Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Seineniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in voljs\ tristopna petit-vrsta: S kr., čo se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob l/a6. uri popoludne.
Štev.	V Ljubljani, v ponedeljek 4. julija 1887.	Letnils X V.
Vasi i/scliiilvi.
Nedavno je »Slovenec" sporočil, da sta s čelio-amerikani v zlato Prago prišla tudi dva Slovenca Belokranjca, ktera sta v novem svetu srečo našla, in sta sedaj ondi jako veljavna možaka. Prečitav-šemu to naznanilo, mi je prišla misel: to je nevarno poročilo, zlasti za one kraje naše dežele, iz kterih se ljudje kar trumoma selijo v Ameriko. Dragi rojaki! vedite, da so res „bele vrane" taki izselniki, ki si lasten dom iu srečo ustanove v tujih delih sveta. Navadno pa tudi o izselnikih velja naš pregovor: »Dalje ko gre, dalje mu kažejo". Kedar po pošti dojde pismo kacega rojaka-izseluika z lepim številom amerikanskih dolarjev, brž se raznese taka vest v deveto vas, in kakor mrzlica se mnogih loti poželenje: tudi jaz grem onkraj morja sreče iskat! Ali, dragi domoljubi, povejmo tacim ljudem, da se denarci tudi v Ameriki služijo le s krvavimi žulji; povejmo jim, da naj se ne ozirajo le na to, koliko se ondi na dan utegne prislužiti, ampak tudi na to, da je tamkaj vse, vse veliko dražje, kakor pri nas; povejmo jim, da ue smejo gledati samo na tiste redke, kterim se v Ameriki dobro godi, ampak naj poizvedajo tudi po onih, ki ondi stradajo, telesno iu duševno poginjajo.
Tudi duhovni pastirji po tistih krajih, od koder se ljudje pogostokrat izseljujejo, imajo priliko, tii veliko dobrega storiti, marsikterega domovini ohraniti in morda časne in večne nesreče obvarovati. Ako izvemo, da se ta ali oni pripravlja na izselitev, odsvetujmo mu, kažimo mu velike nevarnosti, v ktere se poda, v nevarnosti za dušo iu telo, na potovanji in v novem svetu. Nevarnost je toliko večja, kjer je izselnikov veliko skupaj, moških in žensk, mladih in starih. Marsikdo se ponesreči že po onih hišah iu gostilnah, kjer ostajajo, prenočujejo ali ladije čakajo. Brezskrbnim in priprostim, kakoršni so navadno naši izselniki, približa se jim tu kak zlobnež, ves sladek in prekanjen, zapelje tega v igro za denar ter ga goljufa; onega spravi v roke brezvestnemu agentu, ki vabi in najema ljudi za nevarne naselbine, obljubujoč jim zlatih gradov; ono mlado neskušeno sirotko pahne hudobiji v žrelo itd. Nič
manjše niso nevarnosti po nekterih ladijah. So veliki parniki, ki res poceni vozijo selnike — in to seveda mika naše siromake, da se zlasti takim izročajo. »Ceno slabo" navadno tudi tukaj veljil. Brezvestui lastniki tacih ladij nabašejo izselnikov iz raznih krajev in dežel v tesne, temne prostore: mlado in staro, zakonsko in samsko — vse skupaj. V kaki nevarnosti je duša, je poštenost, zdrav|e in življenje naših izselnikov na takem parniku, si lahko mislimo. In če srečno dospejo v novo domovino ter stopijo na kopno, kaj in kam pa sedaj? Nikogar ne poznii, večina tudi ondotnega jezika ne zna, pogostokrat pride slabim svetovalcem v pest. Navadno selnik tudi le po tem vpraša: kje bi se več zaslužilo? Na dušne potrebe rad pozabi ter gre v kraje, kjer morda celo leto ne vidi niti cerkve, niti mašnika. Revež pozabi na besedo Gospodovo: Kaj pomaga človeku, ako pridobi ves svet, pa svojo dušo pogubi!
Sleherni toraj, komur je mar za blagor svojih rojakov, naj na moč odvrača in zabranja lahkomiselno izselitev, zlasti naj to store duhovni pastirji pa cesarsko oblasti. Naj bi se potni listi pre-rado ne dajali v ta namen, in pazilo naj bi se strogo ua to, da selniki ne potujejo z izposojenimi, tujimi potnimi listi.
Pa tudi pri tistih, ki se nikakor ne dado odvrniti od izselitve, more zlasti domači duhovnik še veliko koristiti s primernim podukom in z dobrimi sveti. Zlasti opozorimo ua cerkveno družbo, pri nas malo znano, ki ima na Nemškem svoje središče ter je nalašč zato ustanovljena, da izseljencem nevarnosti zmanjšuje in jih skrbno vodi v tujo deželo. To je »družba sv. Rafaela" (»St. Raphael-verein zum Schutze katholischer Aussvanderer"), ki ima po večjih obmorskih mestih, od koder navaduo odhajajo ladije s selniki, svoje zastopnike ali zaupne može, ki radovoljno in slehernemu pismeno odgovarjajo in svetujejo, kdor jih v zadevah preselitve prosi sveta. Oni izselnikom, kteri se tej hvalevredni družbi izroče, imenujejo in odbirajo hiše ter prenočišča po velikih mestih, sprejmo jih v mestu, od koder hotč s paruikom odriniti, skrbe za to, da izselniki ondi prejmo sv. zakramente ali da so vsaj
vkupno pri božji službi, preden se vkrcajo. Zaupn' možje Rafaelove družbe izročajo svoje varovance zanesljivim ladijam, in ko pridejo selniki v Ameriko, že jih čaka ob morji zastopnik te družbe, sprejme jih in jim po očetovo nadalje svetuje iu pomaga. Vse to vrla družba dela brezplačno, iz čiste ljubezni do bližnjega.
Naj še imenujemo nektere zaupne može Ra-faelce po tistih mestih, iz kterih se naši ljudje podajajo čez nevarno morje. V Hreinenu je: Pastor Schlosser, Liudenstrasse G; v Hamburgu: Theodor Meynberg, Gr. Reichenstrasse 52; v Antverpnu: J. M. Wiirdeu, Canal Si. Jean Nr. 18; v Amsterdamu: Wm. Fuchs, Wespenstrasse 44; v New-Yorku: Rev. Johu Reuland, 15 State Street. — Kdor se toraj že nikakor ne d;i odvrniti od izselitve, naj se vsaj do teh mož obrača v zadevah izselitve. Tudi gg. dušnim pastirjem v Avstriji ti zastopniki družbe pismeno prijazno odgovarjajo. Jako koristno bi bilo, ako bi župniki onih duhovnij naše dežele, od koder se ljudje pogostoma izseljujejo, pristopili kot udje tej blagi družbi. Plača se eno nemško marko letnine. Iz lista te družbe, ki nosi ime »St. Raphaelsbiatt", bi natančneje izvedli o delovanji društva in sploh o zadevah izseljevanja.
Tomanova slavnost.
i.
Z Gorenjskega, 3. julija.
Po priobčenem programu se je vršila ta slovesnost kaj sijajno. Lepa misel pisateljskega društva, posebno g. profesorja Levca, tako zaslužnemu rodoljubu in buditelju slovenskega naroda, kakor je bil ranjki dr. L o v r o T o m a n , postaviti spominsko ploščo v rojstno hišo, je padla na rodovitna tla. Danes ob kratkem slavnost opišem, kolikor je v naglici mogoče. Ob 8. uri zjutraj pripelje vlak v Poduart okoli 240 Ljubljančanov, odličnih narodnjakov, čez štirideset Sokolcev s starosto g. Valen-tinčičem, velik čitalniški pevski zbor z g. dr. Blei-weisom, Šišenski pevski zbor, vsi s zastavami, vete-
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. Stoki asa.) (Dalje.)
