.MLADO JUTRO
St. 18
Nedelja, 3. maja
1931
Celeča puščica
Indijanska povest. — Po Fritzn Steubenu — lir.
Kornstalk Je bil edini, ki je obsedel na mestu. Dobro se je zavedal svoje'moči, ki jo je bil znova pridobil, ker je pokazal Huroncem pas, ki je največja dragocenost za ves rod. Nadaljeval je svoj govor: »Ko je bil Kornstalk še mlad vojnik, so stanovali Šavanojci ob veliki reki, ki nosi njihovo ime. Takrat so Še-rokezi, ki so bivali v Alapačih, prelomili prijateljstvo s Šavanojci in Kornstalka je njegov rod poslal kot ogleduha k sov-
vse, čeprav je bilo tega že polnih trideset let
Major je dobro poznal Indijanske uredbe. Imeli so mirovne in vojne poglavarje. Prvi so bili pri nekaterih rodovih vsi iz iste rodbine, ki je dedovala la naslov, pri drugih so ga spet izvolili samo do konca življenja. Nasprotno so imeli vojaški glavarji oblast le za vojno. Ce je pleme sklenilo vojno, se je vsak. član lahko pridružil kateremu vodji se
ražnfka. Na poti je srečal veHko Jcro* keških oglednikov in jim sedtnhn odvzel skalpe, a ko je neke noči spal, so ga napadH, zvezali te odpeljali kot ujetnika v svoje mesto. Tam so mu pripravili kol, dabi ob njem umrl. Toda, ko so ga hoteli privezati ob steber, se je iztrgal te sk >-81 prebo pečin v vodo. Plaval je kakor vidra, sovražniki so streljali s puščicami za njim, a ga niso zadeli. Ubil je še pet zasledovalcev te z dvanajstimi skalpl odSel ▼ svojo deželo. In veliki zbor ntn je dal pravico, nositi bivolova rogova kot naglavni okrasek.«
Govornik je prenehal in Fitzuatrtefc |e strmel vacj., ko Je zaslišal Loganov prevod. 2e večkrat je bil slišal pripovedovati te tndl v knjigah je bik) zapisano o tem vetikem činu. še dobro je potmr3
je hotel te vsak je tudi lahko zbral prijatelje v krdelo, ki se je barVa proti sovražniku.
Kornstalk je pripadal družini, ki je dajala Šavanojcem že skozi sto'stja najboljše mirovne glavarje. A ta ni bJ samo premeten, tudi velik junak je bil.
Kornstalk je nadaljeval in Fitzpatriek ga je 1 zanimanjem opazoval:
»Šavanojci so se preselili od veletoka petih rodov (veletok Sv. Lovrenca) do velikih jezer, od ondod spet do morja in za tem ▼ gorovje. Končno so našli novo domovino na obrežjih reke Scioto.
Šavanojci se ne bodo več selili.
Lenni Lenape so naši bratje, a ▼ sorodu smo tudi s HuroncL Miamljd in Piankešojei so naši prijatelji... in šavanojci se ne bodo več umaknili z zemlje!«
Te zadnje besede Je fapregurorfl grozeče in glavarji so mu z očmi pritrjevali.
»Rdeči možje ljubijo mir, a še bolj zemljo, na kateri živijo in lovijo. Ali je veliki beli knalj pripravljen, da sklene pogodbo z nami? Glavarji zvezanih rodov hočejo, da ostanejo beli in rdeči možje tam, kjer so zdaj!
Ce hoče odposlanec belega očeta skleniti pogodbo, bo lahko vzel svoje brate in konje s seboj. Nikomur se ni nič hudega zgodilo in šavanojci tudi niso tatovi!«
Kornstalk se je vsedeL Vse je bilo mirno v posvetovalnici.
Major Fitzpatrick je gledal predvse in mislil pri sebi: »Pameten in premeten glavar, ta Kornstalk! Vse, kar je povedal, bi pomenilo nekako tole: do tod in ne dalje, naša potrpežljivost je pri kraju. Nič več nas ne boste podili iz kraja v kraj!
In svojih junaštev mi premetenec ni pripovedoval iz bahavosti, kakor sem prej mislil. Po ovinku mi je povedal resnico: zdaj veš, koga imaš pred seboj. Pazi se! Takrat sem bil mlad, a zdaj sem star in izueen.
