ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 12. septembra 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 16 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija OB TAKTU BARV XIX | Slovenski dom San Martín Ob taktu barv je edinstveno kulturno do­živetje, ki slavi združitev razlicnih umetni­ških oblik. Letos je združil ustvarjalnost umetnice Regine Truden Leber, ki nam je predstavila „Sotocja“ - Potovanje po sve­ tu ustvarjalnih tehnik in custveno glasbo melodicnega pevca Martina Marolta, v spremstvu klaviaturista Pabla Ocampa. Na tem posebnem veceru so obiskoval­ci imeli priložnost spoznati svet vizualne umetnosti in glasbe v resnicno obogateni združitvi. V soboto, 24. avgusta zvecer, smo v gornji dvorani Doma San Martín zaslišali: POZOR!!! POSLUH!!! in gospod Viktor Leber je povabilgospo Marto Jenko Škulj k odprtju razstave. Gospa Marta je s svojim moduliranim in umirjenim glasom predstavila, na kratko, delo gospe Regine Truden Leber. Povedala nam je: »Regina Truden Leber je navdušena vsestranska ustvarjalka, ki se je posvetila raziskovanju in eksperimentiranju z razlic­nimi tehnikami v svetu umetnosti. Njeno delo obsega širok spekter materia­lov in metod, izbranih zaradi svoje sposob­nosti, zajemanja in manipuliranja svetlobe, teksture in oblike. Na razstavi so predstavljene umetnine, iz­delane v zelo razlicnih tehnikah: keramika, fuzija, klekljane cipke, cianotipija, slikanje na porcelan in steklo. Cianotipija ali modrotisk je starodavna fotografska tehnika; z njo poustvarja ete­ricne podobe v globokih modrih tonih ter z edinstveno natancnostjo delikatno iz­postavi lepoto svetlobe in sence. S fuzijo stekla oblikuje izdelke, ki se poigra­vajo s prosojnostjo, barvami in svetlobo ter se zdi, da pod vplivom razsvetljave oživijo. Keramika ji omogoca raziskovanje teks­tur in oblik, pri cemer združuje estetiko ter krhkost in trdoto materiala. Po drugi strani pa ji slikanje na porcelan in steklo omogoca raziskovanje sijoce, pro­sojne površine in ustvarjanje vizualno pri­vlacnih del. Pri klekljani cipki ne dokaže le svoje spret­nosti v tehniki, temvec tudi potrpežljivost in pozornost do podrobnosti, pri cemer ustvarja vzorce zapletene nežnosti. Njena radovednost in želja po raziskova­nju z razlicnimi tehnikami in materiali se odražata v vsaki mojstrovini na tej razstavi. Regina nas vabi, da se potopimo v ta svet svetlobe in tekstur, kjer vsak razstavek pri­poveduje zgodbo o raziskovanju, odkriva­nju in lepoti.« Cianotipijo je leta 1842 odkril britanski znanstvenik Sir John Herschel. Ni le vizualno impresivna tehnika, temvec tudi raziskovanje odnosa med svetlobo, casom in kemijo. Gre za proces, ki vabi k raziskovanju, umetniku pa omogoca igro z oblikami, sencami in tekstu­rami za ustvarjanje evokativnih del. Vitrofuzija je umetniška in obrtna tehni­ka, ki vkljucuje taljenje stekla pri visokih temperaturah za ustvarjanje umetniških del. Rezultat je kos stekla z živahno meša­nico barv in tekstur, ki na edinstvene naci­ne odbija in lomi svetlobo. Ustvarjanje keramike se zacne z izbiro osnovnega materiala, to je glina, ki jo pregne­temo in oblikujemo z rokami ali s posebnimi orodji, da ji damo želeno obliko. To je proces, ki zahteva potrpežljivost in natancnost, saj vsak detajl vpliva na koncni videz izdelka. Slikanje na porcelan in steklo je tehnika, ki omogoca ustvarjanje okrasnih in funkci­onalnih del z uporabo posebnih barv, zdru­žljivih s temi materiali. Ta tehnika se odli­kuje po svoji lepoti, nežnosti in možnosti personalizacije izdelkov. Umetnik lahko izrazi svojo ustvarjalnost in doda vsakemu kosu edinstven pecat. Slikanje na porcelan in steklo je trajno delo, saj barve, ko se za­pecejo, postanejo odporne na obrabo in ohranijo svojo živahnost skozi cas. Klekljane cipke so tradicionalna tekstilna vešcina, pri kateri s prepletanjem niti, na­vitih na klekljnih, nastajajo dekorativni in podrobno izoblikovani motivi. Ta umetnost je že stoletja cenjena zaradi svoje lepote in zapletenosti vzorcev. Cenjena je ne le zara­di svoje estetike, temvec tudi zaradi boga­te zgodovine in predanosti, ki jo zahteva. Vsaka cipka je rezultat skrbnega dela, ki ustvarja unikate. Predstavitev je bila vrhunska in elegan­tna, na 18, belo prebarvanih panojih so visele cianotipije in klekljane cipke, na pogrnjenih mizicah smo si pa lahko ogle­dali kose stekla z živahno mešanico barv in tekstur, keramicne izdelke in poslikane uni­kate poreclana in stekla. Ko smo se preselili v spodnjo dvorano za glasbeni del programa, so nas sanmar­tincani znova presenetili. Pred odrom so nas cakale, v malo osvetljenem prosto­ru, pogrnjene mize s prižganimi sveckami postavljene v steklene kozarcke. Med spre­hodom do dvorane smo pa izvedeli da je na razpolago golaž s špecli, pijaca, štrudelj, drobno pecivo in kava ali caj. Nekaj casa kasneje je stopila na oder sku­pina Mucacas, pod vodstvom Ariane Žigart in nam v spremstvu Tonija Podržaja z kita­ro, zapela: Canción del