Številka 99. TRST, v sredo 8. aprila 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN. •to oedeijah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pe?&calčne Številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotiiik) * mnogih tobakarnah v Trsta iu okoliei, Ljubljani, Gorici, 6t Petru, Bežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, DombCTgn, Solkanu itd. Qgt \sl so računajo na milimetre v Sirokosti ene kofa) CENE : 1 rgovinake in obrtne oglase po 8 stot. mili-mefc r, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaee denarnih zavodov 1« 2L »t mm. Za oglase v tekstu lieta do 5 vrpt 20 K, vBaka na-ialjn« vTata K 2. Mali oglasi po S utot. beseda, najmanj pa atot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave r&BOftti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t NAROČNINA ZNAŠA za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 me«ece 6 K —, ■» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. l&iočiiia is lsltiJsKo iidaije .Eiiicrtl' stute icsiaistiol i*20, pol lita 3-sc Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovas« pisma se ne sprejemajo .'n rokopisi ae ne vračajo. Naročnino. ogla.*© in reklamacije ie poSiljati na upravo li«t» UREDNIŠTVO: ul. UIor*lo Oalatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni r konsorcij liata „Edinost— Natisnila tiskarna konsorcl; • lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti 8t. la. - PoStno-hranilnlčni raflun it. 841*65?. - ===== Telefon itev. 1157 ===== BRZOJAVNE VESTI. f Profesor Schmarda. DUNAJ 7. Bivši profesor na dunajskem vseučilišču in znani raziskovalec, dvorni svetnik dr. Karol Ludovik Schmarda je danes umrl v starosti 89 iet. Ministerski svet v Belemgradu. BELIGRAD 7. Danes predpoludne sa jo pod predsedstvom kraljevim vršil ministerski svet, ki je trajal več ur, Ministerski svet se je bavil s političnim položajem, provzročenem po včerajšnjih izjavah opozicijoneinih voditeljev strank v skupščini. Govori se, da je vlada stavila predlog, naj ae skupščina takoj razpusti. Po dolgem posvetovanju je kralj zahts val, naj se prej še reši trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko ter naj 3e skuša doseči sporazum z opozicijo, da ne bi bilo treba novih volitev. V to svrho je kralj poklical v palačo predsedstvo skupščine. Popoludne vsprejme kralj tudi opozicijonelne voditelje strank. Skupščina ne bo imela seje, ki je bila določena za danes popoludne. Pruska zbornioa. BEROLIN 7. Poslanska zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju naknadni kredit (draginjska doklada), kakor ga je predlagala komisija. Nemški državni zbor. BEROLIN 7. Na dnevnem redu je bila druga razprava borznega zakona. Plovba na Kaspijskem morja ASTRA HAN 7. Plovba na Kaspijskem morju je zopet odprta. Francoska zbornioa PARIZ 7. Posl. Devis Cochin je stavil na ministra za unanje stvari Pichona vprašanje o položaju v Macedoniji in vedenju Francije v tem vprašanju. Govornik je omtnil bratomornih bojev med Grki in Bolgari, rekši, da so bila doslej brezuspešna vsa vporabljena sredstva, da so temu opomore. Cochin je podal zgodovinsko sliko železniškega vprašanja in gibanja, ki je je povzročila, jotem angleškega predloga in ruskega protupredloga. Go vornik je zaključil z vprašanjem, hoče li Fran cga odločno nastopiti proti Turčiji, ki pro-vzroča Evropi toliko sitnosti. ska cesarska dvojica na Siciliji. PALERMO 7. Cesar Viljem, cesarica Avgusta, princ Avgust in princesinja Viktorja so napravili danes v avtomobilu izlet t Mcnreale. Grškega dr&gomana so ubili Grki. CARIGRAD 7. Iz S©luna poročajo, da so tamošnji ugledni krogi prepričani, da so grškega dragomana Ask-tisa ubili grški ustaši Obdolžili so ga, da je poncveril ustaški denar. Japonci in Kitajci r Mandžuriji. ŠANGAJ 7. V Mandžuriji je nastal med Kitajci in Japonci spor radi odpošilja-nja pošte, ker noča Japonska priznati kitajskih odredb za železnico Šangaj-Kvant nog, ki se nahaja v japonskem poaestvu. Parlamentarne volitve na Portugalskem. LIZBONR 7. Sto in petdeset mmdat< v novoizvoljene zbornice se razdelijo (vštevši kolonije) nastopno: 62 regeneradosov, progresi .tov, 17 neodvisnih, 2 nacijonalista, 5 republikancev, 2 francovca in 7 naprednih disidentov. LIZBONA 7. Biizo cerkve San Domingo je prišlo v nekem volilnem lokalu do pretepov. Policij je posredovala z orožjem. Pri tem so bilo tri osebe ubite, več pa ranjeno. Obed na avstro ogrskem poslaništvu v Petrogradu. PETROGRAD 7. (Petr. brz. agencija.) Na avstro-ogrskem poslaništvu je bil včeraj obed, na katerem so bili ministerski predsednik Stoiipin, viši prokurator sv. Sinoda Izvol-ski, knez Dolgoruki in druge visok** osebe.— Po obedu je bil sijajen „rout", na kateri so prišli minister za unaaje stvari Izvolski, dvorni dostojanstveniki, diplomatični zbor in prvi zastopniki časnikarstva. Zabava je trajala do pozno v noč. Reforme v Macedoniji. PETROGRAD 7. ..Petr. brz. agentura" je doslovno priobčila ruski odgovor na angleško noto glede Macedonii*. Odgovor je bil bit3tveno že priobčen duo 27. m. m. Rusija se strinja z Angleško, da so velevlasti moralno odgovorne za pomirjenje Macedonije in naglaša potrebo energičnih odredeb. Glede orožništva se Angleška ne strinja z Rusijo. Pred V3em je treba, da se poboljša položaj generala, ki je na čelu organizacije orožništva. I3ti mora postati člen tinancijelne uprave, potem bodo zamogle oblastnije slož-neje delovati. Rusija izraža nado, da se združijo vse velevlasti v «vrho, da se razmere v Macedoniji zboljšajo. Maroko. PARIŽ 7. Iz Casablanke poročajo, da sta dve inelali protusultana zasedli Settat in Dauleh el Mokri. To je že v tretjič, da so čete Muley Hafida zopet zasedle Settat, iz katerega so se umaknili Francozi. K madjarsko-hrvatskemu sporu. Fr. Supilo, ki je bil med infeijatorji politike novega kurza na podlagi takozvane reške resolucije, se mudi te dni na Dunaju. O svrhi tejra potovanja se je rečeni poslanec i razgovarjal z dunajskim dopisnikom „Agra-i mer Tagbl&tta". Iz tega razgovora navajamo j nastopne bitstvene tečke : Supilo je prišel na Dunaj, da se s hrat-skimi kolegi v avstrijski „zbornici porazgo-vori o političnem položaju _v vsej monarhiji. To je velike važnosti za akcijo v Hrvatski, zato je tudi