Kitm * * v PROSVETA i glasilo slovenske narodne podporne jednote UredaiM ta upravntlkl prostori: So. -mmsNO AT«. OffU. .f P.UiMtiM. MM So. Lawndalt A ve. T.lephrfir Uwnd.l* • «3e. i»jm». mo^-serarj:žryci^iv^mbc a.i««o, »l. p*»«w. i«, j^u^j. >to**> f— —i*"0 >1 rmta •! pnviM !•» ta eeattas UOS. A«» ti (tat. S, ISIT. ulUriMd m J»n 14. ISIS. ROK CVETE OH) nipsinj ZARADI TRGA IZKORIŠČANJA IZOSTAJAJO OTROCI V dO U. Samo if Philadelphije gre vaako leto 3,500 otrok M tlako. Waahington, D. 0. — Med tem ko kričimo in zahtevamo, da se mora ataroet šoloobveznih otrok podaljšati, ze lahko na dragi strani prepričamo, kako se z izkoriščanjem otrok zabranjuje o trokotn šc/lski poduk. To se ne zgodi le V industriji v južnih dr žavzh, ampak ravnotako se otroci izkoriščajo v somernih državaiu| Zvezni otroški biro je pričel zbirati štatktični materijal o izkoriščanju otrok v vrtnarstvu. Poleg velikih mest se nahajajo veliki vrtoVi, na katerih pridelujejo zelenjavo zz trg. Ti vrtovi se obdelujejo popolnoma po bizni-škem sistemu: mzjhen vložni ka pital in velik dobiček. Kjer dela jo po tem načelu, tam tudi mezde niso velike. In zaradi tega vidimo, da se na vrtovih, na katerih pridelujejo zelenjavo zz trg, ne izkoriščajo le odraščeni ljudje, am pa k izkoriščani zo tudi otroci. Zz-služek za odrašoene ljudi jc tako majhen, da morajo poleg starišev delati tudi otroci, da pomagajo prehraniti družino. Preiskava je dognala, da ena in sedemdeset odstotkov otrok Ztarišev, ki delajo na zelenjavnih vrtih, zaostane v šolski izobrazbi. , Šolske oblasti v Philadelphiji poročajo, da gre vaako leto 2,500 otrok na delo na te zelenjzvzke vrtove, predan dokončajo šolsko leto, da tako pomagajo prehrani ti družino. Sa: PO LKOLIONARJI SO PROTI FAilSTOVlCZlfJU RlfiKE LEGIJE. Beattle, Wash. — (Fed. Prosa.) — Voditelji krajevne Ameriške legije v Seattlu niso niti malo za-dovoljni z izjavo polkovnika A. C. Owsleya, vrhovnega 'poveljnika legije, ki je rekel p^d kratkim, ds bo Ameriška legija posnemala italijanake fašiste in "vzela stvar v svoje roke", če bo treba, da po tlači revolucionarne gibanje v Ameriki. Tukajšnji legijonarji so mnenja, da je Owsley govoril zelo nespametno ali pa je anevno časopisje zasukalo njegove besede. v eni mc Hetr tsko delo. In v drugih kj-ajih ni nič boljše. Ponekod je mogoče že gorje. Otroci morajo delati, ko sodijo v šolo. Kljub temu se pa bahamo s svojo civilizacijo. Prooes je zaključen in usoda petih rudarjev je v rokah porotnikov. RRi^ITEU JE PREPREČIL BRUNDAGEJEV GOVOR. Marion, Dl. — Proces proti petim rudarjem, ki so obtoženi umora stavkokaza lloffmana ob času velikih izgredov med stavkarji in gardisti dne 22. junija 1922., je bil včeraj (četrtek) zaključen in stvar je v rokah porotnikov, ki so mogoče že izrekli Bvoj pravorek ob času, ko pride to poročilo čitate-ljem v roke. Zagovomižtvo je prihranilo najmanj dva dni časa s tem, da so jc odreklo zaključnim argumentom. 8 to potezo jo zagovorništvo preprečilo govore pomožnih državnih pravdnikov, zlasti pa generalnega pravdnika Brundageja, ki se je nalašč pripeljal v Marion, da bo imel zaključni govor pred poroto. Okrajni državni pravdnik Delos MO. ČUDNO SE TDHU POSTNE. V KAZENSKIM ZAKONIKU JR JASNO ZAPISANO, KDO KB*I ZAKON. Kriiloi zakona pa ostanejo nekaznovani. FAŠIZEM V ARKANSAflU. Izbruhnil je 1 vao silo. 8t. Louia, Mo. — Pravi faši-tem se je hitro preselil iz Italije v Ameriko. Nič čudnega, saj ga je vse velebizniško časopisje ob njegovem rojstvu pozdrzvljalo kot rešitelja Italije. Pričakovati J« bilo, da se prejalielej pojavi tudi v Ameriki in sicer v južnih dr-*«v|h, kjer jc še od nekdaj nasilje doma in v katerih smatrajo delsvcc za manj vredno bitje. Dogodki v Harrisonu, Ark., govore, da jc fašizem tukaj, da ze najbrž udomzči in ostane, dokler •« delavci in farmarji ne organi *'rejo politično v svoji stranki in izvojujejo na volišču potrebno politično moč, da se odpravijo ta-«' izrodki. Izvršena zo bila ravno taka zlo "n»ka dejanja kot v Italiji. Ene stavkarja zo fašisti linčsli, druge s žilo iztirzli, tretje zo bi-«1». dz je visela koša z njih. Bi-'•»'»h je bilo okoli petdezet oseb. T> fašiati zo dalje izjavili, da mo raJ° *upen in štirje meetni aveto \e d rezignirati. Ravno Uka na ulj« so uganjaH fašisti v Italiji. Okoli tizoč oboroženih fzšistov "r r-bralo, ki so udarili po štraj pojočih železnižkih delavcih kot »"'iournik z gore ob nevihti. Ti f*"»*ti so izbrali nekzkšno zvoje liiče, dazirzvno jim poztzvz ne ''"J® najmanjšo pravice do kaj zahteva sodnijsks procedura. Du ty je zahteval, da porotniki spo-znsjo vseh pet rudarjev krivim in se izrečejo za smrtno kazen. V govoru se je skliceval na citat iz sv. pisma glede pravične sodbe Rudarji v Mar ionu so mnenja, da bodo obtoženci oproščeni ali pa se ne bo porota zedinila. Angus W. Kerr, glavni zsgovor nik rudarjev, je v četrtek popoi dne izdal pismeno poročilo, kate rega je podpisalo tudi šest pomož-nih zagovornikov, ki se glasi, ds država po njegovem prepričanju ni dokazala ničesar obtoženim ru darjem. Država se je nsslonila na šest prič, ki so ps bile popolnomo diskreditirane od zagovorniikih prič. Vse dokazovanje tožiteljstvs je prišlo iz ust Lesterjevih poboj-nikov, ki imsjo na vesti vse zlo-čine od nsvsdnega pretepal do umora in ropa. Noben pošten človek ne more verjeti takim pričam "Argumenti pred poroto so nepotrebni od naše strsni," sc čits poročilo, "ker porotniki, če so pošteni možje, lshko zaključijo, kaj jim je storiti. Devet tednov so se-deli v sodilnici in slišali vse. Neumestno bi bilo še nsdslje tratiti njih čas in zavlačevati proces ns žkodo devkoplečevslcev v okraju Williamson. Rcsnics, ki je prišla ust prič, ss ne da spremeniti »ie zsviti, in mi upsmo, ds porota po deli rudarjem zasluženo zadošče- HiK - < Porotniki imajo soditi o vsakem obtožencu posebej. apostol rrtak ni kaj ta- kroa nameraval »e je Wil-verkratni Beloit, Wi«. — Ko Predlo oodišče, ki ae ime'-! ^i^^TJmS-t D—" ^ISS^e^^ križarsko '•'io »Uvkarje in jih z metodami"""^^u o evoluciji, go- '-»Jo mučne vrste prisilijo, da ^JT«2rT*\ povzročiti, da priznalo k,- r«zt.«i tovo ni naa*revei I» ... * LJ. J.riiii' densr. ds ae na eni "ržavne oblaati niao podvzola v '"česar, da napravijo konao temu protizakonitemu početju. Waahington, D. 0. (Federated Press.) — Kukluksovci ali kateri drugi prismojeni reformatorji lahko deportirajo državljane iz ene v drugo drŽavo, a ni ae ji treba bati, da se uvede proti njim postopanje na sveznih sodiščih. Je psč neke vrste meddršavna tr govins, o kateri najvišje sodišče sodi, da se ne sme ovirati s ka zenekiidi postopanji. Neki polui-adni list razpravlja o modusu justičnega departmenta in legalni doktrini, ki je za popa dena v dveh dogodkih: 1. Zada vo gdč. May ttamiltonov«, katero so klanovci deportirali iz Louiai ane v Arkansas. 2. Zadevi rudar jev, ki so bili ob času stavke v A-rizoni v letu 1916 izgnani iz Bia-beeja. V sekciji 19. kazenskega zakonika pa jasno čitamo: "Ako dve ali več ozeb kuje zarote, dz žkoduje, tlači, grozi ali straši katerega državljana glede izvajanja pravic ali privilegijev, ki mu jih dajejo uetava ali poeta-ve Združenih držav .,. ali če gresta dve oaebi ali več oeeb na cesto nažemljenih, da ovirajo ali preprečijo njegovo prosto izvajanje aH uživanje katere pravice, ki je zajamčena na ta način, tedaj naj se ne kaznuje z več kot pat tisoč dolarjev denarpe globe in ne več kot s deset leti ječe . , V Arizoni so več sto delavcev nsgnali v tovorne vozove in jik poslali prek meje v novomehiško puščavo.' Rešeni so bili Žalostne smrti v puščavi, ker so se jih u smilile zvezne vojaške čete. Toda napoluradnl list nss opomin js: "Sodišča se niso pridružila vlsdnemu naziranju, da je bil iz gon agitatorjev iz Arizone krše nje te postave (I) i/i tako meni justični department, da se U sekcija ne tiče gdč. llamiltonovo.' Temu pa sledi tale pojaanjujo čl komentar: "Najvišje sodišče je to sekcijo raztolmsčilo večkrat pri enakih zadevah kot linčanjih in podob nih aktih. Po spločnem mnenju k<* smstra, da velja le tedaj, ako so ovira kateri akt, pri katerem je prižadeta zvezna vlada." Dasi-rsvno ni zvezna vlada nikjer omenjena v citiranem postavnem odstavku t ŽGANJE SI UVAŽA MA DERE LO V ZDRUŽENI DRŽAVE Tihotapske Indija zo aazidraae zu naj trimiljskaga pasa in prodajajo žganje. KOOPERATIVE PO KIVAJO NA SPLOfcm PRO-TEST PROTI FRANOLJI. New York, N. Y. — (Federated Prosa.) — Kooperativna liga v Ameriki je prejela apel Centralne unije konzumnih družtev v Nemčiji, naj ze pridruži protestu ko-operativnih društev vseh dežel proti francoski invsziji Ruhra. Apel ze glaai, da korak, katerega jp storila Francija, ugroža ves civilizirani svet. Centralna unija konzumnih družtev v Nemčiji je največja organizacija te vrzto v Evropi; ima 1800 krajevnih konzumnih družtev in tri miljone članov. FRANCOSKI IMPERIALISTI SO SE PRIČELI UMIKATI. Poincara ja umaknil naradbo aa konfiskacijo ruhrakib premogovnikov in aretiranja nemških induetrijskih magnetov. Francozi bodo aamo rokririrali premog in dnife produkta. Mod francoskimi miliUrieti in ako« nomiiarji jo naeUl konflikt Stinnos nagovarja angleške kapitaliste, naj pokupijo rudnike in tovarne v Ruhru. Nemški sodalUti ao v boju s vlado, ki pro-težira ruhrske magnete. Delničarji zahtevajo generalno proteatno atavko. _■ ' > ,■ .ff**' RAVNA- New Tork, K. Y. — Ko so pri šle prve vesti o vtihotapljenju Žganja v Združene države, so ne-ksteri časnikarski poročevalci menili, da so to prazne bajke. Ko so se ps časniksrski poročevalci odpeljali na morje, da se na svoje oči prepričajo