jardinero – M.E. Walsh (arreglo Nestor Zadoff), Alfonsina y el mar – A. Ramirez y F. Luna (arreglo Vivi­an Tabbush) ter V Žirovnici – A. Mežek. Po mocnem aplavzu je gospod Viktor Leber predstavil našega gostujocega pev­ca Martina Marolta in klaviaturista Pabla Ocampa s sledecimi besedami: »Danes nas obiskuje argentinski pevec slovenskega rodu, izjemno karizmaticen clan Slomškovega doma v Ramos Mejíi. Svoj glas trenira že vec kot 10 let, obenem pa bo kmalu diplomiral kot industrijski in­ ženir. Želimo mu veliko srece pri zagovoru diplome. Spremlja ga njegov prijatelj Pablo Ocam­po, pianist, ki zakljucuje študij na šoli Ma­rechal. Seveda tudi njemu želimo veliko srece pri zadnjih izpitih. Oba sta clana skupine Km43, ki združuje cumbio in cuarteto, kar ustvarja svežo in plesno mešanico. Kot da vse to ni dovolj, sta zacela skupen projekt, kjer izvajata klasike rocka, džeza, narodne glasbe in celo tanga. « Zapela sta nam: • She • Can’t take my eyes off of you • Tears in heaven • Cristal • Tango “NADA” Mariano Moresa, katerega je zapel s svojo mamo Lili Bo­hinc. • Always on my mind • Asignatura pendiente • Entra en mi vida • The way you look tonight • You are so beautiful • Just the way you are S tem smo zakljucili bogati kulturni vecer a v naših oceh so ostale natisnjene barve in teksture in v naših ušesih smo odnesli po­snete akorde, istocasno smo pa razmišljali s cim nas bodo presenetili prihodnje leto. Najlepša HVALA! vsakemu ki je na kakr­šenkoli nacin delal ali pomagal za tako us­pešen vecer. Lucka Makek OBCNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA V petek, 2. avgusta 2024 zvecer, se je v Slo­venski hiši vršil redni obcni zbor društva Ze­dinjena. Slovenija, 77. po vrsti. Zaceli smo ga s sveto mašo, ki jo je daroval v cerkvi Marije Poma­gaj gospod Robert Brest. Prosili smo za žive in umrle clane društva in skupnosti. Sodelo­vali so pri maši odborniki ZS in se zahvaluje­mo Metki Malovrh za orglanje in petje. Po koncani sv. maši so sledila opravila obc­nega zbora. Predsednik društva, inž. Jure Komar, je poz­dravil navzoce in dolocil, da je bil obcni zbor pravilno sklican. Zaradi raznih razlogov je bil sklican par mesecev pozneje. Predsednik in odborniki so prebrali poroci­la o svojem delu v zadnji poslovni dobi, nato jih je na podlagi porocila nadzornikov zbor potrdil in z razrešnico odobril delo odbora. Predsednik društva je nadalje povedal, da so se vkljucili v novi odbor nova imena, in glede na pomankanje kandidata za zamenja­vo predsednika, je bilo dogovorjeno, da Jure Komar pokriva ta novi mandat. Komar Jure je izjavil, da sprejme to odgo­vornost le za to zadnjo poslovno dobo, in prosil naj se v tem casu dobijo nove moci za prihodnje vodstvo Zedinjene Slovenije. Odbor za naslednjo dobo in ki bo potrjen na naslednji seji ga sestavljajo: Predsednik: Komar Jure Podpredsednika: Magister Albin in Godec Štefan Tajnik: Groznik Karel Blagajnicarka: Urbancic Veronika Gospodar: Golob Andrej Šolska referentka: Servin Cec Luciana Duhovni vodja: c. g. Cukjati Franci Odborniki: Oblak Mirjam Boltežar Marjan Šuc Alexander Škulj Marko Grbec Kristina Križ Martin Kastelic Tomy Selan Marko Nadzorni odbor: Kenda Edvard in Dobovšek Maria Andrea. S tem je bil dnevni red obcnega zbora izcr­pan in predsednik Komar se je znova zahvalil odbornikom za sprejete odgovornosti, cla­nom društva pa za podporo in sodelovanje ter zakljucil letošnji obcni zbor društva Zedi­njena Slovenija. Zedinjena Slovenija MLADINSKI DAN V CARAPACHAY-U Po mnogih letih je slovenska mladina v Ca­rapachayu 17.avgusta praznovala mladinski dan. Priprava se je zacela že mesece pred mla­dinskem dnevom. Kot mnogi veste, ti do­godki zahtevajo veliko dela in truda. Za nas je bila priprava tega dogodka ucna vzgoja. So bili trenutki, ko smo bili na tem da obu­pamo, a ravno takrat so se izkazale kvalitete te skupine mladih. Skupaj smo ucinkovito delovali kot ekipa in premagovali ovire. Us­pelo nam je! Doživeli smo prelepi mladinski dan. Sprejeli smo z veseljem vse, ki so se nam pridružili na tem mladinskem dnevu, sicer uživali dan in vecer z nami. Tisti dan zjutraj, kot ponosni in hvaležni sinovi dveh domovin, smo dvignili argen­tinsko in slovensko zastavo ter zapeli obe narodni himni. Pisalo se je leto 2006 … Gospod Jože Ko­peinig je na duhovnih vajah v Tinjah enega od župnikov prosil, naj med svojimi prijate­lji duhovniki v ljubljanski nadškofiji poišce oktet dobrih pevcev, ki bi bili pripravljeni zapeti nekaj pesmi ob obletnici Sodalitete, zveze koroških duhovnikov. Poklical je ene­ga izmed znancev, ta je poklical druge, ki jih je osebno poznal, ali pa se je slišalo, da so blagoslovljeni z darom lepega glasu. Tisti prvi nastop je že zdavnaj minil … Z njim pa tudi naših sedemnajst let. Postali smo skupina. Lepše v Cerkvi temu recemo – obcestvo. Kar bratje. Najprej oktet, nato celo nonet. Nismo niti ne želimo biti glas­beni profesionalci. Želimo pricevati za Boga z darovi, ki nam jih je