Za teh dvajset tičkov mi ni toliko, a kaj bodo rekli v Virginiji, če jih ne pripeljem nazaj!«
Kakor da bi Kornstalk mogel brati častnikove misli, je vstal in pristavil:
»Kornstalk je Plavolascu zato ukradel konje, ker je hotel, da bi ga beli možje zasledovali. Hotel jih je ujeti, ker si želi miru!
Ujetnike bomo izpustili, če bo odposlanec belega kralja kadil z nami pipo miru.
Ce bo pa beli kralj pustil svoje rdeče otroke na cedilu, bodo vsi ujetniki umorjeni!«
Častnik je kar zapiskal, tako se mu Je posvetilo. Torej sploh ni bilo govora o tatvini, ampak samo navadna zanka. Kornstalk je hotel prisiliti belce, da bi sklenili ž njim pogodbo. Dobro je vedel, kaj pomeni dvajset mož na meji in da jih oblast ne bo kar tako pustila na cedilu.
Čudno lepo se je ujemala incHjanska
želja z željo angleškega guvernerja.
Še preden je utegnil odgovoriti, Je vstal Miamijec Mičikinikva. Vse je mahoma utihnilo: govoriti je začel najmogočnejši glavar med jezeri in Mississip-pijem. »Majhna želva«, kakor so ga na-zivali, je imel kvečjemu tridesetpet let. Vedeli so, da ima izvrstno telesno stražo in da je v svoji vasi Piqui kakor kralj.
»Lenni Lenape, Šavanojci in Huronci so naši bratje. Poslušaj, beli mož, kaj ti
prav! prvi glavar vseh Mtamijcev: nojski tomahavk je tudi naš tomahavk, šavanojska pipa miru je tudi naša in piankešojska. To ti pravi Mičikinikva!«
V koči je nastal šum, ko je šel Miamijec h Kornstalku in se vsedel poleg njega. Vsi, tudi Anglež, so razumeli, kaj to pomeni.
»Tale pa ne govori dosti, ta MDčiHni-kva, ali kako se že imenuje, čeprav je vodja šestih do osmih tisoč vojnikov! Zakaj? Najbrže zato, ker vidi, da Kornstalk več zna, vidi in ve ...«
Tako je major mislil pri sebi; glavar-jevo ponašanje mu je prijalo in kmalu je šel k obema z razprostrtima rokama:
»Beli kralj se veseli rdečih otrok. Na vsak način bi kralj sklenil pogodbo in mir!«
Fitzpatrick je stisnil obema roki in opazil, kako so se prej mračni Indijanci spremenili. Vsi veseli so se zgrnili okoli Kornstalka, ki je potegnil s kosom oglja po ploskvi belega usnja: v nekaj potezah je na veliko majorjevo začudenje narisal pokrajino.
Na zahodu gorovje Alleghany, na severu velika jezera, v sredi Ohio s pritoki, Muskingumom, Sciotom, obema Miami-jema, Wabashem — in zdaj je Anglež začudeno pogledal: Kornstalk je namreč pokazal južne pritoke Ohia, kamor še ni bila stopila bela noga in o katerih so vedeli le iz pripovedovanja Indijancev; velikega Kanakwo je še poznal, a tam na zahodu je bila očividno Licking river, znana po solnih ležiščih v okolici. Zdaj je glavar pokazal tri veletoke, ki jim belec ni vedel imena. Zapomnil si je prva dva, ki sta bili indijanski: Kentucky in Tennessee — tretje ime je bilo že angleško Cumberland river. Kornstalk je hotel točno določiti mejo, do kamor bi smeli beli naseljenci priti. Fitzpatrick je spoznal, da bo lahko ugodil njegovi zahtevi, ker Je ta meja prav za prav že dolgo bila.
Ko je glavarjem pojasnil, so bili zadovoljni, ker so si zagotovili mejo in mir, a tudi Anglež je bil zadovoljen, ker je pridobil svoji deželi novih zaveznikov. Med tem je poslal Kornstalk po ujetnike.
»Še pol ure, pa boste prosti!« jim je zaklical častnik.
Začudeni ujetniki kar niso mogfi verjeti. Anglež se je obrnil k Wulfu: »VI ste Plavolasec? Konje boste dobili nazaj, vsi pa vse, kar vam je bilo odvzeto!«
Ko so jim vrnili orožje, je vprašal Wulf, kaj se je zgodilo z rdečim Tomom, ker ga je Kornstalk dal že pred desetimi dnevi poklicati predse in ga ni bilo od tistih dob več nazaj.
