicah, se še ne ve nič o pogajanjih, do katerih bo moralo priti v doglednem času. Gotovo pa je, da se spor pri poštnih uslužbencih še ni premaknil z mrtve točke. Državni tajnik Pierre Lelong je danes poročal ministrskemu predstavniku Jac-quesu Chiracu o zahtevah poštnih uslužbencev (minimalna plača 1700 frankov ter takojšnja nagrada v višini 200 frankov). Pozneje se je spet srečal s sindikalisti, katerim je sporočil svoje protipredloge. Sindikalisti jih bodo v prihodnjih dneh posredovali osnovnim sindikalnim organizacijam.
Medtem stavka na poštnih in telefonskih uradih povzroča v državi precejšnjo krizo. Številne družbe, ki se poslužujejo predvsem poštnih uslug in prav tako tudi sama pravosodna služba, že občutijo posledice stavke same.
Na drugi strani je treba še omeniti, da so včeraj stopili v stavko preprodajalci nafte za ogrevanje. Gre za 15 tisoč prizadetih, ki so celo blokirali dostope do rafinerij, da bi preprečili cisternam, da se oskrbijo z gorivom. Nadalje naj omenimo še. da so v teku razne druge stavkovne akcije kot na primer na generalnem davčnem ravnateljstvu (65 tisoč uslužbencev). Nadalje predvidevajo, da bodo na pobudo že zgoraj omenjenih dveh sindikalnih organizacij stavkali tudi uslužbenci bank.
V teh razmerah postaja vedno bolj ostra polemika med vlado in sindikalnimi organizacijami o sedanjem položaju v francoskem gospodarstvu. Ministrski predsednik Chirac je obtožil sindikate, da skušajo s svojo akcijo strmoglaviti sedanji francoski politični režim. Sindikati so na te obtožbe takoj odgovorili. Ko je danes 20.000 ljudi korakalo po «Place de la Bastille», je CGT objavila odprto pismo predsedniku republike Giscardu D’E-staingu in ministrskemu predsedniku Chiracu. V svojem pismu sindikati pravijo, da nimajo nobenega namena da bi škodili francoskemu narodu, pač pa zahtevajo, da bi prišlo do spreiemljivega kompromisa tako za državo, za francosko industrijsko zvezo kot tudi za de-
lavce. CGT pravi nadalje, da ne namerava poslabšati položaja v Franciju temveč zahteva skupaj z vsemi drugimi pomembnimi sindikalnimi organizacijami, ki predstavljajo 80 odst. vsega delavstva v Franciji, da se sprejmejo zahteve delavcev, ker bo sicer vsak nasproten poskus neizogibno obsojen na neuspeh.
ured-
Mon-
*«•*#*#	«M#««
Riccardo Lombardi o aretaciji Mfcelija
RIM, 5. — V intervjuju z nikom rimskega tednika «H do» je voditelj socialistične levice Riccardo Lombardi poudaril, da je aretacija generala Micelija velik korak naprej pri razkrivanju prevratniških naklepov določenih sil, zlasti po dolgih letih nezanimanja sodnih organov za ta vprašanja, ni pa še dovolj, da bi lahko rekli, da je republika rešena. Socialistični voditelj je poudaril, da je «prevratniška infekcija» zajela tudi oborožene sile kot dokazujejo poskusi generala Di Lorenza in dejavnost Vetrovnice, v katero je vpletenih več častnikov. Dodal pa je, da je infekcija omejena in da ne ogroža celotne vojske, da ni nobenega dvoma, da so prevratniki lahko rovarili le z močno podporo določenih političnih sil.
WASHINGTON, 5. — Američani so danes pred p-vo volilno preizkušnjo po dramatičnih dogodkih, ki so privedli do Nixonovega odstopa zaradi vloge, ki jo je imel pri utišanju škandala Watergate. Čeprav sta od Nixonovega odstopa minila že več kot dva meseca, je zadeva Watergate v ZDA še vedno najaktualnejše vprašanje, ki mu prebivalstvo sledi z velikim zanimanjem in to iz več razlogov: pred zveznim sodiščem v Washingtonu je v teku sodni postopek proti glavnim krivcem vohunske afere (izvzamši Nixona seveda); bivši šef Bele hiše je hudo bolan; niso se še polegle polemike zaradi pomilostitve bivšega p-edsednika.
Volilna kampanja je zato potekala v nenavadnem vzdušju iij brez zunanjega bleska, kar je za Ameriko nenavaden pojav. Kandidati so osnovali svoje volilne kampanje predvsem na reklamnih napisih in na nastopih na televiziji in so se izognili neposrednemu stiku z volivci, v strahu, da bi tako še zmanjšali zaupanje državljanov v politike. Edini, ki se je angažiral za zborovanja je bil predsednik Ford, ki je skušal z osebnim nastopom in neposrednim stikom s prebivalstvom nekoliko popraviti porazen položaj svoje stranke. V kakšni mori mu je to uspelo, bodo povedali šele rezultati volitev, a predvidevanja zavodov za raziskovanje javnega mnenja kažejo, da je bil njegov trud verjetno zaman. Po mnenju nekaterih kandidatov je Ford s svojo kampanjo bolj škodil kot koristil stranki, saj se je njegov ugled dobesedno razblinil, od kar je pomilostil Richarda Nixona, še preden ga je sodišče spoznalo za krivega.
Glavna značilnost današnjih volitev je vsekakor pičla udeležba volivcev, ena najnižjih v zgodovini ZDA. Po mnenju volilnih izvedencev bo oddalo svoj glas komaj 40 odstotkov volilnih upravičencev. Tudi to dokazuje, keko porazno je vplivala zadeva Watergate na zaupanje, ki ga Američani imajo v svoje voditelje.
Predsednik Ford je snoči naslovil volivcem poziv, naj opravijo svojo državljansko dolžnost. Po mnenju političnih komentatorjev je poslanica izzvenela kot poziv, naj ne zapustijo republikanske stranke, kajti po mnenju izvedencev se bodo volitev vzdržali predvsem republikanski volivci, ki se zgražajo zaradi škandala Watergate iji ki so zagrenjeni zaradi težkega gospodarskega položaja.
Splošno mnenje je, da bo demokratska" stranka slavila na teh volitvah veliko zmago in bo še okrepila svojo večino v obeh domovih parlamenta (z današnjimi volitvami bodo obnovili predstavniški dom in tretjino senata). Kaže pa, da demokrati ne bodo dosegli dvotretjinske večine, kar bi spravilo Forda v kočljiv položaj, ker bi dejansko zgubil nadzorstvo nad kongresom, ki bi mu razveljavil vsak veto. Izid volitev pa ne bo povedal le, kakšna bo sestava prihodnjega parlamenta, pokazal bo predvsem, kolikšen je ugled, ki ga šef Bele hiše uživa pri volivcih. Ford se je neposredno angažiral v volilni kampanji v 22 državah in podprl specifične kandidate: s tem je vrgel na tehtnico ves svoj osebni prestiž. Od odgovora volivcev bo v veliki meri odvisna njegova politična kariera, možnost, da leta 1976 ponovno kandidira za predsednika ZDA.