o tihotapstvu, so sposnzli, dz niso bila vesti o vti-hotspljenju žgsnjs pretirane. Zunsj so čssniksrskl poročevsl-ci nsžli dve britsld škuni Iz Nove Akotije in Naeezva, dve škuni iz Bt. Pierra, ki nista imeli razo bešene zaatsve, poleg a jih so se ps vrstile škune e tremi jadreni ki iz Kznade io Iiahamškegz o toč PRIKLSMJBini IMAJO K 4 « STENI. •amo aaradi tega, da okraj prihrani par dolarjev. Jafferson Oity, Mo. — V južnih državah eo ponekod |e prave barbarske metode v navadi, kar potrdi poročilo Fred W. Calver ta, državnega nadaornika jetniš nio in ubožnio. V okraju Bt. Clair ju je našel, da imajo v okrajni ubožnici enega blazneža prikle njenega k steni, dva pa imajo v zabojih, ki sta malo večja kot mr lička rakov. Dve blazni ženi sta pa zaprli v posebni sobi. Calvert poroča, da mu je vodja ubožniee rekel, da niao blasnežs, ki je priklenjen k stsni, že nikdar odklenili. Onadva, ki sta zz nrtja v zaboju, pa izpuste sem Intje. Ležati morata na hrbtu, po stelje nimata. Ta ubožnica se na haja v Osceoli, Mo. i Glavno poalopje ubožnico je Ograjeno iz kamna in v njem je o-aem in dvajset sob. Nekoč je to poslopje služilo kot asil sa umo bolne. Nekaj let nazaj je država odredila, da mora vssk okraj pla četi za vsakega bolnika na umu oaemnjsjst dolarjev na mesec. O krajnim uradnikom okraja Bt. Clairja ss je to zdelo preveč. Od redili so, dz zo bolniki is tega o-kraja, ki zo nastanjeni v državni umobolnici v Nevsdi, Mo., privedejo domov v ubožnico. Okrsj je na to potrošil nekaj denarja zz lance, verige, Železna vrata in mreže, ds je lahko pri klenil ali pa uklfcnil umobolne. Calvert nadalje pravi, da so o krajni uradniki rekli, da se ns ta način prihrani denar. Nesrečniki, ki so zboleli na u-mu, ne dobivajo zdrzvniške pomo či, ampak ao prepuščeni sami se bi. Zsdnje poročilo o državnih napravzh in dobrodelnozti pravi, da ze v tem zzvodu ravna dobro s bolniki In ubožci. Calvert pa pravi, da ja srsmo-ta, da okraj zarzdi tega ne počlje umobolnih v držzvne zavode za umobolne, da prihrani par dolar Jev. /'»HI 'ssniksrakim poročevalcem so ponnjsli žganje po znižani ceni. PODGAVE V MAMA KI. Ohioego, ni. — Prohibieljoni ški agentje eo uvedli hišno preia kavo pri Robert Btcvenaonu. V kleti so našli dva kotla zz kuha nje šganja, ki sta držala po tri deset galon. Našli so Šgsnje in o koli sedem sodov namočene koruze. Is te namake eo i /vlekli sedsm velikih crknjenih podgan. Dober tek onim, ki eo pili to paeiiarijo I Delavci pokopali Nagona. Mezieo Cit/, IS. jan. — Včeraj je bil pogreb Rieharda Klor Ns prodsj je bilo pristno kanad Magona. ki j« umrl v ameriški ječ sko Jgsnje, škotsko žgsnje, tam 'v Leavenworthu. Vso delavsko panjee Itd. organizseijc v glavnem mostu io kdo dsruje densr (drugi univerzi ustanovi P""ben oddelek predavanje o antropo legiji. Kljub temu so pa ».r*«ve Lndige 1'J ^ohibiaije r Rusiji odpravljena P Frank O. * untanovi na beloii*srm poseben oddelek ze preJsvenje o antropologija \ Namen te ualanove je. ki študirajr. razvoj šlo' pradavni' dobe, ko laslikov ia bo^ov, do » '•"•kva. 18. jan. ^fnJHAi J|*«ls je dovolila kuhanje voclkc. 1 PZ nc sme preaecatl SO odatot 1 alkohola. Naredba je priila • "vli toga. ker zo kmetje sami ,l;a'i žganje in v U aamen po-" "H veliko količino žita. ksfero 3' '»»lo potrebno za glzdovnc pro , Nemčija aa vrača r vojne čaaa. Berlin, 18. jan. — .Vedno večje pomanjkanje premoga je prisililo vlado, da je pričela uvajati režijski sisteo| kuriva kakor sa čaaa zadnje vojne. Vza razsvetljava v Berlinu mora prenehati ob enajstih svečer in ob tem času morajo biti zzprtz gledišče, kzvzrne in drugi javni prostori. Plesne dvorano morajo biti saprte takoj svečer. železnice so v stlsksh zz premog. Nemški magnatje pred franoo-0 vojnim l skim voj Kasen, 18. jan. — Kdenin^vaj-set nemških rudnižkih magnatov je bilo poklioanih pred franooeko vojno sodišče, ker nočejo dati premoga saveznikom, odkar so Frznoozi zzsedli Ruhr. Frsnodzl'so dsnes szzedli pristanišči v Ruhrortu in Duisbur-gu in rekvii^rali vae ladlje in čolne na Reni u prevažanje premoga in koksa. * Manifest boljžovikov. Moskve, 18. jan. — "Bankrotirana buržoasna Evropa tira ljud ske msse v novo vojno in novo klanje", za glaai komunietišni AKO DCAl $50, BI DANES ML LJONAR V - NEMŠKIH MARKAH. New York, N. Y. — Nemška marka neprestano pada. V si je je dosegla na newyorŠki borsl stopnjo 1)0,000 sa dolar. Pred vojno jo bilo 20,000 mark vrednih $47.60. Danes jc treba le 60 dolarjev, pa imaš tnlljon mark. — enem jc padla vrednost vi ovropskomu denarju, angleškegz. Padel jurfri frank iti zelo pada it lira. 1 ta in Roze Luksefnburgove. Manifest vsebuje protest proti invasijl Ruhra Jn poziva delavoe vzeh de-šel Kvrope, dz nzj preprečijo no vo vojno. Izgredi v Dortmandu. London, 18. jan. — Iz Httesa poročajo o krvavih Izgredih med nemškimi nzoionzllzti in komuni sti v Dortmundu, ki so ze vršili snoči. Francozi so potlačili iz grede. Poročita o ruski mobilizaciji. London, 18. jzn. — Iz Rlge javljajo, da jc ruska sovjetska vlada sklenila mobilizirati a namsnom, pomagati Nemčiji, ako pride do vojne z Francijo. (To je že tretje poročilo o ruski mobilizaciji, toda vsako je zzni-kano v Moskvi.) Ob« italija grozi. 01 obrne hrbet franciji. sije. - Kemal veliko paša mobilizira TISOČ FRANCOZOV DOSPELO V MTM1T- Pariš, 18, jan. r- Italijanski v affl ££ M® ^SK/SHJ virov ee poroča, da je Muasolinl poslal noto Poineereju, ki ee glaai Francozi so postali aMhld g šldml kapitalisti. Pzriz, 18. jan, ■— Med frenoo-akiml militaristi in ekonomičarji je nastal konflikt glede politike v Ruhru. Mllitariati zzhtevajo, de se rasširi okupacija preko Ruhra in zaplenijo rudniki ter tovorne v zaeedeni ruhrskl dolini, ekonomi-čerji so pa proti temu is rzzlogz, da bi konfiskseija privstne lastnine naredila slab vtis v Angliji in Aqpriki. Nekateri buržoaani listi podpirzjo ekonomičarje. Poincsrs se je tudi ustrzšil posledic preveč drsstičnc skelje naprsni ruhrakim kapitelistom. V če rejšnjim poročilom, da je vlade sklenila zapleniti premogovnike In zapreti nemške industrijske msg-nate ter jih poetaviti prsd vojno sodišča, je dsnes sledilo uradno naznanilo, da Francija ne bo aa-a lastnine, pač pa bo aamo rekvlrirala premog in lecj dalje v jedru t "Kake načrte Ima Francija g I ode Nemčije f Ali ko mllita-ristlčni ali ekonomski f Ako eo ekonomski, ostenemo sevssnlkl, eko pa niao, pojde Italija svojo pst* Mussolinl je beje obljubil Fran-eijl, da nadomesti Američane f Coblenzu z Itzlljznzklmi Četami, eko franooska vlada popuetl od svojega pritiska na Nemčijo. Muasolinl se boji, da prodiranje Kreneozov v Nemčijo In konflzcl« ranje nemških industrij provorU ra novo vojno, na katero pa Kvrope, a najmanj Italija ni pripravljena. Memel, 18. jan. — Lltvlnskl re-belnl vladi v Memety preti kriaa. Snoči je priplulo v pristanišče Me-mela pet francoskih rttšiloev In krIŽarka, ki Ima na krovu tleoč vojekov. Mtvlnel Imsjo 2000 obo-roženih mož in previjo, de se ne bodo deli iagnstl. Dospela je tudi angleška bojna ladlje Litvinci so včeraj a vJHkiml menlfbstecijami pokopali pet toverišov, ki so bili ubiti v boju zz zaaedbo Memela. Carigrad, IS. Jan.' — V Irmldu ee vrše veliki manevri turške vojske. Kekor poročajo Iz Angore, je Kemal pfš« mobiliziral veliko er- a o. za okupacijo ('arigrada in Traaijs. Na tisočo Turkov v civilni obleki prihaja v Carigrad dnevno, a vsi ti eo vojekl. Turšlh vlada j«* prepovedala tujeom voi-ojo v Angoro po Jatnidski železnici breg posebnega dovoljenje, Angleži nekladajo evoj materijal na-parulke la bojne ladlje, tako da bodo v najkrajšem čseu lahko aopuetill Carigrad, fetočaa- 1 i da dlje-1 ril a i«J i n«*l> ^oi Jan>ge i I^adijc sa nahajajo tri milje ee Uleputaeije unij v drugih meetlh so voreo od Hcsbrights. N. J. Ncks šle za pogreliom. Deli, v w«rtu je tere ladije ao ps bolj deleč zunsj počlvslo in 00,0(10 delavcev je de iis morju. nsonstriralo nU odprtem grobu ve ljudje, ki imsjo reč je čolne, sellikegs mehiškega revolucionarja lshko odpeljejo k tem Isdijam. da!ki je dal svoje življenje zs stver kupijo tsm žgsnje. Tihi»tsp*ke! VREME L rhicsg« in okplioo: V »>«i*oto jaime ia mrzlo. ^Havemorspidni vetrni. T np?raturs v zsdnjih '14. n rs h : nsjv|'ja M, najnižja 3S. Hitiocs lzk> oj 7 :14, /Aid" lob 4.17. plenili »h, dala zapreti Tbrmoee in 4« Wf l Ti ITL l^ gih n,mšklh kapitalistov, ki se a^ "^rže kon- ^rju pokoriti naredba m okupsdj ,r"° n...... skih oblasti. u. ' ***** Olfcitcm je bilo objarljerfb ursd (rolo nsd Dardsnelsml morda sa OLEDALIiČVI TRUST SE SNU/E Mew Tork, V. V. — Am«rika ladije čakajo na ugodno priliko, da rszlože svoj tovor. pjljššini, crrdsi jsdk v 6la^ji Varieva. 18. jan. —> Pokrajin «'44 rhomieM v Itormj* Hlrsf ji je seklirštls. ds mora kili poljščina ur«dni jrzik aacklim^e tiršelR no |N>n>čilo v Parizu, da jo vojsšks okupscija Kuhrs končana s, VMUKti vojski. Tlrftga vest ae glasi, da je priilo do konflikta med Poimirej^m drogih t r o« tov zdaj tu msrUkim Foehom. Korli zahteva 9\v,(m\\Vu\ trual, voč aojaških čet |n zoaeiltio voli- Krlsoger. ki ubira prvo kegs d« Iz Nemčije, dočim se Potu- »t^no v lem novem trudu, isjov-ttkri* zadovoljuje z nkupl jjg< ^ tH>att „#Mi.j p^tsls kot eare ac rsnjem Knhrj, Kwr, IN. jan VrsorDike«'ct.rrra^a k'm-aija, (Dalje na 4. alrani.) gledališka podjetnika on In - HhubeHa, Združena gleilatišča re-^' prezejlirejo petderet tisoč dolar-I jev kapitala a. ■ J PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE rOOPORNI JEDNOTE LASTNINA SLOVANSKE NARODNE FOOFOHNE JEDNOTE jvoru. Roko p 1») w r. vračajo. N«rwOr.»r,. Z-dinJ.ne drUv. (Uven Chle.fo» $6.00 r. let*. $2.50 u pol leta in $1.26 so tri mmm; Cttsafo f*A0 m Uto, »8.25 u pol leta. ii.