Zdajci sta se pojavila dva vojnika, ki sta peljala v svoji sredi rdečega Toma. Ko so prišli k ognju, je stopil star Indijanec predenj in ga nekaj časa srepo gledal. Irec se sprva ni dosti brigal zanj, a mahoma se je zdrznil, prebledei in oči so mu močno izstopile.
Po kratkem in mučnem molku je začel stari govoriti:
»Pred štirimi zimami je šel Se-cumme s svojim plemenom nad bivole. Lenape so mu dovolili, da je lahko zgradil hišo v Alleghanih. Bilo je koncem meseca zrele koruze (september) in rdeči možje so pridno lovili. Ko so prišli nekega dne na obrežje velikega jezera (jezero Erie), so našli belega lovca, ki je streljal na jelena, a ga ni zadel in ranjena žival ga je skoro ubila.
Se-cunta, moj sin, ga je privedel v kočo. Tudi njegove konje so polovili in mu jih izročili. Dva meseca je bil beli mož težko bolan, a Se-cumne dobro pozna gozdne rastline in ozdravil je belca. Ko je okreval, je šel z nami na lov in bil je kakor moj sin.
Zima je bila zelo mrzla. Kože so bile dobre in goste, zato smo nalovili mnogo divjačine in v naši koči je bilo polno bogastva. Ko je prišel mesec bolnega očesa (marec), smo se hoteli vrniti v C Milico the. Nekega dne so šli vsi moški na lov, doma smo ostali le Se-cumne, Se-cunta in najmlajša hči Vištonviš. Beli mož se je delal, kakor da bi šel na lov. Sredi popoldneva sem zaslišal strel in Se-cuntove krike. A ni dolgo klical. Videl sem, kako je pritekla Vištonviš v mojo kočo in rekla: »Beli mož je ustrelil Se-cunto!« In beli mož je umoril tudi Vištonviš. še Se-cumneja je hotel, a bil sem preslab, zato me je samo zvezal, ukradel naše kože, ki smo jih v šestih mesecih s težavo prilovili in odjezdil s svojimi konji.
(Pailje prihodnjo nedeljo).
Rili, arabski konj
Napisala: Svetek Alfoma uč. HL razr. drž. reaJ. gimnazije v Ljubljani in Sever Bojan uč. IV. razr. iole na. Vrtači v Ljubljani
V revni arabski vasi je živel siro« masni Omar ben Sadek. Ediivo njegovo bogastvo je bil njegov konj, ki ga je imenoval Rih. Omrjev sin Ah in Rih sta bila velika orijatelja.
Zgodilo se je nekoč, da so priredili Arabci v bližnjem mestu konjsko dir» ko. Omar je poslal svojega sina in Ri» ha na tekmo. Vsi Arabci so občudo» vali Riha, Id je bil nepopisno lep in
močan. Na tekmi je Rih zmagal in Ali« ja je prinesel očetu prvo nagrado — velik mošnjiček zlatih cekinov domov.
Od tistega dne so skušali konjski ta» tovi ukrasti Riha. Vedeli so, da je ta konj neprecenljive vrednosti. Štirje ta= tovi so se preoblekli v trgovce in odšli k Omarju. Dva sta se v hiši pogovar« jala z Omarjem, druga dva pa sta se splazila v hlev da bi ukradla Riha. A Rih je predobro poznal svojega gospo« darja in ni hotel zapustiti hleva. Ves trud je bil zaman. Tatovi so zapustili Omarjevo hišo in se posvetovali, kaj naj storijo, da si pridobijo plemenitega konja.. Naposled so prišli do zaključ« ka, da bodo Omarja prisilili, da jim iz« roči konja. Svoj načrt so tudi izvedli
Ponoči so se splazili v Omarjevo hi* šo. V predsobi je ležal mali Alija in spal. Zavili so ga v odejo in odnesli s seboj. Omarju pa so pustili listek, na katerega so zapisali: »Alijo ta bomo nepoškodovanega vrnili, če nam izro« čiš svojega konja Riha!«
Ko je oče zjutraj zagledal to pismo se je silno prestrašil. Stopil je v hlev, odvezal Riha in ga hotel poslati na pa« šo. Ko je Rih stopil na dvorišče je za* gledal Alijeve stopinje v pesku. Rih je sledil stopinjam. Hodil je ves dan. Po« noči je prišel pred tatinski tabor. Po* molil je glavo v šotor in Alija, ki za« radi žalosti ni mogel spati ga je takoj zagledal. ST>lazU se je k Rihu, skočil na njegov hrbet in odjahal v divjem diru domov. Poslej jih tatovi niso več nad« legovali in srečno so živeli Omar, nje« gov sin Alija in zvesti konj Rih.