umevno, da žele v Hrratski biti dobro informirani v tem pogledn. Na drugi strani pa jim je tudi veliko ležeče na tem, kako je razpoloženje na Dunaju nasproti sedanjemu položaju v Hrvatski. Došel je torej na Dunaj po sporazumljenju s hrpatsko-3rbsko koalicijo. Kar se dostaja momentannega političnega položaja na Hrvatskem, je izjavil Supilo, da je hrvatsko-srbska koalicija že v svojem manifestu označila smer svoji bodoči politiki. Nadaljevala bo svoj boj proti ogrski vladi, in proti sedanji in eventuelni prihodnji vladi na Hrvatskem. Hrvatje odločno zahtevajo revizijo današnjega državno-p ravnega razmerja do Ogrske, ker so razmere ob sedanji formi nagodbe postaie nevzdržljive. Vlada je tudi kvalitativno jako šibka in nima uikake zaslombe ni v širokih plasteh ljudstva, ni v meščanstvu. V tem je vzrok, da hoče z denuncijacijama češ, da je hrvatsko-srbska koalicija revolucionarna in veleizdajalska. utrditi svoje stališče na zgoraj in kazati, da je neizogibno potrebna. Absolutizem pod Bachom je Hrvate približal Madjarom. Ob sedanjih razmerah pa bi se moglo zgoditi, da absolutizem M a d j a r o v približa Hrvate A v s t r i j c em Madjari bodo to enuncijacijo zopet označali kakor veleizdajatvo. Ali ob načinu, po katerem postopajo s hrvatskim narodom, se ne morejo pojavljati drugačne tendencije. Tu gre za življenje naroda in tu velja P O D L I S T E K. KAZAKI. 50 Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Praporščak je bil mož štiridesetih let, s sivo, klinasto bradico, suh, tenek in brhek in za svoja leta še jako svež. Prihajajoč k Oleninu, se je očividno bal, da bi ga ne imel le-ta za navadnega kazaka, in hotel mu je dati takoj čutiti svojo veljavo. „To je naš egiptovski Nimrod,** je rekel Oleninu in samozadovoljno se smehljaje pokazal na starca. „Lovec pred Gospodom. Prvi pri nas na vsakem polju. Ali ste izvolili že slišati to Stric Jeroška je gledal na svoje noge, ki so bile obute v mokre poršni, zamišljeno zmajeval glavo, kakor bi se čudil praporščakovi spretnosti in učenosti, in ponovil za-se : „Gickovski Nimrod! Česa si r.e izmisli !M „Da, na lov sva namenjena," je rekel Olenin. „Prav tako," je opomnil praporščak. „A jaz bi rad nekaj malega govoril z vami." „Kaj ukazujete ?tt „Ker ste Vi plemenitaš," je pričel praporščak, „in ker se jaz samega sebe morem smatrati, da imam takisto čast oficirja, in zato bomo mogli polagoma vedno občevati med seboj, kakor plemeni-taši." (Tukaj se je prekinil in smehljaje gledal na starca in na Olenina.) A ko bi Vi imeli željo, z mojim privoljenjem, ker je moja žena neolikana ženska v našem stann. zato ni mogla o pričujočem času Šrav razumeti vaše besede včerajšnjega ne. Zato se je moje stanovanje polkov-nemu adjutantu moglo dati brez hleva za šest rubljev, toda kakor plemenitaš ga morem oddati vedno skoro zastonj. In ako želite, tedaj se morem jaz, ko sem sam oficirskega dostojanstva, v vsem osebno pogovoriti z Vami in kakor prebivalec tu- deviza : svoje dobro jemljem, kjer jenajdem! Hrvatje ne napadajo, ampak se le branijo. Nho oni krivi, da se današnja politika ogrske koalicije v ničemer r.e razlikuje od staroiibe-ralnega režima. On, Supilo, je bil Bicer vsik-dar pristaš sporazumljenja med Hrvatsko in Ogrsko in temu cilju v prilog je stavil v nevarnost vso svojo popularnost ter se izpostavljal smešnim klevetam. Tudi danes je prijatelj miru. Ali pred vsem je Hrvat in kjer so interesi naroda v nevarnosti, tam se jenjuje vsako miljubje. Supilo je zaključil zatrdilom, da predlogu za sporazumljenje od strani ministra Josipovicha, v kolikor je možno govoriti o takem predlogu, ne pritrdi nikdar. Josipovicha starši in mlajši sta za vedno odigrala svoji ulogi v Hrvatski, Iz teh izjav Fran Supila veje samozavest — trdna vera, da je sedanji režim na Hrvatskem nemožen, da Rauch mora pasti in da je opoziciji zmaga zagotovljena. Ali Supilo računa tudi s tem, da zmaga ne pride takoj po padu Raucha in da se bo treba boriti morda tudi proti prihodnji vladi Supilo je trdno uverjen o zmagi naroda hrvatskega ni pa pretiran optimist glede težav, ki jih bo treba še premagovati. V dija-mentralnem nasprotju s tem hladnim računanjem posl. Supila je vest v nekem madjar-akem listu — „Uj Hirek" — ki trdi, da je misija Supila na Dunaju popolnoma vspela, da je pada barona Raucha pričakovati v najbližjem času ter da bržkone hreatsko-srbska koalicija zopet prevzame vlado! Seveda treba take vesti vsprejemati z največo rezervo, ker utegnejo bežati daleč pred resnico in prehitevati dogodke, ki se pripravljajo. Ali važen simptom je vsekako že v tem, da madjarski listi prinašajo take vesti, ker se iz tega daja sklepati, da tudi madjarska javnost ali V6aj del nje uvideva, da so Madjari se svojo borbo proti Hrvatom zašli v zagato, iz katere ni diuzega izhoda, nego s povratkom k reapektiranju narodne volje, ki je na zadnjih volitvah na man1* festac-ten način poverila hrva tsko - srbski koaliciji varstvo interesov naroda. Politika Madjarov se utegae še nekoliko časa loviti v krivih črtah. Ali dolgo ne more več trajati to, kajti prevažni so dogodki na Balkanu in Hrvatska je prehJizo praga Balkana, da bi — vzlic vsemu neverjetnemu strahu pred Madjari in vsej nerazložljivi naklonjenosti do njih — oni faktorji, ki ]im je poverjeno varstvo interesov vseskupne monarhije, mogli, smeli in hoteli Ie radi strahu pred Madjari vzdrževati na pragu Balkana odnošaie, ki bi mogli postati v največo nevarnost za pozicij o skupno s t i na sosednjem poluotoku. Navedeno vest v madjarskem listu vpreje-mamo z največo re3ervo, ker utegne biti prenagljena. Ob enem pa smo uverjeni, da to, kar oni list označa kakor že sedaj gotovo dejstvo, pride, ker mora priti, v nedaljni bodočnosti. Nočemo trditi, da ravno te in te stranke, ali celo te in to osebe, dobe v roko krmilo javnih stvari na Hrvatskem. Na tem pa ne dvomimo, da je na Hrvatskem postal nemožen zistem eksponentov madjarskega nasilja in krivičnosti in da morajo priti na vlado eksponenti narodne volje! Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 7. Pri stvarnih popravkih je prišlo med govoroma posl. Lowa in Stolzla do hrupnih prepirov med socijalnimi demokrati in nemškim: svobodomiselnimi -poslanci. Na to je posl. Choc predlagal poimensko glasovanje o vprašanju nujnosti. Nujnost je bila vspreje-ta z 303 proti 122 glasom. Zbornica je pričela razpravljati rekrutno kajšnjega kraja, ne kakor bi odgovarjalo to našemu običaju, a jaz morem v vsem izpolniti pogoje .. „Ta govori pravilno," je zamrmral starec. Praporščak je govoril še dolgo v tej obliki. Iz vsega tega je Olenin — ne brez nekoliko truda — mogel razbrati praporš-čakovo željo, da bi dobil šest rubljev v srebru za stanovanje na mesec. Prav rad je sprejel to in ponudil je svojemu gostu čašo čaja. Praporščak je odklonil. „Po našem neumnem obredu/' je rekel, „smatramo kakor za greh, rabiti svetsko čašo. Jaz bi sicer, po svoji izobrazbi, mogel razumeti, toda moja žena, zbog sla bosti človeške .. „No torej, ali ukažete čaja?" „Če dovolite, prinesem svojo čašo, posebno čašo," je odvrnil praporščak in stopil vun na stopnice. „Daj čašo !a je za-klical. £ez nekaj trenutkov so se odprle duri in zagorela, mladostna roka v roza-rokavu predlogo ter je isto vsprejela v vaeh či tanjih. Tekom debate je posl. Hribar izjavil, da so Slovenci in Hrvatje, združeni v Jugoslovanskem klubu, glasovali za nujnost in tudi in merito za predlog >. To se pa ni zgodilo iz cbčudovanja do avstrijske vladne umetnostni, marveč radi tega, ker jim je na srcu ugled in moč monarhije. Seveda se ne more govoriti o ugledu monarhije, dokler ne zmaga na vladinih klopeh prepričanje, da zamore biti Avstrija le tedaj močna na zunaj, ko bodo avstrijski narodi zadovoljni. Govornik je potem navedel več pritožb z narodnega stališča. Proračunski odsek DUNAJ 7. Proračunski odsek ie nadaljeval razpravo o poglavju „Srednje Šole", Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica ie nadaljevala specijalno debato o 2. točki Nagvjevega predloga. Ker je bila dvema poslacccma narodnostne stranke odvzeta beseda, je pos1. Hodža (Slovak) izjavil, da ne more ob takih okolno-stih narodnostna stranka razvijati svojega stališča, ker je svoboda govora omejena. Podpredsednik RakovBzkv je radi te žalitve predsedstva pozval govornika na red ter mu je ob živahni pohvali veiine odvzel bes.:do. (Prigovor pri narodnostnih poslancih.) Narodnostni poslanci so demonstratovno odšli iz dvorane. Podpredsednik Rakovszky je izjavil, da je debata zaključena, ker ni pred-belcžen več noben govornik. Nato je bi!.\ seja za pet minut prekinjena. V kuloarjih so narodnostni poslanci izjavili, da se v očigled taki uporabi podlovn;ka ne udeleže več nadaljne debate. Ko je bila seja zopet otvorjena, je prev-2el predsedstvo predsednik Justh. Sledilo je več zaključnih govorov. Na glasovanju je bila 2, točka reforme poslovnika vsprejeta v obliki, predlagani od posl. Mereya. Vsi drugi spreminjevalni predlogi so bili odklonjeni. Na to je bila razprava prekinjena. — Na jutr-šnji seji bo na dnevnem redu tretja in zadnja tečka reformnega načrta o poslovniku. Poljaki v Prusiji izgled Slovanom Nemški državni zbor razpravlja sedaj zakonski načrt o zadružnem zakonu. V soboto je bil — kakor emo že javili z 200 proti 179 glasovom vsprejet § 7 omenjenega načrta. Ta paragrat v svoji konečni, po kompromisu doseženi obliki, odstopa od pravila v toliko, da se na shedih v okiajih, kjer je poljskega prebivalstva nad 00 oddtotkov, dopušča uporabo tudi poljskega jezika. Ali ta izjema bo trajala le 20 let. Po ttm času bo na javnih skupščinah dovoljeno govoriti samo nemški. Kaj pa, če bo v teh 20 letih poljski ži-velj v Prusiji istotako jak, kakor jo danes, ali pa se morda celo oja&V! Kaj pa, če so v razmerju med Slovani v tem Času izvrši revolucija, ki ozdravi razmere, slabeče sedaj moč skupnega Slovanstva, vsled česar postane to poslednje moralen laktor, ki bo uveljaval svojo moč tudi na življenje vseh onih držav, v katerih žive Slovani v večih ali manjih odlomkih?!! Čez 20 let se vtegne pokarati, da so današnji Prusi delali račune brez krčmarja. Ne le politični misleci v druzih narodih, ampak tudi trezneji politiki med Nemci samimi konstatujejo, da je v3a dosedanja protipoljska politika v Nemčiji pep Inoma zgrešila svoj namen. Vzlic vsem neštetim rniljouom, ki jih je ta politika požrla, poljski /ivelj ne le da ni strt, marveč je številno, gospodarsko in moralno ojačen: pomnožila se je v njem odporna sila in v ognju nemškega proganjanja je še bolj razvnela volja za borbo. Ako so se je porinila s kozarcem noter. Praporščak je pristopil, vzel kozarec in pošepetal nekaj s hčerjo. Olenin je nalil čaja — praporščaku v ^posebno", -Jeroški v „svetsko" čašo. Vendar, ne želim Vas zadržavati.- je rekel praporščak in izpil svojo čašo, čeprav se je opekel. .,Jaz imam, kakor je že to, silno veselje do ribjega lova. Tukaj sem samo na obisku, takorekoč na odpo-čitku od službe. Tudi mene žene poizkusiti srečo, da-li mi pripadejo „darovi Te-reka.u Upam, da tudi Vi mene kdaj posetite, da izpijeva kozarček ^očetov-skega", po naši vaški šegi," je dostavil. Praporščak se je poklonil, stisnil Ole-leninu roko in odšel. Med tem ko se je Olenin odpravljal, je slišal ukazujoči in razlagajoči glas praporščaka, ki je dajal domačim ljudem povelja. A čez nekoliko minut je videl Olenin, kako je praporščak, hlače zavihane do kolen, v raztrgani srajci in z mrežo na rami, Šel mimo njegovega okno. (Dalje.> Stran II >EDINOST« štv. 99 V Trst:-, dne aprila 1908 srečno prebili vse Bismarckovo pre^anjaaie ni dvoma, da prebij jo intaktni tudi teh 20 let. Pmski Pol.iaki so podali dokaz di tuli mal narod more v bjrbi z velikim narodom da lati drzne čulže. ako je v njem kr.i in m .'Zga, V to'iko je zgodo7iua pruskih Poljakov z njih v a peh i -.el;ke elukati.ne važnosti za vse manje narode slovanske: da si imaio proti sobi vso džavo z m Ročnimi sredstvi, Hi ti znali v sebi ne le ohraniti marveč caio množiti pogoje za svojo ohranite?. Hrvatska. Deveta madjarska šola pod Rauchom, Iz Zagrebi javljajo, da se v Kreštelovcu okraj Daruvar, odpre madjarska šola. To je •ieveta madjarska šola, od kar je baron Rauch na banski st -lici. (Pa še daja mož po svojih reptilih zatrjuti, da je tudi on sin hrvatskega naroda in da ima hrvatsko srce do domovine!) Dementi poslanca Šupila Zagrebački koalicijski listi so priobčili dementi poslanca Supiia, v katerem izjavlja, da je povsem lažojiva in neosnovana vest. da je njegovo