Po tedanji navadi je imel vsak velikaš nekoliko oboroženih mož v svojem gradu, a kedar jih je potreboval kaj več, nabral si jih je med svojimi podaniki. Tako tudi o tej priliki: Glas gospodov lilapco kliče, Jih sodlajte, obrzdajte, Osemnajsto svoje Čičo:	Koj na vojsko napravljajte;
Zor je, vzdramši se vzdigajto, Hodiuo v zidano Ljubljano, Brze konj čo napajajte,	Trdno, v'soko in prostrano.
Hlapci konjo zasedlali, Pa vsi ročno zadirjali. Prej so konjiča no vstavi, Šo-lo pri zeloni Savi. Pri Črnučah še takrat ni bilo mostu, nego brod, na kterem so se ljudje prevažali. Ravno je bila velika voda, in brodniki niso mislili na vožnjo,
ampak so počivali. Raubar pa mora s svojo vojsko naprej proti beli Ljubljani ter komaj pregovori po dolgem prigovarjanji s prevozačem Andrejem ljudi, kterim je obljubil »svetlih zlatov", da so jih prepeljali. V tej narodni pesmi se je ohranil celo spomin ua turški denar, ki se je videl takrat, morda tudi večkrat, po slovenskih pokrajinah. To so turške jašpre, turški srebrn drobiž. Po narodni pesmi:
Raubar kliče tii brodnike	So brodniki še vsi spali,
Pod Črnučami voznike:	Zavolj' vod se vozit' bali.
„Le na noge, lo vstanito,	Save vel ko predoroče
Nas prok Savo prebrodite!" Gre/, bregove stopajočo. Pravi Raubarju Andrejo:	Raubar še zakliče v drugo,
»Voda soga žo čez brege,	Svetlih zlatov dii obljubo;
Mi no moremo voziti,	Si brodniki pomignili,
Vi v Ljubljano pa ne priti." Reko: ,,Še ga bomo pili." Kmal brodniki zakrmili, So lfoga lopo prosili, Da b' jih zdravo šo vozili, Turško jašpro si služili.
Raubar zapove potem izplačati brodnikom, ter jo mahne jadrno proti beli Ljubljani, kjer vzdrami zaspane meščane iz spanja ter Ljubljanskim gospem, ki so hotle s zlatom in srebrom odkupiti svoje može,
odločno odgovarja, da zdaj ui čas za podkupovanje, ampak za vojskovanje, kajti Turčin je blizu meje, in če pade Sisek, pala bo tudi Ljubljana; zatoraj morajo biti za vojsko vsi pripravljeni. Raubar:
Gospod Raubar dram' Ljubljanee: „Oj Ljubljanei, oj zaspanci! Brž iz pernic vstajajte. Brž s' na vojsko napravljajte!"
Raubar: »Gospe tiho, mainke
Zlate reče jim podati, Jadrno pa zadirjati Preko polja do Ljubljane, Trdne, v'soke in prostrano.
Pa za liaubarjcm hodile
So Ljubljanke, ga prosilo, Srebra, zlata ponujale, Drnžeta si odkup'vale.
Meji žuga turški blisok. Hočo nam požreti Sisek; Turek če vzel Sisek bode, Nam narobe vse vso pojdo.
Potrpito malo, samke, Zdaj ni časa podkup vati. Sila so je vojskovati.
Vam Ljubljana bo pokrajna Stran dolenjska turška drajna". Roben zdaj mu zaropoče, Ga proslišat' ni mogoče.
Raubar si vojakov zbere, Dol pod Sisek ž njimi vdore. Tolk' jo Turka na torišču Kolkor mravelj na mravljišču.
Okoli majhne trdnjave Šiške pa se je zares vse trlo sovražnih Turkov. Kakor v mravljišču je mrgolel narod ter se pripravljal ua odločilen boj — 30.000 Turkov proti peščici kristjanov. Zdaj bi bil Sisek
ranska kapela iz Ljubljano itd. Okoli sedemdeset voz jo čakalo v Podnartu, da prepeljejo Ljubljančane v Kamnogorico. Slavolokov z napisi in streljanja je bilo veliko. Žo v Podnartu napravi g. J. Pogačnik, jurist, v imenu akademiškega društva »Triglav" okusen slavolok, druzega gosp. Pavlin iz Podbrezij. Vštric Dobrave tretji: »Navdušeno kliče danes Dobrava vrlim častilcem T o-mana: Slava!" Četrtega napravi Kropa pri mostu, kjer Kropenski občinski zastop pozdravi prišle goste. V Kamuigorici je bilo čez deset slavolokov, vas je bila z maji in zastavami lopo ozaljšana. Pred rojstno hišo Tomanovo se bero: »Kjer L o v r o t a mati draga je zibala, v zgodovini hiša ta bo večno stala, naj potres ali sila časa jo razruši." Prokrasne napise v Kamuigorici po slavolokih je sostavil g. župnik Bernik, okusno delo sta zvršila gg. brata Zupana, orglarja, ki sta tudi svojo hišo krasno ozaljšala. Pri vhodu v Kamnogorico pozdravi Ljubljančane Kamnogoriški občinski zastop, lokalni slavnostni odbor s predsed-r kom gosp. Adolfom Kappusom pl. Pichelsteinskim. Kamuogoriška gospica podari venec Ljubljanskemu Sokolu s kratkim nagovorom, ua kar se starosta g. Valentinčič s krepkimi besedami zahvali, druga go-spodičina izroči šopek pevskemu zboru Ljubljanske čitalnice, v čegar imenu odzdravi predsednik gosp. dr Bleivveis. Ob 7,10. uri položi pisateljsko društvo venec na grob prerauo umrlega dr. Lovro Tomana. Tudi več drugih vencev so položi na grob, eden od bivšega sošolca dvornega svetnika Rosasa. Na grobu primerno govori dr. Vošnjak, pevski zbor odpojo: »U č o naš". Službe božje ob 10. uri se vdeležijo vsi Ljubljančani, kakor tudi brez števila odličnih narodnjakov iz cele Gorenjske. Izvrstni govor gosp. prof. T. Zupana jo obsegal tvarino v cerkvenem duhu izpeljano: »Vse za Boga, cesarja in domovino." Ginljivo jo bilo, ko govornik pravi: Ko sem bil pred leti v Rimu pred svetim očetom Leonom XIII., mi reče: „Ko domu prideš, povej v e r n e ni 11 slovenskemu narodu, da ga blagoslovljen]." Izurjeni domači mešani zbor je prav dobro pel pri sv. maši. Ob '/a 12. uri se jo odkrila spominska plošča: Glavni govornik g. Grasselll, župan Ljubljanski, slavi Tomana vpričo obilne čoz dve tisoč broječe množice. Obseg govora pošljem jutri. Pevski zbor zapoje: »Kje je sloveuska domovina", Foersterjevo »Spevajte Bogu" in Tomanovo »Koroškim Slovencem", vglasbil g. Gerbic. Banketa pri g. Kappusu se je vdeležilo 243 oseb. Telegramov je došlo 24. Posebno razveselili so štirje telegrami s Koroškega.	(Daljo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. julija.
^otranj« dežele.
Trgovinski minister markiz Bacguehem je odpotoval pred nekimi dnevi v Galicijo nadzorovat transverzalno železnico in njene stranske proge.
Dopolnilne volitve za češki deželni zbor iz Praške trgovinske zbornice vršile so bodo 13. avg. Do sedaj so nemški poslanci zastopali zbornico; v prihodnjo bodo voljeni češki zastopniki, ker imajo večino.
Iz Levova poroča »Fremdeublatt", da se državni zbor snido meseca septembra. Ob enem se neki suidejo tudi delegacije, ki bodo zborovale na Dunaji. Deželni zbori, ali vsaj nekteri, suidejo se meseca novembra in decembra.