— M tri J* M*™ f8-0* . . . Nuln aa m, Ur i»a*JbVli»4»a^ NMU M vm, "prosveta *26S7'S9 f«. L»w»J«U Am»», "THE ENLIGHTČNMENT" g AM ^ggBal^i^_____ br ^J^gn^l B^nt SocUtr. AdftrtUilf f>tH OB I iTCaiUd States?« t6.Š0, uU fofl— eeaslrias fSJO »ee rc«r. Owm4 MEMBEB of Tke ITED PRESS" Datuan v oklepaja a. pr. (Daa. Sl-tS) pota« valeča immm m aaelera ■mni da vaa Je a la« Amvm patalda aaralalaa, PaaarUa Jo prav«' biM, 4 m vaa aa aetavf 11» ___k kamor wall street položi svoje kremplje, tam NI pokoja v industriji. sposobnosti u delo. To pomeni, ^^ P™«< da vsi organi telesa delujejo le'ako je le m°*o8e' Načelo Wall Streeta je nizka delavake mazda in dolge delavne ure. Delavci ae vedno provocirajo. Zdaj ae jim podaljša delavni čaa, zdaj se jim utrga mezda. V tem je metoda. Korporacije, ki ao pod kontrolo ,Wall Street, imajo najeto čedno število Vohunov, kateri ao pomešali med delavci. Ti špijoni govora vedno radikalno. Vsaka delavaka organizacija jim je premalo radikalna, vsak delavski vodja izdajalec in nazadnjak. Tako ai pridobe zaupanje med delavci, ki dostikrat ne razmišljajo, kaj se da izvesti in kaj ne, ampak slede tistemu, ki najbolj glasno kriči. Ako sa je drugim pametnim delavcem poarečilo,. pridobiti precej svojih tovarišev, da ae uatanovi strokovna organizacija, tedaj pride provokacija, ki Opravi delavce iz ravnotežja, preden ae organizirajo. Najeti vohuni in "špeci" store gvojo dolžnost. Nagovarjati prično delavce za stavko. Iz njih ust prihajajo fraze, da je zdaj napočil čas, ko je treba pokazati kompani ji, da ae delavci ne puete voditi za noa in ukazovati od kompanije. Posledica takega hujskanja je, da peščica delavcev zastavica, ogromna večina delavcev pa ostane na delu. V stavko atopijo oni delavci, ki so prepričani o moči organizacije, oni ki ao omahljivi, pa ostanejo na delu. In ravno to želi kompj-nija. Tistih deeet ali dvanajst odstotkov delavcev, ki ao "stavkali, kompanija odslovi, drugih devetdeset odstotkov delavcev pa ostane na delu in dela, kakor da se ni nič izrednega zgodilo. Obrat v podjetju ne zastane niti eno uro, kajti izpraznjena meata deeet odstotkov delavcev za-eedejo oni, ki že tedne čakajo tunaj pred .vratmi, da jih kateri preddelavec pozove na delo. Korporacija a takim ravnanjem doeeže, da prepreči organiziranje delavcev v svojem podjetju, obenem pa tudi g zelo nizkimi stroški prepreči pravo stavko. Kajti tisti ovaduhi, ki ovajajo avoje tovariše tovarniškemu vodstvu, vrše tako delo veliko bolj poceni kot profeaijonalni stav-kokazi. < Nekaj mesecev je mir v podjetju. Delavci se zopet prično zavedati, da so izkoriščani. Najprvo jih je mogoče aamo deeet, kmalu se poveča to število za sto ali več. Vse ugodnosti so tukaj, da se organizacija razvije. Kompanija pa ne čaka tako dolgo, da ae organizacija ustančvi in aa vanjo pritegnejo vai delavci. Ampak oni zopet pro-vocira. Ako ne zniža mezde, tedaj naznani delavcem, da bodo delali po eno uro več na dan, ne da bi bili za to uro ie poeebej odškodovani. Najeti vohuni in "špeci" zopet atopijo v akcijo in zopet se da mali odstotek delavcev, najbolj zavednih, zapeljati. Tako razbijajo korporacije po tej metodi, ki ao pod kontrolo Wall Streeta, organiairanje delavcev. Napram javnosti pa nastopajo te korporacije seveda drugače, da ne opazi kompanijske prevare. V velebiz-niškem listu se priteguje korporacija, da ao kupčije alabe, naročil ni, alrovine so visoko v ceni, delavci prejemajo vi-eoko mezdo, pa kljub temu niso zadovoljni. In če pride do etavke, tedaj kompanija poroča zopet javnoati, da je v tovarni zaatavkalo par najbolj nezadovoljnih delavcev, agitatorjev, rdečkarjev, ki niao zadovoljni, daairavno Jih kompanija plačuje tako jrieoko, da ima veliko izgubo svojih produktih. Javnost seveda verjame. • Kjer ae pojavijo take metode v podjetju, naj delavci ne poaabijo takta, da delavci niao zmagali ie v nobeni rfavld, v kateri je zaatavkalo samo deeet ali petnajat odstotkov delavcev. Ravno Uko je teiko zmagati delavcem, akotudi zaatavkajo vai, ako so neorganizirani ln nimajo pomoči od drugih organiziranih delavcev. Se etavke organiziranih delavcev so včaai izgubljene, ako so odrejene o nepravem in neugodnem času. Predvsem je potrebna organizacija. In U organizacija mora biti čvrsta in krepka in ne od danee db jutri. Organizirati se je treba, ko je mir v podjetju. Z organiziranjem ni odlašati toHko časa, da pride kompanija a pro-vokacijami.' Kajti če se ob takem času organizira, se delajo napake, ker ao strasti razplamtene. Včaai je veliko bolje napake popustiti, kot pa preiti v ofenzivo. Počakati je treba na ugodno priliko ln takrat ae lahko aahteva to, kar ae je izgubilo, in poleg se predloie ie nove zahteve. Ako je metoda Wall Streeta taka, da se provocirajo etavke v podjetjih korporacij, ki so pod njegovo kontrolo, tadaj mora biti metoda delavcev taka, da se ne dajo pro- tvocirati in ne zastavkajo takrat, kadar hoče korporacija, In t ^ da ae Uko prepreči In razbije započeu delavska organi- , i,fiuejo. bole**, r"wdvU>ali £ zacija, ampak sUvka se odloži na čas, ko govore razlogi, da delavci zmagajo in ne podležejo. To je Uktika in aicer pravilna Uktika, ako hoče delavstvo doseči uspehe tudi v takih podjetjih, ki so pod kontrolo Wall StreeU. Šola za ohrana zdravja. Zdravstveni oddelek Pederated Pile dr. P. L. Clark. Izločevanje strupov is Najvažnejše delo, ki ga oprav lja nalo telo dan sa dnevom, je isločevanje strupov, Id se neprenehoma nabirajo v njem. Človek lahko Ilvi lest do oeem tednov bres jedi in lahko živi več dni bres vode, Ampak Če pljuča prenehajo izločevati strupen plin ogljenčeve kisline, ki se stalno nafcira v telesu, pride smrt v treh ali petih minutah. Ako ledvice prenehajo delovati, pride strup v kri in človek umre v par dneh. Če drob odpove službo, je "glavni telesni kanal" saprt in strup, ki ostane v telesu, prinese smrt v kratkem Čaau. Glavno je, da Ireva delujejo pra vilno. Človek mora iti dnevno dvakrat ali trikrat na veliko potrebo, ako hole biti zdrav. Čreve se dele v dva delat gornji idel, kjer je prebavljalni aparat, in spodnji del, ki odvaja strupeni materijal is telesa. Velike važnosti je torej, da je ta del vedno čist in prašen. Kdor no hodi redno na stran, trpi na sapeki ali konstipaoiji Iz te težko če se porode nebrojne druge sitnosti vsled sploftnega saatrupljovanja v teleeu in pre hoja v mišice in kri. Konitipaeija se ne more premagati, dokler ni kri tako izči Mena, da možgani prejemajo dobro, zdravo kri ia so v stanju dati teleeu živčni impulz, ki dvigne vse organe na etopnjo sposobnosti. Možgani, ki se naaičujejo s zastrupljeno krvjo, delujejo s selo majhno količino potenčne e-neržije. Konstipirani ljudje imajo navadno le 25 do 60 odstotkov nehajo, razni izrastki se posule in mnoge druge takozvane neozdravljive bolezni poetanejo ozdravljive, ko se Človek oivobod strupov v krvi, ki pridejo viled konstipacije. Ko okrev&i, ne smei opustit laksative, ker se drob, navajen zapeke, kaj rad iznova zabaše. Navadno se človek počnti slap kakih deset dni po odstranitv strupa is krvi, to ne sme nikogar motiti Prav taka slabost sledi, ko se človek iztresni po vpijanjenju s kokainom, morfijem, alkoholom v žganju ali,s nikotinom v toba ku. Opusti slabe navade« Večino bolezni povzročijo kisline in etru pi, ki so posledica kršenja natur-nih zakonov: prevelika briga, pretežko garanje, nszmsrnost jedi, uživanje napačno kombini rane hrane, drugerije, alkoholič-ne pijače, tobak, čaj, kava. Nobena pot, ki drži nasaj sdravju, ni gladka. Neugodnoeti so neizogibne. Zato je potrebna čvrsta volja. Kdor -nima odločnosti in močne volje, pade pri pr vi priložnosti v staro navado in bolezen. "Nepoznanje zakona ne opravičuje kršenje istega." Tako je tudi z naturnlmi zakoni; ne dado se pestiti, pa če jih poznal ali ne. Kakor hitro jih prelomiš, te zadene neizogibna kazen. Drži se sledečih pravO t 1. Ne jej škrobnih (močnatih) in proteinskih (mesnih) jedi skupaj. 2. Ni jej dvoje* enako močnih jedil litočasno in tudi m dvoje proteinskih jedil. 8. Jej škrobno jed enkrat na dan in ravno tako proteinsko jed. To naj velja sa povprečnega delavca v pisarni.in tovarni. 4. Dobro zgrizi in prežveči vea-ko stvsr, predno pogoltneš. 5. Ne jej, kadar ai rasburjen, poveš utrujen, razgret aH alafc 0. Kadar si truden, počivaj 10 d«. 20 minut pred jedjo in po jedi deloma; onemogli so in počivajo J 4Jl3^JtJk^i!!