informativni lasilo ravenskih železa rje RAVNE Leto XXII Ravne na Koroškem, 14. junija 1985 Št. 6 Za dobro delo ni plafonov Naši mesečni cilji so se od jeptembra lani dvignili za več k°t sto odstotkov. Ker so se dolarski v primerjavi z dinarskimi mnogo manj, je prvi od-pvor na vprašanje, zakaj ta- ko, bil, precej na dlani. Sicer pa je 0 mnogokrat pojasnjeno, da Pfisluženi denar nikakor ne gre Samo za pokrivanje stroškov P°slovanja in za osebne do-°dke, ampak da moramo obvezno vsak kvartal ustvariti ak dohodek, ki ne bo pokril samo obveznosti do družbe, temveč bo omogočal tudi nadaljnjo rast železarne, nadomeščanje izrabljenih strojev z novimi, posodobitve, da o investicijah niti ne govorimo. Skeptični glasovi pravijo, da ima vsaka stvar svojo mejo, svoj plafon. Ko ga dosežeš, ne gre več naprej. To je res, a vendar samo delno, le v fizičnem smislu. Količine izdelanih proizvodov so gotovo omejene z zmogljivostmi naprav in ljudi. Ni pa to res, kadar gre za prizadevanja druge vrste. Ker vemo, da za pamet ni plafonov, jih torej ni za prizadevanja, da bi iste količine delali bolj kvalitetno, da bi delali bolj varčno in gospodarno. Pogosto pa tisti, ki svarijo pred plafoni, v isti sapi tudi tarnajo, da bi potrebovali za boljše delo nove stroje, da bi morali modernizirati to in ono. In je vendar jasno: več ko bomo z doseženimi cilji ustvarili dohodka, več bo tudi možnosti, da se bomo posodobili. Ondan smo zvedeli, da je cena nekega našega izdelka enkrat višja kot na zahodnem in vzhodnem trgu. Kakšna prilož- nost, da se več kot le zamislimo nad tem in kako velika naloga, da storimo vse, da jo nižamo tako dolgo, dokler ne bo zanimiva za dolarskega kupca in za nas. Nihče nam ne brani, da bi se organizirali čimbolj racionalno. Ni plafonov za boljšo koordinacijo, za skrbnejše delo, za resno osredotočanje na delo vsak dan. Dobri obrtniki so bili zmeraj ponosni na svoje izdelke. Kdo nam brani, da bi bili naši izdelki mojstrski? Ko pa pogledamo stvari s te plati, smo nenadoma pri geslih, ki jih tako dobro poznamo iz (Nadaljevanje na 2. str.) OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1985 j. Ob občinskem prazniku 15. maju je skupščina občine Ravne na boškem podelila občinske nagrade in priznanja za leto 1985. Občinske nagrade so dobili: Milan DOBO višek za pomembne dosežke na gospodarskem j^lročju, za uspehe pri vzgoji mladih strokovnjakov in razvoju me-Urffije ter za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo. DIMITRIJE TOPALOVIC za nenehno negovanje vrednot in izro-narodnoosvobodilnega boja in prenašanje teh izročil na mlajše jjcl°ve, za stalno krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi narodnostmi ter dolgoletno družbenopolitično delo. .FRANC ZAJEC za dolgoletno prostovoljno delo v družbenopolitič-h in družbenih organizacijah, za uspešno delo na področju krajevne hiouprave in za razvijanje toplih medčloveških odnosov. Priznanja občine Ravne na Koroškem so dobili: - MOŠKI PEVSKI ZBOR »FUŽINAH« KUD Prežihov Voranc Ravne u Koroškem za dosežene uspehe na področju zborovskega petja, za rtfbcšno predstavljanje kulturnega utripa naših krajev v širšem zK^ em prostoru dn zamejstvu ter za vzgojo mladih ljubiteljev £°vskega petja. dr, .ORTNO DRUŠTVO »FUŽINAR« RAVNE NA KOROŠKEM za Vc,v^.ene izjemne tekmovalne uspehe, za častno zastopanje občine na Siri tekmovanjih, za vzgojo športnikov vrhunske kakovosti ter amaterskega športnega duha. ft.KORošKI ZDRAVSTVENI DOM, TOZD ZDRAVSTVENI DOM JtVNE NA KOROŠKEM za uspešno uveljavljanje samoupravljanja, vJ?*okovno rast in širjenje storitev in za uspešno uveljavljanje prelive v zdravstvenem varstvu delovnih ljudi in občanov. DJNA POŠTA 3868 MARIBOR za dolgoletno uspesno sodelovanje Wra2voju infrastrukture v obmejnih predelih občine ter za krepitev ^tva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. PrJ^hipščina občine Ravne na Koroškem je ob letošnjem občinskem doi^n*ku in 40-letnici osvoboditve imenovala Gregorja Klančnika, “°letnega direktorja Železarne Ravne, za častnega občana. čestitamo! Naše delo v aprilu Aprila smo presegli predvideni plan skupne proizvodnje za 7,3 odst., v kumulativi 4,5 odst. Še bolj spodbudna pa je visoka prekoračitev odpreme 21,5 odst., v kumulativi 19,3 odst. Temu primerno je bila presežena tudi fakturirana realizacija 27,4 odst., v kumulativi 8,2 odst. Zaostali pa smo pri izvozu pri dolarjih za 12,3 odst., v kumulativi 3,2 odst., pri dinarski vrednosti 11,6 odst., v kumulativi 9,5 odst. Na domačem trgu smo vrednostni plan presegli za 37,0 odst., v kumulativi 12,6 odst. SKUPNA PROIZVODNJA V JEKLARNI so predvideni plan presegli za 7,3 odst., kljub dvodnevnemu mirovanju 251 EOP zaradi montaže odpraševal-ne naprave. Nekaj časa je mirovala tudi 7/401 EOP zaradi remonta grabilca na pripravi vložka. Dalj časa pa so mirovale vse manjše peči v stari topilnici zaradi pomanjkanja naročil, ki je posledica rekonstrukcije v Jeklo-livarni. Zaloge so bile zadovoljive, le na začetku meseca je primanjkovalo Ni, tudi dobava FeCr je bila sprotna, a vendar ne v zadostnih količinah, tako da ni možno redno izpolnjevati predvidenega programa, kar vpliva na povečanje stroškov in neenakomerno delo v Jeklarni. Kvaliteta jekla je zadovoljiva. JEKLOLIVARNA je v aprilu delala v izjemno težkih pogojih, saj je bila zaradi rekonstrukcije v celoti ustavljena strojna ka-lupamica in stroji demontirani. Zaradi tega so povečali število izmen v težki kalupamici in livarni posebne litine. Zaradi zelo kompliciranega asortimenta in pričakovanih težav pri prehodu na nov režim dela so v tozdu dosegli 97,0 odst. predvidenega mesečnega plana, v kumulativi 92,8 odst. V VALJARNI so presegli predvideni plan skupne proizvodnje za 11,4 ost., v kumulativi 6,5 odst. Na težki progi je bil predvideni plan presežen za 12,8 odst., na srednji progi 11,6 odst., na lahki progi pa so zaostali za 19,8 odst. Vzrok zaostanka je predvsem v valjanem asortimentu ter izpadu ofag peči. Naprave na težki progi so v zelo slabem stanju, kar močno vpliva na kakovost, pred- vsem pa na obliko valjanih gredic. April je bil v KOVAČNICI dokaj ugoden mesec. Plan je bil presežen za 3,2 odst., v kumulativi 3,7 odst. Zastojev ali drugih večjih okvar v proizvodnji ni bilo. Dostava ingotov iz Jeklarne je potekala dobro, problem pa so še vedno korenike, ki se ne režejo, ter občasno pomanjkanje fe-rolegur v Jeklarni in neredna dobava gredic iz Valjarne. V JEKLOVLEKU so predvideni plan dosegli 89,7 odst., v kumulativi 87,5 odst. Zaradi okvar je bilo na strojih precej zastojev. Količina vložka je bila zadovoljiva, problem je bil le zagotavljanje terminskih obveznosti za izvoz in domači trg. Proizvodnja v ORODJARNI je potekala brez večjih težav, plan je bil presežen za 5,8 odst., v kumulativi 21,3 odst. V STROJIH IN DELIH so zaostali za predvidenim planom 18,8 odst., v kumulativi 4,1 odst. Pri tem je zaostala predvsem proizvodnja stiskalnic in valjev. V INDUSTRIJSKIH NOŽIH so zaostali pri proizvodnji nožev za 7,6 odst., pri brzoreznem orodju je bil plan dosežen 100 odst. Težave v PNEVMATIČNIH STROJIH so predvsem v tem, da so serije naročenih izdelkov vedno manjše, asortiment pa se širi. Pri tem je bil predvideni plan presežen za 4,6 odst., v kumulativi zaostanek 4,1 odst. V VZMETARNI predvidenega plana niso mogli realizirati zaradi neugodnega asortimenta ter proizvodnje lahkih vzmeti za izvoz. Tako je bil plan dosežen le 81,9 odst., v kumulativi 79,6 odst. Tudi vsi zunanji tozdi so delali v okviru svojih zmogljivosti. Pri tem so bili zelo uspešni v TRO, plan je bil presežen za 33,3 odst., v kumulativi 24,7 odst. Plan so še presegli v KOVINARSTVU za 1,7 odst. in BRATSTVU 7,2 odst., v ARMATURAH pa so zaostali za 9,0 odst. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU V aprilu je potekala prodaja na domačem trgu dokaj uspešno. Količinski plan je bil presežen za 29,3 odst., v kumulativi 23,7 odst., v vrednosti pa 37,0 odst., v kumulativi 12,6 odst. Za količinskim planom so zaostali tozdi Jeklolivarna, Industrijski noži, Pnevmatični stroji, Vzmetarna, Kovinarstvo in Bratstvo, za vrednostnim pa Industrijski noži, Pnevmatični stroji, Kovinarstvo in Bratstvo. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, naročil primanjkuje le v Strojih in delih za stiskalnice ter stroje za predelavo. NABAVA Dohod in zaloge starega železa so se v aprilu normalizirale. Do večjih zastojev je prišlo na pripravi vložka zaradi okvare gra-bilca za iztovarjanje vagonov. Več vagonov je bilo treba tako preusmeriti na terminal v Mariboru. Delno se je izboljšala tudi oskrba s ferolegurami, vendar še IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V aprilu je znašal izkoristi delovnega časa 82,19 odst. Odsot; nosti z dela 17,81 odst. Odsotnost' so bile razdeljene takole: — letni dopust 5,53^ — izredno plačani dopust 0,61 — službena potovanja 0,40 • — prazniki — bolezni — druge plačane odsotnosti — neplačane odsotnosti — ure v podaljšanem delovnem času 3,921 6,16 1,05/ 0,11/ 0,33/ redno primanjkuje želenih koli' čin, ki jih zahteva tozd Jeklarn3 Od ostalih pomožnih mater'" alov so trenutno najbolj probk' matična orodja za obdelavo k«' vin. Tržišče je brez zalog, a zarf di zelo širokega asortimenta j3 ker potrebujemo relativno maj k ne količine, jih ne moremo z3" gotoviti pri proizvajalcih, če r naročila že sprejmejo, so običaj' no vezana na zelo dolge dobava3 roke. Na tržišču je sicer nek3' uvoženega orodja, vendar je kV3' litetno zelo slabo. DOSEGANJ* PLANSKIH OBVEZNOSTI V APRILU 19B5 r (Nadaljevanje s 1. str.) časopisov: zdravo gospodarstvo bomo dosegli samo s kvaliteto, z večjo produktivnostjo, z vgrajevanjem znanja v izdelke. V tujini bodo naši proizvodi iskani, če bodo prvovrstni. Zato ostaja slejkoprej neizpodbitna resnica: za domiselnost, kvaliteto, skrbnost in ljubezen do dela ni nobenih omejitev in nobenih plafonov. ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA TON ODPREMA TON FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN IZVOZ % IZVOZ DIN DOMAČI TRG DIN apri I kumul. opri 1 kumul. apri 1 kumul. apri 1 kumul. apri 1 kumul. apri 1 kurn*^, JEKLARNA 107,3 105,4 - - - - - - - - - ' j JEKLOLIVARNA 97,0 92, 8 92,6 96 , 8 108, 1 96,5 131,6 121,2 132,7 115,4 104,6 93,B VALJARNA 111,4 106 ,5 131 ,9 130,6 158,6 122 ,4 87, 5 94 ,9 88,1 88,0 1 78,4 132,' KOVAČNICA 103,2 103 , 7 119 ,8 119 ,0 140,2 115,5 111,7 111,8 112 ,0 103,2 146 ,2 118,' JEKLOVLEK 89, 7 87,5 102 ,8 90,8 112,8 90,2 73,0 97,5 73, 7 90, 1 119,3 90, ' ORODJARNA 105, 8 121,3 108, 5 143,3 134,6 120,8 - - - - 127,0 117,° STROJI IN DELI 81,2 95 ,9 102 ,8 92,6 124,6 110,5 104,3 134 ,5 10 5,5 126,3 130 ,5 105,6 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 92 , 7 93,6 68,0 89,4 83,0 93,3 68,2 86 ,4 68,7 80 ,8 91,4 100,l - GREDICE - 77, 1 - - - - - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 49, 7 86,0 72,3 9 3, 1 82,5 93,5 68,2 86,4 68,7 81, 1 90,5 100, 7 PNEVMATIČNI STROJI 104 ,6 95,9 89,4 90,3 96 ,9 117,4 70,5 102, 7 90 ,7 10 3,5 97,0 117,* VZMETARNA 81 ,9 79,6 80 ,2 82,3 108,0 9 5,4 56 ,0 60,2 51,5 5 6,2 115,3 100,* TRO 133,3 124 , 7 115,1 123,5 118,7 11 7,4 44,9 75,2 4 3,2 68, 5 140, 3 131,} KOVINARSTVO 101,7 93,0 100,3 91,1 96,3 78,5 233,2 73,3 229 ,8 72,3 89 ,4 78 ARMATURE 91,0 69,9 66,0 51,5 76,4 64,9 37,3 22,1 41,9 23,3 130, 7 1J0j^ BRATSTVO VARVARIN 107,2 96,0 54,0 76,2 60,2 82,4 - _ 60 ,2 KALILNICA - - - - 2 75,3 164,4 2 75,3 I64j*^ STORITVE DRUGIH TOZD,DS - - - 39,2 73,3 - _ _ 39,2 73^y DELOVNA ORGANIZACIJA 107, 3 104,5 121,5 119,3 127,4 108,2 87, 7 96,8 88,4 90,5 137,0 ljij) OSKRBA Z ENERGIJO V aprilu je bila dobava primarnih energetskih medijev ra-butan-propana zadovoljiva. *~°t dobava je bila oskrba vseh Porabnikov s primarno energijo o°bra. Redno pa so bili oskrbo-ani tudi vsi porabniki s sekun-arno energijo. Poraba energije in goriv na 'r*Ku železarne je bila v aprilu 'odšteta prodaja): ~~ elektro energija 21,957.658 kWh " zemeljski plin 4,698.223 Srn’ ~~ butan — propan 28.014 kg ~~ mazut 675.950 kg " koks 11.000 kg ~~ karbid 13.770 kg ~~ »cetilen 330 m3n ~~ argon 2.226 m*n ~~ hladilna voda 1,461.311 m1 Na področju črne metalurgije ,e srečujemo s težavami pri do-avi debele pločevine in žice za Problematični pa so tudi Polproizvodi za poseben program, ieiH S0 šestoglata jekla, cevi in Jeklene krogle. Težave nastajajo Predvsem zaradi tega, ker se do-kov^elj* ne držijo dobavnih ro- , Zaradi povečanja porabe solne Jsline se že čuti pomanjkanje le-te, saj dobavitelji z obstoječimi kapacitetami ne zmorejo dodatnih količin, ki jih bomo potrebovali. UVOZ Kot smo pričakovali, se slaba situacija na področju dobav kroma in niklja nadaljuje. Domače dobave kroma so neredne in nezanesljive, iz uvoza pa v kratkem času zaradi pomanjkanja deviz ne moremo zaključiti večjih količin. Upamo, da bodo pričakovane količine v maju stanje nekoliko izboljšale. Tudi pri niklju je glavna kriza mimo. Konec aprila je prispela manjša količina iz ZSSR, nekaj pa smo ga uspeli dobiti od trgovcev. Ze za maj pa je zaključena večja količina tega materiala. Pri ostalih A materialih iz uvoza je oskrbljenost dobra, saj so zaloge poprečno večje od enomesečnih. IZVOZ Zastavljenih ciljev v aprilu nismo v celoti realizirali. Vrednostim izvoz v dolarjih je bil dosežen 87,7 odst., v kumulativi 88,4 odst. V dinarjih pa smo izvoz dosegli 88,4 odst., v kumulativi 90.5 odst. Glavni delež so tudi v tem mesecu nosili metalurški tozdi, na katere je odpadlo kar 60.6 odst. celotnega izvoza. sindikat Železarne ravne prejel PRVOMAJSKO LISTINO ČETRTINA DELAVSKEGA SVETA ZA OKROGLO MIZO V t C t S A V t Z A SINDIKATA JUGOSLAVIJE DODELJUJE FRVOfliaSS po ve La s&vezti smotrn ougosuvio€ »v *>-. ?*<* p* ** ftfeUv.no** G ««*•• <*/*<«>■>* J20v*> «<>{W -J« 1 '•*<»<* dtl*«rw*'':;:. ./ >'VO»* U-'*)«rv.XOv*o{u '»>!.> '>5>»>x« <««>*>> X'>v»n:;<> ^ .«<>'•, /»<•>*»: - ■■■■ •...«>:<*.» C a g&vpM* <,• rm I,, <: Med osmimi slovenskimi dobitniki letošnje prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije za vzorno delo je tudi sindikat naše železarne. lO konference sindikata železarne se zato zahvaljuje vsem, ki so k temu pripomogli, in poziva na nadaljnje zavzeto delo. Terja ga tudi listina. nje za delo v samoupravnih organih. To pomeni: — Dnevni redi naj bodo krajši (največ 10 točk). Kjer so potrebna le formalna soglasja, naj se točke združijo in naj se formalizem opravi po kratkem postopku. Ko pa bomo spreminjali samoupravne akte, prenesimo glede takšnih stvari pravice na odbore delavskega sveta, naj jih sprejmejo oni. — Nasprotno pa spet ni logično, da tako pomembne zadeve, kot je npr. višina VED ob kvartalih, sprejema odbor. Delavski svet večinoma sploh ne ve, kaj sprejemajo odbori, razen kadar pripravijo gradiva za delavski svet. — Iz tega razloga ni prav, da delavski svet ne ve, kaj se na posameznih področjih pripravlja (npr. reorganizacija) potem pa dobi dokončen predlog kar v obravnavo in potrditev. Veljati bi moralo, naj bo delavski svet vključen že v prejšnje faze pripravljanja gradiv o življenjsko pomembnih zadevah, da bi lahko k temu tudi kaj prispeval. Druge pripombe z okrogle mize: • Preveč smo že zatozdirani, zato se več prepiramo kot včasih. • Ce se kak delegat v diskusiji nerodno izrazi, pa ga z od- govorom »zatolčemo«, se zlepa ne bo več oglasil. • Uvodničarji naj na sejah ne ponavljajo tega, kar so že zapisali v gradivih. • Delavski svet nima podatka npr. o tem, kakšne kadre v železarni nujno potrebujemo. • Vsake tri mesece bi morali govoriti tudi o izmečku. • Za milijarde glasujemo mimogrede, o kapelnikovem honorarju pa bi hoteli kar cel referendum. • 2e na delovnih skupinah bi morali več govoriti o proizvodnji, reklamacijah, produktivnosti itd. • Živahni smo najbolj od 13. do 15. v mesecu, ko se s plaht z OD skoraj na pamet učimo plače sosedov, potem pa spet mrknemo v molk. Zaključimo. Kljub le četrtinski udeležbi je okrogla miza uspela in nekaj predlogov je medtem že zaživelo. Morda so prireditelji s tem praktično pokazali, kakšen bi lahko bil klub samoupravljai-cev (ali delegatov), ki v naši občini ni zaživel, in ne vemo, če kje drugje je. Odkrita beseda, povedana dobronamerno, je dragocena stvar. Očitno je pravo sredstvo za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Marjan Kolar »PLAKET« Zdravila proti mrtvilu v samoupravljanju so: krajši dnevni redi formalizem skrčiti na minimum — delavski svet naj se vključuje v Pripravo pomembnih predlogov — odgovori na vprašanja in pri-'anibe morajo biti hitri — sprotno seznanjanje z življenjsko pomemb-'uil stvarmi. j maja 1985 so bili člani de-avskega sveta železarne vablje-u za okroglo mizo v Nami. Na ,J®j naj bi se pogovorili o boljša delu: večji sklepčnosti na J ah in večji živahnosti pri raz-lenVaJl’ skratka, 0 vsem, kar de-.“ate v dosedanji praksi moti, Sati svetovali> kako kaj izbolj- Okr°gie mize se je udeležilo io*ilanov delavskega sveta, torej • 'rtina. Razpravljalo jih je 9, hiai ^ar živahno, saj je nefor-lt5na seja trajala tri ure, pa ni-ttJnur ni bilo dolgčas. Objavlja-glavne misli iz razprave. 3e h v^° na značilno samo za se-am Savskega sveta železarne, Sv^ak tudi za seje delavskih ?v tozdov in delovnih skup- m za mnoge zbore. Vzroki sleJjnSo P° mnenju delegatov na- Vse to jemlje veselje do dela v samoupravnih organih in voljo do diskusij. Obratno pa bi odprava naštetih glavnih pomanjkljivosti vzbudila novo zanima- pr Preveč obsežni dnevni redi, ^več formalizma, kjer je o po-o^ih točkah vse že vnaprej in je treba samo še ^Sniti roke v'' JJ preteklosti je bilo treba sPre . rih tozdih več stvari gaj ieti proti prepričanju dele-o Y (pod prisilo), npr. pravilnik Pr6j ^P°vanjskih razmerjih, še a delovnem času tpe delavski svet tozda sprej-(tQ kakšno stvar s pripombami spre?a pomeni z zahtevami po Dr^PPabah, dopolnitvah in po-hitj Si ’ nanje običajno ne dobi °dgovora, kje šele, da bi jih 0 upošteval. K Beseda tozdov Dipl. inž. Jože Borštner, ravnatelj tozda PII: »Dejavnost našega tozda je zelo široka in raznovrstna. Gre za razvoj posameznih tozdov in za uresničevanje pogojev zanj. To so investicije in vse dejavnosti v zvezi z njimi: načrtovanje in priprava, pridobivanje soglasij in dovoljenj ter izvajanje. Pri naši dejavnosti smo zelo omejeni: po eni strani nas omejujejo splošne gospodarske razmere, po drugi pa pomanjkanje finančnih sredstev, predvsem za uvoz opreme. Jasno je, da so želje večje od možnosti. Vsak bi se rad razvijal hitreje, kot danes zmoremo. Zato je tudi veliko nesoglasij s tozdi. Menijo, da si ne prizadevamo in zato prepočasi uresničujemo njihove zahteve in želje. Večinoma ne vedo, kako zapleteno in dolgotrajno je pridobivanje soglasij za investicije (razen za namensko proizvodnjo). V tako velikem podjetju, kot je Železarna Ravne, ni investiranju nikoli konca. Vedno sproti nastajajo nove potrebe. Pri nas je to še posebej pomembno, ker je velik del osnovnih sredstev zastarel in odpisan. Morali bi jih intenzivno nadomeščati z novimi, vendar za vse potrebe ni dovolj sredstev, kar pa zopet povzroča hudo kri v tozdih. Čeprav smo pričakovali, da bo investicijska dejavnost v železarni zaradi zaostrenih gospodarskih razmer povsem zamrla, ni tako, pri namenski proizvodnji je celo večja, kot smo načrtovali v srednjeročnih planih. Zadnjih 7 do 8 let smo v Železarni Ravne končali nekaj velikih investicij, npr. v Kovačnici, Jeklarni in Jek-lolivarni. Te že dajejo sadove, druge pa bodo končane v enem do dveh letih. Nastajajo pa včasih nepremostljive težave, ker ni mogoče natančno predvideti inflacije, pridobiti dovolj virov za začetek gradnje, še večkrat pa dodatnih za kritje razlik, ki nastanejo s podražitvami. Prav tako v zadnjih letih ni mogoče uvoziti opreme z Zahoda, razen za namensko proizvodnjo. Tudi oprema z Vzhoda je izredno draga, saj obračunska vrednost dolarja ne zaostaja bistveno za ameriškim. Tako nam poleg domače inflacije povzročajo ogromne težave, posebno pri odplačevanju kreditov, še tečajne razlike. Zaradi dela pri investicijah nam ostaja zelo malo časa za druge dejavnosti — za snovanje in pripravo projektov za naprej. Pripraviti moramo namreč srednjeročne in dolgoročne lane, pri čemer bi se morali veliko olj angažirati, kot je bilo mogoče doslej. Srednjeročna usmeritev železarne je znana — program proizvodnje in investicij se ne bo bistveno spremenil. Po letu 1990 pa bodo potrebne spremembe v posameznih programih; nekatere bo treba opustiti, ker določeni izdelki s časom odmrejo, in začeti z novimi. Na to se moramo začeti pripravljati že v tem srednjeročnem obdobju. Temu bo morala slediti tudi politika investiranja. Brez dvoma je v metalurških tozdih treba doinvesti-rati to, kar bo omogočilo zmanjševanje proizvodnih stroškov, predvsem večji izplen in manjšo porabo energije. Prvenstveno imam v mislih konti-liv in predelavo elcktroobločnih peči v Jeklarni za visoko produktivnost ter rekonstrukcijo srednje in lahke proge v Valjarni. Na splošno bomo morali v prihodnje investirati v modernizacijo metalurških peči, ogrev-nih in žarilnih. Težišče proizvodnje za izvoz mora preiti na predelovalno stran, za kar bodo potrebni moderni stroji in predvsem ustrezni programi. V prihodnjih letih nas čaka še veliko delo za varstvo okolja — zgraditi moramo sistem za izkoriščanje odpadnih toplot ter za čiščenje vode in zraka, ki ju uporabljamo pri naši proizvodnji. Jože Borštner V bližnji prihodnosti čaka naše strokovnjake še novo področje inženiringa, in to zunaj železarne. Sodelovati moramo pri prodaji našega in tujega znanja in izdelkov doma in v tujini. Gre za prodajo naprav, proizvodnih linij, organizacije in tehnologije s postavitvijo opreme. Danes je to še v povojih, ustanoviti pa bomo morali organizacijsko jedro z ustreznimi strokovnjaki, ki bodo stvar dobro organizirali in vodili. S tozdom PII seveda sodelujejo strokovnjaki za proizvodnjo in tehnologijo iz tozdov železarne. Sodelovanje je še posebej pomembno v zadnjem Času, ko/smo sklenili več kooperacijskih pogodb z inozemci. Na ta način bo mogoče marsikaj uvažati in izvažati v veliko večjem obsegu kot doslej. Prav za to dejavnost bomo morali tozd PII kadrovsko okrepiti.