REVOLUCIjA NA RUSKEM. V Petrogradu je izbruhnila revolulucija — Povod revoiuciji. Dne 27. februarja t. 1. se je sestala ruska duma. Večina dume pod vodstvom poslanca Miljukova je z brezobzirno ostrostjo napadala vlado ter ji predbacivala, da je nezmožna, da tira državo v pogubo, da ogroža usodo Rusije v vojni. Dežela stremi po notrartji organizaciji, a vlada, ki se boji za svojo eksistenco, vidi v tej organizaciji nevarnost, da bi vladna nezmožnost uničila sadove strašnih žrtev naroda, da bi ljudstvo vzelo svojo usodo samo v roke. Ako spozna dežela, da je s to vlado nemogoča zmaga, bo zmagala duma brez nje. Preskrba živil je v primeri z lanskim letom velik neuspeh. ^Oglašal se je poslanec za poslancem in v tem todu šibal vladno nezmožnost in zanikrnost. Neznosne aprovizacijske razmere v velikih mestih so provzročile že liude nemire in resne uporc Ijudstva. Duma je bila odločena izruvati dosedanji režim in vedno huje reakcionarno stremljenje visokih in najvišjih krogov z njega korenino. Nastopilo je pa tudi ogroženo miiiistrstvo z vso ostrostjo proti duini. Ko je ta izvedela, da je ministrski svet sklenil z vso ostrostjo nastopiti proti duini ter se zopet vdati staremu, okamenelemu reakcionarnemu kurzu, je prikipelo ogorčenje do vrhunca.. V dumi je bila sprejeta resolucija, ki je zahtevala odstop viade in je bil storjen sklep, da naj se izvoli poseben parlamentaren kontrolen odbor. Nato je odgovorila vlada s sklepom. da pošlje dumo domov in jo razpusti. ri"emu so se uprli poslanci. Izjavili so, da se ne pokore carjevemu ukazu in da hočejo zborovati dalje in skrbeti za ogroŽeno državo. To so storili tem iažje, ker so vedeli, da je na njihovi strani prebivalstvo in da simpatizira z njiini tudi vojašt;. posebno petrograjska posadka. V tis,iein trenutku, ko je izjavila duma, da se očitno in javno upre, je izbruhnila v Petrogadu splošna ustaja. V istem času so izbruhnile demonstracije in revolte po drugih večjih mestih. Kakor vsaka revolucija ni potekla tudi ta brez grozot. — Potek revoludje. Ko je duina sklenila da se ne pokori carjevemu ukazu in da hoče še nadalje zborovati, je ukazala vreči v ječo vse dosedanje ministre, izmed sebe pa je izvolila 12 članov — izvršilni odbor pod predsedstvom predsednika dume Rodzijanka. i a odsek se je proglasii za provizorno vlado ter izdal oklic v katerem izjavlja, da je z oziro.m na težavni j-oložaj in notranji nered, ki ga je zakrivila politiška vlada, prisiljen vzeti v roke javni red in vso ciržavno oblast ter izraža upanje, da mu bo prebivalstvo in vojska stala ob strani pri izvrševanju težavne a važne naloge. Izvršilni odbor državne dume je sestavii kabinet, ki se imenuje nacionalno ministrstvo. Ministrksi predsednik je ktiez Lvov, in Miijukov minister za zunanje zadeve. Vsa državna oblast je sedaj v rokah izvršilnega odbora ruske dunie, ki reprezentira suvereniteto naroda. Nova vlada, ki jo je imenoval izvršilni odbor, je izdelala svoj program, ki je skrajno radikalno demokratičen. Vladati hoče po teh-le principih: Splošna neposrednja aninestija za vse osebe, tudi za zločine, izvršene na političnem ali verskeni polju, mtd njimi tudi za zločine terorističnega značaja, vojaške revolucije in zločine proti poljedelskim zakonom, nadalje svoboda mnenja, časopisja, društvena in zborovalna svoboda, pravica do stavke z razširjanjem teh pravic na vojaške osebe vmejah, ki jih dovoljujejo vojaške in tehničnc razmere, odstavljenje vseh utesnitev provzročenih od socijalnih, verskih ali narodnih