Ogerski ministerski predsednik Tisza prišel je v petek ua Duuaj ter bil od cesarja vsprojet v avdijenci. Poročal je cesarju o zadujih volitvah v državni zbor. — Ogerska vlada upa v prihodnjem budgetu zmanjšati državne stroške za šest do sedem milijonov, dohodke zvišati za šestnajst milijonov. — Raznesla se je bila govorica, da se ogerski antise-initi ne bodo združili v skupno stranko, temveč pristopili posameznim strankam. Voditelj antiseinitov, poslauec Istoczy, pa se je izjavil, da so dotična poročila noosnovana. Po njegovih mislih so autisemiti ne morojo pridružiti nobeni drugi strauki, ker se ne strinjajo z načeli antisemitov. V jeseni bodo anti-semiti osnovali posebno »narodno" ali »krščansko narodno stranko".
Vitanje države.
„Moniteur de Rome" piše, da sv. oče niso poslali nobene okrožnice evropejskim državam o rimskem vprašanji. V Vatikanu še veduo žele, da se konča, nesrečni prepir med italijansko vlado in cerkvijo, toda s tem pogojem, da ima papež popolno prostost, ki se strinja ž njegovo častjo iu veljavo.
Potovanje srbskega kralja Milana na Dunaj daje domačim iu vnanjim listom muogo gradiva, da pišejo in ugibljejo o njegovem pravem pomenu. Sprejeli so ga na Dunajskem dvoru sijajno in slovesno. Posvetoval so je dolgo z ministrom vnanjih zadev grofom Kalnoky-jem, sekcijskim načelnikom Szogyeuyem 111 srbskim zastopnikom na Dunaji, Bogičevičem. Kaj se je kralj ž njimi razgovarjal, to gotovo ne pride še v javnost, časniki sploh trdijo, da Rističevo ministerstvo 110 pretrga prijateljskih razmer z našo državo. Ker je kralj gotovo potoval na Dunaj v dogovoru z Rističem, priča njegov prihod, da želi tudi njegov minister vnanjih zadev ohraniti dobre razmere z Avstrijo. Nek Dunajski list trdi, da je kralj Milan poklical na krmilo Rističa, ker je hotel ravno po njem (Rističu) pokazati, da v Srbiji ni druga politika mogoča, kakor brezpogojna zveza z Avstrijo. Ristič bi potem moral nadaljevati politiko prejšnjega ministerstva brez najmanjše spremembo. Zdi se nam to neverjetno. Oe se Srbija brezpogojno zveže s to ali ono državo, zgubi svojo samostalnost iu mora žrtvovati vse svoje koristi oni državi, s ktero bi se brezpogojno zvezala. Najnovejši miuisterski prevrat pa je pokazal, da je Srbija velikega pomena za Avstrijo. Želeti moramo vsi, da ostanejo tudi v prihodnjo prijateljsko razmere ined Avstrijo in Srbijo. Avstrijsko prijateljstvo pa so mora naslanjati na ljubezen srbskega naroda in ne le na potrebe posameznih oseb. — Ristič jo te dni razposlal srbskim zastopnikom pri vnanjih državah program nove vlade. Ristič povdarja, da mora Srbija z vsemi državami živeti v prijateljstvu. Srbija se mora držati mirne politike in pospeševati red na Balkanu. Srbija no sme motiti miru, marveč mora zatreti najmanjšo iskro, da dežela no trpi slabih nasledkov. — Srbska kraljica vrne se v kratkem v Belgrad. — Napadi divjih Arnavtov na srbsko zemljo so se zadnje mesece vedno ponavljali. Napadov so se vdeloževali tudi redni turški vojaki. Srbska vlada se je večkrat odločno pritožila v Carigradu; pritožbe pa so navadno bile brezvspešno. Vali v Kosovom je obljubil srbski vladi, da bo v prihodnje oviral roparske napade.
O potovanji srbskega kralja na Dunaj pišejo ruske »Novosti": Zadovoljni moramo biti že s tem, da se je srbska vlada vsled dogodkov nekoliko oprostila avstrijskega vpliva in si priborila večjo samostalnost v notranji upravi. Najhujše kar se sploh more Srbiji pripetiti je, da Avstrija zasedo deželo. Bo li Avstrija storila ta korak V Avstrija je večkrat slovesno priznala, da želi samostalnost bal-
kanskih držav iu jo hoče tudi braniti proti vnanjim napadom. S tem je Avstrija sama sebi zaprla pot v Srbijo. Ako pa Avstrija vrže sedanjo vlado, bo tudi Rusija odločno postopala proti bolgarski vladi. Bolgarska se ue strinja s prostostjo uarodovo, Rističevo ministerstvo pa dovoljuje narodu potrebno prostost. Srbska vlada ni brez pomoči. Evropa želi neodvisnost balkanskih narodov. Srbija se more držati tega načela in je tudi dolžna, varovati svoje koristi in druzih balkanskih narodov. Tako piše ruski list.
Bolgarsko vprašanje je zopet na površji. Regenti so brez dovoljenja evropejskih držav sklicali bolgarske poslance v Trnovo, da izvolijo novega kneza. Regenti bi bolje storili s svojega stališča, da mirujejo, dokler Evropa sama ne stori odločilnega koraka. Regenti in ministri so šli po raznih potili v Trnovo, da se prepričajo o željah naroda. V Plovdivu so se zbrali veljavni možje, kterim jo Starabulov pojasnil položaj Bolgarije. Rekel je, da so minuli težavni časi ''.a Bolgarijo in se pričenja boljša prihodnost.. Našli so pravega kandidata, ki bo volitev prevzel, četudi ga Rusija ne bo potrdila. Imena Stambulov ni hotel povedati. Enako pišejo tudi vladni listi. Le »Nezavisima Bolgarija" imenuje tri kandidate: Kneza Aleksaudra, Aleko-pašo in princa Koburškega. »Svoboda" piše: Prepričani smo, da bo vlada s pomočjo poslancev rešila krizo, ker je v ugodnem trenutku našla kandidata, kterega bodo potrdile Turčija in večina evropejskih držav. Raznesla se je pa tudi neverjetna novica, da bo sebranje knezom izvolilo srbskega kralja Milana. To je tudi vzrok, kakor piše uek nemški list, da je kralj Milan odpotoval na Dunaj. To novico objavimo kot neverjetno, ker po Beroliuski pogodbi ne more biti bolgarski knez nobeden člau vladajočih evropejskih družin. — Sebrauje se je sošlo, in videli bomo, kaj ukrenejo zastopniki bolgarskega naroda. — „Mosk. Vjedomosti" poročajo, da so regenti sklenili odstopiti in bodo svetovali sebranju, naj se sprijazui z Rusijo.
Razmere med Francijo in Nemčijo so zopet bolj napeto vsled znane obsodbo AlzaČanov v Lipskem. Francoska vlada namerava vsem tujcem naložiti davek, ker se hoče na ta način maščevati nad Nemci. Ta sklep gotovo ne bo zboljšal razmer. Ako bodete Francija in Nemčija vedno iskali novih povodov prepirom, pride konečno šo do boja. — Listi poročajo, da je sodišče v Metzu 28. junija zopet obsodilo štiri Alzačane, ker so 1. maja pri neki slovesnosti peli marseljezo. Obsojeni so na jeden mesec ječe in 20 mark denarne kazni. Sodišče v Saarge-miindu je obsodilo nekega Huberja, ker so njegovi sinovi javno nosili francosko vojaško obleko.