^ CJ? človek ne more delati,^dasi bi jedi. (Ni pom " K. D J rad. Is tega je rasvidno, kako te žka nadloga je konstipaeija, ki se v večini slučajev rada sane-marja. Zakaj ne bi MU ljudje stoodetotno zmožni dela duševno in teleenot Bolnik, ki trpi na konstipaciji, mora najprej prenehati jesti sa nekej časa. To je prva pot sa odpravo strupov is milie in krvi. Ko je želodeo prašen, preneha porajanje novih strupov vsled fer-mentaoije in gnitja neprebavljene jedi. Ispij kosaree vode vsako | uro, ko se postiš. Jemljl kli-stlr (enema) zjutraj in svečer ali /sake štiri ure, ako resultat pokaže, da je to sredstvo potrebno. Lahka laksativa, ki požene vsebino malih črov, je koristna. Človek, ki ima konstipacljo * leta ln eta, ne sme pričakovati, da so je znebi r kratkem čaeu. Vse soli delujejo najprej na veliko črevo, zato jo dobro vseti eno, dve ali tri velike liiee kastorjevega olja ali eno osminko do poloviee grama podofilina sjutraj in svečer. Vzeti je treba toliko, da človek pojde trikrat do petkrat dnevno na veliko potrebo. , Kdor nikakor ne more vseti ka storjevega olja aaradi neprijet nega okusa v ustih, naj dene ene do štiri velike žliee tega olja v tretjino kosarca pomerančnega soka in iapije mešanico. Mala Žličiea ali v vodi lahko nadomestuje pomarančni eok. Primešaj četrtino male žličiee ali le manj eodija bi karbonata in ispij, dokler se te kočina peni. Podofilin je smola rastline, ki se imenuje Adaauva glava (man-dreke) ln je selo dober stimulant sa jetra, ker poveča tok žolča, žolč eam na sebi izločuje dosti nečistoče in pomags odstraniti staro blato ls črev. Vse tO drugerije niso nobeno zdravilo. Rdino, kar pomagajo. je, da namaže jo drob od snotraj, ______ da sa potem blato lošje odstrani. |s* Uko l e ja drob enkret čist potuje kri semintja ln odlaga v želodec in čreva strupe, i katerimi je obte žena. Telo ee prične popravljati šale tedaj, ko so vsi strupi odstranjc. ni. Natura lav rži svojo nalogo, ko «• ' ji pomagali premagati naj večjo oviro. Pri*«, izpuščaji, tvo rt in druga anamenja alabe krvi 8. Ne jej nikdar drugače kakor ob določenem času. 9. Ob Času vročine ne jej meaa več ko dvakrat ali trikrat v ted. nu. 10. Nadomeeti meso s orehi, ki imajo ravno toliko proteina, toda manj drugega neredilnega mate-rijala. 1J. premaguj jaso in kontroliraj strasti. 13. Ne dolži drugih, ako si slabega sdravja in veš, da bi si lahko pomagal, pa si nočeš. teh člankov pod natlo- zdravla" Je, teznanltl Vnimi čl tatel je $ poglavitnimi vzroki vteh bolezni v tvrho, da ae / lunim in ti podaljšajo U vi j en jt. _ zlran te bomo tudi na ekononuko tiran zdravja. — Na vprašanja bomo odgovarjali po vreti kakof JIM Crejmemo.čltatelji tega Ihta ima-t, ako Mih, pravico do brezplačnega zdravljenja na kliniki r'The Health School Cllnie" v Chicagu. Za privatni obisk le treba plačati \atlovltt vea vprašanja na: Dr. P. /,. Clark. 39 III. _ _ jtg. Stali Street, Čhl'. Copj/rlht, 19tt, By P. L. Clark, Dopis iz Italije. Neki štajerski sodrug nam je isročil dopis, ki se mu je sdsl vreden, da ga ponatisnemo. Radi mu .-, . , uetrešemo. Olasi ae (Ispustili dve limoninega eoka „mo privatne sadeve)» 8B Italijanski proletariat je__ ano radi evoje razkosan os ti popol noma bres vsake moči Zaradi eepljenj na zadnjem kongresu je popolnoma potlačen, tako mu je odvseta vsaka možnost do kakih uspešnih akeij v njegov prid ln saščito. Sama gonja drugega pro-U drugemu. Oportunizem na dnevnem redu. Kljub temu, da ao bili v Italiji dani vai predpogoji leta ;91». in 1920 vsa uspešno de-lovanje, so ni ni! storilo, naaprot. ■o. vse bojno polje se je prepustilo fašizmu, da ja napredovel in oječil, de je proletariat pritisnil k tlom, in mu vsel celo možnost obrambe. Toda kljub temu nečuv zatiranji posebno pa še, ker pričakuje le večje zatiranje __ sedanje vlade, ae opazuje v orga niz. vedno jasnejša orientacije in napredek. Dela se mnogo ilegel nim potom, ker je drugeče vsaka •fitaeija aakoottpotom zebra- njena, ^rate so ee isčistiie onih o ' povojnih prenapeteŽev, ki so mislili kar čes noč svet na glavo po staviti. Vsa nasilja in grozodejstva, ne samo nad proletariatom tudi nad drugimi sloji, šiloma oc pirajo ljudstvu oči, zato sc kaže jo sdravi znaki napredka. Sedanji buržujsld fašistovski režim uporablja vsa na razpolago mu stoječa sredstva v dosego svoji eiljev (to je popolnoma zatret socialistične ideje). Toda kažejo sc tudi v tej kapitalistični naka ni simptomi gnilobe, ksjti že lastnih vrstah nastijsjo spori, katerih ae v najkrajšem času pri čakuje razkola. Kakor pač vee kar ustvari sedanji krivični dru žabni red. Pričakuje ee tudi v fašistov skem gibanju, da v doglednem času pride do velikanskih sprememb, kajti na način, kakor ho če vlada rešiti nekatere proble me, eo te spremembe neisogibne V fašietovske vrsto so prešli vs lopovi is dolenje Italije in tatovi vseh vrst, v njih vrstah se nahajajo vsi l^kznjenci, eploh vsi on elementi, ki nočejo delati, ki pa vseeno hočejo dobro in kavalir sko šivati. S črno srajco so dobili patent, da smejo tse te hudob jc nemoteno uganjati, da eelo od etranl vlade eo podpirani s celim policijskim aparatom. Pa tudi slovenski narodnjaki trumoma pristopajo, da eelo ona "revolucionarna" sokolska dru štva čutijo potrebo, vezati se temi roparji v borbi proti delav stvu. Slovenci emo pa$ hlapčev skl narod, kaj govorim narod, narod jc zdrav, a njega voditelji so pristni lumpi, (mislim, da sem tem vse povedal.) — Po "Napre- IZ SOVJETSKE RUSIJE trgovina i stvoin v prvem polletju 1922. — Ruska trgovina z inozemstvom v prvem polletju 1922 je dosegla 118,062,000 pudov v vrednost 804,066,000 zlatih rubljev (uvo sa ln isvosa.) Kakor pokazujejo te številke, je trgovina t inozem etvom v Rusiji tekom enega leta selo naraela. V prvi polovici leta je bilo uvosa la isvosa za 18, 756 pudov, v drugI polovici pa 68,878 pudov. Isvos je sadnje Čase veliko višji od uvosa. Največ uvoza zadnje čaae je bilo v živi lih, U eo jih dovažali ia raznih držav sa pomoč v gladovne pro vinee. Prasalk Rdeče vojne akademi Jo ae je vršil v Moekvi. "Prav da" piše o tej akademiji, kake io njene glavne naloge. Akademija jo pod vodetvom vojnega komi sarijata. Tam m vzgojujejo čast niki in vojaki, katerim je eden glavnih podukov Markiov nauk Vzgojujejo se tam tudi delavsk voditelji in se učijo socializma ter proučavajo rasredne boje. Xra6i£ promet mod Kraljev oen ia Oarkovom. Do sedsj je bi a redna srečna črta aamo med Koekvo in Čarkovom, a s dnem 16. decembra so zrsčno Črto po daljšali in sedaj je redni promet na črti Kraljevee-Čarkov, ki tra jt 12 da 14 ur. Rdečem trgu v Moskvi j< manifeetirslo več kakor 100,000 mladine sa svetovni kongree mls dih delavcev. Nato so IH v sprevodu na Sverdlov trg, kjer so v prisotnosti Kalinina položili te meljni kamen za spomenik Lieb-kneehtu. Na mramornatem temeljnem kamenu stoji vkleiano. Na dan osmega Mednarodnega o-mladinskega praznika je položi-a moekoveka delavska mladina temeljni kamen sa spomenik voditelju svetovne revolucije Karlu Llebkneehtu. Zimski manevri rdele armade — Te dni jc pričela moskovska rdeča garnisija v okolišu mesta s velikimi simskiml manevri. De e armade, ki vkorakajo v meetu nhčinatvo burno poadravlja. Pri kturomu eo šli delavci velike bombažne predilnice vojakom na ■prod s rdečimi zastavami in god bo. voinja v petrograda ee vrši, kakor poroJs ruska brzojavna agentura največ potom morskih letal, deloma tudi Ishko vozijo manjše Udi je ca kar so nepravili pot trije lo-milei leda. Lomilci za led, to so veliki stroji, podobni vUčilnim adijam, to neprestano na delu eo omogočili prekomorski pro met s Litvo ln Pinsko. Orsdnje. — Delo pri gredaji nove železniške proge med Petro-gradom U Ribinskem (na gornji Volgi), katero jc bUo pričeto le «a Časa vojne od tedanje vlade, je bilo zadnjih par mesecev zopet v teku ia io ga dopolaili toliko, da meteoriti. Zgodoviner HenUrik Van L(>04 pravi, da razvaline aUrt , ^ tovske, mezopotsmske in |J3 rimske civilizacije, na katerih pi sedenja kapitalistično- kri^a i ska civilizacij^ še niso posp«Y. I ljene s sveU. Dober kos kanibalalle "civiu, zacije" je tudi še sraven. a a a Kadar Francija okupira v«o Nemčijo in Še ne dobi zUta, ki g« iščo, kam pojde potom na okuj*. cijof • e e I Kakor izgleda, bo Jugoslavija imela volitve, vojno in orjumk® revolucijo vae naenkrat, o o e Francoski iinperUliati so hodi. li k Bismaroku v šolo. Ker ps je . božja volja, da jih čimprej od. nese vrag, bodo končali po Bi». marekovo. eoe M S francoske fronto v Ruhra i Francoska armada je sno& ^ ljutem korakanju oevojiU Kreiu-mund inr ubila nekega dečks, ki je držal v roki puško iz lesa in h igrel "Mlade vojake". o o o Ruska rdeča armada bo zdaj vsak dan sedemkrat mobilizirana in desetkrat prekorači poljske mejo. y • • o Evropa trpi na franeoeki bole«, ni. | Kje je slavni špecUliit dr. WiU aonf / eoe V Ameriki je ta teden ne po etarem. Kukluksi obtožujejo Ku-klukse in na kanadski meji io normalni časi. V Arkanaasu so linčali stavkar. ja, ki slučajno 'ni zamorec — zaradi male izpremembe. Linčeti črnce je že poetolo dolgočasno. eoe V teh zlatih mirnih Č*aih, ko kraljujeta mir in proiperiteU po vaem božjem ivetu, bi bilo dobro pobaviti se malo z vrallatreetsko bombno afero, ki je aUra 27 me-eccev in ravno toliko čaea Še ni razvozljana. Kdo zlodja je ven. dar izlegel tisto bombo f o • o Kdo je danee največji junak ? Generalissimo Foch. Kdo mu postavi spomenik ? Nemci. eoe r '' * A ' /'' ■ t' >* ' Angleži mečejo bombe na Kur. de v Mosulu. Zakaj f I sekaj I Čudno vprašanje. Zato, da ne bo treba tega delati barbarskim Tur-kom! Največji barbarizem je, če Turki ubijajo; demokraoija in-krščanaka Čednost pa je^ kadar to delo opravljajo civilizirani kristjani. 0 0 0 Kdor je že eit posvetnih reči, naj gre med zvesde. Neki Evesdoglbdeo jc ravaoksr naznanil, da ao mnoge svesde ta. ko daleč od naa, da njih svetlobe i potuje 2000 evetlobnih let, predno doeeže zemljo. To nI nič. V naši eredi imamo okutano in s belo (ki je pa A u* mazana) vrvjo opasano vesdo, estera je 5000 svetlobnih let k* unol 0 0 0 V Kaliforniji jc neki Jugoele-ven z imenom Louis Adamič, ki zbira jugoslovanake pregovore ln jih prevedene objavlja v angleškem listu. Sledeči pregovor v čisti, novi jugoslovanščinl ae bi smel isostoti v zbirki t "Če bi Jurak mož bio, ne bi Jurak figa bio." e o • Očak Bryan ja sadnjič izpust« mačka ia žaklja. Rekel je, da je r Ameriki 40 miljonov kristjanov. Posabil je pripomniti da je v tej manjšini všteto tudi kuklukearija. Oh, ti Amerika, kako si nekiičsn-ska t e o o "V Pariš 1" je bil klio pruekih mperialistov lata 1914. "V Berlin I" je zdaj klic fran-coekih i m pe ris listov in dernsfo- • »ov. f Vladajoči roparji na obeh stre-neh Rene hodijo v Pariš in Berlin e celo etoletje in hodili bodo to-ko čaaa. dokler ne pade kapita-Usem v Parizu in Berlinu. r K. T. R. Je eedaj dograjenih 600 km. proge. Na tej progi so le odprli promet. Nova železniška-proga bo krajšala sedanjo sveso med Pe-trogradom in Ribinakim sa »0 ki-ometrov in omogočiU sveso bo-Sste poljedelake pokrajine s me-eti Od te proge bo mnogo • « ■ '.K. 1». PROSVETA laznevestl. ILANCO0KI IMFK1IALIBTI POPUŠČATI. 