vzrokov neposrednje pričetje priprav za sklicanje konstituante, ki naj, sloneča na splošnem poštenem pravu, vpelje vlado in sprejme ustavo. Institucija policije se nadomesti z narodno lnilico z voljenim poveljnikom, ki bo podrejena vodstvu samouprave. Komunalne volitve se vrše na podlagi splošne volilne pravice. Čete, ki so udeležene pri revolucioiiarnem gibanju, se ne bodo razorožile, marveč se bodo konsignirale v Petrogradu. Odpravijo se vse utesnitve za vojake glede socialnih pravic. Provizorična vlada polaga važnost na to, da dostavi, da ne naraerava porabiti vojnega stanja za to, da zavleče izvedbo zgoraj imenovanih reform. Kaj pa krona? Položaj se je razjasnil tudi v tem pogledu. Izvršilni odbor je prisilil carja, da je odstopil in izdal manifest, v katerem izjavlja, da se odpoveduje prestolu za se in za svojega sina ter izroča dedne pravice svoje dinastije edinemu bratu Mihajlu Aleksandrovičn. — Carski manifest se glasi: Mi po božji milosti Nikolaj II., cesar vseh Rusov, car poljski, knez finski itd., dajemo svojim zvestim podanikom sledeče na znanje: V dneh velikega boja proti zunanjemu sovražniku, ki se že tri leta trudi, da bi podjarmil našo domovino, se je Bogu hotelo, poslati Rusiji novo preizkušnjo. Notranje težkoče groze usodepolno vplivati na definitivni izid hude vojne. Bodočnost Rusije, čast naše armade, sreča naroda in vsa prihodnjost naše drage dornovine zahtevajo, da za vsako ceno privedetno vojno do zmagovitega konca. Kruti sovražnik dela zadnje napore in bliža se trenotek, ko bo naša hrabra armada v soglasju z našimi slavnimi zavezniki končnoveljavno podrla sovražnika na tla. V teh, za življenje Rusije odločilnih dneh, srno se smatrali v svoji vesti dolžne, da moramo svojemu narodu olajšati ozko združenje in organizacijo vseh njegovih sil v uresničenje nagle zmage. Zato smo v soglasju z državno dumo spoznali za pravo, da se odpovemo prestolu ruske države in odložimo najvišjo oblast. Ker se nočemo ločiti od svojega ljubljenega sina, izročamo nasledstvo svojemu bratu, Velikemu knezu Mihajlu Aleksandroviču, ki ga blagoslavljamo, ko zavzema prestol ruske države. Svojemu bratti naročamo, da naj vlada v popolnem sporazunm z narodniini zastopniki, da varuje zakonite uredbe in nanje v imenu preljubljene domovine neprelomno priseže. Vse verne sinove domovine pozivljamo, naj izvršijo svojo sveto domovinsko dolžnost, naj poslušajo carja v težavnih trenotkih narodnih preizkušenj in naj niu z zastopniki ljudstva pomagajo voditi rusko državo na potu sreče in slave. Bog ščiti Rusijo! — Designirani car Mihajl Aleksandrovič sprejme krono, toda samo pod po- gojem, da jo mu izroči narod sam po svojein postaVnem zastopstvu, on neče biti car po volji božji, temveč po volji naroda. V dogovoru z izvršilnim odborom je izdal Mihajl Aleksandrovič v tern smislu prokloinacijo na narod: Proseč Najvišjega blagoslova, prepuščam vsem ruskim državljanoin, da se podredijo vladi, ki jo je organizirala duina z vso močjo in avtoriteto, dokler s splošnhn direktnirn in tajniin glasovanjem izvoljena konstituanta s svojim sklepom ne izrazi volje naroda glede oblike vladanja. — V Rusiji imajo medvladje, ki naj preneha šele, ko bo novi ustavodajni zbor proklamiral novega carja in dal državi novo ustavo. Do tega casa bo vladal eksekutivni odbor. Ali bo kos svoji ogromni skoraj nadčloveški nalogi? Ako obvlada položaj, gre Rusija nasproti svobodnejširn dnem. Katastrofa za njo pa nastane, če vzplamti protirevolucija in se vname meščanska vojna.