« Dipl. inž. Cveto Barbič, ravnatelj Kalilnice: »Kalilnica je majhen tozd, trenutno imamo zaposlenih 49 delavcev, in delamo usluge toplotne obdelave za tozde predelovalce jekla. Do 80% naših zmogljivosti je namenjeno njim, ostalih 20 pa za zunanje partnerje. Menim, da v našem tozdu kljub mnogovrstnim težavam (pomanjkanje kadrov, prostorska stiska, zastarelost opreme) dobro delamo. V februarju smo toplotno obdelali 618 ton izdelkov, kar je rekord Kalilnice. Vsak letošnji mesec smo naredili več kot katerikoli mesec lani. Čeprav presegamo tudi tonažni plan, menim, da tonaža ni pravo merilo za naš tozd. Za nas so najbolj ustrezno merilo efektivne ure, na osnovi katerih ugotavljamo izkoriščenost kapacitet. V zadnjem času se nam dogaja, kar se menda ni nikoli v preteklosti, da ostanemo kdaj brez dela. Tako smo morali po prvomajskih praznikih za tri dni podaljšati dopust, ker nismo imeli vložka. To ne pomeni, da v železarni ni več dovolj dela za nas — ko ga ne bi bilo, bi si ga organizirali pri zunanjih naročnikih — ampak da je neenakomerno razporejeno. Temu sta kriva neenakomerna proizvodnja in slaba koordinacija med tozdi. Proizvodni tozdi, ki imajo v zakupu večino naših zmogljivosti, bodo morali poskrbeti tudi za to, da bomo imeli stalno delo, sicer se bomo morali drugače organizirati. Kalilnica dela na štiri izmene, zato je zanjo vsaka izgubljena ura nenadomestljiva. Prizadevamo si, da bi vsakemu našemu naročniku vedno lahko takoj ustregli. Dogaja pa se, da se proti koncu meseca nakopiči toliko dela, da je nemogoče vsega takoj opraviti, Še posebno, ker je za nekatere vrste toplotne obdelave potreben daljši čas. Ko bi v tozdih delo enakomerneje planirali, bi bilo delo za nas veliko lažje, bilo pa bi tudi manj hude krvi naročnikov, ker jim ne bi bilo treba čakati. Zato je nujno, da bi v tozdih, za katere delamo, prišli na enakomernejše mesečne plane, pri čemer jim bo gotovo pomagalo računalniško planiranje, na kakršno ponekod že prehajajo. Mi bi radi delali kar najbolj ekonomično, varčevati želimo z energijo, kar pa nam ne uspe, če niti za nekaj ur vnaprej ne vemo, kaj bomo dobili v peČ. To bi bilo nujno še posebno v primerih, ko je treba vložek za kaljenje prej pripraviti. Odgovornost za naše uspešno delo leži torej v veliki meri na tozdih — predelovalcih jekla. Pri planiranju proizvodnje se bodo morali ozirati tudi na toplotno obdelavo, dogovarjati se bodo morali med seboj jn z nami. Prioriteta pri nas je jasna: prednost imajo izdelki za izvoz, sledi namenska proizvodnja, nato domači tozdi, nazadnje pridejo na vrsto zunanji naročniki. Treba pa je vedeti, da so naše zmogljivosti omejene, predvsem na površinski obdelavi imamo ozka grla, medtem ko so nekateri agregati preslabo zasedeni. Če bi v tozdih upoštevali vse to, ne bi smelo biti več kritik, češ, Kalilnica ne naredi. V zadnjem času, predvsem po lanskih ukrepih, smo delo v našem tozdu močno izboljšali. Zaostrili smo delovno in tehnološko disciplino. Trije suspenzi v času po sprejetju ukrepov so imeli v tozdu, kjer je zaposlenih malo ljudi, velik vpliv. Je pa še precej neuspele proizvodnje (ponavljanja toplotne obdelave) in izmečka, kar si prav tako prizadevamo zmanjšati. Naš delavski svet je sprejel sklep, da za vsak mesec zahteva poročilo o neuspeli proizvodnji in izmečku. Če bo ugotovil večje nepravilnosti, bo sprejel ukrepe, da jih bomo odpravili. Delavce spodbujamo tudi z doslednim nagrajevanjem po delu oziroma z OP. Vsako slabo delo se pozna na OP delavcu. Ponavljanje toplotne obdelave se šteje kot neuspela proizvodnja. Upošteva se pri normi ali v OP (kvaliteta, gospodarnost). Kontrolorje spodbujamo tako, da jim pripišemo odstotke, ki jih odtrgamo delavcem, ki so delali slabo. Pri določenih vrstah obdelave uvajamo tudi avto-kontrolo. Sicer delo spremljajo tehnolog za oblikovanje dela v Kalilnici in tehnologi Kontrole kakovosti. Menim, da sedanji sistem OD in OP omogoča spodbujanje delavcev za produktivnost in kakovost. To dokazuje tudi primer industrijskih nožev. Včasih je toplotna obdelava vedno kasnila in vedno je primanjkovalo segmentov. Z doslednim upoštevanjem kriterija gospodarnosti in kakovosti v osebnem prispevku smo dosegli, da tu ni več čutiti ozkega grla. Imamo pa v tozdu težave zara^ pomanjkanja kadrov — že dve leti1) dosegamo plana zaposlenih — iz tudi ne dobimo ustreznih profil®' zato upravičeno trdimo, da dobro v lamo, saj plan kljub težavam pr®sf gamo. Ob vsem drugem nas pestita še z' starela oprema in prostorska stisk1 Generalno popravilo 6 peči rJJ-omogoča rednejše delo in manj zast® jev zaradi okvar, produktivnost sfl? povečali tudi z bolj optimalni11’ vložki. Novih kapacitet Kalilnica nima. hj vidiku je rekonstrukcija kalilnice 1 dograditvijo aneksa, v katerem botf' kalili določene vrste izdelkov, ki r. zdaj ne moremo. Načrti so v zada’ fazi izdelave in pričakujemo, da b® mo v najkrajšem času začeli z gr*® njo. Dogovarjamo se, da bi nameniš' kalilnico, ki jo gradijo v TSD, P11 družili našemu tozdu, kar bi bilo o1 ganizacijsko najbolj smiselno, rej" bi tudi našo prostorsko, tehnolos*1 in kadrovsko problematiko. Cveto Barbič Veliko toplotne obdelave je še 1. naj tozda Kalilnica, na splošno P1j, toplotna obdelava ozko grlo in v železarni. Morali bi storiti vse, , bi jo v najkrajšem času moderniz*f in organizacijsko uredili tako, d* 1 radi njenih premajhnih zmoglji'"? ( tozdom ne bi bilo treba prodaj1^ materiala, ki ni toplotno obdela0 ^ še drugače oplemeniten z delom j znanjem. To pa je tudi cilj °9 srednjeročnih in dolgoročnih progp mov.« Jože Šater, ravnatelj tozda Dru^ ni standard: »Čeprav čas gradnjam negosp0^, skih objektov ni naklonjen, sm0. Družbenem standardu v pretek* obdobju veliko gradili. Zgradili 5 ( novo jedilnico ob valjarni, dva te* i počitniškega doma v Portorožu (P^ tem smo obnovili kuhinjo v staU domu), osemstezno kegljišče pri D*. rekreacijski center Ivarčko, sk°P^; s Hidromontažo pa samski dom Suhi. a Za boljši družbeni standard *%, delavcev še posebej veliko porne**^ izboljšane in povečane prenočit''^, zmogljivosti v Portorožu. CentD ogrevanje v traktu B omogoča daljšanje počitniške sezone, bo dom čez zimo lahko odprt j tedaj, ko bomo imeli tudi prim11 restavracijo. Da bi bila ponudba Pj; polna, pa bi potrebovali še m9,;, zimski bazen, savno in trimski k ^ net. Vse to bi bilo v prvi vrst* j 'nenjeno našim delavcem, proste i ai°8ljivosti pa bi lahko prodajali zu-omn*lmvFostorni kar bi nam finančno ra °^0C.^° poslovanje. Čimprej moli . zbrati dokumentacijo in dovo-r/”,a,’. a bomo v letu 1987 lahko že eb z gradnjo. Rekreacijski center Ivarčko čaka ' Vr P°vezavo z Ovšenom in Rimskim tef'Len?’. kar bo z dograditvijo neka- 0 objektov — nujno je centralno »zevanje — omogočilo celoletno sc- no tudi tu. T 1 t 0 sta dve večji investiciji zunaj t jZarn.e> ki nas čakata v bližnji pri- , m n°sti) znotraj železarne pa bomo 1 začeti misliti na gradnjo nove . c,e razdeljevaln!ce hrane v zahod-novL u k,er JC zadnji čas zraslo več last °bratov- Nekateri imajo sicer ra ?e> tozdovske jedilnice, vendar e eIJevanje hrane v manjšem obse-n,v az> režijo, zato bomo morali na)ti ustreznejšo rešitev. Pr h kot doslej bomo morali v i v-/rl .nie . skrbeti za investicijsko srt, jZev,anje objektov družbenega Za/1 k DTK bo letos star 20 let, no ..treba v njem že marsikaj ob-'P, isto velja za stari samski dom. za j1301? /e veliko manjših načrtov jo ' 0 ,nievanje opreme za rekreaci-v; 'P te'esno kulturo, vendar so od-ai °d denarnih možnosti, no i Ila‘-rt'b> ki so povezani s telcs-lav lvnosti°> rekreacijo naših de-|. cev> nekateri sprašujejo, zakaj že-tUrartla. ne skrbi enako tudi za kul-t02je domove. Njim bi odgovoril, da Vo • Družbeni standard izvaja dogo-da t600- po^t'ko delovne organizacije, ki rt!"** °Pravlja in vzdržuje objekte, v te ,e..Z8radila železarna. Če se bo snr • P0 t'ki kaj spremenilo, bo tozd Sp^)Pl tudi druge naloge. nat' "a^em tQzdu nismo vajeni tar-velvm obešati naših problemov na j: i 1 zvon. Ker pa imamo opraviti z Več t"’ S0 Pr°blemi veliki. Imamo h., } ->500 kritikov družbene prc- v "e ln trikrat toliko kritikov leto-Ja,v Portorožu. Zaradi narave na-yem j smo vsak dan izpostavljeni, j, j °* da potrebe in želje delavcev ma°.vN)ujemo ponekod bolj, drugod “šeg našega dela je v zadnjem Večaim narasel, kolektiv se je po-TrUti’ narasla je naša odgovornost. ‘»o se za razvoj naše dejavnosti, kr ?v *e nismo naredili vsega. V etn m bomo v železarni uvedli di-c0 a,.e 'n izboljšali nočno mali-c'ujemo tudi na akcijah zunaj sre£ a,jne; letos smo na prvomajskem strežhJU orSanizirali prehrano in po-SlUo °j? ^astn'nii ljudmi, sodelovali dim lar1 na Poljani. V tozdu se tru-se»li ’i bi z lastno dejavnostjo do-p0rn ?r največ dohodka; to pa ne * “a ni treba reševati proble- doloj anc.'ranja tudi drugače. Za nje v^e dejavnosti, kot npr. letova-1 ortorožu, vemo že Vnaprej, da ne bodo pokrite. Zaradi inflacije imamo velike težave s financiranjem prehrane, zato bomo prisiljeni povečati prispevek delavcev za malice. V železarni imamo dva sistema oblikovanja cen. Regresirane določa odbor za družbeni standard pri delavskem svetu, za prosto prodajo pa oblikujemo cene svobodno, vendar upoštevamo širše interese tako naših delavcev kot tistih, ki so ali bodo ustvarjali standard, to je starejših in mladine ter vojakov. Jože Šater Samoupravni organi delovne organizacije so našo dejavnost doslej vedno podpirali, zato upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Pričakujemo ustrezne finančne injekcije, s pomočjo katerih bomo lahko uresničili naše sedanje in prihodnje naloge. Le dobremu sodelovanju s sindikatom, s tozdi in s PO se imamo zahvaliti, da vprašanja Družbenega standarda kljub težavam zadovoljivo rešujemo. Zahvala gre tudi vzdrževalcem, ki za naše naprave in objekte dokaj dobro skrbijo. Tozd posluje na robu izgube. Gotovo ne bi bilo prav, da bi si z našo dejavnostjo, ki je namenjena delavcem, kovali dobiček, potrebujemo pa vsaj toliko sredstev, da zagotovimo redne OD našim delavcem, čeprav moram reči, da so ti v zadnjem času med najnižjimi v železarni. Zavedamo se, da smo v službi delovnega človeka, želimo pa tudi, da bi ta delovni človek znal ceniti in čuvati naše skupne pridobitve. Da jih zna, so že dokazali obiskovalci Ivarčkega, enako skrb za naprave in stavbe pa pričakujemo tudi drugod. Le tako bomo lahko naše objekte ohranili dolgo uporabne in lepe in potrebovali bomo manj denarja za popravila.« Pripravila Mojca Potočnik — Sprejel je poročilo o razvoju novih proizvodov in tehnoloških procesov v železarni z usmeritvami vred. Dolgoročni razvoj tega področja bo jeseni opredeljen s planskimi dokumenti. Poslovodni odbor naj čimprej oblikuje posebno skupino za inženiring. — Sprejel je analizo socialnega stanja delavcev železarne. Z večjo produktivnostjo in boljšimi delovnimi rezultati je treba dolgoročno doseči čim boljši socialni položaj vseh delavcev. — Sprejel je poročilo o izvajanju neposredne svobodne menjave dela s Koroškim zdravstvenim domom Ravne v letu 1984 in pobudo IO konference OO ZSS, da bi jeseni znova pregledali že pred časom oblikovane vsebinske zasnove ergonomskega centra v železarni. — Sprejel je terminski plan za revizijo benificirane delovne dobe v železarni. Ugotovil je, da v tozdih Stroji in deli, Vzmetarna, Pnevmatični stroji in Transport niso sprejeli predloga za združevanje 50% sredstev iz naslova davčnih olajšav za realizacijo projekta revizije benificirane delovne dobe. Delavski svet DO jim Odbor za razvoj pri delavskem svetu Železarne Ravne je na 5. seji poslušal poročilo o uresničevanju projektnih nalog in o razvoj no-raziskovalni dejavnosti železarne v letu 1984. Po podatkih dr. Ferda Grešovnika, vodja službe metalurških raziskav, smo lani v Železarni Ravne namenili za raziskovalno dejavnost dobrih 155 milijonov din. Za financiranje nalog pri zunanjih institucijah v Jugoslaviji smo porabili blizu 48 mio din, za naloge v inozemstvu pa le 636.000 din, kar je komaj polovica predvidene vsote. Za raziskave, ki jih opravljamo v železarni, smo porabili 107 mio din, planirali smo jih 114. Odbor za razvoj je sprejel vrsto sklepov o razvojno-razisko-valni dejavnosti v železarni. Med drugim je sklenil, da je treba izdelati nov pravilnik projektne organizacije, ki ji bo omogočal učinkovitejše delovanje. Točneje je treba opredeliti naloge vodja in članov tima ter zanje izdelati sistem dodatnega stimuliranja, je priporočil, naj v skupnem interesu zadevo znova preučijo. — Delavski svet je sprejel informacijo o dogovoru glede možnosti, da se Monter Dravograd združi z Železarno Ravne. — Zahteval je, naj komisija delavske kontrole in delavski svet v tozdu Bratstvo ocenita razmere v svojem tozdu, poslovodni odbor pa naj poroča o uresničevanju stanja v tem tozdu. Na 7. seji 23. 5. 1985 je delavski svet sprejel predlagane spremembe mesečne stimulacije. Ker smo jih že objavili v Vestniku št. 7 in Novicah št. 17, jih tu ne ponavljamo. — Podprl je stališče IO sindikata, da se morajo vodje delovnih skupin mesečno sproti seznanjati z rezultati poslovanja in gibanja OD, da bi bili delavci pravočasno in celovito informirani. — Sugeriral je skupščini in DPO občine Ravne, naj preprečijo dvigovanje OD v delovnih organizacijah, ki tega z delovnimi rezultati ne upravičujejo. (Vir: zapisnik 6. in 7. seje delavskega sveta železarne) saj navadno sodelovanje v timu pomeni dodatne zadolžitve strokovnega delavca. Pri raziskavah bi morali dati prednost tistim, ki jih je mogoče najprej izvesti in dajo hitro rezultate. V uresničevanje projektnih nalog, politiko razvojne usmeritve ter strategije in stimulacije zaposlenih na razvoju bi moral biti neposredno vključen poslovodni odbor. Najpozneje prihodnje leto je treba začeti projekt konti liva, ki bo skupna naloga metalurških in drugih strokovnjakov. Rešiti je treba problem opreme laboratorijev in poskusnih delavnic. Odbor je opozoril na probleme zavarovanja znanja, ki včasih nekontrolirano odhaja iz železarne. Organizirati bi morali posredovanje in prodajo znanja, za kar pa je potreben celoten tehnološki inženiring. Odbor še meni, da bi morali v železarni bistveno spremeniti odnos do zaposlovanja razvojnih kadrov. (Vir: zapisnik 5. seje) ZA VEČJO UČINKOVITOST PROJEKTNE ORGANIZACIJE s SEJ DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE 6. ^g|?v®ki svet železarne je na tije 13- 5. 1985 sprejel nasled-^w>membnejše sklepe: Pju , Preiel je poročilo o izvaja-sl°Va . reP°v za izboljšanje po-t>ri k • V prihodnje je treba Pja . azalcih uspešnosti poslova-^ uPoštevati tudi izplen. 6o nasl °Vna skuPnost KSZ naj ?kcije dnje seje analizira potek ki kr .‘Predlagaj kaj koristnega« zke kvalitete. Za te je tre- ba izdelati navodila. Služba za sistem OD pa naj poroča o trenutnem stanju pri izpolnjevanju sistema OD in o bistvu napovedanih novih rešitev, da bi se dogovorili za nadaljnje dejavnosti. Sprejel je začasni sklep o spremembi osnov za nadomestila OD. Ta velja do dokončne ureditve v samoupr. splošnih aktih konec leta. (Podrobnosti so objavljene v Vestniku, št. 7.) Zobci DELAVCI IMAJO BESEDO »REZULTATI KAŽEJO, DA JE NOVI SISTEM OP SPODBUDEN« Maja smo v železarni pospešeno izvajali »akcijo OP«. Z njo bi radi dosegli, da bi osebni prispevek bistveno bolj vplival na OD, da bi prek meril za kakovost, količino in gospodarnost imel v sistemu OD večji razpon. Vlado Koletnik, rezkalec v DO Težki strojni deli, o novem sistemu meni: »Po mojem je prav, da v sistemu OD dobiva vedno večjo vlogo OP. Ce je realen, je stimulativen in vpliva na delavca, da se bolj trudi, da dela več in boljše. Tudi rezultati že kažejo, da je to pozitivna stvar. Vlado Koletnik Menim tudi, da so vsa merila v OP enako pomembna. Ce je količina, a ni kvalitete, je isto, kot da nisi ničesar naredil. V našem tozdu skušamo vključevati vsa tri merila: kakovost, količino in gospodarnost, kako nam uspeva, pa je vprašanje. Po mojem je delitev OP najbolj pravična, če imamo delo na normo. Ce ne, se delavci čutimo prikrajšane, saj nikoli ne dobimo toliko kot pri normiranem delu. Ce ni norme, potem je v ospredju ocenjevanje. Menim, da bi moralo biti v skupnem okviru, odvisno od poprečja hale, ne pa da je zaenkrat odvisno le od pred-delavčeve roke. Sistem OP je sam na sebi dober. Vsakemu nudi možnost, da dobro zasluži, če dobro dela. Mislim pa, da je najpomembnejše za njegovo veljavo strokovno, brez napak izdelati merila zanj.« »ZA PROIZVODNO DELO UČENČEV JE ODMERJENIH PREMALO UR« Usmerjeno izobraževanje, ki smo ga v Sloveniji uvedli s šolskim letom 1981/82, je železarni naložilo več izobraževalnega dela kot prejšnji sistem. Učenci 1. letnikov vseh usmeritev srednje šole na Ravnah imajo pri nas t. i. proizvodno delo. Vsak mora v enem od proizvodnih tozdov, najpogosteje v železarni, opraviti najmanj 80 ur dela, odvisno od usmeritve, učenci kovinarske in metalurške usmeritve pa imajo proizvodno delo še v vseh naslednjih letnikih. Učenci naravoslov-no-matematične smeri pa morajo v višjih letnikih opraviti t. i. delovno prakso v enem od neproizvodnih tozdov. Kadrovska služba v železarni vse te učence po dogovoru s šolo razporeja v tozde, tam pa jih pričakajo mentorji. Eden med njimi je tudi Anton Štrekelj, delovodja strugarjev v tozdu SGV. Kakšno je delo z učenci? »Delo z učenci je nekoliko drugačno kot s stalno zaposlenimi delavci. Pri njih moram biti ves čas zraven, gledati moram na vsako kretnjo, da ni kaj narobe. Ko pridejo, jim najprej razkažem obrat, nato pa stroj, na katerem bodo delali, in šele nato, ko obvladajo delo s strojem, jim pokažem načrt, po katerem bodo delali. Eden dela, drugi opazujejo, potem se zamenjajo. V skupini jih imam navadno 5. Pri nas so učenci po končanem proizvodnem delu običajno zadovoljni, saj lahko vidijo svoj izdelek, drugje pa tega ni mogoče. So pa učenci med seboj zelo različni. Eni takoj vse razumejo in z njimi ni problemov. Takim sploh ne manjka veliko, pa bi lahko že samostojno delali. Anton Štrekelj Po mojem mnenju je za proizvodno delo odmerjenih premalo ur. V 72 urah bi morali dobiti osnovne pojme o struženju, rezkanju in ključavničarskem delu, to pa je težko. To je le osnova. Več prakse dobijo šele potem, ko morajo biti po končani šoli obvezno vsi 6 mesecev pripravniki. Čeprav je za tozd proizvodno delo samo dodatna obremenitev, se zavedamo, da je prav, da učenci dobijo osnove prakse že med šolanjem, zato se trudimo z njimi.« »EVIDENTIRANJE DELA JE SMISELNO LE ZA TISTE BREZ OBČUTKA ZA DELO« Po pol leta, odkar smo oktobra kot enega od ukrepov za izboljšanje delovne discipline uvedli evidentiranje vsakdanjega dela strokovnih delavcev v železarni, so tozdi in delovne skupnosti ob- ravnavali učinkovitost te metode. V glavnem so ugotavljali njegovo neučinkovitost, nesmotrnost, potrato časa, in ponekod so ga zaradi tega kar opustili. Le malo-kje so v njem našli pozitivne plati, kot so dobra osnova za samokontrolo, realno merilo za učinkovitost itd. Tudi v tozdu Transport so menili, da evidentiranje ni smotrno. Sicer pa v tem tozdu svoje delo po novi metodi evidentira le en delavec, drugi so ga že prej na običajen način (vozniki izpolnjujejo potne naloge, vzdrževalci pišejo delovne listke itd.) Kaj torej meni o evidentiranju edini, ki to dela v Transportu, Janez Miklavc, referent za planiranje in oskrbo materiala: »Po mojem mnenju je evidentiranje smiselno samo za tiste ljudi, ki nimajo občutka, da je treba na šihtu delati. Toda strokovni delavci imajo svoje zadolžitve točno opredeljene v opisih del in nalog. Ce vzamem za primer svoje delo. Pri planiranju in nabavi materiala se takoj ve, ali sem kaj naredil ali nisem. Da včasih ne morem delati, so objektivni razlogi, recimo na trgu. Takrat to poveš, daš odgovor, in že to je dokaz, da si nekaj delal. Tako gledano se mi zdi evidentiranje, ne bom rekel nesmiselno, ampak nepotrebno. Veliko vprašanje je tudi, kdo naj bi evidentiral. Po mojem bi lahko tudi vodstveni in vodilni delavci. Pridružujem se mnenju, da se z vsakodnevnim evidentiranjem lahko ugotovi, ali so opisi del in nalog posameznih delavcev ustrezni ali ne, ali so preširoki ali preozki. Z evidentiranjem se to preverja. Prav tako se lahko na osnovi evidentiranja razrešijo kakšni problemi za nazaj. . »ODNOS DO SPOMENIKOV JE POGOJEN Z ODNOSOM DO ZGODOVINE« Leto 1985 je leto pomembni obletnic, okroglih 40-letnic, do-godkov v letu 1945, ko se je ko|>' čala 2. svetovna vojna. Med ni*' mi je tudi v maju 40-letnica b®' jev na Poljani. Zato je bila D) tem kraju zvezna proslava v sp0, min na osvoboditev. In prav ts proslava, predvsem stroški zanj® je pri delovnih ljudeh in občani11 porajala mnogo negodovanj . smislu: rajši delajmo za štabi'1' zacijo kot za proslave in sporne" nike. O tem in na splošno o prosla^' ljanju obletnic zgodovinskih d®" godkov meni Janko Ruter, vodi* luščenja in brušenja v tozdu klovlek, naslednje: Janez Miklavc Kljub mnogim, ki menijo, da je to zapravljanje časa, trdim, da to ni. Ce veš kaj zapisati, zapišeš takoj. Je pa zelo pomembna po beleženju kontrola. Nujno mora biti, če ne, je res nesmiselno evidentirati. Se mi pa pri tem zastavlja še eno vprašanje. Dejansko vemo, da je izkoristek delovnega časa zelo majhen, mi pa beležimo vsak dan po 8 ur dela. Je to sploh realno?« Janko Ruter »Takšne obletnice niso vsa^ leto in prav je, da se dogodi spomnimo, posebno mi mlajši, $ takrat še nismo živeli. Mene J* že od nekdaj zanimala zgodoV1' na in z zanimanjem spremljanj tudi obeleževanje zgodovinski® obletnic. Eno je prek sredst® javnega obveščanja, drugo pa je udeležiti spominske svečano*' v živo, kot je bilo to možno Poljani. Predstavljati si dogodJJ' v letih vojne je za nas, ki tež nismo doživeli, težko. Vseeno rbj' slim, da mladina spoštuje vred' note naše narodnoosvobodil® borbe. To se v večini primer® pozna po aktivnostih. Za spotbe nike menim, da smo z njimi Pre' revni kot bogati. Niti za Preži® nimamo dostojnega. Ce je dob®1 spomenik, mora odigrati svol vlogo, mora te na nekaj spomni*' Nisem za to, da je ne vem kak veličasten; skromen lahko i®? izpoveduje kot v ogromnih d* menzijah. Menim, da je odnosd spomenikov pogojen z odnoso15 do zgodovine. Prvi pogoj, da sp®j menik razumeš, je poznava®1 zgodovine. Ce spomenik svoj namen do*^ že — in ta na Poljani ga zažjjj tovo dosega — potem denar za j ni pomemben. Njegova vredn®' je zgodovinska in umetniška, fi- nančna ni važna. Seveda pa £ pri tem pomembno tudi vzdr*f vanje spomenikov. Ne samo °t proslavah, ampak vedno — le ko se v njih zrcali spoštovan do tistega, kar predstavljajo.** h »IZREDNO PLAČANE ODSOTNOSTI SE NE DELIJO PRAVIČNO« Ko se v kulturnem hramu od-m=i ?avesa ir> je neki nastop, le lik 0(1 neakterjev sluti, ko- dela je bilo zahtevanega za ste ^ar se Prikaže; koliko pro-korv ^asa ie ^i*0 žrtvovanega in i1 ko truda je bilo vloženega. m,,6 P0*ern naar čudno, da neko-n vseeno, ko je nekoč nastop delovno uro, komisija za kave*^ ^ozdu pa ti ne ali le z naj-muko odobri izredno pla-a° odsotnost. W tem Andrej Kladnik, tehno-zdi Pnevmatične stroje v to-Pnevmatični stroji, sicer pa ec pri Vresu; Andrej Kladnik »Menim, da današnji čas ni preveč naklonjen kulturnemu dogajanju. O tem se lahko prepri- čamo že, če pogledamo prazne dvorane ali če vzamemo fabriško kulturo, ki jo je po mojem mnenju kar nespametno nasilno negovati, če vidimo, da je ni mogoče. Da v železarni zanjo ni razumevanja, se vidi tudi po tem — sklepam po našem tozdu — da le s težavo dobiš izredno plačano odsotnost ali pa je sploh ne dobiš, če so slučajno npr. nastopi med delovnim časom. To se mi ne zdi prav, predvsem zato ne, ker je odobravanje odsotnosti od tozda do tozda zelo različno. Ponekod nastopajoči sploh nimajo težav, dobijo plačan dopust, kot da je to samoumevno. Pri nas je drugače. Komisija in delavci sploh poudarjajo, da vsaka izgubljena ura vpliva na poslovno uspešnost. To razumem, toda boli me, ker jaz, ker sem pač slučajno v Pnevmatičnih strojih, z veliko muko dobim plačan dopust, pa čeprav drugače redno hodim na vaje (torej brez pomislekov žrtvujem tudi svoj prosti čas), nekdo drug pa ni reden na vajah, plačan dopust pa dobi, kadar želi. Zato menim, da bi bilo prav, da o takšnih skupinskih odsotnostih, ko moramo npr. na dopoldanski nastop vsi Vresovi pevci, ki delamo v železarni, ne bi odločale komisije po tozdih, ampak bi bilo to urejeno enotno za vso železarno. Tako bi komisijam prihranili mnogo razmišljanj, bilo pa bi tudi najbolj pravično. Menim, da bi v tem smislu morali spremeniti pravilnik.