80 Nadaljevanje a prve atrani.) riuje jroapodarako kontrolo nad ustrijamf v Ruhru, je bila sno-obveščena i« Parna, da ae naj nkrst omeji na rekviriranje mogs in kokaa kolikor je ie copanege in pripravljenega, ^raj ao Francozi vseli 5800 ton u in 6000 ton premoga, ki je naložen v železnl/kih vozovih; ■enem ao Francoai pričeli pobi-j itiridesetodstotni daVek od ,m0ffa. Druga francoako-belgij-t komisija je odredila sekanje L v Rozdovih na levem bregu se. Ekonomska komisija jo v svojih Hjnčkih previdno izpustila be-o "konfiskacija". Francozi da- 0 izkaznice sa vea rekvirirani terijal, toda na izkaznicah ni |ne obljube, da bo materijal §j plačan. Delavsko organizacije v Ruhru zanimajo toliko za menjanje jpodarjpv, zahtevajo pa, da ne rjo biti krSeni njih delovni poki. Med delavci je opažati neza voljnost vsled naraščajočih cen, r je posledica padanja marke. Z 1 januarjem bodo rudarji pri dobivati 5000 mark na dan, ali vsota ne zadostuje niti za dva ita sirovega maala. ' Katernbcrgu, ki leži med cnom in Gelsenkirchenom, jc [raj zastavkalo 5000 delavcev v llemarnovih tovarnah za lzdelo |je lokomotiv. Delavci, ki ao ali devefur dnevno, zahtevajo murni delavnik, ki ga je zabil francoski general Dcgoutte. vkarji so se obrnili na franco-» poveljstvo, da naj prisili vodij tovarne, da prizna Osemurni avnik. ■JP^H^H Francozi so ustavili nemške ža-Hise v Bochumu. miki socialisti v boju 8 vlado. Berlin, 18. jan. ~ Nemška vla-je »klenila plačati is' državne gajne dobiček, ki ga bodo izbili premogovniški magnatje v hru, ker nodejo-prodajati proga Francozom in Belgijcem, onem je vlada zaključila, da 10 delavci V Rufcru prejeli polno mezdo za šaea generalne vke v slučaju, da pride stavka. Kudniiki magnatje ao informi- 11 vlado, da pojdejo rajši v ječo, kor da bi se pokorili Franco-m. Vlada upa, da bodo rudarji Atrajkali, kadar Francozi kon* hirajo rove. [socialisti so pa razkačeni vsled lepa vlade, da bo plačala magna-m premoga Izgubljeni dobiček) •ialisti zahtevajo, da kapitali-| trpe izgubo, ne pa nemško udstvo, ki ie dovolj trpi. I Nemški uradni krogi napovedu-jo popplni bankerot francoske |cije v Ruhru. Pravijo, da je hko rekvirirati nakopan pre-in produciran koks, toda iavc pridejo, ko tega zmanjka, ancozi bodo morda driali ltuhr | rueaeca in potem bodo morali prazniti pokrajino s velikim |kom. Hugo Stinnes, nemški Ročke-"cr, jc odšel v London, kjer bo unal zainteresirati angleške ka-talistc za nemška podjetja v uhni, da jih na ta način zavaruje [cd konfiskacijo. Mogoče ae sgo-I da Angleži deloma pokupijo Inike in jeklarne v Ruhru in >'f»m porečejo strmečim Frsnco-p: "Hoke proč od naše last-■ne!" delničarji ae generalni štrajk. 1 Amsterdam, 18. jan. — Zastopanega krila (zmerni socia-rudarske organizscije v so prišli danee v Iterdam in poaetili glavni stan temacionale strokovnih unij z da interaacionale arenži-I generalno protestno atavko P» invaziji Ruhra. KLANOVBO VI HOT1L ODOO VA1JAT1 NA STAVLJENA VPRAŠANJA Sodnik ja podučil pričo, da lah-ko odkloni odgovarjati, ako misli, da obtoži sebe. * Sunjatsen reokupiral Kanton. š»ngaj, 18. jan. — VojeŠke čete, I *e naklonim ŠT. flsmjstaenu. »kmu predsednika južnokitaj* rfpublike, eo okupirale Kan-• kJer je bil sedeš Sun jetsenove Me. To omeni, da bo zopet ei-^ i.fiikt med južnim in ee-•^'m Kitajem. ^eni papašev nanoij gre v M xico Cltjr, 18. jan — Mgr. Fillppi, pepelov poslanik k'. ki še bil iagnan od vle-k '«radi prekrienje mehiške neU je vodil jevne verske de-' ije. aa je sneti odpeljal ;/*r*4o. Te*, in od tam jnjdc v Kanade, kjer ee neeteni. Baatrop, La. — Zsgovornik William Harvey Todd, kl sago varja dr. McKoina in Šerifskega deputija Jcff Burnetta, oba ob tožena umora, je prvikrat vložil svoj ugovor. Zaslišan je imel biti K. N. "Newt" Qrey- o njegovem početju v noči 24. avgusta, v kateri sta bila Daniel in Richardi ugrabljena ln umorjena. Sodnik je na to podučil Grayja, da lahko ne odgovori na atavljena vprašanja, ako misli, da z odgovorom obtoži sebe. V Bastropu se sliši govoricaf da je £. N. Gray klanovec, o katerem imajo dokaze, da je eden tistih štirih klanovcev, o katerih ima javni tožitelj dokaze, da so bili v klanovski klapi, ki je ugra-bil^Daniela in Richardsa. Graya so izpraševall glede kla-novskega obiska v baptistovski cerkvi. Ali Gray je imel slab spomin. N&e&ar se ni mogel spominjati. Ko so ga izpraševali, kje je bil in kaj je delal dne 24. avgusts, je tudi lovil sapo. Dejsl je, ds je odiel iz Bastropa zgodaj, da se vrne na svoj dom, ki je tri četi-tinke milje oddaljen od Mer Rou* ga. Toda vrnil se je zopet okoli pol petih v Bastrop. Pripovedoval je, da se je hotel peljati Bomo v, toda srečal je Tom Higgin-bothama, ki mu je povedal, da je njegov brat Willie v Mer Rougu prejel grozilna pisma. Vprašal me jc, ako ne pojdem domov z njegovim bratom, ker se mu lahko kaj pripeti, je govoril Gray in nadaljeval, da pojde t in uSil je njegovega nečaka Rufus Euban-ka voziti avtomobil, da pelje njegovo družino domov. Odpeljal se se je z Higginbothamom na dom k svojemu bratu. Higginbotham ga je peljal le eno miljo iz Bastropa,. na kar ga je pustil, on sc je pa vrnil v Bastrop. On je pa vel do Eldridgove hiše in se je tam usedel na hodnik, kjer je čakal na Higginbothama. Državni pravdnjk ga je vprašal, ako je videl ljudi a kapucami, ko se je peljel po sssti, Odgovoril je: "Da, gospod, vsi so imeli kspu* ce, na tovornem avtomobilu sta pa ležala dva človeka z zavezanimi očmi." "Ko ste srečali mr. Earl An-drewsa, niste untavlll in mu niste ničesar rekli glede ljudi s kapucami, ki so imeli dvs sli tri jetnike t" * "Ne, ne, goapod, mi smo vozili hitro ln on tudi." Vegkrat je bil vprašan, ako je poznal Daniela in končno je priznal, da ga je večkrat videl v Mer Rougu in da je pri neki oljni kupčiji slišal celo njegov glsa. "Ali niste videli na tovornem avtomobilu, ki je vozil mimo vas, Daniela T" "Ne, gospod, mislim, da ga nisem videl." Pristal je, da je klanovec. V veliko zagato ga je prignal državni pravdnik, ko ga je vpra-Šal: "No, zdaj mi pa povejte, se-ksj sts učili svojega uečsks voziti avtomobil, da popelje vašo družino domov, ko vendar živite tako blizo Higginbothama T Zakaj ste sc podvrgli trudu, ds nsj-prvo nsučite voziti svtomobil svo-jega nečaka. Zakaj niste ssmi odpeljali svoje družine domov in se ns to dslje peljsli ns njegov dom!" ' 11 Well, napravil sem tak ns- šrt." Zaslišan je bil tudi klsnovec Hmith Stevenson. Držsvni pravdnik mu je pri vprsšsnjih nsmlg-nil, da je oblastem snano, da ao Žrtvi klanovske brutalnosti vozili ns njegovem tovornem svtomobi- 1U"Kje je bil veš avtomobil 24. avgusts T" jc vprašal jsvni toži-toff "Doms", je odgovoril klanovec. "Ali ste komu posodili svto-mobil omenjenegs dnef", je ne-dsljevel drŽevni prevdnik. "Ne, gospod", je trdil kuklak- sovec. , . . Državni pravdnik ga j* tako daleč ugnal. da je prianal. ds je bil nekdo vzel njegov svtomobil v nsodepolni aošl. tode on ae ve, kdo ae ga je poslali!. Trgovski pomočnik Robert Lee Hsrkness je priznsl. ds so klanov. ci prišli kupovst gssolia ia da so imeli n. tovornem dve jetnika t raveraman očmi. Tode trdil je. de n. poznal n.ko- gar. K* fs j- M*«* opomnil de je reke! drlatoemo prsvdniku Guionu, da je klanovea, ki je imel strgano ko, jc odgovoril, da ns more ponoviti imele, ker le sumi, kdo je bil. OABT ZAHTBVA BKRAJAA-NJI DELAVNIKA. Ta zahteva ni dragega kot tana potaaa jeklarskega New Tork, N. Y. — Klbert H. Oary,\ predsednik United States Steel korporacije, je priporočil upravnemu odboru, da odpravi dvanajsturnl delavnik. V memorandumu, ki ga je Qa-ry naslovil na upravni odbor, pa ni pozabil udariti po porošilu, kl ga je napravilo Medoerkveno svs-tovno gibanje o rasmerah v jeklarski stavki ob čaau stavite jeklarskih delavcev v letu 1919. O poročilu previ, da je strupeno in polno predsodkov. PO NJIH DELIH JIH BOETI SPOZNALI". Chicago, I1L — Podjetniki, U tržijo s stolčenim kamnom, kateri služi doetikret mesto gremo-ga pri nasipanju oeat in js dober materijal za izdelovanje betone, so se sbrall na konvenoiji v hotelu La Salls. Ti goapodje so sprejeli resolu-eijo, v kateri izjavljajo, da primanjkujejo delavci in da je treba naseijeniški sskon tako sprs-meniti, da bodo gospodje lshko dobili dosti delavcev. Ta rezolucija pokazuje, kaj gospodje nameravajo, Jti prodajajo kamen, zanj pa dobe dober smeri* ški dener. Videli bi radi, ds bi sc okoli lcsmnolomov drenjale po cele trume brezposelnih delevoe v, da bi lošje zniževali mezde. Kjii RUDAR OPBOMSN. Bellaire, O. — (Feder. Press.)