zaupal. Preprosto jih vpletamo v bogastvo cerkvene in narodne glasbe. Ob delu na župnijah ali v drugih službah Cerkve, ki je vcasih neizprosno. Za dobrodošlico prvim ekipam in spre­mljevalcem smo ponudili caj in roglicke. Ob deseti uri smo zaceli s tekmovanjem v odbojki. Tekmovale so fantovske in de­kliške ekipe ki so se vpisale za turnir, ki šte­je tocke za pokal Centrale SFZ-SDO. Mladi, ki niso igrali odbojke, so imeli na razpolago namizni tenis, metegol in razne namizne igre. Za opoldan smo pripravili hamburgerje in domace pecivo. Pri tem se zahvaljujemo fantom in dekletom drugih domov, ki so nam pomagali. Cutili smo moc za nadalje­vati delo in trud naših dedov. Prvo mesto na turnirju odbojke sta osvojili ekipi iz Ramosa (SFZ) in iz San Justa (SDO). Po koncanem turnirju smo se združi­li v dvorani za kulturni program. Kulturni program se je zacel z nagovorom Mihaele Hanjže in nato predsednika centralne mla­dinske organizacije, Nikota Oblaka. Nato se je zacela predstavitev sketcha navdihanega na tematiko mladinskega dneva »Mladi v grajenju«. Skupaj smo uživali in se smejali v prijateljskem vzdušju. Po programu je Cecilia Vazquez izrocila pokala zmagovalnim ekipam. Prav tako smo z darilom priznali najboljše igralce dneva: Leila Erjavec in Ivan Urbancic. Nadaljevali smo s prosto zabavo. Ime­li smo na razpolago golaž, hamburgerje, pecivo in okusne pijace. Predstavila se je skupina KM43, ki nas je spravila v še boljšo voljo. Zagotovimo, da smo mladinski dan zakljucili s plesom in veseljem. Zato so naše srede zvecer tudi žrtev. Potem je treba priti še domov … Mnogi pozno. A ce veš, da bo ta žrtev nekomu morda v bla­goslov, ni vec neprijetna. Ker te nihce ne sili, da jo narediš, ampak jo sam izbereš. In tako smo ob prepevanju po slovenskih župnijah spoznali še misije v Evropi, Zdru­ženih državah Amerike, Avstraliji … Nepo­zabni trenutki! Ko se hvaležno oziramo nazaj na prehoje­no in prepeto pot, moramo res reci en velik Bog lonaj Njemu, ki nas spremlja in blagos­lavlja. Prvo zahvalo pa si pravzaprav zasluži prof. Damijana Božic Mocnik, naša ume­tniška vodja, za zvestobo, potrpežljivost in razumevanje. Naša davna želja je tlela dolgo casa … Da bi nekoc lahko obiskali tudi naše rojake v Argen­tini. Hvaležni smo za povabilo in za priložnost, da smemo svoje duhovništvo in svoje talente predstaviti tudi v naših slovenskih domovih v Buenos Airesu, Barilocah in Mendozi ob naši turneji po Argentini, od 6. do 20. novembra. Se veselimo snidenja! V Duhovniškem oktetu (nonetu) Oremus pojejo: • 1. tenor: Andrej Župan (župnik, Rado­vljica) in Sebastjan Likar (župnik, Ljublja­na Ježica), • 2. tenor: Marko Cižman (kaplan, Zavod sv. Stanislava), Janez Avsenik (župnik, Ig in Golo) in Gašper Mauko (župnik, Brez­nica), • 1. bas: Matevž Mehle (Katoliška mla­dina) in Bogdan Oražem (župnik, Polhov Gradec), • 2. bas: Marjan Lampret (župnik, Trata – Gorenja vas, Leskovica, Stara in Nova Ose­ lica) in Janez Rihtaršic (župnik, Šentjernej). ODTISI 3 - 2024 DR. EDO ŠKULJ Vedno se mi pojavijo v spominu besede Adro­guejcana Eda, ko je ob neki slovesnosti izja­vil, da je tedanja povojna ljubljanska škofija bila tako »bogata« v kadrovski strukturi, da je zmogla voditi kar dve teološki fakulteti, dve semenišci: eno v Ljubljani, drugo v begun­stvu in nato v izseljenstvu. Ta je po prvem pristanku v San Luisu, nato pa v Adrogueju usposobila vec desetin duhovnikov, ki so svo­je poslanstvo zavzeto razdajali Slovencem v Argentini in v izseljenstvu, pa tudi med Argen­tinci ali drugod po svetu. Mednje spada dr. Edo Škulj, ki je kot zadnji (skupaj z Marjanom Becanom) iz tega adroguejskega semenišca bil posvecen 18. decembra 1965. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman pa ni samo ocetovsko skrbel za to semenišce, am­pak je ustanovil – tudi tam, v Adrogueju – za­vod za slovenske fante, da bi lahko pridobili gimnazijsko izobrazbo in utrdili slovenski duh. Po zgledu dr. Antona Bonaventure Jeglica, Ro­žmanovega predhodnika, je bil imenovan Ško­fov zavod v Adrogueju, po Rožmanovi smrti pa bil »prekršcen« v Rožmanov zavod. Beseda »zavodar« ni zadosti tocno oprede­ljevala teh gojencev. Zavodarji so bili predvsemtisti, ki so obiskovali one prve v Šentvidu. Zavo­darji so bili tudi tisti, ki so se šolali v Baragovem misionišcu v Slovenski vasi, zato smo se oprijeli vzdevka Adroguejcani. Med njimi je bil tudi Edo Škulj in njegova dvabrata. Že takrat, kot srednješolec in nato bogo­slovec, je skrbel za petje in zborovske tocke, ki so jih gojenci predstavili publiki na vsakoletni zavodski akademiji. Kolegi Adroguejcani so ga spremljali na njegovi novi maši, pešcica njih ga je spremila na ljubljanske Žale in ga pokopala med pokojne duhovnike ljubljanske nadškofije. Predstavnik sorodnikov je povedal, da je imel Edo konceptualne in kratke pridige, zato naj bo tudi ta spomin kratek: Dragi Edo: v zavodu si vodil in dirigiral zavod­ski zborcek. Posreduj, da pridemo na nebeški kor, da bomo pod