« Helena Merkač Veličastje na Poljani v soboto, 18. maja, je bilo na Poljani veličastno. Štiridesetletnico tj a5e. nad fašizmom in osvoboditve je proslavljalo blizu štirideset j ?c ljudi, med njimi nad 9000 borcev in več kot 300 članov delegacij “<*acije, republik in pokrajin, koroških Slovencev iz Avstrije, slo-terii ‘n Pobratenih občin. S prireditve, ki so jo denarno in ma-j*alno omogočile naše delovne organizacije (tudi železarna) ter r bobllška konferenca SZDL in Kulturna skupnost Slovenije, je po-c'a;° 60 novinarjev. Večina je menila, da je bila dobro organizirana. Ij. \ kulturnem sporedu (režija Bojan Čebulj, scenarij Janez Mrdav-an s°delovalo 1150 članov društev In učencev, tudi umetniški V(,^bel Doma JLA iz Beograda. Delegacije in borce je vodilo 146 lav tCev’ za Nravstveno varnost ljudi je skrbelo 80 zdravstvenih de-Pnftcey. *a jed in pijačo pa 370 delavcev preskrbe iz vseh gostinskih st« j v občini in Delamarisa iz Izole. Sodeloval je tudi Družbeni udard Železarne Ravne. A- *no8i, ki so 18. maja preživeli na Poljani lep dan, so odhajali na hrik Ve z •Nslijo na novo desetletje in z upanjem in pričakovanjem "Nnjega jubileja svobode. M. P. IkOT 90 SVC6C0* BRATSTVO V« |ouMCfviN*. DaaAjoBtzei pogu* OOVt* ORUJlNA|s*W05 awlM NAXEPSE. NAJVEČJE BESEDE. Strojegradnja na novi poti 24. aprila so se v sejni sobi tozdov mehanske predelave zbrali člani OO ZK Stroji in deli s predstavniki tozdov RPT in Komerciala ter občinske konference ZK. Tema pogovora je bila: Razvoj in bodoča usmeritev v strojegradnji. Tozd Stroji in deli kot prvi tozd v strojegradnji v železarni je v položaju, ko se je treba začeti spraševati, kako naprej. Vemo, da je obdobje velikih naročil za stiskalnice, predvsem na tržišče v Sovjetsko zvezo, za nami in da tudi domači trg ne potrebuje več toliko stiskalnic. Prav tako prihaja obdobje, ki bo zamenjalo dobo enostavnih preoblikovalnih strojev, ki jih trenutno lahko izdelamo v tozdu. Čeprav je zaenkrat v Jugoslaviji še zelo veliko kupcev, ki potrebujejo stroje, ki smo jih v tozdu sposobni izdelati, se ne slepimo, da bo vedno tako, čutimo, da smo prvi, ki moramo zagotoviti, da bo strojegradnja rezala kruh tudi prihodnjim generacijam, da bomo imeli v tej panogi čimveč delovnih mest. Zavedati se moramo, da je le v tej panogi mogoče enakovredno zaposlovati tudi žensko delovno silo v železarni. Da pa bi lahko sledili razvoju v drugih tovarnah, ki tudi izdelujejo preoblikovalne stroje, se moramo predvsem drugače organizirati, kot smo sedaj. Opažamo, da nas drugi ne prehitevajo toliko po znanju kot po organiza- ciji, ki je pri nas še vedno na zelo nizki stopnji. Če za milijardne vrednosti prodaje skrbita eden ali dva človeka, je najbrž jasno, da kljub vsej dobri volji in sposobnosti teh ljudi ne moremo imeti raziskanega tržišča, kot je to potrebno. Minili so tudi časi, ko je trg kupil, kar smo mu ponudili, ampak bomo morali mi izdelati to, kar trg potrebuje. Za takšno organizacijo pa potrebujemo predvsem neko telo ali biro ali inženiring, to niti ni važno, pomembna je namreč organiziranost, ki bo sposobna v čim krajšem roku ponuditi trgu izdelke, ki jih potrebuje. To t. i. nadgradnjo moramo narediti čimprej; razlogov zanjo je še več. Vemo, da so roki za izdelavo vedno krajši, mi pa se včasih z načrti in dokumentacijo ukvarjamo predolgo, in nam za izdelavo ostane premalo časa. Prav tako moramo biti sposobni, da na ponudbo, ki jo pridobimo, odgovorimo čimprej. Gospodarske razmere nas namreč silijo, da moramo delati tisto, kar pač dobimo. Ne smemo se izmikati zahtevni proizvodnji, ampak se moramo z njo soočiti in jo po najboljših možnostih tudi realizirati. Le tako lahko namreč ostanemo konkurenčni na trgu. Organizacijske spremembe, do katerih naj bi prišlo, naj bi omogočile realizacijo nalog od ponudbe, načrtovanja in izdelave do prodaje. UPORABA INDUKTIVNEGA OGREVANJA V TOZDU VZMETARNA Linije za izdelavo listnatih vzmeti v tozdu Vzmetarna so tehnološko precej dotrajane. Relativno majhna doba efektivno izkoriščene linije nas je privedla do razmišljanja o posodobitvi ter delni avtomatizaciji linije. Če hočemo delovna mesta nadomestiti z ustreznimi avtomatskimi napravami, je treba razmisliti tudi o vseh napravah spremljajočega procesa. Ker je takšnih delovnih mest pri izdelavi vzmeti veliko, je kakršenkoli prihranek delovnega časa delavca, energije, prostora ter tehnološkega izboljšanja pogojev zelo dobrodošel. Segrevanje kovin z uporabo električne energije ima veliko prednosti v primerjavi s sedanjimi načini ogrevanja na plin, olje, itd. Zraven vseh doslej znanih rešitev ogrevanja kovin je ta najbolj enostaven in varen, nudi pa nam izredne možnosti avtomatizacije proizvodnje ter predstavlja kljub velikim energetskim potrebam izredno čisto napravo glede na delovno mesto in širše okolje. Za to drugačno organizacijo bomo seveda potrebovali tudi primeren kader. Dosti kritičnih misli je bilo izrečenih, tudi ta, da smo enostavno predolgo pozabljali na kader, ki ga sedaj potrebujemo. Ne gre toliko za profil strojnega tehnika kot pa profile konstrukterja, strojnega inženirja, planerja. Ze od osnovne šole bi morali drugače zastaviti našo kadrovsko politiko. Najbolj nadarjene učence bi morali načrtno usmerjati za te poklice in jih potem spremljati skozi vse faze šolanja. Izučenim bi bilo treba nuditi kadrovska stanovanja in dohodek, ki bi jih stimuliral za dobro in strokovno delo. Tako pa še kader, ki ga imamo, nismo znali pravilno usmeriti. Zaposlovali smo ga na neprimernih delovnih mestih in zato od njih tudi nismo dobili pričakovanih rezultatov. Stanje bi lahko izboljšali že s samo prerazporeditvijo po reku: prave ljudi na prava delovna mesta. Seveda pa bomo morali tudi spremeniti odnos do teh delavcev. Ni namreč vsak tak delavec »administrativec«, ki samo obremenjuje dohodek tozda. Kon-strukterji se morebiti sploh ne bi smeli šteti kot administracija, saj so s svojim delom direktno vezani na posamezne izdelke. Res pa je, da bi morali biti mnogo bolj elastični in bi morali včasih ostati na delovnem mestu tudi po osmih urah, če bi tako zahtevala konkretna naloga. Seveda pa je razumljivo, da vsako povečevanje števila delavcev nosi s sabo tudi povečevanje dohodka v tozdu. Seveda pa pri razvoju str# gradnje ne gre samo za naš toz4 tu so in bodo morali biti enak® vredno vključeni tudi vsi čiru? tozdi mehanske predelave v ž® lezarni. Postavilo se je tudi vprašani* o t. i. pilotski delavnici (pr# kusna delavnica), ki bi jo že daf' no m,orali imeti, saj bi z nj zmanjšali možnost reklamaciji ' se nam sedaj včasih pojavljaj’ Izražena je bila celo misel, ® smo lahko glede na to, da takS® delavnice nimamo, še prežah voljni, da nimamo več rekla# cij. Vedno pa se ne bomo s# zanašati na naše dobro delo, # pak bomo morali izdelane str# pred prodajo tudi preizkušati, ^ bo razvoj strojegradnje v naše5 tozdu gotovo šel v proizvoda) posameznih zahtevnih preoblik® valnih strojev za potrebe m# lurške proizvodnje, obenem z delki, ki jih že sedaj lahko F° nudimo trgu. Sklep tega resnično uspešni posvetovanja je izzvenel v sp® znanju, da je treba čimprej # četi spreminjati organizacijo * nadaljnji razvoj strojegradnje našem tozdu in v Železarni RaV ne nasploh. Prvi rezultati tako spremeni® ne organizacije bi se morali vseh zainteresiranih tozdih, to r v RPT, Komerciali, Strojih in d® lih ter drugih mehanskih tozd* pokazati že proti koncu leta. b letnih dopustih pa naj bi že ocenili, ali delo poteka tak kot smo si ga na tem sestani zastavili. Rudi Mlinar tfw% J „ j l v4r • *< jem Za pravilno izbiro generatorjev je treba opraviti kvalitetne ocene. Vsi generatorja, ki trenutno obratujejo (Ruše, Lesce, Store,...), so zelo zanesljivi in gospodarni. Prihranek energije je glede na klasičen način segrevanja lahko izreden, celo več kot 20-kraten, kot je bilo dokumentirano za 100 KW generator v Verigi Lesce (1983). Enostavna gradnja, lahko posluževanje in obratovanje skoraj brez vzdrževanja so pomembne značilnosti teh generatorjev. Investicije v indukcijsko gretje se zaradi velikega izkoristka in produktivnosti zelo hitro vrnejo, obenem se investitor osvobodi večnega problema vse dražje nafte in plina oz. vse večjega problema onesnaževanja okolja, kot npr. ropot, dim, smrad, itd. Analiza nam je pokazala, da uporaba nove tehnologije v primerjavi z obstoječo močno eko-nomizira proizvodnjo. Predvideva se najmanj petkraten energetski prihranek ob vseh ostalih spremljajočih pozitivnih faktorjih. Boris Gumpot, tozd RPT . HI 33£|j 11 B v ^ C Tudi to je del železarne N OVACIJE V m - tiasl/Iifrcu in aprilu so bile odobrene lednje inovacije: tozd jeklarna blhfSSjH Kernu in Janezu Grenku je din , “ueljeno tretje nadomestilo 26.245 so Sp Popravilo rabljenih grebljic, ki V iwJ?re<1 tem metale v staro železo. Varili *n Petem letu je bil z ino-no Povečan dohodek tozda poprečji a,7,0, za 560.000 din, nadomestilo pa ‘°rja delita na polovico. TOZD JEKLOLIVARNA ln v™; Ošlovniku, Petru Šteharniku druvn Pušniku je bilo dodeljeno v ao nadomestilo 54.006 din za uved- la bnU?C Padomestilo 54.006 din za uved-so ,„,r,a-lžanja EP2 elektrod, s čimer nia ,‘zali stroške formanja in čišče-z inZ, druSem in tretjem letu je bil poD2„yaciJ° povečan dohodek tozda litvi > 0 letno za 2,467.872 din. Pri de-harruf.0, udeleženi Ošlovnik s 60, Ste-fvriliT n pušnik pa s po 20 odstotki. Frananu Švajgerju, Vinko Pušniku, le bil ^°larju in Stanetu Lenasiju 69 27n a, dodeljeno tretje nadomestilo Ser v lj za Popravilo defektnih pil-V ev z nataljevanjem na EP2. Vaciio in Petem letu je bil z ino-no Povečan dohodek tozda popreč-Urtpi®.no za 1,898.363 din. Pri delitvi so 30 t ^ Švajger, Pušnik in Kolar s • ■uenasi pa z 10 odstotki. prv^lu Ocepku je bilo dodeljeno za f7,ln drugo nadomestilo 51.365 din A 7bi avo formanja rotorjev mod. bil '"704-9705 in 1560. V prvem letu je za sno n«vacil° povečan dohodek tozda - »8.900 din, v drugem in tretjem letu Pa poprečno letno za 395.050 din. prvn 2vikartu je bilo dodeljeno bon«, nadomestilo 110.491 din za iz-torahiii transporta odpadnega peska V Pri odpraševalnih napravah. Vcf.iT, letu je bil z inovacijo po-dohodek tozda za 3,198.986 din. Zaponšku in Albinu Creslov sHlo on dodeljeno prvo nadome- Hitu 1p S^il 1PVUV1JUUU ij A »v# IIUUV4ITV Propan9 '97 din zaJ izdelavo butansko tiana? ,skega gorilnika za ogrevanje Plošč1 “?lk°v pri izdelavi modelnih Povač Prvem letu je bil z inovacijo biti p1! dohodek tozda za 2,520.672 še|/ , delitvi sta udeležena Zapon-80 in Creslovnik z 20 odstotki. j TOZD JEKLOVLEK bilo Zorčiču in Vladu Krivcu je if.gig dodeljeno tretje nadomestilo brusni v, , za predelavo vpenjanja sllniv, . transportnih plošč na bru-tu j” idrojih. v četrtem ln petem le-tozda z inovacijo povečan dohodek ttiea.,, Ptiprefno za 688.772 din, nado-vtco pa sl avtorja delita na polo- Prvo^a Godcu je bilo dodeljeno logu. a°omcstilo za izboljšavo tehno-t° jt v,u iekla OC-120. Prvo le- tozri. 11 z inovacijo povečan dohodek ztias, ,»? 8,217.288 din. Nadomestilo Preiei l29-944 din. 20 odstotkov ga je °dstnn-TaYtor' 80 odstotkov pa ga je “‘opil io OOS. . tozd vzmetarna Vitlih?11., Miheliču, Maksu Jelenu in haUom« ?,riju Je bilo dodeljeno tretje 0r°dia 5893 din za predelavo V fr1." za ravnanje vzmetnih listov. VariJo nm *n Petem letu je bil z lno-Po ip. Povečan dohodek tozda popreč-Pdelei!?0, za 57.120 din. Pri delitvi so Pa s ,. nl: Mihelič s 50, Jelen ln Pori j, a odstotki. ia bil// Kddrunu in Alojzu Kosmaču sttlo j0 dodeljeno enkratno nadome-*a Zp 0 din za zamenjavo razred-vZrnetl redčenje lakov za barvanje Polovfcaclomest110 sl avtorja delita hr T«ZD stroji in deli Ivan,11 Leltgebu, Milanu Košelniku ®bkratnA Zormanu Je bilo dodeljeno Plečka 0 ,nadomestllo za odpravo iz-S h- toaJ?rl valjih v vrednosti 474.397 S?lltvi 2°mestilo znaša 20.611 din, pri M^eimv, so udeleženi Leitgeb s "" tki, Zorman pa s po 30 Slenh„ Medvedu in Mirku Goren-afilo .o ,’i° dodeljeno drugo nadome-:ye rii„» din za izboljšavo konstruk-/. OČib dih Ploščic na nastavnih 4^ntPaZa sklopke ln zavore na sti-{p bil n- V drugem ln tretjem letu >Jz C pa je pri enaki deformaciji (stisku na tretjino višine) že bolj krhek in razpoka po robovih. Kaj pa je damaščanka za metalurga? Izdelana je iz wootza (vuca), ki je prihajal iz Indije in ima zato tudi indijsko ime. Wootz so dobili tako: železni rudi so odstranili kisik z ogljem v kamniti peči, katera je s pomočjo mehov dosegla temperaturo 1200° C. Iz mešanice rude in oglja so dobili gobasto železo (verjetno so peč kar razbili), ki so ga očistili s kovanjem. Tako so dobili koščke kovnega železa z majhno vsebnostjo ogljika. Te kose so zmešali z ogljem in vse vkup zapečatili v glinast lonček. Zatesnili so ga zato, da so vsebino zavarovali pred kisikom — kako podobno delu v današnjih laboratorijih! Lonček premera okoli 7 cm in višine 15 cm so ogrevali v peči na okoli 1200° C. Lonček so držali s precepom (razcepljena palica) tako, da je bil gornji del lončka nad ogreto pečjo (ki je podobna zgoraj odprtemu kotlu). Od časa do časa so lonček stresli. Ko so se koščki jekla nalezli ogljika, so se na površini natalili (jeklo z večjo vsebnostjo ogljika se tali pri nižji temperaturi) in ob stresanju lončka se je zaslišalo štropotanje. Tedaj so začeli s počasnim ohlajanjem lončka — ohlajali so ga kar nekaj dni. Ogljik je pronical po globini jeklenih koscev in končno ga je bilo po vsem jeklu 1,5 do 2 %. Ko se je jeklo ohladilo pod 1000° C, se je začel izločati iz nasičene raztopine železa in ogljika cementit, tj. železov karbid FesC, Izloča se po mejah jeklovih (av-stenitnih pri tej temperaturi) zrn. Ker so ohlajali zelo počasi, so zrastla zelo velika zrna in ce-mentitni izločki okoli njih so bili v obliki grobe mreže, katere sledovi so vidni kot valovi bele reke na damaščanskem meču. Ko bi takega jekla ne kovali prav, bi dobili zelo krhke meče. Kos jekla — podoben hokejskemu paku — so kovali pri temperaturi 800—600° C (ocenjeni po barvi sonca, vzhajajočega nad puščavo). Če pa bi ga kovali s po- močjo današnjega znanja o zlitinah železa in ogljika, bi izdelovali še veliko bolj žilave meče. Raziskovalci (O. D. Sherby, J. Wads-worth in drugi) so dobili zelo žilavo visokoogljično jeklo tako, da so ga kovali že od 1100° C navzdol. Avstenitna zrna se zdrobijo in tudi izločki cementita so zelo drobni — ni pa damaščanskih vzorcev. Kalil je vsak mojster nekoliko po svoje. Po ogretju na 800° C (določeno z barvo) so kalili v vodi, vodnih raztopinah ali pa kar tako, da so z vročim mečem zabodli sužnja (kristjana) — tak meč je bil menda najboljši, ker naj bi imel v sebi dušo umorjenega človeka. Sliši se, da so najboljše damaščanke kovali in kalili pravzaprav v Perziji. Kakšen pomen — razen opominjanja pred površnostjo, duhovno Tokrat sodelujejo strokovnjaki železarne, ki so končali drugo stopnjo visokošolskega študija, zdaj pa študirajo na 3. stopnji. Odgovarjajo na vprašanja: 1. Zakaj in čemu ste se odločili za podiplomski študij? 2. Koliko lahko pridobljeno znanje uporabite pri opravljanju svojih delovnih obveznosti in kako se to zrcali v vašem OD? 3. Kaj poglobljeno dodatno znanje, ki ste ga pridobili s študijem za magisterij, pomeni za vas in kaj za delovno organizacijo? Dipl. oec. Ferdo Gnamuš, ravnatelj Komerciale: 1. Zaradi zanimanja in želje po razširitvi znanja. 2. Dal mi je dodatno znanje z ožjega področja, ki ga dnevno uporabljam v praksi. 3. Tega posebej ne evidentiram, vsekakor se pridobljeno znanje pri OD ne pozna zelo veliko, ker je sistem nagrajevanja koncipiran na drugih postavkah. Dipl. inž. Berta Grešovnik, vodja skupine za osnovno standardizacijo v RPT: 1. Študij na drugi stopnji na Visoki tehnični šoli v Mariboru mi je dal dovolj motivov za podiplomski študij. Tako sem se v želji, da si pridobim poglobljeno dodatno znanje o snoveh, ki me zanimajo, vpisala na 3. stopnjo. 3. Ker smo imeli predavanja šele iz dveh predmetov, še ne morem govoriti o koristi pridobljenega znanja za moje delo. Predstavljen pa mi je bil način in pravilen pristop k raziskovalnemu delu. 3. Metode znanstveno-raziskoval-nega dela že uporabljam pri svojem delu, s tem pa se posredno odraža podiplomski študij tudi v osebnem dohodku. Dipl. inž. Vladimir Hrnčič, vodja toplotne obdelave v Kovačnici: 1. Za podiplomski študij sem se odločil: — da bi se sproti poglobljeno izobraževal in bi laže spremljal dogodke okornostjo, nezaupljivostjo — ima raziskovanje zelo stare tehnologije za današnjo rabo? Presenetljivega. Združevanje odkrivanja preteklosti in tehnologije sedanjosti nam daje jekla z zelo veliko vsebnostjo ogljika, veliko trdnostjo in večjo plastičnostjo, kot jo imajo navadna (gradbena) jekla za avtomobile. Ta jekla so med 600 in 800° C celo superplastična — obnašajo se kot polstaljeno steklo — zato so zelo primerna za oblikovanje v zapletene strojne dele npr. zobnike. In damaščansko jeklo — imenovano v Rusiji bulat — bo morda služilo sedanjim vojščakom, tekmujočim v času znanosti in tehnologije. Franc Uranc oziroma novosti, ki jih uvajajo v metalurgiji v svetu — da bi laže prišel do virov literature o toplotni obdelavi 2. Znanje, ki ga pridobivam, pa ni najbolj ustrezno sedanjim potrebam in hotenjem, saj je preveč splošno, premalo konkretno in mi ni, razen enega predmeta, »koristil« skoraj nobeden. Bolj ustrezen način študija za po-diplomce bi bila specializacija (normalno v drugih državah), in to z namenom razširiti svoje znanje na svojem delovnem nodročju. Znanje, pridobljeno na tak način, bi po moje veliko bolj koristilo interesom delovne organizacije in bi vodilo k hitrejšemu reševanju problemov. 3. Resen problem pa predstavlja nagrajevanje, saj vemo, da magisterij ali doktorat ni ustrezno ovrednoten, niti se ne odraža v osebnem dohodku. Način nagrajevanja strokovnjakov Železarne Ravne je sedaj vse prej kot spodbujevalen. Dipl. inž. Henrik Kaker, raziskovalni delavec za metalografijo v RPT: 1. Za podiplomski študij metalurgije sem se odločil predvsem zaradi tega, da si poglobim svoje znanje na področju, kjer delam. To je preiskava materialov z raster elektronsko mikroskopijo. Visokošolski študij mi je dal le širše teoretske osnove, za uspešno uporabo raster elektronskega mikroskopa pri reševanju številnih problemov v praksi pa sta nujni specializacija in permanentno izobraževanje vse življenje. Le tako je mogoče slediti razvoju. 2. Pridobljeno znanje mi osebno pomeni notranje zadovoljstvo. Za delovno organizacijo pa, da uspešno uporabim te teoretične osnove, pridobljene v šoli, pri preiskavah materialov. Poudariti moram, da na področju, kjer delam, ni dovolj samo visokošolska izobrazba, kar dokazuje med drugim tudi to, da delajo na področju elektronske mikroskopije v Evropi ljudje z dokončanim magisterijem ali doktoratom. 3. Pri preiskavi materialov se prepletajo teorija in praktični problemi, ki jih vsakodnevno rešujem. Vendar je prvi pogoj za reševanje številnih problemov temeljno teoretično znanje, ki pa se mora vseskozi dopolnjevati. Moje mišljenje je, da se moje delo in pridobljeno znanje pri OD sploh ne pozna, ker je OD tako že vnaprej administrativno določen. Mislim pa tudi, da se pri nas v tem trenutku kreativno raziskovalno delo zavira, saj si ne predstavljam razvojno raziskovalnega dela tako, da zjutraj ob šestih vklopiš »raziskovalne možgane«, ob dveh pa jih izklopiš, kot želijo številni birokrati v naši družbi, tudi v Železarni Ravne. Dipl. inž. Andrej Lesnik, glavni metalurg v Jeklarni: 1. Ker je pri novih postopkih izdelave jekla vedno bolj potrebno tudi teoretično znanje. 2. Boljše razumevanje in obvladovanje novih tehnologij. Možnost prenosa znanja na druge člane kolektiva. 3. Po modernizaciji del tega že neposredno uporabljam v osebnem dohodku pa se to mogoče pozna pri osebnem prispevku. Dipl. soc. Marjana Merkač, samostojni organizator poslovanja v Gospodarjenju: 1. Ko sem po diplomi začela delati v železarni, sem ugotovila, da moram dopolniti svoje znanje za področje dela, ki ga opravljam, če želim ustvarjalno delati in poskrbeti za svoj strokovni razvoj. Jasno je, da znanje, ki si ga pridobimo na fakulteti, z leti zastara, zato je permanentno samo-izobraževanje nujno. Za podiplomski študij sem se odločila zato, da bi si poglobila znanje s točno določenega strokovnega področja na sistematičen način, kar bi mi prihranilo neučinkovito brskanje in iskanje po literaturi. Poleg tega sem pričakovala, da bom glede na način študija (npr. seminarsko delo v skupinah z medsebojno konfrontacijo slušateljev) pridobila veliko tudi praktičnih izkušenj in napotkov. 2. Ugotavljam, da je znanje, ki sem si ga pridobila s podiplomskim študijem, dosti bolj poglobljeno in ga morem veliko uspešneje uporabiti pri svojem delu, kot pa je bilo to mogoče samo z znanjem, ki sem si ga pridobila na fakulteti. Pri sedanjem študiju imam možnost izbrati področja, ki me še posebej zanimajo, zato je znanje, ki si ga pridobim, pogosto neposredno uporabno oziroma mi omogoča ustvarjalnejši, bolj razvojni pogled na probleme, s katerimi se ukvarjam. Znanje, ki sem si ga pridobila s tem študijem, mi je dalo veliko strokovno oporo in sklepam, da pomeni pridobitev tudi za delovno organizacijo. 