putovanje na Duaaj „venčano z vspehom, da je najdena formula za poravna nje odnošaja med Hrvatsko in Ogrsko". (Glej današnji članek. Op, ured.) Volitev srbskega patrijarha Iz Budimpešte javljajo: Govori se, da bo novega patrijarha volil še sedanji cerkerii koagree, ne da bi bilo treba novih volitev. Rusija. Voroncov Daškov odstopi U Petro^rada javljajo, da kavkaški namestnik Voroncev-Daškev v kratkem odstopi iu da bo njegovim naslednikom imenovan načelnik orožništva baroa Tauba. Drobne politične vesti, Donavsko-jadranska železni-^ a. Iz Rima javljajo glede donavsko-jadran-ske železnice nastopne podrobnosti; Rusija ni v stanu sodelovati pri gradnji železnice z ve-rimi 3votami, istotako ni sama Italija, Zato bi finansiranje prevzela Francija ter se osnuje francosko italijansko-rusko-srbsko društvo /.a gradnjo železnise. Rusija bo sodelovala kakor moralni faktor, Srbija dobi železnico, a Italija in Francijo jo financirati z 90 milijoni franki. Vseučiliškc zahteve bukovir-s k i h Romunov. Akademiški senat čarno-viškega vseučilišča je sklenil naložiti proiesor;u Mobkcvicu, da drži počenši od bodočega š-L-f-.kega leta kolegij o zgodovini Moldavije in Valahije. Romunski dijaki se ne zadovoljujejo s tem in zahtevajo, da se 03nuje profesorska stolica za romunsko zgodovino in da dobi to stolico kak romunski profesor. Potovanje cesarja Viljema. I z Carigrada poročajo, da cesar Viljem ne o bišče Albanije, radi toga sa turška deputacija ki ima p^drami cesarja Viljema, poda di-lektno na Krf. Bolgarska knežja dvojica v Soi i; i. Bolgarski knez in kneginja sta v ponedeljek dospela v Solijo, kjer bta bila svečano vaprejet , Portugalski kralj se zaroči. Iz Lhabone javljajo: Vzlic vsem demantijem te vzdržuje vest, da se kralj Manu:! v kratkem zaroči z angleško vojvodi njo of Five. Grška in Kreta. Grška vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim se brez posebnih formalnosti omogučuje naturalizacija onim Krečanom, ki se nameravajo stalno nastaniti v Giški. Shod železničarjev. Omenili smo v včerajšnjem poročilu, da je posegel v debato tudi državni poslanec dr. O. Rybar, R-kel je, da se ni prej oglasil za besedo, kor je čakal, naj poprej spregovorijo železničarji. Nssprotoiki morda porečejo, kaj da ima on sploh iskati na želez-ničarskem shodu, on odvetnik. Ali on je prišel sem ne le, ker je odbornik M. D. O., ampak tudi kakor državni poslanec. N emu, državnemu poslancu., bi nasprotniki tudi očitali, ako bi bil ou ostal doma, ali pa prišel na shod in ne govoril ; ako bi torej prišel, ali pa ne prišel, spregovoril, ali pa na spre-govori!, našli bi nasprotniki vedno razlog za očitanje. Zato se on ne briga za njihovo očitanje, ampak prišel je sem, kamor ga je gnala dolžnost in klicalo srce. Ne bo dolgo govoril o samem vprašanju železničar3kega gibanja, kajti o istem so govorili že prejšnji govorniki, Da so zahteve železničarjev opravičene, o tem ni treba zgub Ijati besede. O istih je sama N, D. O. se stavila spomenico in jo predložila na pristojnem mestu, Železniška uprava, kakor vedno, tudi sedaj obotavlja. Posebno se izgovarja tudi s tem, da~ai denarja. Govornik spominja na to, da tudi drugi stan, oficirji, zahteva sedaj povišanje plače. Vidimo, da vse stranke konkurirajo v tem, kdo bi jim prej izposloval povišanje. Govornik ne pravi, da niso oficirji potrebni: ali ako je denar za njih, mora biti tudi za druge. Če je finančni minister našel v enem kotu denar za oficirje, bo našel ga v dru gem kotu tudi za delavce. Ako pa minister ga ne najde, potem bo dolžnost poslancev, da iztaknejo potrebne denarne vire. Kakor so že drugi stanovi izsilili od vlade poboljšanje svojega gmotnega položaja, tako bodo tudi že-leaničarji, ako nastopijo složno. Govornik po- zdravlja za to z veseljem, da so se železničarji na današnjem kLo3u pridružili splošnemu gibanju. Mi vemo, da so se od neke strani veselili na to, da se bo morda N. D. O. protivila temu gibanju. N. D. O. pa je ravno dokazala, da v gospodarskih stvareh moramo biti edini. A nisem prišel s?m — nadaljeval je govornik — la kakor državni poslanec ampak tudi kakor branitelj, in sicer branitelj enega faktorja, ki je bil krivo napaden. To je list „Elnost«. List „Edmost" je glasilo političnega društva „Ed nosi ': če ie bil torej list napaden, je bilo potem napadeno (udi dru štvo ii njega predsednik, kateremu biti je meni v čast. Je tore: moja dolžnost, da nastopam kakor branitelj. List so je sicer sam branil in pozvnl obrekovalce, naj dokažejo le z eno vrsto, kedaj je „Edinost" nasprotovala železničarskemu gibanju, No, ona lahko čaka na to dokazovanje leta in leta, Mi vemo. da oni radi obrekujejo; ali kadar se .lih pri me za rep, tedaj cvilijo in se skrivajo. Ravno tako sem jaz jih pozval, nBj mi odgovorijo na neka vprašanja glede šole: jaz fce čakam na odgovor iu bom še dolgo čakal. Se nekaj h koncu: Jaz obžalujem, cdkrifco povem, da je prišlo do onih prizoro i na četrtkovnsm shodu; toda krivda ni na n^ši strani, Ko je začelo gibanje železničarjvv, sestavila se je t. zv. koalicija: takrat bili fj k nji poklicar.i zastoo niki raznih organizpcij, ie onih N. D. O. ne. Zakaj pa to? Ali je to morda v korist temu gibanju? Gotovo nr-. ha iti zagotovljen je vspeh temu gibanju le tedaj, ako bodo v;i složni. Ako se je 1 otelo energič io nastopati proti železničarski upravi, se je moralo poklicati vse faktorje, ki so interesiram. Oni, ki so pa izključili velik del slovenskega delavstva, so vedeli dobro, da s tem škodujejo stvari. Zakaj so torej tako storili ? Zato, ker oni niso ravnali iz ljubezni do delavstva, do stvari, ampak iz strankarske koristi. Ta le je zahtevala razpor, da bi oni pripisali vse zasluge le sebi, vso krivdo pa N. D. O. Izklju čili so tako iz posvetovanj N. D. O., ki je hotela lojalno sodelovati ; nazadnje pa, da bi dali nam še večjo pljusko, so brez potreb? še nas izzvali s tem, da so z obrekovanjem izključili iz shoda list ..Edinost". Povabili so na shod še hujše nasprotnike socijahstov nego smo mi ■ li3te, ki zastopajo čisto kapi talistične interese, le „Edinosti" ne. P1 uniti 50 hoteli na nas; ali zgodilo se jim je, ka kor onemu možu, ki je hotel pljuniti na luno : pljusk ni švignil na luno, ampak padel je nazaj na moža. Mi smo