Leto LXIX
Stev. 119 a
V Ljubljani, v sredo 21. maja 1941	• «0lO9inl Cena 2 din ■ PreHO L 0.60
VENEC
\bbonamenti: Mese Din 30; Estero, me«e Din 50; Edizione domcnica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.i Lubisna 10.650 per gll abbo-aamenti; 10.349 per le Inserzloni.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku.	Filiali: Jesenice,
Kranj, Noro meito.
s Uredništvo in upravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. 3
s Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = Unica rappresentante per le inserzioni dal Regno d'Italia e dalTestero i I	Telefon 4001—4005.	|	1'Unlone Pubbliciti Itaiiana S. A., Milano.
Naročnina mesečno 30 din, za inozem-•tvo 50 din — nedeljska Izdaja celoletno 96 din, ea inozemstvo 120 din. tek. rač. Ljubljana 10.650 c> naročnino in 10.349 za imer&te. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Izključno zastopstvo za oglase Iz Kraljevine Italije in inozemstva ima 1'Unlone Pubbliciti Itaiiana S. A., Milano.
II Quartier Generale delle Forze Armate com unica:
NelTAfrica settentrionale sul fronte di Tobruch abbiamo stroncato piccole azioni deH'avversario catturando prigionieri.
Nostre formazioni aeree hanno bombardato Marsa Matruch e Tobruch provo- I cando vasti inccndi.	'
II nemico ha effettuato una incursione su Benghasi.
Nell'Africa orientale nel settore di Gondar un nostro deciso contrattacco ha slog-giato ieri il nemico da posizioni su cui era riu-scito a porre piede nei giorni 16 a 18.
Lc perdite inflitte aH'avversario sono no-tevoli; anehe le nostre sono sensibili.
II nemico battuto in varii punti
Bollettlno No. 349
Sovražnik tepen na raznih točkah
Italijansko vojno poročilo št. 349
Rim, 20. maja Rj. Uradno poročilo št. 349 glavnega stana italijanskih vojnih sil pravi:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku smo zlomili majhne sovražne napade in smo zajeli ujetnike.
Naši letalski oddelki so bombardirali Marsa Matrnh in Tobruk in povzročili velike požare.
Sovražnik je izvedel polet nad Benghazi.
Vzhodna Afrika: Naš odločen protinapad je včeraj vrgel sovražnika s postojank, katere se mu je posrečilo zavzeti dne 16. in 18. maja..
Sovražniku prizadejane izgube so pomembne, pa tudi naše so občutne.
Princ Piemontski obiskal ranjence
Rim, 20. maja. Rj. Piemontski princ je s svojim pribočnikom obiskal vojne ranjence v vseuči-liški ortopedski kliniki v Rimu.
Sprejel ga je ravnatelj klinike. Princ pa se je dolgo pogovarjal z ranjenci, ki so mu izrazili vso svojo zahvalo in navdušenje.
Sollum -
trdno v italijanskih in nemških rokah
Berlin, 20 maja. Rj. Pristojni krogi izjavljajo, da je Sollum od 16. maja ofioldne trdno v rokah italijanskih in nemških čet. Novice angleške propagande, ki trdi nasprotno, so popolnoma napačne. Prav tako je brez podlage novica, da bi bili Angleži med zadnjimi boji v Severni Afriki zajeli 500 nemških vojakov.
Tržaški škof pri Sv. Očetu
Trst, 20. maja. Rj. Včeraj zjutraj je sv. oče papež Pij XII. sprejel v avdienco tržaškega škofa , msgr. Santina Sv. oče je ostal s škofom dolgo v ' prisrčnem razgovoru.
Priznanje junakom z Ambe Alagija
Zadnje poročilo Vojvode Aoste Duceju
Rim, 20. maja. Zadnje poročilo, ki ga je vojvoda Aosta poslal Duceju z Amba Alage, se glasi:
»Duce! Ker je postalo nemogoče sprejemali in negovati številne ranjence ter se stanje neprestano tako zelo slabša, da bi bilo nadaljnje upiranje samo nekaj časa mogoče z najhujšimi žrtvami, sem bil prisiljen prositi sovražnika za častno vdajo. Moja ponudba je bila sprejeta. V tej žalostni uri mi je v tolažbo prepričanje, da sem storil, kar je bilo človeško storiti mogoče. Puščam poveljstvo zahvaljujoč se Vam, Duce. ker ste mi v tem letu trdega boja vedno bili ob strani s svojim Boglasjem in zaupanjem. Vojna še ni končana: V to deželo, ki je bila še enkrat orošena z italijansko krvjo, se bomo čimprej vrnili!
Amedej Savojski.«
Ducejev odgovor
Duce je tako odgovoril: »Da — Visokost — Vi in Vaši Tojaki ste se junaško borili ter se upirali do skrajnih človeških možnosti. Italijanski narod Vas je spremljal, Vas občuduje ter deli z Vami Vašo gotovost za jutri. Massolini.c
Razvoj junaških bojev
Rim, 20. maja. k. Včerajšnje uradno poročilo glavnega stana italijanskih Oboroženih Sil je podalo epilog k bitki za Amba Alagi. Kot posledica stalnega pritiska sovražnika, ki je imel premoč v četah in v vojnih sredstvih, se je en oddelek naših imperialnih čet, potem ko je moral zapustiti Eritrejo, umaknil na postojanke Amba Alagija, da bi nadaljeval z načrtnim odporom, da bi tako privezal nase čim večje sovražnikove sile. Sredi aprila so se bile na tem odseku ostre bitke in naši oddelki so se borili korak za korakom proti neprestanim srditim naskokom sovražnika, ki je napadal od vseh strani.
V prvih dneh maja so morale naše čete izprazniti postojanke prelazov Palaga in Tagora, obramba pa se je omejevala le na osrednje postojanke, proti katerim je naskakovalec vrgel vsa svoja sredstva. Gost obroč topništva vseh kalibrov je dan za dnem in noč za nočjo bruhal na branilce ves svoj ogenj, medtem ko je letalstvo neprenehoma delovalo, pehotni in motoriairani sovražnikovi oddelki pa so pritiskali vedno bolj v sredino. Navzlic tej strahoviti akciji in tem hudim napadom je junaški odpor naših čet zadrževal sovražnika.
Končno je naša vojska v zadnjih dneh, ko ni bilo več mogoče spraviti v zavetje ranjencev, ko je primanjkovalo vode in ko ni bilo več mogoče zagotoviti redne oskrbe, prišla v položaj, da je morala misliti na vdajo, ako se je hotela izogniti nekoristnim zadnjim žrtvam z nadaljevanjem odpora.
Uradno poročilo je po vrsti naštevalo oddelke, kl so se po svojem junaštvu izkazali pri tem novem svetlem dejanju naše imperialne vojne, razen teh pa so vsi branilci vredni največjega priznanja in občudovanja. Sovražnik je priznal junaštvo naših vojakov in jim je pustil vsem častno nositi orožje. Na drugih odsekih Vzhodne Afrike se bitka nadaljuje t. isto srditostjo kot prej. Na bojišču v Cirenaiki se na odseku pri Soliumu nadaljuje očiščevanje pasu, ki je bil zavzet v nadaljevanju naših bliskovitih reakcij na sovražnikov napad 15. maja. Okrog Tobruka se je ponovil poskus Angležev, da bi osvojili postojanke, ki so jih nedavno izgubili. Toda vsak napor se jc stri ob našem odporu že ob samem začetku. Na vsem Sredozemskem morju se nadaljuje delovanje nagega letalstva in pomorskih enot.
Spomenik Vojvodi Aosti v Trstu
Trst, 20. maja. Rj. V zgodovinski dvorani na trgu Unita, kjer je sedež zavarovalnice Assicura-zioni Generali, ki nosi ime vojvode Aosta, je ravnateljstvo družbe sklenilo postaviti kip vzvišenega princa v spomin na junaška dejanja, ki so pri Amba Alagiju ie enkrat pokazala vojaške tradicije Savojske Hiže in večni heroizem italijanskega vojaka. Slovesnost postavitve kipa bo v kratkem izvršena z vsem sijajem.
Nemški listi občudujejo junake
Berlin, 20. maja. k. Nemško časopisje obširno razpravlja o vojskovanju v Vzhodni Afriki in pravi, da so morali junaški branilci Amba Alagija položiti orožje zaradi pomanjkanja živil in streliva. Nemško časopisje izraža občudovanje za nadčloveški odpor, ki so ga dajali vojaki Vojvode d'Aoste v najtežjih okoliščinah in pod najtršimi vremenskimi in terenskimi pogoji. Celo sovražnik je bil prisiljen priznati svojemu nasprotniku spričo njegovega junaškega odpora največjo mero občudovanja in priznanja. Šibke italijanske sile, ki so se eno leto znale upirati udarcem mnogo večjih angleških čet, so naredile Italiji in Osi uslugo velikega pomena in so z zlatimi črkami napisale novo knjigo zgodovine, ki bo znala govoriti — piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« — za to, da imajo vojaki vojvode d'Aosta v boju proti plutokraciji Angležev in Amerikancev največji delež.
Berlin, 20. maja. Rj. Tudi današnji jutranjiki objavljajo včerajšnje italijansko vojno poročilo na vidnem mestu in poudarjajo, da so sc čete Vojvode d'Aoste morale vojskovati proti trikrat večjemu sovražniku. »Lokalanzeiger« piše, da so Angleži vdrli v Abesinijo z vseh strani. Še pred nekaj tedni je Vojvoda d'Aosta odločno odnil angleško ponudbo, naj se vda in junaški jjoveljnik je sklenil bojevati se do poslednjih sil, dokler ga dramatično pomanjkanje sredstev ni prisililo k zadn jim potezam. Bojeval se je do zadnjih meja možnosti in delil s svojimi vojaki vso njihovo usodo. »Volkischer Be-
D Duca Aimone di Spoleto, Principe di Savola e d'Aosta — Re della Croazia.
Vojvoda Aimone Spoletski, princ od Savoje in Aoste — Kralj Hrvatske.
Vatikan, 20. maja. Rj. Na predvečer velikih dopodkov v Rimu je sveti oče papež Pij XII. sprejel Vojvodo di Spoleto v uradni avdienci. Avdienca je bila določena za soboto zvečer ob 19. uri. Visokega gosta je spremljal v Vatikan italijanski veleposlanik pri sv. stolici Ekscelenca Attolico, svetnik veleposlaništva Rizzo, načelnik ceremoniala grof Pussinera, adjutant kapitan grof Burgos di Pomaretto.
Pred stopniščem, ki vodijo v papeževe prostore je Vojvodo di Spoleto sprejel tajnik ceremoniala msgr. Nardone s svojim spremstvom. Obdan od častnega oddelka švicarske papeževe garde je Nj. Kr. Visokost odšel v papeževo stanovanje, kjer ga je najprej sprejel msgr. Arbo-rio Mella, nato pa msgr. Migone s svojim spremstvom. Vzvišeni gost je bil takoj sprejet od papeža. Razgovor med njima je trajal 45 minut. Po avdienci je Vojvoda di Spoleto predstavil papežu svoje spremstvo, nato pa je bila vsa skupina v Loggiji Mantovani fotografirana. — V spremstvu vatikanskih dostojanstvenikov, jc Nj. Kral jevska Visokost zapustila papeževo palačo in Vatikan.
Manifestacije Vojvodinji Spoletski v Firenzi
Firenze, 20. maja. k. Ko so bili hrvatski zastopniki tako veličastno sprejeti ter se prvič poklonili svoji novi kraljici, se je Nj. Kr. Visokost kne-ginja Spoletska vrnila v Firenze, kjer jo je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Na postaji so jo sprejeli prefekt, poveljnik mestne posadke, duhovščina ter vse civilne in politične osebnosti dežele.
Sprejema so se poleg podžupana udeležili še senatorji, nacionalni svetniki ter italijanski aka-
obachterc piše, da bo ime Vojvode d'Aoste in njegovih vojakov ostalo zapisano v vojaški zgodovini kot bleščeči vzgled junaštva, drznosti in požrtvovalnosti. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja na prvi strani na posebno viden način zadnjo ponosno brzojavko, ki jo je Vojvoda d'Aosta jx>slal Duceju in slovesni odgovor, ki ga je Benito Mussolini poslal junaškemu branilcu Imperija.
Aintra Alagi — Scena di gloriose battaglie. — Slavno bojišče Amba Alagi.
La Duchessa Irene di Spoleto — Regina della Croazia.
Vofvodinja Irena Spoletska — Kraljica Hrvatske.
demiki. Zastopnica fašističnega ženskega društva je Njeni Visokosti izročila lep šopek cvetja. Pred postajo so bile zbrane skupine fašistov iz pokrajine, zastopniki Gila, Dopolavora ter množica ljudstva, katera je toplo pozdravljala vojvodinjo Spo-letsko, ko se je vozila v svoje stanovanje. ^
španski listi slave novega hrvatskega kralja
Tanger, 20. maja. Rj. Dnevniki podčrtavajo pomen dogodka, da je Vojvoda Spoletski stopil na hrvatski prestol. Listi navajajo visoke odlike Princa in vojaka. Dnevniki so tudi objavili besedilo diplomatskih pogodb, podpisanih med Italijo in Hrvatsko, in pri tem podčrtavajo velikanski pomen teh pogodb za položaj na evropskem jugovzhodu v novem redu, ki ga žele sile osi.
Švicarski listi poveličujejo junaštvo Vojvode d'Aoste
Bern, 20. maja. Rj. švicarski listi objavljajo besedilo brzojavk, ki sta bili izmenjani med Du-cejem in Vojvodo Aosto. Pri tem listi podčrtavajo prelepo junaštvo branilcev Amba Alagija. »Neue Ziiricher Zeiitung< poveličuje odlične vrline Italijanskih Vojnih Sil in njihovega Poveljnika. »Tribune de Lausanne« pravi, da se bo odpor Italijanskih Vojnih Sil nadaljeval v pokrajinah Gondar in Giinma.
Nemško vojno poročilo
Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemška podmornica pod vodstvom kapetana fregate Leemanna Willenbrocka je potopila iz ko«ivoja angleških petrolejskih ladij 33.000 ton.
Nemške letalske jate vrste Stuka so pod varstvom lovskih letal bombardirale ladje in pristanišče Suda in letališča na otoku Kreta. Povzročile so požar na neki križarki razreda York, uničile 6 lovskih letal vrste Hurricane ter onesposobile 6 protiletalskih topov.
V	pomorskem prostoru okoli Anglije so uničila bojna letala južno od VVallesa eno angleško podmornico ter težko poškodovala veliko trgovsko ladjo v Mildforhavenu.
Pri poletih nad angleško južno obalo so nemška lovska letala v zračnih bojih sestrelila fl angleških lovskih letal in eno bojno letalo. — V zadnji noči so napadla tudi bojna letala ter pristaniške naprave na južni in jugovzhodni obali Anglije.
V	Severni Afriki obojestranska delavnost.
Sovražnik ni prišel niti ponoči, niti podnevi
nad Nemčijo.
Sir Mosley interniran
Kopenhagen, 20. maja. Z Angleškega poročajo, da so angleške oblasti zaprle in internirale voditelja angleških fašistov sira Osvalda Mosleva ter z njim mnogo njegovih pristašev. Internirani so v koncentracijskem taborišču blizu mesta Peel na znanem otoku Man.
Zanikane govorice o Nemčiji
Berlin, 20. maja. Govorice o številnih aretacijah v Nemčiji, ki jih je objavilo demokratično časopisje merodajne nemške oblasti odločno zanikujejo. — Štefani.
Romunski kralj in kraljica v Transilvaniji
Bnkarelt«, 20. maja. Rj. Kralj Mihael in kraljica m»t> Helena obiskujeta te dni občine v Transilvaniji, kjer ju prebivalstvo sprejema z največjim na-vdufieajem, kajti vladarja prvič obiskujeta to oo-krajono.
Sfrjfl a
»SLOVEKEC«, sreda, dne 21. maja 1941.
6tov. j 19.