— Robert Fermcr, predsednik krajevne podokrošne rudarske orga nizacijc, ki je bil obtošen umora prve vrste, jc bil oproščen od po rotnikov. Zagovorništvo je uapeš-no dokazalo, da js bil Fsrmer voČ milj proč od mesta, kjer je bil ubit stavkokaški operator fohn Major za časa stavke v sadnjem juniju. Porota se je posvetovala samo pol ure in' zaključila, d§ je Farmcr nedolžen. Dva rudarja sta še bila spozna na krivim v istem procesu in ob sojena na dosmrtno jsčo. To sta Italijana Dominik Venturato in Dan Agoati. Četrti obtoženec Mike Aacilli pride pred sodišče 24. ja nuarja. KONFERENCA OLEDE ANOLE ftKIH DOLGOV fll JI RAZBILA. > VVashington, D. C. — Pogaja nja med svesnim zakladnidarjem ln angleško miaijo glede fondira nja ameriških vojnih posojil Vsli-ki Britaniji eo sc saključile bres uspehe ss Anglsše. Zakladničar Mellon je v sredo povedal Angležem, da predaednik llarding ns msra priporočiti kongresu sniša-nja obrestne mers is petih na tri odstotke kot zsbtcvajo Angleži. Angleške misije zspus^ Ameriko v soboto. LAHKIM POMZLOiOHN. Albenjr, M. T. — Ooverner Hmith je pomilostil James J. Lar kina, voditelja irskib trsnaport-nik delavcev. Lajddn je bil obso jen na pet let ješe sarsdi krŠenjs zskons proti kriminalni anerbiji. Odslužil je dve »leti. Tiaoč traktorjev ne pole v Enaljo Carigrad, 18. jan. — 8em je dospel emeriŠkl pernlk "Clon^erf", kl je na potu v Novorosljsk. Par nik nosi is Amerike 600 ton polje delekih strojev in orodje, vštevši tiapč t rektorjev se sovjeUko Ru sljo. i .i« Irske vojne. Dublin, 18. jee. — Republiše ni ugrošsjo Cork od vseh štreni, železniške proge so rszdejsne in priatsniščni delavci so ssgrozili s stavko. Vse indije v pristsnišču počivajo. LIETNIOA UKHDinATVA. Naročnik. — stoletno pratiko je ia»ele včeeik v aalogi illasni-kova knjigama v Ljubljeni. De bi jo Imel v zalogi kek ameriški kajigotrtee, neai ni snano. — Pozdrev' it. De vid, IU. — Obrnite ee ze pojesaile r ne okrejnl ored (eounty offlee) eli pa na Ko rvlgn Lsnguage Information Ser Viee Jogoelev Boreoo, 119 W. «1 Htrret, New Yerk, S. T. kamor labke pišete v (dovenakem ell kr reškem )««**»• - Poadravl mh iz jogosuirje. Vlade se jc sporazumele ter dala s kandidatne liate kočevskega odvetnika dr. Ba jo viee, ki je bi kandidat sa velikega Šupana v mariborski oblasti. Na njegovo meeto je prišel dr. Ploj. Za veli kega šupana v ljubljanski oblaati je določen dr. Baltiš, dosedanji podnameatnik ter bivši dešelni predsednik. — Vidovska ustava je namreč proglaaila razdelitev dršave na upravne jedinioe, keterih nobena ns sme preeegati 800.000 prebivaloev. DrŠava je bila na ta način resdsljena na 83 oblaati. Slovenija je bila razdeljena na dve in aicer ljubljansko lo mariborsko. Oblastim bodo nafte-lovali veliki šupani, ki bodo ts dni imenovani. Pokrajinski namestniki bodo ssveds likvidirali. Ne Balkana živimo, to je ae-pobitno dejstvo. V Dalmaciji, kjer ljudstvo v premnogih vaaeh umira od gleda, ao nabrali premo-šni aloji nad 2 mlljona kron, ki ao jih sklenili podariti — kralji Mariji. V 1. številki "Jadrsu-ske straže" pa bsremo oklic ss nabiratev darov, ki ao proračuna-ni na 120 milijonov kron, pa bi se porabili aa — jahto našega kralja, da ae bo mogel "vladar sss-naniti a našo obalo." V Belgrad js dospel dr. Ivan duštetštf, bivši klerikalni vojvo-da, kl je stopil v stik s radikalno stranko. Dr. dušteršič bo bajs nastopil šs spomladi pri volitvah v narodno skupščino. Rajanje a ljudskim premoše-. njen. Administrativni odbor ns-rodne skupščine je 22. t. m. sklenil s 13 glasovi proti trsm, da bodo dobivali poslanoi dnevnios od rsspusta narodne skupščine pa do novih volitev. Ta odlok ima si-osr potrditi še vlada, toda ker ao radikalci s vssmi ' štirimi sa ta predlog, ga bo vlada tudi sigurno potrdila. Cc odbljemo od 419 poelancev, ki jih šteje skupšfii-na, 59 komunističnih in 62 hrvaških, poOem ostsne še 298 poslancev, ki bodo dobivali dnsvnks do 18. msroa 1923.1. Te pa bodo sns-šsle ssmo okoli 20 milijonov kroo. Toda med temi miljoni niso vračunani poaebni strbški sa predsedništvo in tajnike. Kej poročajo listi o dr. AaHar-iiiu, "Slovenec" s dns 28. 4e ccmbra pšroča Is Belgrada t Semkaj je dospel pokrajinski nsmeat nik sa Blovsnijo Iven Hribar, ki je dopoldne posetil Nlkolo Paši-ča, nato pa notranjega miniatra Vujišiša. Njegov poset sprsvljs-jo v sveso s premeššenjem in vpokojitvijo nekaterlk urednikov. Pokrsjlneki namsstnik Iv. Hribar Js prcdlsgal tudi Nikoli Pašišu, naj bi radikalna atranke nastopils pri volitvah v Sloveniji skupno s dr. 6ušteršišem. Ta predlog je bil v radikalnih krogih hladno sprsjst. Rssomljivo js, ds je prišel v Bolgred skupno s Hrl-barjsm tudi dr. fiušteršil!, ki se pe tekom današnjega dne ni raa-govarjal s nobeno politično osebo ter bo poizkuAl Šele jutri stopiti v stik s radikale!. Tekom jutrišnjega dne bo sprejst od nekaterih prvakov radikalne stranke. Dr. Auitcršič bi imel kandidirati v ljubljanski oblasti, ako sefod-krito iijavi sa radikalno stranko. Radikalna stranka bo rasen tega forsirala svojo listo samo še v štajerski oblasti. Prihod dr. ftušter-Šiča ss komentira v vseh političnih krogih." — "Jutro" od iste. gs dna pa poroše t Denea ja dospel v Belgred bivši voditelj kle-riksleev dr. Aošteriiš. Nocoj je po dr. Lenartu prišel v atik s dr. Voiislavom Janišem, tajnikom redikelnege klube, ter ae bo jn> tri najbri seetsl s Pešičem." SUftub Naredit UaleoovtJaM 8. 1S04 Podpora« Jeditta lak«** IV. JmIJ« 100? \t drAari lili.*!.. Pismo iz Rusija. mmmmmm^mm « Moskva. — (Piše Anise, kore-spondetka F. P.) — Delevei veeh dežel se težko razumejo. To sedimo v krasni dvorani, v Delavskem temple v Moskvi, ki js bil nekoč klub plemičev. Izpod kristelnlb svečnikov le Izmed mrsmornib stebrov lete ne nae s velikega e. dra, okinčenega s rdečino — ruske, nemške, frsneoeke In včaei angleške besede govornikov. Na kongreeu Rdeče strokovne in ter naelonale amo. / Rade bi ne bile govornica na tem odra. Komaj ena četrtina navzočih poelnše govornike, med tem ko drag! sede okrog mis, lite jo šeaoplse In knjige, lepešejo med seboj ali odbejeje počeel v aoaednje prostore pit loj. Ne razumejo govornika, sate ga noše jo ■iti nevtdemo poslnleti. Naenkrat je tibe.ee odra. svo-nee sesvončklje mi v dvoren! je šum. Nekdo je savpil« "Prevodi" ia skupine ad«lk. >487 80 8. Uwa4ala Av« rkiiarti III. VZHODNO OKJtOUIi J.aak AakraiU, Be« 888, Meo« R««, Pa. Jaka GralalJ. 14081 P me 11 Av^. CUvalaai. O. ZAPADNO OKROŽJI i Aal«« 8«lar, Baa lOeTOrass. Kaas., sa j««^oad. Ma« Mara. Baa 188, B«M. Mi««., a« •avaraaapaA Mika lagal, 8488 8. Wl«skeater 8t.. Marr«y, Ulak. N^daorni odbor: Praak Zalla. oradaadalk, 8888 W. 80lk »I., Cklaaaa. IU., Praak Somr«k, 5800 Pr....r Ava., ClavalaaA Oh Wlllla«i Stltar, 8808 8*. Clalr tt, CUvelaad, Okla. Združitveni odbor: Pradtadalki Praak Alei, 8184 8«. CraafaH Ave., Čktaafa, IU. Ml« Ova«, 809S W. Mik Cysage.ni. Jaa. 8kak, 1101 I. 88ed StH Clevalaa/, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. 8838 St. Clalr AvH CUvelaad, O* POZOR I—-Kara«M"deaaa a gl. adkaralki, M dala J a « «Uv«em urad«, •a vril lakalei VIA PUMA, M se aaaaUJe aa pade el. predaedolba se «aaWvei Pradiadalitva 8. N. P. J.. 888748 8«. Uwa4ala Ava., Cklaega, IU. VSE IAOBVB BOLNIŠKI PODPORI 8B NASLOVI. BalaUka laj. alltva 8. N. P. J., 8887-88 8«. Uw«dale Ava., Cklaaffa, III. DENARNE P06IUATVE IN STVARI, kl ae llšaja al. IsvrUvel«^ adkera I« JaOaaia vaMa se aaalevei Tajelllv« 8. N. P. J« 8887*88 Sa. Uv» dale Ava.. Ckleage. IU. VSR IADIVI V ZVIZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI s« Milljele ae aaalav. BUfaj«Ul*o S. N. P. J., H87-S0 Sa. Uvadkle Av«., Cklaat«, lil. Vae «Ht«Ške elede aaaievsaja v si lsv*ieval«em adkara e« aej paiUJaje Praak ZaJtaa, pradtadaik« «ada«rasea adkara, «lgar aaalav j« agerej. Val arialvi aa gl. o«e«t«l adaek se «aj paiUjaj« aa aaal«v« Jaka.Ua4«v> »aad, 407 W. Hay Si., Srrlaefisld, III. Val deplal I« dragi spisi, aaaaaalla, «glatl, aar«4«l«a la spl«k vaa Ime t v avaal ■ glatlUai lad«aia, aaj ae p^UJs as aaalsvi MP raa vala", 8887*88 i. Law«dala Ava.. Ckiaaga, IU. krog svoje esntrslnc mlse in po* alušajo tolmača, kl pripoveduje, kar je prej govoruik povedal. Prancoeke grupa aplavdira in kmalu sstem se oglaai nemška akupina; medtem js bil končan angleški prevod. Dslegatje sopet posedejo okrog miz in na odru se oglssi drugi govornik. Včssl je stvar šs bolj sapletsna. Tu js ssetopanih 42 rasličnlk ua-rodnoeti ia v*b krajev sveta in mnogi delegetje ne rasumejo nobenega štirih uradnih jesikov, v ksterih sč vrši sborovanjs. Kitajski delegat govori v svojem jesl* ku in njegov govor je najprvo rastolmačen v ruskem, nato pa v drugih treh jezikih. Nato pride Arabee s poslanico arabskih de* levcev ln Angleš je njegov tolmač. Psrsijsnso pove, ds se js ravnokar organiziralo 15,000 perzijskih delsvcsv; njsgovo kratko poročilo je prevedeno ns francosko in b°tem v tri drugo jesike. , Izmučen si. Ve« dsn hodiš o-krog la ogleduješ tovsrno v Moskvi lo končno posstiš Krenil, ksmor imsš prosb vstop, ps prs-vii sam pri sebii "^foj llog, kako se mora U čudna zmes delav* oev s vseh vstrov rasumeti med ssboj s tem mučnim mehsiiismoin četvornegs jezlksf" — a komaj si to rečeš, pe se pripeti oetsj dramatičnega. "Sodrugil" se oglasi predsed-nik Iiosovski, ki sns tri jezike in sdsj se ul! šetrtegs, "dva turška delegata sts prišls. M««d potjo ju je prijela kemalističns policija, toda premsgsls sta strsšo, ušla is zapora in zdaj sta tukaj, da nam porošata o delavsksm gibsnju v Turčiji." Vsi dslegstj« eo ne nogsh in splsvs grmi po dvorani, a v na slsdnjem hipu je vse tiho. Tu* rek govori komsj slišno in potem govore trije tolmsči. V pol ari smo le.vedeli, kaj sta povsdala, Dslsvaks unije v Tu Kiji eo pro* tlpoetavfie, kljub temu je bilo 22,-(HM) dela v rev — med temi 10,000 rudarjev <— orgenlzlranih v sed-njih štirih meserib in vsi so se priključili Rdeči strokovni inter-eeeionali: Pred kretklm je bilo tristo delsvcev vrženih v sspor radi tega, ksr so Šlanl unij In delegata proelta, da pošljemo močna proteet vladi v Angorl. Tur* ka sta zaključila s vzklikom t "živela emdnsrodus unija vseh detaveev!" Takile incidenti se dogejsjo neprenehome. Ds, rezumejo se! Kljeb Ismučenim mošgsnom pml udarci kladiva štirih jesikov In kljnb rssllkam polti In nerodnih tredieij ee delevei resumejo. ftej prihajajo ls vrst orgsnisaeije, bo jajejo se proti Izkoriššenju in eilj vseh ie eden. NI je na sveta orgs niseeije, katere bi prsdetevljala toliko aarodnoeti in ketere člani se bi bolj rezumeli med seboj, Ali šališ sneti pravilao pisat la ŠHet angleške? Naroči si uv-i /veri9s Cough Babam, p^a^vtisaaft Osna II ia 86 ssatev. Vpraisju po lekarnah. 