pošteno mislili, oni so pa neuo-šteno ravnali. Jaz, pouavl aoi, obžalujem, da je prišlo do nemirov na shodu koalicija. Ali potrebno je bilo. da se tem ljudem enkrat dokaž?, da smo mi tukaj, naj je to njim prav, ali ne. Resolucija današnjega shoda dokaže, da nismo bili proti gibanju, ampak proti eni osebi oziroma proti osebam, ki zlorabljajo to gibanje. Dalje izraža resolucija solidarnost z vsemi železničarji in na zadnje pove, da se vsi pridružite p isivni rezistenciji, ako to sklene večin?. Vi niste zastopani v izvrševal-neaa odboru, drugi torej sklenejo o vaši usodi. Ako bi bili mi „krumirji", kakor pra vijo nasprotniki, bi mi lahko rekii: Mi se za vas ne brigamo. — Ali nam je do stvari, in če večina železničarjev bo zi to, podimo bo i mi v boj, kajti v tem vprašanju moramo biti edmi, ako hočemo priti do zmage. Ta pa ue bo politična zmaga ene stranke, ampak zmaga delavstva. In jaz upam, da delavstvo zmaga. (Navdušeno odobrenje). Potem, ko je bila sprejeta prva resolucija (navedli smo jo že včeraj) se je priglasil Še k besedi Hrvat tov. Hackstock. Bil je i iti dvanajst let nevstrašen bojevnik v socijalnodemokratični stranki na Hrvatskem, Avstrijskem in tudi v drugih deželah. Povedal je o raznih razočaranjih, ki jih je doživel za svoj trud. A ko je prišel sem v Trst brez dela, in prosil podpore v Delavskem domu, je moral videti, kako so njega, starega bojevnika, stavili malone pred duri, a z navdušenjem podelili podpore priseljoncem iz laškega kraljevstva. Roti toda, naj se ne napada socijalne demokracije, kateri on ostaje veren. Treba pa neusmiljeno nastopati proti raznim voditeljem „Kullissensocialisten", kakor jih on imenuje. Ti gazijo stranko v blato. Pripominja še, da je videl mnogo Bveta, vi del mnogo lepih in grdih pojavov v socijalno-demokratični stranki, ali takiij laži-socijali-stov, kakor v Trstu, pa še ni videl. Predsednik dr. M a n d i ć je stavil drugo resolucijo na glasovanje (ki je bila sprejeta in smo jo tudi včeraj naveli). S tole resolucijo, pravi govornik, se je postavilo ravnateljstvo državuih železnic pred dejstvo, da so vsi železnic irji složni. Čast gre N. D. O., da je ona nastopila za to složnost kljubu vsemu prizadevanju nasprotnikov. Govornik pove v djkaz, da ni bilo narodnim delavcem do tega, da bi razbili shod koalicije : On je šel takrat k odboru in predlagal, naj odstranijo Kopača; on da se potem tudi oddalji. A odbor ni hotel žrtvovati moža stvari. Kljubu vsemu temu mi nastopamo složno ; primerite etično stran postopanja, nas in naših nasprotnikov ! Tov. Jaklič je podal nekoliko in- j atrakcij glede pasivne rezistencije in povedal, kam se imajo železničarji obrniti za svet; tekom gibanja bo vsak večer škod v prostorih N. D. O. 1 Predsednik je na to poudarivši pomen shoda zaključil istega ob 10. in pol zvečer. Velika masa zborovalcev se je popolnoma mirno razšla. — Dnevne vesti. Tržaška volilna reforma Včeraj je imel odsek svoio plenarno sejo, V katari pa ni prišlo do zaželjanega sporazumljenja med Slovenci in Italijani. Sklenilo se je, da je obvestiti namestmštvo o tem negativnem vspe-hu. Navskrižje jo glede števila mandatov za okolico in pa onih štirih občin, spadajočih k okolici, ki se imaio po vladnem načrtu priklopiti k mestu. Italijani se upirajo proti temu priklopljenju, „Lavoratore" v ulogi — slabega proroka. V ponedeljek je „II Lavoratore" lahal visokega konja in je streljal v proslavo svoje zmsge, ki je — ni izvoieval. V pone-deljski številki je glasno klical v svet o „fiasku slovenskih nacionalistov" in „šoltega sindikata gospoda Mandiča". Proroki pri „Lavoratoru" niso le slabi proroki, ampak so tudi aaravnost otročji. Ker je „N. D. O." svoj shod železničarjev, napovedani za nedeljo predpoludne, n a željo železničarjev samih odložila na ponedeljek zvečer, torej le za dobrih 24 ur, je kilo to gospodom pri „Lavoratoru" dovo j. da so bili iz sebe od veselja in so zagotavljali sebi in svoji verni občini, da „I' edificio crolla" — da poslopje (N. D. O.) razpada, in to celo veliko hitreje, nego so oni sami mislili!! Kratka iim je bila ta samoom.ima. Predpoludne je bilo, ko je „Lavoratore" napovedoval razpad; prišlo je poludne in minolo je le par uric kratkega popoludneva, in — veličasten shod železničarjev, kakoršnega še ni priredila N. D. O., je pričal, da poslopje stoji trdno, ponosno veličastno, poleg katerega predstavlja „II Lavoratore" mizerno figuro — Bl^bega proroka!! In čudno ! Ali ne le čudno, ampak tudi zelo karateristično : dočim je ponedeljski „I! Lavoratore" vedel natančno povedati, da je bilo v nedeljo v gledališčni dvorani „Narodnega doma* samo 8 železničarjev, pa včerajšnji „Lavoratore" molči kakor grob in noče nič pripovedovati, koliko jih jo bilo na pred-sinoćnjem shodu!!! Kaj mu je zaprlo sicer zelo široka in zgovorna usta ? ! I seveda : če je kje na sto tine piiČ, je malce tizkirano potajevanje tega, kar je bi'o. Po takem sijajnem vsprrbu napovedovati razpad — ne, v taka nevarna pro-roška podje ja se n® spušča rad tudi nuj slabši prorok. „II Lavoratore" si je zasigural glas slabega proroka s predpoludanskim prorokova-njem, ki se jo neusmiljeno razbilo na kose že ob dogodkih istega večera ! Mi mu — kakor dobri prijatelji, četudi politični nasprotniki — nujno svetujemo, naj se v bodoče ne spuSča tako nepremišljeno v prorokovanja o razpadu stavb, ki stoje trdno in — bodo stala, dokler bo „Lavoratorora" politika taka kakor je sedaj. Če „Lavoratore" želi, mu razodenemo neko t*)jno o trdnosti stavbe, ki bi jo on — oh, kako rad videl v razsulu. Stavba „N. D. O." je zavarovana pred vsakim „croll o", dokler bodo polititiki okolo „Lavoratora"in na njegovih slovenskih dipen-dencah delali take in tolike neumnosti, kakor so jih doslej! Konfuznost pri „Indipendentuu. Predvčerajšnji „Indipendento" je bil zopet enkrat silno razburjen — prav brez potrebe. Ker, ako bi znal le količhaj pametno računati z danimi faktičnimi narodnostnimi razmerami, kakor eo in kakor ostanejo, vziic vsem ultraitalijanskim izbruhom, gotovo ne bi se razburjal. Ker pa mu je glava razgreta od samih sanjarij, pa sanja, sanja o stvareh, ki jih ni, ker jih ne more biti in govori kakor v diliriju. Vidi v svoji razgreti fantaziji grozno zmešnjavo na naših sodiščih — „confusionismo giudiziario". Drugod vidi zmešnjavo, v resnici pa se le njemu samemu meša v glavi, razgreti od „idealov". Kaj se je zgodilo l Nekdo je zopet enkrat spregovoril hrvatsko besedo o priliki, ko je bilo prisotnih tudi par Italijanov. — Na tukajšnjem dež. sodišču so se vršila te dni predavanja o kazenskem in civilnem pravu. Potem, ko je minila ura določena za predavanje, je predavatelj dovolil dvema našima mladima pravnikoma, da sta govorila v svojem jezikn. A, nota bene: polovica navzoiih so b Ii Hrvatje in Slovenci! Predno je eden onih dveh pravnikov začel svojo disertacijo, se je zahvalil predavatelju in navzočim, ker mu je dovoljeno govoriti v svojem jeziku. Evo, ta obzirnost našega človeka, storjena predavatelju, je dogodek, ki je pognal „Indipendentu" kri v itak že razgrete možgane. To je zanj „casus belli"* : provokacija, agitacija, žaljenje — popoln konfazijonizem na sodišču ! Dobro odgovarja „Indipendentu" sinočnji „Balkan": Ako jemljemo v obzir, da v obmoeie tržaškega dež. sodišča ne spadata samo Trst in okolica (ki pa tudi nista italijanska v „In-dipendentovem" smislu), ampak tudi del Istre in Kras, v katerih krogih so Slovenci in Hrvatje v večini nasproti Italijanom, bi se morali po „Indipendentovem" pravnem uma van j u radi onih 50 uradnikov, ki ne poznajo ali no&ejo poznati natega jezika, vsi prebi- valci teh dežel učiti italijanski, ako hočejo, da jim bo trž iš ko sodišče delilo pravico! ! Ali ni tako zahtevanje največi nb-burdum — prava konfuznost ? ! Ali pri „In-dipendentu" res ne slutijo, da je to, kar tmo ravnokar napisali, morala vsega njihovega članka in da je naslov „confusionismo" naj-primerneji za to, ker so napisali ? ! ! Mesto brezplodnega san srenja, ki v izmučenih možganih proizvaja strašno bolezeu domišljavane sile in veličine ter mržnje do vsega in do vsakogar, bi bilo veliko pametneje, ako bi se oiirali na faktični položaj, na statistiko. Potem ne bi prihajali do takih ra-kl;učkov. V trgovskem sred šču, ktkoršnje je Trst, kjer praktičnost in smisel za konkretno morata biti bolj razvita, je naravnost smešno, ako se pada v take pogreške skrajnega idealizma, ki so ga predali „Indipendenta" dan na dan polni; idejalizma, ki — bi dodali mi pri „Edinosti'4 — dovaja do .... koufuzijo-nizma. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske Sole v Go- r.ci se prično izpiti za usposobljene 11. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri ravnateljstvu izpraievalne komisije do 30. aprila t. 1, Izpiti za ženika ročna dela in za vrtna-rice se prično pozneje, a je dotične prošnje vendar vložiti do zgoraj omenjenega roka na ravnateljstvu c. kr. ženskega učiteljišča. Ravuateljstvo c. kr, izpniševalne komisije za občne ljudske in mefičanske šole. 158. odborova seja „Matice Slovenske" dne 3, aprila 1908. Letošnji občni zbor „Matice Slov," bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 8. uri zvečer v ljubljanskem „Mestnem domu". Publikacije za 1. 1908. se bodo tiskale vsaj v 4 500 izvodih: za tisk Zbornika, Zabavne in Hrvatske knjižico ter Prevoda iz svetovne književnosti se razpiše natečaj ; knjige morajo novembra biti v L;ub jani pripravljene za ekspedicijo. Vsprejeti so nekateri rokopisi in določeni recenzenti novin. Od zadn;e odborove seje je društvu pristopilo vnovič ali na novo 40 členov, — Za 1. 1908 izda Matica sedmero knjig (med temi tri ilustrirane): 1) Zbornik (znanstvene razprave o početkih naše književnosti v protestantski dobi, slike.) 2) Knezova knjižnica (Cankarjev spis „Novo življenje", jubilejni spis o Vatr. Jagiću. 3; Zabavna knjižica (poleg p ipoveitnih spisov drama Zofse Kvedtr Jelovšk.ovo: „Amerikanci") 4) Hrvatska knjižnica (Komentirana isterska priča VL Nazara „Veli Jože", umetniški opremljena), 5) Prevod Goethejevega „Fausta", I. del. G) Strekelj, Narodne pesmi. 7) Seidi, Kamniške ali S ivinjske planine, II. del (s slikam ). Slovensko društvo „Lipa ' v Zagrebu. Hrvatska vlada je potrdila pravila omenjenega društva, ki so ga ustanovili zagrebški Slovenci. Tržaška mala kronika. Slika s tržaških ul c, ali: postopanje mestnih redarjev. Včeraj popoludne okolu 5. ure je prišel Fran Nidižar na ti g Goldoii. Zapazivši veČo gručo ljudii se je približat tudi, on, da vidi, kaj je. Sredi gruče je bila neka slovenska kmetica, ki ie imela v jer-basu tri ali štiri gnjati. Pii jerbasu sta stala mestni redar št. 8 in neki drugi gospod v civilni obleki, ki sta ogledovala gnjati. Na povelje onega v civilni obleki, ki je ubogo revo nalival s š č a v o, je tiral redar kmetic d v stražnico mestnih redar ev na Piazza vecchia v Starem mestu. Nadižer je šel za njimi in se je uitavil pri vratih, da vidi kai se zgodi s kmetico. Rečeni redar ga je ra-pazsl skozi okno ; jjridrvet je pred vrata iu se zadri, kaj da išče tu ? Nadi/ar je odgovoril, da hoče videti, kaj bo s ?Iato „ščavo*' iu s plečeti?! — Redar: rK i briga tebe to?* Nadižar : Mene briga, kaco vi postopate z našimi ljudmi! Tudi našega poslanca Rybara hočem obvestiti o tem ! Začuvši to je redar, ki se mu je po vonju iz ust poznalo, da — ni tešč, izrazil surovo : „Va in c . . . ti e tutt- i Š5avi, e anehe Rybar l*4 in je hotel Nadižar j a ukleniti, a je odnehal od tega vsled energičnega prot3sta. Tako le vrše nekateri mastni redarji svojo službo mesto, da bi bili treznim in dostojanstvenim vedenjem ljudstvu v izgled. Pijani razgrajač, ki je s kamnom razbil šipo gostilne in potem ie naklestil redarja i.n gostilničarja. Včeraj popolulna ja vstopil v gostilno Petra Petricha v ul. Valdirivo 38, možakar orjaške postave; njegav: orjaški postavi je odgovarjala orjaška pijanost. Sedel je k miri in naročil pel litra „tega dobrega". Bodisi da mu niso postregli po volji, bodisi radi drugega vzroka, je pijani velikan začel zmerjati gostilničarja, radi česar mu je ta le z nenavadno uliudnostjo (v očigled mišičastim ramam velikana) pokazal duri. To uljudno povabilo pa je orjaka tako razsrdilo, da je pobral na tleh nekoliko kamnov in zagnal jih proti steklenim durim gostilne, da so se šipe razbile z veselim žvenketanjem. Pridrvil je na ropot redar, ki jc odvedel čudnega patrona na policijo. Pijanec, ki je bil dotlej sledil primeroma miren redarju, je začel na komisan-jatu zopet besneti, ker