Jadransko vprašanje popolnoma urejeno
Dalmacija bo razdeljena v tri pokrajino, katerim vsem bo naoeloval
guverner v Zadru
(Ta zemljevid Hrvatske in Dalmacije je povzet po tržaškem »Piccolu«)
Rim, 20. mnja. Rj. Virginio Gayd,i objavlja v »Giornnle d'Italiuc poseben članek o ruzme-jitvi med Italijo in kraljevino Hrvatsko in pravi, du je ta popolna ureditev Jadranskega vprašanja čisto v skladu s koristmi obeli dežela, kajti Italijani in Hrvatje so računali z medsel>ojnimi potrebami in zahtevami. Pogodba o mejah zagotavlja Italiji popolno gospodstvo nad Jadranom. Versajski sestav, ki je hotel italijanske sile izčrpavati na Jadranu, se jc porušil. Dosežene pogodbe so važne z vojaškega, gospodarskegu in kulturnega stališča.
Italijanska Dalmacija bo razdeljena v tri pokrajine. In sicer: v pokrajino s Polo, z Za-drom in s Splitom na čelu, Split pa bo s Sibe-nikom in Trogirjcm ter z otoki z drugima dvema pokrajinama pripadal guvernerju, ki bo imel svoj sedež v Zadru.
»Lavoro Fascistac ugotavlja, da se je novo hrvatsko kraljestvo postavilo ob stran totalitarnih narodov, njegov vodja Pavelič pa je obnovil svojo deželo na revolucionarnih načelih fašizma in narodnega socializma. List pravi, da je lahko doseči sporazume med državami, ki ima iste cilje.
»Tribuna« piše, da je Hrvatska odslej naprej del evropske skupnosti, in sicer kot neodvisna in suverena država. Obnova Hrvatske je značilna za tista načela, ki bodo vodila pre-osnovo Evrope. Neodvisna Hrvatska se popolnoma strinja z zahtevami italijanskega življenjskega prostora, ki čisto naravno zahteva Jadran in južnovzhodni odsek Balkana. Guverner za Dalmacijo imenovan.
Rim, 20. maja. Rj. S Kraljevim ukazom, ki bo takoj podpisan, je bil Giuseppe Bastianini imenovan za guvernerja Dalmacije.
Paveličeva brzojavka
Duceju
Rim, 20. maja. Rj. Duce je sprejel od Paveliča naslednjo brzojavko:
»Važni zgodovinski dogovori, ki so bili sklenjen^ v Rimn, so mi dovolili preživeti ob Vaši strani dan, ki ga ne bom nikdar pozabil, in so mi navdali srce s popolnim zaupanjem v fašistično Italijo, v Vas in v Vašo dejavnost Duceja in velikego državnika. Izjavljam Vam hvaležnost hrvaUkega imj-oda.itt-.s.vojo osebno hvaležnost za prijateljstvo in razumevanje, s katerim zasledujete delo naše narodne obnove. Pavelič«
Zunanji minister grof Ciano je sprejel od Paveliča brzojavko s to vsebino: »Vam, Eksce-lenca, pošiljam izraze občudovanja in prisrčnega prijateljstva. Bili ste na Ducejevi strani tolmač upravičenih želja in teženj italijanskega in hrvatskega naroda. Pavelič.«
Politika Osi je pravična vsem narodom
Odgovor angleškim listom
Rim, 20. maja. Angleško časopisje ie vedno trdilo, da osiščui sili ne mislita drugega, kakor kako bi podjarmili in spravili pod svojo oblast druge evropske narode. Tudi sedaj ne more razumeli ustanovitve neodvisnega hrvatskega kraljestva. ki je sad daljnovidne in spravljive politike osi.
Londonski radio izraža le svojo obnemoglo jezo s tem, da' psu ie in zasmehuje novi red in njegove ustanovitelje. Ta jeza je razumljiva, ker so Angleži končnoveljavno pre"gnani iz Podo-navja in z Balkana,, kjer so lahko v kalnem ribarili in povzročali krvave spletke.
Državi osi jim lahko odgovorita, da pri tem, ko ustanavljata novi red, nikakor ne delata tistih napak, kakor jih je naredil versajski mir, kajti vodilelii italijanskega in nemškega naroda najskrbneje upoštevajo življenjske zahteve vsakega naroda, upoštevajo tudi njihov gospodarski položaj in njihove narodne zahteve. Njihova politična ureditev, ki obsega že skoraj vse evropske države, pomen ja varno jamstvo za bodoč,nosi in tesno in prijateljsko sodelovanje na evropskem kontinentu. (Štefani.)
Upravna razdelitev kraljevine
Hrvatsko kraljestvo bo upravno razdeljeno v velike županije. Doslej so bili imenovani žo prvi štirje veliki župani za prve štiri velike županije, in sicer: Za velikega župana veliko županije Vuka s sedežem v Vukovarju je. bil imenovan pripadnik nemške narodne skupine dr. Jakob F.licker. V to župn padajo tile okraji: Vukovar, Vinkovci, šid, Ilok, Mitrovica, Irig,
Ruma, stara Pazova, Zemtin in Sremski Karlovci. Za velikega župana velike županije Zagorje s sedežem v Varaždinu jc bil imenovan Stjopan Uroič. Sem spadajo okraji: Ludbrcg, Kraptna, Ivanec, Novi Marof, Zlatar, Pregrada, Klanjat, Prclog in Čakovec. Za velikega župana velike županije Prigorje s sedežem v Zagrebu je bil imenovan dr. Marko Lamešič. Sem spadajo tile okraji: Zagreb, Sv. Ivan Zelina, Dugo selo, Samobor, Stubica, Velika gorica in Kutino, Veliki župan velike županije Gora s sedežem v Petrinji je dr. Mirko Jerec. Sem spadajo: Pe-irinja, Glina Kostajnica Vrgin most, Dvor, Novi in fisek.
Prebivalstvo kraljevine Hrvatske
V nedeljo je s svečanim državnim aktom bil proglašen za hrvatskega kralja Vojvoda Spoletski, član Visoke Savojske Hiše. Ob tej
rriliki so bile objavljene tudi meje nove kra-jevi.ne Hrvatske, kolikor meji na Kraljevino Italijo.
Nova kraljevina Hrvatska obsega naslednje nekdanje banovine; Hrvatska (savska in primorska z nekaterimi okraji), drinska banovina zahodno od Drine, vrlmska banovina, zetska banovina (zahodno od nekdanje bosansko-hercegovske in črnogorsko meje) ter ves Srem do Zemuna.
Odpadli pa so nekateri okraji ter največji del otokov.
Po hrvatskih listih bi znašala skupna površina nove Hrvatske države okoli 115.000 kin2, prebivalstva pa bi imela okoli 7 milijonov. Po približnem računu, ki smo ga napravili na osnovi rezultatov ljudskega štetja iz leta 1931, pa šteje nova Hrvatska okoli 5.640 milijona prebivalcev. Od tega je katoličanov 3,150.000, jiravoslavnih je nekaj nad 1,800.000, skoraj 700 tisoč pa je muslimanov. Druge vere so bolj poredko zastopane, razen evangeljske v Sre-mu in Židov.	-t
Če računamo naravni prirastek, šteje djines dejansko nova država skoraj 6 milijonov pre-
bivalcev, vendar pa bo ostalo narodnostno in versko razmerje približno isto kot je bilo leta 1931, ko je bilo zadnje ljudsko štetje.
Hrvatski listi (»Hrvatski narod« z dne 19. maja 1941) navajajo, da živi v Hrvatski 37.020 Kranjcev in Štajercev, dočim živi na Kranjskem in štajerskem 18.823 Hrvatov. Skupno računajo, da živi izven Hrvatske države 1.7 milijona Hrvatov.
Prebivalstvo je večinoma poljedelsko: 83%, 7.4% živi od industrije in obrti, 3.1 od trgovine in 6.5% od ostalih gospodarskih panog.
Hrvatska ima mnogo gozdov, saj pokrivajo
skoraj eno tretjino njene površine.
•
Vsi hrvatski listi obširno poročajo o vseh podrobnostih zgodovinskega dogodka in še prav posebno poudarjajo potnen nove hrvatske dinastije, čije ustanovitelj je član Savojske Iliše. Listi objavljajo celotno besedilo pogodb, ki so bile podpisane v Rimu, in sporočila Kralja in Cesarja, Duceja ter poglavnika. »Novi list« prinaša slike novega kralja in kraljice Irene. Obširno poročajo o Paveličevem potovanju v Kini in o prisrčnem sprejemu, ki so ga bili deležni on in njegovo spremstvo. »Hrvatski narod« podaja v svojem uvodniku »Savoiska dinastija« v kratkem najvažnejše zgodovinske podatke o Savojski Iliši in opisuje značilnosti novega hrvatskega kralja. Hrvatska ima sedaj spet lastno dinastijo ki bo skrbela za blagor hrvatskega naroda. Hrvatska dinustija, katere ustanovitelj je viteški Spoletski vojvoda, bo tesno združena s hrvatskim narodom in bo delila z njim napredek in veličino. Ovenčana s krono kralja Zvonimirjn bo postala zgodovinski simbol tisočletnega obstoja Hrvatske.
Južnoameriški Hrvatje novi kraljevini. Iz Buenos Airesn poročajo: Voditelji hrvatskega gibanja so poslali v imenu 200.000 Hrvatov, nasoljenih v Južni Ameriki, in v imenu 800.000 Hrvatov, naseljenih v Argentini, listu »Mattino d'Italiac sledeče sporočilo: Ponosni smo na obnovitev slavne hrvatske kraljevine, čije suve-rcniteto simbolizira krona kralja Zvonimirja. Pozdravljamo velikega poglavnika Ante Paveliča, ki je znal po večstoletnem lx>ju uresničiti narodne težnje hrvatskega naroda in tolmačiti njegova čustva s tem, da je poveril suvereni-teto neodvisne hrvatske države hrvatskemu kralju. Iskreno želimo, da bi novi kralj bil vreden naslednik slavnih hrvatskih kraljev in da bi njegovo vladanje bilo v blagor hrvatskemu narodu in v večnem prijateljstvu med Italijo in Hrvatsko, katero želi hrvatski narod, ki hoče zavzemati svoje mesto v novem evropskem redu, katerega sta ustvarila Duce in Fiih-rer. Podpisani so; Ante Valenta, Zlatko Frais-mnn, Ante Bauman in Ivan Markota.
Romunski poslanik 7a Zagreb imenovan. Romunski list objavlja, da je za romunskega poslanika pri hrvatski vladi imenovan g. Buz-dugan, doslej svetnik romunskega poslaništva v Ilimu.
Ureditev plač pogrešanih častnikov na Hrvatskem. Vojskovodja Slavko Kvaternik je izdal odredbo, da dvignejo soproge pogrešanih aktivnih častnikov bivše jugoslov. vojske plačo za mesec maj s plačilno knjižico, za prihodnji mesec pn bo izšla nova odredba. Plače pa ne dobe pripadniki nekdanje Srbije, Črne gore in Vojvodine, dočim velja odredba za Slovence, ki so po poreklu in pristojnosti iz Istre, Gorice ip Tlele krajine, prav tako kakor za hrvatske državljane.
Japonsko vojaško odposlanstvo pri Duceju
Rim, 20. maja. Rj. Duce je sprejel japonsko vojaško odposlanstvo v navzočnosti državnega podtajnika v ministrstvu za vojsko in mornarico. Ob Duceju je bil general Cavallero. Vodja japonskega odposlanstva armijski general Tomovuki je Duceju daroval dragocen kip, ki predstavlja orli* kot simbol zmage. Nato je general Tomovuki prebral poslanico, ki jo je Duceju poslal japonski vojni in mornariški minister. Duce se je prisrčno zahvalil za simbolično1 darilo in je izrekel besede živahne simpatije na naslov velikega prijateljskega in zavezniškega naroda.
Duce je tudi sprejel predsednika bavarskega ministrskega sveta in predsednika nemške aka-demije Ekscelenco Ludvika Sieberta. Z njim je ostal v dolgem in prisrčnem razgovoru.
Rim, 20. maja. Rj. Po sprejemu pri Duceju v Beneški palači so člani japonskega odposlanstva včeraj obiskali državnega podtajnika italijanskih vojnih sil. V vojnem ministrstvu jih je sprejel pod-tajnik Guzzoni. General Tomoyuki je prebral pozdravno izjavo in general Guzzoni se mu je zahvalil. Besedilo nagovorov je prevajal japonski vojaški ataše.
Japonsko vojaško odposlanstvo je nato obiskalo ministrstvo za mornarico. Pred poslopjem ministrstva so jim mornariški strelci izkazali vojaške časti. V spremstvu šefa kabineta se je japonsko vojaško odposlanstvo zbralo v častnem salonu, kjer so bili voditelji odposlanstva predstavljen! državnemu podtajniku Riccardiju, Admiral Nomura in general Jamašlta sta prečitala nato pozdravne izjave, zahvalil pa se jima je Ekscelenca Riccardi, ki je izrazil svoje prepričanje, da se bo doseglo koristno sodelovanje pri delih, ki jih bo japonsko odposlanstvo izvedlo v Italiji. Besedilo nagovorov so nato prevedli vojaški zastopniki japonskega veleposlaništva.-
Japonsko odposlanstvo je nato obiskalo letalsko ministrstvo. Državni podtajnik Pricolo je sprejel člane v navzočnosti visokih italijanskih častnikov in je odgovoril na pozdravne govore z željami za bodočnost letalstva obeh cesarstev. General Ja-mašita se je pridružil besedam generala Pricola.
Snoči so načelnik generalnega štaba ln državni podtajniki v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu priredili obed na čast japonskemu odposlanstvu v »Vojaškem domu«. General Cavallero je izrekel prisrčno zdravico, v kateri je zaželel dobrodošlico gostom.
Davi so člani našega odposlanstva začeli s^ svojim delom.
Eksc. Vis. Komisar se je vrnil iz Rima
Včeraj popoldne se je vrnil iz Rima v Ljubljano Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Emilio G r a z t o 1 i. Eksc. Visoki Komisar Je v Rimn poročal Duceju o razmerah v novi pokrajini, ki je bila priključena veliki Italiji, in na podlagi tega poročila je, kakor znano, Duce odredil, dn se začno v Ljubljanski Pokrajini večja javna dela.
Ugotovitev meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino Hrvatsko
Člen 2. pogodbe o ugotovitvi meja med Kraljevino Italijo in kraljevino Hrvatsko je naslednji:
Komisija, sestavljena napol iz delegatov italijanske vlade in napol iz delegatov hrvatske vlade bo v najkrajšem času pričela z ugotovitvami nn terenu med itaiijnnskim območjem Ljubljanske pokrajine in kraljev. Hrvatske. De-finitivnn ugotovitev meja bo storjena v duhu enakosti, upoštevajoč zemljepisni položaj, potrebe gospodarskega reda in prometnih zvez.
Grof Volpi di Misurata — predsednik stalne italijansko-hrvaške gospodarske komisije
Rim, 20. maja. Rj. Stalna komisija za jtospo-darsko sodelovanje med Hrvatsko in Italijo, ki je določena po čl. 2 pogodb, ki so bile včeraj v Rimu podpisane, ho zasedala v Rimu i'n ji bo predsedoval znani italijanski industrijalec gro! Volpi di Misurata.
Sociolog dr. Werner Sombart - umrl
Iz Nemčije prihaja poročilo, da ie preteklo noč v Berlinu umrl znameniti nemški sociolog in gospodarski pisatelj dr. Wcrner Sombart. Pokojni profesor se je rodil 19. januarja 1863 v Ermslebenu kot sin zaslužnega nemškega in-dustrijca in politika Antona Sombarta. AVerner Sombart pa se je s svojimi spisi uvrstil med najvišje vrhove nemških ljudskih gospodarstvenikov, ustvaril je zgodovinski nauk o narodnem gospodarstvu in se posebno odlikoval s svojimi spisi o kapitalizmu in socializmu.
Po dovršenih gospodarskih in pravnih študijah se je odločil za znanstveni poklic. Leta 1899 je že postal profesor na vratislavski (Bre-slau) univerzi, od leta 1906 do 1931 je predaval narodno ekonomijo v Berlinu, od leta 1931 dal je pa je bil predsednik društva za socialno politiko. Čeprav ni bil pristaš nemškega narodnega socializma, je vendar zaradi svojih izrednih zaslug, ki si jih je pridobil za nemško gospodarstvo in socialno vedo, mogel do zadnjega znanstveno delovati.