1888 natimisn. Debe sc eo vSih Is* i karaah aesienj, ali plliU nam. | jsnak m VV 1 | v 1 U A « 1» A »f M Al'lil S, l D (IWA POEORl — ls vedet i Želim sa oaslov in blvališčs John DrsŽko. vicha, kl js sslo važna priča sa ljudi, ki so prissdeti vsled kH*' minalne obravnava. John l>raš* kovieh ja šival na Bouth itsnge, Michigan še meseca maja ln juni* ja, 1922. Ako katsrlkoll šltetsljev taga poziva ve, kje se ssdaj neha* Ja omenjeni John Drelkovioh, ea uljudno prosi, da to takoj sporoči milje podpisanemu in sieer tele* grafično sedanji naalov John Udraškovieha. Htvar je nujno val* na. John D. Kerr, Proeeeuting Attornejr, Calumet, lloughton Couoty, Mio^lgsn. (Adv.) dr. a. m. soukup, PHVSICIAN AND 8UBOION ssse w , ttad Si., cev, MlUaed Aee« Ckiaaga, III. Ake llvlte v blltlnl pridite k Ume zdravniku, oko ilvlte deleš ptiHe ajem« la eptštle veše kolesce. On Vam l<'>i|«' poulkl ix/lr«l>na tdravila. pooameiniki narod. tako BKBBONJAK Vem be e«elailu> — slovenski V) fW pri ISSSMMNM liSfjaa mrnaiai« prva klanje Isispisgo bi knjig. Obsege okoli 18,000 sngUSklk besed s lago. vurjeve, |"«»i«vljenUi ne alovenak«. ('•na 8.00. Nero#iU g rsfe v si M/lte ns slmskik vel«rlk. Naročilo pe- DH. F. i. KERN, 8888 81. Clalr Ara.. ClavaU«A Okla. 0« ie nimate Zormsnavlk neiae* vejiik 4eveamih pesnit teeae il.li), jih Isako naročile s kaaašejskem vred. Cena obem kajIHm je 88.00. za kuhanje piva doma imem« v aaiegi sled. hmelj, »ladkor In vae drsaa peCreMDoa. Pask«slu in ?el5I7v5ne> neihASTln našsS asM. Dekttl je ludl sbtrke sedov, sleklaoie lo časnik loneev, H4 Ml vam 4eslavtoi« nor«*U« p« po« Ml. koŠae v vae kraie. Oroeerljam, slad/l/arjrm In v pv«. je iedala le E07 sif"'i SI m® 4aleJna ielaanlne dam« »rlmaran e«- Hm slevBleo", katere [J-J pH v^jih «.r«eiiifc/>uiu p« ieuee predaj ' H ANK OGLAR, F. / I 0401 8opeelw Ava«aa. CtevMesd, O, a 1 4 ,'vL a a;L ., Ranjenci. Ivan Cankar. Ob večerni »rji, v prijetnem aoomladanskem bledu je vedriU ne vrtu se bolnišnico družb« ranjencev. Nekateri »o sedeli na klop.h pod drevjem, ki -je bilo še g.lo in premrszeno in je komej poganjalo pop je, drugi so ae lz-prebejali med gredami, stali v gručah na peaka in kramijali va-ae. Ta jc imel ovito glavo, oni jc t-sil roko v prevezi, Šepal sključen ob pslici, vsi pa jo ie zaupljivo gledsli zdravju v gorko lice in so bili dobre volje. 8 pregs sem ss oziral po vrtu na to in na ono stran, da bi kje ugledal lju-l. obraz prijsteijs, ki sem ga iskal že dolgo ; ni ga bilo. Ali ko sem se ozirsl, sc je pripetilo mojim očem nekaj tako čudnegs, ksr ae primeri če-aih edinole v sanjah; sanjalo pa ae mi ni; bdeč sem stal ob svetlem in jasnem večeru na pragu tega prostranega vrta in kar sem videl, je bilo tako resnično in telesno, da bi bil lahko s prstom otipal. Ugledel »..a namreč vse osupel, da nosijo rsnjenei prozorne bluze in pod temi prav take srajce. Prozorna ps je bila tu-i. koša, tako da je bilo srce popolnoma rezodeto in golo. 8pre-1 tel me je prev poseben občutek, otroškemu srsmu podoben; rad bi bil obrnil glavo v stran, rad bi bU Šel, pa sc mi nikakor ni dalo, strmci sem zamaknjen tja, od srca do srca. Tedaj sem videl, da nobeno teh src ni bilo zdravo, vsa so bils rsnjena in re?bo-lels. Nekatero je imelo široko in globoko reno, preeekano je bilo kar na dvoje in je kaaalo očitno vse hrame črnih bolečin, kakor da bi ae bili porušili zidovi hiše in bi se nastešaj odprle skrite isbe, polne grozot in bridko-s ti. Tam je bilo mlado srce, ranjeno samo narahlo, toda ranjeno sa zmerom i prav na zredi ae je Vila etrdila drobna kapljica krvi in je bils črni solzi podobna. Mnogim ss ni poznala nazunaj ni-kakšna rana; le čudno zgrbljena ao bila, izšeta in ohlapna, ln koša ni bila šivordeše, temveč motna, zamazano modrikaata, kakor da se je bila kri saeirlla v njih. Tudi jih je bilo nekaj takih, ki so nosila en sam madeš, zamolklo pego, nsgnusnemu pljunku enako, ki ee je bil vtisnil tja na vekomaj, kakor kamen. 8 takimi srci eo hodili ranjenci po vrtu, aedeli na klopeh, razgpvsrjali ee glasno in prijazno, smejeli se celo, in nikogsr ni bilo stan, kakor da bi drug drugemu ne videl skozi prozorno bluzo. Ali so bile njih oči ree ustvarjene drugače od mojih, ali pa so bili kakor vai bolniki, da ne vidijo rane svoje-ge bližnjega in se ne zmenijo zanjo. Od tsm nekod, iz gruče obvezanih ranjencev, ze je oglasila pesem. "Oj ia soldaški boben .. Obtožno melodijo so spremenili v prešerno poskočnieo, peli so >6eubrano in tolkli takt a nogami v pesek. V glasovih ni bilo nikak-Šne bridkosti, ne spomina vzdika, obrazi/ tudi tisti, ki so bili obvezani preko očeaa, so bili veseli, skoraj rszposajeni; kdor bi bil šel zunaj mimo plota, bi ae mu zdelo, da posluša pesem a vrta krčme, ne bolnišnice. Jaz pa aem videl, kako ao ae pod bluzami vila in krčila izeušena, splahnela srca, kako jc tiata drobna črna aolza na mladem srcu nenadoma zarudela in sc rosila, kako je iz tiste nastežaj odprte rane kapelo v tsktu, kakor je velevala pesem, in kako ae je nagnueni madež ssm spremenil v široko rano, tako živo, kakor da je bila zadana šele sinoči. Vee preeunjen od žalosti sem se obrnil stran ter stopil na eeeto. Ne ceeti je,bil že mrak, tisti pusti, megleni, dušeči, ki ne roei mehko in milo z neba, temveč pu-Jiti težko iz močvirja. Srečeval sem ljudi; eli gledal aem v tla, nisem ee ozrl nikamor, ne pozdravil nikogar, ker sem se v svoji blodnji bal prozornih ankenj ter ranjenih, izžetih, oskrunjenih src pod njimi. Hitel sem po bližnjicah, da sem prej prišel do svoje samote. Ako aem prišgal svetilko ter se ozrl po izbi, sem občutil strahotna, da niaem sam. Oole etene ao gledale name, so fjbvorile z menoj; pogled je bil tih in šaloeten, zamolkle eo bile beeedc, mukoma iztisnjene izpod bolesti.'Tista ranjena srce, izšeta, zo me spremljale ves čas po ceeti, nazadnje - PROSVETA so ae zaprla z meno; v to mejo samotno izbo in ao mi bila Uko blizu, da aem slišal razločno njih težko, bolno dihanje, razumel njih Šepetanje — tako šepešejo umirajoči, ko so jim ustnice že trde in rezpokane; reaume jih le oni, ki je sam že gledal smrt. Kadar se prikaže pred mojimi očmi groza dneva v vai evoji goloti, nepravim kakor prestrašen otrok: zetienem oči s dlanmi in ai mislim, da je onatran dlani epo-mUdanako solnce, veselje in blagor. Zstisnil sem oči: "Pridi, mladost, ti daljna, svetla, vrni sc 1 Solnčni dnevi iz davnine, rosiU mi svojo Čisto zarjo, ure nedolžne, jeene, dajU mi tolažbe v tej silil" PrišU je mladoet, kakor eem jo poklical, prišli ao dnevi ljobez-ni in nekaljenega veselja,prišle ure brez zlega. Živa bitja, mlada dekleta, Id ao mnogokdaj, kadar vd je bilo Ueno in aamotno pri duši, hodiU k meni v vaa, belo o-blečena, a cvetjem ovenčana, smeh in radegt na licih, ih'eo mi prepevala peemi o časih, ki so bili in osUncjo na vekomaj. — Družice, kdo vaa je ranil, kdo vaa je žalil t — Prišle so ubogljive, prijazne, ali spoznal aem jih komaj. Počeaen, truden, omahujoč je bil njih korak, nič več lahkotni korak mladosti; ozka id ueehla eo bila lice, ne emeha, ne radoeti ni bilo na njih; oči, te dobrotne, ao poskušale, da bi ae smehljale meni v tolažbo, ali ni sc jim dalo; in žideni šolni in belo oblašfe in cvetje v laseh, vse je bilo ka*«r neprimerna predpustna šala, kakor svatba nadležnega sUrcs. — Kdo vaa jc ranil, kdo vaa jp šalil, ve hčerke mojega ercaf — Poglej se eam: tudi ti nosiš prozor no suknjo in pod to suknjo ranjeno, izŠeto, omadeževano sreo, Id nikoli več ne bo zdravo, nikoli več čisto, veeelo brez zlega 1 Zakaj, o gorje; za to črno rano ni bolnišnice in ne zdravnika pa svetu! — GREGOR. MILAN PUGELJ. (D.lj.) Tako ja modroval, ko jc zaropotalo e cestne atranl po važnih durih in sc s tako močjo zaleUlo vanje, da ao se odprle kakor vihar in treščile ob eteno, kakor bi ustrelil. Kar zašumelo je završalo je po vaši, kot bi zagnal vanjo jato kozlov ln bi jih ssm peklenšček podil in bičal a avojo peklensko Šibo. (Jregor je stopil na noge in odko-rakaPv hišo, jas za njim in oba zva obsUla na pragu, har je vladala v veži taka tema kakor v duplu. "Kaj pef" — se jo oglasil z ostrim gospo* darekim glesom in se izkušsl s menoj vred v temi razgledeti. Ali Isti trenotek se mu je zaplela m:~ noge ženska posUva. "Tcpo me, tepo!" — j« tožil dekliški glas. •'če ste pošteni ljudje, me rešite, k sebi me vzemite, rs deklo vsm bom, do smrti vsm bom hva-lešaal" — Gregor se je je oprostil, poisksl pri ognjišču š plenke In sve}o, napravil luč in pogledal na okoli. Pri onih vratih, kjer svs prišla midva v vašo, in kji.' je stsl prej Gregor, js klečsU mls-da deklins bledega podolgovatega obraza in gledala z velikimi črnimi in aolznimi očmi zdaj vame, zdaj v njega. l*ae je imele temne kakor noč, vee razkuštrane in razmršene, a dolge, da ao le-šaH njihovi koapi krog nje pit tleh. gamo spodnjo obleko jc nosils ns sebi, a zsms "»no ln str-geuo, de je gledalo spodsj Iz nje okroglo in belo šensko koleno kakor bel ksmen. Za naaprotnlaai vrati sta steU dva