3. Smer podiplomskega študija, za katero sem se odločila, je vsebinsko zelo blizu delu, ki ga opravljam v železarni. Izredno pomembno je, da si lahko človek »zgradi most« med teoretičnim znanjem in praktičnim delom. To pa je laže doseči takrat, kadar se vsebina študija in delovno področje pokrivata. Poleg tega me način študija usmerja k bolj poglobljenemu odnosu do stvari in na analitičen pristop k problemom, s katerimi se srečujem pri delu. V mojem OD se znanje, ki sem si ga pridobila s podiplomskim študijem, odraža v mesečnem osebnem prispevku. Kadar je naloga take narave (predvsem pri razvojnih, novih in delno utečenih delih), da to »novo« znanje lahko pride do izraza, in če je dobro opravljena, je tudi OP za kakšen odstotek višji. Sicer pa je znano, kakšne so pri nas v železarni razlike v OP pri strokovnih delavcih. Ali bo zaradi moje nove stopnje izobrazbe spremenjena tudi analitična ocena df la, pa še ne vem. Dipl. iur. Drago Mežnar, v nad poprečno lansko in za b6»/o višja kot marca lani. Primerjalno za 1. četrtletje je letošnja j^oizvodnja za 4,4°/» večja kot lanska. Glede na februar je bila *Parca višja za 9,5 'Vo. Zaloge gotovih izdelkov so bile marca za 8,5 °/o ad poprečjem lanskoletnih in za 8,8 ®/o nižje kot februarja letos. DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV KOROŠKE Od 22. do 24. maja je bilo v Rudniku svinca in topilnica Mežica, TOZD TOM, Integralu Prevalje, DO Delavnice, na Prevaljah in v Železarni Ravne, v tozdih Orodjarna, Industrijski noži, SGV, Energija in Jeklolivarna 9. delovno srečanje kovinarjev Koroške. Prvič je bilo regijsko. Na njem je sodelovalo 82 delavcev iz delovnih organizacij občin Ravne, Dravograd in Radlje. Po oceni predsednika organizacijskega odbora tov. Franca Ce-govnika je srečanje uspelo. Sodelujoči so na njem z vestnim delom dokazali, da so v izdelovalnih časih in kvalitetah še ogromne notranje rezerve, saj so celo v pol krajših časih naredili boljše izdelke kot vsak dan. Med strugarji je zmagal Jože Kotnik iz SGV, med brusilci Ježe Merkač iz Orodjarne, med rezkalci Mihael Jamnik iz Industrijskih nožev, med orodjarji Alojz Burjak iz TOM, med ključavničarji Maksimiljan Skuk iz Orodjarne, med kovači Ivan Praznik iz SGV, med plamenskimi varilci Anton Rcpotočnik iz Strojev in delov, med varilci REO in MAG Jože Tomšič iz TOM, med varilci TIG Jože Lasnik iz Jeklolivarne, med livarji-kaluparji Bernard Hovnik iz Jeklolivarnc in med avtomehaniki-diesel Jože Praper iz Integrala. Vsem iskrene čestitke in veliko sreče na republiškem tekmovanju, ki bo od 27. do 29. junija v Titovem Velenju. H. M. SMERNICE ZA UREJANJE PROSTORA 1986—1990 Občina Ravne bo skrbela za skladno namensko rabo prostora ter “hiotrno izrabo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poselitvi bo namena nekvalitetne kmetijske ali gozdne površine. V obmejnih in hribovitih predelih bo skušala zadržati čimveč prebivalstva. Več pozor-n°sti bo namenjala tudi varstvu kulturne in naravne dediščine. KRATKOROČNI UKREPI VARSTVA OKOLJA V CRNI , Krajevna skupnost Črna je na svoji seji v aprilu sprejela več ^atkoročnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja, med rkgim: — še naprej je treba raziskovati vsebnost svinca v rastlinah —■ v Črni je treba analizirati pitno vodo v — uskladiti je treba vse raziskave o kromosomskih odstopanjih *Sornji Mežiški dolini — na ožganih površinah je treba preveriti, če so prisotni kloridi. °KGANI, ki V OBČINI ravne opravljajo družbeno kontrolo CEN j. Letos je na področju sistema družbene kontrole cen začela ve-nova zakonodaja. Tako v občini Ravne ukrepe neposredne družni!)6 kontrole cen sprejema Izvršni svet SO Ravne, strokovno ana-<3». »e 'n upravne zadeve pa opravlja komite za gospodarstvo in ‘hžbenoekonomski razvoj občine Ravne. (Vir: Referalne informacije INDOK centra št. 4/85) STARE MODROSTI — Težko je voditi tistega, ki sam noče hoditi. — Ljubezen skrita je res slad-kota, ali ko je očita, še večja sramota. — Ne sramuj se česa prositi, kajti ves svet stoji na prošnji. — Druge opravljati boli, sam sebe hvaliti smrdi. — Kdor ni svoje dni nesrečen bil, pri tem boš malo sočutja dobil. Če človek nima skrbi, si jih naprti. Grdi dnevi so često šteti, lepi zelo malo v misel vzeti. Hitro nas iskra k hudemu vnema, k dobremu iskra počasi prijema. "" Ljubezen rodi ljubezen. ^ Ljubezen se hrani z ljubeznijo. Prijetnejša je sladka laž kot bridka resnica. h. Stanovanjska politika železarne Ravne Železarna Ravne ima v lasti in s tem v razpolaganju 1900 stanovanj. Od tega: — Ravne 1747 — Prevalje 108 — Kotlje 2 — Mežica 14 — Radlje 14 — Slovenj Gradec 12 — Crna 1 — Maribor 1 — Ljubljana 1 Vidimo usmerjenost gradnje novih stanovanj na območju Raven in Prevalj. K temu so vodile predvsem proste gradbene lokacije in razumljive težnje potegniti finančno sposobni skleniti pogodbe za 30 novih stanovanj. Število pričakovalcev stanovanj lista 84/85 lista 85/86 — dodelitev 86—35 nereš. 134 — zamenjava 21—14 nereš. 38 — garsonjere 42—32 nereš. 70 149 242 Iz podatkov je razvidno precejšnje povečanje prosilcev tako za družinska stanovanja kot za garsonjere. Zaradi praktično prekinjene gradnje bo primanjkovalo enih in drugih. Vendar bi v bo- NovogradnJa Dograditev Adaptacija Odkup 81/82 70 2 16 82/83 75 8 20 1 83/84 51 5 12 4 84/85 9 40 1 Skupaj 88 104 62 93 ljudi bližje delovnemu mestu. Ce so bili lokalistični interesi v preteklosti upravičeno grajani, sedaj ni tako. V letih 1983 in 1984 ni bilo prosilcev za stanovanja v Črni. Na zadnji natečaj (lista 85/86) pa so se prijavili 3 kandidati (dva za dvosobno stanovanje in eden za garsonjero). Zato smo že rezervirali dve dvosobni stanovanji v novem bloku v Črni, medtem ko za nakup garsonjere sedaj ni možnosti. Kljub precejšnjim možnostim gradnje stanovanj na tem koncu doline ter zahtevam in kritikam KS Črna nimamo večjih potreb po nakupu stanovanj, ker ni dovolj zanimanja. Železarna je od 1.1976 do vključno 1.1985 sama kupila 522 novo zgrajenih stanovanj, skupaj z drugimi delovnimi organizacijami 75, skupaj torej 597. V zadnjih letih smo zelo zadovoljivo reševali stanovanjsko problematiko naših delavcev. Poprečna doba čakanja na stanovanje je bila dve leti. Slabši časi se nam obetajo v naslednjih letih vključno z letom 1985. Trenutno imamo sklenjene pogodbe na nakup 31 stanovanj, ki naj bi bila gotova po pogodbi v letu 1985 in iz tega leta so tudi zagotovljena sredstva. Dejansko bo izgotovljenih letos samo 6 stanovanj (Prevalje) ostalih 25 (Prevalje 3, Ravne Suha 15 in Kotlje 11) pa v letu 1986. Nadaljnja gradnja je še vsa v fazi dogovarjanj, ker še ni izdelanih zazidalnih načrtov. Gradnja Prevalje Polje je zaradi zakona o kmetijskih zemljiščih onemogočena. Razmišlja pa se o dodatni gradnji na Javorniku (700 stanovanj) in še o enem bloku Ob Suhi z 12—15 stanovanji. Kakršnakoli bo odločitev, mora biti hitra zaradi pomanjkanja stanovanj in hitre rasti cen. Trenutno bi bili Kreditiranje individualne gradnje Podatki kažejo, da število novogradenj močno upada. Razlog je v tem, da ni organizirane individualne gradnje, kot je bila v prejšnjih letih (Kotlje, Strojnska Reka) in v padcu življenjskega standarda zaposlenih. Razlog za veliko povečanje števila kreditov za adaptacijo je v spremembi pravilnika o stanovanjskih razmerjih. Med namene, za katere se lahko pridobi kredit za adaptacijo, smo namreč vključili tudi popravila strehe in izolacijo individualnih hiš. Zelo majhen je interes pa tudi možnost za nakup stanovanja v etažni lastnini ali individualne hiše. Razmerje v sredstvih, ki jih namenjamo za družbeno stanovanjsko gradnjo in individualno zasebno gradnjo je bilo v letu 1984 72 % proti 28 % v korist družbene gradnje. Prejšnja leta je bil ta procent še manj ugoden za zasebno gradnjo. Zastoji pri družbeni gradnji in hitra rast cen kvadratnega metra stanovanjske površine nas navajata na razmišljanje, da povišamo sedanje možne zneske kreditov za individualno gradnjo. To bi dosegli s spremembo določ- be v pravilniku, po kateri se izračun tabel pri posojilih upošteva poprečna cena kvadratne!3 metra stanovanja v preteklem letu. (Predlog: upoštevali bi ceno 11 zadnjih treh mesecev iz preteklega leta.) Zaključek Osnovna ugotovitev je, da velika stanovanja niso več zanimi^3 za pričakovalce stanovanj. To Je privedlo do tega, da se gradil0 največ trisobna stanovanja z največ 70 m- površine. V letu 1981 ko je bilo zgrajenih 82 novih stanovanj, je znašala poprečna povf' šina stanovanja 53 m-. Tega tren; da pa ni opaziti pri individuala* gradnji. Se vedno načrtujemo 111 gradimo hiše z velikimi stanovanjskimi površinami. Druga ugotovitev je strma r35 cen kvadratnega metra stanovanja. V letu 1984 je bila poprečf8 cena 39.000 din, medtem ko se soda j govori že o ceni okrog 100.000 din za kvadratni meter. To in P3 veliko število pričakovalcev sta; novanj narekuje, da odgovorn1 pospešeno pripravijo nove lokacijske načrte ter s tem zagotovil0 nadaljnjo gradnjo stanovanj. Bojan Kranjc PRVE IZKUŠNJE S KORISTNIMI PREDLOGI doče morali bolj načrtno v vsakem objektu predvideti tudi določeno število garsonjer. Zaradi težav pri zagotavljanju novih stanovanj moramo biti posebej pozorni na stanovanjske razmere kandidatov za sklenitev delovnega razmerja. Solidarnostna stanovanja, ki jih zasedajo naši delavci Vsaka temeljna organizacija, katere delavec je pridobil solidarnostno stanovanje, se je morala zavezati, da bo delavcu v 10 letih zagotovila stanovanje iz lastnega fonda. Iz tega imamo naslednje obveznosti po letih: 1985 — 27 stanovanj 1986 — 4 stanovanja 1987 — 7 stanovanj 1988 — 12 stanovanj 1989 — 7 stanovanj 1990 — 3 stanovanja Lastna udeležba Finančna udeležba do sedaj še ni povzročala prehudih problemov tistim, ki so se z varčevanjem pripravili na plačilo. Za pridobitev novega stanovanja je bila poprečna finančna udeležba v letu 1984 137.714 din, najvišja pa 294.190 din. V letu 1984 je finančno udeležbo plačalo 144 delavcev, 10 pa jih je bilo oproščenih plačila. Lastna finančna udeležba se nakazuje v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo in se veže za 10 let. Tako bo treba iz sklada skupne porabe vrniti prvim plačnikom že leta 1990. 1990 — 68.312 din 1991 — 3,987.456 din 1992 — 8,374.392 din 1993 — 7,926.082 din 1994 — 10,089.058 din Do 9. maja 1985 je bilo v železarni sprejetih 299 koristnih predlogov. Od teh je 135 že uvedenih. Daleč največ so jih predlagali delavci v tozdu SGV — 84, sledijo pa Jeklarna 33, Energija 21, Valjarna in ETS po 19, Stroji in deli in TRO po 14, Jeklovlek 13, Kovačnica, Pnevmatični stroji in RPT po 9, ostali pa manj. Najmanj so jih zabeležili: Jekloli-vama, DO TSD in Kontrola kakovosti po 3, Transport in PFS po 2, Kalilnica, KSZ in Računovodstvo po enega. Služba za inovacije je med ravnatelji tozdov in delovnih skupnosti izvedla kratko anketo na to temo. Poglejmo naj zanimivejše ugotovitve. 1. Na vprašanje, kako je vplivala uvedba koristnih predlogov na ustvarjalnost, je velika večina ravnateljev (18) odgovorila, da se je izboljšala. 2. 13 ravnateljev meni, da je za avtorje bolj privlačno takoj prejeti 3000 ali 1500 din nagrade za koristen predlog kot čakati dalj časa na (praviloma) večji znesek za priznano inovacijo. 3. Več je predlogov, ki še niso bili uvedeni — tako meni 14 ravnateljev, 10 pa, da predlogi, ki so že uvedeni in dajejo rezultate. 4. Na vprašanje, kaj je imel doslej tozd oz. delovna skupnost od koristnih predlogov kot akcije, so ravnatelji opozorili na naslednje: — motiviranost delavcev, da iščejo boljši in varčnejši način dela, — drugačno gledanje na delovanje naprav in boljše izkoriščanje le-teh, — manjša poraba rezervnih delov in znižanje materialnih stroškov, — večja produktivnost, OT3® izmečka, lažje, varčnejše delo, — zadovoljstvo zaradi nagrad0 občutek pomembnosti. 5. 8 ravnateljev meni, da dosf; danjih koristnih predlogov ne 0 mogli šteti za tehnične izbolj^' ve, 6 jih meni, da bi jih lahk3 Da bi jih delno, pravi 7 ravnate ljev. Večina ravnateljev sodi, da 3e akcija dobra in jo je treba na' daljevati, poglabljati in popu!8' rizirati. Postopek ugotavljanja Je treba poostriti, člane komisij varovati pred kritikami, predi3' gatelje pa pred nevoščljivosti3 Komisijam bi olajšali delo tipsl! zapisniki. Razpon nagrad bi ka#*' lo povečati (morda od 1000 3 6000 din). Treba je ločiti, kaj sp3' da v normalno, redno, delo po®3 mezndka ali tozda, ki mora od' pravljati napake in okvare (SGf ETS), kaj pa so res koristni pr^’ logi. Seveda je to le nekaj mneol’ v anketi jih je precej več. Služba za inovacije je po obdc' lavi ankete ugotovila: — Večino odobrenih koristi«' predlogov bi lahko šteli tudi tehnične izboljšave. — S koristnimi predlogi sep^ cej prijavljajo in odobravajo st3 re že uvedene inovacije. — Po prvi oceni (še ne naju1/ zanesljivi) so avtorji korist^' predlogov večinoma delavci J: neposredne proizvodnje, sled« delavci na obdelavi inform3^ medtem ko so vodstveni redke) (Vir: Služba za inovacije: govori ravnateljev na vprašali v zvezi s koristnimi predlogi) 9lasilo mladih delavcev železarne ravne VI I Priloga informativnega fužinarja _______ Ravne na Koroškem, 14. junija 1985 Št. 6 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« je bilo veliko, nekatera med njimi zanimiva in tehtna, časa pa premalo, kajti program je bil pač obsežen. Nedvomno pa se bomo podobnih tem še lotevali, pa tudi tov. Žagar je pokazal vse tiste sposobnosti, ki odlikujejo dobrega predavatelja in hkrati tudi uvodničarja, ki zna potem zbuditi zanimanje in diskusijo. O varnostni in politični oceni v koroški krajini je spregovoril Slavko Kocmut, dotaknil pa se je tudi prestopništva med mladimi ter hkrati omenil nekaj pojavov, ki so naj pogostejši na Koroškem. Zanimiva je bila diskusija o varnosti naše meje, kjer se je porodila cela vrsta misli, vrednih nadaljnjega analiziranja. Andrej Logar je bil tudi tokrat zanimiv s protislovji sodobnega sveta, pa s kriznimi gibanji in žarišči doma in po svetu. Udeleženci so bili seznanjeni s potekom osrednje državne proslave na Poljani. Franjo Miklavc je v svoji temi Vloga in učinkovitost subjektivnih sil detajlneje predstavil nekatere značilnosti, ki jih morajo poznati mladinski aktivisti. Pri aktualnih na- Mladinke iz Delovne skupnosti KSZ Seminar za člane OO ZSMS Železarne Ravne koordinacijski svet OO ZSMS Železarne jj ,Vne in njegova komisija za idejnopolitično Pr a S*a orSanizirala enodnevni seminar za kh x8?nike> člane predsedstva ter nosilce učnih funkcij v OO ZSMS Železarne Ravne. !e?aVn* m°t° seminarja je bil dati vsem ude-ko encern čimveč praktičnega znanja in napot-p v. Pri delu v mladinski organizaciji, hkrati n6ji tudi seznaniti z nekaterimi najaktual-jsimi problemi in nalogami, ki so pred na-k0 V- zdajšnjem trenutku. Večina predsedni-?aiv ,ln članov predsedstva OO ZSMS v žele-ra ni ie v tem mandatnem obdobju nova in treh10 zaradi tega so se pokazale želje in po-sko k P° organiziranju kratke, vendar vsebin-oblike začetnega izobraževanja za ors • naj odgovornejših funkcij v mladinski pfan*zaciji. Praksa prejšnjih let je namreč visr a'3- da se novo izvoljeni mladinski akti-aci • s*?^ka prilagajajo bodisi obstoječi situ-en '11* vl3da v posameznih sredinah, ali pa Vse Vno s P°manikljivim znanjem niso kos tu Preprekam vsakdanjosti. Podobna pa je Zsivr s^a članov predsedstva nekaterih OO do S' K°t se je na seminarju pokazalo, bo-ne Postale tovrstne oblike izobraževanja stal-Pee udeteženci pa bodo dobili poleg osnov-Pofh znania tudi nekaj možnosti in sposob-®ti manevriranja v kriznih trenutkih. Poslovodnega odbora Ivan Žagar je ra?3 m sPreg°voril o družbenoekonomskem le Voiu Železarne Ravne ter Slovenskih že-n a™> hkrati pa nakazal tudi nekatere aktiv-r0*’ ki trenutno potekajo na družbenem pod-0 ^u- Zanimiva in razgibana je bila razprava henfSeč.ni stimulaciji, o gospodarnosti in oseb-tivo pr*sPevku, skratka o vseh področjih, ki zanimajo in zadevajo mlade. Vprašanj Štafeta je praznik vseh mladih v železarni logah v mladinski organizaciji in specifiki dela mladih v železarni, o pripravah na mladinski kongres prihodnje leto pa je spregovoril Silvo Jaš. V OO ZSM tako v železarni kot izven nje se naj vodijo razprave o nadaljnjem proslavljanju meseca mladosti, o volitvah ’86, kjer so udeleženci zavzeli sklep sistema zaprtih kandidatnih list. Skratka, veliko je bilo še podobnih predlogov, ki se bodo zaradi pomembnosti upoštevali pri delu mladih v železarni. Kar pa je še pomembnejše, takšni enodnevni seminarji so veliko bolj učinkoviti od klasične izvedbe. V kratkem se namreč pripravlja izobraževalni posvet z mladimi v železarni, ki delajo na specifičnih področjih mladinskega dela, od informiranja, kulture, družbenoekonomskih odnosov do mladinskih delovnih akcij. Vse pa z namenom, da dobi mladi človek, ki je pripravljen delati tako v mladinski organizaciji kot tudi v ostalih družbenih organizacijah in društvih, kar največ prepotrebnega znanja. Silvo Jaš REGIJSKO TEKMOVANJE TITO — REVOLUCIJA — MIR Občinska konferenca ZSMS Ravne je 10. 5 1985 v Družbenem domu na Prevaljah orga' nizirala regijsko tekmovanje Tito—revoluO' ja—mir. Vsak tekmovalec je imel za rešiti nalog 90 minut časa. K OK ZSMS Ravne je zato navezala stike z delovno organizacijo Študentski servis Maribor in skupaj se je nato ugotavljala smotrnost te ustanovitve. Ugotovili smo, da obstajajo pogoji za poskusno poslovanje PE v poletnih mesecih letošnjega leta (junij, julij, avgust). DO Ss je zainteresirana in je pripravljena zagotoviti vsa potrebna sredstva za delo in poslovanje PE. Potreba mladih po PE SS se v občini Ravne kaže predvsem zaradi boljšega vključevanja udeležencev usmerjenega izobraževanja v proizvodni in delovni proces ter za izboljšanje njihovega materialnega položaja, omogočanje pridobivanja dodatnih sredstev za študij, vzgojno-izobraževalnega seznanjanja z delovnim procesom in s samoupravno organiziranostjo, smotrne izrabe delovnega časa, izenačevanja različnega socialnega položaja udeležencev usmerjenega izobraževanja ipd. Motiv za delovno zavzetost mladih, šolajočih se ljudi je dvojen. Prvi je socialni. Čeprav težimo k temu, da se sredstva za štipendiranje študentov in dijakov večajo, je vprašljivo, 2ile ali bodo sploh kdaj zagotovljena v tisti višini, da bi zadoščala porastu življenjskih stroškov za normalen potek študija vseh, brez dodatnih virov dohodka. Glede soaialnega in materialnega položaja študentov je prav gotovo smotrna vloga študentskih in dijaških servisov, saj le-ti s svojo dejavnostjo omogočajo poseben način zadovoljevanja potreb mladih. Drugi motiv delovanja mladih pa je naš skupni interes, da se v času šolanja mladi čimbolj in čimprej pripravijo na naloge, ki jih čakajo ob vstopu v združeno delo. Ob predpostavki, da to ne zavira njihovega napredovanja v šoli, za kar se in se bomo tudi nadalje vsi trudili, je tovrstna dejavnost dopolnilna šola v praksi tako z vidika kadrov- V I. kategoriji je sodelovalo 13 tekmovalce'’ iz vseh OK ZSMS koroške regije. Razvrstil' so se takole: 1. Boris Gliebe, OŠ Dravograd, 2. Dimitrij Kranjc, OŠ Slovenj Gradec, 3. Mojca Potoč' nik, OŠ Črna itn. Rezultati II. kategorije: 1. Uroš Kranjc, 2. Igor Jukič, 3. Aleksander Grbec, vsi OK ZSMS Ravne. Edi Lužnik, sekretar OK ZSMS Ravne na Koroškem podrejeno pa tudi potrditev potrebe združ®' nega dela po takšnem servisu. Sigurno pa ^ to poslovanje bilo pomembno za nadaljnje odločanje o PE ŠS. Ker smo bili na predsedstvu OK ZSMS Ravne mnenja, da obstaja nujnost in upravi' čenost ustanovitve PE ŠS v naši občini v’ tem trenutku in tudi verjetno v najbližJ1 prihodnosti, smo predlagali svetu DO ŠS, d& kolikor soglaša tudi Univerzitetna konfereH' ca ZSMS Maribor, sprejme sklep o ustanovitV PE ŠS na Ravnah. Rado Pogorelčnik MLADI TEHNIKI V Vuzenici je 11. maja potekalo regijsko tekmovanje mladih tehnikov KMT. Sodelovala je večina osnovnih šol iz vseh koroških občin. Zmagovalci regijskega srečanja pa bodo zastopali našo regijo na republiškem tekmovanju mladih tehnikov na Ravnah na Koroškem. Tekmovanja se je udeležilo 15 osnovnih šol s prek 200 učenci, ki so tekmovali v disciplinah: spoznavanje proizvodnega procesa, konstrukterstvo, klip-klap orodje, Fischer tehnika, računalništvo, ARG, modelarji, raketarji, avtomobilčki, SLO, fotografija, film ipd. Naj večje število tekmovalcev je bilo na področju računalništva in fotografije. Sodelujoči pa so predstavili svoja dela na razstavi v OŠ Vuzenica ter v vrtcu. Mentorji so razpravljali o namenu tehniške kulture nasploh in aktiv- nosti pionirjev na tem področju. Razprave so bile dokaj zanimive in aktualne. Naj omenim nekaj rezultatov: na področju SLO — 1. mesto OŠ Franjo Vrunč Slovenj Gradec, na področju avtomobilčkov — 1. mesto OŠ Mežica, na področju filma — 1. mesto OŠ Slovenj Gradec, na področju fotografije — 1. mesto OŠ Vuzenica itd. Moram pohvaliti tudi izvedbo regijskega tekmovanja mladih tehnikov. Organizacija, ki je bila v rokah ZOTK Radlje ob Dravi in njenega organizacijskega odbora, je bila na zavidljivi ravni in zelo uspešna. Kljub temu da so organizatorji to tekmovanje prvič organizirali, in to z dokaj minimalnimi finančnimi sredstvi, se lahko pohvalijo in primerjajo z organizacijo nekaterih tovrstnih srečanj na republiškem nivoju. Matjaž Motaln POSLOVNA ENOTA ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR NA RAVNAH Republiška konferenca ZSMS je že pred časom zavzela stališče, da naj se povsod v Sloveniji, kjer so za to možnosti, ustanovijo poslovne enote že obstoječih študentskih servisov. Tako je bila dana pobuda tudi OK ZSMS Ravne, da ugotovi potrebo in upravičenost PE ŠS na našem področju. ske politike zaposlovanja kakor tudi šola samoupravljanja. Letošnje poskusno poslovanje bi torej služilo predvsem kot potrditev potrebe mladih, OD TU ,‘Več pozornosti bodo posvetili delu mla-* tako so dejali na volilno programski dih,.. konfi lu so Kr.enci KS OO ZSMS TAM Maribor, ko oblikovali sklepe in stališča. Poročilo o de-' cio V mandatnem obdobju 1983—85 je podala f poganja predsednica Marija Pihler, ki je w Jdarila, da so rezultati dela najčešče od- orga* 0<^ akcijske sposobnosti mladih, dobre 5,r6aniziranosti in seveda tudi od množičnosti. j ,Prav so se pri svojem delu srečevali s šte-let/v!0’1* preprekami in težavami, pa so v dveh • dr*- ohladi v TAM-u veliko naredili. Na po-■ pr družbenoekonomskih odnosov so pri- * seav'b vrsto razgovorov in obravnav, ki so t0s?aiPogosteje dotikale problemov na pod-. C1U stanovanjske politike, osebnih dohodki''’'izrabe prostega časa in drugih problemov. f §te • so *-udi v tem obdobju sodelovali na (ji^nih akcijah, tudi na tekmovanjih mla-kovinarjev. Novi predsednik KS OO ZSMS Nebojša Ste-0bfI}°v|č je dejal, da bodo dali v prihodnjem ski ®e večji poudarek družbenoekonom- * kom1 °^nosom- Skupaj s sindikatom in zvezo blp St°v bodo skušali reševati širše pro- p ki pestijo mlade lin družbo nasploh. ' Jj^?,mbno vlogo pri reševanju težav bodo • tjiua • skušali odigrati prek aktiva mladih ko-e nii n'Stov' Poseben poudarek pa bodo name- 1 tudi kadrovski politiki, kajti le z dobro 5 ^ bosobljenimi kadri bodo lahko v celoti - v.estličili svoje cilje. Pomembna je tudi no-< (era> da sii bodo tudi v prihodnje prizadevali i c. Se vsestransko angažirali, da bi se tradi-i, nalno dobri stiki in sodelovanje med mla-' tak Parna in Železarne Ravne nadaljevali j 0 uspešno kot dosedaj. g0Ja zadnji seji RK ZSMS so ponovno spre-° tedniku Mladina in njegovi vse-(jQ ki zasnovi oziroma o pisanju o nekaterih kfS^kih v tedniku. Nedvomno je ena najbolj rQrn točk odnos »Mladine« do JLA ozi-te^a Pisanje o paradi, vendar pa se tudi v Uh • Primeru ne da zanikati, da redakcija ni VDatala iz platforme ZSMS, ki je odpirala m aaanja tega področja. Sicer pa je zanika-jt ’ da prihaja do sprememb tudi znotraj din nezHodovinsko, kajti obtožuje se »Mla-tb > da je odpirala vprašanja, ki jih drugi »j^jdiji niso odpirali oziroma da dobijo v adini« besedo tisti, ki je drugje ne dobijo, ve ae je šla demokracijo zaradi demokracije, v j/ ar ne mislimo zanikati dejstva, da obstaja '•itn družbi še zaprtost informacij oziroma flfartnacijskega sistema, da bolj redko pro-V- iavn°sl tudi za »oblast neugodne in-sist acije<<, poleg tega pa tudi v delegatskem t)tVklu obstajajo zaprte seje, tajna gradiva, ra a pa se vendar počasi, a vztrajno odpi-iu’ demokratizira in s tem se povečuje pritisk flijjPdtreba po večji informiranosti in »Mla-hw*,.se ie tej potrebi v marsičem odzvala, Pa tudi odpirala vprašanja, ki jih nihče ste® hotel. Skratka, »Mladina« se je po-ht Y,0l?a razvila v to, kar je in sedaj že dolgo le goli informator članstva ZSMS, še jvj ’ ta je v smer, ki je v popolnem nasprotja aP°htično zabavnostjo, kar je nedvomno Sm Pomembnih kvalitet, k)i je nikakor ne izgubiti. očali svoje poglede na posamezne obravnavane teme z drugimi. Izvedena je bila tudi anketa, kdo bi želel s kom sodelovati v štabih posameznih akcij, medsebojno dobro poznavanje »štabovcev« je hkrati prvi pogoj za uspešno delo in vodenje posamezne akcije. V naši državi je letos 47 zveznih delovnih akcij, na njih pa bo sodelovalo okoli 50.000 mladih. V teh akcijah bo predvidoma sodelovalo tudi 40 brigad, sestavljenih iz otrok naših zdomcev. Skupna vrednost prostovoljnih del naj bi dosegla vrednost 1,6 milijarde dinarjev. Pravi brigadirski vrvež je potekal na Ivar-čkem jezeru, ko so mladi iz železarne in šolskega centra TNPU Ravne delali igrišča za mini golf ter urejali okolico jezera. Veliko del je bilo združenih tudi s proslavljanjem 1. maja. Rezultati akcije so bili zelo dobri. Vsli, ki so na akciji sodelovali, zaslužijo tudi s strani KS OO ZSMS železarne vso pohvalo in priznanje, pa čeprav je to najbolj skromna oblika, kar lahko daš nekomu, kajti ko se je izrekala tako ali drugače zahvala, pohvala in še kaj vsem, ki so pri izvedbi srečanja že-lezarjev na Ivarčkem sodelovali, se je ravno na udeležence mladinskega prostovoljnega de- la pozabilo, kar pa je grenak priokus, ki ga nobeno kasnejše opravičevanje ne more izbrisati. * * * Z novimi, Svežimi močmi so se mladi v Težkih strojnih delih lotili del in nalog v mladinski organizaciji. Uspešno so izvedli volilno-programsko konferenco, si smelo zastavili program, ki ga bodo s pomočjo koordinacijskega sveta OO ZSMS železarne tudi izvedli. Še pomembneje pa je, da so imeli pri evidentiranju novega predsedstva srečno roko, kajti kadrovska struktura je takšna, da bo zagotovo kos vsem nalogam in tudi preprekam, ki jih pri delu v ZSMS ni malo. Novi predsednik OO ZSMS TSD je Darko Marinč. 