Njegova glavna dela so sledeča: Socializem in socialno gibanje v 19. stoletju (1896). Knjiga je bila prestavljena na 24 je/ikov in je doživela 10 izdaj; Moderni kapitalizem (1902); Nemško narodno gospodarstvo v 19. stoletju; Prole-tariat: Zakaj ni v Ameriki socializmi; Življenjsko delo Karla Marxa; Judje in gospodarsko življenje: Bodočnost Judov; Luk«us in kapitalizem: Buržuj; Trgovci in junaki; Proletarski socializem (marksizem): Bodočnost kapitalizma; Nemški socializem (1934) itd. Sombart je bil trikrat častni doktor in član mnogih, tudi inozemskih akademij. Znanstveno je bil naslednik Adolfa Wagnerja, čigar profesorsko stolico je tudi zasedel v Berlinu, toda je le-tega presegel po širini in življenjskosti svojega dela. Sombart je imel tudi močan vpliv na socialni študij med Slovenci.
Sporazumevanje med Francijo in Nemčijo
Berlin. 20. maja. s. DNB- poroča iz Vicliyja: Uradno sporočilo pravi, da ugodno napredujejo aemško-fraticoska pogajanja. Dovoljen je vstop v severne ln zahodne kraje zasedene Francije funk-sionarjein in uradnikom in Članom industrijskih družb ter poljedelcem, v kolikor je njihova" navzočnost potrebna za upravo in gospodarstvo. Razpravljajo pn tudi še o načrtu za vrnitev več vrst vojnih ujetnikov. Sporazum pa je bil dosežen v toliko, da se bodo vrnili na domove vsi podčastniki, korporali in vojaki, ki so so borili že v prejšnji svetovni vojni.
Vfaskington, dne 20. maja. k. Francoski veleposlanik v \Vaaiiitiglonu je pri ameriški vladi protestiral proti zaplembi francoskih ladij, ki so j)ile zasidrane v ameriških pristaniščih. Kakor je znano, so ameriške oblasti izvedle za-
plembo takoj potem, ko ie bilo objavljeno, da se je francoska vlada odločila tesneje sodelovati z »osjo«.
Vichy, 19. maja. k. Poročilo o ureditvi Irajico-sko-nemških odnošajih so v francoskem časopisju naletele na topel odmev, prav tako kakor tudi zadnji govor, ki ga je imel maršal Petain. List »Garonne« piše med drugim, da je bodočnost francoske države odvisna od osi. Govor maršala Petaina ni mogel nikogar presenetiti. Za Francijo je prišel čas, da začne voditi stvarno politiko ter da jemlje stvari tako, kakršne v resnici so. Francija ima še vedno možnost, da ostane kolonijalna sila. Vsa Francija odobrava odločitve maršala Petaina ter odločno nastopa proti napadom od strani Velike Britanije in Združenih ameriških držav
Vojni nameni ameriških ministrov
Kako govori ameriški zunanji minister
Washinglon, 20. maja. k. Državni tajnik za županje zadeve Cordell Hull je imel preteklo noč radijski govor, ki je bil namenjen Združenim državam in v katerem je razložil programatične točke politike Združenih držav. V prvem delu svojega govora je razlagal, kako misli Amerika pomagati Angliji v skladu s svojimi obljubami. Rekel je, da bo vlada že našla sredstva, da bo izvedla svoj načrt. V drugem delu pa je razlagal načela, katera naj bi po mnenju ameriške vlade tvorila temelj za bodočo mednarodno politiko in je jasno poudaril prave cilje, ki določajo sedanje stališče \vashing-tonske vlade pri pogledih na bodočnost. Silno značilna za ameriško miselnost pa je Hullova izjava o načelih za bodoči mir. Lažna demokratska načela in tako imenovana »človekoljubnost«, s katero so se ponašale anglo-saksonske demokracije, češ da gre ta v korist malih »zatiranih« držav, polagoma izginjata iz ameriškega programa za organizacijo miru po vojni. Amerika je, kolikor se da sklepati iz načelnih izjav Hulla, zaposlena izključno z vprašanjem tržišč, trgovine in drugimi trgovskimi opravki. Krinka človekoljubnosti je padla. Važnih je pet Hullovih programatičnih točk: 1. Ne sme se dopustiti noben skrajni nacionalizem, ki bi povzročal prevelike motnje v trgovini. 2. V mednarodnih trgovinskih odnošajih se ne smejo dovoliti prestopki, ki ovirajo razcvit mednarodne trgovine. 8. Surovine in naravna bogastva morajo biti dostopna brez razlike vsem narodom. 4. Mednarodne pogodbe za dobavljanje blaga morajo bili sestavljene na način, da bodo popolnoma zaščitene tako države nakupovalke, kakor tudi njeno prebivalstvo. 5. Naprave in mednarodne pogodbe finančnega značaja morajo biti takšne, da bodo podprle najvažnejša podjetja sleherne države, da bodo zagotovile njen razvoj in dopuščale plačevanje na primeren trgovski način v korist sleherne države.
Posebno zanimiva je tretja točka iz Hullove izjave, še bolj zanimiv pa bo odgovor Anglije, ki je stoletja Izvajala svojo oblast tako, da si Je zagotovila monopolski privilegij na surovinah in je povsod skrbela različno le za svoj dobiček.
Ka| pravi ameriški mornariški minister
Berlin, 20. maja, k. V govoru na vojni akademiji je rekel ameriški mornariški minister Kuox med drugim:
»Amerika sme biti prepričana, da bi, če Nemčija podleže, čez 20 ali 30 let nov Ftthrer skušal storiti natanko isto, kar je storil Adolf Hitler za svoje ljudstvo v teh šestih letih, odkar je prišel na oblast. To je mogoče preprečiti samo na en način: s tem, da ubranimo, da bi nam bilo policijsko nadzorstvo nad Nemčijo še enkrat izvito iz rok.«
»Volkischer Beobachter« piše v komentarju k tej izjavi: »Smisel je jasen. Kakor kaže, ne gre za rešitev demokracij, ne za boj za svobodo, ne za odstranitev .nacizma, kakor navadno razglašajo Rooseveltovi plačanci, ampak edino le za uničenje 90 milijonskega nemškega naroda. To je pravi namen vojnih hujskačev onkraj Rokavskega preliva in Atlantika. In polkovnik Knox je smatral celo že za koristno, da je ta namen odkrito priznal. Nemčija naj se torej podvrže večnemu policijskemu nadzorstvu anglosaških držav. Ista usoda naj bi bila po načrtih svetovnega židovskega kapitalizma namenjena vsej celini: Italijanom in Francozom. Špancem in balkanskim narodom: vsa Evropa naj bi postala kolonija angleške in ameriške pluto-kracije. Toda Evropa prav nič ne misli na to, da bi vzela nase takšno usodo, ampak se, narobe, bori, da se enkrat za vselej otrese vsakršne anglosaške nadoblasti.«
»Urad za civilno brambo« v Newyorku
Washington, 20. maja. Rj. V Ameriki se po načrtu nadaljuje vznemirjanje ameriškega prebivalstva, ki kljub vsemu ne mara verjeti, da je ogroženo od držav 06i.
Danes so ameriški listi oznanili ustanovitev »Urada za civilno obrambo«, ki je odvisen od new-yorškega župana. Naloga tega odbora bi bila, v vsem mestu in newyorški državi pripravljati vse potrebno za protiletalsko obrambo in sestavljati načrte za krajevno obrambo. Listi pa zaključujejo svoje poročilo, da je predsednik Roosevelt uradno objavo o tej ustanovitvi urada odložil iz »osebnih razlogov«. Nikdo pa ne pove, kakšni so ti osebni razlogi. Najbrž se hoče predsednik izogniti izdatkom za take urade, kajti vojni hujskaški propagandi je dovolj, če se ustanovitev takega urada samo napove.
Aretacije Italijanov in Nemcev v Ameriki
Newyork, 20. maja. Rj. Število Italijanov ln Nemcev, ki so bili v soboto in v nedeljo aretirani v Ameriki, znaša samo v Newyorku 204. Med njimi je tudi nekaj državljanov iz zasedenih dežel.
La gloriosa difesa dell Amba Alagi
Roma, 19 maggio. II bollettino uffieiale odier-no del Quartier Generale inlorma sullo epilogo della lotla sostenuta per la difesa delPAmba Alagi.
Epilogo doloroso, ma circonfuso anche di ful-gida gloria. In seguito alla eostante pressione del nemico, soverchiante in uomini e meni di guerra, uno dei nuclei della nostra resistenza nelPImpero, dopo aver dovuto sgomberare 1'Eritrea, si era ri-tirato nella zona delPAmba per continnare la m«-todica resistenza, che ha per scopo essenziale di impegnare e logorare quanto piu possibile le ione avversarie.
Dalla metk di aprile si eombatteva aspramente in quel settore ed i nostri reparti eontendevano palmo a palmo il terreno, lacendo fronte agli attac-chi continui accaniti e potenti ehe gli investirano da ogni lato.
Nei primi di maggio le nostre poshionl di Passo Palaga e Passo Togora dovevano essere sgombrate e la difesa si restringeva al eaposaldo centrale, contro il quale Passalitore eonvergeva 1'azione di tutti i suoi mezzi. Una densa e pro-fonda cintura di artiglierie di tutti i calibri inve-stiva giorno e notte i difensori con il suo fuoco, mentre 1'azione aerea persistente ne integrava Popera, e le fanterie le formazioni meccanizzate premevano in cerchio. Malgrado questa furia aggressiva la resistenza eroica dei nostri tenne in scacco il nemico fino a ehe negli ultimi giorni si rose impossibile lo sgombero dei feriti, e viveri ed acqua cominciarono a scarseggiare, senza possi-bilita di rifornimento, creandosi in tal modo una situazione che consigli6 Pevitare ulteriori sacri-fici nel proseguimento della lotta e fu ordinata la resa.
II bollettino ha citato alPordlne del giorno della nazione i reparti che piil eroicamente si sono distinti in questo nuovo luminoso episodio della nostra guerra deirimpero, ma oltre ad essi tutti i difensori sono degni della pi& alta ammirazione e riconoscenza. II nemico ha riconosciuto II valore dei nostri soldati ed ha concesso a tutti Ponore delle armi.
Nei restanti settori deli'Africa Orientale la lot-
ta prosegae con la stessa tenacia del passato. Sul fronte Cirenaieo, nel settore di Sollum, continua il rastrellamento della iona rieonquistata in tegui-to alla nostra lulminea reasione alPattacco avver-sario del giorno 15. Intorno a Tobruk si i avnto ancora qnalche tentativo inglese di recuperaro le posiiloni reeentemente perdute; ogni azione i stata per6 stroncata vigorosamente al suo iniiio. In tutto II Mediterraneo prosegue attiva e rigo-rosa la vigilanza dei nostri aerei e dei mezii marittimi.
Lultimo messaggio del Duca dAosta al Duce
Roma, 19 maggio. Eeco II testo delPultimo messaggio ehe il Duca d'Aosta ha invia-to da Amba Alagi:
>A1 Duce, neirimpossibilitlt di rlcoverare e curare nnmerosi feriti, e dato il eontinuo aggra-varsi della sitrazione, talchfe la resistenza, pur con gravissime perdite, potrebbe protarsi solo di poeo, sono stato indotto a domandare al nemico una onorevole resa. La mia domanda h stata accolta. Mi č di conforto in questa triste ora la certeiza di aver fatto quanto umanamente era possibile. Laseio il comando ringraziando Voi, Duce, che in nn anno di dura lotta sempre mi concedeste lo ausilio del Vostro consenso e della Vostra fiducia. Non i finita la guerra: in qaeste terre, ancora una volta irrigate del sangue italiano per la mag-giore grandezza della nostra Patria, presto ri-torneremo.	Amedeo di Savoia.«
II Duce ha cosi risposto:
»Si — Altezza — Vol ed i Vostrl soldati avete eombattuto eroicamente e resistito oltre i limiti delle possibilit& umane. II popolo italiano Vi ha seguito, Vi ammira e condivide la vostra certezza per il domani. Mussolini.«
Gospodarstvo
Skrb Italije za napredek poljedelstva v Ljubljanski Pokrajini
Fašizem je ustvaril iz Italije najmodernejšo in najnaprednejšo agrarno državo. Umevno je, da posveča Italija tudi svoji najmlajši provinci. Ljubljanski pokrajini, največjo skrb v pogledu poljedelstva. S semensko izbiro, umetnim gnojenjem, izboljšanjem tal in pridobivanjem nove orne zemlje se bo tudi pri nas dalo še veliko napraviti ter dvigniti proizvodnjo, tako da bo prehrana Ljubljanske pokrajine zagotovljena.
Semenska kornza činkvantin
Dolenjska ima vse predpogoje za gojitev koruze, ki je danes važnejši činitelji prehrane kakor pšenica in ostala žita. Koruze se je na Dolenjskem premalo sejalo, uporabljale pa so se tudi slabe semen, vrste. Visok: komisariat je sedaj poskrbel, da bo dobila Ljubljanska po-krajma zadostno količino semenske koruze čin-
Posestne Izpremembe v Ljubljani in okolici
Še vedno je velik naval kupnih pogodb na zemljiško knjigo, ki se v italijanščini imenuje »libro tavolare«. — (Prvo ime pomeni prodajalca, drugo kupca.)
Petan Josip, kavaraar v Mariboru — Rudolf Ivo, zasebni uradnik v Varaždinu, Hrvatska, nepremičnino vi. št. 10 k. o. Ljubljana mesto (hiša št. 8 na Starem trgu) za 400.000 din.
Jadransko-podunavska banka Belgrad ln Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani — Lenarčič Minka, soproga industrijca Josipdol, p. Ribnica na Pohorju, parcelo št. 27-12 in štev. 27-10 k. o. Kar-lovsko predmestje v skupni izmeri 546 m* za 136 tisoč 500 din ter parcelo štev. 27-16 k. o. Karlov-sko predmestje v izmeri 617 m* za 154.250 din.
Isti banki sta prodali Društvu industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani parcelo št. 27-3 k. o. Kar-lovsko predmestje v izmeri 691 m® za 172.750 din.
Potrato Elizabeta, zasebnica, Ljubljana, Herber-steinova ulica št. 10 — ndl. Vodnik Bernarda in Frančiška, posestnice hčerki, Podutik št. 25, nepremičnina vlož. štev. 433 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št. 10 v Herbersteinovi ulici in vrt) za 240 tisoč dinarjev.
Brajnik Anica, zasebnica, Ljubljana, Rožna dolina XII-11 — Velepič Ivan, nameščenec KID Slov. Javornik in žena Kristina, vlož. štev. 1125 k. o. Vič (hiša in vrt v Rožni dolini) za 145.000 din.
Zalta Matilda, trgovka in posestnica, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 9 — Bitenc Justina, zasebnica, Ljubljana-Moste. Vodmatska ulica št. 19, vi štev. 696 k. o Udmat (hiša in vrt) za 220.000 din.
Jadranskopodunavska banka Belgrad in Ljubljanska kreditna banka Ljubljana — Nahtigal Josip in Nahtigal Milan, obrtnika, Ljubljana, Smoletova ulica št 8, parcela št. 51-86 k. o Kapucinsko predmestje v izmeri 876 m® za 499.900 din.
Comino Ciril, opekarnar in posestnik, Škofelj-ca št. 44 — Pevc Marija, posestnica, Podsmreka št. 5, posestvo vi. št. 616, 646 in 648 k. o. Lanišča za 350.000 din.
Jeromen Ivan, posestnik, Mala vat St. 3 pri Ježici — Lazar Milan, cand. med., Ljubljana, Cesta 29. oktobra, sedaj stanujoč Snežniška ulica 1, parcelo št. 546 k. o. Stožice v izmeri 6732 m' za 200 tisoč dinarjev.
Lebar Marija, posestnica, Ljubljana, Jesenkova ulica ŠL 2 — Lapuh Miha, trgovec, Dobrova it. 22 in žena Ljudmila, parceli St 458-13 in 449-7 k. o. Petersko predmestje I. del, v skupni izmeri 413 m9 za 125.000 din.
•
Prošnje za uvozna in izvozna dovolfenfa. Trgo-
vinsko-industrijska zbornica v Ljubljani opozarja vse stranke, ki nameravajo vložiti prošnje za izdajo uvoznih ali izvoznih dovoljenj, da se predhodno obrnejo na zbornični urad, kjer prejmejo natančna pismena navodila o načinu, kako je treba sestaviti prošnje in o podatkih, ki jih morajo v prošnji navesti. Da bi se izbegle nepotrebne zakasnitve, ki nastajajo zaradi tega, da ae morajo nepravilno in pomanjkljivo sestavljene prošnje, ki ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov, ttrankam vračati je v interesu vseh uvoznikov in izvoznikov, da se ravnajo točno po izdanih navodilih Vis.
Ki. Kuiiiionriav*
kvantin. Ta koruza se sedaj še lahko seje, ker hitreje dozoreva kakor pri nas običajne vrste, kljub drobnejšemu zrnu pa daje večjo količino in boljšo moko, ki je zlasti cenjena za kruh in polento, pa tudi za krmljenje živine. Večja količina semenskega činkvantina je že na poti iz Italije v Ljubljano. Reflektanti naj jo na-roče po svojih zadrugah pri Gospodarski zvezi y Ljubljani.
Superfosfat za ajdo
Pridelek ajde bo letos za našo prehrano izrednega pomena. Ajda nam prinaša drugo žetev ter tako pripomore, da se njive po žetvi žita še enkrat izkoristijo. V veliki meri je pridelek ajde odvisen od umetnih gnojil, katerih se je pri nas vse premalo uporabljalo zaradi pomanjkanja razumevanja in ker je bila cena gnojil previsoka. Za letošnjo setev ajde pa bo poskrbel kr. komisariat za dovoljno količino superfosfata za gnojenje.
Tudi galica bo pravočasno priškt
Naši dolenjski vinogradniki so bili v velikih skrbeh, kaj bo z letošnjo letino, če ne bo na razpolago bakrene galice za škropljenje vinogradov. Pravočasno in v zadostni količini bo dobavljena modra galica, tako da bo škropljenje trte omogočeno.
ŠPORT
Letošnja plavalna sezona bo pestra
Plavalna sekcija SK Ilirije je že pričela z delom. Vodstvo se je na novo konstituiralo ter je v odsotnosti pogrešanega dosedanjega načelnika Kra-maršiča prevzel načelstvo dr. Bronjo Skaberne. S pristopom novih članov je moška in ženska ekipa močno ojačena, zlasti ker bo letos Wernerjeva zopet plavala. G. Kftstner je pokazal veliko uvidevnost, tako da je uspelo sekciji kljub denarnim tež-kočam tega izvrstnega trenerja angažirati še za nadaljnje tri mesece do avgusta. Sekcija je 2e napravila svoj program za letošnjo sezono, ki bo pestra in zanimiva, kakor menda še nobena. Ilirija, plavalni prvak bivše Jugoslavije, bo letos zopet oživila Jadranski pokal, v katerem je svoiečasno dve leti poleg Viktorije s Sušaka sodelovala tudi Triestina, zadnje leto pa tudi Fiumana z Reke. lz »jadranskega pokala« se je, kakor znano, razvilo jugosL liga-prvenstvo, v katerem je imela Ilirija vodilno vlogo. Poleg tega je Ilirija že stopila v stike z dvema madžarskima kluboma in z madžarsko plavalno zvezo. Namesto odpadlih meddržavnih in liga-tckmovanj bomo imeli letos predvidoma v Ljubljani v gosten najmočnejše madžarske plavalne klube. Na drugi strani pa bo prišlo najbrž v kratkem že do stikov z italijansko vsesportno organizacijo CONI ter bo ob tej priložnosti razmo-trivano vprašanje sodelovanja slovenskih plavalcev v italijanskem prvenstvu ter nastopanja italijanskih plavalnih klubov v Ljubljani. Ilirija bo odprla letošnjo sezono z revijo domačih tekmovalcev predvidoma konec meseca junija.
SK Planina — lahkoatletska sekcija. Članstvo vabimo, da se zaradi važnih nastopov v letošnji sezoni marljivo udeležuje skupnih treningov, ki so pod vodstvom športnega učitelja g. Kleina na Stadionu vsak ponedeljek, sredo tn petek ob 17. Prihajati moramo vsi naenkrat — zberemo se pet minut prej pred vhodom na Vodovodni cesti. Pripeljite tudi nove člane 1
Lahkoatletski dvoboj Italija : Nemčija bo 2. in 3. avgusta v Monakovem.
Evropsko plavalno prvenstvo 1942 bi moralo biti na Danskem. Danska plavalna zveza pa je izvedbo prireditve odklonila.
Nova severna plavalna zvezda je Šved Per Olal Olson, ki postaja nevaren konkurent svojega sonarodnjaka Bjčirna Borga. Popravil je že dva Borgova rekorda na 100 jardov m 100 metrov od 54,2 na 52,9 in 58,6 na 58,1.
Novi zimskosportni tereni na Madžarskem. S pridobitvijo Karpatov in Sedmograške je dobila Madžarska zopet krasne terene za zimski šport, na katerih se sedaj zelo velikopotezno pripravljajo smučišča in prostori za bivanje športnikov. V Karpatih bodo zgradili celo vrsto novih planinskih postojank, namenjenih v prvi vrsti zimskemu športu, v katerem bodo Madžari v nekaj letih igrali najbrž še važno vlogo.
Švedske sedmdnevne dirke. Letos bodo imeli tudi Švedi velike kolesarske prireditve — sedemdnevno dirko, ki bo trajala od 2. do 8. avgusta. Start in cilj bosta v Stockholmu, proga pa bo obkrožila vso državo v dolžini 1520 km. Dirke bodo mednarodnega značaja ter so že prijave nemških, italijanskih m belgijskih tekmovalcev prišle.
Nemško nogometno prvenstvo. Nedeljske tekme za nemško državno prvenstvo: Rapid (Dunaj: Mtinchen 1860 2:1 (na Dunaju pred 35.000 gledalci), Dresdener : Vorvvarts Qleiwilz 3:0, Schalke: Hamburger SV 3:0. Zmagovalci v navedenih tekmah so prvaki 6vojih skupin.
Nevidni smotri
Slovenci!
Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil!
ItalijanSilna brez učitelja
i«
te pred&nočnjim smo videli, da nam sam passato prossimo (pretekli čas) ne zadošča. Omenil sem knperfetto, nedovršni pretekli čas. Nocoj se bomo seznanili c njim.
Posebnega nedovršnega preteklega časa v slovenščini sicer nimamo, imamo pa zato nedovršne glagole. — Ali razumete razliko med glagoloma »kupovati« ali »kupiti«? In med preteklima časoma »kupoval, sem« in »kupil sem«7 Če to razumete, potem Vam bom brez težav razložil pomen našega novega časa.
Ce rečem, da tem kaj »kupoval«, povem, da je moje dejanje nekaj časa trajalo ali pa da se je ponavljalo: (dlje časa) tem kupoval, (večkrat) sem kupoval; toda »kupil« sem le enkrat. — S passatom prossimom ste mogli izraziti samo »sem kupil«. Če hočete reči »sem kupoval«, Vani je treba novega časa; to bo nedovršni pretekli čas (1'imperfčtto).
Passato prossimo (ho comprato) je sestavljen čas. Imperietto pa je nesestavljen čas. Tvorimo ga torej spet s končnicami, ki jih pritikamo osnovi.
Poglejmo si »daj tvorbo imperfetta pri vseh štirih vrstah spregatve:
L. (compr-)are
kupoval(a) sem	compr-Avo
kupoval(a) si	compr-Avi
kupoval(a) je	compr-Ava
kupovali(e) smo	compr-avAmo
kupovali(e) ste	compr-avate
kupovali(e) so	compr-avano
Na osnovo (v naše« primeru compr-, od compr-are) natikamo torej tele končnic«:
-4vo, -ivl, -4va; -avimo, -a vi te, -ivano.
Naglas je vseskozi na končnicah, ne na osnovi. Pazite na naglasna znamenja, ki Vam povedo, kateri samoglasnik je naglašeml
D. (tem-)čre, IIL (ricčv-)ere
bal(a( tem se bal(a) ti se bal(a) te je bali(e) tmo te bali(e) ste te bali(e) to te
prejcmal(a) tem prejemal(a) ti prejemal(a) je prejemali(e) tmo prejemalifej ste prejemaU(a) to
tem-£vo
tem-4vi
tem-čva
tem-evAmo
tem-evAte
tem-čvano
rlcev-čvo ricev-6vi ricev-čva
ricev-evAmo
ricev-evM*
ricev-čvano
Glagolom II. in IIL spregatve natikamo torej na osnovo končnice:
-4vo, -žvi, -Iva; evimo, -evAte, -čvano.
Glede naglasa velja isto, kar tem omenil pri I. spregatvi
IV. (part-)lre, (Hn-)ire
odhajal(a) sem	part-fvo
odhajal(a) ti	part-ivi
odhajal(a) je	part-iva
odhajali(e) tmo	part-ivAmo
odhajalije) tte	part-iv&te
odhajali)«) to	part-ivano
končaval(a) tem končaval(a) ti končaval(a) je končavali(e) smo končavali(e) tte končavali(e) to
fin-lvo
fin-lvi
fin-fva
fin-iv&mo
fin-iv&te
fin-lvano
Osnovi glagolov IV, apregatve brez razlike (drugi tkupini torej osnove n e podaljšamo z -iac-l) pridevamo tele končnice v imperfettu:
-Ivo, -Ivi, Iva; -Ivftmo, -iv&te, -Ivano.
Pomožnika avere in ettere hodita tudi v imperfettu tvoja pota:
bil »em	imel tem
(dlje časa, večkrat) itd.:	(dlje časa, večkrat) itd.:
tro	avčvo
4ri	avčvi
era	avčva
eravamo	avevAmo
eravate	avevAte
e*=uio	avčvano
•
Ključ aa vaje ▼ 18. nadaljevanju.
Krojač bo prinetel jutri mojo obleko. Ne bom kupil tega povrSnika, ker je predrag. Settrična bo pokazala tvojo novo obleko. Obklej boste odpotovali? Suknja ne bo tako lepa kakor mialite. Ta klobuček bo kmalu iz mode. Kdaj botte končali moje hlače? Kdaj botte imeli nove blagove?
La tarta non finirA quetta tettimana il mio veitito. Quando riceverd il danaro per quett'abi-to? Domani partird; mi manderete quetta tera la mia giacca? La cognata avrA un nuovo cappello di paglia Dormiremo vestiti. Parleremo domani del coatume nuovo, ttasera domirč. II tarto mi chiiTT.cri per la prova. Cul cotnprara un coti caro cappello?
Razočaranje zaradi neuspešnosti našega resnega truda in delovanja, je bridko doživetje, ki nam zagreni maraikak dan življenja. Tudi življenje narodov ae slično razvija, se dviga in pada po avetovnem načrta in nalbolj hrabremu zoperatavljanju in žrtvovanja kakega naroda ža svoj lastni obstoj sledi mnogokrat počasno padanje ali pa kar načel konec. Ali Je bW torej ves trud zaman? Nikakor: drogi nastopijo našo dediščino, prevzamejo zapuščino prejšnjega ljudstva in }o razvijajo in spopolnjnjejo dalje.
Nihče na svetu ni le za lastno korist na sveta. Nasprotno: čim večji je človek, tem boli je videti, da ma je usojeno, da za druge delaje in se žrtvaje. Precej duševnega pogleda vase je treba in precej ponižuega duha, da ae zaveš tiste podrejenosti, ki jo kot posameznik zavzemaš na sveta. Taki pogledi so od časa do časa silno potrebni in kmet ima finejše in bistrejše oko za notranje medsebojne vezi življenja kot meščan. Zatorej ostane ponižen in vdan v božjo voljo spričo uspehov in neuspehov svojega dela na polja. Tudi če je še tako previdno in truda-polno obdelal svoje njive, ne pričakuje žetve od izurjenosti in marljivOHti tvojih rok, ampak od božje roke, ki pošilja sonce in dež in točo. In če mn hnda ara aniči žito in tadje in grozdje, tako lepo reče: »Mora biti že prav tako«.
Takšno ravnanje je v sreči in nesreči pra-vihio. Dandanašnji, ko je divji vrtinec svetov, nega viharja neštetim množicam nničil lastnino, srečo in življenje, so odveč vse tiste cenene tolažilne besede, ki z njimi pomilujemo prizadete. Kdor hoče v tel svetovni hudi ari ostati na viška spričo tvoje Krute nsode) se mora ravnati po besedah preizkušenega misleca, ki pravi: »Dragi moj, zgrudi se na svojo majhnost, na svoje neznanje in svojo nemoč in prepusti se božji volji in ne daj. da bi te kaj dragega premotilo.«
Potopljena eglptska ladja
New York, 20. maja. k. Poročila kri prihajajo iz Aleksandrije, pravijo, da se je potopila na poti iz Pernambuca proti Capetownu egipt-ska ladja »Zanzan«, ki je bila v službi Velike Britanije. Ladja je imela 8.300 ton nosilnosti. Potopila se je iz doslej neznanih razlogov. Poročila pravijo, da je ladja vozila iz Newyorka v Aleksandrijo tovor avtomobilov in strojev.
Kongres Kristusa Kralja v Saragosi — preložen
Dasi to Spanci tpočetka rekli, da bo kongres na vsak način letot, ker v Španiji ni vojtke in ker imajo za teboj tudi vto Južna Ameriko, je pripravljalni odbor vendar tklenil in permanentnemu odboru v Ljubljano tporočil, da te kongret preloži na čat po končani vojtki. To je povsem razumljivo. Kajti kongreti Kristusa Kralja to po tvojem bistvu in morajo biti mednarodni. Mednarodni kongree pa ne more biti, dokler to vti narodi tkoraj vteh civiliziranih držav zapleteni r vojsko, državne meje pa vse zaprte. Po končani vojski pa bo kongres imel prav izredno velik pomen in poklic. Treba bo napraviti dobro premišljen načrt, kako ustanoviti med narodi Kraljettvo Kristusovo, kraljestvo pravice in miru. S tem velikim načrtom je prav, če te že zdaj pečamo, da nat konec vojtke ne bo našel nepripravljenih, in da te pečamo potebno pri nas, na tedežu mednarodnega odbora teh kongretov.
E. I. A. R. - Radio Lubiana
Parliamo 1'italiano
Schema della IV. lezione che verrft tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi 21 V 1941-X1X, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki bodo sledili pouku italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob gredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. uri zvečer.
Lezione quarta Preposizioni articolate (Declinazione)
Giovannl di Giovanni a Giovanni Giovanni
questo cane di questo cane a questo cane queeto cane
questi cani di questi can a questi can questi c,"'
il fratello del fratello al fratello il fratello
i fratelli dei fratelli ai fratelli i fratelli
una časa di una časa una časa a una časa
lo stato dello stato allo stato lo stato
čase di čase čase a čase
gli staiti degli stati agli stati gli staiti
rimpiegato deli impiegato airimpiegato rimpiegato
gli impiegatl degli impiegati agli impiegati gli Impiegati
la sorella	l'acqua
della sorella	dell'acqua
alla sorella	all'acqua
la sorella	l'acqua
le sorelle delle. sorelle alle sorelle le sorelle
l'acque dell'acque all'acque l'acque
£ fresco questo pešce? Si »ignore, č fresehis-simo. — II fascio Littorio č l emblema tascista. — Che brutti scherzi sono que»til — Che grosso scia-me di apil — Quest' aff&re non č poi cosi liscio. — Io ho ragione e tu hai torto. — Che cosa č questo? t una giacca. — Di che colore č la Vostra giacca? Ž; di color chiaro. — Non 6 troppo leggera questa stoffa per un cappotto? G i A, č un poco leggera, ma poi la fodera č pesante. — Ognuno č figliuolo delle sue azioni. — I muri hanno orecchi. — Oggi il cielo 6 molto coperto. — La testa č coperta di capelli, che Bono biondi o rossi o bianehi o neri o bruni. — Le sedie sono di legno, I bicchieri sono di vetro. le statue sono di marmo, le trombe sono di ottone. gli orecchini sono di oro. — Č una pazzial — Ecco rose rosse molto belle; sono come di velluto ed hanno un profumo tanto delicato. — Non c'č rosa senza spine.