tvojo taktirko Adroguejcani prepevali v Božjo slavo. GB, tudi Adroguejcan OKTET OREMUS BO OBISKAL ARGENTINO DOBRODOŠLI DOMA 2024 Zastopnika Slovencev v Argentini v Svetu vlade za Slovence po svetu sta obiskala poslanko Suzano Lep Šimenko, predse­dnico Komisije za odnose s Slovenci v za­mejstvu in po svetu SLOVENCI V ARGENTINI smo bili prisotni na dogodkih v Sloveniji. V zadnjih dneh meseca junija vsakega leta se v Sloveniji vrstijo dogodki, povezani s Slovenci po svetu. Tudi mi, argentinski Slo­venci, smo vedno prisotni z našo besedo in nastopi! VSESLOVENSKO SRECANJE V DRŽAVNEM ZBORU Že 20. po vrsti, potekalo je v veliki dvora­ni Državnega zbora. Letošnje geslo je bilo: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu -no­silci prihodnosti slovenstva zunaj meja do­movine« Srecanje je zacelo ob 10. s petjem Zdravljice, sledili so pozdravi organizatorjev in prisotnih državnih predstavnikov: Danijel Krivec, pod­predsednik Državnega zbora, Matej Arcon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Suzana Lep Šimenko, predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je med drugim dejala: »Zasluge za ohranja­nje slovenstva in ljubezni do domovine med generacijami Slovencev, rojenih zunaj meja naše domovine, gredo nedvomno njihovim predhodnikom. Posameznikom, ki navkljub fizicni razdalji nikoli niso pozabili svojih kore­nin, jezika in kulture in ki to bogastvo še danes prenašajo na svoje zanamce, v mocni želji, da slovenstvo nikoli ne bo zamrlo.” Pri tem uvodnem delu je bila prisotna naša RAST 53, ki so bili deležni toplega pozdrava organizatorjev in prisotnih. Našo skupnost so zastopali še Marjana Pirc in Damijan Ahlin, ter clana Sveta vlade za Slovence po svetu Maria­na Poznic in Marko Selan. Skozi ves dan pa je bila na ogled tudi likovna razstava SKA. Sledile so razprave vabljenih govorcev, nato pa še gostov, med katerimi so bili tudi “ar­ gentinski” prispevki. Med temi je posebno izstopal videoposnetek slovenske mladine v Argentini, v katero so v malo vec kot 10 mi­nutah izjemno lepo opisali zgodovino in se­danjost mladih v naši skupnosti. Posnetek si lahko ogledate tukaj: Predsednik Slovenske kulturne akcije Da­mijan Ahlin je pod naslovom “Bratje naj dr­žijo skupaj, da bo trden njih obstoj!” opisal delovanje SKA, v popoldanskem delu je pa Mariana Poznic poudarila delo naših mladih v prispevku z naslovom “Biti Slovenec, izziv za mlade v Argentini”. Vseslovensko srecanje v Državnem zboru se je letos vršilo že dvajsetic in nudi lep okvir za srecanje Slovencev iz vseh koncev sveta ter konkretno priložnost, da o svojem življenju in tudi potrebah povemo slovenskim poslancem, ki odlocajo o zakonih za slovensko državo. Se­veda bi želeli, da se vec poslancev udeleži teh srecanj, da bi se bolje seznanili z življenjem Slo­vencev, ki žive zunaj meja domovine. SEJA SVETA VLADE ZA SLOVENCE PO SVETU V torek, 2. julija, je v popoldanskih urah po­tekala seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Slovence, živece v Argentini, sta zastopala Mariana Poznic in Marko Selan. Clani Sveta so predstavniki slovenskih skup­nosti iz zdomstva ter izseljenstva, predstav­niki slovenskih organizacij, ki delujejo na podrocju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Svetu predseduje predsednik Vlade Repu­blike Slovenije, dr. Robert Golob, ki je vodil srecanje ob sodelovanju ministra za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu Mateja Arcona. Clani Sveta so predsedniku in drugim za­stopnikom Vlade porocali o življenju skup­nosti, ki jih zastopajo, osrednja pozornost pa je bila tokrat namenjena oblikovanju ukre­pov za vracanje v Slovenijo. DOBRODOŠLI DOMA Srecanje je letos potekalo v organizacije Slovenske izseljenske matice, vršilo se je v Celju v soboto, 29. junija. Raznoliki kulturni program je vseboval predstavitev knjige, ogled filma ter nastope slovenskih skupin iz razlicnih koncev sveta. Argentino je, kot vrsto let, zastopala skupi­na RAST 53, predstavili so program v besedi, plesu in pesmi. Nastop je navdušil publiko, med katero je bilo res veliko število argentin­skih Slovencev -takih, ki so bili na kratkem potovanju pa tudi tistih, ki so se v zadnjih le­tih preselili v Slovenijo. Mocne aplavze so želi tudi fantje skupine Ostanki, ki so zaigrali in zapeli tri pesmi. DOBRODOŠLI DOMA 2024 na Krekov trg, Celje TABOR DRUŠTVA SVS 30. tabor Slovencev po svetu je potekal v nedeljo, 7. julija, v prostorih Zavoda sv. Sta­nislava v Ljubljani. Po sveti maši, ki jo je daroval škof dr. An­ton Jamnik, ter pozdravih državne sekretarke Vesne Humar in predsednika društva SVS, Uro­ša Zorna, je skupina potomcev Slovencev, ki so se v zadnjih letih priselili v Slovenijo, v okrogli mizi razpravljala o svojih izkušnjah. Pogovor je vodil Federico Potocnik, sodelovali pa so Mari­ja Voglar iz Venezuele ter Tatiana Marušic, Na­tasha Urbancic in dr. Andrej Fink iz Argentine. Po nastopih skupin RAST 53 ter plesnega an­sambla Triglav iz Winnipega, Kanada, je