29. junija bo v Kropi srečanje mladih iz Slovenskih železarn, ki po nekajletnem zatišju spet prihaja do veljave. Ponovno smo s srečanji začeli lani, ko smo bili organizatorji mladi iz Železarne Ravne. Letos bodo srečanje skupaj pripravili mladi iz Verige Lesce in Plamena Kropa. Udeleženci si bodo ogledali kovaške zanimivosti Krope in okolice, se odpeljali v Vintgar, manjkalo ne bo športnih srečanj, zanimiv pa bo tudi družabni večer. Skratka, program bo pač takšen, kot ga pripravimo mladi. Iz Železarne Ravne se bo srečanja udeležilo 50 mladincev, torej pohitite s prijavami in tudi z dodatnimi informacijami, ki jih dobite pri predsedniku OO ZSMS. S. J. TRIO DOB Korošci brez glasbe ne moremo. To potrjuje veliko skupin, ki delujejo pri nas. Ene so bolj, druge manj uspešne. Za uspeh je treba veliko delati, zato tudi večina kloni tik pred njim. Eni so vztrajnejši in hočejo prilesti do samega vrha. Kaj si želijo naši sogovorniki, pa boste lahko prebrali v naslednjih vrsticah. Naši gostje so člani skupine DOB. Pa naj jih kar predstavimo! Samo Javornik: »Verjetno me bolj poznate pod vzdevkom Mufo. Z glasbo se ukvarjam že pet let. Začel sem že v osmem razredu. Obiskoval sem tudi glasbeno šolo (štiri leta). Hodim pa v 4. letnik naravoslovno-matema-tične usmeritve.« Miha Gerold: »V naši sveže pečeni skupini igram kitaro. Tudi jaz se z glasbo ukvarjam že pet let, za razliko od Sama ali Mufa ni- Skupina Dob v boste prebirali tole vestičko, bodo fa2lUxnske delovne akcije že v polnem vSem^U’ vendar pa je zanimivost pred-ta v ta, kako je potekalo evidentiranje gg s*va akcij ali še natančneje seminar, ki 91tCj. 0rganiziral center za mladinske delovne 6oz|[e Pri RK ZSMS. Vsi udeleženci so izrekli rfiar '.^n° oceno vsemu, kar se je dogajalo, Sai h Pa je bil tudi prijetno presenečen, kajt|a seminarju ni bilo klasičnih predavanj, % vltu so bili postavljeni udeleženci v aktiv-*°8°, predavatelji so bili kot nekakšni arPevti. Večino časa so delali v skupinah, omogočilo predvsem to, da so se ude-c* bolje spoznali, pa tudi pogosteje so- koli nisem obiskoval glasbene šole. Torej sem samouk. Hodim v 4. letnik tehniške šole.« Simona Javornik: »Sem učenka 7. razreda OS Prežihov Voranc. Pojem zato, ker me glasba izredno veseli, k skupini pa me je pritegnil brat. Pet let sem hodila tudi v glasbeno šolo, igram pa orgle.« »Velikokrat je naključje, da se srečajo ljudje, ki radi skupaj zaigrajo in zapojejo. Prosim, če nam lahko zaupate, kdaj in kako ste se našli ter se odločili, da boste igrali? Zanima nas tudi, kdo je dal pobudo?« DOB: »Naši začetki segajo v osnovno šolo, kjer sva z Mufom že krepko brenkala, vendar bolj zase. Nato se je razvila skupina, ki se je imenovala Karantanija. Zal je ta razpadla in ker muzikantje pač ne moremo brez glasbe, smo se odločili, da sestavimo ta trio in da nadaljujemo z glasbo.« »Na začetku ste verjetno imeli težave. Odkrijte nam vsaj nekaj najpomembnejših!« DOB: »Sprva sploh nismo našli razumevanja, ko smo brenkali. Sčasoma se je to uredilo. Glavni problem pa je bil finančni. Kako nabaviti opremo, ki je dandanes zelo draga. Sami smo šli med počitnicami na delo in si prislužili nekaj denarja. Vsekakor je bilo premalo in s pomočjo staršev nam je uspelo nabaviti opremo.« »Veliko skupin ima probleme s prostorom za vaje. Kako ste vprašanje rešili vi?« NAS PROSTI CAS Na naši šoli je bila 2. aprila 1985 občinska problemska konferenca o prostem času pionirjev. Konferenco je organizirala Občinska zveza prijateljev mladine Ravne na Koroškem. OZN je leto 1985 proglasila za leto mladih, zato se je SZP Slovenije odločil, da z organizacijo problemskih konferenc spodbudi in zagotovi možnosti za razpravo o bogatejšem preživljanju prostega časa mladih. Konference so se udeležili delegati PO vseh osnovnih šol v naši občini, prisotni so bili tudi mentorji, dva ravnatelja in predstavnika družbenopolitičnih organizacij. Za začetek so učenci 3. razreda pripravili kratek kulturni program. Obravnavali smo deset točk: 1. Kaj je za nas prosti čas? 2. Kaj najraje počnemo v prostem času? 3. Kaj v prostem času počnemo na posameznih šolah? 4. Kdaj naj bi se odvijale prostovoljne dejavnosti? 5. Katere organizacije in društva v kraju nam omogočajo aktivno preživljanje prostega časa? 6. V katerih prostorih se odvijajo te dejavnosti? 7. Kdo so naši mentorji, ali smo z njimi zadovoljni? 8. Katere težave imamo pri delu v interesnih dejavnostih? 9. Kako bi uspešneje pridobivali mentorje, prostore in potrebščine? Pri zadnji, 10. točki, smo obravnavali sklepe konference. Za nas je prosti čas tisti čas, ko smo brez obveznosti, ali čas, ko se ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas veselijo in razvedrijo. Pionirju se v prostem času radi igramo, beremo knjige, gledamo televizijo, se ukvarja- DOB: »To vprašanje so rešili Mufovi in Simonini starši, ki imajo razumevanje za nas in so nam v hiši odstopili sobo, kjer lahko vadimo.« »Vsak pevec ali skupina poskuša najti svoj stil. Kakšne pesmi igrate?« DOB: »Večino pesmi napišemo sami. Pišemo vsi. Naša glasba je neke vrste kantavtorska, vendar poskušamo najti neko svojo smer, saj smo vključili shintersizer. To je nekakšna mešanica med kantavtorcem in tehno-popom. Ce bo z njo kaj uspeha, bomo šele videli.« »Verjetno ste si zastavili kakšen cilj. Nam ga lahko izdate?« DOB: »Naš glavni cilj je trenutno priti do posnetkov, do snemanja, četudi na radiu Slovenj Gradec. Tam nimajo razumevanja za skupine. Zaenkrat nam še ničesar niso omogočili. Ko pa bomo kaj posneli, bi se radi s tem predstavili tudi širšemu občinstvu.« »Morda bi nam pojasnili še to: od kod ime DOB?« DOB: »Vsi smo iz Dobje vasi. Kjer danes stojijo naše hiše, je bil včasih hrastov gozd. Hrastu lahko drugače rečemo tudi dob, zato smo se odločili, da se bomo imenovali DOB. Hkrati vsi ljubimo naravo. Upamo, da bomo uspeli in da bomo močni kot hrast.« Zdenka Božič mo s športom, obiskujemo prijatelje, kolesarimo ipd. Vsaka šola v naši občini ima dobro razvite dejavnosti, zato lahko vsak pionir najde tisto področje, ki ga zanima in veseli. V vseh večjih krajih v naši občini delujejo razne organizacije in društva, ki nam omogočajo, da aktivno preživljamo prosti čas. Morali bi pritegniti tudi tiste pionirje, ki še niso vključeni in večkrat ne vedo, kaj bi počeli. Večina pionirjev meni, da so ob sobotah iin nedeljah najraje prosti, nekateri pa bi tudi ta dva dni obiskovali zanimive prireditve in tekmovanja. Interesne dejavnosti se večinoma odvijajo v šolah, telovadnicah, v Domu telesne kulture, na igrišču in v naravi. Za nekatere dejavnosti imamo zunanje mentorje, s katerimi smo zelo zadovoljni. Večina jih vestno opravlja svoje delo. Na republiški konferenci, ki je bila 12. in 13. aprila v Kranju, sta našo občino zastopala pionirja iz Crne in Mežice. Anita KUŠEJ in Natalija HUDRAP, 4. a, članici novinarsko-dopisniškega krožka Osnovne šole Prežihovega Voranca RAVNE NA KOROŠKEM ALI SMO NA RAVNAH RES TAKO NEKULTURNI V sredo, 3. aprila, smo imeli delovno, očiščevalno akcijo. Čistili smo rob Cečovja pri kavami in breg nad tržnico. Odpadke smo pobirali v vrečke, nato pa smo jih zmetali v večje vreče ali pa smo jih nesli RECEPTI NAŠIH BABIC SIROVI CMOKI Potrebujemo: 15 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 1/2 ^ * skute, sol, 15 dkg zdroba, 5 beljakov, nek« f žlic kisle smetane, 15 dkg drobtin. Maslo umešamo, mu pridenemo rumen]5,' < ke, pretlačen sir, malo kisle smetane, s® 1 zdrob in pustimo, da zmes počiva pol u|r® ' Nazadnje primešamo še sneg. Skuhamo v sl*' 1 nem kropu, najprej en cmok, če je pretrd, o0- 1 damo še nekoliko mleka, če je premehak, ®e’ ’ koliko zdroba. Kuhane cmoke zabelimo s P& j praženimi drobtinami. « Češnjevi cmoki i Potrebujemo: J 1 kg krompirja, 30 dkg moke, 2 jajci, sol; I g , češenj, 10 dkg sladkorja, slan krop; 10 d« , surovega masla, 5 dkg drobtin, 5 dkg sla® . kor j a za potresanje, 1 zavitek vanilij eves j sladkorja ali malo cimeta. , Opran krompir skuhamo, olupimo, še vr®" | čega pretlačimo in zmešamo z moko. P0^ ■ mu dodamo še jajci, sol in če hočemo, tu , 3 dkg surovega masla in vse skupaj bit*j J zgnetemo v gladko testo. Debele češnje, katerih poberemo koščice, napolnimo s sla® korjem, pomešanim z vamilijevim sladkorje® , ali cimetom. Potem testo razvaljamo na pod1® kani deski za nožev rob na debelo ter ga Zr® žemo na majhne kvadrate. Vsak kvadr®| obložimo s tremi do štirimi češnjami in pravimo lepe cmoke, ki jih skuhamo v slan®® kropu (10 minut). Kuhane cmoke odcedi1®, denemo v skledo, zabelimo s prepražen1®: drobtinami in potresemo z vanilij evim sla® korjem ali s sladkorjem in cimetom. Andreja Hrastnik, PfS v kontejner. Na tleh je bilo veliko papirja >. steklovine. Paziti smo morali na prste, da jih nismo porezala. Ne morem verjeti, da s1® ljudje na Ravnah tako nekulturni in odvi* ^ mo papirčke, kamor se nam zljubi, samo koše, ki samevajo na zidu, ne. Turista, ki pripelje na Ravne, verjetno kar prizadej ker je okolje tako onesnaženo. Ce bi im® tako urejeno kot v drugih državah, bi vse® koristilo zaradi zdravja in lepote. . Torej, potrudimo se in naše mesto Rav® na Koroškem bo lepše! Andreja ABRAHAM, 6.® SVOBODI IN MIRU Po radiu, po TV, v časopisih, v pogovor1*1 poslušam o veliki preteklosti naših narod® _ narodnosti, ljudi. Slavna preteklost naših K rodov je zame nekaj, kar me navdušuje, nek®, kar je vredno spoštovanja in česar naša e . neracija nikoli ne bo mogla doseči. Pa vend®. »Tudi jaz želim nekoč pripovedovati otrok® o stvareh, ki smo jih mi storili za svobo®1 za svet, ko smo bili mladi.« ^ Svet je tudi danes krvav, krivičen, kr® Mnogi narodi živijo na robu človeškega ® stojanstva, v lakoti, brez zdravniške P01?!«, či... Sama, čeprav na skoraj neviden na*1' poskušam sodelovati pri izboljšanju pod®®, tega sveta: delam v razredni skupnosti, Pj magam skrbeti za boljše okolje, pomagam P.} delu ostareli babici in dedku. Trudim se, bi prispevala svoj delež za lepše odnose n) ljudmi. In takrat razmišljam: »Ce bi vsi Uj dje na svetu prispevali takšne drobne de1 za mir, za srečo ljudi, če bi vsi narodi in v vlade dale denar, ki gre v nesmiselno obor ževanje za uničenje tega planeta, v mirv ljubne namene, bi bilo povsem drugače, m® go lepše.« Takšen je moj načrt, da bi dosegli na sve srečo in mir. Zelo je enostaven in ni ver® na denar. Vezan je le na medsebojno spo®1 vanje ljudi. Darja Nabernik, 8.® COŠ Koroški Jeklar)1 Občinska pionirska konferenca o prostem času pionirjev Učenci osnovnih M ŽELEZARJI DELEGATI |J^r^a in maja sta bili v že-»aarni po dve konferenci delegacij. del a*^a so delegati konference in , acij za zbora uporabnikov val vaialcev Občinske razisko-la n® skupnosti med drugim pred-gaii, da se med raziskovalne Ud •. vključi tudi naloga o Navičenosti gradnje plinovoda Gr t,en^r;dno ogrevanje do Črne. rev,adnja tega plinovoda bi nam-szahtevala ogromna družbena ®dstva, vprašanje pa je, če bi j 0 ogrevanje cenejše. Za neka-Y ®. raziskovalne naloge, npr. ni rf syinca na prebivalce Zgor-jekt ai®ke doline, Priprava pro-jav Za vars^vo okolja, Primerja a različnih načinov odžvepla-Ust plinov z izbiro naj- tonrfZnejšega načina za mežiško ViS • co r‘n Obremenjenost po-rtnm s težkimi kovinami v fen^i Mežiški dolini, je konfeta menila, da jih je treba poneseno reševati. ttin ?n^®renca delegacij za pokoj-Da '.invalidsko zavarovanje je svoji seji 18. aprila soglašala U y?ebino družbenega dogovora o . klajevanju pokojnin. Menila je, tla' ^ razpon med naj višjo in Mžjo pokojnino ostane 3,1, da cih zavarovancev v Lukav- ci1 dodeli 50 %> zaprošene vsote, ko,SS ^činski zvezi društva upo-^ lencev dodeli dotacija za ure-en prostorov v vrednosti dveh fj. °s°bnih stanovanj (8 milijonov in da je treba pokojnine, (j .. j.avljene v letu 1975, pregle-ip„ *n uskladiti, tako kot je stor-l9fk Za Pokojnine v letih 1976— di tei seji so delegati tu- a dali pobudo, da se v letu 1985 j °ntacije nadomestil delovnim jerrf^dom v Železarni Ravne iz-v ^outa povečajo, saj je dvig OD Pa U zel° visok, akontacije se med letom ne spreminjajo. f v začetku maja ,ie bila konfe-dca delegacij za zbor združene- ga dela. Delegati na njej so menili, da bi železarna morala dobiti vsaj en izvod zapisnika skupščine, če ne, pa vsaj odgovore na vprašanja in pripombe. Na gradivo za 30. sejo skupščine so izoblikovali več vprašanj in pripomb, med drugim: — na kakšni osnovi se je OD v DO Delavnice (SOZD Integral) tako močno povečal, kje so vzroki za tako visoke OD v dimnikarskem podjetju Ravne in tako nizke v Grafiki — slovensko prehrambno industrijo je treba razviti tako, da bodo izkoriščene vse možnosti — izboljšanje cestnega omrežja v obmejni občini, kot je občina Ravne, bi moralo biti vključeno v dolgoročni plan SRS — na Koroškem bi morali bolj razviti lesno predelovalno indu- Od novega tisočletja nas loči še 15 let. To je veliko, pa tudi ma- lo. Veliko je najprej zato, ker smo ljudje večinoma realisti, ki prepuščamo domišljijo otrokom in vizije pesnikom. Ker nas čas že vrsto let zalaga s kupom neznank in spremenljivk, ker marsikaterega načrta nismo dosegli, smo privzeli previdnost in se navadili majhnih korakov iz leta v leto. Zato si upamo predstavljati prihodnost največ za eno petletno srednjeročno obdobje. Ko pa smo zdaj prisiljeni gledati kar za tri taka obdobja naprej, si znamo pomagati le na ta način, da današnjo realnost projiciramo v strijo, tako bi bile večje možnosti za zaposlovanje žensk — zakaj je akcija za ponovitev referenduma prestavljena, kaj bo v primeru, če referendum kje spet ne bo uspel. Konferenca delegacij za stanovanjsko gospodarstvo se na seji 17. maja ni strinjala s finančnim načrtom Samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1985, saj predvideva 91-odstotno podražitev stanarin. Zanimalo jo je, zakaj strokovna služba SSS pošilja hišnim svetom pozive, naj sami čistijo strehe na Javorniku, na drugi strani pa trdi, da so zamakanje povzročili stanovalci, ker so hodili po strehi. Strehe naj čistijo strokovno usposobljeni ljudje. Konferenca želi odgovor na vprašanje, zakaj je tehnična dokumentacija tako draga, čeprav so bloki v glavnem grajeni tipsko. (Vir: zapisnik konference delegacij) leto 2000, le da jo pač ustrezno povečamo in obilo začinimo z naprednim besednjakom. Tega seveda dodobra poznamo iz dnevnih občil. Reče se mu »prestrukturiranj e gospodarstva«, »večja produktivnost«, »vgrajevanje znanja v izdelke«, »izvoz lastne pameti« itn. itn. Nobenega dvoma ni, da so ta gesla pametna in sodobna. Imajo pa enako slabost kot že mnoga pred njimi — zelo so načelna. Kako jih namreč kje uresničiti, je pač prepuščeno vodilnim glavam v delovnih organizacijah in občinah križem po republiki in seveda tudi pri nas. Leto 2000 se je že začelo Pultist Zato nam analize v zvezi z 1. 2000 kažejo vse sedanje delovne organizacije v občini nekaj večje, posodobljene, stremeče k finalni proizvodnji in izvozu. Nobena nova se ne bo rodila, nobena sedanja ne bo umrla. Zanesljivo se nam pač zdi, da bodo stebri občinskega gospodarstva tudi v novem tisočletju jeklo, svinec in les. Želimo si le, naj ta področja ne bi bila zelo odvisna od nihanj na svetovnih trgih. Pregrešnih možnosti, da bi utegnile predraga energija, legu-re in transport postaviti proizvodnjo jekla kdaj pod vprašaj ali da bi nekoč svinca v Peci dokončno zmanjkalo, sploh ne dopuščamo in zato za takšne primere tudi ne ponujamo alternativnih rešitev. Vemo: obstajati bi morale ustanove, 'ki bi bile sposobne pravi čas predvideti tudi velike spremembe in za tak primer modro svetovati. Takšnih pa pri nas ni. Samo odlično poznavanje domačih in tujih trgov (marketing) bi pač lahko vedelo za smeri in hitrost razvoja na področju črne in barvne metalurgije, strojegradnje in lesarstva. Samo takšne službe bi lahko tvegale napovedi, kaj bo šlo najbolje v denar tam 1. 1990—1995—2000, potem pa bi strokovnjaki razvojnih služb z vseh teh področij začeli razvijati ustrezne izdelke, preizkušati prototipe ter uvajati perspektivno proizvodnjo. Tu pa nenadoma ugotovimo, da 15 let nikakor ni tako zelo veliko, saj se novi izdelki niti ne rodijo niti ne prodrejo čez noč. 15 let pa je malo tudi zato, ker drevesa, iz katerih naj bi 1. 2000 izdelovali izvozno pohištvo, rastejo že 15 — 20 let — če smo jih takrat seveda zasadili. 15 let pa so stari tudi tisti strokovnjaki, ki naj bi 1. 2000 izdelovali načrte za takšno pohištvo (in seveda za stroje itn.), ki naj bi krepko pomagali oblikovati podobo in usodo svojih krajev. Osnovno šolo zaključujejo in usmerili so se v srednje šole. V veliki meri so miselno že oblikovani, a morda je vendarle še čas, da jih došolamo za potrebe novega tisočletja in jih oborožimo za čimbolj ustvarjalno delo. Solniki vedo bolj kot kdo drug, ali jih ženejo k japonski intenzivnosti pri študiju in delu, ali jih seznanjajo s stresi nenehnih kvalifikacij v času študija in ali jih usposabljamo za reševanje problemov bolj kot za kopičenje balastnih znanj. Najbrž pa bi si morali biti na jasnem otroci in starši: .ali vodi do koncentriranega znanja in ustvarjalnosti samo takšna pot ali pa še vedno verjamemo tudi v lagodnejše. Globoka zasidranost v sedanjosti pa ni značilna samo za gospodarski del razgledovanj po 1. 2000, ampak ni drugače tudi na družbenem področju. Samo nekaj drobcev za zgled: — Upamo si npr. napovedati, da bo 1. 2000 na Ravnah nekaj sto šolarjev več kot danes, ne upamo pa si hkrati zapisati, da bi zanje takrat potrebovali novo osnovno šolo. — Enako za okoli 1000 starostnikov več ni povedano, ali jim načrtujemo nov dom, povečanje sedanjega v Črnečah ali kaj. — Čeprav strokovnjaki s področja sociale opozarjajo na rastoče težave v družinah kot naj- Bučke POVZETEK IN OCENA Tudi ob zelo širokogrudni delitvi klicev na pozitivne in negativu6 jih niti polovica ne ustreza namenu, zaradi katerega smo to rubrik6 odprli. Osnovna pomanjkljivost je anonimnost. Tu je težko kaj riti, aj so se že v nekaj primerih delavci predstavili z lažnimi im®®1 Skrivaštvo pa nenehno omogoča razne vrste nesramnosti. Druga z®3, čilnost: vsa vprašanja .so izrazito konkretna, na dvogovomi ra"'®® Nobeno se ne dvigne do širših dimenzij, ne vprašuje po načel®1' stvareh, ne povezuje načel s prakso, ne pozna vzročnih povezav ®. dialektike itn. — Iz daljše časovne perspektive se precej vpraš®®* kaže zelo banalno enodnevnih. Je pa to po svoje razumljivo, saj je glasovom slišati (gre pač ^ klice), da se marsikdaj tresejo od razburjenja. Človeku se zgodi l®5' vuca (ali vsaj misli, da se mu je), ipa zavrti telefon in si da duši®1 Kakršnekoli poglede v duševnost in miselnost naših delavcev klici razen naštetega še kažejo, jasno opozarjajo naslednje: • Delavci si še po 35 letih samoupravljanja v veliki meri ne UP? jo na sestankih javno povedati, kaj se jim ne zdi prav in kaj r teži. (Sprostiti tudi te zavore je morda ena od številnih nalog sai®®* upravnih delovnih skupin.) Imajo pa seveda kar precej vprašanj *** pripomb na dogajanja okrog sebe. • Zanimivo reagira tudi precej tistih, od katerih iščemo odgovori praviloma najprej vprašajo, »kdo je klical«, šele nato jih zanima vri' bina vprašanja. • Po interesih, obzorju, razgledanosti in znanju smo še ozki, vprašanja redko povrtajo v globino, zadevajo bistvo stvari in nak®' zujejo vsaj smeri možnih rešitev. • Številka 304 tu in tam menda postaja »bav-bav«, s katerim <*e| lavci včasih postrašijo koga. Baje kdaj celo pomaga, da se kaj Pr uredi. KONEC LETA NOVA ANALI2A Čeprav torej rubrika v celoti ni izpolnila pričakovanj, je vide*a družbenopolitična koordinacija železarne v njej dovolj pozitivne#?' da je svetovala, naj z njo nadaljujemo s primernim taktom in skrW za dostojno raven. Konec leta pa bomo izdelali novo analizo. Urednik manjših celicah družbe, se kdove odkod jemlje v dolgoročne napovedi optimizem, da naj bi družine 1. 2000 po vrsti uspešno varovale polovico predšolskih otrok, skrbele za starostnike itn., skratka, držale naj bi pokonci vse tisto, za kar bi sicer zmanjkalo družbenega denarja. — Z računalništvom si sestav-Ijalci analiz niso vedeli kaj prida pomagati, nikar da bi mu napovedali kakšno vlogo na področju video umetnosti. Zato pa so priporočili oživljanje amaterske kulture. — Menda ne, da bi jo v či-talniški embalaži varno prenesli iz 19. v 21. stoletje! Čeprav dosedanji razgledi v prihodnost nikakor ne ponujajo drznih rešitev, je morda le tako, da naslednjih 15 let po starem ne bo šlo več naprej. Če naj znanje in ustvarjalnost res izpodrineta čimveč težkih in umazanih del, dobri medsebojni odnosi v tovarnah, v družinah, soseskah pa naj (ali ne bodo) pomagajo živeti mladim in starim v strpnosti in slogi, potem moramo pač čimprej postati ustvarjalni in humani. To pa ne gre od danes do jutri. Zato se je 1. 