Nemški listi pripovedujejo, da je francoski general Boulanger kot minister koval skrivno zaroto proti vladi in predsedniku republike, in da ima sedanja francoska vlada dokaze v rokah. Ko bi bilo to poročilo popolnoma resnično, gotovo bi mu ministerstvo ne izročilo poveljuištva vojnega kora. Bolj resnično pa je, da 11111 je vlada izročila po-veljništvo 13. vojnega kora, ki je daleč od nemške meje, namreč v južno-zapadni Franciji. Radikalci se zelo jeze, ker je vlada Boulangera prestavila iz Pariza. Dalje očitajo vladi, da se je zvezala z desnico in oportuuisti. — Te dni je namreč katoliški baron Makau priredil večerno veselico, ktere se je vdeležil tudi papežev nuncij msgr. Rotelli. Radikalci se jeze, ker vlada ni prepovedala shoda. Konservativni listi pa pišojo, da je dobro znamenje, če je vlada prijazna katoliški cerkvi.
V angleški spodnji zbornici je Smith stavil predlog, da se konča debata o irski postavi. Zbornica je potrdila predlog z 220 glasovi proti 120. Irski poslanci iu večina Gladstonejevih pristašev so zapustili zbornico. Jutri je tretje branje irske postave.
Znano je sploh, da angleška vlada v novejšem času ne nasprotuje katoliški cerkvi, kakor se je godilo pred štiridesetimi leti. Razmere med sv. stolom
gotovo zgubljeu, da se ui krščanska vojska tako hitro v pomoč napotila.
Kakor smo žo omenili, se je naša vojska vta-borila 21. junija v Novemgradu, kjer je tudi prenočila. Zjutraj (22. junija) je bil sklican bojni svet, o tečaju kterega nam pisani in tiskani izvori podajajo različne vesti, ki se samo v tem vjemajo, da ste bili dve protivni bojni osnovi; po eni se je imelo vdariti na sovražnika brez odlašanja, po drugi pa se z vojsko povrniti in Sisek prepustiti njegovi osodi. Andrej Turjaški pripoveduje nam v svojem omenjenem izvešču (str. 29), da je zjutraj zgodaj 22. junija prišel k njemu ban, ter mu rekel, da Eggenberg sicer namerava iti pod Sisek, da razgleda položaj trdnjavo, ali da se bodo potom precej povrnil v Novigrad. On pa da so tomu protivi, kajti na ta način so bode Šiška posadka lo omalodušila, a krščanski vojski bi se mogla pripetiti nesreča, da jo Turki napadejo.
Precej na to je poprosil Andrej Turjaški Eggenbergu :,!), in bržkone tudi ostalo vojskovodje, da bi
*) Kg^enhorgi ho slovonskoga rodu i/, Radgone tor »o ho povzdignili od priprostih meščanov in trgovcev po svoji
prišli v njegov šotor, da so posvetujejo o tej važni zadevi. Tudi tukaj je Kggenberg zbranim vojsko-
nadiirjonosti in marljivosti do visokih časti. Postali so namreč s časoma državni knezi in vojvodo. Ituport so jo rodil 1. 1540. Očo njegov jo bil Krištof Kggenboržki in mati bogata Helena Fuggor. Kakor vočidol skoraj vsak plemič, posvetil so jo tudi on vojaškemu stanu. Gpočotka jo bil zapovednik (Iraško trdnjavo ;
I. 1584 jo bil žo goneral bavarskega topničarstva, a 1. 1586 vrhovni zapovodnik v španski službi. Tukaj jo služil pod vojvodo Parinenskiin, glasovitim Aleksandrom Farnesom celili sedem lot tor so večkrat odlikoval v bitkah mod Nizozemci in Špa-njolol, Ko so jo povrnil zopet v Avstrijo, jo prevzel 1. 1698 vrhovno zapovedništvo proti Turkom ter postal cesarski sveto-valoc in vojaški poverjenik in zapovednik v Zagrebu. V bitki pri Sisku se jo posebno skazal, ravno tako tudi I. 1505 pri Potrinji, a I. 1506 jo postal »cajgmajstor" na Dunaji in generalni ravnatolj topničarstva. Ko jo nastopil nadvojvoda Ferdinand vlado v svojih notriinjo-avstrijskih deželah, poklonili so se Kupertu, kot njegovemu namestniku, štajerski stališi; pri tej priložnosti so jo pokazal Ituport v G radon v pravem kraljevskem sjoju. Ko so so I. 1508 na cesarskem dvoru zbali, da bodo Turki zopot Dunnj oblegli, imenovali bo Ruperta za zapovednika v tem mestu. liavno to leto jo bil imenovan od cesarja Rudolfa II. baronom. Umrl je 65 let star. 1. 1(111, slaven kot junak in državnik, slavljon od svojih vrstnikov. Pokopan jo bil v grobnici, ktero sije dal sam postaviti v Arnožu.
vodjam obnovil svoj omenjeni predlog ter ga podpiral s tem, da nima dovolj hrane za Rodern-ovo konjike in Reitenavske pešce, pa da ne moro ostati na bojišči daljo časa, kakor je potrobno, da sam pregleda Sisek. Ob enem se je oglasil tudi proti temu, ko bi se hotel morda njemu očitati mogoči pad Siska.
Proti temu predlogu je bil ban Bakač, ter so je izjavil, da on želi biti prod Hogoni in pred svetom nedolžen, ako bi propadel Sisek vsled tega brezko-ristnega prihoda in odhoda izpod Siska.
Potem so prično nadaljua razprava med članovi bojnega kora. Ko so žo mnogi govorili, vzdigne se tudi Molhior Ilodern, da stavi nov predlog. Najprej so mu razjasnili položaj mesta in jakost sovražnikove vojsko, potem pa jo na temelji teh podatkov izrekel svoje mnenje, ki so je glasilo tako-le: »Precej je treba vdariti na sovražnika, ter so ž njim spustiti v hoj; dokler traja boj, jo pa potrebno, da se v trdnjavo Šiško potisne četa vojakov, ki ima oslabljeni posadki v borbi pomagati, če se jim posreči, da odbijejo sovražnika, potom se bo lahko odredilo, kaj morajo zauaprej storiti." Ta predlog je sprejel
in angleško državo so vedno prijaznejše. Nek protestantski list piše, da so katoliški škofje in sv. oče po svojem zastopniku uajsrčneje in nesebično ča-stitali angleški kraljici o priliki njene petdesetletnice. Tudi kraljica je papeževega zastopnika sprejela z največjim veseljem. Leon XIII. se ji je tudi zahvalil, ker njena vlada brani katoliško cerkev v Angliji. Poslal je v London jednega prvih svojih zastopnikov, ki je v katedrali za-njo opravil službo božjo. Papež Leon XIII. kot katoliški poglavar ni mogel več storiti. Dalje piše dotični list, da Leon XIII. osebno pozuil kraijico. Ko je bil Leon XIII. še nuncij v Bruslji, prišla jo kraljica v Belgijo ter ga povabila, da jo obišče v Angliji, kar je tudi storil. Prihod papeževega zastopnika v London ima tudi političen pomen. V "zadnjih 200 letih se ni zgodil noben važuejši dogodek; kraljica pa tudi vč ceniti njegov pomen.
Turška vlada je poklicala v Carigrad več svojih zastopnikov pri vnanjih državah, da se posvetujejo o bolgarsko-turški pogodbi glede Egipta. Turška stara navada je, da vsako zadevo odlaša do negotovega časa. Tako je tudi sedaj tirjala, da se odloži potrjenje pogodbe. Resnica je, da se Francija najbolj upira pogodbi. Rusija no postopa več tako odločno proti Angležem. V angleški zbornici spodnji je naznanil Smith, da Rusija in Francija niste poslali vLondou svojih ugovorov proti pogodbi. Angleška kraljica je pogodbo potrdila, lo sultan še odlaša. Smith je tudi izrazil upanje, da bo sultan v kratkem potrdil pogodbo.