sledi­lo druženje v prostorih Zavoda. MP NEKAJ UTRINKOV ZA POBITE SLOVENCE CRNA MAŠA MISSA PRO DEFUNCTIS SANCTUS, SANCTUS, SANCTUS, DEUS SABAOTH! Svet! Svet! Svet Si, Gospod, Bog vojnih trum! Kot binkoštni ognjeni šum buci cez nebesa prostrana: H o s a n a ! Pojó nadangeli, kerubini in serafini - za njimi vsa angelska krdela, razsejana v deveterih pisanih lokih po vseh obokih brezmejnih prostorov ­ o devetero pojocih angelskih korov! ­kot po notah se spreletavajo po lestvici glasov krilatci božji, cvrkutajoc kot pticice - lastovicice ­v jatah lete milijoni za milijonom, z mogocnim pišom kot z godbo valov se zaganjajoc z najvišjim vzponom - o angelski buceci Ocean! ­ v edini pristan vrh neba: tam se nadangelov glas kot na krilih vzravná, tresoc se na grla najvišji struni zlati ­ na njega višini se uravnajo vsi glasovi krilati in so ena struna, od enega zaleta vzvalovana: H o s a n a ! O devetero angelskih vrst, na vsa glasbila svirajocih! Ob strune harf se zadevajo róke s tenkimi prsti ­narahlo kot da brenkajo na svoje zlatozvenece láse, tamburine tresó nad glavámi kot veje glasov cvetocih, da se usipljejo zvoki kot pojoci brsti; loki lete cez strune kot konjickov vesela kavalkada; iz napetih angelskih licec v pišcali pesem rase, širi se in veca v tisocerih orgelj bucanje; na pauke udarjajo kot na prepone najlepše sanje, bobni bobné, kot da je na pohodu vsa nebeška armada; iz ozke trombe zlat zvok s tenkim curkom pada; iz tisoc tromb hudournik se lije v potokih, iz milijonov že slap buci, grmec v vseh zvokih, a udarjajoc z enim samim valom kot pozavna kovana: H o s a n a ! Visoko góri pri Luci Vrelišcu pojó mogocno preroki bradati iz starega zakóna: vsi v nebeškem blišcu, strméc proti Središcu, kamor leté vsi zvoki krilati. Tam vidim svojega patrona svetega Jeremijo, ki vcasih žalostinke izgnancev pel je, zdaj pa se v pevanju hvalospevov razvnel je, kot da nikdar ni bil ob vodáh Babilóna ­njegova harfa je v en sam veseli glas ubrana: H o s a n a ! Ob njih dvanajst apostolov, božjega kra­ljestva stebróv, vsak s svojim mucilom kakor na vatikanski fasadi, s povelicanimi telesi, vecno mládi, prepevajoci sveti spev, tako star in vecno nov! Med njimi in ob njih štirje Evangelisti s clovekom, orlom, volom, levom, z odprtimi knjigami in gosjimi peresi, s srednjeveško poslikanimi pergamentnimi listi, strmec s svetim spevom v Zadnjo Luc kot soncnice s široko odprtimi ocesi ­v znamenja izpolnjena, po njih prerokovana: H o s a n a ! Pod njimi na lokih ogromnega stopnišca pojó svetniki božji in svetnice, ceznje se lije slap silnega svetlobnega vrišca, presojna telesa sama lo luci gorišca, kot majhno sonce je vsako njih lice in takšen sijaj zlate krone jih ozarja, da jih ne bi spoznal, ce ne bi vedel iz kole­darja, da so to papeži, škofje, opati, sveceniki, spoznavalci božji, cerkveni uceniki, menihi in nune, ustanovitelji samostanov, sveti misijonarji za spreobrnitev poganov; cesarji in cesarice, kralji in kraljice, svete žené in vdove in ciste device, delavci skromni in bogoljubni kmeti, grešnice in grešniki, v plašc spokornosti odeti, vedoželjni dijaki... o vsi Vsi Sveti! A najbolj žare se mucenice in muceniki: njih kri prelita gori kot rubin v zlati kroni, pod katero - kot pod vencem cvetocim - jim glava kloni s pogledom na roke, držece zelene palme, a ustnice pojo jim zmagoslavne psalme, kot angelski šum buci vseh svetnikov poljana: H o s a n a ! Vsi angeli in vsi svetniki, vsa zmagoslavna nebesa pojo z velicastnimi vzkliki, da se svod neba in tecaj zemljé stresa od božje slave ­ o petje, ki ga ne dojema cloveški sluh, godba nebeške blešcave: le blažencev sveta lica morejo peti, zroc v vis, kjer sklepa róke MARIJA Nebes Kraljica: sedem zvezdá jo ovija, pripetih na najvišje loke, in nje sama Zvezda Danica, segajoca v mavricasti svod, kjer žari Sonce sonc - skrivnostni Trikot: PRESVETA TROJICA BOG OCE, BOG IN, BOG SVETI DUH... Sanctus! Sanctus! Sanctus! Deus Sabaoth! Hosana! Hosana in excelsis! Hosana!! Mašnik Kvišku srca k nebeškemu svodu! Strežnik Imamo jih pri Gospodu! Recitativ Videnja Nebeški vojskovodja sveti Mihael prihaja z vetrinjskimi vojšcaki iz slovenskih dežel, sveti Peter odpre jim vrata z nebeškimi kljuci: skozi plamenec slavolok se vstopijo v božje lúci, z vso težo padejo na oslepelo lice, obsejani od cudežno-svete bliskavice; vstanejo, zazró se v Oko Vecni Blešcavi in takoj slovensko pripojo k Božji Slavi: Svet! Svet! Svet! Bog vojnih cet! Hosana na višavi! Obstali so v podnožju božjega prestola, obdala jim glavé je zlata aureola, telesa v blesk so cist se jim prelila odeta v bela, soncna oblacila, iz vsake rane tece vir blestenja in zrak je poln rožnega dehtenja, iz vsake rane raste cvetje belo, telo razbito se je razcvetelo; ah, kdo bi mislil - tam trohné v globéli, A tu v tem svitu spet so celi... celi! Ah, tam so strti, ožgani, nemi, slepi ­a tu so cudežno, precudo lepi! Pojó, kot da jezikov niso jim izdrli! Vzravnani, kot