2000 že pričelo. Marjan Kolar Kot vsako leto, smo se tudi letos 20. 4. 1985 zbrali invalidi iz Železarne Ravne v Nami na občnem zboru, da bi kritično ocenili svoje delo, da bi ponovno opozorili na probleme, s katerimi se srečujemo in da bi pri tem nakazali tudi rešitve le-teh. Med večino invalidov je zakoreninjeno mnenje, da je v Železarni Ravne na splošno, pa tudi med vodilnimi in nekaterimi strokovnimi delavci v strokovnih službah — premalo posluha za invalide oziroma da se invalidska problematika rešuje prepočasi. Da bi to mnenje odpravili, smo sklenili, da na ta občni zbor med drugimi povabimo tudi člana PO, vodjo kadrovske službe, vodjo službe za VPD in VO, socialne delavce ter predstavnika strokovnih služb iz SPIZ Ravne. Zal pa moram zapisati, da se 1 od naštetih udeležil občnega ra samo referent za invalids?. zadeve tov. Milan Praznik. da^ se jih je nekaj opraviči*. Drži pa tudi, in takšnega mne®*0 so bili tudi vsi prisotni, da ir®8* j vsi našteti svoje namestnike, pa tudi svoje namestnike in vsi ti niso bili zadržani. Tem lahko bili za vzgled predsed®1 IO konference OOZS železa!"®, predsednik občinskega sindik®? nega sveta, predsednik Društ’. invalidov Ravne ter predstavi®3! iz železarne Jesenice in Štore, so se zbora udeležili. Koliks® škodo in nezadovoljstvo 13*% povzroči neudeležba nekoga iz omenjenih služb na sestanku.*, lep krimer 12. seja aktiva i®v®* dov, na kateri je bila glavna to® ka informacija o poteku odme' k Pet mesecev klicev na št. 304 V petih mesecih (od 25. 9. 1984 do 27. 2. 1985) smo v 16. št. Novic objavili 123 klicev delavcev. V 29 primerih so se delavci predstavili (23,6%), 94 klicev je bilo anonimnih (76,4%). Očitnih nerganj, provokacij to neupravičenih tožarjenj sodelavcev nismo objavljali, prav tako ne .januarskih klicev zaradi avtobusnih zamud in klicev v zvezi z malicami. Te smo večinoma usmerjali na ustrezne službe. Po vsebini in pogostnosti so bili klici razdeljeni takole: vsebina število odstotek 1. opozorila na manjše nepravilnosti, nedoslednosti to malomarnosti v železarni 29 23,5 2. družbena prehrana, standard 16 13 3. področje OD 4. predlagane manjše rutinske izboljšave, 14 11,3 'opozorila na varčevanje 13 10,5 5. anonimna tožarjenj a sodelavcev to nerganja 6. zahteva po posredovanju različnih 9 7,3 informacij 8 6,5 7. zdravstvo, bolniška 7 5,7 8. prevozi, parkirišča 9. vprašanja in pripombe v zvezi 7 5,7 z vratarji to varnostniki 5 4 Trije so vprašali o pranju to šivanju delovnih oblek, trije o razdalj evanju naših glasil, dva o OD člana PO in predsednika SO, po eden o evidentiranju dela, delovni dobi, kidanju snega to objavi srbsko-hrvats kih besedil v Eužtaarju. NAMENU RUBRIKE ZA SILO USTREZA 34 ODST. VPRAŠANJ V prvem pozivu h klicem delavcem (pozneje pa še večkrat) smo jasno napisali, da uvajamo rubriko zato, ker želimo prejeti čimveč pobud, kritik to predlogov za izboljšanje poslovnih rezultatov in dela v posameznih delovnih okoljih to v vsej železarni. Temu pozivu delno ustreza 42 klicev (točki 1 to 4 v tabeli), kar znese 34 odst. Če pa bi med njimi iskali koristne predloge, kakor smo jih medtem definirali in uvedli s pravilnikom, bi težko našli katerega. Opozorila te vrste kažejo predvsem, do katere mere je v delavcih razvit čut za to, kaj je prav to kaj ne. Pozitivno je tudi zvedeti, kako smo s svojim delom in vedenjem nenehno vsem na očeh to da si dejansko nihče ne sme privoščiti spodrsljajev ali dvojne morale pri disciplini in odgovornosti, ki jo istočasno zahtevamo od drugih. Da je pa zraven obilo drobnjakarstva, kritike, M izvira Jz poltaformirano-sti in nevoščljivosti, je tudi res, a o tem še kasneje. MALICE IN OD — 24 ODST. Kar četrtina takšnih klicev (z neobjavljenimi vred pa še več) kaže, da nam ti dve področji veliko pomenita, pa tudi, da predvsem o sistemu delitve OD še zmeraj malo vemo. Ne da bi to hoteli, so Novice delno postale neke vrste javna pritožna knjiga naših jedilnic. Zato takšne klice vedno bolj usmerjamo na Družbeni standard. DELAVCI MARSIČESA NE VEDO »Ali delavci odgovarjajo za storjelome tudi materialno?« »Ali je železarna članica smučarskega sklada?« — vrsta podobnih vprašanj kaže, s koliko področij manjka delavcem informacij dn jih želijo imeti. Ker klice te vrste prejemajo tudi druge strokovne službe (najpogosteje služba za sistem dn obračun OD, socialna, kadrovska, stanovanjska), bi morda kazalo zbrati najbolj pogostna vprašanja to jih z odgovori vred poslati vodstvom tozdov. »VPRAŠAJ, KAJ TE ZANIMA, IN POVEM TI, KDO SI« Čeprav trd, ta naslov še najbolj ustreza tistim klicem, ki, skriti za .anonimnost, tožarijo konkretne sodelavce za resnične ali namišljene prekrške, nergajo zaradi drobnarij, ne verjamejo podatkom, ki jih zberemo z raznih krajev in objavimo, žalijo svoje vodilne delavce in sploh kažejo s prstom levo in desno, a nikoli nase. Komentar ni potreben, le — preveč je še tega v nas. OBČNI ZBOR AKTIVA INVALIDOV ŽELEZARNE RAVNE nadomestil OD za invalide. To žii)-'16 zva^eva» ki trenutno najbolj “ večm° invalidov. Hoteli smo c mreč dobiti celovito informa-gIi°’ kako poteka odmera, zato , 0 na sejo povabili tov. Rudija žef ija ~ SPIZ Ravne ter Jo-sl a Grudna, vodjo kadrovske uzbe v železarni, toda na sejo Pravočasno prišel samo pred-j ,Vn*k iz SPIZ, predstavnik iz Affne pa je bil zadržan in je svojo pooblaščenko šele po sredovanju. Ta pa ni mogla govoriti na vsa zastavljena prasanja, saj ne dela direktno ni CK?rneri nadomestil. Ti opisa-da Pr^tnei‘i so tudi glavni vzrok, nekateri člani aktiva celo ker da bi aktiv razpustili, cel *mu \e onemogočeno, da bi v ter • odigraval vlogo, zaradi ka-or dil ustanovljen in mu jo Kr suje njegov statut, ser/ vsemu pa podpisani, ki m trenutno predsednik aktiva, da da vse le ni tako črno, , smo naredili določene premi-zel naprei> da v osebnih stikih om° ?°*3ro sodelujemo z vsemi doi6r^en*m^ 'n da bodo sčasoma da mora biti aktiv res enakopraven partner pri vseh tovrstnih odločitvah. Verjamem tudi, če smo zmogli preboleti bolezni, se prilagoditi novim delovnim mestom in novemu načinu življenja, bomo zmogli tudi to, da bomo s strpnostjo in preudarnostjo — saj problemi niso od včeraj — pomagali pri reševanju le-teh. Vse aktivne pa tudi že upokojene člane vabim, da se z najožjimi svojci v čim večjem številu udeležijo letos že osmega po vrsti — tradicionalnega srečanja invalidov SZ, ki ga letos prirejata Veriga Lesce in Plamen Kropa in bo na Bledu 22. 6. 1985. Na teh srečanjih se zberemo invalidi iz vsega sozda, da lahko izmenjavamo izkušnje in spoznavamo, kako probleme rešujejo drugod. To pa je tudi glavni namen teh srečanj. Za konec naj še zapišem, da so sklepi z letne konference in program dela za naprej v glavnem takšni, kot so bili že objavljeni v eni prejšnjih številk (št. 4) Informativnega fužinarja. Tone Kunej ZDRAVJE NEVARNOSTI GOBARSTVA Bliža se poletje, čas, ko tudi pelVečji. zapečkraji zapustijo to-riiri dom in se predajo mnogote-m rekreativnim aktivnostim, aoiranje gob je gotovo ena od letnih rekreacij (če se seveda to zapelje§ do vsake gobe z av-oh in *ak° ne osmradiš prirode), n ?nerrJ pa tudi zelo koristna, če , „ ereš zdrave, lepe gobe za predano. J<*ji poznavalci gob ne čakajo ke ieseni! ti najdejo užit- ji ®°t>e že od marca naprej. Veti k Pa za<5ne z gobarstvom pro-koncu junija ali šele po vrnitvi z uopusta. v ^Zfedno uspešna je gozdna bera SePtembru in oktobru, traja branaVac*no kar d° konca novem-a oz. do prvega snega. nabiramo Korošci ju5la Koroškem najraje nabiramo turk kostanj evke, maslenke, k6 ’ brezove gobane, macesnov-sif>mavlje, smrčke, štorovke, li-vitp’ bisernice, mlečnice, sivke, ni„ Zovke, različne golobice, tint-p0 ’ eigančke, ježke itd., dobri oavalci pa še 20—30 vrst več. previdni bodimo Vg^biranje gob ni čisto brez ne-in Že ko se pelješ v gozd ^l! M ozkih gozdnih stezah, PA-brg ,esreča nikoli ne počiva! Pri t^hk dirjanju po gozdu si n0 zlomiš nogo. Če imaš posebno, iahko srečaš tudi kakšno (glej, da bosta zbežala vsak p °1° smer!) listnatim grmovjem in Še l/fn se ti mimogrede pridruži ^ alcčen klop (cek). Če je oku-. abko stakneš imeniten me-ti^^tis. Zato se doma sleci in . o lahko opravi tudi part-ln klope lepo odstrani. Če tke, berh • (to lahko opravi tudi part-Sq ' 'n klope lepo odstrani. Če Olj® že prisesali, jih namaži z m ali bencinom in nato izvleci. Nabirajmo le tiste gobe, ki jih poznamo Ko gobe čistimo, jih še enkrat pregledamo. Receptov, kako ločiti užitne od neužitnih in strupenih, je toliko, da nihče ne pozna vseh. To pa tudi pomeni, da nobeden ni zanesljiv. Pravijo, da goba ne sme počrneti, pa je turek zelo dober (počrni, ko ga utrgaš), da ne sme imeti obročka na steblu, pa so dobri šampinjončki in dež-nikarice. Celo popularne »medvedje tačke« imajo slične strupene vrstnike (razlike so več ali manj samo v barvah). Med muš-nicami je lepa mušnica rdečkaste barve ali bisernica prav dobra. Tudi kraj rasti ni vedno siguren. Tako so npr. od gob, ki rastejo na koreninah in štorih, užitne samo štorovke. Gobarska družina vam lahko pomaga Zanesite se torej samo na svoje znanje in prepoznavanje gob. Primerjanje s sliko v knjigi ni dovolj. Veliko več vam pri tem lahko pomagajo strokovnjaki pri gobarski družini, ki med sezono prirejajo tedenske sestanke, na katerih se lahko naučite prepoznavati gobe. Tudi letno razstavo gob je dobro obiskati, vendar se po enem ogledu še nikar ne štej-mo za strokovnjaka. Ne pozabite! Nihče ne nabira strupenih ali neužitnih gob nalašč! To se zgodi zaradi zamenjave in vsi ste že čuli ali čitali, da se takšna zamenjava lahko kaj tragično konča. Kako gobe pripravljamo oziroma shranjujemo Gobe naj bodo predvsem prijeten dodatek ostalim jedem, čeprav imajo določeno hranilno vrednost, saj vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate, masti in vitamine. Pripravljamo jih lahko sveže, posušene, vložene v kis ali zamrznjene. Nikakor pa svežih ne shranimo v hladilnik ali v klet za ves teden naprej. Tudi dobra, užitna goba lahko postane prav neprijetna, če jo jemo nekaj dni po tistem, ko smo jo utrgali. Nevarnosti pri uživanju gob Težave bi razvrstili v tri skupine: 1. Neprijetne slabosti oz. zastrupitve, če jemo stare gobe ali postane, pred več uramii (celo dnevi) pripravljene gobe 2. Zastrupitve, kjer se pojavijo znaki že po 15 minutah do 2 uri po zaužitju V tej skupine so še podskupine: — Najprej gobe, ki povzročajo različne želodčne težave (žveple-njače, vražji goban, bljuvaste golobice itd.) — Druge, imenujemo jih mu-skarinske zastrupitve, kažejo že težjo sliko z znojenjem, slinjenjem, padcem krvnega tlaka, bruhanjem, drisko itd. (rdeča in panterjeva mušnica) — Tretje povzročajo težave le, če gobjo pojedino zalijemo še z alkoholom (npr. tintnice) 3. Najbolj nevarne gobe začnejo povzročati težave šele 6—40 ur po zaužitju. Pri teh sodelujejo v telesu kar trije strupi, ki nevarno razkrajajo človeške celice. Najprej nastopi bruhanje in driska, nato mišični krči, apatija, izsušitev telesa. Sledi kratko izboljšanje, nato pa nov napad, poškodbe jeter in ledvic in po 3—5 dneh lahko tudi smrt (zelena mušnica, rdeča razcepljenka). Literatura omenja tudi preobčutljivost nekaterih ljudi na hrčke. Takšni lahko po zaužitju le-teh umrejo zaradi alergije. Kako pomagamo Pri prvih dveh grupah še pomaga bruhanje, izpiranje želodca in nadomeščanje izgubljene tekočine (čaj, mleko, voda). Pri zadnji skupini je potrebna že specialistična pomoč v bolnišnici in ta ni vedno uspešna. Dobro je vedno vedeti, kakšno gobo smo jedli, ob obisku zdravnika pa tudi pokazati izbljuvke. Na Koroškem smo menda kar previdni, saj primerov težkih zastrupitev ni, le včasih se najde kdo, ki je rdeče mušnice namesto karželjev, večkrat pa kdo pošteno bruha zaradi zaužitja prestanih gob. S previdnostjo in trezno pametjo se lahko tudi temu izognemo. POMNIMO Nabirajmo le gobe, ki jih dobro poznamo! Če vsako leto spoznamo le eno novo vrsto, je to kar dovolj. Ostale gobe pustimo pri miru, za bolj podjetnega gobarja, za živali ali kar gozdu v okras. — Gobe prenašamo v košaricah. — Ne pripravljajmo starih, že na pogled neokusnih gob. — Ne pregrevajmo prestanih gobjih jedi, ampak ostanek po obroku takoj zavrzimo. Dr. Franc Ivartnik DANES IGRA, JUTRI DELO KULTURA OB RAZSTAVI LIKOVNIH DEL RUDIJA SKOČIRJA Akademski slikar Rudi Skočir se je Korošcem že drugič predstavil s samostojno razstavo svojih del v Likovnem salonu na ravenskem gradu. Celotna kulturna prireditev je bila posvečena dnevu žena. Umetnostni kritik prof. Janez Kavčič je orisal slikarjevo ustvarjalno pot in obiskovalce seznanil z likovno problematiko njegovih slik. Četrtošolec s srednje šole Peter Slanič pa je program popestril s kratkim klavirskim koncertom. Skočir je znan predvsem kot ilustrator, saj je doslej ilustriral že celo vrsto knjig — Dnevnik Ane Frank, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Stena, Mladost v močvirju ... Razstavljal ni veliko, so pa vse njegove rastave zelo odmevne. »Likovno umetnost in še posebej slikarstvo so pogosto primerjali z glasbo; in kakor poznamo tihe in bučne skladbe, poznamo tudi tihe in bučne slike, pa tudi slikarje. Eden od prvih je tudi Rudi Skočir.« (dr. Lev Menaše) Nima pomena ugotavljati vplivov, ob katerih se je oblikoval kot slikar. Velja pa omeniti Janeza Bernika, Francisa Bacona, Tapiesa. Na osnovi tega pač bolje razumemo nekatere značilnosti Skočirjevih del — kompozicijske in koloristične rešitve, oblikovanje prostora in človeške figure, vprašanje pisave kot likovne komponente. Lepljenke (collagi) so izdelani s pomočjo barvnih papirjev, fotografij in tudi drugih materialov. Barve so izbrane izredno lepo. Enostavnost nas preseneča, hkrati pa seznanja, da je možno zelo preprosto doseči odličen rezultat, vendar le z brezhibnim znanjem. Uporaba enostavnejših izraznih sredstev — fotografije namesto fotografskega risanja ali slikanja — ustvarja dvom pri gledalcih; fotografije golih teles so povod za vulgarnost, preproste barve za neznanje, simetrična kompozicija za dolgočasnost; vse to pa kaže, kako zelo plitko je splošno vedenje o umetnosti nasploh. Logično je, da sodobna umetnost, zlasti likovna, uporablja nove pristope, se razvija in zato zahteva tudi vedno bolj izobraženega človeka. Vsaka nova informacija vzbudi željo ali je povod za novo. Nov način izražanja je bistveno drugačen od renesančnega (primer), kjer je navidez vse eksaktno, vendar ravno ta dela skrivajo veliko več, kot lahko presodimo na prvi pogled. Prav ta drugačni pristop k slikanju zahteva poseben način gledanja, ki izhaja iz novih spoznanj v likovni teoriji. Splošni stil sodobnega izražanja poudarja sproščenost, izrablja slučajnosti kot likovno kvaliteto. Posebej pa moramo omeniti še nove materiale in tehnike, ki so prispevali k še bolj specifičnemu izrazu. Ob vseh teh »modernostih« pa nastajajo čisto posebne podobe, ki so širšemu krogu bližje, saj so takoj prepoznavne. Slikane so na povsem klasičen način. Takšne so slike Rudija Španzela, ki se izraža v nekakšnem »surovem naturalizmu«, fotorealiz- Španzel pravi, da so fotografije zgolj skice, slika pa po modelu na re-nesančno-klasičcn način. Vse to kaže, da so notranje zakonitosti bolj bistvene kot motiv in postopek odslikava-nja. Tehnična izdelava in anatomska preciznost pač nimata posebne zveze z umetnostjo in zato slikarju že v osnovi ne predstavljata težav (oz. vsaj ne bi smela). Prostor na Skočirjevih slikah je nakazan predvsem z optično piramido kot osnovno varianto reševanja tretje dimenzije-prostora. Na določen način so njegove slike lirične, z zasanjanim razpoloženjem, po drugi strani pa izpričujejo neizogibne življenjske resnice kot otroštvo, zrelo obdobje in starost. Stalno je prisotno vprašanje greha in sramu, za kar v glavnem izrablja svetopisemsko zgodbo o Adamu in Evi (raj, jabolko, kača ...). Simbolika barv spregovori z vso silovitostjo. Belina je mladost, začetek, igra, svetloba. Pomeni porajanje življenja in veselje. Sivina je sredina življenja, skrita energija. Črnina je starost, je oddaljen spomin, je strah. Barvni preblisk! nas razvesele, prazen prostor poraja dvom; luč ugasne in izgine. Tišina in mir, ki vejeta iz njegovih slik, sta kar preveč pomirjujoča, saj človeka ne spodbujata dovoli k razmišljanju niti k doživljanju. Prav tako so popolnoma jasne v izrazu in kompoziciji. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so slike konceptualne, so en ciklus. Vse izhajajo v ideji in likovni izvedbi iz istih problemov; konstantno se pojavljajo vprašanja figure, prostora, izraznost in simbolika barv in deloma tudi vprašanja bivanja in minljivosti človeka. Eksaktnost narave je smotrna in okrutna hkrati. Cvet zažari in usahne. Končni rezultat je vedno isti — posušenost, usahlost in neizogiben konec. »Osamljenost in minljivost sta še toliko bolj boleči ob hrepenenju za nečim izgubljenim in nepovratnim — za razblinjeno ljubezensko strastjo, za izginulo zagotovljenostjo življenja, in vsaj včasih tudi ob hrepenenju za nekim nedosegljivim čudežem, ki se skriva za daljnim obzorjem ali pa ga je celo mogoče zaslutiti v šibki svetlobi žarnice (dr. Lev Menaše) Skočirjcvi triptihi (tri slike povezane v ideji in obliki! so_ nenavadno simbolični. Drevo življenja (in smrti) govori o ženski kot veznem členu med novim in starim. Zensko telo je deblo, ki prevaja sokove_ do krošnje in energijo svetlobe nazaj. Krošnja je skupek barv na nevtralni (črnikasti) podlagi. Zensko telo v raznih pozicijah je obdelano pavšalno — v smislu funkcije, ki jo ima. Tla so zgolj nakazana. — Prostor, optična piramida, je formiran neodvisno od motiva. »Ob vsem pa na delih prevladajo poudarki, ki še enkrat razkrivajo »viktorijanske« travme poželenja ter strahu, prazne izpolnitve želja ter ne- prestanega kesanja in še zlasti občutka sramu, ki preveva sleherno upodobitev. Malo mesto spregovori tudi na ta način in zato so SkoČirjeve upodobitve zelo daleč od običajnih sodobnih slovenskih aktov, v katerih je govor bodisi o erotiki brez velikih kompleksov, kljub temu pa niso nič manj aktualni, pa tudi obče veljavni« (dr. Lev Menaše). Barve so skoncentrirane v ženskem aktu, ki je namerno naslikan pretirano meseno in čutno. Opozori nas na možnosti, ki se odpirajo z zrelo mladostjo, hkrati pa je Eva, ki nudi svoj sadež izvirnega greha. »Nenadoma se zdrznemo ob spoznanju, da je tudi naše bivanje razpeto v triado triptiha deklice, ženske in starke. Elementarna in neposredna komunikativna človečnost požirajoče deklice z nakazanim akcentom erotične rdečine ostaja žal tudi v naši resničnosti samo teza, ki ji zlovešča žar- jasnjevanje motiva ali pa kaže temdi' no misel. > i Šifrirano (šifra je popolnoma jaso*/ govori o bistvenih sestavnih elenae11' tih, relacijah ali pa na asociativen n*' čin ponuja neko misel. Zlasti se to lepo vidi na risbah, I*1 so izredno neposredne, celo intiffl®*' saj slikarja skoraj izdajajo v njegov«1 najbolj osebnih razmišljanjih in o®' nosih do žene, otrok, ljubezni ali cel* spolnosti. Hkrati pa kažejo na vse )*' razne možnosti risbe, ki je grajena i*-razito konstruktivno, tako da se TJ' dijo vse faze risanja — od skicirani1 do končne stopnje. Razmerja med pf' sameznimi stopnjami so dovršena v virtuozna. Skočirjeva risba je kot p«1' jetna, vendar skrivnostna melodij*1 ki se razodene in izda šele po dalf šem »poslušanju«. Če lepljenke rešujejo predvsei® barvne odnose in risba predvsem zgradbo, so slike (triptihi) predvsem sinteza prejšnjih dveh. Kolaže in t,s' be torej lahko imamo za študije ** poznejša zaključena dela. Likovn* Rudi Skočir, Siva slika, akril, 1983 nica kot črna sojenica grozeče prerokuje trpko negacijo. Zenska, žigosana s stereotipno dvojko, predstavlja antitezo lastne in naše človeške biti, saj s hladno apatičnostjo daje svoje meseno telo v ceneno sejmarsko razprodajo našim očem, njen duh pa blodi daleč stran po brezizhodnih labirintih dvomov, slutenj in razočaranj (Siva slika). Integriteta individuuma je tako razkrojena v usodni dualizem bivanja in smisla, pojava in bistva, optične prevare in resnice. Tragično sintezo (celo žarnica je izginila) ponazarja ekspresivna prikazen v podobi starke, katere fizična navzočnost se ob izteku časa maliči v groteskno karikaturo, duh pa je že potonil za neznanimi obzorji irealnosti in transcendence. Bit je soočena z ničem, smisel z absurdom.« (prof. Janez Kavčič). (Črna slika). Pomembnejša sestavina Skočirjevih slik je pisava. Širi se prek cele slikovne ploskve. Bistveno pa je, da se tekstovno spušča v čisto figurativno po- misli in ideje se izkristalizirajo šele * slikah. To pa ne pomeni razvrednoti nja prvih dveh izraznih možno*“ ampak kvečjemu kaže na njuno vret* nost. Naj končam z mislijo prof. Jan*' za Kavčiča: »Skrivnostna ženska, spet boš oč' šla iz našega vsakdana, a vračala st boš vedno znova iz zastrtih temin o*' še zavesti, vračala se boš v trenutkij' naše osamljenosti in bolečine, ob ur*11 izpraševanja vesti, ob usodnih katsf' zah naše duševnosti. Kot demon o° brega in zlega nas boš opominja}*’ naj izpolnimo triptih svojega živil«' nja z iskanjem poti do sebe in svoj«? bližnjega. Dokler se ne dopolni čas in *** ugasne luč.« Manj znane besede viktorijanstvo — ozkosrčna nazif*. nja, navade in druge značilno). Anglije za vlade kraljice Viktor*) (1837—1901) J Rudi Skočir, Črna slika, akril, 1983 Vul»arnost — prostaštvo, nizkotnost, neotesanost Jnralizem — smer v umetnosti (1880—1900), ki hoče neolepšano, b«z idealizacije upodabljati resnič-^ n°st in ljudi °n>pozicija — sestavljanje likovnih Prvin (črta, barva, svetloba ...) v c kakršno je pri nas, v naših lju-v eljskih vrstah, in opozoriti na tiste od c’ 50 znotraj nas in jih lahko ,D,Povirno. Koliko so ti problemi sm presodite sami, prepričani pa n°> da nismo izjema. ^Pažamo, da je več vrst nepoveza- Posti OZ. nesodelovanja. kQ ‘ redkokje funkcionira društvo D- Celota. Torej lahko govorimo o trP°,Vezan°sti različnih skupin zno-li**.,l,tega društva. Ta se kaže v raz-oblikah: dr'T nekatere skupine so v bistvu J|r tva v društvu (imajo celo svoj k0b račun, ki je eden bistvenih zna-samostojnosti) društvo nima skupnega — dru-*|j[encga programa; največkrat je to Programov posameznih skupin — ni skupnih nastopov več skupin ali pa so zelo redki — med skupinami ni prelivanja sredstev, temveč vsaka skupina v glavnem zadrži svoja »prislužena« sredstva. Najbolj žalostno pa je gotovo dejstvo, da ljubitelji ne sodelujejo niti pri družabnih aktivnostih — ali pri veselicah, če hočete naravnost in odkrito. Dejstvo je, da so redka društva, ki pripravijo skupno zabavo. Društveni občni zbori so praviloma le delovni, medtem ko vsaka skupina zase pripravi družabno bogat »občni zbor«. Znotraj skupin obstaja nezdravo rivalstvo in nepošten boj za uveljavitev svojega programa in seveda tudi sredstev. Visoko zavest o samostojnosti skupin je v preteklosti spodbudila tudi kulturna skupnost, ki je nekatere skupine izdatno dodatno stimulirala in jih s tem vezala nase. Te skupine so mimogrede pozabile, da so del društva in del zveze. Pa kaj bi s tem, saj pri revnem društvu in še bolj revni zvezi niso imele kaj iskati. Tako spo-gledavanje s skupinami (največkrat je bilo utemeljeno, da gre za stimulacijo izredne kakovosti) je vneslo med ljubiteljske vrste veliko razdora pa tudi nevoščljivosti in kar je še podobnih negativnih (a največkrat upravičenih) reakcij. 