„ Ageuce Havas" poroča s Krete, da so nemiri vedno večji. Kristijani se zbirajo v gorah, mu-hamedanci beže v mosta. Mogoče je, da se vname nova vstaja. Nekteri trdijo, da so nemiri ponavljajo, ker turška vlada ne izpolni tirjatev krečanskega prebivalstva; drugi pa mislijo, da neka druga država draži prebivalce, ker bi se rada polastila otoka. Ta druga država pa more biti Grška ali Anglija.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 1. julija. (Nasvet.) Nesreče niso uikoli vgnane. Sliši in bere se tii o požarih, tam o toči, povodnji iu druzih pogubonosnih nezgodah. Brž ua to odmevajo od vseh strani klici: Dajte, pomagajte, usmilite so ubozih rovežov! Zavarujte svoja imetja in pridelke, da bote dobili saj nekoliko odškodnino po nezgodi. Res, priloga se taka odškodnina, če tudi jo včasih kaj pičla vsled uinetuo sostavljenih zavarovalnih pravil! — Vsa zavarovalna društva delajo obče največ v lastno korist, mimo tega, da dobro plačajo uradnike svoje, kopičijo denarni kapital, ki roma pogosto v ino-stranstvo!
Bi se li ne dalo to vse boljše in koristniše uvesti, da bi postavno vpeljala vsaka dežela za-se splošno zavarovanjo, iu da bi vsak posestnik pri davkih plačeval v ta namen odmerjeno svoto, ktero naj posamezne davkarijo pošiljajo v glavno mesto, pri nas v Ljubljano? Ondi naj bi se napravil poseben oddelek deželno blagajne pod nadzorstvom deželnega predsednika in deželnega odbora. Tej blagajni bi menda zadostovala dva uradnika. Takemu davku bi se težko ktori vstavljal, — vsak bi ga vplačal, vedoč, da mu bo ta svota o času nesreče povruena z obilnimi obrestmi; sicer pa že naprej vklada za nesrečnega brata in sodeložaua, ker bi se iz to blagajnice najzdatuiše dalo pomagati prizadetim od nezgod! Denar ostal bi doma! To nujno zadevo posebno toplo priporočamo našim gg. deželnim poslancem v vsestranski prevdarek, uaj bi
precoj Andrej Turjaški, a gotovo tudi ban Tomaž Erdiid, čeravno nam to izvori ne dokazujejo, a to smemo trditi po tem, ker je on bil protiveu malo-dušuemu predlogu Eggonbergovemu ter bil tako gotovo za odločno podvzotje. Valvazor (XV. 524) sicer trdi, da ,e tudi Eggenberg s Turjaškim bil enih misli, kar pa ui gotovo, kajti iz izvešča Andreja Turjaškega se vidi jasno, da jo le-ta vojskovodja pristopil v veču k oni stranki, ki se zaradi previdnosti ni hotla spustiti v boj s Turki. Oni uiso to storili iz plašljivosti, ampak ker so smatrali to za presmel korak, datako rekoč peščica ljudi napado osemkrat inočnejega sovražnika. Posebno je Taki branil to mnenje, tor dokazoval nerazmerje sil ono in druge vojske, ter je predlagal, da uaj se moti sovražnik z maujimi praskami, dokler posadka Šiška no zažge trdnjavo ter so reši iz grada po svoji razvidnosti. Potem da se podado vsi vkup nazaj proti Novem gradu, odkoder bi mogli sovražnika lahko odbijati, ker je bil grad dobro vtrjeu. (Valvazor XV. 524.)	(I)aljo prih.)
jo sprožili in kaj koristnega dognali že v prihodnjem deželnem zboru, ki bo letos na jesen sklican.
Od nekod, 2. julija. (Učinki šnopsa.) Akoravno smo Čitali v Vašem listu že večkrat o šuopsu, o nesrečni smrti tega ali onega šnopsarja, o propadu naroda, ki se te pijače navadi, vendar tudi jaz prosim, da bi natisnili te vrstice v Vaš coujeni list, da bode narod zual, kako zlo je to, ako se človek špirita privadi za pijačo. Pravil mi je prijatelj z Gorenjskega, ki tudi ljudem to otrovo pijačo prodaja, da se samo v Loškem okraji 150 veder špirita na mesec za pijačo ljudem razproda. Toraj 150 veder špirita in še toliko vode, vkupno 300 veder vsaki mesec se po grlu izlije. Iz te množino se lahko sklepa, da to brozgo menda že kar sploh pijo: stari kakor mladi, možaki in ženske. Pravil mi je tudi znanec, kako šuopsarji proti koncu svojega življenja očividuo hirajo, če morda celo hitre smrti ne umro, kajti marsikterikrat se pripeti, da se šnopsar toliko špirita napije, da nima časa bolan biti, temveč se brez bolečin in težav preseli na uni svet. To vednost zdravniška imenuje »Iuto.vicatio acuta e alcoholo", t. j. hitro otrovanje od špirita. Ako pa hitre smrti ne umre, začne taki človek tužiti se (bloditi), da vidi kukce, muhe, miši ali podgano; on bolehuje na »halucinaciji". K temu se pridružijo »halucinacije" sluha: čuje godbo ali ropot, tudi roke in nogo se mu začno tresti, veliko govori, včasih razsaja, pa spati ue more, koža je s potom pokrita itd. To stanje se zove „delirium tremeus". Tudi se lahko pripeti, da šnopsar v tem »stadiju" umrje; mogoče tudi, da ga zdravnik še reši smrti; a šnopsar se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne; on se ne poboljša, ue prejeuja špiritovega žganja piti; ker ga greje, zato le še vliva špirit z vodo mešan v se — dokler ne pride drugi „stadium", to je „Dyscrasia alcohol. Taki človek postane zabuhel in bled, prestane jesti, nima teka; toliko bolj pa pijo žganje. Začno se mu rigauje, bljuvanje vodene tekočine osobito v jutro zarano ; potem prične kašljati, postane hripav, srce neredno bije iu počasi, človok so trese ua vsem životu, mnogokrat ga krči primejo iu ni več za delo niti za duševno, uiti za telesno. Postane ves bedast in žalostno pogine. V tem »stadiju" noben zdravnik ne more več pomagati.
To vse dobro presodivši, je hrvatska vlada izdala strogo uaredbo od 25. oktobra 1881. 1. štev. IG.473, določujoč, da se špirit samo onim osebam smo prodajati, ktere od občinskega poglavarstva do-nesejo potrdilo, da špirit res potrebujejo za obrt ali za gospodarstvo. Sicer pa je špirit za pijačo prodajati najostreje zabranjeno, in to pod kaznijo od 10 do 100 gld. ali eventualuoga zapora. Ta kazen pa ne zadeva samo kupcev, ampak tudi prodajalce. Trgovcem, koji trikrat grešo zoper' to uaredbo, odvzame se pravica, s špiritom še nadalje trgovati.
Tako bi se tudi na Kraujskem morala napraviti stroga zabranitev prodavanja špririta, ker, ako se samo v enem okraji 150 veder špirita na mesec popije, pač druzega pomočka ni. Naj toraj gg. deželni poslanci napuejo vse sile in vso zgovornost naj razvijejo, da tudi kranjska c. kr. vlada enako hrvatski prepove razprodajo špirita za pijačo, sicer narod naš prestane biti narod.
Iz Hallovih kopel Gorenjeavstrijskih, 1. julija. Jodove kopeli v Hallu ua Gorenjem Avstrijskem so na Kranjskem malo znano, nekaj črtic iz tega kraja utegne cenjene bralce »Slovenčeve" zanimati. Hali na Gorenjem Avstrijskem jo trg ležeč dobre tri ure od mesta Stoyrja. Kraj je v visoki ravnini z malim gričevjem. Okoli in okoli vidiš malo bribovjo z rodovitnim poljem, travniki in sadnim drevjem in v daljavi visoko gore, kar dela okolico jako krasno iu prijetno. Zemlja je rodovitneja nego pri nas na Kraujskom. To ti jo žito in mrva, da je veselje pogledati. Slovi pa kraj posebno radi svojih jodovih kopel, v kterih so ozdravljajo bolezni: škrofelni, gnitje kosti, razno bule in otekline, vnetje oči, skrivne moške in žensko bolezni itd., sploh bolezni, ktere se izcimijo iz spridene krvi. Zato pridejo semkaj zdravja iskat ljudje iz vseh krajev, največ pride Nemcev, posebno Dunajčanov. Lansko leto bilo je vseh tujcev tukaj 2772.