D. Vargazon:
Dežek
Trk-trk-trk potrka ponoči dežek na okno: Janezek spL
Trk-trk-trk dežek na okno trka do jutra: zjutraj zbežL
Janezek vstane, skoz okno pogled* in vpraša:
»Kje dežek je, kje?<
Trk-trk-trk čez trate odmeva ( Solnčku od smeha lica žar«.
Marija Hj
Pik in pikica na dirkališču
Oba naša junaka sta, kakor že vemo, dobra športnika in velika kavalirja. Zato tudi pridno zahajata k vsem športnim prireditvam. Nedavno tega sta zvedela, da bo na Bledu velika mednarodna konjska dirka, pri kateri seveda njiju ne sune manjkati; torej, hajdi na Bled!
Vseh muh polna, sta imela kmalu novo potegavščino v mislih. Kakor je povsod po svetu navada, tako so bale tudi na Bledu velike stave na športne favorite, v tean primeru na čistokrvne konje m dirkače. Pik ki Pikica sita preobrnite žepe in poiskala zadnje pare; vsega skupaj sta imela le še borih sito dinarč-kov. »Naj bo!« sttaa sd misMa, »če ki milijon, bo pa vsaj tisoč!«
Šla sta v lopo, kjer so skiepaH stave, in Pik je stavil stotak. Ena proti sto! k
pomislite 1 Na konja, ki je bi najslabši d?rkač izmed vseh, za dirko pripravlje-B>h konji Posmehljivo ta
so !jn gfodafi strokovnjak! ki poznavalci piemenMi živak. Pika in Pikice to ni motilo; ponosno sta odkorakala iz sre-
de svojih zasmehovalcev. Ej, kdor se zadnji smeje, najboije stoli!
Zunaj pa: pogled na levo, pogled na desno an vse na okrog ter smuk! oprezno v hlev živeli, na katero sta stavila!
Ptfctca |» ostala na straži, med tom ko je Pik Skočil kobilici na tube*, Iz-
vlekel je te žepa zavitek, ga odprl, potrese! žival ves hrbet s srbečim praškom In ji ga še močno vdrgnfl v kožo.
Tabo in oprezno, kakor sta bia pošte, s4a jo Pik ta Pikica spet obrate te hleva ta se pomešate med gledalce.
Pričete se te dirka. Navdušena množica je borno pozdravljala favorite, še ▼ zadnjem trenutku so sklepati ogromne stave na lepo kobilico »Bistro«, med tem bo je »Rjavta« stala sfcoe žena ▼ starte.
Znamenje z rogom! Kakor zdrevifie plemenite živ aH v TvrKt' Plena I
množica. A N je to? Rjavka, zadnja, je prehitela že dva — štiri — šest konj; zdaj ima že vse razen Bistre za seboj! Le za dolžino glave je za njo; cdij se bliža — tedaj pa — o, grom in strela!
Vsem gledalcem je zastala sapa Rjavka šine kakor blisk mimo Bistre, drevi, dsrevd — in že je na cilju; dobro dolžino pred Bistro 1
Nevarno je bik) tedaj prati preblizu oboževalcem lepe Bistre!
B& in Pikica sta hladnokrvno sprejela svoj postoterjeni denar, se hudobno poklonila na vse strani in jo kar moči hitro ubrala ia kraja, te svoje nove lopovščina. _____
Maric«*
Tika in Pekec
»Pekec« — veste, to je tisti mali, komaj ped veliki črni kužek, ki sta si bila z malo Tilko nerazdružna prijatelja. Skupaj sta skakljala po dvorišču, skupaj se igrala in takole zgodaj zjutraj je Pekec celo pricapljal v Tilkino posteljico ter jo s »poljubčki« zbudiL In tedaj se je Tilka zasmejaia skozi zaspana očesca in stisnila Pekca k sebi pod odejo.
Pekčev okrogli trebušček je jasno pričal, da Tilka vestno skrbi za njegovo »notranjost«. Zajtrk, malico, kosilo in večerjo — vse to je Pekec prav redno prejemal, še celo tistega, kar je Tilka dobivala od mamice za priboljšek, je bil vedno deležen tudi Pekec.