2. Druga vrsta nesodelovanja obstaja med enakovrstnimi skupinami različnih društev. Dejstvo je, da so skupine (pevske, gledališke, folklorne) med sabo nepovezane in ne sodelujejo. Med strokovnimi delavci teh skupin ni nobenega sodelovanja, nobene pomoči. Vsak je pač prepričan v svoj prav, spoštovanja do sosedovega dela ni. Razmere so pri nas najbolj nesmiselne na področju folklore, kjer vse skupine plešejo skoraj enak program, enake plese, vendar toliko različno, da skupaj ne morejo zaplesati. Pri kom iskati krivdo za nesodelovanje med strokovnimi delavci, je seveda težko reči: ali pri tistem, ki naj bi pomoč sprejel, ali pri tistem, ki naj bi pomagal. Krivda je brez dvoma pri obojih: nekateri enostavno ne želijo sprejeti ponujene pomoči in’se preveč samozavestno zanašajo na svoje znanje. Za zborovodje velja, da so preveč obremenjeni in da težko naredijo še kaj več. Tisti, ki bi lahko kaj pomagali, imajo najmanj dva zbora, s katerima vadijo štirikrat tedensko. To so praviloma zborovodji skupin, ki imajo tudi največ nastopov. Med strokovnimi delavci so pa žal tudi taki, ki svoje znanje ljubosumno skrivajo. Tudi vsakoletna občinska srečanja (folklorna, odrasli zbori, otroški zbori, odrasle gledališke skupine, otroške gledališke skupine, lutkovne skupine, pihalni orkestri, vokalno-instrumen-talne skupine, druge instrumentalne skupine ipd.) niso v celoti odigrala svoje povezovalne funkcije. _ 3. Tretjo vrsto nepovezanosti v ljubiteljstvu lahko označimo kot nepovezanost in nesodelovanje med krajevnimi in šolskimi kulturnoumetni-škimi skupinami. Stiki med temi društvi so bolj izjema kot pravilo. Skupnega načrtovanja ni, tudi skupne produkcije ne. Mentorji skupin v krajevnih društvih se ne zanimajo za svoj bodoči kader, ne obiščejo tu in tam niti vaj niti nastopov šolskih skupin. V ljubiteljskih vrstah je premalo mentorjev oz. jih sploh ni, ki bi lahko nudili pomoč šolskim društvom. 4. Četrta vrsta nepovezanosti se kaže v nepovezanosti med društvi istega okolja (krajevne skupnosti) in v nepovezanosti med društvi iz različnih okolij. Sodelovanja med društvi iz različnih krajevnih skupnosti skorajda ni. Skupine si z velikim naporom izborijo možnosti za samostojne nastope izven svojega kraja. Praktično se gibanje skupin iz enega v drugo okolje uresničuje le z organizacijo občinskih srečanj. Meddruštveno nesodelovanje je seveda posledica nesodelovanja med posameznimi skupinami. Vzrok za nesodelovanje je zopet na obeh straneh: na strani tistih, ki program ponudijo, in na strani onih, ki naj bi prireditev oz. srečanje organizirali. Prvi največkrat ne načrtujejo programa oz. nastopov niti za več dni vnaprej in bi radi vse skupaj uresničili od danes do jutri, organizatorji pa so odvisni od mnogih dejavnikov: društva niso lastniki kulturnih domov, organizacija prireditve zahteva veliko naporov in dosti prostovoljnega dela, za organizacijsko delo je premalo ljubiteljev (največkrat samo predsedniki in tajniki društva). Tudi o kritju stroškov gostovanja se je včasih težko dogovoriti. Kadar je v isti krajevni skupnosti več društev, med njimi praviloma ni sodelovanja. Celo do takih nesmislov je prišlo, da so si društva medsebojno zaračunavala »kulturne usluge« (npr. pihalni orkester zaračuna nastop nekemu drugemu kulturnemu (bran-žnemu) društvu v isti krajevni skupnosti. Takih primerov, ko imamo v eni krajevni skupnosti več različnih društev, je kar nekaj: od 10 krajevnih skupnosti so kar 4 take, v katerih jc sedež več društev. 5. Naslednjo vrsto nesodelovanja bi označili kot nesodelovanje med poklicnimi kulturnimi ustanovami in kulturnimi društvi. Na našem območju (občini) so poklicno v glavnem organizirani knjižničarstvo, muzejska dejavnost in likovno-razstaviščna dejavnost. Res, da so zato možnosti za sodelovanje nekoliko omejene, vendar še tega ni, kar bi lahko bilo. Med ljubiteljsko in poklicno kulturo naj bi vladalo tesno sožitje, dveh kultur naj sploh ne bi bilo. To je le lepa teorija, vsaj v tisti fazi, ko se pogovarjamo o financiranju kulturnih programov. Tu se najbolj jasno vidi razlika med poklicno in ljubiteljsko kulturo. Prvi je treba zagotoviti sredstva, kolikor jih pač potrebuje, drugi pa ostane, kar ostane, ne glede na programe in potrebe, saj je tako in tako ljubiteljska, torej zastonj. Tako gledanje in tako pojmovanje ljubiteljske kulture posredno vpliva tudi na nesodelovanje med obema. Pred delegati — uporabniki se vsak po svoje trudi, kako bi dokazal svoj prav. Ne manjka tudi podtikanj in polresnic — na obeh straneh seveda. Delegati — uporabniki zaenkrat še ne sooblikujejo programov, ampak samo formalno potrdijo take, kot so jim ponujeni. To razmišljanje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da je razkorak med teorijo in prakso o medsebojnem povezovanju in sodelovanju izredno širok. Vsako zapiranje oči pred temi problemi ali celo njihovo zanikanje bi pomenilo veliko škodo, ki je ne bi bilo mogoče hitro popraviti. Probleme je treba videti, spoznati vzroke za njihov nastanek in jih odpraviti. Mislim, da bomo prej ali slej tudi v kulturi morali spoznati, da je naša prihodnost v povezovanju, združevanju, sodelovanju. Torej, kulturniki, ZDRUŽIMO SE! Alojz Pikalo POTA PO KOROŠKIH HRIBIH IN GORAH Vrh gore je bel kažipot očem in jasen dan žari od vsepovsod in sreča ie, da je pred mano pot in to, da vem, da slast je v tem, da grem. Janez Menart Gore. Poti pod smrekami, čez gorske jase, više tja med skale in bela melišča gorskega peska. Pot proti nebu, čistemu zraku in tišini. Kako globoko vdihne človek, ki je že kdaj okusil čar gora, ko mu pogled poboža zelene hrbte gora in se po njih dviga vse do belih skal tam pod nebom. Koliko lepih misli, koliko spominov je navadno skritih v teh pogledih! Nepopisni so občutki, ki ti jih nudijo skrite gorske tihote, in le red-kokdo lahko opiše lepote, ki jih je doživel v enem samem delčku dneva tam sredi gorskega raja: naj bo to zgodnje jutro, ko se sonce zaiskri v tisočerih mavričnih odsevih v rosnih kapljicah trave sredi valovitih gorskih jas, ali pa pozen večer, ko se pod ožarjenim nebom ostro zarišejo nazobčani vrhovi oddaljenih gora. Tu, kamor te varno pripeljejo očesa planinskih kažipotov, ni prostora za vsakdanje skrbi. Tu se telo okre- pi, duša napije lepot, oči pa se odpočijejo v sivi kopreni daljav. Gore. Tja se začenjajo ozirati oči mnogih ljubiteljev narave takoj, ko se zadnje zaplate snega pomaknejo više v zavetje gorskih globač. Prišel je torej čas, da si na noge nadenemo planinske čevlje, zložimo v nahrbtnik vse potrebno za varno pot, in že se v prebujajoče jutro odtrgajo sence proti stezam in potom, ki nas vodijo iz dolin tja proti kraljestvu tišine. MEŽICA - NARAVSKE LEDINE Četudi je pot z Leš proti Narav-skirn ledinam del poti koroške mladinske transverzale in prav tako del poti kurirjev in vezistov NOV, je vendarle na njej srečati malo planincev. Mogoče zato, ker vozi avtobus le ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa je treba na Leše peš, dobre pol ure po asfaltirani poti s Prevalj. Zaradi tega si najbrž mnogo planincev in ljubiteljev narave raje izbere pot od Brančurnika proti Kotu ali kar na Smučarsko kočo in po cesti do Ledin. Na Leše lahko pridemo tudi iz Mežice od letnega kopališča mimo Vo-linjaka. Lahko se tudi povzpnemo nanj, saj nam nudi v jasnih dneh čudovit pogled proti Podjuni. Zarašče-nost vrha sicer malo omejuje pogled proti Pohorju, a če smo vztrajni, lahko najdemo vrzeli med drevjem in si ogledamo dolgi pohorski hrbet, ki se izgublja tja proti vzhodu. Lepi so tudi pogledi na Jankovec, proti Uršlji gori in seveda proti Peci. Po hrbtu Volinjaka se po gozdu spustimo do kmeta Pristava, kjer lahko dobimo žig koroške mladinske transverzale. Mimogrede si lahko ogledamo še leški cerkvi, ta čudovita spomenika gotske arhitekture. Zgrajeni sta bili v 15. stoletju. Ni jasno, zakaj so v tako odmaknjeni vasici čutili potrebo po izgradnji kar dveh cerkva. Pripovedka razlaga, da zato, ker sta tu nekoč stala ženski in moški samostan. Pred nami so Leše, hiše v kotanji, travniki, više gozdovi v Kavu. Knapovske Leše, premogovnik, ki je rezal kruh tudi širši okolici. Če je čas, se ustavimo pri kakšnem domačinu, in povedal nam bo marsikatero podrobnost iz zgodovine Leš. Že sama imena nekaterih krajev, kot so Stane-če, Gustav, Kogel itd. nam govore o bogati zgodovini Leš. Spustimo se v vas in se pri trgovini ob spomeniku izvijemo tesno mimo hiše in že se počasi dvigamo po travniku ob robu, porastlem z grmovjem, proti Uršlji gori, ki je sicer še ne vidimo, a slutimo, da jo bomo zagledali, ko pridemo do prvega kmeta Gutov-nika. Tu si odahnemo, in se še zadnjič ozremo proti Lešam ter se po skoraj ravni cesti napotimo naprej mimo kapelice pri Jugu. Nekaj minut za tem smo že pri naslednjem kmetu Pečniku in sosedu Štajnarju. Tu si preberemo spominsko ploščo in že pohitimo naprej proti Ravnjaku, kjer si prav tako lahko ogledamo spominsko ploščo, se spomnimo na nekdanji Pavlov smuk, ki je bil speljan takoj pod hišo. Ne spustimo se strmo proti potoku v Kotu, ampak takoj pod hišo zavijemo po kolovozni poti po travniku proti gozdu. Blagega spusta po strmini nam je kar žal, ker se bomo morali potem prav za toliko vzpeti na nasprotni strani v pobočje pod Obretanovim. Sedaj smo na dnu ob potoku, tu ni več razgledov, lahko pa občudujemo strmine pred seboj, saj smo v nekakšnem kotu. Po nekaj metrih se poslovimo s ceste, ki dela tu daljši ovinek, in se po stezi ob potoku odpravimo naprej. Čez nekaj metrov se spet znajdemo na cesti, ki zavija proti zahodu, više zgoraj pod skalami pa že vidimo našo pot, kako zopet seka pobočje in se vzpenja vse više proti vrhu. Ko pridemo pod skale, nas tabla na bukvi opozori, da je zgoraj v skalah med vojno delovala partizanska tehnika Netopir. Od nje sicer ni kaj videti, le nizko votlino, a če se nam ne mudi preveč, si jo le oglejmo, četudi se moramo do nje povzpeti kakšnih osemdeset metrov po res strmem pobočju. Ko krenemo naprej, smo že toliko visoko, da lahko opazujemo ves Brančurnikov potok v dolini, vidimo dim iz železarne, više pa pobočje Tolstega vrha. Tudi v gozdu imamo kaj opazovati. Tu so enkratne bukve, ki se vse vitke vzpenjajo proti soncu. Kmalu pridemo do kraja, kjer se je še pred nedavnim končala cesta do Obretana. Le nekaj metrov nad cesto ob stezi je klop, kjer lahko posedimo in pomalicamo ali pa si vsaj odahnemo v hladu gozda. Kar hitro smo na Obretanovem travniku. Nekaj objektov nam da vedeti, da smo na vežbališču naših mladinskih prostovoljnih enot in enot TO. Vzamemo si nekaj minut časa in si ogledamo spomenik partizanski postojanki pri Mokrem jopiču. Če nas ni premamila klop spodaj v gozdu, nas bodo mogoče mize in klopi ob robu gozda, saj je tu zelo lepo. Vse naokrog tišina in mir, ki ga motijo le ptiči s svojim petjem. Od tu do Naravskih ledin je približno 45 minut, in to najlepšega dela poti. Le nekaj korakov potem, ko prehodimo pašnik, že zapustimo cesto ter se odcepimo po široki stezi navzdol. Nekaj časa se blago spuščamo, potem se vzpnemo po ozki gozdni stezici ter nadaljujemo pot skoraj po ravnini. Pot spominja na dele poti s Smrekovca proti Raduhi. Kar prehitro mine čas in že lahko zaslutimo konec poti. Priključi se steza, ki vodi proti Godcu, in na bližnji smreki nas kažipot spomni na pravkar prehojeno pot. Le še nekaj korakov in že smo na travniku. Že se vidi koča — cilj naše poti. Tu se okrepčamo in če nas bo uspeh po prehojeni poti spodbudil, se bomo mogoče podali na pot proti Uršlji gori, ali pa se bomo odločili proti Križanu in naprej proti Sleme- nu, ali nazaj proti Lešam, lahko P? cesti odidemo proti Smučarski koc' in dalje v Kotlje, možnost imamo tU' di za pot proti Žerjavu. Mogoče # na kateri izmed teh poti še kdaj sfr čarno. Rudi Mlinaf TUJEC IZ MRAKA Kot tujec prihajam iz mraka v tvojo radost. Pod krov bi rad kot zapoznela lastovka v zgodnjem poletju, da si otrem puhasto znamenje močvirskega ločja in pogledam, kako se mi celi rana... Kot tujec prihajam iz mraka v tvoj mir. Napil bi se rad kot mlada košuta na begu pred lovci, da odžejan spokojno ležem na mehki mah in pogledam, kako se mi celi rana... Kot tujec prihajam iz mraka v tvoj hram. Pomolil bi rad, kot je mati včasih molila na obzorju večernih zvonov, da se tiho izjočem v tvojem naročju in pogledam, kako se mi celi rana... Potem bom kot tujec odšel v mrak iz tvoje radosti, iz tvojega miru in iz tvojega hrama. Stanko ArnŠcl1 KAJ IŠČEMO V LITERATURI (Razmišljanje ob okrogli mizi bralcev) Onkraj Uršlje Ob letošnji drugi okrogli miza bralcev železarjev, bila je 22. maja popoldne v upravni zgradbi, smo najprej ugotovili, da je pri taki dejavnosti, kakršna je branje in pogovor o literaturi, dokaj težko vztrajati, saj se je tokrat zbrala manj kot polovica bralcev, ki so se udeležili prve okrogle mize v februarju. O vzrokih osipa lahko samo ugibamo, kajti mnenj tistih, ki jih ni bilo, ne poznamo, skoraj gotovo pa je, da je knjigo Gustava Flauberta Gospa Bovary, ki je bila tokrat središče pogovora, prebralo več ljudi, kot se jih je prišlo pogovarjat o nji. Vsi izvodi te knjige, kar jih premorejo ravenske in okoliške knjižnice, so bili namreč vsaj dva meseca izposojeni. Lahko se torej potolažimo, da je bil namen akcije dosežen, čeprav je bila okrogla miza skromna. Glavno je, da so ljudje brali. Glede na to, da se v tematsko usmerjenem pogovoru z izražanjem in poslušanjem mnenj notranje bogatimo, pa je vendarle škoda, ker nas ni bilo več. Na začetku pogovora so bili bralci skoraj soglasni, da so knjigo Gospa Bovary težko brali, nekateri so se morali k branju naravnost siliti, medtem ko so »dr. romane«, ki so bili vzporedna te- ma, skoraj brez izjeme požiraliv enem zamahu. Bovaryjeva odbija zaradi sv°' jih zamotanih značajskih lastrtf' sti in nenasitnega hlepenja P® sreči, ki se tudi zaradi življenj' skih okoliščin in ljudi, ld jih življenju srečuje, prevesi v sv0" je nasprotje. Knjiga prikazni® surovo življenje, v katerem Pr®” brisani, zviti, nemoralni posameZ' niki dosežejo svoj namen, m a™ sposobni in čuteči pa nimaJ® možnosti. Junaki v knjigi so s3' mosvoje osebnosti, globoko zak®' reninjeni v svojem času in P1-®' štoru, a čeprav so nam tako od' maknjeni, nam po svojem bistv® govorijo še danes in tu. Ker P® niso dobri, popolni in ker se nJ*' hovo življenje ne odvija tak®> kakor bi jim prisodil naš do® pravičnosti, se z junaki in dog3' jan jem v knjigi ne moremo isto' vetiti, zato nas odbija. Prav zat® pa, ker so negativne plati življ£' nja v knjigi predstavljene tak® da nas ne privlačijo, se ob nj® ne pohujšujemo, ampak nam P®' maga, da jasneje uvidimo sveti točke lastnega življenja in svoj*® tisoč drobnih sreč. Dr. romani so seveda vse k* drugega. Krutosti v njih skof3' ne najdeš, najhujše, kar se njih človeku lahko zgodi, je h£' za vsako se bo našel b0 ^2en rešitelj — zdravnik, ki ’ f.,’ je ponesrečenka še lepa in srS • ?a koncu gotovo tudi njen sest ženin. Slabi zdravniki in u nimajo možnosti, da bi se ko ^*’ dobri in pametni so ta-Q,., ^Posobni, da popravijo tudi ‘ pip70v.e napake. Značaji niso žara? 1’ zato se dogajanje vedno kj H ete v popolno srečo za tiste, sr jo zaslužijo, b laka podoba življenja je seve-za vsakega privlačna. Z glav-j[ru junaki se je lahko istovetiti, p „sa dobri, nezapleteni, s tem ^ ze stopimo v njihovo vlogo l®e jim pomagamo boriti za i^acno srečo, ki jo bomo, spretni iznajdljivi, kot v življenju nis-p.Prej ali slej dosegli. Na tak dosegati srečo ni težko, Protno, celo zelo privlačno je. ri(. ?va ie 'e v tem, davresnič-rom ^}vljenju take sreče ni. Dr. ra tn njim podobna literatu- p. kakor hišice, izrezane iz pa- j. la: beli zidovi, zeleno obrobjih okna in vrata, rdeča streha jje Phnikom in sivim dimom. Nih-lahp6 da bi v taki hišici odn ^ive*' sai ve’ da bi mu jo jjPesel že prvi piš, pa vendar |1° marsikdo izbere za svoje iturno domovanje. Prav to, na-p neutemeljenost, neustrez-st (neliterarnost) gradiva, ne- obstojnost v času in prostoru in skrajna tipiziranost so značilnosti dr. romanov in podobne ne-literature. Res je, da tudi srednjeveška katedrala ali kaka druga zapletena, arhitektonsko in vsebinsko do popolnosti domišljena stavba, s kakršno je mogoče primerjati visoko umetniška literarna dela, ni primerna za vsakdanje bivališče. Ker pa nas vsako resnično doživetje umetnosti notranje obogati, je za naš življenjski razvoj in za prihodnost nas vseh nujno, da se vsaj kdaj pa kdaj podamo v tako razkošje in se naužijemo duhovnih razsežnosti, kakršne moremo doživeti samo tam. Prvi korak je navadno težko sprožiti. Tudi zato, ker je branje umetniške literature včasih bolj podobno garanju kot razvedrilu. Ker pa je plačilo zanj zanesljivo in neprecenljivo, se ta korak v vsakem primeru splača. Če smo torej z organizacijo okrogle mize vsaj pri nekaj bralcih pomagali priliti olje na ogenj tovrstne bralske vneme, smo nekaj že dosegli. Dovolj, da bomo še nadaljevali. Dosedanje bralce pozivamo k zvestobi, nove pa vabimo k sodelovanju že jeseni. Mojca Potočnik V TITOVEM DOMU PO ABONMAJU ja ° koncu gledališkega abonma-Tj. 1684/85 je bilo v ravenskem (jv vem domu mogoče videti še ni ® domači predstavi odraslih kov-"^kih skupin, Marjana Mat-Klrn ^a koncu P0^ v izvedbi žiii Pr°žihov Voranc in v rete,, Bojana Čebulja iz Maribora ge Alenke Goljevšček Pod Pre-toaovo glavo, ki jo je pod menjam Vilija Strela uprizorila 1 5sv S~ena gledališka skupina KPD °boda Prevalje in Mežica, butati sta deli neprimerljivi. 1o j0ncu P°ti Je drama, »izjem-su. uramsko besedilo, ki s svoj-iei*1 *n silovitim dramskim pri-^om poglobljeno obravnava i aistvo in kvizlinštvo hrvaške-SUna?taštva. Matkovič je v pre-j auivi zgodbi zbral junake na gk /VU večer bega poraženih usta-gi b veljakov.« Pod Prešernovo ^.v° je kratkočasna igra v dveh jk*njih z epilogom, ironija in 8tv »preobrazbi šolstva, ki je sar cele družbe, na katero ne i gledati ozko, ampak ce- &0v ’ v zvezi s katero so tesno *ki s*si za izobraževanje, so po zakonu pristojni za ar>je teh zadev in ki so naj- bolj demokratičen mehanizem za usklajevanje samoupravnih interesov naših delovnih ljudi in občanov.« Toda kljub ironiji, zaradi katere je dvorana to predstavo glasno spremljala, je njen končni učinek enak tistemu Na koncu poti: grozljivo spoznanje o človeku in času, v katerem živi; Na koncu poti človeku-izdajalcu, čeprav so v drami »izdajalci pokazani v razumljivo človeški, že kar tragični luči, in je zato drama tudi opomin vsem, kako težko dn kako hitro je lahko krivično vrednotenje dejanj ljudi, ki se v prelomnem času znajdejo pred nepojmljivimi fizičnimi in duševnimi preizkušnjami,« Pod Prešernovo glavo pa o človeku-sa-moupravljalcu, ki je v sistemu le orodje. Skupno pri obeh predstavah pa je bilo še eno: zelo slab obisk, kar je predvsem na premieri Mat-kovičeve drame Na koncu poti, ene osrednjih spremljajočih prireditev Svobodi in miru Poljana ’85, izzvenelo neokusno. H. Merkač KULTURNA KRONIKA 1{0 ® 6. do 10. maja je bila v 11-gf.bem salonu na ravenskem *UtuU razstava koroškega fllate-<0o ®*a društva v počastitev letnice zadnjih bojev na Po- g ‘ Ok,’biaja je bila v Črni 20. revija lbn, kih in mladinskih pevskih kf°v Naše pesmi naj donijo, (ju‘Opilo je 7 otroških in 5 mla-h zborov z blizu 700 pevci, njimi smo pogrešali zbor enske srednje šole, razveselili s,ho se sodelovanja mladin- skega zbora Mlada Podjuna iz Pliberka. Bilo je prvič, da je kak slovenski mladinski zbor iz Avstrije nastopil na naši reviji. Ta dan je bila v ravenski kinodvorani abonmajska predstava angleškega filma Tretji človek režiserja Carola Reeda. 10. maja je KUD Prežihov Voranc v Titovem domu na Ravnah uprizorilo Matkovičevo dramo Na koncu poti. 11. maja je bil v Družbenem domu na Prevaljah 14. letni kon- cert moškega pevskega zbora Vres. Večino zapetih slovenskih umetnih in ljudskih pesmi je zbor posnel tudi na kaseto, ki jo je izdal v počastitev 40-letnice osvoboditve. 12. maja so na Holmcu počastili krajevni praznik s kulturno prireditvijo Med Strojno in Peco so viže in rej. Nastopili so pevci in plesalci KPD Šentanel. V Mariboru je bilo ta dan republiško tekmovanje pihalnih orkestrov 2. težavnostne stopnje. Pihalni orkester rudnika Mežica je dobil srebrno plaketo. 17. maja so bili v Črni, Mežici in na Ravnah Bratski večeri. Nastopile so folklorne skupine iz pobratenih občin Čačak, Probi-štip in Varvarin. 18. maja je bila na Poljani velika slavnost ob 40-letnici osvoboditve in zadnjih bojev na Poljani. Nastopile so domače kulturne skupine, folklorne skupine iz pobratenih občin in armadni orkester iz Beograda. 23. maja so si filmski abonenti na Ravnah lahko ogledali avstralski film Leta nevarnega življenja. 24. maja je bilo v Radljah medobčinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Naše pesmi naj donijo. Iz naše občine sta sodelovala mladinska pevska zbora OŠ Miloša Ledinka Črna in Prežihovega Voranca z Raven. 24. in 25. maja je bilo na Ravnah 9. republiško srečanje mladih tehnikov. Ob sprejemu so jim gostitelji pripravili kulturno prireditev, na kateri so nastopili mladinski pevski zbor in folklorna skupina Pastirčki z OŠ Koroški jeklarji ter citrarice Strune izpod Pece iz Mežice. 25. maja je bilo v Kropi srečanje pevskih zborov Slovenskih železarn. Železarno Ravne sta predstavljala moški zbor Fužinar in oktet TRO. V Libojah je bilo ta dan srečanje tamburaških skupin, ki so se ga udeležili tamburaši DPD Svoboda s Prevalj, v Lenartu pa področno srečanje otroških folklornih skupin. Iz ravenske občine sta sodelovali mladinska skupina OŠ Franja Golq,ba in Pastirčki z OŠ Koroški jeklarji. Osuto Slednji so se uvrstili tudi na republiško srečanje. 26. maja je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani republiško tekmovanje pihalnih orkestrov, ki nastopajo v 1. težavnostni skupini. Pihalni orkester ravenskih železarjev je dobil zlato plaketo kot najboljši amaterski orkester. Od 27. maja do 1. junija je bila v Planini pod Golico izobraževalna likovna kolonija sozda Slovenske železarne. Iz Železarne Ravne sta sodelovala Andro Dura iz SGV dn Srečko Frtihauf iz RPT. 31. maja je bil v Titovem domu na Ravnah letni koncert moškega pevskega zbora Fužinar. M. P. DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠPORTNO POROČILO STRELJANJE Naši strelci so se udeležili prijateljskega strelskega dvoboja, ki je bil 22. 