Še dva «brigadista» v mreži policije
TURIN, 5. — Agenti letečega oddelka torinske kvesture so danes dopoldne aretirali domnevna pripadnika «rdečih brigad» Alfreda Bonavito in Prospera Gallinarija. Oba so že dalj časa iskali zaradi vrste političnih zločinov. Bonavita je med drugim osumljen, da je sodeloval pri ugrabitvi ravnatelja osebja Fiata inž. Ameria.
Brigadista sta se skušala z orožjem v roki izogniti aretaciji, a agenti so ju presenetili z bliskovito akcijo in ju razorožili preden sta lahko streljala.
MILAN, 5. — Včeraj so neznanci napravih dva atentata v središču Milana. Prvi atentat je nekaj po 21. uri prizadel sedež socialdemokratske stranske (PSDI) v Ul. A-bamonti. V sekciji stranke so eksplodirale tri steklenice z vžigalni-mi snovmi, ki so povzročili hud požar. Gasilcem se je sicer posrečilo, da so ga zadušili, toda škoda znaša kljub temu okoli 5 milijonov lir.
Drugi atentat je bil izvršen nekaj po 22. uri na škodo ameriškega trgovskega središča.
Skupina neznanih mladeničev je vdrla včeraj v urade multinacionalne družbe Honeywell, ki pripada finančnemu koncernu ITT, v drugem nadstropju stavbe v Ul. Morgagni. Mladeniči so odvrgli bombo, ki je povzročila hud požar. Uničenih je bilo nekaj prostorov, kjer so bili nameščeni razni elektronski stroji. Na sliki: razdejanje v enem od uradov rimske podružnice družbe Honeywell
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiinnmiiiiiHHiiiiiiiii ii m iiiiiii iiiniiiiiiimiiii milil
PO ZAKLJUČKU OBISKA V ITALIJI
Kissinger na Bližnjem vzhodu da bi preprečil nov spopad
Izraelci napadli libanonsko vas in odpeljali dva talca ■ Stvarno stališče Egipčanov pred pogovori z ameriškim državnim tajnikom
BEJRUT, 5. — Medtem ko je ameriški državni tajnik Henry Kissinger zaključil svoj obisk v Italiji in odpotoval v Egipt, so Izraelci že drugič v zadnjih petih dneh vdrli na libanonsko ozemlje ter napadli vas Majdal Zoun. V prvih jutranjih urah je nekaj izraelskih enot, ki so jih prepeljali s helikopterji napadlo omenjeno vas, razstrelilo hišo, v kateri naj bi se po informacijah, ki so jih imeli, zbirali palestinski gverilci ter odvedli kot talca poglavarja vasi in njegovega sina. Pò poročilu, ki ga je dal izraelski vojaški glasnik, sta baje oba Libanonca tesno poveza^ na s palestinskimi gverilci, zato jih bodo izraelske vojaške oblasti zaslišale. Vas Majdal Zoun leži kakih 9 km severno od kibuca Adamit. Prejšnji petek je izraelska enota prodrla do libanonskega mesteca Elida in tam razstrelila dve hiši.
Istočasno z zločinsko akcijo izraelskih komandosov je telavivski ministrski predsednik Rabin v govoru pred parlamentom odločno izključil sleherno možnost pogajanj z organizacijo za osvoboditev Palestine. Ko je komentiral zaključke nedavnega arabskega vrha v Rabatu, je Rabin dejal, da izraelska vlada nima najmanjšega namsma pogajati se z organizacijo, katere cilj je uničenje Izraela kot države. Gre vsekakor za stališče, ki bo imelo
...
Hudi neredi na Portugalskem
fenili
Okiog 60 ranjenih je obračun srditih spopadov med pripadniki izvenparlamentarnih organizacij in lizbonsko policijo. Do neredov je prišlo, ko so izvcnparlamentarci naskočili sedež socialdemokratske stranke, katero dolžijo, da zastopa interese visoke buržoazije in da je izraz fašističnih veljakov Salazarjevega režima. Nerede so obsodile vse stranke, ker ogrožajo demokratizacijo na Portugalskem in koristijo le reakciji. Na sliki: portugalski vojaki stražijo pred sedežem socialdemokratske stranke
svoje posledice na ameriškega zunanjega singerja, ki bj hotel preučiti stališča raznih strani, ki so vpletene v bližnjevzhodno krizo po arabskem vrhu v Rcbatu. Če sodimo po Rabinovem govoru v parlamentu, so si stališča Izraelcev in Arabcev diametralno nasprotna ter je na prvi pogled nemogoče najti stično točko, ki bj omogočila nadaljevanje pogajanj.
Kljub nepopustljivemu Rabinovemu govoru piše danes egiptovski tisk dokaj optimistično o Kissinger-jevi misiji na Bližnjem vzhodu. Po mnenju Egipčanov si hočejo Izraelci s svojimi radikalnimi izjavami zagotoviti čimveč jamstev s strani Združenih držav. Iz pisanja e-giptovskih dnevnikov je razvidno, da se dobro zavedajo, da Izraelcem ni lahko zaupati svojim arabskim sobesednikom, še zlasti kar zadeva globalno rešitev in palestinsko vprašanje. Po mnenju političnih opazovalcev v Kairu bi nepopustljivo stališče Tel Aviva do A-rabcev in do organizacije za osvoboditev Palestine imelo kot posledico utrditev arabske enotnosti, kar predstavlja čedalje večjo nevarnost za obstoj izraelske države. Kaže, da bi bil Kairo pripravljen sprejeti, seveda v okviru postopnega bliža-nja k globalni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, nadaljnji odmik oboroženih sil na Sinaju. Odmik naj bi omogočil Egiptu, da si zagotovi nacizorstvo nad petrolejskimi vrelci v Abu Rodejsu, ki se nahajajo južno od sedanjega nevtralnega področja in še vedno pod vojaško nadoblastjo Izraelcev.
Vedno po mnenju nekaterih političnih opazovalcev v Kairu bi moral Izrael takoj sprejeti še «zadnjo priložnost», da ga priznajo kot suvereno državo na področju Bližnjega vzhoda. Obenem ugotavljajo, da bi arabske države z morebitno rešitvijo palestinskega vprašanja, ki predstavlja jedro bližnjevzhodne krize, zgubile tisti skupni imenovalec, ki jih je co sedaj družil in ki je bil do sedaj edini razlog njihove enotnosti. Po rešitvi palestinskega vprašanja bi se po vsej verjetnosti vsaka arabska država posvetila lastnim problemom in morebitni vrh bi samo podčrtal tiste sporne točke, ki so bile doslej, spričo skupnega boja proti Izraelu, v ozadju.