Ej, dobro se je godilo Pekcu, dobra
Pa je že tako, da se na svetu vse iz-preminja. Prav tako se je silno izpre-menilo tudi v Pek cevem pasjem življenju, oziroma v njegovih dobrinah. In kako hitro je nastal ta nesrečni preobrat!
Bilo je meseca majnika, veste, tisto hroščevo leta Hroščev je kar mrgolelo, po gozdu, travnikih in tudi po dvoriščih > kar brenčalo od te nadloge.
Pekec je bil na hrošče zelo hud. Če ara je kateri pribrenčal mimo ušes, se je — na veliko veselje male Tilke — bliskoma postavil na zadnje noge, s sprednjima dvema pa opletal po zraku.
Nekega večera je mamica postavila na travo pred hišo skledico mlečnega močnika, najljubšo Tilkino jed.
Ko je Tilka sedla poleg skledice na tla, je bil seveda takoj tudi Pekec zraven, dobro vedoč, da bo tudi zanj kaj odpadla
Tisti trenotek je pa prav nizko ▼ zrar ku nekaj zabrenčalo. Pekec se je mahoma postavil na zadnje noge bi urno fervsnfl pa — joj — na sredi skledice, v ■lafiTrt»tn močniku je že plaval in brcal gn£ hrožč.
Tilka je milo zajokala in stekla v kuhinja Njena mamica, ki ni vedela, ali naj se jezi ali smeje, je zaprla Pekca v pasjo utico, močnik pa je dala mucku! In ker drugega še ni bilo »mehkega« na ognjišču, Tilka pa tako zaspana, se je morala tisti večer zadovoljiti samo s koscem kruha.
Da jo je Pekec pripravil ob njeno najslajšo večerjo, tega Tilka ni mogla pozabiti. Njena ljubezen do kužeta se je odslej zelo ohladila, kar je Pekec bridko čutil. Pogrešal je marsikateri priboljšek. Ves otožen je hodil polegat k hišnemu varuhu, velikemu psu Perunu.
Me
Zamudnika
Dva učenca sta prišla prepozno v šolo. Eden izmed njiju je bil odličnjak, drugi pa je bil bolj len in omejen. Učitelj ju je pozval na odgovor.
Odličnjak je dejal: »Proti jutru se ml je sanjalo, da moram odpotovati v Ameriko. Ko sem zaslišal šolski zvonec, sem sanjal, da je zazvonil zvonec na parniku in da je poveljnik ladje dal znak za odhod. Ko sem se nato prebudil, sem videl, da sem »mudil šola in sem se hitro napravil!«
Učitelj je vzel to opravičbo na znanje in vprašal drugega, zakaj je on zamudil: Deček je bil v zadregi, a ker je videl, da se je odličnjak tako dobro izmazal, je dejal:
»Meni se je tudi sanjalo, da potuje Tonček v Ameriko. Stal sem ob obali in čakal, da parnik odplove; tako sem zamudil šolo!«
Berač
Starejša gospa se je vračala s trga domov. Spotoma jo je ustavil berač in jo prosil miloščine. Gospa je zmajala z glavo in šla svojo pot Tedaj pa je beraž glasno vzdihnil:
»Tako bom storil; nič drugega mi vež ne ostane!«
Gospa se je prestrašila. Mislila je, da si hoče berač vzeti življenje. Tekla je za njim, mu podarila 10 dinarjev in ga vprašala:
»Kaj ste hoteli reči s tem, ko ste dto-jaH, da boste storili to, ker vam nič dnt-gega ne ostane?«
Berač ae je zadovoljno nasmehnil in dejal:
»Vtak dan dobim na tej poti 10 dinarjev. Nu in ker je bilo videti, da jih danes ne bom dobil, sem si hotal poiskati deia. da jih zaslužim!«
Nov natečaj za pridne ))Jutrovčke«
9. majnika praznujemo Materinski dan. Sestavite kratke spise z našlo? vom »Moja mati« in jih pošljite na naslov: »Uredništvu Mladega Jutra v Ljubljani«. Spisi naj bodo kratki in s črnilom spisani. Dobre dopise bo* mo objavili — pet najboljših pa na* gradili z lepimi mladinskimi knjigami Uredništvo »Mladega Jutra«.