da niso hrbtenic jim strli! Tu dvanajst tisoc fantov v mladoletju, kot jih je Janez videl v Razodetju, za svetim Mihaelom stoje v vrsti, kot beli razcveteli rožni brsti, lije se nanje Luci lesketanje, svetál je bolj, cim vec prejel kdo ran je... Nadangel sveti - sam samó blešcava ­v redove po vojaško jih uravnava ­ in na povelje - ozro se na oboke, in na povelje - izprožijo vsi roke: KRISTUS SAM se skloni s svetim bliskom, v dlan vsakemu dá palmo s sladkim stiskom! A v drugo Angeli delé jim pladnje, polagajoc njih vidne muke nadnje... Nebo zavriska s slednjega jim svoda: Blagoslovljen, ki stopa pred Gospoda! Blagoslovljéni! O blagoslovljéni! Benedictus, in Nomine Domini, veni! S palmo nad srcem in pladnjem v roki se slovenski muceniki razpostavijo pod oboki, kamor jim pokažejo prostor Angeli - glasniki ­ in s castno ceto vetrinjsko pomnožé se vrste Slovencev, pobitih zverin­sko, visoko na lokih stiskajoc k prsim svoja mucila na pladnjih kot nebeško kolajno spominsko: klešce, lopate, rovnice, šila; nože, bajonete, sekire-mesarice, plenkace, rezila, kline, vil roglje, kládiva, srpe, kole, žebljicasto kapo, samokrese, puške, bice, okove, plinske tube z znamko “Gestapo”, patrone, bombe, dumdum krogle, ricinovo olje, strupeno sol; zmaje z odprtimi žreli, gade, jamske modrase, škorpijone z jedovitimi želi, mrcesa, ki jih brezno pase; in cudno iznakažene dele telesa: odsekane glave, oci izkljuvane, od kapelj vodé preluknjane crepinje, cepljene crne neozdravljive rane, iztrgane roke, nogé, od stiskov sinje, izrezane prsi, narezana uljesa, odrezane ude, nosove in ušesa, žive kože meh, skalp s teména, izdrto srcé, rebra, iz kože jermena, drob iz teles, navijan na vreténa, milo iz cloveške masti, dišece kot roža, boben, na njem napeta cloveška koža... ali pa jim za hrbtom stoji kol, vešala, s katerih visi še vrv, navzkrižen križ, drevo, grmada drv, žerjavica s kostmi - cloveško oglje, presušeno telo - izlakotnelo okostje, zobcasta zasliševalna nateza, reflektor, ki z lucjo možgane razkraja, budilka, ki muci s tem, da zastaja, precke iz razbeljenega železa, po katerih je krvavo plesalo, od žebljev preluknjano stopalo, plošca, v njo zabita ost ob ost je, cel trak potronov iz mitraljeza, ognjena pec nalik krematorja, in kamen, o, skala, ki je brezna zaprla in pokopala telesa v srce pogorja!... Tako zdaj stoje v nebeških krogih ban slovenski, župani, veljaki in vojšcaki, zdravniki, sodniki, srenjski ocetje ubogih, župniki, kaplani, menihi in bogoslovci, pesniki, pisarji, profesorji, akademiki in dijaki, uradniki, krcmarji, delavci, trgovci, kocarji, dninarji, mali in veliki kmetje, fantje in dekleta, matere in ocetje, žené in otroci... hej, samo palmovo cvetje in vrisk in radost in nebeško zavzetje ­ Z Angeli se združijo v slovensko petje pesmi, ki jim je iz svete maše znana: H o s a n a ! S v e t ! S v e t ! S v e t ! B o g v o j n i h c e t! Angeli tresejo zvoncke cimbal in vse tambu­rine, - Nadaljuje na 5. stran ZA POBITE SLOVENCE - Iz 4. stran zvoke kot rožne cvete svetel veter žene v višine, stiskajo vriskajoce zvoke violinam iz najviš­jih leg, brenkajo na vse strune harf, kitar in bracev, z vso sapo pihajo v pišcali, da veje cez sveti breg bucec vihar kot orgle, ki vse so registre odprle, udarjajo s ploskom zlatim ob zvenece cinele, na pauke in bobne spušcajo vso težo tolka­cev, da prevpijejo petje devetero angelskih korov, petje krilatih glasóv - altov in sopranov. petje svetnikov - basov in tenorov ­ o petje vseh Angelov in vseh svetnikov-ne­bešcanov: kot potop ga zalijejo trombe z gromovitimi tuši, pred velicastnostjo vecnih hipov se slednje koleno ruši, slednja mišica glasilk napenja se in poneiz­merja, vso silo glasu k Prestolu usmerja, kjer sedi JAGNJE ZAKLANO z zmagovito zastavo. O, vse nebo zagori v Slavitev v bucecih požarjih in v trepetajocih sunkih in silovitih viharjih se žene k Njemu src pojocih plamen: Amen! Hvalo in Modrost in Slavo in Moc in Cast in Oblast našemu Bogu v vecno veljavo! Amen! Božja Slava grmi po vsem nebeškem svodu. Na zemljo pada petje svetih trum kot angelom iz tromb zveneci posevi, naš hram je napolnil sveti šum ­cujte: med oboki ladje se tresó odmevi... glejte: Marija Brezjanska v oltarju, pojoc se smehlja k nebeškemu viharju ­ o beli... neskoncno beli glas... Mašnik O, naj tudi jaz ujamem se v zvenenje nebeškega akorda: Sursum corda! Vsi Imamo jih pri Gospodu! Zapojmo tudi mi hvalnice s svetniki, z angeli in nadangeli, z gospodstvi in prestoli, z vso množico vojske nebeške, ki prepeva­joc moli... pridružimo se njihovemu velícanju s svojimi vzkliki: Svet! Svet! Svet Si, Gospod, Bog vojnih trum! Sprejel Si vetrinjska krdela v Svoja pridvorja izbrana in povelical njih smrti, dvignjene breznom iz žrela: O, vladaj z njimi slovenski rod! Naj polna bo Tvoje Slave slovenska dežela, zdaj po Satanu razdejana! Svet! Svet!! Svet!!! HOSANA! HOSANA!! HOSANA!!! SKODELICA LITERATURE ZA LEPŠI DAN S projektom Skodelica literature