4. 1985 v Titovem Velenju. Zmagali so strelci iz Titovega Velenja I 613, pred DU Ravne 594 in Titovim Velenjem II 544 krogov. Med posameznika je bil najboljši Jože Koren, Titovo Velenje, 165, pred Jožetom Homanom 163 in Ignacem Skit-kom, oba Ravne, s 156 krogi. Zveza društev upokojencev občine Ravne je 29. 4. 1985 priredila občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško na strelišču DTK na Ravnah. Žal sta se ga udeležili samo dve štiričlanski ekipi. Zmagala je ekipa DU Ravne na Koroškem 576, pred DU Črna s 368 krogi. KEGLJANJE 28. 4. 1985 je bilo na kegljišču v DTK na Ravnah odigrano občinsko prvenstvo v kegljanju — borbene igre. Nastopilo je 18 šestčlanskih ekip. Rezultata: TOZD Stroji in deli 1109, DU Ravne I. 1048, Obrtno združenje 1046, DU Ravne II. 900. Za ekipo DU Ravne I so nastopili: Jože Samec, Jože Kotnik, Franc Kranjc, Adolf .Hanuš, Jože Grabner in Jože Homan. Na Ravnah je bilo 8. in 9. maja izbirno regijsko tekmovanje v kegljanju in streljanju. Kegljanje. Nastopilo je 9 ekip. Po dve ekipi sta imeli DU Titovo Velenje in DU Ravne. Zmagala je ekipa DU Ravne s 536 pred DU Titovo Velenje I s 461 in DU Ravne II s 443 podrtimi keglji. Tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo 8. maja 1985, udeležilo pa se ga je 6 ekip. Najboljša štiričlanska ekipa je bila iz DU Titovo Velenje s 623, pred DU Ravne in Titovim Velenjem II s 588 krogi itn. Za republiško prvenstvo sta se uvrstili v kegljanju DU Ravne, v streljanju pa DU Titovo Velenje. Ervin Wlodyga IVAN PLEŠEJ Dragi Ivan! Življenje je ugasnilo. Življenje, ki se je začelo 19. 5. 1934 v delavski družini. Ob še štirih bratih in dveh sestrah je bilo ob enem, očetovem zaslužku življenje v družini Pleše j trdo, neizprosno, skromno in proletarsko pošteno. Vojna leta so bila tako kot za mnoge, tudi za Plešejevo družino iz Podgorja pri Slovenj Gradcu dodatna težka preizkušnja. Po vojni je Ivan obiskoval osnovno šolo v Podgorju, poklicno šolo, v kateri se je izučil za ključavničarja, pa v Slovenj Gradcu. Praktične izkušnje je pridobival pri obrtniku Zupančiču v Slovenj Gradcu. Po odslužitvi vojaškega roka se je 3. 1. 1957 zaposlil kot ključavničar v takratnem termoenergetskem obratu oziroma sedanjem tozdu Energija železarne Ravne. tvoj zadnji dom. Čeravno bi te, dragi Anza, še vedno rad pozdravljal z našim Srečno, moram reči hvala in zbogom. Vsem skupaj, posebej pa tvojim naj bližjim izrekam v imenu sodelavcev tozda Energija, v imenu Društva energetikov in v imenu krajevne skupnosti Cečovje iskreno sožalje. Spomin spominu vrednote pri- F1LATEUIA FILATELIJA H LA EVROPSKO VARSTVO NARAVE V okviru dolgoročno planirane izdaje o temi Evropsko varstvo narave je izdala skupnost jugoslovanskih PTT 30. marca serijo dveh priložnostnih znamk, na katerih sta prikazani z zakonom zavarovani ptici 42.00 din RIBJI OREL 60.00 din SMRDOKAVRA Na znamkah je poleg motiva tudi znak Evropskega informacijskega centra za varstvo narave. Znamke je likovno obdelal Dimitrije Cudov, natisnjene so bile v tiskarni Forum v Novem Sadu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9. OSIMSKI SPORAZUMI — CESTA PRIJATELJSTVA Ob 10-letnici osimskih sporazumov je bila 16. aprila izdana priložnostna znamka za 6 dinarjev. Letos 10. novembra bo poteklo 10 let od podpisa osimskih sporazumov, ki so na podlagi helsinškega akta premostili v povojnem obdobju zelo prisotna sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. S tem sporazumom je bila ob manjših popravkih začasna meja med Jugoslavijo in Italijo spremenjena v stalno. Motiv na znamki sta dva kroga z napisom osimski sporazumi — cesta prijateljstva, ki se v spodnjem delu končujeta s stiskom rok. Znamko je likovno obdelal Oskar Kogoj iz Mirne pri Novi Gorici. Natisnjene so bile v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega otseta v prodajnih polah po 25. EVROPA CEPT Komisija organizacije CEPT (Evropska konferenca pošt in telekomunikacije) je izbrala kot skupno temo za leto 1985 glasbo. V okviru te teme izdaja skupnost jugoslovanskih PTT dve priložnostni znamki, na katerih je prikazan jugoslovanski skladatelj Josip Slavenski in njegovo delo, v naslednjih vrednostih: 60,00 in 80,00 din. Josip Slavenski, skladatelj (Čakovec 1896 — Beograd 1955). Glasbo je študiral v Budimpešti, Pragi in Parizu. Od konca vojne do konca življenja je bil profesor skladbe na glasbeni akademiji v Beogradu. Znamke je likovno obdelal Dimitrije Cudov. Natisnjene so bile v tiskarni Forum v Novem Sadu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 9. V prodajo so prišle 29. aprila. 150-LETNICA GLEDALIŠČA JOAKIM VUJIČ V KRAGUJEVCA Ob 150-letnici ustanovitve gledanj Joakim Vujič v Kragujevcu je izv' na zaposlitev. PNEVMATIČNI STROJI £ Kramar Niko, NK delavec — P‘* va zaposlitev. TRO — Kramolc Roman, br°' silec — ponovna zaposlitev. ENERGIJA — Meža Silveste®’ NK delavec — iz druge DO. SGV — Klemenc Drago, kljd' čavničar — iz druge DO; Potoč' nik Bogomir, ključavničar — 1 JLA. KOMERCIALA — Jelen Re«3; ta, ekonomski tehnik, Erjavec B°' bert, Volker Herman, NK del&v' ca — prva zaposlitev. KONTROLA KAKOVOSTI ^ Vušnik Danilo, ključavničar ^ ponovna zaposlitev; Zorman D1-?’ go, kontrolor — iz TOZD Kovac' nica; Glasenčnik Mihael, kontr3" lor — iz TOZD Valjarna; Nataša, kemijski tehnik —-TRO. DRUŽBENI STANDARD ^ Pfšeničnik-Franca Zora, ekofl^ mist, Borštner Marijan, gimo3' zijski maturant — iz dinge D . RAČUNOVODSTVO — Kra3, Marija, dipl. ekonomist — iz dr1*' ge DO. V SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA - GOSTA Kadrovska gibanja od 21. 4. do h ~~ Cibron Andreja, dipl. oiog — prva zaposlitev. ui-9 TSD — Jurač Maksimiljan, VanaWni5ar’ Merčnik Srečko, jal' ^-°tovnik Marija, proda- . Arnežnik Vilko, urar — vsi rip. Se DO; Klinc Avgust, NK stroja — *z Pnevmatični Kovinarstvo — Ročnik sle^f delavec — nezapo- DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO ^Jeklarna — Mihev Darko, liti ova- Dušan, pripravi j alca za dpi ’ ^-ruPič Mehmed, skladiščni ^avec-nakladalec, Nuraj Halil, stJ?01 Maks, Gostenčnik Jakob, s °niki materialov, Šteharnik nik °’ ®r'cman Stanislav, pomoč-j, a operaterja ponovčne peči, v Emil, pripravnik — vsi Ijal ^°Par Stanko, priprav- j/.ec za litje — sporazumno; aJnc Alojz, pripravljalec za KOVAČNICA — Poberžnik Tone, pomočnik krčilca, Kos Danilo, Jerimel Roman, Srebre Ernest, pomočniki kovača, Krejan Marko, čistilec polizdelkov — vsi v JLA; Radikovič Stjepan, rezalec, Anderlič Drago, prvi kovač — starostno upokojena; Ocepek Milan, pomočnik plamenskega čistilca — sporazumno; Zorman Drago, kr-čilec — premeščen v Kontrolo kakovosti; Tevč Jože, žarilec — premeščen v Jeklolivarno; Jovičič Aco, adjuster — sporazumno. JEKLOVLEK — Veber Peter, žičar, Izak Milan, brusilec — v JLA. STROJI IN DELI — Šumnik Marko, Kotnik Anton, strugarja — v JLA; Štrigl Antonija, vzdr-ževalka orodja — starostno upokojena; Lazarevič Stanko, medfazni transportni delavec, Štum-berger Rado, strugar — sporazumno. PNEVMATIČNI STROJI — Čapelnik Vinko, strugar — v JLA; Kašnik Dominik, skladiščni delavec — invalidsko upokojen; Klinc Avgust, vrtalec — premeščen v DO TSD. V • ' Česa vsega ne delajo naši praktikanti liti p (jut — samovoljno; Ursnik Fer-v .ancl, brusilec — premeščen Jeklovlek. u JEKLOLIVARNA — Boženk lan 0’ Pleše.i Branko, Gros Mi-Iv ’ Pomočniki talilca, Viderman van, j- • pomočnik žarilca, Zdovc bCrtez’ Rose Tomaž, Gregelj Ro-drf:’ hiodelni mizarji, Krajnc An-vn ’ Prošt Matjaž, rezkalca, Sla-ska aS°, Kiseiak Erih, kovin-tar) Modelarja, Fabijan Aleš-Mi-VuL^alec na tomi žagi, Lauk teZal pomočnik avtogenega sek7rCa’ Dragonjič Slobodan, iz-lCc valec, Pranj kovic Ivica, eisti-Jt,A°a Peskalni komori — vsi v G< tgjj’ Polenik Konrad, brusilec na — hefl?1* — starostno upokojen; j6v a^ Srečko, polnilec bunkerja^ sporazumno; Britovšek Bo-’ habijaiec — samovoljno. Vap^RJARNA — Pogorevc Božo, c' lvan’č Zoran, pomočnik kor,* a’ Osojnik Rado, adjuster-l°r — VS1 v ^DA; Cakš lransP°rtni delavec — od-kaej delavca; Glasenčnik Mi-KonV kontrolor — premeščen v ‘folo kakovosti. VZMETARNA — Grabovac Novo, odlagalec pri napustni peči — sporazumno; Kočet Dragutin, žarilec — premeščen v Jeklola-varno. TRO — Kaker Miro, Kumprej Jože, rezkalca — v JLA; Buh-vald Štefan, vrtalec — invalidsko upokojen; Vauče Nataša, pripravnica — premeščena v Kontrolo kakovosti. ARMATURE — Rek Jože, Krajnc Mirko, Gratej Jožef, Ko-rat Rajko, Mori Branko, Breznik Mihael — vsi v JLA. ENERGIJA — Lampret Ignac, Gorenšek Zoran, ključavničarja — v JLA. ETS — Tjukajev Rajko, Stanta Andrej, Oder Jaro, Pšeničnik Karli, obratni elektrikarji, Hud-rap Stojan, Jezernik Janez, Potočnik Roman, instrumentarci, Rožič Slavko, mehanik, Popič Drago, obratni tehnik, Uranc Iztok, pripravnik — vsi v JLA. SGV — Sekavčnik Peter, Tomaž Franc, ključavničarja, Su-šek Beno, obratni tehnik, Pušnik Anton, strugar, Jert Iztok, kiju- RAZPIS IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V ŠOLSKEM LETU 1985/86 (izvleček iz splošnega razpisa, objavljenega v DELU) Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem je razpisala v šolskem letu 1985/86 vpis v naslednje usmeritve in programe: I. USMERITVE IN PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA 1. Metalurška usmeritev — skrajšan program — II. stopnja — program IV. stopnje (bivša poklicna šola) — obratni metalurški tehnik — V. stopnja 2. Kovinarska usmeritev — skrajšan program — II. stopnja — program IV. stopnje (bivša poklicna šola) — obratni strojni tehnik — V. stopnja II. POGOJI VPISA a) Programi II. stopnje — ustrezna zaposlitev — končana osnovnošolska obveznost (izobraževanje traja 1—1,5 leta) b) Programi IV. stopnje — ustrezna zaposlitev in končanih 8 razredov osnovne šole — predelan program n. stopnje (izobraževanje traja 2 leti) c) Obratni tehnik — program V. stopnje — najmanj eno leto delovnih izkušenj ustrezne usmeritve in predelan program IV. stopnje — kdor ima končan program IV. stopnje druge usmeritve, mora imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v ustrezni usmeritvi in mora opravljati še sprejemni izpit iz strokovnih predmetov — kdor še nima ustrezne stopnje izobrazbe, mora imeti 5 let delovnih izkušenj v ustrezni usmeritvi in mora opraviti sprejemni izpit iz programa IV. stopnje (izobraževanje traja do 5 semestrov, odvisno od sposobnosti slušateljev). m. ROKI IN DOKUMENTI VPISA Ob tej priložnosti opozorimo delavce, ki se želijo izobraževati, da so ob razpisnih pogojih mladine bili objavljeni tudi pogoji za izobraževanje odraslih. Iz preteklih let vemo, da večina spregleda te pogoje in se začno zanimati za izobraževanje šele v drugi polovici avgusta, ko so redni razpisani roki že mimo. Vse to povzroča težave: nam pri organizaciji ustanavljanja oddelka, delavcem pa pri iskanju ugodnosti izobraževanja. Cas prijave za Izobraževanje ob delu iz dela in za delo je do 25. junija 19B5. Prijaviti se morate na obrazcu 1,20, ki ga dobite v knjigarnah. K prijavi priložite še: — ustrezno spričevalo — izpisek iz rojstne matične knjige — potrdilo o zaposlitvi (navesti delovne izkušnje) — izjavo o načinu plačevanja šolnine. Dokumente lahko pošljete na naslov: Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem, Koroška cesta 10, ali pa jih oddate v tajništvu šole. Prijavnina za vpis v šolo je 500 din, ki jo vplačate ob prijavi v računovodstvu šole ali nakažete na žiro račun številka 51830-603-32884. Podrobnejše podatke o izobraževanju lahko dobite pri vodji izobraževanja odraslih vsak delovni dan od 6. do 14. ure, ob ponedeljkih pa še med 15.30 in 17.30. Številka telefona je 862049, interna za železarno pa 457. IV. SE O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH V preteklosti je potekalo izobraževanje odraslih predvsem v obliki predavanj. Zaradi neustreznih učbenikov smo odraslim le na tak način lahko posredovali učno snov. Predavanja smo imeli 4-krat tedensko po 4—5 ur pouka dnevno. Poleg tega je bilo treba doma delati še naloge in programe. Za vse to je bilo potrebno veliko časa. Težave so bile tudi pri izmenskem delu. Zanimanje za izobraževanje ob delu pa verjetno zaradi tega iz leta v leto upada, predvsem v programih IV. stopnje. Z usmerjenim izobraževanjem smo dobili ravno za programe IV. stopnje dobre učbenike, ki omogočajo samostojno učenje doma. Zaradi tega smo tudi spremenili organizacijo in obliko izobraževanja. Vedno bolj vključujemo tečajno organizacijo pouka. Predavanja imamo lahko 2—3-krat tedensko po 5 ur, le toliko, kolikor je nujno potrebno. Ostalo slušatelji predelajo doma iz učbenikov. S tem bi slušatelje manj vezali na šolo. Več je časa za domače delo Manj se pozna tudi odsotnost od pouka zaradi večizmenskega dela. Ob večjem številu vpisanih kandidatov bi morda lahko organizirali pouk v dopoldanskem in popoldanskem času. Druga ugodnost je tudi v tem, da se ob dobrih učbenikih lahko vključijo v izobraževanje tudi tisti, ki ne utegnejo hoditi na predavanja. V tem primeru pridete na šolo samo na preverjanje znanja in po napotke za učenje. Menimo, da smo z dobrimi učbeniki veliko pridobili ravno pri izobraževanju ob delu, kjer želimo uvajati čim več usmerjeno samoučenje. Sicer pa Izobraževanje ni več samo želja posameznikov. Postala je potreba slehernega delavca, da se seznanja z novimi tehničnimi dosežki, postalo je vsakdanjost. Delo in gospodarske razmere od nas zahtevajo, da se stalno učimo in izpopolnjujemo. Izobražujemo se za delo, družbo in osebno srečo. Veliko delavcev je po poti izobraževanja ob delu ali iz dela doseglo svoj življenjski cilj, za katerega so mislili, da Je zanje že nedosegljiv. čavmdčar — vsi v JLA; Borko Janez, brusilec — umrl; Ravnjak Danijel, ključavničar — premeščen v Valjamo. TRANSPORT — Kotnik Franc, premikač — v JLA; Košutnik Franc, skladiščni delavec — invalidsko upokojen. RPT — Čegovnik Srečko, strokovni delavec, Merkač Matjaž, NC programer, Pirtovšek Miran, samostojni konstrukter — vsi v JLA. KOMERCIALA — Boženk Miran, Čas Aleš, skladiščna delavca, Janžek Slavko, pomožni delavec — vsi v JLA; Koprivnik Jožef, žerjavovodja — starostno upokojen. DRUŽBENI STANDARD — Podržavnik Leopoldina, kuharska pomočnica — starostno upokojena; Greiner Marinka, blagajničarka — sporazumno. RAČUNOVODSTVO — Svetina Srečko, ekonomist — v JLA. DO TSD — Blatnik Tomo, ključavničar — v JLA; Deutsch Jožef, strugar — izključen. KOVINARSTVO — Poličnik Mirko, kuhar, Repenšek Zdravko, NK delavec — odpoved delavca. Kadrovska služba PET MINUT ZA LEPOSLOVJE ZAHVALA 0 SIROMAKU, KI JE ŠEL ISKAT ČLOVEKA, PRAVIČNEJŠEGA 00 BOGA Živel je siromak, ki je vedno tožil, da bog ni storil prav, ker imajo nekateri ljudje vsega dosti, nekateri pa nimajo niti najpotrebnejšega živeža. »Bog ni pravičen,« je dejal, »iskat grem pravičnejšega.« In res gre po svetu, da bi našel koga, ki je pravičnejši od boga. Sreča moža z dolgo brado, ki ga vpraša, kam je namenjen. Siromak mu odgovori, da išče pravičnika. »Jaz sem pravičen,« pravi sivi mož. »Kdo pa si ti?« ga vpraša siromak. »Bog',« odgovori oni. Siromak se opravičuje, rekoč: »Pravičen si že, vendar iščem pravičnejšega od tebe.« »Mar misliš, da boš našel pravičnejšega od mene, ki sem neskončno pravičen?« »Res je, da si pravičen,« pravi siromak, »vendar grem iskat še pravičnejšega. Rekel si, da si pravičen, vendar daješ nekaterim ljudem vsega obilo, da ne vedo, kam z imetjem, nekaterim pa tako malo, da ne morejo živeti.« Nato odide siromak svojo pot. Sreča ga škrat, ki ga vpraša, kam gre. »Iščem pravičnega človeka,« odgovori siromak. »Jaz sem pravičen, ki sem škrat,« de oni. »Ze vem, da si pravičen in da ne jemlješ, kar ni tvoje, pa vendar grem iskat še pravičnejšega.« In siromak gre naprej. Pridruži se mu bela žena, ki ga vpraša, kam se je namenil. »Pravičnega človeka iščem,« ji odgovori. »Jaz sem pravična,« pravi žena. »Kdo pa si ti, ki praviš, da si pravična?« jo vpraša mož. »Smrt sem,« mu odgovori bela žena. KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JUNIJU IN JULIJU ■■■nniiHinaMam Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd bodo v Juniju in Juliju predvajali predvidoma naslednje filme: OBDOBJE NE2NOSTI, ameriška melodrama — 13. do 24. G. ZAFRKANTI, ameriška komedija — 19. 6. do 2. 7. SEKS IGRE V INTERNATU, nemška erotična komedija — 21. 6. do 1. 7. BLA2EN MED PROSTITUTKAMI, brazilski erotični — 21. 6. do 1. 7. JOR, LOVEC PRIHODNOSTI, itali-jansko-turški fantastični — 21. 6. do 1. 7. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO, bocv. drama — 28. 6. do 8. 7. RESNIČNE ZGODBE CIII., nemška komedija — 28. 6. do 9. 7. ABBA, švedski glasbeni — 5. do 14. 7. SKRIVNOSTNI ODMEVI, ameriška grozljivka — 5. do 15. 7. NEMORALNA DAMA, angleški avanturistični — 4. do 15. 7. STRYKER, ameriški akcijski — 9. do 23. 7. LARIFARI ZAJČEK, ameriški risani — 11. do 23. 7. PO PRVI LJUBEZNI, francoska komedija — 11. do 22. 7. PROFESORICA FRANCOŠČINE, am. drama — 12. do 22. 7. KONVOJ ŽENSK, francoski avanturistični — 12. do 22. 7. Koroški kinematografi Prevalje »No, ti si še najpravičnejša,« reče siromak, »ker pobiraš vse od kraja in nič ne zbiraš: bodisi bogatin bodisi siromak, nikomur ne prizanašaš.« Potem ga vede smrt v veliko poslopje, kjer je bilo brez števila svetilk, nekatere so pojemale, veliko pa jih je že ugasnilo. Siromak vpraša smrt, kaj pomenijo te lučce. Smrt mu razloži: »Vidiš, to je tako: vsak človek ima svojo lučeo; tisti človek, čigar svetilka gori svetlo, bo še dolgo živel, oni pa, čigar pojema, bo kmalu umrl.« Siromak zagleda lučeo, ki samo še nekoliko brli; postoji in vpraša smrt, čigava je ta lučca. Smrt mu odgovori, da njegova. Siromak se prestraši, ko vidi, da njegova lučca že pojema in da bo kmalu ugasnila. Poprosi torej smrt, naj ji prilije še malo olja. — Smrt pa mu odgovori: »Kako neki naj ga prilijem? Saj si sam priznal, da sem pravična in da ne prizanašam nikomur. Če bi te poslušala in izpolnila tvojo prošnjo, ne bi bila pravična.« »Naj se zgodi, kar se mora zgoditi,« pravi siromak. Lučca ugasne in siromak umre. SLOVENSKI PREGOVORI — Kdor ti pomaga v sili, se tudi ti njega usmili. — Domače perilo naj se doma pere. — Kogar se bojiš, tega ne ljubiš. — Če nič ne vem, me nič ne boli. — Gost je kakor riba: po treh dneh smrdi. — Iz zakonske steze marsikdo kdaj zaide. — Kar tebi ni drago, ne stori drugemu. — Naj se ne masti brada, kadar veš, da sosed strada. — Resnični prijatelji so redko sejani. — Vse skrito postane očito. — Kar se doma skvasi, ne razglasi. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vodstvu sindikata iz tozda TRO za spominsko darilo in lepo izrečene besede. Posebno pa se zahvaljujem ožjim sodelavcem za praktično darilo. Štefan Buhvald ^AHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem ter vodstvu in sindikatu za darilo, ki me bo trajno spominjalo na vas in na leta, ko smo živeli in delali skupaj. Želim vam veliko medsebojnega razumevanja, zdravja in delovnega uspeha. Drago Anderlič KRVODAJALSKA AKCIJA Obveščamo vse občane, da bo krvodajalska akcija 17. 6. 1985 od 7. do 14. ure in 18. 6. 1985 od 6. do 14. ure na stari osnovni šoli pri gasilskem domu Ravne. Prosimo za čimvečjo udeležbo pri tej humani akciji. Krajevna organizacija Rdečega križa Ravne ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem, ki so mi kupili lepo darilo. Vedno me bo spominjalo na vas, dragi sodelavci, ki smo iz starega rjavega železa izdelovali plemenita jekla v temnih, zakajenih halah. Delovodju tov. Krautbergerju, Matevžu Lorenciju, Ludviku Glazerju in Avgustu Veroniču pa se zahvaljujem za obisk na domu. Vsem skupaj želim obilo zdravja, sreče in delovnih uspehov. Tomaž Blaznik ZAHVALA Vsem sodelavcem iz tozda Pnevmatični stroji in tozda Stroji in deli se najlepše zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj, ki mi bo v trajen spomin. Tovarišem Francu Hirtlu, Andreju Kladniku, Rajku Ledineku, Francu Pudgarju in Štefanu Kamniku pa se zahvaljujem za poslovilne besede. Obema obratoma se še enkrat zahvaljujem in vsem želim še veliko uspeha pri delu. Dominik Kašnik ZAHVALA_______________ Ob boleči izgubi drage žene in babice Marije Šteharnik se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo pevcem, godbi na pihala in govornikom. Mož Anton, sinovi Vinko, Štefan in Slavko z družino, hčerki Anica in Ivanka z družinama in drugo sorodstvo. ZAHVALA Hvala vsem, ki ste sočustvovali ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Marjete Kert. Hvala za darovano cvetje in denar, ki smo ga namenili za lačne otroke. Iskrena hvala za poslovilne besede tov. Kavtičniku in g. kaplanu, hvala prevaljski godbi in pevcem. Žalujoči mož, sin in hčerka ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka Janeza Borka se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sostanovalcem, znancem, sodelavcem tozdov SGV, Industrijski noži, Jeklo-livarna, ŠD Samorastnik, KK Fužinar in Korotan za darovano cvetje in vsestransko pomoč. Hvala tudi Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, pevcem, Adiju Žnidaršiču, Mirku Vi-dovšku in g. župniku za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi Ob boleči izgubi naše drage So**? Jež se iskreno zahvaljujemo vsem Pff jateljem, znancem in sodelavcem darovano cvetje in vence. Posebno5, zahvaljujemo Lovski družini »Str°/ na« za organizacijo pogreba^ g°v°[ nikom za poslovilne besede in g01* na pihala. Hvala vsem, ki ste jo pospremil* ^ njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njen* ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega m0** očeta in dedka Franca Tomca se z’. hvaljujemo vsem, ki ste ga pospren^ na njegovi zadnji poti, darovali cve*l in denarno pomoČ. Hvala družini Poberžnik, poseb** Milanu, sosedom in prijateljem z* ^ moč v težkih trenutkih. Hvala I' župniku za opravljeni obred, Pevfe?'1 Pihalnemu orkestru in gasilcem Ze* žarne Ravne, stavbnim zidarjem SGV in tozdu Ind. nožev. Posebej se zahvaljujemo dr. Ve*'1*’ niku, dr. Masletovi ter strežne***, osebju internega A oddelka bolnd*" ce Slovenj Gradec. Žalujoči: žena Marija, sin JlD^ hčerka Marija z Ireno, bratje in sest ter drugo sorodstvo. ZAHVALA ^ Ob boleči izgubi dragega n*0*' Zdravka Ravnjaka se najiskreneje z hvaljujem vsem sorodnikom, prij}t.ij ljem in sosedom, ki ste ga pospren* na zadnji poti in mu poklonili cveti Iskrena hvala Pihalnemu orkestru f venskih železarjev, govorniku * Gradišniku in gospodu župniku opravljeni obred. Žalujoča žena Lenčki _____________ZAHVALA ^ Ob boleči in nenadomestljivi *z$( bi drage žene, mame, babice in se*1* Marjete Čcgovnlk s Holmca s*.*5 L no zahvaljujemo vsem, ki ste jo F. spremili na njeni zadnji poti ter čustvovali z nami v težkih trenuts* bolečine in slovesa. _ . Vsi nje*** Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon: 861 131, int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1’ odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko , prispevali: A. Krivograd, A■ dved, S. Jaš, H. M er kač, F. 0c.f pek, S. Ocepek, M. Potočnik kadrovska služba.