Dragi »Jutrovčki«!
Danes zaključujemo svoj natečaj, frav lep uspeh smo imeli s prostimi spisi, čeprav je bila to pot naloga težja, ker si je moral vsak sam izbrati snov za spis. Nekateri so nam poslali predolge sestavke m jih zaradi tega nismo mogli objaviti. Med temi so tu* di spisi Anice Ravnikarjeve iz Škofje* loke, Andreja Kamnarja iz Most pri Ljubljani, Marjana Planinca iz Celja, Berte Fuhrerjeve iz Zg. Doliča pri Mislinjah, Franca Petka iz Sv. Toma> za pri Ormožu, Marinke Leitgebove iz Vrhnike, Fritza Albina iz Maribora in Črta Majera iz Maribora, ki so bila vzorno sestavljen a na žalost mnogo predolgi
Razdelitev nagrad priobčimo v pri* hodnji številki »Mladega Jutra«.
. Uredništvo »Mladega Jutra*,
Danilo Gorinšek:
0 domišljavem kvakcu
Bila je nekoč drobna drobcena ž a* bica, za Kvakca so jo klicali Ali kot je bila drobna, da bi jo lahko vsak« do pokril s tremi prsti, tako je bila velika po svoji domišljavosti Komaj nekaj tednov stara, se je že odpra* vila po svetu, češ v domači mlaki ža* ba še lahko zgnije. Treba je razma« ha duši in telesu, potovanja po sve» tu, da se pridobe izkušnje m bistri um.
Ponosno je čofotala 6of»čof z irula* ke v mlako, ali ko se je nagnilo soln* ce za vrhove, je bila komaj par me* trov daleč od doma. Tako je šlo par dni in Kvakec je bil že vsega nave« ličan in truden. Bogvedi česar nove* ga tudi ni videl m tako je obnemogel vsled nevajenih naporov potovanja sklenil, da kar ostane v mlaki, kamor je bil pravkar pričofotal. — Afi tu so ga žabe smatrale za vsiljivega prite* pene* ia ooao marale za njegove
družbo. Kvakec je bil jezen in žalo* sten. Da bi se vrnil domov? Domiš* ljavost ga je premagovala. »Tam bi se mi rogali in me zasmehovali,« je pomislil. »Ne, ostanem, kjer sem! Da bi le bila ta mlaka drugačna, kot naša doma,« — je dalje ugibal, — »ali tu ne vidim nič novega.« —- Mi* nili so dnevi, sovraštvo drugih žab do pritepenca Kvakca je naraščalo vedno bolj, začelo ga je grizti da ga ne marajo, — pa je sklenil, da se vr* ne. »Saj odtistihmal je preteklo že dokaj časa, pa jim doma lahko re* čem, da sem potoval iz kraja v kraj, da ni treba priznavati resnice,« si je dejal.
Rečeno — storjeno. Domov pri* šedšega Kvakca so sprejele žabe z nasmehom in roganjem. Češ, od obilne hrane in dobrega življenja, žaba ne shujša tako, kot je on. In od samega zadovoljstva se tudi ne zači» ta jo globoke brazde krog ust
Kvaka je ujezila Snet ga je pre» magovala domišljavost.
»Lahko iVam je gobezdati lenim omejencem,« je zakvakal, »ki sd ne upate za meter s svojo smrdeče ml a* ke, ali po svetu a žaba pridobi moč in pogum in ...
Nadalje nameravanih besed ni utegnil izgovoriti ker je že bil skočil v mlako in ves trepetajoč obtičal na dnu. — —
Mamo je prišel ribič Robič, ki 90 ga poznale vse žabe tako dobro, da se ga niso bale. Le pogumni potnik okrog sveta, Kvakec, ga ni poznal.
Srečko Kosovel:
IT V	v« V 1
Mas prašiček
Včeraj smo prašička prali; eden vlival z zalivačo, drugi pral ga je s krtačo. Nekaj časa je poslušno in potrpežljivo krulil, a potem nam je ntekel in se na dvorišče vlegel — bolj gm^T.fln kakor prej.
KA/-PfŠEJO«jUTROVČKR
Prosti
MoJ rojstni kraj
Moj rojstni kraj je prijazna vasica Bev-Sko-Trbovlje. Čeprav je skrita med hribi, jo vendar tujci zelo radi obiščejo. Tukaj imamo tudi cementno tovarno in rudnike, že tri leta je minilo, odkar sem zapustila svoj rojstni kraj a se še mnogokrat z veseljem spominjam nanj.