Kissinger bj med svojim potovanjem po Bližnjem vzhodu moral prepričati Izraelce, naj zbirajo med pogajanji z organizacijo za osvoboditev Palestine ter med nastopom vedno bolj enotne arabske fronte. Poleg tega naj bi ameriški državni tajnik ugotovil kakšno je vzdušje, ki vlada med Arabci, Palestinci in Izraelci po zaključkih rabatskega vrha.
Kot eno izmed posledic rabatskega vrha naj omenimo, da je vlada združenih arabskih emiratov povabila vse države Perzijskega zaliva, ki proizvajajo petrolej, vključno Iran, na dvodnevno konferenco, ki naj bi se začela v soboto v Abu Dabiju, Vladni predstavniki Abu Dabija so izjavili, da so vse države sprejele vabilo in da bo konferenca na ravni ministrov za petrolej. Razprava bo tekla po vsej verjetnosti o vprašanju cen surovega petroleja ter o skupni akciji industrializiranih držav proti državam proizvajalkam petroleja.
V poznih večernih urah je ameriški državni tajnik Henry Kissinger prispel v Kairo, kjer se bo srečal s predsednikom Sadatom in z nekaterimi drugimi egiptovskimi predstavniki. V Kairo je prispel tu-
ponovno misijo J di predsednik organizacije za osvo-;a ministra Kis-1 boditev Palestine Arafat. O prvih pogovorih ameriškega državnega tajnika v Egiptu doslej še ni po-
ročil.
Soočenje
med Strojem in Ajojem
BOLOGNA, 5. — Preiskovalni sodnik Angelo Velia, ki vodi preiskavo o pokolu na brzcu «Italicus», je danes soočil rimskega slugo Sgroja z dr. Davidom Ajojem. Kot je znano je Sgro takoj po pokolu obtožil Ajoja, da je eden od organizatorjev pokola. Nato je večkrat spremenil svojo verzijo, obtožil mi-sovskega odvetnika Basileja, da ga je on prisilil k laži in pred nedavnim spet umaknil svoje obtožbe ter se vrnil k prvotni verziji in k obtožbi proti Ajoju. Po vesteh iz bolonjskih sodnih krogov kaže, da je med soočenjem dr. Ajò povsem pobil Sgrojeve obtožbe. Rimski sluga bo moral še enkrat pojasniti preiskovalcem, zakaj in po čigavem naročilu jih je skušal speljati na stranska pota.
Prispevajte za
DIJAŠKO MALHO
Poročilo o posledicah poplav v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Na seji zveznega sveta skupščine SFRJ, ki je bila povečini posvečena poročilu zunanjega ministra Miniča o odnosih s sosednimi državami (o čemer poročamo na prvi strani), je članica zveznega izvršnega sveta in predsednica zveznega odbora za zdravstveno in socialno zaščito Zora Tomič na zahtevo delegatov iz Bosne in Hercegovine seznanila svet s položajem na poplavljenih področjih. Po njenem poročilu je bilo na Harvaškem in v Bosni poplavljenih 370.000 hektarjev zemlje, od katerih 100.000 hektarjev njiv z ne-obranimi pridelki. Od 270 poplavljenih vasi je 190 še vedno pod vodo. Poplavljenih je nad 7000 stanovanjskih hiš in več desetin industrijskih in komunalnih objektov. Povodenj je poškodovala nad sto kilometrov cest in nekatere dele popolnoma uničila. Na poplavljenih njivah je ostalo neobrano tri četrtine koruze, pšenice pa je posejane samo 40 odstotkov predvidenih površin. S poplavljenih področij je bilo evakuiranih nad 1000 družim, okrog 10.000 glav živine in občutne materialne dobrine. Po najnovejših podatkih se stanje na poplavljenih področjih zadnje dni občutno izboljšuje, ker je Sava začela upadati, vendar pa so izredni ukrepi obrambe še vedno v veljavi.
B. B.
PARIZ, 5. — Romunski zunanji minister Macovescu je prispel včeraj na dvodnevni obisk v Pariž na povabilo francoskega kolega Sau-vagnarguesa. Gosta iz Romunije bo sprejel tudi predsednik republike Giscard D’Estaing.
tlHIIIIIIIIIMIIMIItlllllllllllHIMIIIinillMIHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIllllUllllllllllllM
PIRATI V SREDOZEMLJU
Gusarski napad na italijansko tovorno ladjo pred Tripolisom
Vzrok «zaplembe» naj bi bilo dejstvo, da lastniki niso še poravnali dolga s turško ladjedelnico, ki je zgradila ladja
ATENE, 5. — Beseda gusar nam po navadi prikliče v spomin pustolovščine znanega angleškega pirata sir Francisa Draka ali pa «podvige» mompracemskih «tigrov», junakov, ki jih je rodila Salgarijeva domišljija, ko je turinski pisatelj počival na pešč-ni ob reld Pad. Nikakor pa Pi si ne mogli zamisliti gusarskega podviga dar.es in to sredi Sredozemlja. Čeprav skrajt.o neverjetno, pa se je vendarle zgodilo: skupina turskih gusarjev je pred nekaj dnevi ugrabila pred Tripolisom italijansko tovorno ladjo «Nico I» in jo zapeljala do Istanbula, kjer jo je policija zaplenila, dokler ne bo sodna preiskava pojasnila skoraj neverjetnega dogodka.
Italijanska posadka, ki so ju gu-sarj; izkrcali sredi Egejskega morja. je dospela danes v Pirej in pripovedovala o neverjetni pustolovščini: Italijanski mornarji so bili izmučeni od dolgih ur, ki so jih piebili na morju v «orehovi lupini» in oii zasliševanja na italijanskem konzulatu in pri načelniku pirejskega pristanišča.
Gusarji so napadli italijansko ladjo opolnoči 31. oktobra, ko je bila «Nico I» zasidrana pred pristaniščem v Tripolisu. Italijanski se je približala turška ladja, s katere so gusarji poskakali na krov «Nico I» kot v starih časih in onesposobili stražarja, 55-letnega Giuseppa Sesto iz Neaplja. Z orožjem v roki so ga nato prisilili, da jih je pelje! do kapitanove kabine. Gusarji, bilo jih je 11, so zaprli posadko
pod palubo in prevzeli poveljstvo ladje. Svojo so privezali za «Nico I» in takoj nato odpluli proti Istanbulu.
V slabi angleščini in s pomočjo kretenj so pirati pojasnili kapitanu Nunzi ante ju Cardamuru, da so zasedli ladjo, ker lastniki še niso poravnali dolga s turško ladjedelnico, ki je zgradila ladjo leta 1965. Polastili so se tudi 200 dolarjev in 35 tisoč lir, ki jih je kapitan hranil v svoji blagajni.
Italijanski mornarji so preživeli tri dni zaprti v podpalubju pod stalnim nadzorstvom gusarjev. Ladijski kuhar je povedal, da v času, ko je pripravljal kosilo, sta ga dva pirata stalno stražila z naperjenimi brzostrelkami.