je tam zagledal gostilničarja, ki je bil tudi prišel na policijo. Planil je proti njemu s skrčenimi pestmi ia ga močno vdaril po licu, ravnotako tudi redarja, ki je priskočil na pomoč. Službujoči uradnik ga je dal odvesti v policijski hotel, dokler se mu ne poleže pijanost. V Trstu, 8. aprila 190S »EDINOST« štev 9:> Stran IIF Tat, ki še povrh pretepa svojo žrtev. Včeraj zjutraj stil je v u). Barriera vftcchia voz sena, lastnina neke Frančiške Jarc i/. Doberdoba. Za trenutek je kmetica opustila voz brez varstva in, ko se je povrnila mesto, zapazila ie človeka, ki je hotel od-j.tfsti butaro sena. Ona eeve je hotela preprečiti tatvino a tat, jezen, da je bil zasačen. ie začel neusmiljeno pretepati ubogo kmetico. Na nr k ista je pritekel rodar, ki je predrznega uamoviča spravil v luknjo. Kmetica pa se je zatekla k zdravniški postaji. Ženski živci. V včerajšnjem popoldnevu telefonirali zdravniški postaji, da je potrebna zdravniška pomoč za Antonijo Hro-vatin, 21 letno dninarko, stanujočo v ul. Tor-;ioelli št. 6. Obšei jo je histeričen napad. Po injekcija h morfine jo je dal zdravnik prenesti 7 bolnišnico. Smefnlca. Stavi g.^pcd k malemu pobalinn, tateri sedi na plotu in kadi: Kaj ? Ti že kadiš ? No, počakaj ! Jaz to povem gospodu učitelju v i li. — Pobalin : Beži, beži, stari norec, jaz niti še - v šolo ne hodinv Koledar In vreme. — Danes : Dioni^ij •kol. — Jutri: Demeter muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 12 C^lfl. — Treme »J e raj ; deževno. Vre»ifln8ka napoved za Primorsko: Oblačno padavinami. Hiadai vetrovi. Temperatura aiila. Plašno bolj$anje. _ Naše gledališče. Enajsta zapoved. Z uprizoritvijo te jefike veselo igre je priredilo Dram. društvo /9 jednem častni večer svojemu igralcu g. Marka V e h 1 o t u, ki je nastopil v ulogi Krače, strugarskega mojstra, načelnika po-iarne brainbe in poveljnika me-tne gard-3. IVga nebodigatreha 6i lahko interpretira in izvaja vsak igralfc po n»emu lastnih sredstvih kemike. G. Veble je posebno učinkoval s konično trag'ka in s smešno svečanostjo. K takej tiguri sa mu je jako debro podala primerna jokava maska. Občinstvo ga je opetovano zelo simpatično pozdravljalo, ter mu po vsakem dejanju živo akiamiralo, Slav-Ijencu sta bila poklonjena dva lovorjea rgnea z d ugimi darovi. Tudi gej. Veblevi je v> 1 prezen iran krasen šopek svežih cvetlic. Tudi drugi igralci so se prizadevali, da so nudili vsak zase originalne tipe, ki so se ^koro vsi odlikovali p3 jako zadeti maski, ,ed temi posebno štiriperesna d'-teljica Vo orski (g. Boleslavski), profesor Kozliček (g. iktor), major Hmde (g. Zvezdan) in uradnik Strela (g. Rajner). Posebno slednji je podal '.ko lepo studijo, osobito v drugem dejanju ; tretjem je nekaj op-šaJ. Pristen vojaški -»luga je bil Janez (g. Veruvšek). Vendar dočim so bili posamezniki dobro tlcnirani, si niso povsod igrali drug drugemu ono v roke. Najbolje je še bilo drugo de-nje, ki je bilo precej živahno in uglajeno : tretjem dejanju pa ie celokupnost marši » e, posebno na koncu dokaj trpela. Igralo - je ponekje predo gočasno, Prepričani smo, ia bo repriza te igre, ki je zelo zabavna, udila ob sedanjih pivcej primernih in zade h elementih zaokroženo iu živahno pred-avo. knkor ima biti ob lastnosti take igre. Oder je bil elegantno opremljen; po-rebno krasno pohištvo je stavil naš trgovec Ji rej. blagohotno na razpolaganje, ________I. Pr. Darovi. Ščuka Anten iz Barkovelj jo [daroval "i kron za meško podružnico 6v. Cir. in Mtt. v Tr.-tu, 4 krone za d»jaško podporno društvo, > krone za zavod sv, Nikolaja, 2 kroni za kademično ferijalno društvo Balkan. Denar i rani uprava Eruje. Hrana in prenočišče v Pragi, 7. dan. Izlet s pa nikom po no o kanalizirani reki Vita vi, iu sicer najprej v Trojo. Tukai ogled češkega pomolo^ičnegu (-ad:sr skega) zavedi, pot^m v Melnik. ogl-d vinarske Sole, vinogradov in kleti. Prenočišče v Meln.ku. 8. dar. Vožnja čez Stjetje v Lovosice, Mtd potom ogl» d hmelnic pri Pcčapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Trebenicah ; daije v mesto Rovdnice. tukaj ogled tvornice za pluge in stroie /.a žetev, odtod v Btčko-vice in z vlakf m v Prago. Prenočišče v Pragi. 9. dar. Iz Prage v Novo v?;s pri Ko-linu, tukaj ogled vzornega vrtnarstva, v Ivo-lirju ogled okrajne drevesnice in v Lnšanih ogled kmetijske elektrarne, v Kut!;i-b ogled vzornrga kmetijstva g. Prokupka. Vt ž ija v Kutno goro. Ogled kmetijske šole, kakfga vzorufga malega posestva in skladišča za žito, veiikih nasadov hrena v okolici, z 'nine-nito9ti mesta in odtod odhod na7a> v Pia^o ali pa nsprej Čez Iglavo, Znojmo na D irn-i. Če bo zadostno število takih, ki se zato zanimajo, bi se labko med potom na Dunaj ogledalo mesto R» c s slovečimi vinogradi in kletmi, dal;e mesto Kcrneuburg s poskusnimi nasadi in Klotterneuburg. tukaj višja vinarska šola m sloveče kleti tamošnjega samostana. Vea vožnja iz Ljubljane na vsej pregi (tia čez Linec, nazaj čez Dunaj) bo veljala ▼ III. razredu okrog 60 kron,*) hrena in pr. -r.očišče kakih 10 kron na dan, tako bo v e potovanje veljalo največ 200 kron za osel •. Za strokovno vodstvo bo tudi skrbl'er". Izlet bo vodil g. c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv, ki mu češki deželni kulturni svet prideli kakega domačega kmetijskega potovalnega učitelja. Izlet se bo vršil, če se Sufe vsakovrstnega pohištva - navadne do n&jfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulice av Katarina. H Za velikonočne praznike imam v zalogi prave praške gnjati in vse druge jestvinske predmete, specijalitete : čajno maslo. ===== VEKOSLRV PLESNIČflR, ul. Giulla št. 29. *) V drugem razredu tretjino več. Zaloga vina TRST, ulica Cbiozza Štev. 17 wm~ ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) stotink liter. po Za krčmarje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem poSiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON PAVLINOVIĆ Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet* (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno Bredtrtvo proti onim pluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje Btane 1 K ter Be dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fii 9oe Jšori" Zrst, veliki trg /5 ZALOGA ^NJT Istrskem m dalmatinskega