za lepši jevih besedil, ki se pod okriljem Turisticnega dan smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika zace-društva Blagajana in podporo Cankarjeve li v »koronskem« letu 2020. Omogociti smo knjižnice Vrhnika od septembra 2016 dalje želeli stik z literaturo in promovirati branje vsako sredo srecujejo v Mocilniku in prebira­tudi v casu, ko smo bile knjižnice zaprte za-jo Cankarjeva besedila in o njem. radi epidemije. Osnovna ideja projekta je, Sodelovalo je vec kot 50 oseb, nekateri da z branjem iz razlicnih del polepšamo dan tudi veckrat: zaposleni v CKV: Nika Škvarc, socloveku. Obenem želimo k branju povabiti Niko Nikolcic, Barbara Kuzmic, Sonja Žakelj, vse, saj vemo, da branje spodbuja razmišlja-Ema Križic, Jelena Cvetkovic, Zdenka Obal, nje, krepi znanje, spomin in koncentracijo, Nataša Oblak Japelj; Bralci Cankarjevih bese­pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres. dil: Mirjam Suhadolnik, Bor Mesec, Terezija Želimo si, da bi brale vse generacije, da bi si Nikolcic, Marjana Vrhovnik, Lidija Golc, Ema ljudje knjige izposojali v knjižnicah in jih ku-Gorican, Slavi Štirn, Lado Horvat, Janez Ga­povali. Saj veste, že Tone Pavcek je rekel, »Ce rafolj, Andrej Kos, Primož Sark, Janez Tomšic ne bomo brali, nas bo pobralo.« S knjigami in Marija Iskrenovic. Projekt so podprle ob­lahko v enem dnevu prepotujemo ves svet, cine: Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer spoznamo zgodovino nekega naroda, nove ter Mladinska knjiga Založba. Sodelovali so kulture in obicaje; se ucimo novih jezikov ali tudi: mag. Tatjana Oblak Milcinski, Apoloni­beremo kar tako, za zabavo ali da preženemo ja Klancar, Ksenija Bažon, Dragica Krašovec, dolgcas in osamljenost. Iz kateregakoli razlo-Matija Gogala, Jožica Rupar, Ljubica Dolnicar, ga že beremo, pomembno je, da beremo! Mihael Naglic, Andrej Grampovcan, Marje- Takratna sodelavka Nika Škvarc je za cas od ta Debevec, Miran Setnikar, Damjana Rožic, 8.9. do 9.10.2020 izbrala in pripravila 23 po-Ivica Rajkovic, Eva Beranek, Klara Matkovic, snetkov. Zabeleženih je bilo 4.165 ogledov. Bina Fefer, Flora Drobnic, Iza Zrnec, Gaja Go-Posnetke vsako leto objavljamo v ožjem ali rup, Julija Klobcar, Marjeta Herksel, Anton širšem/razširjenem casu Nacionalnega me-Rozman, Marjeta Debevec, Alenka Rebula, seca skupnega branja na družbenem omrež-Irena Cerar, Uroš Grilc, Jože Brencic, Irma Lo­ju Facebook v skupini Skodelica literature za vrencic, Tanja Trcek, Fani Al-Mansour, Hele­lepši dan in od leta 2021 na You Tube kanalu na Žakelj in Špela Bašar. Hvala vsem za neod-Cankarjeve knjižnice Vrhnika – NMSB (Naci-placno dovoljenje za javno objavo. onalni mesec skupnega branja). V letu 2021 Ena od želja za prihodnost je bila vsaj del sem k sodelovanju povabila sodelavce, lokal-posnetkov posneti »profesionalno« in to nam ne avtorje in bralce; posnetke so pripravili je letos uspelo v sodelovanju s KIC TV – prvo sami ali pa smo jih posneli v knjižnici in na televizijo za starejše. Druga želja je pripraviti drugih lokacijah. Od 2.9. do 4.11.2021 smo in objaviti še vec posnetkov in vkljuciti še vec objavili 29 posnetkov in zabeležili 9.372 ogle-avtorjev in/ali bralcev zato prijazno vabljeni k dov novih in starih posnetkov. V letu 2022 sodelovanju tudi novi bralci/avtorji (kontakt smo objavili rekordno število posnetkov -43, za sodelovanje: sonja.zakelj@ckv.si). objavljali smo od 29.9. do 1.12.2022. Zabele-Projekt želimo predstaviti tudi Domovom žili smo 12.561 ogledov. Pridružili so se tudi za upokojence in vrtcem z namenom, da avtorji iz drugih krajev. V letu 2023 smo ob-lahko na ta nacin popestrijo dan svojim va­javili 39 posnetkov in zabeležili 16.772 ogle-rovancem. dov. Posnetke si lahko še vedno pogledate. Predvsem pa si želimo projekt predstaviti Nadaljevali smo s tematskimi objavami po Slovencem v tujini, saj smo z nekaterimi že dnevih: ponedeljek – pozitivna zgodba za le-lepo sodelovali in vemo kako pomembno je pši zacetek tedna, torek poezija, sreda kratka slišati in poslušati slovensko besedo. Franci ali zgodba za otroke, cetrtek Ivan Cankar in Žnidar in Jose Luis Jan sta naš stik z argentin­petek druge domoznanske zgodbe. Obja-skimi Slovenci. Vesela sem, da sta se oglasila vljamo posnetke iz del, za katere so avtorji v naši knjižnici in da bomo sodelovali. dovolili neodplacno javno objavo in iz del, za »NAJ NAS KNJIGE IN KNJIŽNICE ŠE NAPREJ katere so avtorske pravice že potekle. Naša POVEZUJEJO, najstarejša bralka je Terezija Nikolcic, ki je BOGATIJO IN OSRECUJEJO.