Eserclil
1)	Declinate i seguenti nomi nel singolare e nel plurale: lavoro, lingua, uccello, straniero, zlo, ape.
2)	Aggiungere a ciascuno dei seguenti nomi un aggettivo eonveniente di prima classe: rosa. cielo, profumo. occhio denti, sedie, cuscini. scherzo, vento, pera, pane, sigaretta, lezioni, cavallo, gior-nata.
2}ho£u>te novice.
Koledar
Sreda, 21. maja: Andrej Bobola, mučeneo. Četrtek, 22. maja: Vnebohod Gospodov; Marjeta Kasijska, vdova.
Novi grobovi

V Vidmu ob Savi je v torek, dne 13. maja umrl gospod Janez Medvešek, župnik in dekan. Služboval je v Vidmu nad dvajset let in je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Pokopal ga je rajhenburSki župnik |<. Tratnik ob izredno veliki udeležbi ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Rajni se je rodil dne 30. maja 1866 v Sevnici ob Savi, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1892. Svoj čas je bil izvrsten lovec, pa je zadnji čas deloma ohromel. Zadnje tri tedne življenja je bil priklenjen na posteljo. Umrl je za pljučnico. Zapustil ni nobenega premoženja, ker je vse razdal revežem. Bog bodi vzornemu duhovniku bogat plačniki •
+ V Medvodah je umrl gospod Franc Sajovlc,
trgovec in posestnik. Pokopali ga bodo v četrtek ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Preski. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Bezuljaku nad Cerknico je v soboto, dne 17. maja v visoki starosti 82 let mirno v Gospodu zaspala po vsej Menišiji dobro znana Tonkova mati gospa Ivana Meden roj. Švigclj. Pokopali so jo v onedeljek dopoldne na župnijskem pokopališču v legunjah. V letu 1878 poročena s pred nekaj leti umrlim posestnikom Ivanom Medenom je vzredila 11 otrok. Rajna je botrovala skoraj vsem otrokom domače vasi, ubožci so jo pa splošno klicali za svojo mater. Naj uživa-za vse dobro plačilo pri Bogu. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
-f- Anton Omerza. Dne 19. maja t. 1. je umrl v 76. letu starosti v krški bolnišnici za posledicami operacije in zaradi starostne oslabelosti g. Anton Omerza, bivši trgovec s čevlji in usnjem, gostilničar in posestnik v Krškem. Pokojnik Be je v javnem življenju zelo aktivno udejstvoval. Bil je dolgo vrsto let načelnik krškega gasilskega društva in pozneje načelnik po njem ustanovljene Posavske gasilske župe. Ustanovil je znano krško gasilsko godbo, ki jc pred kratkim slavila 20 letnico svojega obstoja. Bilj je tudi dalj časa občinski odbornik in predsednik mestne korporacije v Krškem. Ko jc preskrbel vseh svojih šest otrok, se je umaknil v zasluženi pokoj v svoj rojstni kraj Zupečo vas pri Cerkljah, kjer mu je lajšala njegove zadnje dneve njegova žena Hermina. Naj mu sveti večna luči 2a-jujočim naše iskreno sožaljel
t Matija Zamida
Dne 18. maja je, kakor smo že poročali, v visoki starosti umrl g. Matija Zamida, višji ravnatelj deželnih uradov v pokoju Rodil se jc 1856 na Urš-nih Selih pri Toplicah. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu ter napravil maturo leta 1875. Po odsluženem vojaškem roku je študiral pravo na Dunaju in prejel diplomo leta 1880. Vstopil je v službo ljubljanskega mestnega magistrata, kjer se je prav kmalu povzpel do stopnje magistratnega svetnika. Dne 1. maja 1889 je po smrti deželnega tajnika Kreča bil sprejet v službo deželnega odbora kranjskega, kjer mu je bilo takoj poverjeno mesto med deželnimi konceptnimi uradniki. Postal je obenem vodja vseh deželnih uradov in zavodov ter je opravljal to službo prav do konca kranjske deželne samouprave pod bivšo Avstrijo. Prevzet v državno službo je služboval v bivši Jugoslaviji še do leta 1926, potem pa je stopil v pokoj.
Zamida je bil znan v širokih krogih kot prijeten družabnik in je imel veliko iskrenih prijateljev, katerih je pa sedaj že pičlo število. Imel je sloves odličnega pravnika in poznal je upravno pravo kot malokateri Služboval je pod tremi deželnimi glavarji (Detela, Šuklje, dr Šušteršič), ki so ga vsi čislali kot vestnega in marljivega delavca, še bolj pa kot svetovalca v najbolj zamotanih upravnih vprašanjih. Razsodbe deželnega odbora, ki jih je on koncipiral, so bile vzorne in so imele veljavo pri višjih instancah. Na zakonodajnem polju je bil mojster in ni ga bilo deželnega zakona, pri katerem ne bi bil sodeloval kot velik poznavalec javno-pravnega življenja. V svojih delih se ga je toplo spominjal Franjo Šuklje, ki je bil njegov profesor na novomeški gimnaziji in kasneje njegov predstojnik kot deželni glavar.
Matija Zamida je bil kot voditelj deželnih uradov in zavodov pravičen in nadvse dober &ef, tako da so ga vzljubili in spoštovali brez izjeme vsi številni deželni uslužbenci. Zanje je storil mnogo dobrega, ne da bi uslužbenci vedeli, kdo je niihov pravi dobrotnik. Bil je globoko veren mož, česar ni nikjer prikrival.
Časten in blag spomin velikemu pokojniku, njegovi spoštovani družini pa naše globoko sožalje!

Potujemo b Zagreb in Harlogac
Naročila trgovskega in privatnega značaja sprejemamo vsak dan do vštevši petka 23. t. m. dO' IS. ure
„SERVIS BIRO", Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. — Telefon 21-09
fi
—	Pomagajmo siromašnim akademikoml Številni akademiki in inteligenti so brez sredstev in jrosijo za stanovanje in hrano. Vincencijcva kon-erenca za akademike in inteligenco je postavljena
pred veliko nalogo in se je v njenem okviru osnoval Širši odbor, da skrbi za prehrano in nastanje-nje teh siromakov. Vse prav lepo prosimo, pomagajte z darovi, da omilimo bedo naših bratov. Darove pošiljajte na naslov: Vincencijeva konferenca za akademike in inteligenco, Ljubljana, Semeniška ulica 2-11. Čekovni račun št. 15.838.
—	Poročilo Rdečega križa. Iz Užlc In čsčka so došla obvestila o naslednjih pogrešancih: inž. Guštin Slavko, Rjedkin Peter, Rakovec Anton, Štrukelj Marjan, Vidic Milica, Zakotnik Alojzij. — Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b - II. sporočila.
—	Vsi vlagatelji Poštne hranilnice, ki stalno prebivajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, naj takoj — najkasneje pa do 31. maja t. 1. — prijavijo svoje vloge na |k>scbni tiskovini, ki jo dobe na vsaki pošti ali na blagajni Poštne hranilnice.
—	Za pogorelce na Igu so darovali: Neimeno-«*•«, za družino Štrukelj 300 din; neimenovani za
ot
družino Smole 200 din; dalje so darovali za pogorele«: neimenovani 500 din; neimenovani 20 din; g. Jožef OIup, tovarnar in posestnik v Ljubljani 1000 din; neimenovani za družino štrukelj 50 din.
— Dr. Smrečnik Ivo, rezervni sanitetni poročnik, ki ie bil vpoklican k 39. pešpolku ki zdravnik I. bataljona, previjališče, je bil ujet pri Varaždinn in baje dne 14. aprila z drugimi ujetniki poslan preko Sv. Lenarta v Slov. goricah kot vojni ujetnik v Nemčijo. Kdor bi kaj vedel, kje se sedaj nahaja, se najlepše naproša, da to sporoči proti povračilu vseh stroškov njegovemu očetu Smrečniku Ivanu v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Smrečnik Franc Rado, gojenec vojne akade-
mije 7. odd, 68. klase v Belgradu, Banjica, ie bil skupno z drugimi gojenci zajet v Bosni in od tam preko Belgrada poslan v vojno ujetništvo. Komur
,e znano o njegovem sedanjem bivališču, je napro-Šen, da to sjioroči očetu Smrečniku Ivanu v Ljubljani, Poljanski nasip 52. — Vse stroške jiovrnem.
—	Kdor kaj ve, kje se nahaja Prijatelj Alojz, četa »pratečih oruda«, 14. p. p, Knjaževac, naj mi blagovoli sporočiti proti jxwrnitvi stroškov. — Prijatelj Alojz, Kompolje št. 39, Videm-Dobrepolje.
—	Dve kobili, rdeča prama z liso na glavi in z žigom 49 ter šimlja z žigom 9, se nahajata: Gornje Kamenje 3, p. Mirna peč.

I Križanska moška koiigregacija proslavi go-dovni praznik 6voje glavne zavetnice Marije jx> močnice v nedeljo, 25. maja, Jutranje cerkveno opravilo, ob 6 sv. maša in skupno obhajilo, pojjol-danski slovesen shod pa tudi s pričetkom ob šestih, da bo mogoča udeležba članov pri pobožnosti na Rakovniku.
I Sestanek srednješolskega odseka katehetskega
društva bo v sredo, 21. maja ob pol 06rr»ih v društvenem lokalu. Na programu je referat prof. dr. Vilka Fajdige: »Katehetov etik z dijaki« in slučajnosti. — Gospodje profesorji verouka so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo sestanka,
1 Za pomoč po mestnih uradih, zavodih in podjetjih se je ob času, ko so mestni uslužbenci morali k vojakom, javilo lejx> število dela voljnih pomočnic in pomočnikov, zlasti iz inteligenčnih slojev prebivalstva, za brezplačno delo. Z njihovo jx3inočjo delo ni zastalo ter zato za svoje nehono-rirano delo in tudi za dobri zgled, ki so ga dali drugim nezaposlenim, zaslužijo javno pohvalo ter toj>lo zahvalo, ki jo jim s tem izreka mestna občina ljubljanska.
1 Preložitev brezmesnega dneva. Ker je v četrtek na brezmesni dan praznik Vnebohoda, je brezmesni dan preložen na drugo sredo, torej na 28. maja. Opozarjamo torej gospodinje, da bodo ]>rihodnji teden trije brezmesni dnevi zapored.
1 Pevci in pevkel Za praznik Vnebohoda bo pevska vaja za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih samo na praznik ob 10 dojx>ldne. Pridite vsi točno, brez akad četrti 1
1 Namesto venca na grob stricu gosp. Francu Miklaviču sta darovali rodbini Dorčič — Mašera Društvu slepih 200 din, za kar 6e jima najtopleje zahvaljuje.
1 Večer pesmi in arij, ki jih bo pela naša koncertna in operna pevka ga. rranja Golobova, bo imel naslednij spored: Prvi del obsega [>esnri iz italijanske literature: Pergolese »Eia Mater« iz oratorija »Stabat Mater«, Carissimi » Pesem s »Zmaga«, Falconieri »Lepe oči«, Scarlati »Že sonce vzhaja«, »Respighi »Megle«. V drugem delu koncerta 60 slovenski samosj>evi, in sicer: Ipavec »V s|x>minsko knjigo«, Adamič »Kot iz tihe zabljene kapele«, Lajovic »V mraku« in »Žalostna deklica« (prva izvedba), Škerjanc »Beli oblaki«, Lifiovšck »Tebi« (prva izvedba), Osterc »Procesija«. Tretji del sjx>reda ima tri arije, in sicer: Čajkovski »Arija Pavline« iz »Pikove dame«, Saint-Saens arija iz oj>ere »Samson jn Dalila«, Verdi arija »Azucene« iz opere »Trubadur«. Pri klavirju pianist Marjan Lipovšek. Koncert bo v ponedeljek, 26. inaja v veliki dvorani Filharmonije. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 »Učiteljica« je ena najboljših Nicodemijevih komedij. Uprizorila jo bo Prosvetna zveza v nedeljo, 56. maja v frančiškanski dvorani. Režijo vodi g. Zakrajšek, vloge so jx>razdeljene med naše najboljše moči. Naslovno vlogo bo podala ga. Mila Koširjeva Obisk toplo prijx>ročamo. Vstopnice se dobe od jutri dalje na Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7-1.
I Pesem o lepoti življenja bi lahko imenovali dramo mladega pisatelja T. Olavana »Ubili 60 človeka«, ki so jo igralci »Jelke« uprizorili v nedeljo v frančiškanski dvorani. Občinstvo jo je z navdušenjem sprejelo. — Na splošno željo bodo igro jx>novili na Vnebohod, 22. maja ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Zaradi velikega zanimanja si nabavite vstopnice v predprodaji.
1 Občni zbor zadruge »Akademski dom« bo v torek, 27. maja ob pol osmih zvečer v Akademskem domu. Dnevni red občnega zbora smo objavili včeraj.
1 II bagno deli Uificio regionale di assicurazi-oni operaie, Miklošičeva cesta 20, sark dal 23 maggio in poi aperto il venerdi e sabato dalle 13 alte 19.30, e alle domeniche dalle 8 alte 12. 11 sabato dopopranzo sark aperto anehe ii bagno a vajx>re. II bagno in vasca costa din 10, Lit. 3; la doccia din o, Lit 1.80; il bagno a vajx)>re diin 12, Lit 3.60. Uso dalla biancheria: asciugatnano d. 0.50, Lit 0.15; lenzuola din 1, Lit 0.30. II bagno sara aperto anclie il mercoledi 21. m. c. dojx>pranzo.
1 Kopališče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi ce6ti 20, bo od 23. maja dalje odprlo ob petkih in sobotah od 13 do 19.50 ter ob nedeljah od 8 do 12. Ob sobotah popoldne bo odprta tudi parna kopel. Kadna kopel stane 10 din, 3 lire; prsna kopel 6 din, 1.80 lire; parna kopel 12 din, 3.60 lire. Ujioraba perila: brisača 0.50 din, 0.30 lire; rjuha 1 din, 0.30 lire. Kopališče bo odprto tudi v sredo, 21. t. m. popioldne.
I Podaljšana Šubičeva ulica že dobiva kanalizacijo in ta teden pričnejo polagati tudi vodovod. V kratkem bodo jjodrli visoki zid nunskega vrta in mestna občina je že razpisala licitacijo za zidarska in umetno kamnoseška dela za novo ograjo okrog uršulinskega vrta, ki bo veljala nekaj sto-tisočakov. Zid bo dolg kakih 170 m. Tudi pritličje novega gimnazijskega j>oslopja je že dozidano. Kakor znano, bo za podaljšanje Subičeve ulice na Kongresni trg treba j>odreti dve hiši, nato bomo pa v kratkem dobili široko Subičevo avenijo, ki bo vezala Zvezdo s Tivolijem.
I Novo merjtnje rtieslne občine ljubljanske. Že pred Iremi leti j« mestna občina pričela z novim merjenjem vseh zemljišč, ki je bilo polrebno zaradi
priključitve sosednih občin. Tedaj so bila opravljena ter zakoličene najvažnejše točke, potrebne za jxxlrobno merjenje. Ker so se minule tedne razmere umirile, bo mestna občina sjjet lahko nadaljevala to prepotrebno veliko delo, koristno vsem posestnikom, da bodo imeli resnično prave, urejene in zanesljive meje. Pravkar je tehnični oddelek razpisal oddajo nove izmere in napravo katastrskih map katastrske občine Zg. Šiška, ki je velika 700 ha. Ker pa mestni tehnični oddelek za tako ogromno delo nima dosti svojih geometrov, bo vse delo oddano domačim strokovnjakom ter bo v ta namen razpisana pismena licitacija zaključena 4. junija. S tem bo mestna občina naklonila geometrom, ki se mnogi bore z nezaposlenostjo, prav tako pa tudi njihovim pomočnikom in delavstvu čez 200.000 din zaslužka. Posestniki zemljišč so bili že večkrat opozorjeni, naj jx>6tavijo na meje mejnike, sedaj jih pa spet ojx>ininjamo, naj to store v najkrajšem času, da ob obhodu mej ne bo prevelikih zamud in sporov. Kdor nima mejnikov, jih lahko dobi pri mestnem tehničnem oddelku, soba 42, Nabrežje 20. septembra št. 2/IL, jx> nabavni ceni.