Ivka Radanovič, uč. TTT. ras.
Cerklje pri Kranju.
Moja rojstna vas je Dobliče, zato se mi zdi najlepša. Vas leži pod prijazno vinsko gorico. Se pesem pravi: »Prav lušna je Doblička vas, od nje se sliši lušen glas! Pod njo mi je ravno polje, nad njo pa so visoke gore!« V vasi imamo dvorazredno osnovno šolo.
Janko Cerar, uč. H. razr., vas Dobliče pri Črnomlju.
Moj rojstni kraj je trg Žalec. Trg leži v lepi Savinjski dolini. V Žalcu se preživljajo ljudje s prodajo hmelja in lesa.
Pepi Anbreht, uč. H. razr, v Žalcu.
MoJ rojstni kraj je Rogatec, skozi katerega teče reka Sotla. Kraj leži med go- j rami. Zelo lepo Je tukaj spomladi.
Stanko Cujež, uč. UL razr, v Rogatcu.
NajljubSa vas mi je Jerneja vas, ker Je tu moj dragi dom. Hiše so majhne in skromne a vseeno rajši stanujem na kmetih kakor pa v mestu, ker je tukaj bolj zdrav zrak. Hiša, v kateri stanujem je prav majhna a prostora je v nji za nas vse dovolj.
Tone SoStarK, uč. H. razr, Dobliče pri Črnomlju.
MoJ rojstni kraj Je mesto Kamnik, ki
leži ob vznožju Kamniških planin. Skozi mesto teče reka Bistrica. Nad Kamnikom, v planinah, se nahaja Kamniška Bistrica, kamor prihaja mnogo tujcev pozimi in poleti. V Kamniški Bistrici je lepa planinska koča.
Effl Brajnfk, nč. UL ras,
v Kamniku.
Ml bivamo v Rogaški Slatini, ki Jo menda vsi »Jutrovčki« poznajo, saj Je tu svetovno znano zdravilišče. V »Zdraviliškem domu« je krasna dvorana, ki je baje najlepša v vsej Jugoslaviji. Tukaj izvirajo trije zdravilni vrelci in sicer: Tempel, Styria in Donaty. Že mnogo ljudi je ozdravilo od te vode. Poleti prihajajo tujci sem in takrat je vselej živahno. Pozimi pa ni nikogar in tedaj je zelo žalostno tu. Aglaja Demetrovič, priv. uč. I. r. real. gtrrm v Rogaški Slatini, Jelin dvor.
MoJ rojstni kraj je mesto Kostanjevica. Leži na otoku reke Krke, pod vznožjem
spisi
Opatove gore. V bližini je veliki bivSi samostan, katerega so Turki večkrat oblegali. Zdaj so v samostanu državni uradi, šolsko poslopje je zelo lepo in moj stric je tam učitelj.
Sava Simončič, uč. IV. razr.
Slav. Požega v Sav. banovinL
Kakšen poklic si bom izbral?
Moja največja želja je, postati stavbeni inženir in sicer zaradi tega, da bi zaslužil veliko denarja. Tako bi lahko na stara leta pomagal staršem in svojemu mlajšemu bratcu do lepše bodočnosti.
Josip šusterič, uč. m. razr. v Mariboru, Aleksandrova c. 75.
Najrajši bi se šel učit za mehanika. Ko bi se izučil bi vozil vlake in avtomobile. Ljudi bi vozil iz kraja v kraj in kadar bi se mi kaj pokvarilo, bi vse sam popravil.
France Gruden, uč. n. razr. v Dobiičah pri Črnomlja.
Najlepši dogodek v mojem življenju
Najlepši dogodek v mojem življenju je bil, ko sem iz Donave rešil malega dečka, sina tukajšnjega lekarnarja. Ko je Donava narasla se je malo preveč nagnil čez vodo — in v naslednjem trenutku je štrbunknil v neprijetno kopel. Takoj sem ga potegnil iz vode in ves premočen je prišel domov. Jaz pa sem vesel hitel v šolo, ker sem lahko vsaj enemu človeku rešil življenje.
Stanislav Hrašovec, uč. H. razr. gimn. v Novem Sadu, Oficirski paviljon
Najlepši dogodek v mojem življenju Je bilo to, ko sem prvič šel v šolo.
Cuber Slavko, uč. IV. raze. v Sevnici ob SavL
Zame Je bil največji dogodek, ko prvič videla Jadransko morje. Bila sem skoro nevoščljiva srečnim tamošnjim prebivalcem, ki lahko vsak dan uživajo to krasoto.
Iravirka Margareta, uč. EL razr. real. gimn, v Celja.
MoJ prvi letošnji tzfot Zgodaj zjutraj smo se napotili, moj oCo, starejša sestra in jaz, čez hrib nad Mirnsko dolino. Bilo je krasno, jasno jutro, tako da smo videli celo Kum, ki je najvišji vrh dolenjskega gričevja. Ko smo prižli na vrh Debenca smo krenili proti Blatenklanu. Tam je dišalo po ogljenicah Razgled je bil krasen. Ta izlet mi bo ostal trajno v spominu.
Klica Gregorčič, uč. V. razr.
▼ Rakovnika p. S t. Rapert.
Jutrovčkf! Najlepše mladinske knjige dobite, v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Gubi Blaž
Blaž žene kravo po poti. Matevž ga sreda ln pobara;
»Bog da] srečo, Blaži Kan pa ženeš Hvino po tej poti?«
Blaž napenja uho ln pomffilja. Kmalu se mu zjasni obraz in pravit
»Jaa? Kdaj skoti, pravi S T Čakaj ..
tja o svetem Jerneju, če Bog da.«
»A tako-« kima Matevž, ki je dobfl odgovor na to, česar ni vprašal. »Pra-wiš, da bo imela tele nekaj pred malo mašo?«
»Na pašo jo ženem, uganil si, Matevž«, pritrjuje Blaž.
Matevž pa: »Kaj?«
»JfcMu-odaj. Kakopak, naprodaj Je, le Se dobro plačaš«, baranta Blaž za kravo, misleč, da jo hoče Matevž kupiti.
Matevž zmaje z glavo: »EJ, Blaž, «1 si pa precej gluh«.
»Prav praviš, muh Je toliko, da tiral vso pot nima miru pred njimi«, pravi Blaž in odpelje kravo na pašo,
°8cg
Rešitev Igre z nžfgaflcaml
Rešitev računske naloge
Oče je star 36 let, sin pa H
Rešitev križanke »Cvefllca« Navpično: 1. Drava, ž. kita, S. od, 6.
rrtnica, 8. Ht, 9. tat.
Vodoravno: 4. Daria, d. vrt, T. sta, 8. kit, 10. Ica, 1L tat
23og0vnlca
Uk, rab, niš, lan, sme, ba, asa, nfl, na, aa, gei, ra, telo, belj, vad, siri, gaB, ka, ea, ava, rav, h, ni, d, au, belka, ge, rika, la.
Iz zguiu$h slogov sestavi besede: 1.
Ime znanega letovišča, 2. žensko krstno ime, 8. mesto v južni Srbiji, 4. celina, sredstvo za užiganje sveč, 6. kraj, kjer ni hribov, 7. hrib blizu Beograda, 8. prostor, kjer spijo dojenčki, 9. koristna rastlina, 10. žensko krstno ime, 11. šport, 12. celina, 13. pouk, 14. mož, ki Ima pravico usmrtiti kakega človeka, 15. nebeško bitje.
Če pravilno postaviš besede drago pod drugo, boš našel v začetnicah znan izrek.
Rešitev ztogovnice
kukavica
orel	kos
strnad
Križaljka „Jež*
Pomen besed. Vodoravno: 1. Boter, 4. Prehod k sot> M, 7. Delajo vojaki.
Navpično: 1. Prost«- v cerkvi, 2. De! dneva, 3. Poljska cvetica, i. Predlog, 5. Vzklik, Vzklik.
Vprašaja za bistre gtevtce
L Katera kovina je najdražja?
2. Katero kovino najtežje pridobivamo?
S. Kakšne ribe živijo v naših potokih?
4.	Katera morska riba je največja?
5.	Kaj je Rimska cesta?
6.	Katero nebesno teio je naši nemil najbližje?
7.	Kateri slovenski mtadtnakl Ust |C najstarejši T
8.	Katere snovi je najtežje sltanttlT
9.	Iz česa je časopisni papir?
10.	Kateri letni čas imajo zdaj v Bo* nos AiresuT
Bistrim račtmarfem Številko 12345 789 razdeli v dve skupini tako, da bosta obe skupni daH isto vsoto!