vina 2»jamčeno pristnega s prodajo ua debelo in drobno Bernardo di Chiara TRST, ulica dei Bachi štev. 9 Qj ^^ Za krčinarjo in go*tllni6iije po dogovornih cenah __iL/K Dr. ERNEST MENZEL r A specijalist za otroške bolezni prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5, pop. :: TRST : : Trg Sv. Caterina štev. 2. Ji m- SUKjVA in modno blago ^ :: za obleke :: K priporoča firma ^bera Fohistva Pohištvo svetlo In temeo, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITT0RI0 DDPLICHER Najnižje cene. tvornica za sukno v Humpolcu na Čeikem. TV0RNIŠKE CENE. VZORCI FRANKO. Črevljarnica ooo Črevljarnica Raffaeio Caris TRST, ulica delle Mura št. 7 Izdeluje vsakovrstne črevlje po amerikanskih ali francoskih oblikah ter izraje Tsaio popravo y 24'tili ml j SV CENE ZMERNE. Zaloga in prodaja originalne angleika orim* za črevlje. tj, Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškeponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanlle št. 15. 2. zo popravljanje PnevmotlKou ■ Trst — via S. I^azzaro št. 16 — Trst ■ Podružnica tovarue usnjntik in gumijevih antiderapantnih pnermatikor OST fi* Garfontiet, 77 tne de paris9 Clichi (Seine) "M Izvršuje popravljanje puermatikor z nntiderapants iz gladkega gumija, notranje preTlake s tkanino, pnevmatičnih črer vsake tovarne, počenih, prerezanih ali na drug način pokvarjenih. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Specijelno pateniovano vulkaniziranje. — poprave se izvršujejo v najkrajšem času. 11 ■ ■■ V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst via flcquedofto 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dszertna vina v buie'Jkah. raznovrstne blškote. tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte, in . fcrokante. — SPECJALITETA: PUSTNI KROFI. Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Sollar & Breitner Tovarn«: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GB0880L" itd. itd. za sadaj priznana kakar najbalj« Is na|-trajn^je nazllo, Id atiranja nava la stara plasti sa asfaltlinlh kartanlb, tkrUak i, ,, i ploidah Is vsaksvrstntai kusartoa. Aafaltlraml kartoni, iaoUtorni knrtonl, lasni oomsnt, knrbolin^J, knrbolnn kislina, asfalti in Aruffi prolarodi in aafalta in kntmma, opoLala olja. stroja, milit na tobot*, prianano in najbolja snamka (r«|jikiruij pas, maet-vasslina na koža, nut sa orodja, ToSdilo na Itr^« ML ToTMjmm in pimmrna -r TRŽIČU (Momimleome) pri Trstu. Stran IV »EDINOST« štev. 99. V Trstu dne #. aprila 1908. CARLO ImOUTA\ Zaloga olja - Trst - V. Santa Caterhn 13. p^ja na veliko in na drobno TELEFON 865. = u u Prijave zauck-j GoSDa kr. kmetijska družba že _■ oglasi Tiaj 20 udeležencev, ležbo tprejema c sedaj, lajpozneje pa do X. julija t. 1. poznejše zgiasitve se ne bo oziralo. iz Roja na je naproSena priti v Via S. Nicolo 1«, Žvigelj, Šivilja. Na VABILO. Vabim vseh pokuftat izvrstnega terana o priliki Velikonočnih praz-k zglasitvi je pridejati 50 kron za na- i nikov. Henrik Kosič, Belvedere Žt. 17. (501) kup okrožnega listka in je treba povedati, ali ^nnoto ;7LQ|(n oblek za možke in dedke se udeleženec želi nazaj voziti čez Dunaj, ali »Uyalci I^UCEd 0d gld. 5-— naprej ,A1 čez Prago, Linec, Jesenice. i buon mercato", ulica Carducci ex Torrente 31. Pro-Daljša poročila bo objavljala c. kr. j eeeesibe! t i ATTILIO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — veja ulice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Posrebro»je s«, n zrcal. — Skladišče kriat usvadcega in delale stekla. — Zaloga tavadnih in oglajenih iip za kcf!" Oglajeni kristali, vezani z uaedjo. — Zrcala t \ Sipe z isakoTrstnimi ridbami — ^pauiraait* n Prodajalnica specijalitet Trst, Acqueclotto 3 ————— zeleno table ———— — Napoljska zmes Pasta di Napol; garantirana po J2 in 36 krujetrjev Zfajflnoje olje, Kajukuanejo. aioiUjaiuika omaka yarn dižkega jabtlka po 14 krajcerjev sk&tljloa. ■■■■^■■■■■BBHHHBV^l: U novem skladišča pobišlvc Romeo 5avio Crsty ulica Giuseppe parini i), t je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne aobe, slike in zrcala po najzmernejih cenah. Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo in Nonte 6 Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela obstoječe od leta 1852. Sprejme f*e tudi popravljanja. oajaife 7 Miroiiliiici Mizzams. GiaconMS. JM Produ se obešala, postelje, opravo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-; sien", mozaično umetniško mizico, vred-E j no 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake - vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2 Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam. da sem odprl y Trstu, V ulici Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za bUiij. naklonjenost. Udani Autonio Contentc. mm ac^ Kdor želi vzeti v najem kako mtm stanovanje, skladišče ali prodajalnico m 0brne waiscna Trieste-offiee avtorizovana ageocija za nepremičaine in trgovino ulica S. Oiovanni 18 pritličje. — Telefon 371. ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila ir popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje TRST — ulica Farneto 45 Ivanka Dorejhinf^ TRST -- ulica Madonnina štev. ?> VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke ur izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu d!a čilu in tudi na obroke FRAN SKOK tapetar dasi. pohištva. žimnicitD Izvršuje popravljanja po zmernih cenah Trst, ul. Giovanni Boccaccio 4 polunadstropje. > Tvrdka maiilfaktnruega blaga Z. freiseiss Trst, ulica del le Poste štev. naznanja slav. občinstvu in cenj. odjemalcem, da ?o došle pomladno sezono in za poletj} Vse Vrste volnenega in platnenega blaga, kakor tudi zefir, batist, perka satin itd., katere se prodaja po jako zmernih cenah, ker se dobiva blago direktno od tovarn. — Bogata izbera vsakovrstnega perila in tkanin Pietro Cucit mizar Trst, uliea Fontana st. 7 In Specijalist 2a razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. fMHlIHIIIIIM^ as STARA IVHRODILNICA »a M. F. HuUer Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak Copl63vf prameulj, kemičnih izdelkov, miner, ved patfl-mov, zamahi, železne žioa. olaatike za cepljenje, mila ln STEKLENIH SiP. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Počkaj & K ogl. Hotel Balkan