LJUBLJANSKI % v-' KINEMATOGRAFI- c
1'retruHl'iva Uubizennka drama po rom. E Bronte
Glas v viharlu
Laurence Olivier, M»rle Ooeron, David Niven (« slovenskimi napisi)
K MD MftTIH. tel. 21-41 Ob 16. 18.15 in 20.151
Predstave ob 16. i n 20. nril
Premiera
Junaške pustolovščine
Gary Cooper, Andrea Leeds. David Niven Kino Sloga, telefon 27-30
I
ull
Gledališče
Drama. 21. maja, sreda: Učenjak. Red Sreda. — 22. maja, četrtek: ob 15 Mali lord. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol; ob pol 19 Kovar-stvo in lzubezen. Izven. Znižam cene od 20 din navzdol — 23. maja, petek: ob 15 Šesto nadstropje. Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera: 21. maja. sreda: Baletni večer. Premiera. Red Premierslu. — 22. maja, četrtek: ob pol 11 Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven Globoko znižane cene od 24 din nivzdol; ob pol 19 Seviljski brivec. Red Četrtek. — 23. maja, petek: zaprto.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne! mr. Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od srede od 20 do petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jož., Pleteršnikova ul. št. 13-1, telefon št. 47-64.
Iz Soriške pokrajine
Gorica, 15. maja.
Sv. birma. O binkoSInih praznikih bo goriški nadškof delil zakrament sv. birme na sledečih krajih: na binkošti 1. junija ob 8 zjutraj v škofijski kapeli, ob 9 v stolnici, ob 12 pri sv. Ignaciju na Travniku; na binkoštni ponedeljek ob 8 v škofijski kapeli; v nedeljo 8. junija ob 10 v Tržiču; v nedeljo 29. junija (praznik so. Petra'in Pavla) po pontifikalni sv. maši v goriški stolnici.
Nova župnija. Vikarijska cerkev v Temnici na Krasu je dvignjena v župnijsko. — Duhovnija Kostanjevica, ki je dozdaj pripadala dekanatu v Mirni pri Gorici, je prideljena komenski dekaniji.
Novi grobovi na Goriškem. Za velikonočne praznike je jx> kratki, težki bolezni umrl g. Franc Baša, nadučitelj, čigar družina stanuje v Gorici. Rajnki je svojčas dolgo vrsto let služboval kot nadučitelj v črničah na Vipavskem. Pred leti je bil premeščen v stare pokrajine, kjer je do zadnjega deloval. Dočakal je 66 let. Ravno se je pripravljal na zasluženi pokoj, ker je že iz-polnil službeno dobo, pa ga je božja poslanka jx>slala nepričakovano v večni pokoj. Naj počiva v mirul — V Mirnu pri Gorici je v najkrepkejši moški dobi, star 50 let, nenadoma preminul ta-mošnji znani mesar in gostilničar g. Roman Fa-ganel. Bil je delaven gospodar. Naj mu sveti večna luč! — V Gabrijah pri Mirnu je po daljšem bolehanju podlegel zahrbtni bolezni g. Franjo Pavletič iz poznane Tinkotove družine. Po poklicu je bil bančni uradnik in je precej let služboval v Kairu v Egiptu. Pred približno dvema letoma je zbolel in je prišel iskat zdravja v smrekove gozdove v Sloveniji. Ker se niti stanje ni hotelo zboljšati, je v usodnem velikem tednu l>rišel domov v Gabrije, kjer je v svoji rodni hiši na svoji rodni zemlji, katero je toplo ljubil, mirno Izdihnil. Rilo mu je šele 45 let. Naj mirno počiva pod domačo grudo! — Žalujočim družinam vseh drugih pokojnikov naše iskreno sožalje!
Vreme in njegovo nuihe. Po lepih in prijetnih dnevih, ki nam jih je v obilici prinesel mesec marec, so nas precej nevšečno zadeli pusti in deževni dnevi v začetku aprila. Potem se je pa tudi april rmboljšal in nam preko velikonočnih praznikov, kakor za pirhe, nasul vrsto sončnih in vedrih dni. Kdor je imel priliko, da je le dneve prebil v svobodi proste narave, je res užival. Proti koncu meseca se je pa vreme skremžilo in se je kremžilo in kisalo tudi ves prvi teden majnika. Bilo je deževno in so gospodarili prav neprijetno hladni vetrovi. V noči od 3. na 4. maja je zapadel preko Banjske in Trnovske planete tja preti favnu in naprej proti Nanosu obilen sneg. Medlo je ko v najhujši zimi in kopičilo žamete. Po Zgornjem Vipavskem so bila pobočia zasnežena zelo nizko v dolino. V nedeljo 4. maja zjutraj je bil, kakor so pripovedovali očividci, s Svete gore prav svojevrsten razgled preko zasne-
ženega .pogorja in vrhov. Nič čudnega, če so dnevi, zlasti pa noči, še hladni, saj nam sever in vzhod pošiljala same mrzlo sape. Po dolgih zimskih mesecih bi že radi odložili površnike, ki so v maju že kar nedostojni, pa jih še ne moremo In ne smemo, če si nočemo nakopati nevarnih prehladov. Sedaj smo imeli že dva, tri sončne dneve, toplota, ki si jo želimo ,pa Še noče priti. SlalK) vreme zadnjih tednov je oviralo obdelovanje zemlje in smo z vsem poljskim delom v precejšnjem zaostanku. Tudi vsa rast v naravi je zakasnela.
Iz Spodnje štajerske
Strožji predpisi zu potovanje nn Sp. Štajersko. Graška »Tagespost« objavlja, da je prt-j dovoljenja za potovanja na Spodnje Štajersko iz Gradca izdajal šef civilne uprave v Gradcu. Od 1 maja naprej pa izdaja taka dovoljenja policijsko predsedstvo. Ta oblastva so dobila navodila, da smejo dovoljenja izstaviti le, če je predhodno lako dovoljenje izdal tudi šef civilne uprave. Policijska oblastva bodo dovoljenja izdajala le v res nujnih primerih. Zato se civilno prebivalstvo Gornje Štajerske opozarja, naj za potna dovoljenja ne prosi, ako ni nujne potrebe in naj pokaže razumevanje za težave, ki se pojavljajo pri obnovitvenem delu v Spodnji Štajerski.
Bednostne podpore na Štajerskem. »Mittei-lungsblatt« političnega komisarja za Celje objavlja odredbo Reichsleiterja dr. Obberreiterja, po kateri morejo dobiti bednostno podporo tisti, ki niso po lastni krivdi brezposelni. Izvzeti so le oni, ki so bili zaposleni pretežno v poljedelstvu in gozdarstvu. Če kdo brez važnega razloga zapusti svojo zaposlitev ali -če se brez važnega vzroka brani sprejeti zaposlitev, nima pravice do bednostne podpore ali pa se mu zniža na minimum. Do bednostnih podpor nimajo pravice osebe, ki so židovskega porekla. Kdor prejema bednostno podporo, se mora redno ob določenem času javljati pri Borzi dela.
Važno odredbo o denarnem poslovanju je izdal dr. Oberreiter. Odredba vsebuje naslednja določila: 1. Menični protestni rok za vse menice, izstavljene pred 7. aprilom 1941, katere zaradi vojnih dogodkov niso mogle biti pravočasno vnovične, se podaljša do zopetnega uradovanja 6odišč.
2.	Trgovanje s tuzemskimi in inozemskimi vrednostnimi papirji, ne glede na to, ali so ti v varstvu privatnikov ali denarnih zavodov, je prepovedano.
3.	Prepovedana je izročitev vrednostnih papirjev in depojev, ki so shranjeni pri denarnih zavodih. Prav tako je prepovedano trgovanje z inozemskimi plačilnimi sredstvi in razpolaganje z vrednostnimi papirji tujih državljanov ter trgovanje z zlatimi novci, zlatom v palicah in lomijenim zlatom.
4.	V primeru, da dolžniku zaradi določb te -odred-be ni mogoče izpolniti kakšne plačilne obveznosti, ne nastopijo pravne posledice, predvidene po zakonu ali pogodbi zaradi neplačanja ali nepravočasnega plačanja.
Blagovni promet med Sp. Štajersko in Reichom v obeh smereh in izvoz blaga iz Sp. Štajerske v inozemstvo je dopusten le, če je pošiljka opremljena z dovoljenjem, ki ga izda šef civilne uprave za Sp. Štajersko. Uvoz blaga na Sp. Štajersko ni podvržen carinskemu postopanju, vendar pa ne velja to za blago, ki se še nahaja v carinskih skladiščih na Sp. Štajerskem. Blago, ki se importira iz Nemčije na Sp. Štajersko, ni podvrženo bivši jugoslovanski trošarini, v kolikor šef civilne uprave drugače ne določi.
Davki ostali neizpremenjeni. Opolnomočenec finančne uprave za Sp. Štajersko je izdal razglas, v katerem sporoča, da se bodo do uvedbe novega zakona o neposrednih davkih in ostalih davščinah na Sp. Štajerskem pobirali vsi dosedanji neposredni davki, trošarine, doklade, pristojbine, kolki itd. Istočasno poziva davkoplačevalce, naj zadostijo svojim davčnim obveznostim in poravnajo zaostale davke.
Prepovedan uvoz Reichsmark in dinarjev na Sp. Štajersko. Uvoz nemških Reichsmark in dinarjev je preko upravne meje Sp. Štajerske prepovedan. Kot upravne meje se smatrajo meje napram Hrvatski in onim ozemljm, ki so ga zasedle italijanske in madžarske čete.
Za političnega komisarja v Gornjem gradu je bil imenovan g. Svvoboda, ki je rodom iz Sudetov.
Bukovinski Nemci, ki so se odzvali klicu vodje Hitlerja in se izselili iz ruskih delov Bu-kovine in ki so bili nastanjeni v taborišču Gos-dorf pri Mureku, so te dni prejeli državljanske izkaznice. Izročitev izkaznic se ie izvršila zelo slovesno. Dogodku je prisostvoval tudi Kreis-leiter Schiininger.
V Rogaški Slatini je občinski politični komisar domačin inž. Miglitsch, vodstvo zdravilišča pa je prevzel dr. Wolf iz Gradca. — Komisar za okraj Šmarje pri Jelšah je Komareck.
Rabarbara — najboljša spomladanska čežana
Spomladi so dolpa stebla rabarbare še nalahno zardela in listi so svetlorumeni, a kasneje se stebla potemnijo in "listi se razvijajo v velike, temnozelene listovne ploskve. Mali vrtnarji dobro vedo, da je treba mlado rabarbaro zgodaj sjx>m!adi pokriti z vedrom, ki nima dna. Tako ne more sonce sijati na stebla; ki zato ostanejo narahlo rdeči. Seveda je povsem neka j drugega, če hočemo imeti rabarbaro le za okras vrta. Tedaj pustimo da se stebla utrdijo in se listje razmahne, kolikor se hoče.
A dandanašnji imamo rabarbaro zato na vrtu, da num je za živilo. Iz stebel pripravljamo čežano in mezgb. ki jo dajemo tudi v cmoke ali narastke, palačinke itd. Mimo tesn je rabarbara izvrstna kot juha. Prav tako uporabna kot stebla so rebra iistov, a listje samo ni užitno, pač pa je izvrsten pripomoček za snaženje aluminijastih posod. — Navodil za jedila iz rabarbare dobimo [Kivsod dovolj.
■p", Vt'.|

Brez posebnega obvestila.
Zapustil nas je za vedno dne 20. t. m., po težki bolezni, v častitljivi starosti 91 let, previden s sv. zakramenti, naš predobri oče, ded, praded, stric, gospod
Ivan Tomazič
strojnik v pokoja
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 22. maja 1941, ob 4 popoldne iz Zal, iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 20. maja 1941,
Žalujoče rodbine: Tomažič, Pestotnlk, Zajec
KULTURNI OBZORNIK
Komorni koncert
V petek j« Glasbena Matica Ljubljanska priredila koncert, na katerm sta rektor Glasbene akademije pianist prof. g. Anton Trost ter violinist prof. Glasben« Akademije g. Jan Šlajs izvajala tri sonate: Corellijevo Sonato v D-duru št. 1, Beethovnovo Sonato v F-duru, op. 24 in Janačkovo Sonato, dodala pa sta še tretji stavek Sonate Fr. Cesarja. Koncertanta sta v izbiri programa posegla v tri stilno značilne epohe: v predklasično s Corel-lijevkn delom, v klasično z Beethovnovim in novejšo s češkim skladateljem janačkom. Vsa tri dela so bila izvedena v čudoviti skladnostni igri, ki je svoji poustvarjevaini sili učinkovala notranje po-
polnoma prepričljivo in ie v intimnem, za komorno muziko značilnem razpoloženju, nudila v svoji pristni napetosti poslušalcu močno doživetje. Gospod Sla j s je izčrpal vso dano lepoto umetnin. Ne odlikuje ga le čista intonacija, lep ton in dinamična gradacija, ki jo zna podati tako nazorno v najrazličnejših niansah, včasih tako rahlih in toplo učin-kujočih, ampak predvsem njegov muzikalni genij, ki ga v svoji razgibanosti vodi v pronicanju notranje globine v plastično izražanje umetnine v vseh lepotnih odtenkih. Njegova igra »i sentimentalna, niti akademsko suha, marveč nujno izvirajoča in pristno potekajoča ter v poustvaritvi avtorjevi zaisnovanosti odgovarjajoča. Polna je toplote; to je igra duha, ki poslušalca napolni z najpleme-nitejšiim doživetjem in ga dvigne nadzemsko v skrivni svet tonskih lepot. Kakor g. Slajs, tako je tudi g. Trost v klavirskem delu muzikalno gradil smotrno v plastičnem izražanju v intimiteti ter odgovarjajoči podreditvi svojega instrumenta violini. Dobra igra, jasna in ritmično precizna, vedno oblikujoča do fraz v svoji strnjenosti, je bila z violino v čudovitem vsestranskem skladu in se ni spuščala v kako subjektivistično interpretacijsko dejstvovanje, kar je znak, da močnega duha in velike muzikalne kulture, ki more bistvenim potrebam za dobro muziciratije podrediti vse manj vredne okoinosti. Našla sta se dva moža istih po-ustvarjalnih nazorov, sodobnih značilnosti v oblikovanju in pojmovanju lepote rmiziciramja, loi je pristno, estetsko dovršeno v vseh 6tilnih področjih, učinkuje notranje po svojih napetostih prepričevalno. Tako sta lepo izvedla Corellijevo Sonato, nepozaben pa bo ostal vtis drugega stavka. Beethovnove Sona'
nate Adaggio molto espressivo in Scherzo, prav tako tudi Ballada in Adaggio-Poco piu mosso v Janačkovi Sonati. Tudi dodani tretji stavek Franckove Sonate je bil na isti višini. Ta koncertni večer je bil izredno lepo doživetje, ki ga nismo pričakovali, a smo ga tem bolj veseli. Zasluga gre tudi Glasbeni Matici, ki je kot priredi-teljica koncerta, dala možnost nastopa domačima umetnikoma, katerih komorno izvajalsko vrednost in vrednoto njunih umetniških intencij bo znala v bodoče ceniti tudi koncertna publika, ki topot ni popolnoma zasedla dvorane.	sil.
Lojze Perko: Moja mati na razstavi Slovenskega lika v Batovi palači.
Nov »Baletni večer« v Operi
Danes v sredo, bo v Operi »Baletni večer« pri katerem bodo predvajane koreografije, ki sta jih zamislite šef baleta inž. Golovin in solo-plesalec Boris Pil a to.
Inž. Golovin je zamislil koreografije za Griegovo »Lirično euito«, peto sliko iz Novakovega baleta »Signorina Giuventu« ter iz Novakovega baleta Nikotin sliki »Ljubezenska gavotta« in »Pastirska idila« ter znamenito Lisztovo Rapsodijo št. 2.
Solo-plesalec Boris Pil a to pa je napravil dve koreografiji za, Gluckovega »Don Juana« ter Rave lov »Bolero«.
Vse točke so popolnoma nove ter pri nas še neizvajane, zato bodo gotovo nudile užitek tako muzikalni kakor koreografski. Dirigiral bo Neffat, pri klavirju pa bo dr. Svara.
Italijanske kulturne beležke
Ivr. zastopstvo za zgodovino Malte je priredilo 16. t. m. v Rimu v Palazzo Antici Mattei razstavo o Malti, o njeni kulturi ter njenem italijanskem značaju. Ruzslavo ie odprl podsekretar predsedništva sveta U u s s o v imenu Fašističnega vodstva. Predsednik Kr. zastopstva za zgodovino Malte, akademik Ercole, je dal besedo znstopniku vlade. Ussoju ter predstavnikom najrazličnejših narodnih organizacij ler iredentističnim društvom, ki so vsi poudarjali čisto italijanski značaj pomembnega otoka. Vsa prireditev se je razvila v veliko manifestacijo za Duceja in zmagovito Italijansko Vojsko.
Istočasno se je praznoval po vsem svelu in seveda najbolj v Italiji sami praznik Italijanov v svetu, ki ga že drugo lelo organizira znano kulturno društvo t Dante Atiohieri«. Letos je ta praznik dobil še posebno obiležje s praznovanjem osvojitve Jadranskega morja ter s težnjo po italijanstvu Sredozemskega morja. Podobne slovesnosti so se vršile tudi drugod po svetu, kjer prebivajo Italijani, tako na Dunaju, v Monaku, Gradcu, Lipskem, Parizu, Progi, Buenos Airesu, Cordobi, Rio de Janciru, Sao Pnolu, Bukarešti, Oslu itd.
»II Piccolo « .- prinaša posebni članek Nicola Sbioeossija o Italijansko-hrvatskih kulturnih stikih, ki se naslanja na monografijo
P, S. Finigar«
O Radovan u, ki je šel iskat sled zu Ljubinico, ni bilo nobenega glasu. Pojavil pa sc je nenadoma drugi dnn po zmagi nad Iluni, stopil pred Iztoka in Rada in jiina slovesno rekel: »Izpolnil sem prisego, Izto-če! Našel sem jo! Ljubimca živi in te pozdravlja in tudi tebe, Rado, dasi bi morala biti moja, ker sem jo otel jaz, ne ti, mladec!«
Pod
svobodnim soncem
Povesi davnih dedov
2fR
219.
Ujetnik nemške vojske v Nišu
Življenje v taboriščih - Ni lahko priti domov
Nadaljufemo z zgodbo slovenskega bolničarja, ki je bil za Veliko noč ujet zahodno od Niša v vasi Blace. — Se cel mesec je trajalo, preden je prišel srečno domov.
»Skozi Blace so se vlekle dolge kolone ujetnikov, vse blatne in zamazane, pa tudi sestradane. Do Niša je iz Blac kakih 50 km in kar zasmilila se mi je raja, ki je morala prehoditi še vso to s pot. Za mene 6e nihče ni več brigal, odkar sem bil na cesti. Odločil sem se, da se založim z
dolgo
vsem potrebnim, preden krenem na proti Nišu. Nabasal sem si v hlače po dva hleba kruha, ki sem jih šel iskat nazaj v bolnišnico. Nato pa sem opre-zoval, če se bo našla kje kaka priložnost, da se izognem pešhoji do Niša. Par vojakov, ki so ob poti počivali sem povprašal, odkod prihajajo. Povedali so mi, da hodijo od Kuršumlije in iz krajev, ki so še bolj južno od tega mesta. Tam doli so začeli nastopati že Šiftarji na svojo pest in streljati vojake samo zato, da so jih nato lahko slekli in jim pobrali obleko. Krenil sem okrog po vasi in res zagledal privezanega konja. Skočil sem na njega in odjezdil ob koloni, ki se je vlekla po ce-
sti proti Nišu. Nisem bil vajen ježe in po 20 km pota sem imel v škornjih že polno krvi. Pustil sem konja in čakal ob cesti. Ker razen ujetnikov ni bilo
videti nikjer nobenega vozila, sem jo mahnil peš naprej. Na srečo ni bilo treba hoditi vse dolge poti. Vzel me je nemški motociklist v prikolico in potegnil do Niša, kamor so tedaj z vseh strani prihajale kolone ujetnikov. Z drugimi vred so me nagnali v konjušnico, kjer so nas zaprli. Drug dan zjutraj smo dobili nekakšno črno kavo, osladkano s saharinom. Popoldne sva se tam ponovno sešla 6 Slovencem Janezom. Oba sva bila sestradana in nisva vedela, kje bi kaj dobila za pod zobe. V konjušnici, kjer smo bili zaprti, je bilo tudi skladišče konjskega zoba. Prikradla sva se v to skladišče in tam vse dopoldne izbirala iz zoba koruzo. To koruzo sva kasneje tudi kuhala; čudno je dišala, pa sva jo posula s sladkorno sipo in jedla, kolikor sva je mogla. To naju je rešilo, da nisva popolnoma oslabela, medtem, ko so drugi od skromne hrane vidno pešali. Tako sva pretolkla povelikonočni teden.«
Odvedli so nas kakih trideset v niško trdnjavo, kjer je imela bivša jugoslovanska vojska skladišča
živil. Prvi dan smo zlagali velike hlebce sira. Ker smo delali, smo dobili tudi nekoliko boljšo hrano. Drugi dan pa so nam naročili, naj prenašamo vreče moke na določeno mesto. Tega pa nisem zmogel in so bile zame nad 80 kg težke vreče malo preveč, Izmuznil sem se in smuknil v skladišče s sirom, zlezel sem za stolp hlebcev in začel otepati sir, kar se je le dalo. Ko sem se prav pošteno najedel, so me dobili in poslali nazaj v konjušnico; dobil sem črno piko, da v skladišče ne bom več hodil delat. Čez nekaj dni so nabirali delavce, ki naj bi šli popravljat železniški most pri Stalaču. Ta most čez Moravo je razstrelila bivša jugoslovanska vojska. Oglasil sem se s 50 drugimi in so nas odpeljali z železnico do Stalača, kjer smo tri dni pomagali graditi pontonski most. Ko je bil most do polovice zgrajen, so nas poslali nazaj v Niš. Bližal se je konec meseca in se nikjer nisem videl niti najmanjšega izhoda iz čudnega položaja, v katerega sem zašel. Zopet so nas naložili na železniške vagone in odpeljali proti Caribrodu in še naprej peš čez hribe. Začeli smo popravljati cesto, ki je bila zbita od tankov, tako da je kar plavala v blatu. Vodstvo nad deli so imeli nemški vojaki, vendar smo že na večer prvega dneva zvedeli, da bodo v kratkem prišli Bolgari in da bomo delali pod bolgarsko komando. Vsi ujetniki so se te napovedi ustrašili, zato sva se z Janezom zmenila, da Bolgarov ne bova čakala. Peš sva se napotila nazaj v Niš, par-krat so nas potegnili avtomobili. V okolici Niša sva se pri nekem kmetu preoblekla in sva jo kot kmeta v opankah in v širokih hlačah mahnila v mesto. Hotel sem dobiti na vsak način svoje dokumente, če jih je še bilo mogoče dobiti v šoli,
prof. Mirka Deanoviča »Italijani in Hrvati v čnsu preporoda«, kjer govori o kulturnih vplivih v XVII. veku. n Dalmaciji in njenem ugledu in poslanstvu v svetu, ter na razprave italijanskih slavistov, tako prof. Cronia, ki govori o usodi Petrarcovih pesmi med južnimi Slovani in opisuje slarejšo hrvatsko literaturo, ter prof. Mavra, ki je pisal o Leopardiju, prof. Calvi pa o Carducciju.
kjer sem bil pred začetkom vojne.
Prav ničesar nisem imel, s čimer bi se preživel, moji sošolci so sami stradali, pa sem zato z nekaterimi od njih našel pot do skladišča v šoli. Živil tam sicer ni bilo, pač smo pa nabrali precej novih čevljev, ki smo jih prodajali po 30 ali 40 din par. Toliko pa je veljal v skrivni prodaji v Nišu tudi hleb kruha. Nakupil sem kruha in potolažil sestradani želodec. Ker nikakor nisem našel načina in možnosti, da bi se vrnil domov, sem izbral manjše zlo. Preoblekel sem se nazaj v gojenca šole in skupno z Janezom sva jo mahnila sama k taborišču ujetnikov, da se prijaviva. V Nišu je bilo tedaj že več taborišč ujetnikov. Posebno taborišče je bilo za hrvatske ujetnike, posebno za srbske, posebno za madžarske in posebno za take, ki se še niso mogli izkazati, kakšne narodnosti so. Ko sva prišla k taboriščem, ki so bila urejena v hangarjih na letališču v Nišu, sva zvedela, da je pred nekaj prami odpotovalo 2000 ujetnikov, med njimi tudi mnogo Slovencev, najbrž na delo v Bolgarijo.«
»Javila sva se ln sprejeta sva bila v taborišče. V dveh hangerjih so bili Hrvatje, približno v vsakem za dva bataljona. V tretjega sva prišla midva z Janezom. Taborišča so bila sicer zagra.jena z žico, vendar nadzorstvo ni bilo strogo. Zaradi četnikov ni namreč nihče upal zapustiti taborišča in se na svojo pest vrniti proti severu. Moj tovariš Janez je kmalu dobil delo, postal je kuhar pri ujetih častnikih. Tako se je pa tudi za mene začelo z majem boljše življenje. Janez je skrbel, da sem imel dobro hrano, dela pa ni bilo nobenega. Teh prvih deset dni v maju sem se kar zredil, pri tem pa ves čas oprezoval, če bi se le ne dala najti kaka priložnost, da bi ušel domov. Vedno bolj pogosto so se slišali vzkliki: »Dol z aktivnimi častniki, živio rezervni, ki naj na« popeljejo domov.« In res, ko sem bil že teden dni v taborišču, sem zvedel, da bodo v kratkem začeli pošiljati Hrvate domov. Odločeno je bilo, da bosta vsak dan odpotovali proti Hrvatski dve četi vojakov in to z vlakom. Nemško poveljstvo je začelo izdajati ujetim Hrvatom dokumente in objave za potovanje. Hitro sem začel iskati ?veze z ujetniki, ki so bili v obeh hrvatskih taboriščih. Zdelo se mi je, da bi bilo kaj lahko mogoče, skriti se med Hrvate in z njimi vred odpotovati vsaj do Zagreba. Imel sem srečo in našel med njimi dva sošolca iz bolničar-ske šole. Povedal sem jima svoj načrt in obljubila sta mi, da bosta Janezu in meni pomagala, da bova mogla z njima na vlak. V soboto, 10. maja sta mi povedala, da bo njuna četa odpotovala v noči od sobote na nedeljo in da imajo vsi dokumente in objave za pot, ki jih midva še nisva dobila. Iz taborišča bodo krenili v soboto ob 3 zjutraj in tedaj bi midva morala biti pri njih. Z Janezom sva se pripravila, založila s kruhom in odejami in vso noč oprezovala, kdaj bodo Hrvati krenili iz taborišča. Ko so res ob treh zjutraj odkorakali Hrvati iz taborišča, sva se v temi kar pomešala mednje in
218.
Toda Ljubimce še ni pripeljal s seboj, temveč jo je pustil pri Epafroilitu v Solunu, kamor jo je pripeljal Numida, ki jo je na pol mrtvo našel na cesti.
219.
Odslej stu bili Irena iu Ljubinicu skupno pri Epafroclitu in čakali, kdaj bo prišel trenutek, <la bosta lahko odšli v smer iSlovenov, kjer ju čakata Iztok in Rade.
220.
Tn dva pa sta na poti z vojsko v Bizone. Ko je Upruvda zvedel za pohod barbarov, jo imenoval Azbada za glavnega poveljnika svojih čet.
221.
»Na svoje plačilo!« je zarjul Iztok in udaril. Azbadov šlem je zazeval, roka je spustila meč, ustni pa sta siknili: »Prekleta — Teodora!« Sloveni so doživeli svojo največjo zmago.
na poti do postaje sem med ujetniki že našel oba tovariša iz šole. Z njima sva ostala skupaj tudi ves čas vožnje in njima gre hvala, da sva brez nesreč prišla do Zagreba.«
»Nekaj nad pet sto hrvatskih ujetnikov je prišlo na postajo, kjer je že čakal vlak, sestavljen iz tovornih vagonov. Takoj so nas začeli trpati v vagone in sicer v vsakega po 55 Stali smo drug poleg drugega kakor vžigalice v škatlici. Na lokomotivi je bila nemška straža, ki je imela na strehi montirano strojnico Prav tako jc bila na zadnjem vagonu montirana strojnica, ob kateri je bila zopet nemška straža. Vlak je bil tako zavarovan proti vsakemu presenečenju s strani četnikov. Nam vsem, ki smo se gnetli v vagonih, je postalo kar dvakrat vroče, ko smo začutili prve sunke, s katerimi je lokomotiva potegnila vlak. Vozili smo se domovi Počasi smo lezli ob sunkih vožnje v dve gube, čepeli skoraj drug na drugem in potrpežljivo prenašali vse tegobe neprijetne vožnje. Marsikoga je prijel krč v noge, toda vse to smo radi pretrpeli. Okrog 6 popoldne je prisopihal vlak brez vsake nezgode do Belgrada. Ko smo zlezli iz vagonov, marsikdo ni mogel stopiti na otrpele noge. Pa so se nam hitro omehčale, ko smo zvedeli, da gremo peš v Zemun, kjer nas čaka drug vlak. ki nas potegne naprej. Ko je ob enajstih ponoči v Zemu-nu potegnil vlak, sva že čepela v zaviračevi hišici na tovornem vagonu, v katerem sta bila moja sošolca. Do Slavonskega Broda sva prezebala v hišici, nato pa naju je sošolec povabil v vagon Vagoni so se medtem že nekoliko izpraznili, tako da sva se lahko vlegla in po dveh nočeh zopet prvič nekoliko zaspala. Popoldne smo že prišli v Zagreb. Tu sva vstopila v vlak, ki vozi proti Sloveniji. Na meji je bil zopet strog pregled. Poleg vlaka, s katerim sva se z Janezom pripeljala, je stal vlak, ki je pripeljal Slovence iz Madžarske. Ta je bil že |>regledan in sva smuknila v njega. Z njim sva se pripeljala do Zidanega mosta, odkoder sem odšel z Janezom na njegov dom. Najedel, naspal in preoblekel sem se pri Janezu in naslednji dan mahnil čez hribe proti Črnučam. Ob šestih popoldne, v torek 13. maja sem prišel na čmuče, pa nisem mogel čez most. Šel sem proti Šmarni gori, čez Tacenski most v Št. Vid in prespal noč na nekem kozolcu. Šel sem k prvi zgodnji maši in nato izprosil pri komandi prelaznico do Ljubljane. Tako sem bil v sredo, 14. maja v Ljubljani in doma. Po šestih mesecih sem potrkal na vrata svojih domačih in si mislil: Ljubo doma, kdor ga ima, jaz sem ga zopet našel.«
Kakor Jack London
Naslednika Jacka Londona so le dni odkrili v Združenih ameriških državah. — Je to 29 letni Ralf Huntcr, ki je bil zaradi nekega hudega prestopka zakonov obsojen na 15 let ječe, ki jo prestaja v Walla Wal!n v državi Wa-shington. Nova zvezda ameriškega leposlovja je kakor pristni Jack London začel svojo kariero v ječi. Leta 1938. je izšla njegovn prva novela, ki so jo kritiki jako pohvalili. Zdaj piše dalje in zasluži v ječi s pisanjem do 200 dolarjev na mesec.
Po kratkem trpljenju je umrl, v staroati 76 let, gospod
Anton Omerza
trgovec s čevlji in usnjem v Krškem
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 21. maja 1911, popoldne iz krške bolnišnice.
V L j u b 1 j a n 1, dne 20. maja 1941.
Žalujoče rodbine: Omerza, Tos, Ceraj-Ceri6, Zrimšek.
Credito Itallano
B a n c a
Sede della Societft:
GENOVA
Direzione centrale:
M1LANO
Capitale e riserva:
Lit 623,394.040'—
Sede a Trieste:
Piazza C. Ciano
d 1 Intere
s e
n a z 1 o n a 1 e
T nit« I« operazioni di banca, camblo • bona. Strriil« ipsclsl« por 1« relazionl commsrciali eol!' eateio.
Succursall ln tutta 1' Italia.
I s t i t n t i a s s o c i a t i ed affiliati: Banra Dalmata di sconto: Žara, Spalato, Sebenieo • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunis. • Baneo Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpio, San Paolo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires ecc.
Credito Italiano
Zavod obče narodnega
n a C a | a
Sedež družbe:
GENOVA
Centralna direkcija
M1LANO
Glavnica in rezerva:
Lit. 623,394.040"—
Sedež v Trieste:
Piazza C. Ciano
Val bančni, tečajni ln borni posli. Specilalna služba sa trgovske posle m
inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji.
Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenlk • Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italiana per la Cina: Šangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires itd.
ZAHVALA. Za spremstvo na zadnji poti naše ljubljene tete, gospodične
Ane Jabornegg pl. Altenfels
in za krasno cvrtje izrekam vsem naj prisrčne jšo zahvalo. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 21. t. m. ob sedmih zjutraj v križanski cerkvi.
Ljubljana, dne 20. maja 1941.
Žalujoči ostali.
Mali oglasi
t m,
•fflail
I Sla; tealtovanjakl aaslevse beseda •« ratoaalo
..... "ill
k ertaalk velja vaška »ea t dta Debeletiekaae aaala _ dvojno. NatmaaJU aaeaek ia mmU ar I a* U din. • Mali ari sat m platejeje takel prt earetilo. • Prt erlaslb reUameera leaSeia ae rumu aeokelonaka. I mm viaoka »atltaa mtlee pa t 41«. • b plamena adKorora (lede Milk arfaae* traka orlledlU
ZAHVALA. Vsem, ki ste se udeležili pogreba našo predrage mame, gospe
Marije Schwentner po]. Tebovnih
v Ljubljani, molili zanjo, se jo spominjali s cvetjem ter nam izrazili tolažilno sočutje, se prav iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. zdravnikom, gg. duhovnikom ter čč. sestram usmiljenkam. Naj Bog povrne vsem.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v sredo 21. maja ob 7. uri zjutraj in v cerkvi sv. Cirila in Metoda v petek 23. maja ob 7. uri zjutraj.
Žalujoči: hčerka in sinovi.
Čebelarji!
Osem A—2 panjev močnih čebelnth družin, prazno panje, vse čebelarske potrebščine prodam. Ga-šperin, Sv. Petra nasip 17, II. nadstropje.
Damsko in moško kolo
tovarniško nova, najboljše italijanske znamke, za zelo nizko ceno naprodaj. »Generator delavnica« na Tyrševi 13. (Figovec).
M SUižte §
Dobe:
Pomočnico
v kuhinji alt mlajšo kuharico sprejme Elza Sever, Gosposvetska c. B.
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejmem takoj. Naslov v trafiki na Tyrševl cesti 37e, Ljubljana.

»REAtITETA«
posestna posredovalnica v Ljubljani je eamo » PREŠERNOVI ULICI 84 Nasproti glavne polt* Telefon 44 - 20
Vsako nepremičnino
v Ljubljani ln njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica 64-1, nasproti glavno pošte. Telefon 44-20.
Tretjino hiše
v centru prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »NuJno«-78B8.
Šeststanovanjska hiša
v mestu se proda. Cena 160.000 dtn. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7851.
•J.HTJ. .
za živali
Iščem konja
lisko, pram, na glavi in smrčku ima liso, po hrbtu Ima malo črno črto, zadnje noge ima malo krive, vis. 155/166, z opremo. — Proti nagradi 500 din sporočiti na Franc štupar, Vinkov vrh 5, obč. Dvor prt Žužemberku.
Iščem vola
težkega 670 kg, slmental-ca, visok, z belo glavo, barve Je rdečkasto-pše-nlčne, rogove Ima visoke, malo nazaj zaokrožene, brez žiga, ln dvovprežnl voz, zadnji del pred kratkim nov ln lestve. Sporočiti proti nagradi 1000 dtn na Janez Petrovčlč, Vrz-denec 30, p. Horjul,
1000 dinarjev nagrade
dobi, kdor najde konja z žigom 265, črn, 7 let star. Sporočila na naslov Avgust Samoda, Občiče B, p. Toplice, Dolenjsko.

Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Natek & Mike*
Ljubljana. Franlilkaoska allu
nasproti hotela Union
Zavese
za zatemnitev
praktične in poceni dobavlja
Danilo Puc
tapetnik Slomškova ulica štev. 9.
Vojno škodo
kupujemo tn prodajamo: Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12.

OtMnlo:
Vila - najožji center!
Oddamo celo pritličje za pisarne alt stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prt-lika«-7833.
Iticlo:
Enosobno stanovanje
Išče starejša uradnica. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Upokojenka« št. 7741.
Verski tečaji v Assisiju
»L'Avvenire d'Italia< javlja: Ob tej veliki in veličastni uri domovine, bo p. Gemelli, rektor katoliške univerze, vodil nekaj tečajev mo-

litve in verskega poglabljanja (duhovne vaje) in sicer v Assissiju, v hiši Sv. Srca {S. Cuore), nasproti San Damijana. V tej stavbi je že mno-?o stotin duš iskalo v teh nemirnih časih to-ažbe in miru in okrepitve duhd.
Kateri čas, kot ta, ki zdaj v njem živimo, bi bil bolj potreben duhovnih vaj in molitve? Povsod je videti, kako je človeštvo razdvojeno, kako je ljudem potrebno nekaj, kar drži, česar bi sc oprijeli in bi jim bilo sredi vseh teh grenkob in težkoč v tolažbo. To tolažbo utegnemo zadobjti v poglobitvi duh& v molitvi. (Nato navaja list natančen spored duhovnih vaj, ki se začno 29. maja in se končajo 3. junija t. I.)
Kako ptice spe?
Marsikdo se sprašuje, kako ptice spe. Na splošno pa vsakdo ve, da spe ptice sede na vejah. Zvečer si poiščejo kako vejo, se je oprimejo s kremplji in v vodoravni legi zaspe. Manj znano je, da spe nekatere ptice v visečem položaju, tako da jim visi glava med spanjem navzdol.
Brez posebnega obvestila
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je 15. maja ob pol 3 zjutraj za vedno zapustil kot žrtev nesreče naš dobri mož, očka in brat, gospod
Lludevlt Stauk
višji poštni kontrolor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 21. maja 1941, ob 4 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja.
Sveta maša zadušnica bo brana dne 23. maja ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 20. maja 1941.
Žalujoči:
Katarina, žena; Gvido, 6in; Katica, hčerka — ter sorodstva
Potrti globoke žalosti javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš najboljši mož,
ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod
i Franc Sajovic
trgovec in posestnik
Pogfeb preblagega pokojnika bo v četrtek, dne 22. t. m. ob štirih popoldne izpred hiše žalosti,
Medvode 17, na farno pokopališče v Preski.
Medvode, dne 19. maja 1941.
. It
Žalujoča ž£na Nežika; sinova Franc, Ivan; hčerke: Lojzka poročena Svetina, Anica, Milka poročena Žerovnik, in ostalo sorodstvo.
Green:	21
Luč in tema
Bila je to dvojna vizija svetlobe in sence, katero sem hotel spraviti v eno kolo. In kolikokrat sem se trudil rešiti se teh prikazni, prikazovala se je Mary in tega ni bilo mogoče storiti. Samo Eleonorina prisega pri ujčevem truplu me je pomirila, pri truplu, na katerega sem moral tudi jaz položiti 6voje roke.
Pripravljen na vse težkoče sem šel drugo jutro k Gryceju, trdno odločen, da se ne dam preplašiti od ničesar. Da bi mogel to doseči, sem moral biti čisto hladnokrven in popolnoma miren.
Kmalu sem stal pred Grycejevimi vratmi in potegnil za zvonec. Nek rdečelas dečko je odprl vrata, in ko sem ga vprašal, če je gospod doma, je zmajal z glavo, da nisem vedel, ali je, ali ni doma.
»Moje ime jc Raymond in želim govoriti z gospodom.«
Dečko me je motril, kot bi hotel pregledati vsako žilico na mojem čelu, in nato mi je pokazal vrata nasproti hodnika. Ko sem vstopil v sobo, sem takoj zapazil široka Grycejeva ledja. Nagnjen je bil nad neko starinsko pisalno mizo.
»Vi ste,« se je obrnil, »kakšna čast zamet« Vstal je, zaprl je vratca ogromne peči, ki je zavzemala skoraj pol sobe. »Danes je vlažno itn hladno, kaj ne?«
»Da,« sem odgovoril, gledajoč ga, kakšnega razpoloženja je.
»Sicer pa nimam časa, da bi se pogovarjala o vremenu. Umor.«
»Naravno!« me je prekinil, uprši pogled v strop. »To je zagonetna stvar, ali ne toliko za vas. Vidim, da mi boste nekaj povedali.«
»Seveda,« sem odgovoril, »čeprav vem, da vi tega ne pričakujete. Gospod Gryce, odkar sem vas videl, so se postaivili neki novi nazori o stanoviti
točki krepkega prepričanja. Predmet vašega suma je nedolžna ženska.«
Mislil sem, da ga bom s tem imeoadil, pa seim se silno zmotil.
»To je res ugodno prepričanje,« je dejal, »in ja« vam izrekam priznanje, gospod Raymond!«
To me je razjezilo, pa sem potlačil svojo jezo.
»To moje prepričanje je tako čvrsto, da sem .prišel k vam v imenu pravice in človekoljubja prosit, da opustite vsako preiskavo v tej smeri in da si poiščete gotovejšo smer.«
Ni pokazal prav nič več zanimanja.
»Gospod Gryce,« sem nadaljeval, »Eleonora Leavenvvorth je preplemenito bitje, da bi se smelo uničiti njeno dobro ime. Če mi dovolite, da vas na nekaj opozorim, v svesti sem ad, da se ne boste kesali.«
Nasmejal se je im uprl pogled na naskm'stola.
»Dobro,« je dejal, »jaz sem pripravljen poslušati.«
Potegnil sem beležnico iz žepa in jo položil na mizo.
»Kaj? Opazke?« se je začudil Gryce. »To je zelo negotova politika. Ne pišite nikdar svojih naklepov na papir.«
Nisem se zmenil za te opombe, temveč sem samo nadaljeval:
»Nudila se mi je priložnost proučiti i,n spoznali Eleonoro, kar vam ni znano, gospod Gryce. Našel sem jo v takem položaju, v kakršnem ne morejo biti krivci, pa sem z vso svojo dušo prepričan, da je njena roka ravno tako nedolžna, kakor njeno srce. Mogoče ve kaj natančnejšega o umoru, tega ne oporekam, ker to priča tudi ključ, ki se je dobil pri njej. Ali se sme zato obtožiti, ker taji neke izkaze, na kar jo mogoče sili dolžnost? Saj bomo tudi mi brez nje prišli do crilja.«
»Ali,« je dejal detektiv, »če je prav vse tako, ne smerno spustiti z oči to edino nit, katero smo našli.«
»Nikdar ne boste zvedeli za to, po čemur želite, če boste šli po sledu, ki ga je vam pokazala
Eleonora. Na njo vpliva mož, kateri je mogoče osvojil njeno srce in njeno ljubezen. Poišči mo tega moža, ki je v stanu vplivati na to dekle — in mi bomo imeli moža, katerega iščemo.«
»Hml« je siknil skozi zobe Gryce. »Vi torej nekoga sumničite.«
»Jaz ne navajam nobenega imena; vse, kar želim, je odlok.«
»Želite iz tega slučaja izvesti nekaj posebnega?«
»Seveda.«
Detektiv je samo žvižgal.
»Ali smem vedeti, če hočete izpeljati zadevo na lastno roko, ali ste voljni vzeti na pomoč kakšnega zelo spretnega policaja, katerega vam ponudim?«
»Ničesar drugega ne želim, kakor da ste vi moj tovariš v poslu.«
Porogljivo se je zasmejal.
»In vi se čutite čisto gotovi?« je vprašal.
»Kar se tiče gospodične Leavenworth, da.«
Odgovor mu je ugajal.
»Naprej, da čujem, kaj nameravate.«
Molčal sem, ker načrta si še nisem bil napravil.
»Zdi se mi,« je dejal, »da ste se kot diletant podali na težko nalogo. Bolje bo torej, gospod Ray-mond, da vso zadevo prepustite meni.«
»No — jaz bi rad.«
»Medtem,« me je prekinil, »mi bo prav prišel tudi kak vaš migljaj. Nisem sebičnež, pa rad poslušam tudi mnenja drugih. Zelo dobrodošlo bi mi bilo. da mi poveste, kaj novega ste zvedeli v zadeva.«
»Prav malo novega,« sem začel. »Gre več za nazore kakor za dejanja. Prepričan sem o tem, da Eleonora ni mogla storiti tega zločina in da tudi sodelovala ni pri njem. Tudi sem prepričan, da ona ve za pravega krivca in misli, da je dolžna molčati in tajiti o njem. Ko bi bila onadva vsaj bolje poučena o rodbinskih zadevah!«
»Torej vam ni nič znanega o skrivnosti Leaven-vvothovih?«
»Ni«.«
»Ali ne veste, če ni katera zaljubljena ali celo zaročena?«
»Prav nič ne,« sem dejal začuden, da je uganil moje misli.
»Gospod Raymond, lahko si predstavljate, s kakšnimi težkočami se mora boriti detektiv. Predstavljate si, da ima odprto pot v vse družabne sloje? Motite sel Jaz n. pr. težko igram vlogo boljšega gospoda. Takoj me spoznajo. Vi ste nasprotno rojen kavalir in lahko prosite kako damo za ples, ne da bi zardeli, kajne?« se je nasmejal Gryce.
»Da, in upam ...«
»Vidite, jaz tega ne morem,« me je prekinil.
»Mene ne moti prav nič, če moram iti k najuglednejši dami z zapornim poveljem v žepu, ali v kakem uradnem poslu, pa v rokavicah; kadar pa se moram zahvaljevati na zdravici s čašo šampanjca, takrat nisem vreden počenega groša. Takšni sino končno vsi. Kadar rabimo linega gospoda, ga moramo pač poiskati izven svojih stanovskih krogov.«
Pričel sem slutiti, na kaj meri.
»Ali poznate nekega gospoda po imenu Cla-vering, ki sedaj stanuje v Hoffma»novi hiši?«
»Prav nič.«
»Je zelo fin, izobražen človek. Morda bi se hoteli ž njim seznaniti?«
»Ne morem vam odgovoriti poprej, dokler mi kaj natančnejšega ne poveste o njem,« seni dejal.
»Ni dosti. Henry Clavering stanuje v Hoffman-novi hiši, kakor sem že omenil. Tujec je sicer v mestu, vendar mu isto ni bilo neznano; zabava se, sprehaja, vozi, nikogar ne poseča. Obožava ženske, a se vendar nobeni ne približa, skratka: mož, s katerim bi se bilo vredno seznaniti. Ker pa je zelo ponosen kot pravi Yankee, se mu nisem upal približati.«
»In vi želite?«
»On bi bil izvrsten tovariš v naši zadevi in verujte, da bi bilo dobro skleniti z njim prijateljstvo.«
»Ali...«
Ta tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajati!}: inž. Ježi Sedi!
Urednik; Viktor Čenči«