mlada molka, oba juha in dolga aekor dvoje žnlij, oba črna ln rascepene la aa las podobns ciganom. V kotu za ognjiščem je tudi sedel med '.:emt čudno redko bredat dedec, Mih in majhen, da ao ga bile »sme oči, gledal41 pe is drv ksker m urin is treve. In vs^ta čet Norica je govorila. Ti«ta dve, ki ata stala sa vrati, ate keaala oba enako a deanima rokama na !ešešege dekleta in *e drla drug preko drugega. Govorila sta nekkkšno itslijsnsko hrvaško mešanico, la katere je bilo komgj posneti, sakaj gre. Jaa mm Uko rezumel, da hočeta povedati, kako je Š.L. ničvredno in je revno U večer pred mala šaeom ukradlo gospodarju, ki je spel, Iz šope troje doječ. Tisti, ki je aedel v trtkek ln čukal I njih kakor murn is deteljo, js tudi kričal na vee preUge, kezel neksj čaaa aa deklet«, aekej . čaaa pa aa onadva, govoril je Uko de ava ga raaaaaele oba ekupej r Gregorjem toliko kakor motea. Ia dekle je tudi jokala ia š« tejbolj um- Ijivo govorilo In trdilo, da je vee sku^mj laž, de Uko deUjo š nj> kakor hudobni otroei s maško, da so vsi skupaj kuPi kekor reblji, tla. i pe — na ma*ias je keaala aa ognjiščem — ds je nsjkujšl la aajtstodnejši. Kakor orehi debele solse eo ji Ukle ia vdikik črnih o»i, dolge šameUat* trepel- AH vaš, ankaj aa tvoj dUak tako rad potepa a drugimi djttU ia uganja razne "porednoati"? Odgovor na to ln mnoga agga v obnašanja otrok najdaš v taji gl "Zakon biogeneaijc", katere dobiš yrl Književni matjol Mff J . 1 niec ao se v mokroti evetile kakor črna fvila, go-le bele roke, ki je mahala s njimi včasih okeog sebe, kakor bi hoteU aadobiti svojim beacd^m i oč in veljavo, eo se motno svetlikale in koleno, ki je gledalo ls raatrganega krila, je bilo kakor kepa novopadlega enega. SedeU jc tam a apocM-tirni nogami, zdaj se je še s levo roko sadaj ob tla podprU, vrgla a desno goaU in kakor noč temne laae po hrbtu in Čudnolepo ee je ujemala belina deeniee a njihovo Umino. Gregor je še vaa do takrat molčal in sUl a c -ečo v roki toatran ognjišča, poslušal, si vse štiri ogledoval in premišljeval.. Bele ko je pričela sploina zgovornoat pojenjavati, ee je obrnil k meni in izpregovoril. "Kaj ee ti zdif" — me je vprašal, "laz 1 .m tak .ga mnenja, da nieo vai ftirje nič prida, torej da je vsa ta amec enaka 1" — Jaa aem ravno tiato premišljal, pa ni hoUlo od erea, da bi bil ravno tako povedal. .Tiato do- 2 ieUe, ki je eedclo blizu vrat — kakih devetnajet ali dvajset let eem ji^prizodll — ae mi je, po pravici povedano, kar hudo smililo in nisem mogel, prav zsree drugače, kakor Ja sem bil kar na lepem akih miali, kakor bi bilo presneto malo krivo ali pa nič. "Kdo pa sof" — sem vprašal ln še sam u-genil. "Komedijantje, kajne!" — "Sevede eol" — je potrdil Gregor. "Od aae strani eeete so ee pripodili v vešo 1 No, kaj bi ti napravil f" — je naprej ispraŠeval, in kar takoj sem uganil, ko sem videl, kako dobn dušno ogleduje deklino, da je on enakih ariali kakor jaz. r "Tako bi vseeno rekel" — sem prišel Jaa—-"de to dekle ne bo Uko črno, kakor jo ti trije črnijo. Reva je, ker je zašla mednje!" Prav l prepričanjem zem U povedal, ker ee ral je ree emiliU, ia Gregor je povsol za mcaoj ravno tizto miael. "Reva je" r- je pritrdil — "seveda jel Baj z) ji še ker po koši pozna, da je z njimi toliko v sorodu kakor pss s mačko. Ukradli so jv kje, bi mislih cigan je Ut in svit kakor pasji rep, kopne-dijent, pravijo, je pa še hujši. Kakšen pak bol Vere ime toliko k*kor naša sivka, ki zdajle v klevu nrežvekuje, pomet ima pa tudi rljuko, da davijo goljufijo in poštenost kar v eno brentol Reva je, kakopak I ZspuŠčena, pa sanemerjena in nič poučena 1 Ali saaš moliti očcLašt" - sc je obrnil Gregor k njej ia ee pozanimal. "Niš ne znam!" — Je odgovorila in še vedno jokala. "Kje bom pe allšaUf VI samo preklinjajo!"— ln prej ko hi al šlovek mislil, m je Gregorju sasmiliU, kakor bi našel rodno hči teko ispušče-uo in prav ■oraamerao z uamil jesvjna do nje, aa Je pojaviU jeaa la ogoršeaje, de oalk trsk dedec v, ki so čakali v veži isida. "HpraviU ml" — ae Je sadri Gregor aoea-krat nad ajiasi a takim glasom, da ao ac tla po-mejak In pogledal po ajih. kakor bi hotel vsakemu poseke pregrlaaiti goltaaee. Pa eo priprli hkrsto sopet vai trije s prerekanjem kakor aa sUvo. (Dalja prikodajiš.) M Basen o lisici. V vrtu nekega kmetiča jc zorelo lepo črno grozdje. Okoli in okoli je bil vrt obdan s gostimi in visokimi plankami, da nikdo ni mogel priti v vrt, da bi kradel rj groadje. Nekoč je prišU k vrtu lisica in milo ogledovaU grozdje, kako je epo zorelo in zkominalo ze ji jc po njem, da ao ze ji sline cedile. Dolgo je lieica ogledovala, kako bi prišla v vrt; Šla je okoli ograje in akrbno ogledovala, kje bi med pUnkami dobila luknjo, da bi amukniU skozi. Nikjer ni dobila dovolj velike luknje, ra-zun v nekem kotu, toda U luknja je bila pre mala, lisica pa prede-beU in prelepo rejena, da bi mogla zlasti skozi. Kaj ai izmisli premetena liajfa T Mimo jc aedla k luknji in poči-veU. Tri dni ee jc postila, da bi dovolj ahujšaU, da bi lahko prišU ekozi luknjo na vrt. Po tridnevnem postu je biU dovolj suha, da se je lehko zmuznila skozi luknjo. V vrtu je bilo kakor v raju. ŠUjek grozdom in hitcU zobati, da bi jo kdo no zalotil. Od sladkega grozdja pa se ni niogU ločiti prej, dokler se ni najedla do sitega in se tako napUčala za tridnevno ztradanje. Ko je bila dovolj ziU, da je že komaj hodila, je teta lisiea hitela nazaj proti pUnkam, da bi utekU )s vrta. Toda, ojoj, lisici se je trebuh tako raztegnil, da ni mogla uiti skozi luknjo iz vrU. Zopet jc lisica moraU počivati in se postiti, ali eedaj jc bilo toliko hujše. Ciato v kot se je stis-niU, da bi jo kdo ne opazil, da jc v vrtu, in poleg Uga je morala gledati lačna na lepo grozdje. Tako ee je postila zopet tri dni, da ja mogU Učna nazaj, iz z božjim darom ohloženega vrU. Ravnotako je z ljudmi na ave-tu. Brez vaega pridemo na ta zvet, ki nam nudi mnogo dobrot, IlednjiČ, pa moramo le pustiti te dobrote in oditi e sveta ravnotako prfaeni in revni kakor smo bili, ko amo sc rodili. RinskZ mitologija. (DoJJo.) Evander. V Laciji eo bivali v starodavnih časih, Uko pripovedujejo, domači Fauni in Nymphe in neki su rovi, divji človešhi rod. PoUm pa pride, bešaje pred svojim sinom Jupitrom, Saturnus v U kraj, združi eurovi, na gorah blodeči narod ter mu da zakone. Sam je aUnoval na Kapitolekem bregu v mestu SaturnU, med tem ko je imel Janus evoj grad na Janiku-lu. To zemljo je imenoval Satur-nua Latium, ker je živel tukaj v akrivni vai rn os ti. Pod njegovim vladaretvom ao vživeli ljudje zlato dobo v tihem miru, dokler ni zopet nastopil popačen rod ter u-vedel boj in plen. Od tega čaaa ao prišli raalični narodi v U kraj, aueonake in aikuleke četo, in kraj aem ja čeetokrat premenil evoje ime. Bvander«je baje, kakor poroča poznejša rimaka pravljica, katero ao morda Grki izumili, pripeljal 60 let pred razrušen jem Troje iz arkadakega Pallantcje pelaaglj-ako naaelbino v Latium na pela-tinaki hrib, na proaUr, kjer ao je uatanovil v poznejši dobi Rim. On Je bil ain Eohema in Timandre, ali Hermk in neke arkadake njm-phe, aH prorokinjc Carmente (Carmena, Carmcntie); sa njego-vo mater sc tudi smstraU Niko-strate in Themie. Različna zo tudi poročila glede vzroka njegove izeelltve. Poroča ee, de ga Je Ijud-ski upor pripravil prostovoljno se izseliti, ali da je ulnl svojega očeta ali maUr in vsled Uga bil pregnan. V Laciji je naletel na neomikAn narod, pri kaUrem je prišel do oblesti, ki se je pa bolj opirala na veljavo, katero je imel vsled višje omike, nego na zunanjo eilo. On jc baje uvedel rabo Črk, godbo in druge umetnoeti, zlasti je uvedel po svoji maUri Carmenti, katera ga je med begom spremljala, pri italskih narodih prorokovanje ter usUnovil bogoslužje različnih bogov, kakor Cerere, Neptuna, Consa, Her-kula, lycaejskega Pana, kateri se je v Laciji imenovali Faunue ali Inuns. Palatinski hrib, na kaUrem je ustanovil mesto PallanU-um, PalUntiutn, Paladum, dobil je ime od njegovega deda Pallan-U ali od njegovega sina ali vnuka ^stega imena, kit,je baje tam pokopan. Bvandra ao v Rimu častili kot domačega prajunaka (Imfigetes); on jc imel oltar na avontinakem bregu; njegova mati Oarmentis jc imela oltar na Kapitoliji blizo Karmen talskih, vrat. ar Po Homerju se mora sklepati, da jc Aeneas dardanski knez, sin Anchisa in Aphrodite, ostal vsled najstarejših grških pravljie, po razdoru Troje v evoji domovini in da ao vladali tukaj on in Aje-govi potomci črez ostali teukriški rod. Ali že v precej sUri dobi ao začeli tudi Grki verovati, da ae je Aeneaa s trojanskim PalUdijem odtegnil skupnemu propadu ter si poiskal na tujem novo domovino. Pesnik SUsichoros (645—560 pr. Kr.) je prvi Izmed nam znanih Grkov, ki poroča, da je stopil junak s množico Trojancev * in trojanskimi svetinjami na ladje ter odplul v Hesperijo; vendar je dvomljivo, je li tudi on mislil, da se je Aenele v Lacijo preselil. Mnenje, da je bil Aeneas v Lacijo prišel, razvilo ze je še le kakor se doadeva, za Thukjdida ali saj ne dolgo pozneje. Od dobe Pyrr-hove, kaUri jc, kot Achillejev potomec mialil, da ae vojekuje a trojanskimi vnuki, ako ac z Rimljani vojzkuje, zo Grki eploh verovali, da zo ae na Tiberi nazelili pod vodstvom Aenejevlm Trojanci in da so Rimljani potomci teh Tro-janOev. Tudi Rimljani eami ao mislili, da so oni Acncjevega rodu. Ž^ 1. 240 pr. Kr. je priznavala država zama to mišljenje. Takrat se jc poganjal senat pri Aetolcih za svobodo Akarnancev, češ da se njihovi predniki edini izmed Grkov niso vdeležili vojzke zoper Trojance, njik pradede. To ae je tedaj pripetil