Nenavadna pustolovščina se je za posadko končala po treh dneh, ko so jo gusarji prisilili, da je zapustila ladjo nedaleč od Evbeje. Mornarje je rešil izvidniški čoln grške vojne mornarice, ki je nemudoma obvestil pristojne grške oblasti o gusarskem nodvigu. V tej zvezi so nekateri grški listi trdili, da ie bila «Nico I» natovorjena z orož-j .1 in razstrelivom, italijanski mornarji pa so vest demantirali: na ladji naj bi bil le tovor marmornih plošč.
Italijanski brodar Nicola Piccinini, ki je lastnik ladje, je kupil «Nico I» pred tremi leti. Prej je bila last grškega brodarja Muzafe-ra Divana, kateremu so jo francoske oblasti zaplenile, ker so na ladji odkrile tovor mamil.
SPORT SPORT SPORI
KOLESARSTVO
V ENOURNI VOŽNJI
Danec Ole Ritter je bil prepočasen
Svetovni rekord mu je ušel za 431 metrov
obrat, ki bi v šahovskem svetu (v vsakem primeru) povzročil pravo senzacijo, zlasti, ker manjka do konca le še šest partij.
ROVIGO, 5. — V okviru medde-želnega turnirja v rugbiju je ekipa Veneta - Furlanije - Julijske krajine zgubila srečanje z združeno e-kipo Piemonta, Lombardije, Ligurije in Emilije s 7:6.
ODBOJKA
PRETEKLO SOBOTO IN NEDELJO
Na ženskem turnirju v Bocnu Bor zasluženo na prvem mestu
Posebno priznanje za Bolčinovo in Jazbečevo
V soboto in nedeljo je bil v Bocnu ženski odbojkarski turnir, ki ga je organizirala domača ekipa AP Bolzano. Udeležila se ga je tudi ekipa Bora, ki je zasluženo osvojila prvo mesto pred Salo Trento, AP Bolzano in Virtusom iz Trenta. Turnir je bil zanimiv, ker se bodo vse ekipe, razen Virtusa, ki nastopa v 1. diviziji, srečale v prvenstvu C lige.
CIUDAD MEXICO, S. — Danec Ole Ritter n{ uspel: svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji je še yedn0 ostal v rokah Belgijca Eddy-ja Merckxa. Ritter je začel svoj poskus v jutranjih urah na olimpijskem dirkališču, ki leži v nadmorski višini 2.240 metrov.
Že takoj v začetnem delu tekmovanja so ure pokazale, da vozi počasneje, kot je vozil Merckx, ko je postavil svoj rekord. Vsi vmesni časi so bili namreč slabši. Pri desetem kilometru je znašal njegov zaostanek že kakih dvajset metrov. 30 km je Ritter prevozil v 36’47”07, medtem, ko so Merckxu pri tej točki namerili čas 36’20”20. Danes je imel torej pri tej točki (v primerjavi s svojim načrtovanim «voznim fedom») cel krog zaostanka.
Ko je kronometer dal znak, da je potekla točno šestdeseta minuta, je bil Ritter 48,739 km oddaljen od starta, t. j. 431 metrov manj kot znaša Merckxov svetovni rekord.
Kljub neuspehu pa Ritter ni bil potrt: «Ne bom prej zapustil te države» je dejal, «dokler ne bom postavil novega svetovnega rekorda v enourni kolesarski vožnji!»
Napovedal je, da bo v petek ponovil svoj naskok na ta svetovni rekord.
V 19. PARTIJI IZZIVALCEV
Karpov-Korčnoj 3:1
MOSKVA, 5. — Sovjetski šahovski velemojster Viktor Korčnoj je danes v finalu izzivalcev svetovnega prvaka zmanjšal zaostanek za svojim nasprotnikom Anatolijem Karpovom. V 19. partiji tega dvoboja je namreč po 41 potezah prisilil Karpova k predaji.
Karpov tako zdaj vodi s 3:1.
Zmaga 43-letnega Korčnoja je močno presenetila vse, ki slede temu dvoboju. Le malo je bilo namreč možnosti, da bi lahko Korčnoj ogrozil 23-letnega Karpova. Zdaj se, seveda, stanje še ni odločujoče spremenilo, vendar pa bi lahko prav ta Karčnojeva zmaga pomenila pre-
..............................................................................
Z. amaterska nogometna liga: Duino — Vesna
Tako danes v pokalnih tekmovanjih
POKAL PRVAKOV
Osmina finala
Olympiakos (Grčija) — Ànderlecht (Belgija)
Fenerbache (Turčija) — Ruch Chorzov (Poljska)
Magdeburg (NDR) — Bayern Miinchen (ZRN)
Leeds United (Anglija) — Ujpest (Madžarska)
Aatvidaberg (Švedska) — Helsinki (Finska)
St. Etienne (Francija) — HAJDUK (Jugoslavija)
Cork Celtic (Irska) — Ararat (SZ)
Prvak: BAYERN MONCHEN (ZRN) — Finale 28. 5. 1975
POKAL POKALOV
Osmina finala
Eindhoven (Nizozemska) — Gwardija (Poljska)
Bursapor (Turčija) - Dundee United (Škotska)
Benfica (Portugalska) — Carl Zeiss «Jena (NDR)
Crvena zvezda (Jugoslavija) — Avenir (Luksemburg)
Austria Dunaj (Avstrija) - Real Madrid (Španija)
Malmoe (švedska) se je že uvrstil v četrtfinale, saj dveh srečanjih premagal Reipas (Finska) s 3.1 in 0.0 Prvak: MAGDEBURG (ZRN) - Finale 14. 5. 1975
POKAL UEFA
Šestnajsti na finala
Amsterdam (Nizozemska) — INTER (Italija)
K61n (ZRN) — Dinamo Bukarešta (Romunija)
Banik Ostrava (ČSSR) - Nantes (Francija)
Dinamo Moskva (SZ) - Dinamo Dresden (NDR)
Fortuna (ZRN) - Rata Ebo Gyoer (Madžarska)
Dnkla Praza (ČSSR) — Djurgadens (Švedska)
Portadown (Severna Irska) — PARTIZAN (Jugoslavija) Mnlenbeek (Belgija) — Twente Eschende (Nizozemska)
VELEŽ MOSTAR (Jugoslavija) — Rapid Dunaj (Avstrija) Atletico Madrid (Španija) - Derby County (Anglija)
Steana Brasov (Romunija) — Hamburg (ZRN)
JUVENTUS (Italija) — Hibernian (Škotska)
Porto (Portugalska) — NAPOLI (Italija)
Real Saragozza (Španija) - Grasshoppers (Švica)
Antwerpen (Belgija) - Ajax (Nizozemska) - povr. kolo 13. 11.
Prvak: FEYENOORD (Nizozemska) — Finale 7. in 21. 5. 1975
V L'tekmi
J"v,'-'qL:5
1:2
2:3
2:1
3:0
1:4
1:2
V 1. tekmi
5:1
0:0
1:1
6:1
0:3
je v
V 1. tekmi 2:1
0:2
2:0
1:1
2:2
0:8
4:2
0:1
1:2
KOŠARKA
Prijateljska tekma v Ljubljani
Tokrat zrnata (65:40) Slovana proti Darwilu
Slovan — -Darwil 65:40 (35:19)
SLOVAN LJUBLJANA: Lončina 2, Mladenič 20, Pajk, Zidar 2, Wedam 15, Petrovič 2, Dušič 6, Prijatelj 7, Zabukovec, Savnik 11.
DARWIL TRST: Trani 3, Vici 12, Stocco 8, Leprini 4, Salvador 2, Riccardi 5, Adami 2, Brancia, Ric-cesi 2, Buonfine 2.
Sodnika: Vičič in Zajec (Ljubljana). Prosti meti: Slovan 5:8, Darwil 2:24. Pet osebnih napak: Pajk (55:29).
Ženska ekipa Darwila iz Trsta, ki jo trenira Mari in ki nastopa v drugi italijanski ligi, je v ponedeljek vrnila obisk ljubljanskemu Slovanu, ki prav tako igra v drugi ligi.
Tržačanke so v Ljubljani nastopile z zelo okrnjeno postavo (odsotne so bile namreč Ginanneschi, Kastner in Angelome). Darwil je tako nastopil izključno z mladinsko postavo, ki pa seveda ni bila kos hitrim in izkušenim domačinkam, med katerimi se je še posebno izkazala Mladenič.
V prvem srečanju v Trstu je zmagal Darwil z 61:37.
NOGOMET '
RIM, 5. — Nogometno tekmo Bayern — Independiente, veljavno za medcelinski pokal, bodo zelo verjetno odigrali v Rimu. Predstavniki obeh društev so se že sestali med seboj in se pogajali za določitev sedeža te tekme. Dosedanja pogajanja niso dala dokončnega rezultata, zato se bodo ponovno sestali v četrtek.
SALA - VIRTUS	3:1
(13, 1, 11, 10)
Čeravno ekipi nastopata v različnih ligah, sta si bili precej enakovredni. Tehnično tekma ni bila na visoki ravni, vendar sta ekipi pokazali veliko borbenost.
BOR — AP BOLZANO	3:1
(g> 9> _5; 14)
BOR: Bolčina, Kuferzin, Kralj, Glavina, Božič, Mesesnel, Jazbec, Jevnikar, Rauber.
Ta tekma je bila brez dvoma najzanimivejša. Obe ekipi sta prikazali prijetno odbojko in večkrat so bili gledalci priča izredno napetim akcijam. Ekipa Bora je bila sicer okrnjena zaradi odsotnosti Praš-Ijeve in Pernarčičeve, vendar so ostale igralke zaigrale zelo požrtvovalno. Trener je poslal na igrišče vseh devet igralk in vse so zadovoljile. V tretjem setu so «pla-ve» zaradi utrujenosti popustile in nasprotnice so z lahkoto osvojile set. Tudi v 4. setu so imele borov-ke težave, vendar so se na koncu zbrale in si zagotovile vstop v finale.
AP BOLZANO — VIRTUS 3:1
(11, -9, 12, 7)
V	finalu za tretje mesto si je domača ekipa z zagrizeno igro zagotovila zmago. Igralke Virtusa so si sicer izbojevale en set, vendar niso mogle kljubovati premočnim nasprotnicam.
BOR — SALA	3:1
(-11, 8, 13, 10)
V	zadnji tekmi so borovke po-
vsem zasluženo premagale ekipo Sale. Igralke so prikazale zadovoljivo igro, ki jo bedo morale v teku priprav še izboljšati, saj je ta turnir dokazal, da bo borba v C ligi enakovredna in ostra. Tekmam je sledilo nagrajevanje, ki je pripravilo Borovkam še dve lepi presenečenji. Sonja Jazbec je kot najmlajša igralka turnirja prejela v dar knjigo. Tanjo Bolčino, kapetana Borove šesterke, pa so proglasili za najboljšo in najpopolnejšo igralko.	Sada
NOGOMET
BUDIMPEŠTA, 5. — V povratnem srečanju osmine finala nogometnega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je danes Ferencvaros remiziral z Liverpoolom 0:0.
Tudi prva tekma se je končala z remijem (1:1), vendar so bili iztočeni Angleži, ker veljajo v primeru izenačenja na tujem doseženi goli dvojno.
* * *
V totem tekrnovanju je kijevski Dinamo (SŽ) premagal Eintracht iz Frankfurta (ZRN) z 2:1 (2:0). Napredoval je Dinamo, ker je tudi v prvem srečanju zmagal (s 3:2).
TENIS
ZA LETO 1976
Davisov pokal: spremembe
RIM, 5. — V četrtek se bo začelo v Rimu zasedanje odbora, ki vodi mednarodno teniško tekmova-
nje za Davisov pokal. Razpravljali bodo predvsem o dveh temeljnih stvareh: o novi formuli tega tekmovanja in pa o finalu Davisovega pokala, ki je letos odpadel.
Medtem, ko ni še nič znanega, kako bodo ukrepali proti Indiji ali Južni Afriki (proti eni bodo morali), ker Indijci zaradi rasizma v Južni Afriki niso hoteli v finalu igrati proti tej državi, pa je osnutek sprememb tekmovanja za Davisov pokal že znan. Predlagali so ga Francozi.
Po tem predlogu naj bi (podobno kot v nogometu) igrali najprej kvalifikacije (predvsem šibkejše «teniške» države), nato pa bi 16 najboljših ekip nastopilo v obdobju 14 dni v določeni državi na finalnem turnirju (nekatere neposredno, brez kvalifikacij), na katerem bi morale odigrati vsaka tudi povratno srečanje. S takim načinom tekmovanja so izrazili soglasje že tudi poklicni teniški igralci, ki i-majo v mednarodnih teniških organizmih vedno večji vpliv.
ŠPORT NA TV
Mladinci: vratar Primorca je odbil žogo, ki jo je proti njegovim vratom poslal barkovljanski napadalec
aiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiinmiiiiiiiiiiiiaiiniiiiiiiuiiiiiiiliiliiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuuniniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMM
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Doslej najslabši nastop Doma
Arte — Dom 97:18 (43:8)
DOM: Čubej 4, Maligoj, Terčič 5, Tomažič, Semolič 5, Brešan 2, Dornik U., Dornik M. 2, Devetak.
ARTE: Vidoz 6, Veronese 10, Urli 21, Marconi 10, Mazzacco 12, Klanjšček 12, Pesarin 20, Stasi 6.
Dom je v ponedeljek doživel svoj tretji zaporedni poraz v letošnjem prvenstvu «pomlad». Tokrat je oil njegov nasprotnik goriška ekipa Arte, ki sodi med favorite tega prvenstva. Domovci so že pred tekmo pričakovali poraz, toda nihče ni računal, da bo razlika v koših tako visoka.
V resnici so Domovi igralci tokrat odigrali svojo najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Napravili so mnogo napak, bodisi v o-brambi, bodisi v napadu, še zlasti pa jim ni šlo pri metih na koš. «Belo-rdečim» je kmalu zmanjkalo še tiste borbenosti, ki je bila v prejšnjih tekmah njihovo najboljše orožje. Nasprotniki so tako brez prevelikega napora z lahkoto dose-gli visoko zmago.
Domov voditelj Vili Prinčič nam je o tej tekmi povedal: «Fantje so danes prezgodaj vrgli puško v koruzo, sicer bi lahko mnogo več naredili. Mislim, da bo treba še veliko dela, da bomo dosegli res dobre rezultate.»
Marko Marinčič
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Nogometno tekmo Velež - Rapid, veljavno za pokal UEFA, bo jugoslovanska televizija prenašala danes, z začetkom ob 16.30. Tekma bo na sporedu v Mostarju.
* * *
To tekmo bo v registriranem posnetku predvajala tudi TV
Koper ob 20.30.
* # *
Tiskovni urad RAI sporoča, da bodo danes ob 21.20 prenašali po 2. radijskem sporedu nogometno tekmo Porto - Napoli, vmes pa bodo vložki iz
srečanja Juventus - Hibernians. * * *
Na 1. italijanskem TV sporedu bo v okviru današnje oddaje «športna sreda» ob 21.45 prenos boksarskega srečanja Pizzoni - Usai, veljavnega za naslov italijanskega prvaka lahke kategorije.
Olimpija je poslala
štiri gole
v mrežo
Za Primorje zmaga (mladinci) in poraz (naraščajniki)
Olimpija — Pellicana 4:0
OLIMPIJA: Kante, Race, Štoka, Pertot, Bukavec, Bezin, Živec (K. Milič) Blažina, Milič M., Verginella, Germani.
PELLICANA: Štolfa, Orfano, Rovina, Kert, Giombetti, Suplina, Messina, Pennone, Guidolin, Parodi, De Lorenzo.
STRELCI: v 40. min. p.p. Bukavec, v 22. min. d.p. Verginella, v 35. min. Blažina, v 40. min. Germani.
V srečanju z novoustanovljenim moštvom Pellicana je ekipa iz Gabrovca slavila svojo prvo zmago. Končni rezultat jasno priča, da so bili domačini precej boljši in so zasluženo pobrali obe točki. Kljub temu posel za Olimpijo ni bil med najlažjimi.
Prvi polčas se je končal s tesnim vodstvom enega gola, kar je bito premalo za gotovo zmago. O-limpijini napadalci so tudi tokrat preveč grešili, tako da jim kljub očitni premoči ni uspelo dati zadetka vse do 40. minute p.p. Gol
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Borovi košarkarji na četrtem mestu po 3 kolih promocijskega prvenstva
Najboljši Borov strelec je Robi Klobas, ki je v treh tekmah dal 72 točk
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci niso uspeli v 4. kolu poskrbeti svojim navijačem za presenečenje. Libertas TS je bil zanje premočan nasprotnik. Po tekmi je trener Libertasa Prodi dejal: «Čestitam vašim fantom, ki so s požrtvovalnostjo nadoknadili veliko razliko v koših. Odkrito pa vam po-
vem, da smo mi odigrali eno najboljših tekem, kar jih pomnim.»
«Žal,» pravi Francia, Borov košarkar, «prav vsi igrajo najboljše tekme proti Boru .. .»
Veliko presenečenje 4. kola je tesna zmaga Radicija v Vilešah, kjer so Goričani šele po podaljšku premagali ekipo Viilesse s tremi

' - h

ri ff , J
*
. I
" W «lifa

2. AL: derbi Primorje — Juventina je bil v nedeljo osrednji nogometni dogodek v tem prvenstvu
točkami razlike.
Borovci so trenutno v lestvici na 4. mestu, treba pa je omeniti, da so v treh kolih igrali kar proti dvema favoritoma za končno zmago (proti Radiciju in Libertasu iz Trsta).
Izidi 3. kola
Grado — Viilesse	59:6-1
Lib. TS — Lib. Barkovlje 55:53 Radici Arte GO — Bor 69:66 Počitek: Umanità Gorica
Izidi 4. kola
Bor - Libertas TS 77:90 Umanità — Grado	68:63
Viliesse —- Radici Arte 60:63 Počitek: Libertas Barkovlje Lestvic 3
Radici Arte GO	4	4	0	289 223	8
Libertas Trst	3	3	0	235 186	6
ViUesse	4	2	2	250 309	4
Bor	3	1	2	260 221	2
Lib. Barkovlje	3	1	2	177 195	2
Umanità GO	3	1	2	162 211	2
Grado	3	0	3	249 289	0
Prihodnje kolo (10. 11.)
Bor — Umanità Gorica (10.30), Libertas Barkovlje — Viilesse, Radici Arte Gorica — Libertas Trst. Počitek: Grado.
Borovi strelci
Klobas 72, Sosič 44, Fabjan 31, Ambrožič 29, Kraus 24, Guštin 17, Škrk 16, Koren 15, Vatovec 9 in Kralj 3.
je dosegel branilec Bukavec, M je pri prostem strelu odlično našel prazen prostor v kazenskem prostoru, prejel žogo in od blizu premagal vratarja. Zadetek je dobro vplival na domačine, ki so v drugem polčasu zaigrali mirnejše in učinkovitejše. V 22. minuti je po lepi podaji M. Miliča Verginella drugič zatresel mrežo gostov. Nasprotniki so proti koncu tekme popustili, medtem ko se je Olimpija razigrala in dala še dva zadetka v 35. min. z Blažino in v 40. min. z Germanijem.
OG
MLADINCI
Primorje — Barcola 3:2 (1:0)
PRIMORJE: Purič, Čok, Kralj, Trobec, Kapun, Persi, Verša, Mae-strotti, Albi, Milič, Schilleo, 13 Claudio.
BARCOLA: Zini, Žaro, Ginanneschi, Scherli, Rustia, La Bianca, Cisek, Tiziani, Lupi, Tominich, Cianchetta.
STRELCI: v 19. min. p.p. Verša, v 15. min. d.p. Cisek, v, 19. min. Lupi, v 25. min. Milič, v 36. min. Žaro (avtogol).
Mladinska ekipa Primorja je po predvidevanju odpravila Barcolo. Primorje je že v uvodnih potezah pokazalo, da meri na celoten izkupiček in je že v 19. min. p.p. bilo v vodstvu. Čeprav se je prvi polčas zaključil z edinim zadetkom je bilo opaziti premoč domačinov.,
V	nadaljevanju so naši nogome taši nekoliko popustili, Tržačani so izkoristili negotovost v obrambi Primorja in v nekaj minutah izenačili ter nato podvojili. Po tej hladni prhi so «rdeče-rumeni» nekoliko u-redili svojo igro, gradili akcijo *a akcijo in bili uspešni še dvakrat
H. V.
NARAŠČAJNIKI
Supercaffè — Primorje 5:0 (4:0)
SUPERCAFFE’: Caraffa, Bidoli, Ziani, Parovel, Melon, Fabian, Cracovia, Pisacco, Milani, Giovannini, Stricca.
PRIMORJE: Bresciani, Laurenčič, Rupel, Giullini, Bezin, Briščik, Lan-za, Terčič, Adamič, Štoka, Zampa, 13 Puntar.
STRELCI: v 12. in 21. min. p.p. Milani, v 24. min. Giovannini, v 28. min. Stricca, v 18. min. d.p. Cracovia
SODNIK: Rizzotti iz Trsta.
Tudi tokrat so naraščajniki Primorja odšli z igrišča poraženi. Sam rezultat priča, da je bil nasprotnik močnejši od «rdeče - rumenih», ki so se izkazali le v uvodnih minutah drugega polčasa.
V	prvem delu igre so domačini popolnoma gospodarili na igrišču in pritisnili geste na njihovo polovico igrišča. Padli so kar štirje goli. Do petega zadetka je prišlo sredi drugega polčasa.
Od naših fantov se je tokrat najbolje izkazal Terčič.
H. V.
---- Janko Pera!
UMIRAJOČI
= CAS »■ =
«Menda ti je jasno, da sem že opredeljen, če bd mi Stanìslawski ne bil odsvetoval, bi že bil pri partizanih. Toda okrevanje mi je bilo v resnici potrebno. Ti si lahko sicer misliš, kar hočeš, ampak res je, da so mi bili živci popolnoma odpovedali. No, zdaj je z menoj v redu.»
«Zakaj se mi opravičuješ zaradi živcev? Vem, da so v vojni trenutki, ko ti živci odpovedo, če je le kaj človeškega v tebi. Le nemške in domače zveri vztrajajo pri zločinih, ki jih počenjajo. Prav je, da se prej pozdraviš, kajti pri partizanih ne bo lahko.»
«Ampak nisi mi še povedal, kako si prišel v partizane in zakaj si se znašel spet tu?»
Povedal mi je zgodbo, ki bi jo verjel le tisti, ki je Toneta poznal. Kaj takega se je lahko posrečilo samo njemu. Le on je bil zmožen takih dejanj, kajti samo njega je še vedno spremljala nerazumljiva sreča.
«Kot veš, sem bil že lani spomladi izbran za posebne naloge. Določili so me, da pojdem z angleško vojaško misij'o k četnikom v Jugoslavijo. Za odhod smo bili pripravljeni že v mesecu maju. Potem so začeli nekaj zavlačevati in omahovati, ali naj bi misijo poslali ali pa poklicali nazaj še tiste, lu so že bili pri Mihailoviču. Četniško izdajstvo je bilo namreč zaveznikom vedno bolj očitno. Zgodilo pa se je, da so nas
namesto v Jugoslavijo prepeljali iz Palestine v Anghjo, v Eastbom. Tu smo čakali na nadaljnji ukaz, medtem pa krepko vadili, da ne bi izgubili kondicije. Avgusta so se te razmere vendarle za toliko spremenile, da sem z nekim angleškim majorjem izskočil k partizanom, namesto k četnikom. To sicer ni bilo docela po mojem načrtu, kajti brž ko bi prišel v Jugoslavijo, bi sam pobegnil k partizanom. Tako pa sem bil kar službeno poslan prav k partizanom.
Vse do oktobra sem bil za tolmača majorju iz angleške misije pri vrhovnem štabu. Medtem sem vzpostavil stike s Španci, se pravi s tistimi partizanskimi voditelji, s katerimi sem bil skupaj v Španski revoluciji in ki zdaj zavzemajo pomembne in odgovorne položaje v narodnoosvobodilnem gibanju Jugoslavije. Z njihovim sodelovanjem smo naredili načrt, kakšne naloge bom prevzel, brž ko me major ne bo več potreboval, oziroma me naši doma ne bodo prehudo pogrešali. Medtem se je namreč angleška misija pri vrhovnem štabu povečala z drugimi ljudmi. Na lepem sem kar izginil, in zdaj sem tu, kot vidiš. Toda tu sem pod drugim imenom, zato sem se bal, da bi tisti tvoj poročnik z dolgimi lasmi in črnimi očmi ne zvedel za moje pravo ime. Saj veš, da sem za Angleže dezerter in nič drugega.»
«Vražjo srečo imaš. moram reči. Ko bi se te le dolgo držala! V teh časih pride vsakomur prekleto prav. Vendarle ne morem še najti zveze s tem, zakaj si pravzaprav prišel sèm. Bi smel zvedeti?»
«Deloma ti lahko povem. Nisem sam. Sèm je prišlo tudi nekaj pomembnih partizanskih osebnosti. Eni so prišli zaradi zdravljenja in so tu v Kairu v bolnišnici. Drugi pa se prav te dni tajno razgovarjajo v Aleksandriji z zavezniškim poveljstvom za Sredozemlje o vojaški pomoči jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski in o medsebojni uskladitvi vojaških operacij. Najbrž si v svoji zaljubljenosti slep kot divji petelin, da ne vidiš, kaj se dogaja okrog tebe.»
«Mi boš že oprostil. Tone, ampak zaljubljen nisem. Tu, v Egiptu, sem šele kakih petnajst dni in črnookega poročnika v krilu poznam nekaj več kot deset dni. Dobra prijatelja sva si, to je res. Za zaljubljenost pa niso pravi časi. Vsaj zame ne.»
«Še vedno si enako občutljiv. Pozabi na to! Ampak v nalogi, ki jo moram še opraviti, mi lahko učinkovito pomagaš, če si seveda pripravljen pristopiti k patizanom. Če pa nisi, se kar zdajle posloviva Nikomur ne omeni, da si me videl. Bolje bo zate, da se ne vmeš domov, če si ne misliš pripeti na kapo peterokrate zvezde.»
«Kaj pa govoriš? Sam dobro veš, da sem za to in da bi umrl, če bi ne imel vere, če bi ne imel upanja, da se vmem domov. Sam veš, zakaj sva prostovoljno šla v gardni bataljon, in znano ti je tudi, kakšni nagibi so me privedli v komandos.»
«No, no, nikar se ne jezi. Saj vem, kako je s tabo. Vem, kako komaj čakaš, da bi jo mahnil domov in da ti ni vseeno, kdo bo doma ukazoval. Zavedati pa se moraš, da gre pri nas za revolucijo. Spet moram reči, da je imel Stanìslawski prav, ko ti je dopovedoval, da ni čisto vseeno, kje in kod si se boril proti Nemcem. Revolucija zahteva jasno opredelitev.»
«Veš kaj, predlagam ti, da preideva k stvari. Povej mi, kaj moram storiti in v čem potrebuješ mojo pomoč. Pomagaj, svetuj mi, kako se lahko čimprej pridružim partizanom.»
«Prav imaš. Ne vem, koliko si na tekočem. Morda pa veš, da je jugoslovanska kraljevska vojska na Srednjem vzhodu v razsulu. Gardni bataljon, v katerem sva nekdaj služila tudi midva, je skoraj v celoti prestopil k partizanom. Enako je z letalci. Eskadrilja v Tobruku je z oficirji vred za Tita. Uprli so se tudi mornarji v Aleksandriji. Od kraljeve telesne straže se jih je sedemnajst od dvaindvajsetih odločilo za Tita.»
«Neverjetno! Čudovito!»
«Da. In kar je še lepše, vsi ali skoro vsi Primorci, ki so služili v teh enotah, so se opredelili za Tita. Primorcev
pa je v njih več kot sedemdeset odstotkov.»
«In kje so ti fantje? Kakšna je moja naloga?»
«Tvoja naloga bi bila prav v tem, da jih obiščeš. Britancem ni ta odločitev naših fantov prav nič všeč. Internirali so jih v Gimeifi, blizu IsmaiUje, saj veš, kje je to. Tam smo imeli tiste naporne vaje, če se spominjaš. Torej na kratko. Tvoja naloga bi bila, da jim poveš, da naš vrhovni štab ve za njihovo odločitev in da se prav zdajle pogaja z zavezniškim poveljstvom za Sredozemlje. Gre za to, da jih osvobodijo, jih primemo oborožijo in prepeljejo v Jugoslavijo, v boj proti osvajalcem. Povedati jim boš moral, naj potrpijo, saj ne bo dolgo, ko bodo Afriko zapustili. Dal ti bom nekaj gradiva, da se podrobneje seznaniš s cilji našega boja. Prebral ga boš, ko boš sam.»
pa mi je pojasnjeval. Njegovo pripovedovanje me je tako navdušilo, da sem vztrajal, naj bi skupaj izdelala tudi načrt, kako bom prišel k partizanom. Dobil sem občutek, da se končno le približujem cilju. Pred seboj sem imel še kakih deset dni okrevanja, potem pa bi moral spet na fronto, če bd zdravniška komisija ne sklenila drugače.
Toda ko bi prisped v Italijo, bd namesto v enoto, kateri sem pripadal, odšel v Bari, na poveljstvo baze NOVJ. S Tonetom sva se dogovorila, da bom, medtem ko bom še na okrevanju, obiskal fante v Gineifi. Tone pa bi mi pripravil pismo za partizansko bazo v Bariju in v njem še posebej priproročil, naj me čimprej pošljejo na Vis ali na kak drug otok, in sicer še preden bi me britansko poveljstvo pogrešilo. Sporazumela sva se tudi, da bom svoje poveljstvo pismeno obvestil tik pred odhodom ladje na Vis, da bi me ne imeli za navadnega dezerterja. Takšen način pobega k partizanom sva izbrala, ker je bil naj preprostejši, če bi namreč v rednem postopku zaprosil svoje poveljstvo, bi mi prav gotovo delali
vse mogoče težave.	. ,	_	,
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletne 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	novembra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljani,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ptl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
CVETJE NA GROBOVE IN SPOMENIKE PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU
Zbor «V. Vodnik» poje med svečanostjo pri spomeniku v Dolini
Mlada šolarja pri spomeniku na Proseku
Pred spomenikom padlim v Boljuncu
Med svečanostjo pri spomeniku pri Domju	Polaganje vencev k spomeniku v Borštu	Pred spomenikom v Pevmi na Goriškem
r

Pred spomenikom v Zgoniku
V vsem slovenskem zamejstvu od Korošcev v Miljskih hribih do Matajurja v Beneški Sloveniji, v preteklih -dneh ni bilo partizanskega groba ali spomenika, na katerega ne bi roka slovenskega človeka odložila krizantemo v hvaležen spomin tistim, ki so darovali svoja življenja, da bi nam bilo lepše, boljše, pravičnejše, svobodneje. Krizantema je bila v tistem trenutku simbol ne le ču-
stev naših slovenskih ljudi v zamejstvu, bila je mnogo več: bila je izraz zvestobe velikim idealom in ciljem, za katere so se borili in padali naši ljudje v NOB. Še več, bila je simbolični dokaz zavesti naših ljudi, da boj za svobodo in za pravično družbo nikoli ne more biti do kraja izbojevan in da vsak rod sprejema nase naloge, ki mu jih narekuje njegov čas. Katere so te naloge
danes? Grozeča nevarnost prevratniških namenov v državi, ki je stopila v ospredje prav v teh dneh, kliče k budnosti vse, ki te zavedajo, da bi fašizem, v kakršnikoli obliki, hotel ponovno zasužnjiti državo in v njenih mejah tudi in še zlasti našo narodnostno skupnost. Aktivna budnost: to je velelnik časa, to je vsebina letošnjih krizantem na ,5 grobovih naših padlih!
Polaganje venca na ploščo v Ul. M. D'Azeglio
Na skupnem grobu padlim na Katinari
Slovenski izseljenci iz
Benečije na srečanju emigrantov iz Furlanije-Julijske krajine v Zuerichu
Ado Kont govori na zboru Zveze slovenskih izseljencev iz Benečije Deželni sekretar ERAPLE/ACLI Gino Dessi podaja uvodni referat na srečanju emigrantov naše dežele
V Švici sta bila v preteklih dneh dva pomembna dogodka, ki v živo zadevata izseljence iz Furlanije - Julijske krajine, posebej pa še slovenske izseljence iz vasi Beneške Slovenije, ki živijo bodisi v Švici, bodisi v drugih zahodnoevropskih državah, zlasti v Belgiji in Franciji. Najprej je bil v petek v Zuerichu sestanek glavnega odbora Zveze slovenskih izseljencev v Švici, nato je bilo v soboto in nedeljo, prav tako v Zuerichu, vseevropsko sre-
čanje izseljencev iz naše dežele. Na prvem sestanku so člani vodstvenega organa naših beneških izseljencev pregledali sedanji položaj izseljencev v posameznih državah v zvezi z gospodarsko krizo in grozečimi odpusti, posebej pa so preučili tudi potrebe kadrovskih sprememb in reorganizacije znotraj organizacije same. Preučili so tudi možnosti ponovnega izhajanja svojega glasila «Emigrant». Posebej pa so razpravljali tudi o položaju doma v
Beneški Sloveniji, zlasti v zvezi z delovanjem kulturnih organizacij in pa s pripravami za morebitni povratek, v tujini z dela odpuščenih emigrantov, v domače kraje.
Na drugem srečanju pa so obširneje zajeli vso problematiko emigracije iz naše dežele, tako furlanske kot slovenske. Do izraza je prišla tesna in usodna povezanost problematike enih in drugih, kar jim tudi narekuje skupno nastopanje in ukrepanje. Obravna-
vali so evropsko gospodarsko krizo in njene posledice za emigrante, neuspeh ksenofobske gonje proti tujim delavcem v Švici in nezadostnost ukrepov naših deželnih in državnih oblasti v korist emigrantov. Posebej pa so slovenski predstavniki iznesli tudi pereče vprašanje zaviranja narodnostnega izživljanja beneških Slovencev v domovini. Na četrti strani današnje številke objavljamo skupno izjavo emigrantov na tem srečanju.