Zdravilni jodovi studenec izvira mrzel 15 metrov pod zemljo 10 minut zunaj trga. Velik stroj ga pri-tira na vrh in ga žene po kupreni cevi pod zemljo v veliko dvorano (Trinkhalle), kamor ga hodijo bolniki pit zjutraj in popoludue. Zraveu to dvorane je drugo mnogo večjo poslopje, kopališče, kjer se bolniki kopljejo. V pritličji je pripravljenih 88 sob za
kopanje, v prvem nadstropji je več dvoran za razne veselice. Spredoj je velik park, nasajen z različnim drevjem, kjer se bolniki sprehajajo. Razven tega so sprehajališča na vse strani napeljana po lepih drevoredih sedem do osem kilometrov na okrog.
Zdravenje je v tem, da bolnik jodovo vodo pije. Zjutraj še pred šestemi se odpre rečena dvorana. Že vidiš prihajati bolnike s kozarcem v roki, ki meri Vi« litra- uo smeš piti ob enem. Voda teče iz cevi, natoči jo vsakemu deklica. Okus vodo je neprijeten. Nektera nežna bitja, le na slaščice navajena, delajo zraven kisle obraze. Prve dni se pije samo eden kozarček, pozneje dva itd., kakor je bolnik iu bolezen njegova. Ko je vsak svoj mali zajutrk dobil (piti se mora voda na tešče), treba vsaj pol ure se sprehajati. Zdaj lahko opazuješ razne bolnike — siromake. Ta ima zavezan vrat, uni že ves sneden obraz, tretji zavezano gnjilo roko. Zopet drugi hodi ob palicah, ne ueso ga več noge. Nekteri se vozijo v vozičkih po parku vsled svoje bolezni ua nogah ali vsled svoje slabosti.
Nadalje se vsak bolnik eukrat na dan koplje, navadno dopoludne, drugi šo le popoludne v zalo pripravljenih sobah, kabinah. V vsaki sobi je korito, v ktero držo tri cevi. Iz one cevi se vliva notri gorka navadna voda, iz druge mrzla, iz tretje mrzel jodov studenec. V 50 litrov sladke vodo se prilije s prva štiri litre jodovega studenca. Zmirom več, zmirom več, največ 18 litrov. Kopel ti pripravi strežaj, gor-kote ji je 2G do 30 stopinj R.
Dozdaj je bilo okoli tisoč tujcev tukaj. Vsi seveda niso bolni, nekteri lo spremljajo bolnike. Za-državalo jo goste uestanovituo junijevo vreme. Zdaj so začeli jako dohajati tudi kmečki ljudje. Vreme jo krasno, gorkote čez 20 stopinj R. v senci.
Zabavo iu veselja najdeš tu mnogo. Zjutraj, opoludne iu zvečer dela bolnikom izvrstna godba kratek čas. Petkrat v tednu je gledališče. Tombola, koncerti, plosni venčki vsak tedon. časnikov imaš okoli štirideset na razpolaganje. Kako ti bo dolg čas! A pri vsem tem hodijo mnogi le potrti okoli. Spomin na bolezen in zemljo domačo jih menda tožne dela. Mene tudi.
Marsikteri je tukaj našel zaželjeno zdravje. Vsacega tukajšnje kopeli seveda tudi ne ozdravijo, kakor nobene ne. Meni jo rekel zdravnik, da v teh štirih tednih ne morem popolnoma okrevati. Vspeh bo, da se bolezen ustavi in s časoma pozgubi. Bog daj! Na zdravje !
Domače novice.
(Presvitli cesar) peljal se je sinoči okoli '/j 12. uro skozi Ljubljano v P ulj, kjer bodo v sredo spustili v morje novo vojno ladijo »Prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf". Dvorni vlak se je ustavil na Ljubljanskem kolodvoru le nekaj minut. Na kolodvor sta prišla g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r in mestni župan g. G r a s s e 11 i.
(Iz deželnega šolskego sveta): V Dobovci se ustanovi jednorazredna ljudska šola. Kranjska hranilnica jo darovala za zgradbe novih šol 6000 gld., od te svote so se določile podpore 30 šolskim občinam. Začasni učitelj v Staromtrgu pri Loži, g. Mihael Poklukar, imeuovan je delini-tivnira učiteljem.
(Umrla je) 20. junija v Begun j ah na Gorenjskem še mlada usmiljenka Ana Lasbaher, rojena pri sv. Juriji na Nčavnici. Več let je stregla bolnikom v Gizelni bolnišnici v Celji, kjer je tudi zbolela. Iskala je zdravja v gorenjskem čistem zraku, toda zaman. Naj počiva v miru I
(Treščilo je) danes (v nedeljo) ob 3. uri v poslopje kmeta Kamnarja pri sv. Barbari, župnije Škofjeloške. Poslopje jo pogorelo.
(Trtno ltš) so zasledili v občini D r a š i č k i v sodnijskem okraji Metliškem. Politična oblast je ukazala, da se iz imenovanega okraja ne smejo izvažati trto ali take rastlino, na kterih so redi trtna uš.
(Imenovanja.) Preč. gosp. Štefan V e u t i n, župnik v Novakih, in preč. gosp. Peter O o r a z z a, duhovui pomočnik v Motovilim, imenovana sta kanonikom kolegijalnega kapitelna v Motovuuu.
(Otroci — in angelj varuh.) Štiriletno deto Marija Kolerič jo padlo v četrtek z okna v drugem nadstropji hiše št. 4 v ulici Giulia, ali vendar se je le nekoliko ua glavi pobilo. Ta slučaj je pravo čudo, pravi »Ediuost".
\
(Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) prva in doslej še edina na Slovenskem, vrlo lepo napreduje. Ne samo, da šteje okolo 150 družabnic, temveč tudi na drugem polji je začela delovati, častite gospe in gospodične pridno nabirajo obleko iu drugih darov ubogim otročičem otroškega, zabavišča pri sv. Jakobu, čuje se, da je cenjeni' odbor že skupil premnogo oblačil, ktera namerava razdeliti med siromašno deco slovenskega otroškega zabavišča na dan sv. Cirila in Metoda, t. j. v torek 5. julija. Ob 9. uri zjutraj bode v župni cerkvi sv. Jakoba sv. maša, ktere se vdeleže vsi otročiči iz zabavišča z gospico učiteljico, pa odbora ženske in moške podružnice in mnogo druge domoljubne gospode. Po službi božji bode v otroškem zabavišči mala skušnja: deklamacija, petje, govori itd., potem razdeli načelništvo ženske podružnice obleko vsem revnejšim otrokom. Naposled se vsi otročiči primerno pogoste. Na tak način hoče slavni odbor ženske podružnice Tržaške slaviti dan sv. Cirila in Metoda!
(Gojenci mornarske akademije I. tečaja) v Reki podali so se te dni z vojnim parnikom „nadvojvoda Friedrich" nekoliko po morji na praktično vežbanje. Ob enem si mislijo ogledati Benetke, Jakin, Brindisi
in Krf (Corfu).
(Tisoč goldinarjev) daroval je bivši ravuatelj puškarske tovarne v Borovljah na Koroškem, gosp. Werner, bratski zalogi omenjene tovarne o svojem izstopu. Werner je vstopil v ravnateljstvo Bleiberške unije.
(Telefonske postaje) za hribolazce: Lackerboden in Baumgartnerhaus pri Reichenau-u na Dolenje-Avstrijskem so izročene od 29. junija prometu. Za telefonovanje ene brzojavke iz Reichenau-a, naj bo dolga, kakor hoče, plača se 5 krajcarjev.
(Baron Pino), deželni predsednik v Bukovini, praznoval je v soboto na svojem posestvu na Koroškem srebrno poroko. Iz mnogih krajev so mu čestitali.
(Znižana cena.) Knjige „Ru sslan d seit Auf-hebung der Leibeigensc h aft" ima pisatelj še nekaj iztisov ter je ceno od 4 gld. na 50 kr. in 10 kr. za poštnino. Pošilja jo le pisatelj dr. Fr. Celestin v Zagrebu.
Razne
reči.
— V i š e j ! N i ž e j 1 Bavarski kralj Ljudevit I. je večkrat obiskaval svojega zeta nadvojvodo Ljude-vita III. Hesenskega, kteremu je bil dal svojo hčer Matildo v zakon. Posebno rad ga je obiskal, če je bival na bližnjem gradu Ašafenburgu ali Auerbahu. Tedaj je bil navadno prav dobre volje ter se je prav razveseljeval po svoje pa tudi druge je zual spraviti v veselje. Tako je pripovedoval smešen prigodek, ki se mu je pripetil v Monakovem z neko stražo. Šel je bil namreč sprehajat se v angleški vrt. Naleti na stražo, ki je bila postavljena daleč stran na samem. Stražnik, opazivši ga, hitro nekaj v suknjo porine, ter kralja kaj nezaupljivo gleda. Ker je bil pa kralj priprosto meščansko oblečen, zjasni se vojščaku kmalo mračno obličje. Ko pride kralj do njega, reče dobrodušno vojščak: „No gospod, Vi ste me pa lepo vstrašili!" — „Tako?u pravi kralj, „imate li slabo vest?" — „To ravno ne", odgovori vojščak, „pa vidite, to je, jaz sem le kratko časa tukaj v Monakovem in ne poznam še nikogar. Kralj pa včasih tukaj liodi in se sprehaja. Zdaj sem pa ravno nekaj jedel, tega pa vojščak na straži ne sme, in tako sem precej pod suknjo skril. Zdaj bum pa nadalje jedel, ker je nekaj dobrega, in saj ne bo precej kdo zopet prišel, kaj mislite?" — „Mislim da ne", pravi kralj. „No pa mi vendar povejte, kaj pa imate tako dobrega?" — „Yeste kaj, dajte uganiti", pravi stražar. — „No, morebiti imate svinjsko pečenko?" reče kralj. — „Hm, svinjska pečenka je res kaj dobrega, jaz pa ne segam tako visoko —nižej!" — „Morda imate telečjo pečenko?" praša kralj nadalje, ker ga je veselila odkritosrčnost stražarja. — „Je tudi nekaj dobrega, pa nižej pravim, nadalje ugibajte!" — „Morda kaj prekajenega?" — „Bi ne bilo napčno, prileže se mi vselej, danes pa ne; nižej! — „Imate pa gotovo švicarski sir!" — „Pojte, pojte s svojim švicarskim sirom !" se smeje vojščak, „kar imam jaz, je veliko bolje; nižej pravim!" — »Tako imate pa celo kako redkev", pravi udobrovoljeni kralj. — „1 kaj pa da, skoraj da ste uganili, pa ste dve. Eno sem že skoraj pojedel, drugo imam pa še; morda Vam ž njo postrežem? Ej, le vzemite, kar nič se ne sramujte!" — »Prav lepo se zahvalim, pravi kralj, naj vam le redkev prav dobro tekne, jaz grem h kosilu in si nočem spriditi ust; srečno!" —Ko stori kralj par korakov, zakliče stražar, ki je zadovoljno bil pojedel ostanek prve redkve. „Vi slišite!" —
Kralj se obrne. — »Ali bi ne bili tako dobri in mi povedali, kdo da ste? Bili ste tako prijazni, vendar bi rad vedel, s kom sem imel čast!" — „Tu ne ostane druzega, da uganete", pravi kralj. „Saj ste me pustili tudi Vi ugibati." — Vojščak ga ostro pogleda in pravi: „No, morda ste kak gospod iz pisarne ali kaj tacega", ter krepko vgrizue drugo •tedkev. — „Gospod iz pisarne, to je res nekaj lepega — toda višej!" — „1 potem ste pa sodnik?"
—	„Tudi nekaj lepega, ni kaj napačnega, pa višej pravim!" — »Toraj stepa celo okrajni glavar?" — „Tako le kak glavar, bi bilo dobro, toda višej pravim!"
—	»No to mi je pa všeč, da imam čast spoznati se s tako visokim gospodom; zato bom pa eno pravo zinil: Gotovo morate biti kak minister?" — „Je tudi to kaj posebno lepega, toda jaz vam rečem: višej!" — »Toraj ste pa naposled celo kralj sam!"
—	zakliče izuenaden vojščak iu oči in usta se mu široko odpro. — „ Uganil si!" odgovori kralj. — nO vsi ljubi svetniki!" zakliče prestrašen vojščak, primite, za Božjo voljo, hitro mojo redkev, da bom mogel prezentovati!" Kralj prime redkev, straža prezentuje
—	oba se zadovoljna razideta.
Telegrami.
Pulj, 4. julija. Cesar je prišel s spremstvom ; tukaj in mej potjo ga je na pojedi-nih postajah prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Kc so se končale predstave in nagovori, ogledal si je cesar mornarsko vojašnico in trdnjavo „Monte Daniele". Na to je stopil na jahto „Miramar".
Levov, 4. julija. Cesarjevič je danes pregledal vojaško posadko. Narod gaje povsod navdušeno pozdravljal. Oesarjevič si je potem ogledal šole; vložil se je temeljni kamen novemu gršlco-katoliškemu semenišču.
Dunaj, 4. julija. Cesaričinja je odpotovala v Frančiškove kopeli.
Pariz, 4. julija. Ministra Dautresme in Heredia sta si ogledala dela ob reki Seni. Ko sta prišla na postaje Vernon, Elbeuf, Rouen. razlegali so se mnogi klici: Živio Boulanger!
Madrid, 4. julija. Ker se je užitninski davek od klavno živine zvišal, vršili so se nemiri v Valenciji. Zažgali so skoraj vse pisarne užitninskih uradnikov; enaki nemiri v Barceloni.
Tuj ci.
30. junija in 1. julija.
Pri Alaliču: Elizabeta Fiselior, zasebnica, iz Budimpešte. — J. Kowesti, trgovec, iz Ogerskega. - Gustav Polo-viček, uradnik z soprogo, iz Zvornika. — Mammer, c. k. polkovnik, z Bleda. — Jožef Kosnek, posestnik, iz Travnika. — pl. Edvard Bon, c. k. polkovnik v pok., z družino, iz Trsta. — C. Mitri, trgovec, iz Trsta. — Štefan Riedel, c. k. profesor, iz Keke.
—	0. Bacliim, c. k. poročnik mornarice, iz Pulja. — Princ in Freudenthal, trgovca, z Dunaja. — Julij Kremeg, trgovec, iz Oiomuca. — Jožef Reiehmann potovalec, iz Budimpešte. — S. Omstein, soproga trgovca z družino, iz Ljubljane. — E. Stark, trgovec, iz Trsta. — pl. J. Seemann, kapitan, iz Pulja.
Fri Slona: Hugo Kalupa, trgovec, z Dunaja. — M. Weimersheimer, trgovec, iz Švice. — Wiljelin Polak, inženir, iz Srbije. — Vencel Hartmann, potovalec, iz Zagreba. — A. Jaklič, e. k. vojaški duhovnik, iz Tridenta. — Schulz in Kauf-mann, trgovca, iz Gradca. — Ana Floria, stavbinskega pod-vzetnika soproga, iz Laškega. — grofinja Gritti, zasebnica, z hčerjo, iz Laškega. — Sciacealuga, trgovec, iz Benetk. — G. Ermolini, trgovec, iz Laškega. — Sclnvarzkopff in Wallmann, trgovca, iz Trsta. — Marija Bolmacich, k. sodnika soproga z hčerjo, iz Roke. — E. Rosenberg, trgovec, iz Reke. — L. Schio-dermaier, trgovoc, iz Norimberka. — P. Ronzy, knjigotržec, z Dunaja. — Karol Duschnitz, tovarnar, z Dunaja, — Jakob Fi-scher, trgovec, iz Prage. — R. Engelmann, trgovec, iz Nemčije. — Bela Bodor, trgovec, iz Budimpešte. — Brodjovin, trgovec, iz Zagreba. — A. Rudolf, tovarnar, iz Gradca. — A. Cigoj, duhovnik, iz Celovca. — E. Rotc, zasebnik, iz Kamnika. — F. Rosenberg, potovalec, iz Reke. — Matilda Gorčič, zasebnica, iz Dalmacijo. — Janez Belec, župnik, iz Šmartna v Istriji.
Pri Bavarskem dvoru: G. Serini, zasebnik z družino, z Dunaja. — Karol Braune, trgovec, ir. Kočevja. — Dr. Jakob Pirnat, odvetnik, iz Kamnika.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
S
7. u. zjut. 2. u. po]). 9. u. zve«,
7. u. zjut. 2. u. poj). . u. zvec,
Stanje
zrnkomera r mm
73778 73694 738 00
73968 73904 740-42
toplomera po Celziju
+ 16 5 +250 -+17 2
Veter
brozv. si. vzh. brozv.
brozv. si. vzh. brezv.
Vreme
oblačno dol. jasno
del. jasno
jasno
G
s .5 1 -gs; s
S g
9 30 dež
1-30 dež
DnnajNka borsa.
iTelegratično poročilo.) 4. julija.
Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davka) 81 gl. 55 kr. Sreberna , 5 % , 100., (s 16% davka) 4 \> avstr. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke kreditne akcije
London .......
Srebro .......
Francoski napoloond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
Tržne cene
82	.	95
113	.	-
96	.	90
886	.	-
282	„	-
126	„	65
10	03
5	„	95
62	„	20
dne 2. julija t. 1.
gl. | ki\ j	||gl-|kr:|
Pšenica, hktl.	...	731	Špeli povojen, kgr. .	—	(54
Rež, „	...	5 20	Surovo maslo, „ .	—	9Q|
Ječmen, „	...	4 22	Jajce, jedno „ .	—	2
Oves, „	...	2 92	Mleko, liter. . . .	—	S
Ajda, „	...	4 89	Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	5 20	Telečje „ ., .	— 50
Koruza, „	...	5 20	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „	...	2 14	Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	...	12 — Pišanec.....—	50
Grah, „	...	12 — Golob .....—15
Fižol, „	...	10 —	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo,	kgr. .	1 —	Slama, „ „ . .	2 05
Mast,	„ .	— 66	Drva trda, 4 □ mtr.	6 30,
Špeli svež,	„ •	— 60	„ mehka, „	4 10;
Za Danski misijon so darovali:
čast. g. Stanislaj Šraneč, župnik.....5 gl. —	kr.
Blag. g. Alfred Ledenik, trgovec.....2 „ —	„
čast. g. Anton Vonča, duhovnik.....10 „ —	„
čast. g. Franc Jare, župnik......10 „ —	„.
Za poškodovane po toči v Trebnjem:
Marija Blažon, posost. v Begunjah pri Cirkniei 2 gl. —	kr.
Nek dobrotnik...........10 „ —	„
Št. 11059
Razglas.
gld.
Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan julija 1887. leta so bile vzdignene:
št. 17.308 z dobitkom 15.000 » 52.756 „ » 1500 » 6561 „	500 „
„ 38.044 „	500 „
45.991 „	500 „
3367, 5621, 7488, 7490, 7800, 9032, 9537, 9879, 10.052, 10.306, 11.461, 11.638, 12.107, 12.818, 12.851, 13.147, 13.334,
131,
in št. 9428. 11.828,
15.442, 15.557, 15.900, 16.041, 17.203, 17.787, 17.875, 18.665, 18.938, 19.002, 19.406, 19.549, 20.568, 21.038, 21.405, 22.812, 23.025, 24.099, 24.380, 25.281, 26.128, 26.575, 27,849, 28.517,
29.565,	29.667, 29.761, 30.402, 30.907, 31.852, 32.195, 32.921, 33.506, 33.507, 34.057, 34.425, 34.616, 34.818, 34.837, 35.939, 35,942, 36 122, 37.039, 37.731, 38.239, 38.422, 38.913, 39.638, 39.672, 39.696, 39.781, 40.598, 40.607, 40.776, 40.799, 42.033, 42.102, 43.027, 43.636, 44.997,
45.566,	46.900, 47,029, 47.421, 47.430, 48.305, 48.730, 48.739, 50.388, 52.888, 53.023, 53.404, 54.459, 54.565, 55.044, 55.314, 55.367, 58.568, 59.340, 59.597, 61.669, 62.058, 64.735, 65.294, 65.464, 67.385, 67.862, 68.281, 69.155, 69.525, 70.548, 70.710, 70.988, 71.346, 71.690, 72.595, 73.167. 73.938, 74.232, 74.655, vsaka z dobitkom 30 gold.
Od doslej izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke: št. 44.920 z dobitkom 2500 gld., št. 45.330 z dobitkom 1500 gold., št. 26.163 z dobitkom 600 gold., št. 4847 in 33.724 vsaka z dobitkom 500 gold. in štev. 119, 740, 1832, 2042, 2643, 4934, 5024, 7840, 8005, 8284, 8317, 9379,
9424, 9462, 9550, 98.40,
+18-8 +260 +17-4
V soboto dopoludne skoraj jasno, potom oblačno, popoludne okoli tretje ure ploha ktera je trajala pol ure, potem se jo zjasnilo. V nodeljo zjutraj jasno, popoludne ploha. Zvečer jasno. Srednja temperatura obeh dnij 19-4" in 20-7° C., za 0-3° in 1-7° nad normalom.
12.517, 15.200, 16.845, 19.128, 22.574, 24.494, 25.549, 28.399, 30.459, 32.542, 37.967, 39.869, 41.987, 46.508, 48.203, 52.297. 56.284, 61.486, 63.425, 65.195, 67.939, 71.272,
12.518, 15.243, 16.872, 19.365, 23.013, 24.669, 25.560, 28 619, 30.507. 33.237, 38.179, 39.891, 42.575, 46.725, 49.924, 54.114, 57.534, 61.652, 63.659, 65.442, 69.135, 71,376,
12.651. 15.715, 17.429, 19.403, 23.069, 24.863, 26.624, 28 845, 30.789, 33.304, 38.209, 40.525, 44.448, 46.789, 50.615, 54.402, 59.459, 61.993, 63.767, 65.497, 69.753, 72.574,
9853, 12.875, 15.931, 17.911, 20.214, 23.209, 25.187, 27.506, 29.498, 30.983, 34.010, 38.260, 41.397, 44.632, 47.478, 50.825, 54.531, 59.514, 62.004, 64.345, 66.495, 69.977, 73.819,
10.840, 14.101, 16.238. 18.077, 21,260, 23.394, 25.247, 27.941, 29.685, 32.364, 35.014, 39.626, 41.417. 45.247. 47.963, 51.429, 54.859, 59.594, 63.097, 64.613, 67.068, 70.062, 74.077,
10.981, 14,987, 16.466, 18.264, 21.743, 24.071, 25.506, 28.076, 30.038, 32.490, 36.349, 39.794, 41.741, 45.578, 48.143, 51.794, 55.139, 61.441, 63.131, 64.613, 67.173, 70.515, 74.146,
in 74.845, vsaka z dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 2. julija 1887.