« leta 2023 je praznovala 88. rojstni dan, naj­mlajši bralec pa je bil takrat še ne polnoletni Sonja Žakelj -najstnik Bor Mesec. Oba sta Bralca Cankar-Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika DIGITALIZACIJA ARHIVA STUDIA SLOVENICA – LETOS O KOROŠKEM BEGUNSKEM ŠOLSTVU Nik Trontelj, Andreja Klasinc Škofljanec ljenca Matije Škerbca (1886–1963). Leta 2023 Katoliški inštitut (KI) med letoma 2021 in je bilo objavljenih najvec dokumentov: Škerb­2027 izvaja projekt digitalizacije izbranega ceva osebna kronika v dveh delih, javna zgodo­gradiva, ki ga hrani izseljenski arhiv Studia vinsko-politicna razprava dr. Miha Kreka v ZDA, slovenica (SSL). Projekt, ki ga financno pod-ki jo je imel leta 1959 o prihodnosti Jugoslavije, pira Ministrstvo za kulturo Republike Slove-zapisniki sestankov Žebotovega Akcijskega od­nije, želi javnosti približati manj znane vidike bora za zedinjeno in suvereno slovensko drža­slovenske zgodovine, saj arhiv SSL predsta-vo v letih 1946–47 in druga dela. vlja najvecjo slovensko zbirko arhivskih do-V drugem polletju letošnjega leta bo objavlje­kumentov, knjig in casopisov, ki so jih od nih 16 dokumentov, povezanih s slovenskim konca 19. stoletja dalje proizvedli Slovenci begunskim šolstvom v Avstriji po drugi svetov­v izseljenstvu, zlasti v evropskih državah, ni vojni. Dokumenti iz prve roke predstavlja­obeh Amerikah in Avstraliji. V arhivskih zbir-jo delovanje slovenskih begunskih osnovnih kah najdemo gradivo begunskih taborišc šol, ki so jih begunci organizirali s pomocjo v Avstriji in Italiji po koncu druge svetovne zavezniških sil takoj po prihodu na Vetrinjsko vojne, katoliških misij in razlicnih društev v polje. Zajemajo obdobje treh let (do 1948) in izseljenstvu, politicnih strank (SLS) ter oseb-osvetljujejo delo uciteljev in življenje otrok ter ne zapušcine pomembnih posameznikov, odraslih v begunskih taborišcih. Ker se je druga kot so franciškan Kazimir Zakrajšek, ekono-svetovna vojna koncala pred iztekom šolske­mista Ciril Žebot in Ljubo Sirc ter mnogi dru-ga 1944/45, so morali ucenci zakljuciti šolsko gi. Zasluga za zbiranje bogatega gradiva gre leto brez potrebnih ucnih pripomockov in ob predvsem dr. Janezu Arnežu (1923–2021), neenotni ravni predznanja, saj je bila za njimi ekonomistu, domoljubu in izseljencu v ZDA, doba štiriletne okupacije in razlicnih razmer, ki je vecji del svojega življenja zbiral arhivske v katerih so živeli. Dokumenti vsaj posredno in knjižnicne zapušcine dejavnih narodnoza-razodevajo tudi stanje duha v taborišcih, saj vednih Slovencev po svetu. je zavezniška uprava begunce veckrat selila V okviru omenjenega projekta je bilo doslej iz enega taborišca v drugega, z njimi pa se je digitaliziranih 13 besedil razlicnih zvrsti, od selila tudi šola. Objavljeni dokumenti vkljucu­politicnih razprav do univerzitetnih predavanj jejo: zapisnike sej uciteljskega zbora Slovenske in osebnih dnevnikov zanimivih osebnosti. begunske ljudske šole Vetrinj, Št. Vid na Glini, V prvem letu delovanja projekta so izvajalci Kellerberg in Špital, šolsko kroniko, porocilo obravnavali skoraj neznano politološko študi-uciteljice o delu v razredu, uradne odloke o jo dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 nastavitvi uciteljev itd. Gradivo osvetljuje tudi z naslovom Narod sredi Evrope – razprava izvenšolske dejavnosti, razne prireditve, izlete o srednjeevropskem vprašanju s posebnim in verske obrede, ki so se jih udeleževali otroci. ozirom na Slovence, ki vsebuje prvo izcrpnej-Objavljene bodo tudi številke revij Beguncek šo utemeljitev takrat redke ideje o Sloveniji (revija je izhajala od septembra 1945 do febru­zunaj jugoslovanskega okvira. Leta 2022 so arja 1946 v Št. Vidu na Glini, nato Kellerbergu) nadaljevali z dvema Žebotovima spisoma, in in Begunska mladina (izhajala od septembra sicer z njegovim nastopnim predavanjem na 1945 do decembra 1948, najprej v Peggetzu, Univerzi v Ljubljani ob izvolitvi v naziv docen-nato v Špitalu), ki zrcalita življenje otrok v be­ta leta 1942 in polemicnim traktatom z nas-gunskem taborišcu. Glede na to, da gradivo za lovom Odgovor Edvardu Kardelju iz leta 1969 to obdobje v javnih arhivih na splošno ni ce­glede polemike v zvezi z gradnjo prvih avtoce-lovito ohranjeno, njihova objava v okviru pro­stnih odsekov v Sloveniji. Posebno zanimiva jekta digitalizacije arhiva SSL prinaša nov in na­je bila objava dotlej neobjavljenega vojnega tancen vpogled v slovensko begunsko osnovno dnevnika Zvoneta Žitnika (1923–1946), ilu-šolstvo po drugi svetovni vojni. stratorja in sodelavca v manj znani primorski Vsi digitalizirani dokumenti so dostopni na veji protirevolucionarne vojske Slovenskega spletni strani KI. Vsako besedilo spremljajo narodnega varnostnega zbora, ki je beležil osnovni podatki o izbranem delu v sloven­cas druge svetovne vojne na Primorskem. V skem in angleškem jeziku ter vsebinski povze­istem letu so bili digitalizirani tudi Spomini in tek. Projektni sodelavci toplo vabimo k ogledu reminiscence duhovnika in ameriškega izse-predstavljenih vsebin. KOLEDAR 14. septembra Mednarodno zborovsko srecanje v San Martinu 14. septembra ob 19:00 70. obletnica SKA v Slovenski hiši 15. septembra Mladinski dan na Pristavi 22. septembra Mladinski dan in obletnica v Slomškovem domu 5. oktobra Peš romanje v Luján 19. oktobra PGV v Slovenski hiši |Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar