PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leto XVn. - Št. 223 (4997)
TRST, »reda 20. septembra 1961
^osebna komisija bo raziskala skrivnostne okoliščine ritaterih je tajnik OZN Hammarskjoeld zgubil življenje
V krogih OZN prevladuje mnenje, da so Hammarskjoeldovo letalo sestrelila Čombejeva letala, ki so tudi včeraj izvršila napad na sedež poveljstva OZN v Elisabethvillu - Predstavnik OZN Hiari se je včeraj sestal s Čombejem v Ndoli - Anglija se še vedno zavzema, da bi rešila Combeja
^LDVILT t?
Leonnirf7-n 9- ~ Predstavnik Združenih naro-- - avsllu je sporočil, da se je čombe sestal posebnim predstavnikom OZN v Kon-
«nes v Ndm Je sporočil, da se je čombe sestal ^ Tunizitos, P0S8bnim predstavnikom OZN v	Kon-
t§0Varjala	o	Mahmudom Hiarijem, s	katerim sta se
Sa sta	avitvi	sovražnosti v	Katangi.	Čom-
»njegov zunanji minister Kimba in „**«*	Kibve.
7hmmj m Jnano, je bil lan Slavni funk-
ienalo'gc
>-oK0 osrp!f„e °ZN in
n ie Važrip l0 vlado. I-
bVni sPravi ^logo pri ne’
L°Srednio > ed Gizengo S' je ° ip°,n,gošk° vlado,
®eRa n i sklicanj
is *g.n5r,„s-s
Sun oPeracij qzn
»h* bPr!tan(SJihod°m Com-w ** R0& visoki komi-
Alport izla-
; 1Ja QZn «V Ndolo de-
se
da. sode^-
■'»'ura-.
u1; bodp';m;eit' o prenosu tru.
C' «8Ciii žrtev vfie-A°razum!:e nesreče in da
rl	tru-
ali člani , a,(<se upa, da
^ * CoSbp!p elegac‘j« se-‘n“ejem ter se -
Kata
o ustavitvi pgi». Alport
»ia trUdb	Vinška vTal
tni.il1 aJša pogajati 4‘ OZN» Jem in pred'
"Pan;	, Predstavnik
ttU k> Daj hi* a?es izrekel •J «°8aiania Se Pimprej za-m,ed Čombejem
Hi 1 ie ir c. narjem Pulije, da \	-re Linner.
funkcionarjem Sture Linne r. _se je državni 'ill^iie' i,f_°reign Officeu
vrnil
v Leopold-
iSviilp ?bo odšeT^EU-«»J V’t a*°r je bilo doti,; 'iitiei j donu zanikajo, (t	Vlišjvaioa ansdowne vlogo
taHi v ?a ustavitev soli*	> «» k hilangU' Njegova
J’	r.samo v tem'
st39f H v^p hammarskjoei-
ge poškodbe ter si je zlomil obe nogi.
Že včeraj so predstavniki švedske letalske družbe, kateri je pripadalo letalo, poudarili prepričanje, da_ so letalo sestrelila »razbojniška katan ška reakcijska letala«. _Ta družba je letalo posodila štabu OZN v Leopoldvillu. Tudi v Leopoldvillu se vedno bolj utrjuje sum, da je bilo Hammarskjoeldovo letalo sestreljeno. Drugi pa menijo, da gre za premišljeno sabotažo.
V Leopoldvillu ni bilo moč skoraj nič zvedeti o pravem namenu Hammarskjoeldovega potovanja v Ndolo. Njegov odhod na sestanek s Combe-jem je zbudil veliko presenečenje, to še posebno, ker so bili v Leopoldvillu mnenja,
m,,—
■
Hammarskjoeld v razgovoru z Mobutujem na letališču Leopoldvillu pred odhodom v Ndolo
da sestanek ne bi mogel biti koristen.
V Leopoldvillu so z velikim ogorčenjem opazili, da so bile prav vesti o sestanku Hammarskjoelda s Čombejem pcvod za naglo okrepitev napadov Combejevih čet na čete OZN po vsej Katangi. Celo vdajo obleganega odreda O ZN v Jadotvillu pripisujejo prav vestem, da Hammarskjoeld »paktira s Čombejem«. V nekaterih enotah O ZN je prišlo do izraza mnenje, da v takšnem položaju r.i potrebno nadaljevati akcije proti Čombejevim najemnikom«.
Značilna j'e tudi cela vrsta dezinformacij v zvezi s tem. Številne agencije so že zvečer poročale o Hammarskjoeldo-vem prihodu v Ndolo in o njegovem sestanku s Combe-jem. Pozneje so te vesti demantirali, ponoči pa še dvakrat potrdili. Nekatere zahodne agencije so celo komentirale vesti o sestanku kot »popolno zmago Combeja« in označevale »poraz misije OZ N« kot rezultat »nepremišlje-
ni ''»J«,	  ■..lai.-iijUCJ-
4 S* C j10 za se-
J	.	čombejem	m
V 1 huHfci n!,”1' Predstavil X%ka°vf,fl^a Je deial.
zas._ lada . se večno
2«ovleV-a od Combeja ,.^viru T ?zn°sti».
: 9*1. &znih poročil so
VH« Ne Ne a s'
agencije zatr-'-ombejeve čete
>11 >«ik	OZN Kamino.
<1®» je £Zn v Leopold-
No da itnai^a-niKal ln po' H ,.v r ,aJo cete OZN še
le	to	oporišče
%vot"
nega
okni*'**,?** oporišča !* it^oir.etrn? 1 Bo° kvadrat-»o,lv>10 ozemlja. Ker nVec*a nt. u OZN majh-‘iuff ^Ija brani celotne-^ k ! PoloJa* emveč samo 1 3 U(ii let ar z* med ka^eri-
?' H So trla - Vsi u ob' * H ° ”
V .v«e:
v rokah sil
h »i.hvrjuj so Čombejeva SbS kV»eta »,naPad na se-'» Hillu 0 ‘aba C‘ZN v E-Prel? v trenutku 1° C Hel a. nlk OZN V J tehco v Vrtu tiskov-h redt?gl° skV;rSl ude1eženci aviiik ijv 3arke«
t0ra«l, dae^Ske-^la'
le preisko-
ki j0 vodi ha “!lce Barber,
ia«iiiiiii*r«firai«iiiiiii*iMiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiii»>>'nnfiallllllllllliaitl>llllll,lll>aivllllllltlllia<tnai>tlvllllI1tl>tlflllllllliavl>ll*>ll>>llllv>B>,>*fll>ll>f>>111IIIfVrna>avi>liailv,lt>llltvlvtlliai>l*fl<llll>>a,l>ll>vaailll>l
Mottffi Stim bo začasno vodil posle glavnega tajnika Združenih narodov?
Verjetno bo izvoljen za predsednika skupščine - Včeraj so na kratki seji počastili spomin Hammarskjoelda - Gromiko poudaril potrebo sprememb v strukturi OZN - Bohlen in Zorin pripravljata sestanek Gromiko-Rusk - Anglija bo glasovala za sprejem Kitajske v OZN
nib in neupravičenih sklepov«.
Čombe se je pred napovedanim sestankom s Hammar-skjoeldom sestal z britanskim visokim komisarjem v Rodeziji ter s predstavniki rodezijske kolonialne vlade, ki ji predseduje Welensky. Baje je zahteval od rodezijske vlade pomoč za svoje oborožene sile.
Julujeva izzivanja
STOCKHOLM, 19. — Švedska misijonarka v Brazzavil-lu Linnez Aimqvist je sporočila, da namerava predsednik bivšega francoskega Konga o-pat Julu izgnati vse švedske državljane, če se švedske čete ne umaknejo iz Katange. Švedsko zunanje ministrstvo je s tem v zvezi objavilo izjavo, v kateri poudarja, da so čete OZN v Kongu prišle v Kongo na zahtevo leopoldvill-ske vlade in v skladu s sklepi OZN. Izjava dodaja, da švedska vlada ne bo dopustila, da bi drugi člani OZN izvajali pritisk nad Švedsko, da bi vplivali na njeno politiko tesnega sodelovanja z OZN.
Švedsko zunanje ministrstvo je poslalo Juluju brzojavko, s katero poudarja, da bi bilo bolj normalno, da brazzavill-ska vlada pove svoje mnenje o akciji OZN v Kongu pred skupščino OZN, Na koncu poziva Juluja, naj prekliče svoje sklepe.
Siam za umik Anglije in Francije iz SEATO
NEW YORK, 19. — Siam je baje predlagal, naj se Francija in Anglija umakneta iz
vojaškega zavezništva SEATO
je za to odločil, ker je de Gaulle na svoji zadnji tiskovni konferenci pokazal malo upoštevanja za Združene narode in »je odklonil, da bi branil v OZN stališče Francije glede Bizerte«.
Pred sporazumom o Bizerti?
PARIZ, 19. — Tunizijski radio je sporočil, da so začele francoske čete danes odstranjevati bodečo žico, ki so jo bile postavile po ulicah v Bizerti.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih v Parizu, so pogajanja med Francijo in Tunizijo precej napredovala. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil: »Morda je prezgodaj govoriti o popolnem sporazumu, na podlagi katerega se bodo francoske čete umaknile na svoje prvotne položaje v Bizerti in na razne položaje v pristanišču. Vendar napredujejo razgovori zadovoljivo in verjetno je, da bo prišlo do normalizacije proti koncu tega tedna.«
    ................................................
NEW YORK, 19. — Ob 20.22 po srednjeevropskem času se je začelo 16. zasedanje skupščine OZN pod predsedstvom dosedanjega predsednika Bolanda. Sedež glav. nega tajnika na desni strani predsednika je bil prazen.
Seja je trajala samo tri
minute. Boland je ugotovil, da se skupščina sestaja «v senci velike tragedije ob žalovanju, ki zajema ves svet«. Dodal je, da bi bilo treba govoriti o veliki izgubi v OZN, toda o tem bo priložnost govoriti pozneje. Predlagal je enominutni molk, da se počasti spomin Hammarskjoelda in funkcionarjev OZN, ki so umrli z njim. Vsi delegati so vstali in počastili spomin umrlih. Zatem je predsednik odložil delo skupščine na jutri popoldne.
V krogih OZN ugotavljajo, da bo prva težavna naloga OZN imenovati Hammarskjoeldovega naslednika. Prevladuje mnenje, da bo tunizijski delegat Mongi Slim, ki bo zelo verjetno izvoljen za predsed-ker je edini
kandidat prevzel začasno tudi izvršni mandat ter bo vršil funkcije tajnika. To seveda v primeru, da SZ ne bi takoj postavila zahteve o spremembah v tajništvu. Ze na včerajšnji seji Varnostnega sveta je sovjetski delegat zahteval, naj se vnese v zapisnik^ njegov predlog, naj, bi se začasno poverilo vodstvo tajništva trem podtajnikom, Američanu, Indijcu in sovjetskemu predstavniku.
Po današnji seji skupščine pa je sovjetski zunanji minister Gromiko na zadevno vprašanje časnikarjev odgovoril, da je nujno potrebno takoj izvesti spremembe v strukturi OZN. Dodal je, da bo SZ takoj zahtevala ukinitev mesta glavnega tajnika, ki je sedaj izpraznjeno, in bo predlagala nov sistem tristranskega vodstva.
Časnikarjem, ki so ga spraševali za mnenje glede pred-
nesreče. a OZN je
SbiHkhoi5 kr*i nesreče.
S yJa Švedskih* odPJtovala i,1* t30deziin , ■ strokovnja-> PreiL’ 1 bo sodelo-« "IM,11 OZNaVl' Preiskavo A. prodni ln io poveri-
vSo Hlstvo SanizaciH za IteHšakuul ^es svet ne*
v *,4ogočJmštv V# * O-Hgih M? Vse d°mne-cHir, V Ib u Slavnega Pesteči P° villu po-vS ?ih lov«VLdelovaniem «o 7.,klh letal- Vseli?1 živi^a Potnn? važr>e izja-
L . ie i*in v ki ie 0idal n’ ie jietai0 ,kl le izjavil:
S »kllHraarslfP'j1° v Nd°-
j oditi v ]d nenad°-
«?) V drugl krai-
'H ihB?utkov j *r ln čez Se,0 si na ei»= ? nastala v HaSj«Hile dl z'ia> kate-iNk? se -Uge manjše.«
nika skupščine,
■....mn..    minimum..mmmimimmmi.............
Po volitve!! v Zahodni Nemčiji
MENOEPROTI ADENAUERJU
Prispel jutri tu-
a urada
SU- ^ai°in®ga potuie
v V ŠmarskitaJnika OZN v Ri-
^Hats^.aato ^avd. da gre
da
spremlja
za°voga neč*aka m
Hib gi n0, t)anes*VJz trupla Sm !etalVe frupli *° potegni' Sa^ihH8- Skn ’ lzpod raz-vZrtev ,apr*° število
lli^lpisatp ie treba ne-
J " uH4ok8tikrsnl ko’>
a- GledZ Zemli*
“e 4 n^hika' v‘ede stanja
!• .s. }•„). »jsars
t ^ ?s»ša°ik,sk* ali i
* CHioi v
* opekli Ndoli' D» kllpe in dru-
Pogajanja med demokristjani in liberalci za sestavo koalicijske vlade
BONN, 19. — Glavni odbor
«Krščansko-demokratske zveze« je danes določil dr. Konrada Adenauerja za svojega kandidata za mesto zveznega kanclerja. Glavni odbor «CDIJ» je hkrati sporočil, da bo Adenauerju pomagala pri pogajanjih z liberalno demokratično stranko skupina dvanajstih o-sebnosti stranke, med katerimi so tudi predsednik stranke in sedanji predsednik Bundes-taga Eugen Gerstenmaier minister za delo Theodor Blank, predsednik deželne vlade Schleswig - Holsteina, namest-nik kanclerja in minister za gospodarstvo Ludwig Erhard, notranji minister Schroeder in obrambni minister Franz Jo-sef Strauss kot predstavnik bavarske «Krščansko-socialne zveze))
Okoličina, da je vodstvo de-mokristjanske stranke potrdilo zaupanje kanclerju Adenauerju ni presenetila političnih krogov v Bonnu, kljub govoricam, ki še vedno krožijo in ki so jih razširili ze v zaključni fazi predvolilne kampanje sami demokrščanski krogi o bližnji zamenjavi Adenauerja. Adenauer pa bo moral premagati oviro, ki je precejšnja, dasi se ne zdi nepremostljiva; namreč pogoj, ki ga postavljajo liberalci, s katerimi se bo moral pogajati o pogojih za njihovo sodelovanje v koa-licijiki vladi, ali za njihovo parlamentarno podporo v pri meru enobarvne demokrisfjan 5ke vlade. Predsednik Libe-ralno-demokratske stranke E-rich Mende je namreč izjavil il:	‘
da je liberalna stranka sicer pripravljena sodelovati v koa-1 tako funkcijo licijski vladi z demokristjani,! storiti še več
a pod pogojem, da demokristjani pristanejo na njihovo prvo zahtevo, od katere ne nameravajo odstopiti, namreč da novi vladi ne načeluje A-denauer. Nasprotovanje liberalcev Adenauerju, ki so ga liberalni govorniki pogosto, dasi polemično izrazili med predvolilno kampanjo, je danes potrdil dr. Mende ob zaključku izredne seje vodstva svoje stranke, kateremu so prisostvovali tudi liberalni parlamentarci tretje legislature in novi poslanci, izvoljeni 17. t. m. Na sestanku so proučili položaj po volitvah, hkrati pa določili smernice, ki se jih bodo morali držati člani posebne komisije, ki bo imela nalogo pogajati se z demokrist-janskimi predstavniki o vsebini sporazuma za sestavo koalicijske vlade. Mende je izjavil, da je liberalna stranka «pripravljena proučiti ponudbo .CDU-CSU’, ki pa mora upoštevati nekatere pogoje objektivnega in personalnega značaja«. Mende je hkrati izključil vsakršno možnost sporazuma s socialdemokrati.
Podobno možnost je za sedaj izključil tudi socialdemokratski kandidat za zveznega kanclerja Willy Brandt, ki je pred odhodom v bivšo nemško prestolnico, skupno z izrednim veleposlanikom predsednika Kennedyja generalom Lu-ciusom Clayem, izjavil med drugim: «Se nadalje bom o-stal župan Berlina, dokler se v Bonnu ne bodo ustvarile razmere, na podlagi katerih bom mogel prevzeti vladno funkcijo večje odgovornosti;
da bom mogel za svoje mesto.«
videnega začasnega sporazuma, na podlag: katerega bi verjetni predsednik skupščine Mongi Slim prevzel tudi koordiniranje tajniških poslov, je Gromiko odgovoril, da je načelno mnenja, da en sam človek ne sme združevati dveh funkcij. «Cas je dozorel, je dodal, za spremembe v paj-višjih krogih.«
Indonezijski delegat Sastro-amidjojo, ki je umaknil svojo kandidaturo za predsednika skupščine, zato da omogoči izvolitev Mongij.a Slima, namerava baje kandidirati za novega tajnika, ker mu je naklonjena afriško-azijska skupina Dfr.ugi verjetni kandidat je burmanski predstavnik U Tant, ki uživa podporo številnih nevezanih držav.
Vsekakor ugotavljajo v OZN, da je po sprejemu številnih držav iz Azije in Afrike v OZN tako imenovano «skan-dinavsko razdobje« v tajništvu OZN zaključeno, in da bo verjetni naslednik Hammarskjoelda Afričan ali Azijec, če bo sploh prišlo do sporazuma. Nekateri so mnenja, da sovjetska delegacija ne misli za sedaj sprožiti vprašanja tristranskega vodstva, zato da ne bi kompromitirala pogajanj v zvezi z Berlinom. To pa so seveda samo domnevanja, ki jih današnje izjave Gromika zanikujejo.
Medtem se nestrpno pričakuje začetek razgovorov med ameriškim državnim tajnikom Ruskom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. frvoilno so mislili, da se bosta oba državnika sestala danes.
Toda danes je bil le prvi pripravljalni stik med svetovalcem državnega departmaja Charlesom Bohlenom in stalnim sovjetskim delegatom v OZN Zorinom. Njun razgovor je trajal le nekaj minut. Po razgovoru je Bohlen izjavil, da ni bil sprejet še noben dokončen sklep glede razgovora med Ruskom in Gromikom. Bohlen je Zorinu sporočil, da se mora Rusk jutri vrniti v Washington in zato bi bilo bolje, če bi do sestanka prišlo v četrtek. Vendar pa ni bil sprejet še noben dokončen sklep. Zorin je izjavil Bohle-nu, da bo o tem poročal Gro-miku.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je poslal včeraj tajništvu OZN pismo, s katerim zahteva, naj se na dnevni red skupščine postavi tudi zahteva za sprejem Kitajske v OZN.
Predstavnik britanske delegacije je izjavil, da je logično, da se Kitajska sprejme v OZN. Dodal je, da bi angleška delegacija glasovala za sprejem Kitajske, če bi glasovali s tem v zvezi. Vendhr pa bi angleška delegacija želela. da ne bi prišlo do glasovanja.
ste-,:	••
4 -A
Zastava OZN na pol droga pred stekleno palačo v New Yorku v znak žalovanja zaradi smrti Hammarskjoelda
Komentarji tiska o Hammarskjoeldu
Liberation: «Hammarskjoeld je morda postal žrtev tistih, katerim ni lansko leto preprečil umora Lumumbe»
Sovjetski tisk poroča danes zelo kratko in brez komentarjev o smrti Hammarskjoelda. »Pravda« posveča dogodku približno pol stolpca na zadnji strani pod naslovom «Smrt Hammarskjoelda«.
Kairski tisk pa poudarja danes sinočnjo uradno izjavo dr-
vi, da sta govorila o zadevah, ki se tičejo mednarodnih odnosov in medsebojnega interesa. V belgijskem poslaništvu v Moskvi pa izjavljajo, da sta govorila predvsem o Nemčiji. Predstavnik _ belgijskega predstavništva je izjavil, da je razgovor dal Spaa-Ki: »spodbude«. Na VDrašanje, ali se je dogodilo kaj, kar bi lahko povzročilo presenečenje, je predstavnik izjavil:	»Nič
presenetljivega, toda nekaj nepričakovanega«. Ni pa hotel izjaviti drugega.
V privatnem razgovoru je Spaak izjavil, da je bolj kot koaj koli prepričan, da je mogoče pogajati se za rešitev berlinskega vprašanja. Poudaril je, da je bil razgovor s Hruščevom zelo koristen. Spaak bo jutri zapustil Moskvo in bo odšel v Pariz. Verjetno bo proti koncu tedna odšel v Pariz, da poroča na svetu NATO o svojih razgovorih.
ker »nimata več ■ interesov v Jugovzhodni A-/.ji«. V tem primeru bi v zavezništvu ostale še ZDA, Filipini, Siam, Južni Vietnam, Avstralija in Nova Zelandija.
SZ in razorožitev
NEW YORK, 19. — Sovjetska delegacija je danes zahtevala, naj se izjave sovjetske vlade in Hruščeva od 31. avgusta in 9. septembra, ki se tičejo obnovitve jedrskih poizkusov in razorožitve, razdelijo delegacijam drugih držav članic kot dokumenti OZN.
Moch odstopil
PARIZ, 19. — Jules Moch je danes izjavil, da je odstopil kot francoski predstavnik za razorožitev v OZN, ker se
življenjskih žavnega ministra Hatema, ki
pripisuje imperialistom smrt pdammarskjueida. List »Al A-hram« poudarja podobnost med smrtjo grofa Bernadotte-ja in smrtjo Hammarskjoelda in dodaja: «Truplo Hammarskjoelda prikazuje novo plat zločinov imperializma. Padel je na istih tleh, kjer že počiva truplo velikega afriškega patriota Lumembe.«
Ameriški tisk govori v svojih komentarjih predvsem o težavah, ki bodo nastale za imenovanje Hammarskjoeldovega naslednika. «New York Herald Tribune« pa pravi, da druga svetovna vojna iz-ruhnila, ko je Društvo narodov postalo nekoristna in neučinkovita ustanova, ter pravi, da bi nastala nova svetovna katastrofa, če bi se OZN zrušila.
Angleški liberalni list «Guar-dian« piše, da je pričakovati
in
ne strinja s politiko vlade gle- še večjo zmedo v Katangi, in de Bizerte. Na tiskovni kon- dodaja, da bodo evropski a-ferenci je Moch izjavil, da se vanturisti videli v smrti Ham-
IllliiiMiMllliilliiiliiliilllliniilliiliiilliitliilllitntiiiiiili
Segnije odpotoval v Mew York na zasedanje	gen,
Seja vlade bo prihodnji petek - Na seji vodstva KPI je Togliatti poročal o notranjem in mednarodnem položaju - Stavkovno gibanje
Spaak o razgovoru s Hruščevom
MOSKVA, 19. — Belgijski zunanji minister Spaak se je sestal davi s Hruščevom v Kremlju. Po razgovoru sta oba državnika odšla na kosilo, kjer sta nadaljevala razgovore, Skupno sporočilo pra-
(Od našega dopisnika) ,
RIM, 19. — Pred odhodom v New York, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skup. ščine ZN, je zunanji minister Segni obiskal danes dopoldne predsednika vlade Fanfanija in političnega tajnika KD Mo. ra. Ministra spremljajo neaa-teri funkcionarji zunanjega ministrstva. Segni se bo udeležil le prve faze zasedanja in se bo vrnil v Rim proti koncu tega tedna, da bi se mogel udeležiti razprave o proračunu zunanjega ministrstva, ki se bo začela v poslanski zbornici prihodnji ponedeljek. Med svojim bivanjem v New Yorku bo Segni imel vrsto razgovorov z mednarodnimi osebnostmi, ki se sedaj nahajajo v New Yorku.
Ministrski svet se bo sestal prihodnji petek; na dnevnem redu sc razni ukrepi, med njimi tudi ukrep o upravah izven državnega proračuna.
Na televizijski oddaji »Politična tribuna« bo jutri ob 21 diskus.ja na temo «Vloga izvenblokovskih držav po beo. grajski konferenci«. Diskusije se bodo udeležili:	poslanec
Vittorio Badini za ELI, poslanec Pietro Ingrao za KPI, poslanec Emilio Patrissi za PD-1UM, dr. Michele Pellicani za ESDI in veleposlanik Umber-to Grazzi kot izvedenec; diskusijo bo vodil Gianni Gran-zotto.
Predsednik vlade Fanfani, politični tajnik KD Moro, državni podtajnik za kmetijstvo Sedati, poslanci Bonomi, Medici, Truzzi, prof. Bandini in prof. Scardaccione so danes na skupnem sestanku prouče-1 sindikalne vali razna vprašanja italijan- in UIL.
Danes je bila seja vodstva KPI, na kateri je Togliatti obširno poročal o vprašanjih notranje in mednarodne politike. O tem bodo izdali resolucijo, ki bo objavljena v bliž. njih dneh. V svojem poročilu je Togliatti označil sedanja mednarodna vprašanja za_ izredno resna; glede nemških volitev je Togliatti dejal, da so te volitve pokazale, da «A-denauerjeva politika vzbuja zadrego pri nemških volivcih, kljub temu pa se iz tega ne more zaključiti, da se bo zunanja politika zvezne Nemčije v kratkem spremenila«. V diskusijo o Togliattijevem poročilu so posegli mnogi člani vodstva, med njimi Alicata, Ingrao in Amendola, ki so se povsem strinjali s tajnikom KPI. Vodstvo KPi je hkrati sklenilo sklicati centralni odbor stranke v prvih dneh oktobra.
Sindikalne organizacije delavcev CGIL v tovarnah teste, nin, v mlevski industriji in v industriji riža potrjujejo vsedržavno 2Aurno stavko za prihodnji petek. Pogajanja med temi sindikalnimi organizacijami in delodajalci so prekinili 6. t.m., predstavniki delodajalcev pa so predlagali nov sestanek na ravni tajništev za 2«. t.m., ne da bi spremenili svoje dosedanje stališče. CGIL je sicer pristala na ta sestanek, vendar pa pripominja, da ni nastopil noben nov element, kt bi spremenil položaj na tem področju, in da se bo zaradi tega stavka vršila kot napovedano.
Pri tej stavki ne sodelujejo organizacije CISL
skega kmetijstva.
Kmečki delavci, spolovinar-»
ji in kmetovalci, ki so včlanjeni v italijanski federaciji mezdnih in poljskih delavcev (FISBA) CISL, ne bodo sodelovali pri stavki, ki jo je proglasila CGIL za 21. in 22. t.m. Tudi UiL-Te.ra je sporočila, da se ne bo udeležila stavke. CISL poudarja v svojem sporočilu, da obsoja tako vrsto stavkovnega gibanja izrazito oolitičnegi značaja pod pretvezo važnih sindikalnih vprašanj. Vse zahteve CGIL so namreč vključene v okvir sp.ošne agrarne reforme, za katero CISL smatra, da v tem trenutku ne more biti pied-met sindikalne akcije.
Sindikame organizacije CGIL, CISL in UIL bocenske pokrajine so sklenile proglasiti v tem mesecu splosno stavko v tej pokrajini v znak prc»testa proti poenotenju eleictric nih tarif, ker se bo cena e-lektričnega toka v tej P jini, po nedavnem ukrepu medministrskega odbora za cene, zvišala. S tem v zvezi so namreč tajništva teh 01§a' nizacij stipila v stik z deželnimi, pokrajinskimi in obc.n-skimi oblastmi, da bi dosegli začasno ukinitev veljavnosti tega ukrepa. Ta korak pa je ostal brez uspeha, ker so Jim na pristojnem mestu predoci-li da bi ugoditev njihovi zahtevi predstavljala nevaren precedens za vse ostale pokrajine, ki se nahajajo v enakem položaju kot bocensVa pokrajina; obljubili pa so Jim da bodo proučili vprašanje čl 10 deželnega statuta, ki nalaga električnim družbam, da morajo na področju dežele dobavljati električni tok po znižanih cenah.
A, P.
marskjoelda verjetno znak za še večje napade na čete OZN. List dodaja, da je Combe v naj večji meri odvisen od moralne in druge podpore, ki mu jo daje federacija Rode-zija-Niasa. List pravi na koncu, da bi bilo treba prepričati Combeja, da začne pogajanja za spravo z osrednjo kongo-ško vlado.
Laburistični «Daily Herald« piše; «Obtožuje se OZN zaradi njene akcije v Kongu. Sklep o uporabi sile proti Combeju v Katangi so kritizirali številni krogi z izredno in neodgovorno silovitostjp. In zdi se, na žalost, da je britanska vlada podpirala te kritike. Toda sklep o akciji je temeljil na formalni resoluciji OZN in je bil sprejet šele po številnih izzivanjih in napadih evropskih plačancev, ki so v službi katanške vojske. Ah se je mogla OZN izogniti akciji? Ce je bila storjena taktična napaka, je bila storjena pri izvajanju korektne in upravičene politike. Mnogi od tistih, ki tako trpko kritizirajo OZN, spravljajo v dvom sleherno idejo o akciji mednarodne policije. Ce naj bo OZN nekaj drugega kakor trgovina, kjer se samo govori, mora, ko je potrebno, uporabiti tudi silo.«
Francoski desničarski -tisk tudi govori predvsem o težavah, ki nastajajo zaradi imenovanja Hammarskjoeldovega naslednika, glasilo socialistične stranke pa objavlja uvodnik pod naslovom «Tragična in skrivnostna smrt«, in dodaja, da je Hammarskjoeld zgubil življenje v skrivnostnih okoliščinah v zelo kritičnem trenutku mednarodnega položaja.
»Liberation« omenja Nehru-jeve izjave in postavlja domnevo o sabotaži, in prav tako izjave predstavnikov, švedske družbe, ki je lastnica letala, ki so izjavili, da so letalo verjetno sestrelila katan-ška lovska letala. List se sprašuje, kaj so pravzaprav «ka-tanška letala«, in dodaja: »Kakor nam je znano, prihajajo vsa letala te vrste, s katerimi razpolaga Combe, iz Francije in so letala «Fouga Magister«, Na isti način so prišli, ne da bi jih francoske oblasti ovirale, tudi francoski častnimi, ki poveljujejo Čombejevim oboroženim tolpam.#
List nadaljuje:	«Tako je
Hammarskjoeld morda postal žrtev tistih, katerim ni lansko ieto preprečil umora Lumum-be. Plačal je z lastnim življenjem svojo politiko v trenutku, ko so se vse kolonialne sile in belgijski kolonizatorji strinjali, da se z vsemi sredstvi uprejo volji kongoškega ljudstva, da se osvobodi in da doseže neodvisnost.«
Komunistično glasilo «Hu-manite« pravi med drugim, da smrt Hammarskoelda in težave, ki nastajajo glede njegovega nasledstva, v veliki meri služijo Čombejevim interesom, tako da se je treba vprašati, ali ni kdo pospešil usodo. Combe je sposoben vsega. List pravi na koncu, da bi bil Hammarskjoeld še živ, če bi izpolnil še prej poslanstvo, zaradi katerega se je kongoška vlada obrnila na OZN.
Titovo sožalje ob smrti Hammarskjoelda
BEOGRAD. 19. — Predsed-nik republike maršal Tito je poslal predsedniku skupscine Združenih narodov naslednjo brzojavko ob smrti tajnika H? mmarskjoelda: «Z osuplost-, jo smo sprejeli vest o nenad-
ni smrti generalnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda. V imenu narodov in vlade Jugoslavije in v svojem imenu izražam globoko sožalje«.
Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal ob smrti Hammarskjoelda naslednjo brzojavko predsedniku skupščine Bolandu: »V imenu jugoslovanske de-Sactje in v svojem imenu vaj: prosim, da sprejmete izreze našega globokega obžalovanja in sožalja ob tragični smrti generalnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda v tienutku, ko je opravljal svojo dolžnost in izvajal sklepe OZN«.
Novi načelnik glavnega štaba JLA
BEOGRAD, 19. — Za novega načelnika glavnega štaba Jugoslovanske ijudske armade je bil imenovan generalni polkovnik Rade Hamovič. Dosedanji načelnik generalnega štaba Ljubo Vučkovič je bil postavljen za načelnika višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade. Generalni polkovnik Rade Hamo-vid je bil rojen leta 1916 v Stolcu v Bosni. Končal je vojaško akademijo leta 1936 v Beogradu. Bil je eden od organizatorjev ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini.; po vojni je bil več let pomočnik načelnika glavnega štaba Ju-g (.slovanske ljudske armade.
Novi vpoklici pod orožje v ZDA
W ASHINGTON, 19. — Ameriški tajnik za obrambo Mc-Namara je na tiskovni konferenci sporočil, da je ameriška vlada1 sklenila poklicati v aktivno službo dve diviziji državne straže z njunimi pomožnimi enotami, ki štejejo skupno 73.000 mož. Vpoklicali jih bodo do' 15. oktobra. Glede odhoda teh enot-v Evropo pa ni bilo nič sklenjeno. Sporočil je tudi, da bodo združili metropolitanski strateški armadni zbor s taktičnim letalskim poveljstvom v skupnem številu 165.000 mož, da povečajo gibčnost in učinkovitost teh oboroženih sil. Število rezervistov, ki so dobili ukaz, naj se prihodnji mesec javijo, je sedaj narastlo na 150.000.
MoNamara je izjavil, da ti ukrepi nikakor ne pomenijo, da se je mednarodni položaj poslabšal, temveč da je njih namen samo povečati obrambno pripravljenost teh enot.
McNamara je nato izjavil, da so tudi atlantski zavezniki začeli izvajati ukrepe, da izboljšajo svojo obrambo, in je dodal, da za sedaj niso v načrtu drugi ukrepi.
Kar se tiče jedrskih poizkusov. v atmosferi, ni McNamara izključil takih poizkusov, glede katerih se Pentagon in ameriška komisija za atomsko energijo sedaj posvetujeta. Po njegovem mnenju je namen sedanjih sovjetskih poizkusov spopolnjevanje protiraketnih izstrelkov. Tudi Pentagon spo-polnjuje tako svoje orožje, ki je izstrelek «Mike-Zeus».
VIENTIAN, * 19. — Laoška uporniška vlada je sporočila, da je pripravljena obnoviti pogajanja s predstavniki zakonite vlade v Ban Namonu. Razgovori so se prekinili 30. avgusta in se bodo jutri obnovili. Govorili bodo o novih predlogih za nov sestanek n.ed tremi princi.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.2, najnižja 19, ob 19. uri 23.8; zračni tlak 1016.9 pada, veter l km zahod-severozahodnik, vlage 78 odst., nebo 2/10 poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 23.8 stopinje.
T rža§
it e vnik
ntemčrJ
Danes, SREDA, 28. sep'
Brane	j.
Sonce vzide ob 5.49 in ^ wsi
18.08. Dolžina dneva
vzide ob 15.45 in zatone o^ rJ Jutri, ČETRTEK, H. sepl Matej
Borbeno razpoloženje na zborovanju vliuta,M #biska
Seja občinskega odbora
pri županu dr. Franzilu
o odpustih v ladjedelnici Felszegy v Miljah
Odpusti v tej ladjedelnici zanimajo celotno tržaško gospodarstvo - Načrt znižanja produktivnosti vseh ladjedelnic - Obe sindikalni organizaciji odločeni vztrajati v pravični borbi
Sinoči je bilo na Trgu Marconi v Miljah enotno zborovanje, ki sta ga sklicali obe sindikalni organizaciji v zvezi s položajem, ki sta ga sklicali cbe sindikalni organizaciji v zvezi s položajem v ladjedelnici Felszegy in napovedanimi odpusti, kar je zlasti prizadelo miljsko gospodarstvo. Zborovanja se je udeležila velika množica in je bil trg poln.
Prvi je govoril tajnik Nove delavske zbornice CGIL Ca-lubria, ki je najprej orisal sii aikalno plat vprašanja ter nato prešel na posledice skrčenja obratovanja ladjedelnice Felszegy za celotno miljsko gospodarstvo. Govornik je poudaril, da Milje že sedaj preživljajo težko gospo-oaisko krizo, saj je ladjedelnica Sv. Roka že sprem^pje-na iz odličnega podjetja, ki je gradilo velike in dobre ladje, v navadno popravljal-litco ter se je število zaposle-n h skrčilo na polovico.
Sedaj pa groze z masovnimi odpusti v ladjedelnic: Felszegy. Tega ne opravičuje gospodarski položaj te ladjedelnice, saj razpolaga z naročili za gradnjo šestih ladij in se čuje, da ima naročilo za gradnjo še ene 16 tisoč-ton-ske tovorne ladje. Tudi u-pravni svet, ki je sklenil, da se odpusti izvedejo, se ne sklicuje na težaven gospodarski položaj ladjedelnice, temveč navaja povsem druge razloge. Upravni svet pravi, da ie treba do 1964. leta izravnati proizvodne stroške v okviru Skupnega evropskega tržišča.
Gospodarji torej zahtevajo, da plačajo delavci za vse težave, do katerih je prišlo v laajedelniški industriji in se branijo, da bi izgubili tudi najmanjši dobiček. Praktično to pomeni, da morajo vedno celavci na svojih ramenih nositi bremena in to tako v primeru, ko obstaja konjunktur ra in ko imajo gospodarji velike dobičke, kot v primeru, ko konjunktura ni več tako ugodna, ko naj plačajo delavci in naj ostanejo dobički neizpremenjeni,
Industrijci so z uradnim sporočilom ponovno podčrtali svoje stališče, da so oni gospodarji in da naj bi ne imel mhče drug besede pri privatnem podjetju*. 'Tako stališče je v nasprotju z ustavo, ki določa, da se mora vsaka zasebna dejavnost izvajati v lrteresu skupnosti.
Sedaj se skuša odstraniti 13t delavcev iz podjetja in jim s tem odvzeti vse, kar iina.io:	možnost	dela in za-
služka zase ter za svoje družine. Ni pa znan primer, da bi se v težavah, podobnih kot so sedaj v Miljah, eden sam industrijec odpovedal svojim dobičkom, vili, luksuznim avtomobilom ali jahti za odprto morje.
Tajnik Nove delavske zbor-rice CGIL je zelo odločno po-
lemiziral tudi s »kompromisnimi* stališči agencije Giulie. ki bi skušala urediti to vprašanje s sporazumom med delodajalci in delavci na tak način, da bi prišlo do neposrednih pogajanj o številu delavcev, ki naj jih vržejo na cesto. Podčrtal je, da na tako diskusijo CGIL ne bo nikoli pristala in ne bo nikoli razpravljala o številu delavcev, ki se naj jih odpusti.
Nato je Calabria ugotovil, da vprašanje Skupnega evropskega tržišča niso povezali z odpusti v ladjedelnici Felsze-gy niti delavci niti sindikalne organizacije, temveč da o tem govori prav upravni odbor ladjedelnice. Zato je tudi logično, da se razpravlja o tej plati vprašanja ter je tudi povsem logična povezava med odpusti v Felszegy in obširnejšim načrtom zmanjšanja ladjedelriške dejavnosti v Italiji za eno tretjino.
Odpusti v ladjedelnici Fel-szegy torej ne zanimajo samo prizadete delavce in gospodarstvo Milj, temveč imajo širši pomen tako za celotno tržaško gospodarstvo kot za ladjedel-niško in pomorsko italijansko dejavnost. To je samo poskus, kako se lahko izvede obširnejši načrt skrčenja dejavnosti ladjedelniške industrije in masovnih odpustov v tej panogi. V tej zvezi je Calabria citiral znani gospodarski list «11 Globo«, ki je 12. aprila letošnjega leta objavi] podrobni načrt za zniževanje proizvodne sposobnosti ladjedelniške industrije in ugotovil, da je neposredno pod uradom prav ladjedelnica Sv. Marka v Trstu, ki so jo vedno izključili iz vseh načrtov za obnovo in modernizacijo.
Ob zaključku svojih izvajanj je govornik zagotovil polno podporo sindikalne organizacije ter vseh delavcev celotnega področja delavcem ladjedelnice Felszegy.
Nato je govoril tajnik kovinarjev Delavske zbornice CISL dr. Fabricci, ki je prav tako vklučil celotno vprašanje ladjedelnice Felszegy v širši gospodarski okvir miljske občine. Ugotovil je, da 'to dokazuje tudi dejstvo, da so se za zadevo zanimale razne stranke in da je vladna stranka zavzela dokaj odločno stališče.
Dr. Fabricci je nato ostro polemizira], s stališčem delodajalcev, ki prihaja nekako do izraza v znani frazi: »Gospodar sem jaz«, in ki trde, da imajo edini pravico odločati o delovanju ladjedelnice. Tako stališče ni samo v nasprotju z ustavo, temveč je tudi v kričeči kontradikciji z obstoječim položajem ladjedelnice. Država ima namreč nedvomno pravico, da intervenira pri podjetjih, kjer ima včasih komaj 40 odst. delnic. Prav gotovo ima isto pravico tudi v ladjedelnici Felszegy, ki razpolaga s 180 milijoni delniškega kapitala in ki je v raznih oblikah (rotacijski sklad, zakon Tambroni itd.)
prejela osemkrat več sredstev iz javnih fondov.
Načrt preureditve ladjedelnice v podjetje, kj bo izdelovalo samo ladijske trupe, ne more biti gospodarsko upravičen, odnosno se lahko govori samo o golih dobičkih določenih oseb. Znano je namreč, da razpolaga ladjedelnica z naročili za gradnjo: 2.400-tonske petrolejske ladje, dveh 4.800-tonskih potniško tovornih ladij za Formozo, ene 350-ton-ske obalne in dveh 250-ton-skih obianih ladij. Ni pa nobenega dvoma, da bi opremljanje ladij v kaki drugi ladjedelnici stalo več, kot v Fel-szegy, saj je znano, da so plače delavcev povsod drugod višje, kot so v Felszegy.
Naravnost žaljive pa so trditve, da bi bilo treba ukiniti oddelek za opremljanje, ker naj ne bi bili tehniki, delavci in uradniki sposobni v re-
du izvršiti ta naročila. Praksa govori, da je ladjedelnica brez vsake druge pomoči zgradila in opremila vrsto ladij, s katerimi so bili brodarji nad vse zadovoljni. Morda pa leži razlog za težave prav v ne
Tržaški župan dr. Franzil je včeraj sprejel novega pokrajinskega zdravnika dr. Enrica Scerina, ki se mu je predstavil ob nastopu službe. Na vljudnostnem obisku pri županu je bi] tudi novi poveljnik finančnih straž v Trstu podpolkovnik Guido d’Amore, ki je bil popoldne tudi pri pokrajinskem predsedniku dr. Deliseju.
Za 282 milijonov
urejeni upravi, ki je pogosto kaotična brez pravih načrtov, kar seveda, povzroča delavcem težave pri njih delu.
V tej zvezi je navedel tipičen primer, ko so delavci pri gradnji ladje Morven delali nadure in se trudili do svojih skrajnih delovnih možnosti, medtem ko ni znan primer, da bi se delničarji odpovedali tudi eni sami liri dobička v korist skupnosti.
Tudi tajnik Delavske zbornice-CISL je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bo sindikalna organizacija, ki jo zastopa, do kraja podpirala delavce Felszegy v njih pravični borbi.
posojil krožnega sklada
Odbor krožnega sklada je podelil v zadnjih dveh mesecih ,za 282 milijonov 250 tisoč lir posojil podjetjem na Tržaškem in Goriškem. Tako je dal 240 milijonov posojila neki ladjedelniški industriji, 10 milijonov za gostinstvo, 20 milijonov za kemično industrijo in 12.250.000 za železarsko industrijo. Od januarja do septembra je podelil sklad za skupno 3 milijarde in 190 milijonov lir posojil, od katerih 2 milijardi 786 milijonov tržaški industriji. V primeri z istim obdobjem lani je nakazal sklad letos za 100 milijonov iir več posojil.
Izpred kazenskega sodišča
Povzročitelj smrtne nesreče obsojen na leto dni zapora
Avstrijski šofer kamiona, katerega prikolica je šla preko glave matere štirih otrok in jo usmrtila, bo moral plačali 13,160.000 lir odškodnine
Včeraj bi moral na zatožni klopi II. sekcije kazenskega sodišča sedeti 32 let stari avstrijski državljan Vinzenz Wiedner iz Graza, ki ga obtožnica dolži nenamernega u-mora. Toda zatožna klop je bila prazna, kajti Wiedner ni prišel na razpravo in zato so mu sodili v odsotnosti.
Wiedner je pred dvema letoma povzročil hudo prometno nesrečo, zaradi česar je bil tudi prijavljen sodišču. Bilo je 22. julija leta 1959, ko je Wied. ner sedel za volanom kamionske cisterne s prikolico, namenjen iz žaveljskega industrijskega pristanišča proti Opčinam. Trbiška cesta je široka in malo prometna, zato je Wiedner vozil brez skrbi in si morda sam pri sebi celo mislil, kako hudo bo, ko bo s te ceste zavil na druge, ožje in prometnejše.
Toda nenadoma — tako je sam izpovedal — je začutil, da je nekaj udarilo v prikolico. Instiktivno je pogledal v zrcalce in zagledal nekega moškega, ki se	je	pobiral	s tal.	Takoj je zavrl,	kar se	mu je	po-
srečilo po kakih šestdesetih metrih in stopil iz kabine. Na tleh je videi prevrnjen motocikel. zraven njega pa moškega, ki ga je opazil že v zrcalcu. Toda	strah in	groza,	na
cesti je ležala nepremično tudi neka ženska in ko se ji je približal,	je	takoj	videl,	kaj
se je zgodilo:	zadnje desno
kolo prikolice je šlo nesrečnici čez glavo, tako da je bila na mestu mrtva.
Nesreča se je zgodila v bližini nadvoza pri Banih, in sicer na mestu, kjer je križišče s potjo, ki vodi proti pokrajinski cesti Opčine - Bazovica in na drugi strani proti Banom. Tja so seveda takoj prišli agenti prometne policije, ki so nemudoma uvedli preiskavo, da ugotovijo, kako se je nesreča zgodila in kdo jo je zakrivil. Agenti prometne policije so tudi identificirali nesrečno žensko za 35 let staro Giocondo Millo, moški, ki je bil prav tako zapleten v ne-
srečo, pa je bil njen 45 let stari mož Olivo Coslovi
lijona lir njegovemu sinu Ser-giu, po dva milijona in pol sinovoma Eligiu in Eziu ter tri milijone lir najmlajšemu Ne-viu. Skupaj torej 13,160.000 lir, poleg tega pa še 100.000 lir odvetniku zasebne stranke, Preds. Boschini, javni tožilec Visalli, zapisnikar Strip-poli, zasebna stranka P. Poil-iucci, obramba Kostoris.
Odgovora poslancu Vidaliju
partizanom obaj in položaj uslužbencev
i ta-1 r	S
sta stanovala v begunskem ta1
la štiri otroke," ki Vrti centra za usposabljanje
kali doma.
V soboto se sestanejo vodje skupin ob£inskih svetovalcev
Važen sklep za sprejetje davčnih olajšav za kmeto valce in obrtnike
Odobritev izdatkov za Acegat
Se vedno nesreče na delu
Deska padla na delavca in ga hudo poškodovala
Para je puhnila iz varovalke in hudo oparila dva delavca
Včeraj sta se zgodili dve resni nesreči na delu na dveh parnikih. V ladjedelnici Sv. Marka sta se ponesrečila na delu pri gradnji ladje «Grimal-di» 24-letni Gregorin Viriden-ti iz Ulice del Sale 1 ter 59-letni Elmo Luisa iz Ulice Cam-panelle 55. V podpalubju sta hotela premestiti ogrodje, pa
ie padla deska in ju podrla, .uisa se je pobi] in ranil po glavi ter si verjetno tudi prebil lobanjo, zaradi česar so ga
bo moral zdraviti 10 dni. 1
Ponesrečencema so takoj priskočili na pomoč njuni delovni tovariši, v bolnišnico pa so ju odpeljali z rešilnim avtom ladjedelniških gasilcev.
Druga nesreča se je zgodila okrog 9. ure na ladji »Matilde Corrado«, ki je vsidrana ob pomolu železarne ILVA. Na tej ladji sta 52-letni pomorščak Giovanni Barbieri iz Civitavecchie in 24-letni Quin-to Camelia iz Pietra Ligure
sprejeli s pridržano prognozo l hotela odpreti varovalko, pa
na II. kirurški oddelek: Viri-denti pa je imel kolikor toliko sreče, ker se je le pobil in ranil po desni roki in se
RIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TR8T-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Pofltni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA at. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna «50 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v todrvu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 am, četre-letno 480 din — Postni tekoči račun:	Založništvo trža-
Skega tiska Trst 11-5374 —
rr. rrrr n r. a Mm n7C T 'uh
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Liublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasu v: Za vsak mm v »irini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 iir. — Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
v_____________________________J
je nenadoma puhnila para in ju hudo oparila.
Tudi tu so ponesrečencema nemudoma priskočili na pomoč njuni deiovni tovariši ter poklicali rešilni avto, s katerim so ju odpeljali v bolnišnico, kamor ju je spremil prvi čast-nik Giuseppe Floridia. Oba ponesrečenca so sprejeli na dermatološki oddelek in se bosta morala zdraviti 40 dni za radi hudih opeklin po obrazu in telesu ter živčnega pretresa.
* * *
Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni Tarci-sio Di Fant iz Ulice Bonomo št. 9. Na nekem zemljišču v Ulici Papiriano je prekladal kamnito ploščo, ki se je razbila in ga ranila po desni nogi. Sprejel; so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti skoraj dva tedna.
Ko je včeraj opoldne 47-let-ni Giuseppe Lenassi iz Ulice del Pozzo 22 v neki stavbi v Ulici Coroneo hotel popraviti električno napravo, je nerodno padel z lestve iz višine 3 m in si zlomil stopalo desne noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec.
Po stopnicah pa je včeraj popoldne nerodno padel 65-let-ni Josip Furlan iz Ulice Ron-
chetto 67. Zlomil si je desno nogo in so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okreval v dveh mesecih, če ne bodo nastale komplikacije.
Kmalu bi utonila
Nevarno »križarjenje« neprevidnih dečkov
Čitajte in firite
PRIMORSKI ONEVNIK
Dva neprevidna dečka bi predvčerajšnjim kmalu utonila, če ju ne bi pravočasno rešil ladijski kapitan Nicold Orlich, ki je poveljnik vlail-ca «Impetus».
Predsinočnjim je kapitan križaril z vlačilcem po zalivu, pa je nenadoma zagledal na morski gladini desko, za katero sta se krepko oprijemali dve mali bitji. Približal se je in z vso previdnostjo spravil dva mala dečka na krov. Nudil jima je prvo pomoč, nakar sta povedala, kako sta zaplula po morju brez ladje.
Ko se je že mračilo sta se spravila v nekem kopališču v gumijast čolniček, da bi napravila kratko križarjenje po morju. Nekaj časa je šlo vse v redu, nato pa, ko se je stemnilo, je popustil čep in voda je začela vdirati v čolniček, ki se je kmalu potopil.
Na srečo sta «brodolomca» zagledala v bližini plavajočo desko, za katero sta se krčevito oprijela v upanju, da bo že od nekod prišla rešitev. Zadeva je bila tembolj kočljiva, ker eden od neprevidnih dečkov ni znal niti plavati.
Imela sta zares večjo srečo kot pamet; verjetno pa si bosta dobro zapomnila svojo nevarno pustolovščino po morju
Pobalini
Nekega dne sredi julija je skupina mladih pobalinov napadla na griču Sv. Justa dve mladoletni deklici in slabo ravnala z njima. Agenti letečega oddelka so po dolgi preiskavi zdaj odkrili krivce, štiri pobaline od 13 do 18 let ter jih prijavili sodišču za mladoletne zaradi spolzkih dejanj.
Vprašanje; ki je policijske agente najbolj zanimalo,	je
bilo, kako se je nesreča zgodila. Obstajali sta dve možnosti: Coslovi, ki je vozil motor, in na katerem je sedela tudi njegova žena, naj bi privozil, z desne strani na Trbiško cesto prav v trenutku, ko	je
mimo peljala kamionska prikolica. Ker ni imel dovolj prostora, da bi obrnil in zavozil paralelno s kamionsko prikolico, je zadel ob njo in	se
prevrnil, pri čemer naj bi nesrečno ženo vrglo pod kolo. Po drugi verziji pa naj bi žena sedela na motorju tako, da je imela nog] obrnjeni na levo stran in je z njima dregnila ob kolo prikolice, ki je tedaj vozila mimo.
Naj je bilo tako ali drugače, dejstvo je, da je nesrečna žena, mati štirih nedoraslih otrok, izgubila življenje, medtem ko se je njen mož na srečo le nekoliko opraskal.
Po zaključeni preiskavi je policija predala poročilo in akte sodišču, javni tožilec pa je formuliral obtožbo proti avstrijskemu šoferju: obtožen je nenamernega umora. ker ni zmanjšal brzine pred križiščem, ki je nakazano s predpisanimi cestnimi znaki in z rumeno lučjo v semaforju.
Javni tožilec je v svojem včerajšnjem govoru zahteval, da se obtoženec kaznuje z vso strogostjo, tudi zaradi tega, da se na ta način opozori vse šoferje cestnih «velikanov» na njih odgovorno nalogo, ko že samo trenutek nepazljivosti zadostuje za povzročitev hude nesreče, kakršnih je žal čedalje več.
Sodišče je tožilčevo tezo sprejelo, prav tako tudi zahteve zasebne stranke, ki jo je za Coslovija in njegove štiri otroke zastopal odv. P. Poil-lucci. Posledica je bila, da je sodišče spoznalo avstrijskega šoferja za krivega obtožbe nenamernega umora in ga temu primerno obsodilo: Wiadner je bil obsojen na eno leto zapora in plačilo sodnih stroškov, poleg tega pa so mu še preklicali pogojno izrečeno kazen na 4 mesece zapora, kazen, ki jo je dobil oktobra leta 1959 na prizivnem sodišču zaradi obtožbe upora v odnosu do javnega funkcionarja.
Sodišče je nadalje odredilo, da mora Wiedner plačati zasebni stranki naslednjo odškodnino: Oiivu Cosloviju 3 milijone 160 tisoč lir, dva mi-
Ministrsko predsedstvo je odgovorilo na dve vprašanji poslanca KPI Vittoria Vidali-ja. V prvem odgovoru pravi, da so začeli v juniju izplačevati nagrade nacionalne solidarnosti partizanom, ki prebivajo v tržaški pokrajini, ker je prešla pristojnost za to izplačevanje šele v drugem polletju 1960 od goriške prefekture na tržaško. Da nekaj nagrad niso izplačali, ni krivo pomanjkanje fondov, marveč to, da niso bile nekatere prošnje opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Te nagrade pa bodo izplačali, kakor hitro bodo prizadeti spopol-nili vse dokumente in opravili predpisani postopek, o čemer so jih tudi obvestili.
Drugi odgovor se tiče uradnikov centra za strokovno usposabljanje delavstva in pravi, da je komisija, o kateri govori zakon št. 1600 (to je komisija za urejevanje položaja tega osebja, za katero je veljala kolektivna delovna pogodba gradbene stroke. Zato se položaj tega osebja ni dal primerjati s kategorijami o-sebja, ki se vključi v posebni stalež, kateri bo veljal do izčrpanja. Zavoljo tega so uredili položaj tega osebja podobno kot položaj uslužbencev deželnega urada za delo, pri čemer so upoštevali že priznanih 33 odstotkov poviška na plačah.
Po členu 6 omenjenega zakona se osebju prizna poseben dodatek plače, če je nova plača na podlagi uvrstitve v stalež nižja od skupnih prejemkov, ki jih je dobival uradnik pred ureditvijo svojega položaja
Prijavljeni sodišču zaradi vsiljive reklame
Za občino in pokrajino se biiža čas obnovitve popolne dejavnosti, to je sklicanja obeh svetov. Včeraj smo že nakazali glavna vprašanja, ki jih bo moral obravnavati 'r-žaški občinski svet. Sinoči pa se je sestal občinski odbor, ki ie sprejel nekaj vaznih sklepov v zilzi z bližnjim zasedanjem občinskega sveta. Na pobudo demokristjanov in socialdemokratov so za soboto opoldne sklicali sejo vodij skupin občinskih svetotalcev, ki bodo razpravliali o sporedu del občinskega sveta. Ti sestanki vodij skupin so že prisil v navado, ker se s tem pospeši vse delo.
Na sinočnji seji občinskega odbora so sprejeli važen sklep, to je, da bo župan dr. Franzil predlagal občinskemu svetu, da se za kmetovaice i: i obrtnike raztegnejo davčne ugodnosti na podlagi zakona št. 1014 z dne 16. septembra 1960, Tako bodo tudi kmetovalcem in obrtnikom znižali obdavčljivo osnovo dohodkov na polovico, kakor velja ze sedaj za delavce in uradnike v odvisnem delovnem razmerju. To bo veljalo za vse občinske davke, najbolj pa pride pač do izraza pri odmerjanju družinskega davka. Vsekakor gre za pozitiven ukrep. Kol je znano, je leva opozicija že večkrat zahtevala, da se tudi za vse tiste, ki se jim je obdavčljiva vsota že znižala za polovico, zviša tudi minimalna vsota, ki se sploh ne obdavči, ker služi za kritje osnovnih potreb.
Odbor je tudi sklenil, da pojde podžupan prof. Cumbat v Streso na zasedanje ANCI (Vsedržavno združenje italijanskih občin), kjer bodo razpravljali o mestnem prometu. Nadalje je odbor sprejel dva sklepa za izdatek 26 milijonov lir za razširjenje transformatorjev Acegata in 37 milijonov za nakup drugega električnega materiala. Odobrili so tudi 20 milijonov iz-chtka za vzdrževalna dela v šelah. Na seji so sprejeli še iszne druge upravne sklepe. Seja občinskega odbora je bila torej precej važna, kar kaže, da smo pri kraju poletnega mrtvila v občinskem življenju.
Sestanek odbora trgovinske zbornice
Sestal se je izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je ugotovil, da je bil ponovno izvoljen Valmarin za predsednika deželne obrtniške komisije, ter potrjen dr. Viatori za
tajnika te komisije.
Predsednik dr. Caidassi je nato poročal o rezultatih zasedanja trgovinskih zbornic Skupnega evropskega tržišča o prometnih vprašanjih, ki je bilo pred kratkim v Trstu. Obširno so nato govorili o konkurenci severnih pristanišč in Reke in sklenili, da bo o tem vprašanju ponovno govora na sestanku komisije za promet, ki jo bodo sklicali čez nekaj dni.
Prof. Fiorit in Frandoli sta nato predložila, da se izvedejo ukrepi za izboljšanje kreditiranja srednje in male industrije. Razpravljali so še o vedno večjem številu obrtniških obratov, kar povzroča težave pri delu. Končno je poročal dr. Novelli o položaju v zvezi s sporom Arrigoni.
Neznan predmet nad našim mestom
Sinoči okoli 18.15 so nekateri meščani in okoliščan; zagledali visoko na nebu neznan svetel predmet, ki se je z veliko brzino pomikal v smeri od severovzhoda proti, jugozahodu. Neznan predmet — morda kaka raketa — je spuščal za seboj še nekaj časa vidljivo sled.
 «»-------
Rita Haytvor tli v Miljah
Sinoči okoli 18. ure je prišla v naše mesto — pravzaprav v Milje — znana filmska igralka Rita Hayworth, ki jo spremlja igralec Gay Marrill. Oba igralca sta dopotovala z avtom «Ford Taunus«, ki ima švicarsko evidenčno tablico ZH 140019 in je zelene barve. Namenjena sta bila v Jugoslavijo, a očitno ne poznata poti. Namesto da bi zavila proti bloku Škofije, sta jo mahnila proti bloku II. kategorije pri Sv. Jerneju, kjer ju seveda niso pustili naprej. Zato sta se vrnila v Milje, kjer
sta najela sobo v hotelu »Centrale«.
Po večerji v istem hotelu sta se umaknila v sobo, da se odpočijeta. Včeraj sta prišla iz Benetk, danes zjutraj pa bosta nadaljevala pot v Jugoslavijo.
Motorist povozil pešca
Ko je sinoči Mario Zulia iz Rocola 663 prečkal Ul. Revol-tella, ga je z motorjem povozil 27-letni Giuliano Clarot iz Ul. Valentini 24. Pri tem sta se oba poškodovala in so ju sprejeli na II. kirurški oddelek. Clarot se je pobil in ranil po čelu in je dobil živčni pretres, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni, Zulia pa se je pobil po glavi in je zgubil spomin ter se bo moral zdraviti skoraj dva tedna.
( Spiske^
EST'
Na Državnem ničnem zavodu v	ijjl*
vpisovanje za Šolsko	»
i 9 čo
Ul
ništvu zavoda v	'
4, neprekinjeno septembra l9ol-
* • *
Havnateljstvo industrijske	t	^
venskim učn.m 3ez tar5e.B! opozarja prizad'iell£encev », vrši vpisovanje m- wlsiio /■, cenk za prihodnje ^ pf 1961-62 za I-, II- . -»n F do /ključne 25
***
Sepien>trl
Na Državnem	‘
ceju s slovenskim
kov v T - stu, ki irna 0e#*
redov z znanstven^
. a''
KONCERTI
V petek ob 21. uri bo v Avditoriju tretji simfonični koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Wil-helm Wodmansky, solistka pa bo pianistka Lidia Proietti.
Program je sledeč:
Schubert — V. simfonija.
Cdsati — Concerfino za klavir in orkester. (Prva izvedba v Trstu).
Rossellini — Pesmi zemlje na Severu. Rapsodija za orkester. (Prva izvedba v Trstu).
Strawinsky — Zar-ptica. Baletna suita.
Vstopnice se prodajajo v Centralni blagajni — Galleria Protti.
IZLETI
I
Izlet na Blegaš in v bolnico »Franja«. V nedeljo 24. t.m. priredi Slovensko planinsko društvo v Trstu planinski izlet na Blegaš, ki gospoduje nad svetom Ivana Tavčarja. Pot gre preko Cerkljanskega, kjer bodo izstopili oni ki si žele ogledati partizansko bolnico «Franja». Vpisovanje kot običajno v Ul. Gep-Pa 9-11. v uradnih urah.
Hlimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Va lun*
irsl		
dolar		620.25
Švica rsKJ	frank	143.95
funt Ster	ing	174440
francoski	Irank	125.10
marka		155.35
šiling		24.02
pezeta		10.31
dinar		— 70
mai engo		5000 —
/lato		1. eri 0 t-
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii muuti iiiiiiiihiii iiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiin
Nesreča nikoli ne počiva
Motorist treščil na tla Avtobus trčil v skuter
prvih jutranjih urah se motorista vrglo z motorja ne
Agenti letečega oddelka so prijavili sodnim oblastem naslednje albanske begunce, ki bivajo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti: 19-letnega Zefa Balaja, 14-letnega Gijna Gjergija, 2Q-lelnega Prelo Per-peraja, 16-letnega Vuhidina Rexedija, 17-letnega Marka Perperaja in 26-letnega Pren-do Kuraja. Obtožili so jih kršitve člena 121 zakona o javni varnosti, češ da so čakali blizu železniške postaje na tuje turiste in jih nagovarjali ter jih spremljali v nekatere trgo-vine, katerih lastniki so jim po sklenjenih kupčijah plačali odstotke.
je včeraj hudo ponesrečil z. metorjem 49-letni Giuseppe Tamplenizza iz Ul. Giuliani 61, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Tamplenizza se je okrog pol sedme ure peljal z motorjem po Furlanski cesti proti središču mesta, na r.ekem ovinku pa je iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Treščil je na tla in si prebil lobanjo, hudo je krvavel iz ušes in je dobil pretres možgan. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljal' v bolnišnico, karabinjerji pa so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče.
Nekaj minut pozneje se je zgodila resna prometna nesreča tudi na vogalu Ul. Ros-setti z Ul. Ginnastica, kjer je avtobus proge štev. 25 trčil v motoskuter, ki ga je vozil 23-letm Silvio Podbršček iz Ul. Revoltella 18.
Malo pred 7. uro je omenjeni avtobus, ki ga je vozil 29-Ietni Umberto Malfassi iz Ul. Pagliaricci 72, šel po Ul. Ginnastica navzgor proti Sv. Alojziju. Na križišču z Ulico Ginnastica in Ul. Rossetti je trčil v levi del motoskuterja, ki ga je vozil Podbršček na zadnjem sedežu pa je sede) 49-letni Božo Krečič z Vrdel-ce štev. 6. Vse se je zgodilo tako nenadoma, da niti Malfassi, niti Podbršček, ki je privozil po Ul. Rossetti, nista mogla pravočasno pritisniti na zavore.
Zaradi močnega sunka je
Nova samopostrežna prudajalua Delavskih zadrug pri Sv. Alojziju
kaj metrov vstran na cesto, pa se mu ni zgodilo nič hudega. Za Krečiča je bila pa huda. Ostal je namreč na sedežu motorja, k' je zletel pod sprednji del avtobusa. V tem hudem položaju ga je avtobus povleicel naprej še za pri biižno 5 metrov, dokler se ni ustavil. Krečič je imel desno nego pod prevrnjenim motorjem, motor pa se je zatakni! pod odbijač avtobusa.
Nemudoma so poklicali gasilce, ki so takoj pohiteli in dvignili prednji del avtobusa, da so. bolničarji in agenti prometne policije Krečiča lahko rešili in ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek m se bo mrral zdraviti najmanj 40 dni, ker si je zlomil in ranil desno nogo, pobil in ranil se je v desno teme ter čeljusti. Avtobus je bi! poln potnikov, vendar se nobenemu ni zgodilo nič hudega, razen nekaj strahu.
 «»---------
Povozil je žensko
Včeraj dopoldne je neki avtomobilist na Trgu S. Giovanni povozil 36-letno Bruno Pra-bičič iz Drevoreda 20. septembra štev. 56 Avtomobilist je ustavil vozilo in priskočil ženski na pomoč, nato pa je nadaljeval svojo pot, ker mu je_ rekla, da se ji ni zgodilo nič hudega. Kmalu zatem pa je ženska poklicala rešilni avto, ker je čutila bolečine, saj se je pobila po glavi ter ranila po rokah, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni.
Tatovi ne mirujejo
Zaradi lepega vremena je še kar precej kopalcev v raznih kopališčih, malopridneži pa seveda izkoristijo vsako priložnost', da kradejo, kar jim pride pod roko. Tako je nekdo ukradel v kopališču Au-sonia denarnico in zlat prstan z briljanti, ki ju je za hip pustila brez skrbi Licia Dan-necher por. Szombatelyy iz Ulice Geppa 4.
Neznanci so ponoči ukradli vespo, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma Klavdij Mlač iz Ulice Angelo 1.
Med opoldanskim odmorom pa so drzni tatovi obiskali trgovino s čevlji, ki jo ima na trgu pred bolnišnico Leonilda Rigonat vdova Vremec iz Ul. Gambini 26. Vdrli so skozi vrata in odnesli iz blagajne 10.000 lir ter 5 parov ženskih čevljev in 2 para sandalov. Skoda znaša približno 0 tisoč luv
OD VČERAJ DO DANES
I.OJSTVA, SMH I I IN 6UIIOKK
Dne 19. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb.
UMRLI SO; 62-letni Contento Umberto, 77-letnt Mozzi Ignaz o, 66-letna Furlan por. Zoratto Maria, 68-letna Zerial Maria, 78-letna Pettaros vd. Lachi Antonia.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče)
pomaranče...........	—	470	—
limone ................ 83	147	135
smokve . . . .	•	.	60	94	77
jabolka I.......... 94	141	106
jabolka II ............ 24	94	59
hruške 1 ............ 100	212	106
hruške II.......... 36	94	77
breskve I . . .	i	.	94	118	106
breskve II	36	71	53
slive ........  .	. •	35 53 47
grozdje ......	I	59	141	100
pesa .................. 25	80	60
kumarice.......... 	80	100	83
čebula	41	53	47
svež fižol...........:	83	129	106
stročje........... 1	59	120	106
razna solata	. .	.	!	70	160	130
jajčevci........... 47	94	83
krompir i .	25	49	41
paprika	18	59	41
paradižnik..........	18	'94	36
zeleni radič	I	:	. :	200	350	250
zeleni radič	II	.	. .	50	150-100
bučice.............(	59	150	118
Večina blaga se prodaja po prevlad, cenj (3. stolpec).
Koristni naslovi tol. številke
in
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V febiuarj", aprilu juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30.
Anagratskl urad: Ul. A. Diaz
št. 25 -27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12.
# * »
ACFGAT (za okvar*): 24-151 Gasilci — 22-22 Rdeči krti — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 3T-777 Glavna bolnišnica — 93-743 Občinski trošarlnsk) urad: Ul. del Teatre 4 — tel. 35-520.
ff.................. stved111	^
črtom tudi
5°!S.Mi V
klasičnim učnim |(u ši vpisovanje za sol^
1962 vsak dan od ”• Jjici >da v
zaretto vecohio št- 8
v tajništvu zav0^a nePr"‘'
lltt
no do 25. septembra nji
Navodila glede ^ 1 razvidna na zavo deski.
•*'uX
Ravnateljstvo	poli«
strokovnega tečaja nje ta
lja, da se vrši vpi*^ hodnje šolsko let0 10iSi»“
9. do 13. ure v »
Ob vpisu irora u ti zadnje šolsko ^ f . Driiavnico. ki	r
Učenci, ki imajo
vse druge listine ži učenec do
ULCULi, IW **	gg
izpite v septembru.^j lir
sali takoj po oprav > » •
Ravnateljstvo ni^' |(>" strokovne šole Prl
vešča dijake, da 3ltd j I . H ^ treti.
ljuje do 25. septemb-a ^
delavnik od 10. do * ffr za vp.s so poir«* dokumenti:	,nj|l
1 Rojstni list od urada;	*..repl*i
2. potrdilo o PP** &
3. potrdilo o
4. zadnje šolsko
snda 1
Vsa druga na šolskem tajni*' * * *
Ravnateljstvo drž** ^IJ
_: ii. — V rt '
strijskega tečaja
oddeljenimi razredi javlja, da se vr81 f
čencev m učenk
šolsko ieio la61'l^iyčri« vsak
III. razred do vklju^n„ j
tembra tega leta 10. d0 12 u.e.
* • *
Vpisovanje na sloi^ezjt>’
teljišču v Ir stu se Je
ključilo se bo 25 sep jj) radne ure so vsak
13.
K
10
i7 50
Nazionale 14.00 1
»Sparta: us«,
Douglas, Laure“‘*f tr1 Jean bimmons, r nje Fenice 15.30 «pot^e morja« Barve ^ n 1« ter Pidgeou, J p
France Avalom -jdll-N ExceIsior 16.00 8 j0nPs> mcoior. Glyn.s Istindv'J Mitchum, peter ^ f J Grattacieio 16.00 ljubiš« Evropa |P% f edand “•
noči.' Prepoveo«' pjis--
Arcobaleno 16.00 « ^ ry Lewis, Jud.tn
lechnicolor.	,5
Supercinema 16 • Ljož11
za 100 deklet«. .	,
nello. Virria ^ ov/efri labarda 16.30 pad na EvroP0 'gnji • pretekle v°jr>e- aSt “
1 -to #=tr <č
Aurora 16.30
eem«. Cristailo 16.30
«Mrzlia
A. Dickson.	vairP^rtf
Garibaldi 16.00 « heC.
:oV°
la«, Christopber dan0 mladini. jgo' Capitol 16.30 «d>ia
technicolor. _„.ato(’' gg Impero 16.30 (< ‘ ,nici Italia 16.30 «LlU®.v ,jč Jean Cloud B(j jiy Massimo 16.30 « dsoH..j)1i, cem» Rp k . rnia
lor. prepove
dano
nji dan.
Lein« L
Moderno 16 00 ,_*'gt
gangster«. Le* jse«e‘ t J Astoria 17.00 «pr va^/ Ra" * -»Gank
te Ubijem«. pa^gster' Astra 16.30 «Ga'6	^
in Ferrari«.
Vittorio Veneto M’
družba mo rt?	.:jt
«HS*
/
man.
Ideale 16.30
poglavarja«.	prostt|tjj
—	-i,	-f
Marcon, 16.30 n* «Preživela s a per(£ ’ j Trevord,	10r.	,|i/
scope. tecnnicoi,	j
Abbazia 16.00 ‘ geuib (h L. Terziev, E. ,11?*' ft
Skedenj 16.00 «ln &ud« Keith Larsen, Technicolor.
KINOPROStj^
es 2(' ^ predvaja ^par''1’1 ob 20. uri
bela sd s
SC**V /l
mm na
(Liana, la s
V
Mladim
dim t/“ep0
vstop Pr .
■ g iu
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob ■*-na prostem film:
Plačati utn
(Pagare o morire)
Igrajo:	»j,
ERNEST BORGNINE, ZOHRA LAMPE^ 1
Eden izmed problemov bližnjega kongresa sovjetske partije
Sovjet je sicer «gospodar mesta» joda gospodar - s praznim žepom
Centralizacija se ne kaže v večjih možnostih krajevnih oblasti - Tovarne in podjetja so odgovorna centralnim organom, ne pa krajevnim in krajevni sveti ne morejo do najnujnejših materialnih sredstev
■fift 17' septembra. — ikem h„ y, nekena moskov-
»o Pi.m0 nn1U bil° °bSavli-
sto pod naslovom «Me-za velik0 gospodaria». Slo je
rMWonrsukstp]Sko -mesto testiral h. ?	Plsec	3e Pro'
110 gostiori vse komunal-
»sdnia ♦- vo’ stanovanjska
bena nn«anSp°rt in pvehram-
spada !;let.ja’ skratka vse
likih i„jns,.toinost uPrav vestni ndutstr«skih zavodov.
"“janjšJVesede63’ tU
ie'“Požar,raUlS° podobno Pismo »kem J, °’ da s° v Stalin-Sed tov 0 olice razdeljene iovod k=^ in podietja. Vo-
!ii sklad1"3 fa,CUai stanovanj-°8revalnP’ ek‘r‘čna mreža, ?»e spjj naPrave, skratka ?rav raznn, V komPetenco u-
’* pismo nat0va1rn- Neko tret>
,e v	pr'kazuje	razme-
tal«, VV'* mestu - Elektro-terih ena ,rem .so ulice, ka-fta- truoa „ran )e razsvetlje-ltra“ Princa3 V temi’ kait‘ ena «a Pa dn? ■ eni tovarni, dru-mezne t0 ®1, In ker so posa-?e obveL ne sv°ie komunal.
0 Pač'°S .reaeva‘e na raz-tsvetljennm’	mesto	ostalo
Pa je bil na pok testni svet
!!"?Sih dmailem’ ■ kot	tudi v
toči, br	Primerih, brez
8ia. ez možnosti odloča-
Pak
•vedli
teh
smo tri pisma, am-Pt>haja7‘ Pisem je toliko in a'Zacij tao bralcev in orga-fise« n 1° da se 12 teh >e*° VDra-	izcimilo kar
H j*anK ki ima dokaj tamreč ?aZ ' pomen. Gre *tsp°dar _vpraŠ3nje: «Kdo je
Ojgoavr mesta?
zd°«i s,e.iie v prvem tre-
!taveii d°kaj lahek turi ' 0
in eno-zakonu in po struk-
sc*' družbe pripa-
ast
-m *> • sovjetu (svetu), ^eru mestnemu so-
h i' "proM plati’ Se je zde' ,7* »e n 6m rešen- Toda
a**tja» besedi dnevnik v toka- S priPombo, ki se k WnLUmestna. List pra-
■etdaI mesta - mest-v ,. tma sicer ob-VU pa nima niti okvSe bfa . materialne baze. d a*t, JrT-l’ d® formalno ijna
,at mer- 3ansko "» -V
> "'Sta	Pa ni	g°sP°-
»ti ,’iuče'k-
' ki -^7 gospodar je ti-
* »eda,"* sredstva I !Prav . Postalo k Tfhzaciji11' d'skusij o decen-
■enc oh,.nvraza*r)arUu kom-. °bnih oblastvenih
.‘"“‘trLi-1113 v svojih rokah
>. -«uai „  lstva- In to
tN.Pfav ^°stslo ključ vseh
top.
kii-.*6 sedl0mpetenc> 0 kate-^"“tttičnl Pred kongresom tj,,. Sovori partije zelo ve-5D 'z^ciji ‘ težnja k decen-
ds.r. s cen*Pr,ave Prihaia v
Cl tkumu? tiČniml met0'
ki n'h Jti Je in delitve »Me»tni ,„skladov.
11 d,
"tt.
s°vjeti
gat"raHziraP0Vsem izločeni iz M Ji.l raoega    	,
»o ^h, to,
ani,~“" gospodarske-
“Od st“kah' F°ndi podietii Na ,^CePtralne
neposredno
izvf'et,1eliu'a.lne akumulacije, ti Se,lega 12Yršenega ali ne-kittl0r8ani t aerta so central->im tt°mbir Iarnam 'n velita S'6v v n vračali del tazpoia 3lhov sklad, njim
dodeljevali nova sredstva za I darskega sistema in mehamz-
investicije. Jz enih ali drugih sredstev so zavodi in tovarne samostojno reševali komunalne probleme, ki so bili povezani z njihovimi proizvodnimi potrebami, oziroma s potrebami njihove delovne sile.
V vsem tem dotekanju in vračanju, v vsem tem preli-
ma ustvarjanja in razpolaganja s skladi. Skladi lokalnih organov se v tem času niso povečali niti na ta način.
Mestnim in krajevnim sovjetom je bilo tudi pozneje potrebno boriti se za dotacije iz centralnih skladov in jih dobe in z njimi razpolagajo,
u denarnih sredstev v raz- če jih dobijo po programu, ki
vanj
ne sklade je bil mestni sovjet le — opazovalec. Mestni sovjet ni imel in nima najmanjše ingerence nad tovarnami in gospodarskimi ustanovami, ker spadajo te pod neposredno vodstvo in kontrolo ali sov-narhozov ali pa ministrstev-Se manj ingerence ima mestni sovjet nad skladi, ki jih tovarna sama ustvari ali ki jih tovarna dobi, ker o njih odloča najprej ministrstvo, nato sovnarhoz in končno uprava tovarne, ki spet odgovarja izključno sovnarhozu in ministrstvu. V mestnem sovjetu so sicer tudi predstavniki delavcev in mestnih zavodov, toda v blagajnah sovjetov ni niti del skladov, ki, so jih ustvarila podjetja. Tako je «gospodar mesta« — sovjet sicer ohranil aglavno besedo)? in formalno oblast, ostal pa je brez sredstev. Praktično je — gospodar s praznim žepom.
Kako se to praktično odra-
i, dokazujejo že omenjena pisma bralcev, kot tudi članek moskovskega dnevnika «!z-vestjas, ko trdi, da gospodar s praznim žepom, niti ni več gospodar.
Po XX. kongresu KP SZ so v Sovjetski zvezi začeli celo vrsto ukrepov za decentralizacijo oblasti in skladov. Vsi ti ukrepi pa so se omejili le na republiške organe. Proračuni zveznih republik so se v tem razdobju povečali za trikrat. Delež republik v državnem proračunu ZSSR se je povečal od 26 odst. v letu 1955 na 55,2 odst. v letošnjem letu. Toda to je bil bolj rezultat razširjenega dotekanja ali prelivanja iz centralne akumulacije v republiške sklade kot pa posledica ali uspeh decentralizacije samega gospo-
ga določa centralni načrt. To se je omejevalo samo na dotacije za komunalne potrebe in za investicije. Večje, osnovne investicije, pa čeprav so jih izvedli na ozemlju krajevnih sovjetov, ne spadajo pod njihovo kompetenco, pod njihovo pristojnost. Ker pa je sovjetska ekonomika bila doslej v dobi velikih investicij, so pristojnosti dn rudi skladi 'krajevnih organov bili vedno skrajno omejeni. Na drugi strani pa se je s pomočjo kapitalnih investicij na ozemlju, ki spada v območje posamez-
nih sovjetov, ustvarjal novi gospodar mesta — tovarna ali zavod.
Nova usmeritev pa je sledeča: «Sirša oblast sovjetom«. Lenin je bil sicer proglašal: «Vso oblast sovjetom!«, toda Stalin in ves centralizem so tak razvoj zavrli. Današnja preusmeritev, kot dokazuje sedanja diskusija, pa je prišla v spor s centralizmom če ne upravnega pa vsaj gospodarskega sistema.
In tako je vprašanje, kdo je gospodar mesta, postalo eno ključnih vprašanj sovjetskega razvoja, s katerim se bodo ukvarjali tudi na prihodnjem kongresu sovjetske komunistične partije. Kot se zdi, bodo morali Sovjeti sedaj ((gospodarju s praznim žepom« prazni žep napolniti, v kolikor želijo, da bi gospodar — so vjet — bil zares gospodar.
F. B.
Ta je za njih - Kaj pa za druge?
Bogataška ameriška družina Benson si je v Malibuju ob kalifornijski obali dala napraviti udobno in nvarnou protiatomsko zaklonišče, katerega del vidimo na sliki. O varnosti tega zaklonišča, bi se sicer dalo govoriti, toda kaj pa milijoni drugih...?
((Živi in mrtvit)
iiiiiiiiiiiiaBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiivniiifiarviiifitlliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiBciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitllliiiiiiiiaiiiiiiiiii1*
Singapur - državica Kitajcev in angleške gospode
Mesto, kjer zelo ljubijo orhideje in kjer rafali	ka
Strah pred «preštevilnimi» Kitajci - Od polnoči dalje mir, razen pogostih strelov Antikomunizem, ki združuje načrte za ustanovitev nove Malajske federacije
SINGtAFUR, septembra. — Ta na pol odvisna, na pol samostojna državica Singapur, ki ima popolno notranjo samoupravo, ki jo pa v zunanjem svetu zastopa britanska diplomacija in katere vojaške zadeve opravljajo britanski vojaki in častniki v kratkih hlačah, ima menda najbolj pisano prebivalstvo, kar si ga
Mladi filmski režiser Gabriel Albicocco se je pred dnevi ože. nil s filmsko igra lko Marie Laforet
Sreda, 20. septembra l»OI
“a»bi- kolMar-
m,,;	7f0:	Jutranja
• li ac. boPek slovenskih
VptilLi. ........
il,VsakoEar
<as>m8har
Xfestivalov
<■	Fr,„-	..
“itve st.
s!S
Vrtiljak; 12.30: nekaj; 13.30:
p“semranco
17.00: Vallisneri;
knil.ln Ples; 18.15: 18 3o-	1	‘n	Prire-
št a Rahmaninov: IVU* Marii. 19 05; Koncert 'S0rL,u Coirnj* B>tenc, pri *kii, vinski ^'r Demšar; 19.30: KtLjiPlIcah PYebodi P° trža-
anš‘an,m. tr8'h; 19.40:
. h; 20.00- <™rt-
ritmične
^t^vinsS'001 Sp°rt:
‘Mh! ‘“eh d , »Ksantipa«,
V ’ Me-
Trst
štetja
pt i5:
l>t ‘Hj c '
biier?°m»Čib14-30;’ Sklad-
stran; 14.20:
Si arna "" avtorjev; 14.50:
k9t' Zaploskaiu j‘£ skelave‘nr: ; š.30; j ^°Per
*?b^S.RL;d,17ai=.*lasba; 1-0°:
So- Jutro- oi5- Glasba za
hje ' i?« meloni, Prenos HL1 3.2q. '2.45 'odije do melo-
ogram
•uO;
13
■40.
pesmi; •z. jug. življe-
n‘h'' ,pesnii ,^ali ansambli °lizn- ta.i„„. ‘n
tov : 2bor •
Plesi iz raz-4.30; Kulturni
l«^0: Dwffk^astud°eŠn-Net„ °trošK. L in zbori;
KE
U/Jg ££
22.15: aring: noC: 23.00. Pre-
J “o« Hp0jot' y°rJ*x Shearing;
Nacionalni program
b.30: Vreme na ital: morjih; 9,30:	Jutranji koncert; 11.00:
Radijska šola za	otroke	na
počitnicah; 11.30:	Ray Con-
niff, Harry Belafonte in Tere-sa Brevver; 12.20: Glasbeni album- 13.30: Novi	glasovi	se
vračajo; 15.15:	Z	glasbo	na
počitnicah; 15.55:	Vreme	na
ital morjih- 16.00: Program za najmUjše- 17.20: Glasbeni program; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30:’ Sinje potovanje; 19.30: Vesti o upodabljajoči umetnosti' 20.00:	Glasbeni album;
21.00: Politična tribuna; 22..10: D'Anzi, Panzeri, Concina in Cioffi;' 22.50: Glasba in slovstvo.
U. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Tega ti posnamen jaz; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15:	Miniaturni
koncert; 15.45: Uspeli motivi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Pesmi z onstran oceana; 17.30: Astrološka razmišljanja; 18.30: Italijanske ljudske popevke; 20.30: Portret: Enrico Viarisio; 21 00: Simfonični koncert; 22.30: Poje Achille Togliani.
III. program
17.00: Na programu so Bizet, Schaeuble in Martin; 18.00: Pregled nemške kulture; 18.30: Schoenbergov Kvartet op. 7; 19 15:	Italijanski periodični
tisk- 20.00: Vsakovečerni koncert’; 21.30: Massimo Bontem-pelli- ((Nedolžnost Camille«; 23.15:	Nekaj Beethovnovih
skladb.
Slovenija
8 05:	Naši glasbeni uspehi;
8.30: Ritmični intermezzo; 8.55: Oddaja za cicibane; 9.25: Glasba z domačih gredic; 9 44: Fran Lhotka: Slepčeva in Že-
tvena za violino in klavir; 10.15- Zabavni potpuri; 11.00: Melodije za vas; 11.30: Iz naše beležnice; 11.40:	Nikolaj
Rimski-Korsakov:	Sneguročka,
suita; 12.00: Narodne za glas in klavir; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30: Vesele in okrogle; 13.50: W. Czernik: Koncertino za flavto in klavir; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Glasbena medigra; 14.40:	Prekmurske narodne;
15.40:	Igor Stravinski:	Zar
ptica; 16.00: Radijska univerza; 16.15: Koncert po željah; 17.15: Ob radijskem sprejemniku; 18.00: ZaDavne melodije; 18.30: Veseli planšarji; 18.45:	Šport
in športniki; 20.00: Majhna prodajalna plošč; 21.00:	Jugoslo-
vanski operni solisti; 22.15: Zaplešite z nami!; 22.50: Literarni nokturno; 23.05:	Nočni
koncert.
Ital. televizija
17.UU: program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Lui-gi Gandolinl: »Nihče ni sam«; 19.45:	Beseaa, dve o Liech-
tensteinu; 20.15: Belgija v e-konomski skupnosti; 20.30: TV dnevnik; 21 10: Politična tribuna; 22 10: Mednarodna razstava antikvariata v Palazzo Strozzi v Firencah; 22.40: Varietejski program; 23.10: TV dnevnik.
Jug. televizija
Ljubljana — 18.00: Mali vrtiljak - oddaja za otroke; 18.30: Vožnja v Toronto - TV film iz serije Cannonbali; 19.00: Barok na Slovenskem - poljudnoznanstvena oddaja. JRT — TV obzornik; 20.00: TV dnevnik. Beograd — 20.15: TV reklame; 20.30: Večer na vasi -zabavno-glasbena oddaja. Zagreb — 21.30: Portreti in srečanja - Spomin na Iva Lozico; 21.50:	Velesejemski program.
moremo zamisliti. Polovico prebivalstva tvorijo Kitajci, četrtino temnopolki Malajci, preostalo četrtino Indijci, belci in cel niz odtenkov barv in narodnosti. Vsekakor pa dajejo Singapuru pečat Kitajci in — Angleži.
Vtem ko se v kitajskih četrtih mesta prodaja vrši na kitajski način v odprtih trgovinah in se ljudje hranijo po kitajskih restavracijah, v tem ko se v kitajskih'.lokalih pleše tradicionalni «ramwong» in vozi v rikšah, se v ostalih četrtih Singapura opaža izrazit vpliv hladnih — Angležev.
Nekega dne se mi je pridružil avstralski mornar, ki me je prepričeval, da je Singapur najbolj dolgočasna luka na svetu. To, kar tisoče mornarjev, ki po dolgih vožnjah po Pacifiku in Indijskem 0-ceanu najbolj zanima, je tu skrčeno na minimum. Mornariške kavarnice in beznice, hiše z dekleti «za ljubezen na uro« so odprte le v naj ožjem delu pristanišča. Vse ostalo v tem mestu pa je uradno, zelo uradno in «očiščeno» vseh stvari in pojavov, ki bi mogli motiti britanske častnike in upravne organe, ki so svoj način , življenja vsilili tudi drugim.
Zvečer, ko dnevna soparica popusti in ko se proti ulicam in vrtovom odprejo vrata vil, v katerih žive belopolti prebivalci, se v obednicah teh vil zbirajo družine na večerjo. Povsem naravno je, da vidiš iz ulice v stanovanje, kjer se s stropa vrti ventilator in pod njim sedi gospodar v temni obleki z obvezno kravato. Taksno ogledovanje v tuje domove nikogar ne moti. Tako se vsaj zdi.
Razen krčem in beznic v luki ni tu lokala, ni tu kavarne ali restavracije, kjer bi mogel zvečer sesti k mizi brez kravate in v sami srajci, Sam sem bil priča dogodku, ko je v »Chicken Innu«, torej v restavraciji ob sami obali, natakar vljudno toda odločno poslal skozi vrata skupino A-meričanov, ki so stopili v lokal v sami srajci, brez jopiča. In «Chicken Inn« je komaj 200 kilometrov od Ekvatorja. Pomislimo le na vročino, na soparico, ki tu kar duši.
Opolnoči, ko se v večini mest tropskih krajev odmor ali bolje življenje šele začenja, se v Singapuru življenje že konča. Točno opolnoči, kot po določenem dogovoru, orkestri zaigrajo singapursko himno in tedaj vsi ljudje v lokalih vstanejo in stoje, kot ukopani, poslušajo himno do kraja. Pol ure zatem je vsa
ta majhna država — mesto Singapur — kot izumrla. Edino življenje se opaža v pristanišču ter na kitajski nočni tržnici...
Toda ta državica, ki se je kot nekakšna bradavica prilepila na telo Malajske federacije in ki jo od vseh strani obdajajo vode Indijskega oceana in Južnega kitajskega mor. ja, ki se uprav tu, ob singapurskih temeljih, stjkata, . se povsem zaveda, dejstva, da je njen nadaljnji uspeh, njen nadaljnji razvoj odvisen od tega, ali bo našla »skupno mesto« s sosedno Malajo, ki se boji ((številnosti« kitajskega prebivalstva v Singapuru. Vprav zaradi tega je malajski premier Tinku Abdul Rahman tudi predlagal, naj bi ustvarili mnogo širšo federacijo, tako imenovano ((Malezijo«, v katero naj bi se razen Singapura vključili tudi Bru-neji, Saravak in severni Borneo, to je tri britanske kolonije na severnem Borneju, v katerih bi malajsko prebivalstvo v takšni novoustanovljeni federaciji onemogočilo ((številčno nadoblast« Kitajcev, ki že sedai kot singapurska nacionalna manjšina ustvarjajo trdno vez z njihovimi brati v veliki nacionalni državi LR Kitajski. Toda zamisel o »Maleziji« je le predlog, ob katerega uresničevanju bi se porodilo še mnogo zelo zapletenih vprašanj, kot je na primer vprašanje samoodločbe ljudstva omenjenih pokrajin ki do sedaj še nimajo svojih vlad, niti svoje neodvisnosti, niti takšne, polovične neodvisnosti, kakršno ima Singapur.
In vendar se o razširjenju Malaiske federacije, za kate ro bi na ta ali oni način bil Singapur eden izmed ini-ciatorjev, razpravlja na konferenci, ki že več tednov traja v Kuala Lumpuru, v glavnem mestu sedanje Malajske federacije.
To, kar je za sedaj skupno tako vladi Singapura in vladi v Kuala Lumpuru, je njun poudarjen antikomuni-stični režim. In vtem ko Kuala Lumpur takšno politiko izvaja s svojo vojsko, ki se bori proti upornikom na notranjih področjih malajskih džun. gel, izvaja takšno politiko singapurska policija z aretacijami in velikim singapurskim zaporom, ki je kot nekakšna moderna trdnjava zra-stel v zahodnih predmestjih mesta. Z zaporskih trdnjav singapurski policaji neprestano motrijo na politične kaznjence, in gangsterje. Rafali njihovega avtomatskega orož-
ja zelo pogosto motijo nočno tišino mesta. Včasih pa se takšne ((operacije« opravijo tudi «na tiho«.
Zato tu, v recepcijah hotelov, gosta opozarjajo, naj ne hodi predaleč v mračne in eksotične predele mesta. Vse, kar gost potrebuje, more najti v velikih in dobro vodenih singapurskih hotelih. Zato naj se ne izpostavlja nepotrebni nevarnosti, naj ne hodi v mračne ulice predmestij. Da pa oi bilo življenje v hotelu čim udobnejše, hoteli ** ed seboj kar tekmujejo, kdo bo svoj:m gostom pokazal lepšo zbirko orhidej. Hotelski strežnik bo vsako jutro prinesel v vašo sobo vazo z novo vrste te dragocene cvetice, ki jih Singapuru vzgajajo točno i40 vrst.
Vse bi bilo lepo in bivanje v tem mestu — državi bi bilo kar prijetno, če bi ne bilo elegantnih policajev, ki vsem tistim tujcem, ki prihajajo v to mesto s potnimi listi, na katerih so rdeče zvezde, omejujejo kretanje po mestu in
dovolijo ostati le dva dni.
Singap iru S. S.
Pod naslovom «Vivi e i morti» («Zivi in mrtvi«) objavlja «Messaggero Veneto» od srede 13. t. m. članek, ki ■potvarja načela bazovskih mučenikov. Potem ko s sarkazmom našteva del kritne, ki sem jih navedel v nedeljski številki <tPrimorskega dnevnika», piše o italijanskih spomenikih v Jugoslaviji, ki jih je postavil fašistični režim. Kaj naj imajo pri tem bazovski mučeniki, si je nemogoče pojasniti. Zakaj ne omenja raje italijanske ustave, ki daje enakopravnost vsem svojim državljanom ter londonski memorandum, ki priznava Slovencem njihove pravice, za katere. so šli v smrt bazovski mučeniki.
Pisec omenjenega članka trdi, da so štirje bazovski mučeniki sovražili Italijo. Kako si je pisec ustvaril tole trditev, ne vem. Vem le. da med vsem procesom niso obtoženci izrekli niti besede, ki bi lahko ustvarila komur koli tako mnenje. Obratno: bazovski mučenik Franc Marušič in pok. Andrej Manfreda sta izreč no poudarila na procesu, da se čutita Jugoslovana, da pa nikakor ne sovražita Italije. Tu navajam dobesedno izjavo pok. Andreja Manfrede:
«Leta 1938 sem se začel ukvarjati z zgodovino. Tistega leta in tudi pozneje sem iz tega branja začel dojemati, da imam tudi jaz svojo narodnost. Bral sem o življenju vseh velikih rodoljubov in tedaj se mi je porodila želja, da bi za svoje ljudstvo vsai nekaj storil Spoznal sem, da je moja domovina Jugoslavija. Toda nikoli, niti tedaj, niti danes nisem sovražil Italije, nikoli. Deloval sem le proti zatiralcu slovenskega ljudstva.« Ta izjava obtoženca na takratnem procesu pok. Andreja Manfrede je bila podana skreno in v dobri veri, ka kor so se s tem strinjali vsi navzoči obtoženci.
Poleg tega hoče pisec po-vezovati bazovske mučenike nič manj kot s takratno jugoslovansko dinastijo ali vlado ali z jugoslovanskimi ob lastmi.
Književna žetev v Jugoslaviji
Na šestem kongresu Zveze jugoslovanskih književnikov, ki se vrši te dni v Sara evu, je generoljii, jfrelfretar . Zveze Aleksaudar Vuao <v ssv&jem <poročili med drugim povedal, da beleži jugoslovansko slovstvo v zadnjih letih stalen kvantitativen vzpon. V zadnjih treh letih so člani Združenja književnikov Jugoslavijo objavili l celoti 016 knjig. V to že tako dokaj veliko število pa ni vštetih 150 napisanih odrskih del, ki so jih že uprizoriti v gledališčih, na radiu in na televiziji, pa še niso bila natisnjena.
Med onih 616 knjig spada 90 romanov, 81 zbirk pripo-vedkf 112 pesniških zbirk. 86 knjig esejev, kritik, monografij in memoarjeo, 48 odrskih del, 146 del s podro.ja literature za otroke itd.
Res je, da so takratni pred sednik fašističnega sodišča in njegova tolpa skupno s fašističnimi novinarji skušali u-glasiti v tem tonu proces ker so potrebovali to argumentacijo za svojo notranjo a predvsem zunanjo politiko. Toda kljub vrhovi prizadevnosti jim ni uspelo z ničimer to dokazati, ker talcih vezi m bilo, ne materialnih in toliko manj načelnih, saj bi bilo to protinačelno z antifašističnim mišljenjem štirih bazovskih mučenikov. Ob-. sta j ali so pač stiki s primor-- skim* antifašističnimi izseljenci, nikakor pa s takratnimi jugoslovanskimi oblastmi ki so nam nasprotovale in tudi naše člane zaprle v ječe. Med 'procesom v Trstu so ta kratne jugoslovanske oblasti zaprle vse tiste, ki so bili količkaj povezani z obtoženci takratnega procesa, razen tistih, ki so v pravem čusv zbegal- v	*li ki so
se skrili pred policijo.
Poleg tega so takratne jugoslovanske oblasti prepovedale onega šestega septembra objavo smrtne obtožbe : rih bazovskih mučenikov, ker to m prijalo takratni reakcionarni jugoslovanski dinastiji in njihovim pripadnikom, ker je dinastija prazno vala rojstni dan družinskega člana. Zato, v istem dnevu.
ko so bazovski mučeniki pre• lili svojo kri v obrambo pravic jugoslovanske manjšine v Italiji in v obrambo antifašističnih načel, so takratne reakcionarne oblasti v Jugoslaviji ukazale, naj izobesijo zastave v veselje praznovanja rojstnega dne družinskega člana takratne dinastije. To je dovolj zgovorno, kako pisec omenjenega članka mlati prazno slamo s svojimi trditvami.
Kako pa je antifašistični svet reagiral proti krivični obsodbi in izrazil solidarnost z bazovskimi mučeniki, nam pričajo številni članki svetovnih časopisov, med katerimi so: «Le Popula re» od 4. 9.
19JO,	uLidove List»,	«/ ne
Manchester Guardian»,	«7a-
gespost)), uPravo Lidun, «.Va-tional-Zeitung», «Slovensky Dennik)), «Narodni Politikam,
«Vzroždenie)>, nArbeiter Z.ei-tung)), «Volkszeitung», «Ber» liner ((Boersen Courier» in številni drugi časopisi.. Tudi zborovanja in povorke so bile v raznih mestih Evrope, na katerih se je zbrana množica zgražala nad krivičnimi smrtnimi obsodbami. Naj o-menim le zborovanje v Bratislavi, katerega se je kljub prepovedi policije udeležilo preko 5.000 ljudi, ki so izrazili solidarnost s štirimi bazovskimi mučeniki pred jugoslovanskim in francoskim konzulatom, (glej nNarodni List)) od 21. 9. 1930).
Od teh člankov bom navedel le odlomek, ki je izšel v «Le Populaire)) od 4. 9. 1930, pod naslovom mPred sodiščem črnih srajc)) in ki ga je napisal Filippo Turatti, ki je vodil Antifašistično zvezo v Parizu. V obširnem članku piše:
«Clovek je lahko nasprotnik vseh nacionalizmov, toda dejansko se vendar sama po sebi vsiljuje razlika med nacionalizmom iredentistov, ki teže za tem, da si zopet pribore svojo narodnost, in med nacionalizmom raznaro-dovalcevD... In dalje:	((Brž
ko so prevzeli oblast fašisti, je podivjalo splošno tiranstvo, še s posebnim tirun-stvom proti priključenim narodnostim. V tem nasilstvu je šla (fašistična vlada) tako daleč, da je, oropala v šolah otroke njihovega jezika, da izpreminja krajevna in družinska imena, da pre-drugačuje napise na pokopališčih))... ((Kako tedaj ni bilo pričakovati uporov?...)).
Toda o tem ni pisal samo antifašistični svet, ki je prikazal načela bazovskih mučenikov. Celo fašistični časopis ((Giornale d’Italia» od 4. 9. 1930 v članku pod naslovom: ((Soodgovornost z izseljenci)), ki ga ponatiskuje (dl Ficcolon od 5 9. 1930 v šestem stolpcu ra četrti strani po dolgem or \olu - u poteka proc:sa vzklika naučile nelie dic^iaiazioni degli imputati Bevk e Frančeškin viene conjessata alleanzn trn la concenlrazione antifascista di Pangi e le bande slave.n (tudi iz izjave Bevka in Frančeškina je potrjeno zavezništvo med antifašistično zvezo v l umu in sloouns n.mi bundami.))) in dalje. aLu ra-gione comune, il cementa che untsce in blocco la vasta or-ganizzazione, e un cemento antifascista.)) (((Skupna misel, cement ki združuje v steber široko organizacijo, je enotni antifašistični cement.)))
Ta je čista resnica, ki je ne bo mogel noben zagrizen šovinist osenčiti.
VEKOSLAV SPANGER
niiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiii
ZDRAVNIŠKI
Bradavice niso vedno nepomembna stvar
Dočitn so v večini primerov bradavice le estetska nevšečnost, včasih tudi ovira pri delu, so tudi brudavice, ki nakazujejo vse bolj resna obolenja
Pojava bradavic na koži . so te brazde vdolbene, se ra-
je izredno pogosto obolenje, kar še posebno velja za otroke. Skoro ni dneva, da ne bi mati vprašala v ordinaciji zdravnika za svet, kako odstraniti pri otroku bradavice, ki so tako neestetske in včasih celo bolijo, če so se zaradi draženja kože vnele. Povzročitelj bradavic je virus, se pravi mikroorganizem, ki ga z navadnim mikroskopom sploh ne moremo videti. Bradavični virus je izredno kužen, iz česar sledi, da se v kratkem času lahko pojavi zelo veliko bradavic. Nove bradavice se pojavijo same od sebe, največkrat pa zaradi infekcije, nastale po praskanju že obstoječih bradavic.
Bradavic je več vrst. Najbolj pogoste so navadne bradavice ali kot jih učeno imenujemo verrucae vulgares. To so male bradavice, ki imajo obliko bucike, graha ali fižola. Njihova površina je neravna ter nabrazdana v obliki robidnice ali pa cvetače. Cesto
de razpočijo in inficirajo, zaradi česar pogosto tudi bolijo. Bradavice so trde m imajo isto barvo kot koža, če pa trajajo že dolgo časa, postanejo rumenkastorjave in včasih celo črne.
Bradavice se pojavljajo najbolj pogosto na hrbtišču roke, zatem na prstih, zlasti še v bližini nohtov. Neredko se pa dogaja, da se pojavijo celo pod nohti. Navadno se pojavijo v skupini In takrat so različnih velikosti. Vidimo jih pa včasih tudi na podlakti in pod kolenom, predvsem pri o-trocih in ženskah, ki ne nosijo nogavic. Iz tega sledi, da se bradavice rade pojavljajo na nepokritih delih kože, kjer se lahko prenašajo s tipanjem in dotikanjem. Zgodi se, da se bradavice pojavijo celo na stopalih nog, zlasti pri odraslih osebah. Razvoj bradavic na stopalih je zaradi pritiska obutve otežkočen, zato se te bradavice ne morejo razviti
Naj vas težave ne vržejo iz ■ | |	M	■	I	I	W	ravnotežja.	Zaključek	dela	bo
V&2
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čeprav vam gre delo dobro od rok, bodite previdni, ker še niste na koncu. Zelo prijetno razpoloženje med domačimi.
BlK (od 21 4. do 2.0.5.) Urediti boste morali dokaj zapleteno zadevo Potrebna bo energija in odločnost. Vaši čustveni načrti se bode, uresničili.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dokaj težavno m zahtevno delo. Izpeljali ga boste, ker vam bodo priskočili na pomoč strokovnjaki V družini nervoza.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč te zahtevni in premalo pripravljeni dati. To Do škodovalo
latel
511
poteku dela Delali boste načrte za bližnjo bodočnost
LEV (od 23.7. do'22.8.) Zvečer boste zelo utrujeni, toda gmotna zadoščenja bodo velika. Računajte n3 razumevanje ljubljene osebe.
DEViCA (0(i 23.8. do 22.9.) Ne trošite Po nepotrebnem, ker bo-ste zašl. v še hujše finančne težave Preden o čem odločate, proučite svoja čustva.
TEHTNICA (od '23.9. do 23.
10.) Odnosi s predstojniki ne bodo najboljši. Odložite vsak sklep na poznejši čas. Glede čustvenih nasprotij ohranite mirno kr,.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.
11.) Poiščite si primerne sodelavce, kajti sicer ne boste nikamor prilezli. Opravka boste .imeli ? domačinu nesoglasji,
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
veiik uspeh. Zelo prijeten večer.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) preveč boste površni in si s tem nakopali kaj neprijetno nevšeč nost. Tudi v ljubezenskih zade vah nekaj ne bo prav.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bolj ščitile tuje interese kot lastne. Posledice tega so neure jene družinske razmere. To se odraža tudi v čustvenih zadevah.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Primerno soglasje bo še bolj utrdilo harmonijo pri delu in tndi v družinskem okolju. Sicer pa je slednje bilo potrebno.
na površini, ampak silijo v globino.
Bradavice ne povzročajo večjih subjektivnih težav, vendar pa so za določene poklice neprijetna zadeva. Za fizičnega delavca so neprijetne, saj se pri delu cesto inficirajo, vnamejo in bolijo. Zelo neprijetne so bradavice na stopalih, saj močno otežkočajo hojo.
Zdravljenje navadnih bradavic ni lahko. Pri zdravljenju moramo vedeti, da bradavice pogosto izginejo same po sebi brez vsakršnega zdravljenja. Drugače se za zdravljenje uporabljajo razne jedke tekočine, s katerimi se bradavice »požigajo«. V ta namen je priporočljiv lapisov kamenček, ki požge granulacije. Razen tega uporabljajo tudi ogljikov prekis, in sicer v visoki koncentraciji (30 odst.) ter dušikovo kislino. Pri zdravljenju s tekočinami postopamo, kot sledi: bradavico ovlažimo z vodo, nato o-vijemo vžigalico z vato ter jo pomočimo v tekočino, nato se pa od zgoraj dotaknemo bradavice. Bolečina se pojavi brž ko je odstranjena povrh-nica. Tak način zdravljenja je dolgotrajen in ni vedno uspešen. Mnogo bolj učinkovit način zdravljenja je odstranjevanje bradavic z elektriko. To je najsigurnejši, najhitrejši način zdravljenja, ki daje tudi v estetskem pogledu najboljše rezultate.
Posebna vrsta bradavic so tako imenovane mollusca con-tagiosa. Pojavljajo se na spolovilu, licu in vratu. Povzroča jih virus posebne vrste. Te bradavice so okrogle za lečo do graha velike vzpetine,
ki so v sredini nekoliko vdolbene. Te bradavice imajo e-nako barvo kot koža, na zunaj so videti trde, če pa počijo, izteka iz njih kašasta snov. Mollusca ne povzročajo subjektivnih težav, če izvzamemo lahko srbenje. Odstranjujemo jih z elektrolizo.
Ravne bradavice, verrucae planae, so najbolj pogoste pri mladostnikih. Imajo karakteristično obliko, so popolnoma ravne, nekoliko iznad kožnega nivoja. So rumenkastorjave barve ter gosto nasejane druga poleg druge, kot mozaik. Odstranjujemo jih z različnimi mazili, z žarki ter z jemanjem arzenskih preparatov. Starostne bradavice vidimo pri starih ljudeh. Javljajo »e povsod na koži, največkrat po obrazu in čelu. Te bradavice so navadno rjave in nad kožnim nivojem. Ne vemo točno, kaj povzroča starostne bradavice. Morda gre pri tem za iste vzroke kot pri novotvorbah. V veliki večini so te tvorbe benigne, včasih pa tudi zlotvorne (maligne). Ker se lahko benigne spremenijo v maligne, jih ne smemo dražiti in ne uporabljati za zdravljenje premočnih sredstev.
Starostnim bradavicam so zelo podobne kožne spremembe, ki jih medicina lmenuje-keratoma senile. To so rože-vinaste zdebelitve, velike kot leča ali malo večje. Barve so rjavkaste, rumenkaste ali črne. Posebno nevarne so tiste črne barve, ker se rade spremenijo v raka. Vedeti moramo, da predstavljajo roževi-naste tvorbe na koži začetno obliko kožnega raka
l>r. S. B.
Cs©isIsl£©«=iieiieikl dnevnik
Uspeh delavcev lesnega podjetja na Tržaški cesti
Sporazum v podjetju IPL o letni proizvudni nagradi
Popolna stavka
uslužbencev RIBI
Nagrado bodo izplačali za božič
Med predstavniki lesnega kov. Tej manifestaciji goriške-
podjetja IPL in treh sindikalnih organizacij (Delavske zbornice, CISL in UIL) je bil dosežen sporazum o izplačilu letne nagrade za 1961.
Delavci, ki so dobili zaposlitev v podjetju pred 31. decembrom 1958. leta, bodo prejeli 6.000 lir; tisti, ki so dobili zaposlitev v obdobju med 1. januarjem 1959 in 31. decembrom 1960, bodo prejeli 4 500 lir. Delavci, zaposleni v obdobju med 1. januarjem 1961 in 30. junijem 1961, pa bodo prejeli 2.500 lir. Delavci, ki so se zaposlili po 1. juliju letos in ki niso na poskušnji, bodo prejeli za tekoče leto 2.000 lir.
Letno nagrado bodo izplačali obenem z božično. Predstavniki obeh strani se bodo sestali en mesec po obnovi delovne pogodbe za lesni sektor prihodnjega leta, da bi določili višino nagrade za leto 1962. Za določitev nagrade v naslednjih letih se bodo predstavniki obeh strani sestali v prvih treh mesecih v letu.
ga obrtništva nameravajo letos posvetiti še večjo pažnjo, saj je napovedano, da bo pri uradni otvoritvi prisoten tudi državni podtajnik za trgovino in industrijo on. Michieli.
Na razstavi bodo sodelovali obrtniki iz Gorice, Krmina, Tržiča in Gradeža, ki so že na prvi taki razstavi, lani septembra, dosegli kar lep uspeh. Takrat je obiskalo razstavo okrog 3000 ljudi, kupčij pa je bilo sklenjenih za okrog pet' milijonov lir.
Stavka uslužbencev Ribi, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije (Delavska zbornica CISL in UIL) in je včeraj trajala že drugi dan, je popolnoma uspela; na delo ni prišel noben uslužbenec. Na podlagi sindikalnega sporazuma — bo stavka trajala 72 ur, se pravi še danes. Ce bi medtem ne prišlo do sporazuma, bo stavka trajala še tri dni.
Delavci Ribi stavkajo, ker so vozni redi tako sestavljeni, da osebje nima časa za počitek. 2e več let uslužbenci ne uživajo tedenskega počitka. Isto velja tudi za letne počitnice. Uslužbenci se ne plačujejo za dejansko zaposlen čas in za nekatere vožnje, ki jih morajo ponoviti. Kvalifikacije so se za velik del uslužbencev poslabšale v primeri s tistimi, ki so veljale do pred kratkim.
Na sedežu pokrajinske uprave
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiJiiiiiimmiimiiiiiiiitimiiiiiiimimiimiiiiii
Priprave za ljudsko štetje
Zaposlitev pomočnikov v doberdobski občini
Danes sestanek na trgovinski zbornici, kjer bodo občinske predstavnike seznanili s podrobnostmi za izvedbo štetja
V Doberdobu cepili 68 otrok
Včeraj dopoldne so v občinski ambulanti v Doberdobu cepili proti otroški paralizi nadaljnjih 68 otrok. Cepljenje je šlo zelo hitro od rok. Akcija za popolno cepljenje vseh o-trok se na takšen način naglo bliža svojemu koncu.
SOVODNJE
Jutri cepljenje otrok proti paralizi
Jutri, 21. septembra ob 9.30 bo občinski zdravnik cepil otroke v ambulanti sovodenj-ske občine proti otroški paralizi.
Jutri razstava obrtniških izdelkov
Jutri, 21. t. m. ob 18.30 bodo v razstavnih dvoranah Coassini in Bergomas v Gradiški otvorili drugo pokrajinsko razstavo obrtniških izdel-
Za izvedbo splošnega ljudskega štetja se bodo v doberdobski občini, ki je precej raz-sežna, poslužili tudi pomožne delovne sile, da bi popis ob času in točno izvršili. V ta namen poziva županstvo občane, stare nad 21 let, ki so dokončali nižjo srednjo šolo, naj napravijo na nekolkova-nem papirju prošnjo na županstvo, najkasneje do 24. septembra, da bi jih za nekaj dni zaposlili pri zbiranju podatkov. V poštev pridejo tri osebe, ki obvladajo italijanski in slovenski jezik.
Kakor smo že poročali, bodo morali občani v vprašalno polo vnesti tudi občevalni, to se pravi slovenski jezik.
V ostalih občinah, se pravi v Sovodnjah in Števerjanu, bodo štetje izvršili občinski u-radniki sami.
Danes popoldne bo na trgovinski zbornici v Gorici sestanek predsednikov posameznih občin, na katerem bodo funkcionarji trgovinske zbornice, ki skrbijo za izvedbo splošnega ljudskega štetja, poučili prisotne o podrobnostih te akcije.
Vpisovanje v šole
fllllllllllllllllllllllllilllllllllflllllillllllllllllllfl
OD VČERAJ DO DANES
1 N O
J
v GORICI
CORSO. 17.00: «Oklopnica se mora potopiti«, S. Amachi K. Obata. Japonski film.
VERDI. 17.00; «Nevarno poslanstvo«, R. Conte in Rona Anderson. Ameriški čmo-be-li film.
V1TTORIA. 17.30; «Zmaji Za-pada«, Jack Lord in J. Shi-geta. Crnobeli ameriški film.
CENTRALE. 17.15:	«Najbolj
nora vas na svetu«, Peter Palmer in Leslie Parrish. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v gorici lekarna ALE-SANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici
najvišjo temperaturo 29,8 stopinje ob 14.30, najnižja 12,8 stopinje ob 5.30. Povprečna dnevna vlaga 75-odstotna.
V petek in soboto prejšnjega tedna so zaključili vpisovanje otrok v otroške vrtce ON AIR na Goriškem in v ponedeljek so začeli ti vrtci redno delovati.
ONAIR ima v svoji upravi tudi otroške vrtce po slovenskih vaseh v Standrežu, Pev-mi, Sovodnjah in Rupi, pozneje pa prideta v poštev še vrtca v Doberdobu in Sfeverja-nu, ko bosta občini poskrbeli tudi za njuno opremo. Čeprav nimamo še točnih podatkov, pa izgleda, da je letošnji vpis otrok v slovenske vrtce kar zadovoljiv in ne zaostaja za lanskim, ponekod pa se je stanje cele izboljšalo
Te dni se nadaljuje vpisovanje tudi za slovenska vrtca v Ul. Croce in v Ul. Randac-cio, ki spadata pod občinsko upravo. Čeprav se vpisovanje zaključi šele v soboto 23. t. m. pa je vendar bolje urediti to zadevo takoj. Vpisovanje za oba vrtca se vrši v Ul. Croce 3; zato priporočamo staršem, ki jim je vrtec v Ul. Randac-cio bližji, naj pri vpisu zahtevajo vpis svojega otroka v ta vrtec. Pri vpisu je treba predložiti potrdilo o cepljenju, ki ga lahko dobite brezplačno in takoj na občinskem zdravstvenem uradu v Ul. Mazzini 7, ter rojstni list’, ki ga izda prav tako na prostem papirju mestni matični urad. Občinski
vrtci začnejo redno obratovati v ponedeljek 2. oktobra.
V polnem teku je tudi vpisovanje v slovenske osnovne šole, ki bo trajalo do 30. septembra. Za otroke, ki gredo v prvi razred, je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, oboje na prostem papirju, za učence drugih razredov pa je dovolj, da predložijo zadnje šolsko spričevalo. Za vpis slovenskih otrok v Gorici pridejo v poštev šoli v Ul. Croce 3 in v Ul. Ran-daccio.
Prepričani smo, da bodo po treznem preudarku vsi sloven-
Kdaj sprejemajo stranke predsednik in odborniki
vz
Šahovski veleturnir na Bledu
Fokrajinska uprava v Gorici je izdelala naslednji urnik, po katerem bodo predsednik in odborniki sprejemali zasebnike, ki bi se radi pogovorili z njimi o zadevah, ki se tičejo posameznih področij pokrajinske uprave:
Predsednik pokrajinske u-prave dr. Bruno Chientaroli sprejema vsak delavnik od 11.30 do 12.30.
Podpredsednik odv. Cesare Devetag, ki ima tudi splošne zadeve in pravno zastopstvo, sprejema samo ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30.
Odbornik za javna dela 'n turizem ter prevoze cav. G. L. Grigolon sprejema ob torkih od 17. do 18. ure.
Odbornik za zdravstvo in pokrajinsko umobolnico dr. Marchesini sprejema ob torkih od 17. do 18. ure.
Odbornik G. Pecorari, ki so mu poverjeni finančni posli, šolstvo, šport in mladinski problemi na splošno, sprejema ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure.
Namestnik G. Vezil, ki ima osebje, ekonomske zadeve in kmetijstvo, sprejema ob sredah in sobotah od 12. do 13. ure.
Namestnik E. Bottegaro, ki se briga za lov in ribolov sprejema ob torkih od 16.39 do 18. in ob petkih od 10. do 11. ure.
Kdor bi želel govoriti z enim ali drugim odbornikom, se lahko obrne do njega na sedežu pokrajinske uprave (Korzo Italia) v zgoraj navedenih urah.
Izlet Štandrežcev po
V nedeljo okrog polnoči so se vrnili domov Standrežci, ki
ski starši prišli do zaključka, 1 so bili na dvodnevnem izletu
da je za njihove otroke naj. boljša in najbolj primerna edino slovenska šola in da se bodo temu primerno tudi odločili.
po Slovenijil na katerega so se že nekaj časa pripravljali. Izlet je organiziralo prosvetno društvo «0. Zupančič«, odnosno njegov predsednik Alojz
IIIIIIIIIIIIIIIIHIHimiaitllllllMIIIIIMIIIIlillllllllllllllllfllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllIHlIllimll
Pomanjkljivosti voznega reda
Na progi proti Vidmu slabe dopoldanske zveze
Med 8. in 11. uro ni nobenega vlaka niti avtobusa
Zaradi poklica, ki ga oprav. Ijam, se mnogo vozim. Ker nimam svojega vozila, se poslužujem vlakov in avtobusov. Ugotovil sem, da so zveze Gorice s Trstom in Vidmom dokaj dobre, kar je treba pripisati posrečeni razpredelitvi voženj lokalnih vlakov in brz-cev, Edina pomanjkljivost, ki sem jo opazil, odkar se vozim proti Vidnu, je velika časovna vrzel v dopoldanskih urah. Takrat ni niti vlakov niti avtobusov. Zlasti kar se tiče pomanjkanja vlakov sodim, da bi se moralo nekaj napraviti, da bi se stvari odpomoglo. V omenjenem času, in sicer od 7.53 do 10.52 ni v smeri proti Vidmu nobenega vlaka, čeprav so od 6.24 do 7.53 kar štirje. Za smolo med 8. in 11. uro ne vozi noben avtobus, tako da je praznina v tem pogledu kar najbolj popolna.
V upanju, da bi pri izdelavi novega voznega reda upoštevali to, kar sem navedel, se obračam na pristojne organe, ki skrbijo za vozni red, da bi to hibo, ki se mi zdi, da je precejšnja, v novem voznem redu odpravili.
Pes ga je ugriznil
Včeraj okrog 8.30 je prišel v civilno bolnišnico v Gorici 40-letni Croci Alberto iz Ropk. Povedal je, da ga je v bližini bolnišnice v Ul. Vitto-
rio Veneto ugriznil pes v stegno. Povzročil mu je manjšo rano, ki so mu jo zdravniki obvezali. Ozdravel bo v 6 dneh.
Pri igri je padel
Včeraj okrog 10. ure so pripeljali v civilno bolnišnico dve in pol leti starega Gian-nija Romanuta, ki stanuje v Gorici Ul. Brigata Sassari 70. Deček je padel pri igri na domu in si pri tem prebil spodnjo čeljust. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali d> mtv. Okreval bo v petih dneh.
Pri varjenju je zgorel tovornik
Včeraj okrog 19.40 so klicali goriške gasilce v mehanično delavnico v Ulici Kravos 29, ki je last Luciana Sigurja, kjer je nastal ogenj.
Nekaj prej je namreč šofer Ugo Silvestri pripeljal v delavnico mali tovornik, last so-davičarja Narciza Kosovela iz Ulice 24. maja 19, da bi nekaj zvarili pri motorju. Med varjenjem pa je zletela iskra v bencin, ki se je vnel in ogenj je zajel vse vozilo.
Gasilci so v polurnem delu omejili i ožar, vendar niso mogli rešiti vozila, ki so mu zgorele gume in razne napeljave. Škodo cenijo na 160.000 lir,
Tabaj z namenom, da bi bolje spoznali lepote matične domovine.
V soboto ob 5 zjutraj se je na trgu v Standrežu nakrcalo v avtobus okrog 50 izletnikov in po obmejnih formalnostih na bloku pri Rdeči hiši, je avtobus odbrzel po cesti proti Bovcu, kjer so bili že okrog 8. ure in se malo oddahnili. Druga postaja je bila na Vršiču, kjer ro ob skodelici čaja uživali krasoto gorskih velikanov, ki se vrstijo tam okoli.
Naslednja postaja je bila v Naklem pri Kranju, kjer so si naši kmetje z zanimanjem o-gledali tamkajšnje skladišče semenskega krompirja, ki jim ga je razkazal in dal potrebna pojasnila inž. Potočnik. Ob tej priliki so sklenili, da bodo morali enkrat v bližnjih mesecih organizirati poseben izlet, na katerem bi si ogledali razne kmetijske ustanove po Sloveniji, kar bi bilo zelo koristno in poučno.
Po kosilu v gostilni na Trojanah, kjer so bili naši izletniki zadovoljni s potrežbo, so se ustavili za dve uri v Celju potem ko so mimogrede občudovali tudi vzorne kmetije po Savinjski dolini. Ogledali so si mesto in njegove, zanimivosti ter nato odbrzeli proti Mariboru, kamor so prišli zvečer.
Naslednji dan so obiskali nekatere štandreške rojake, ki živijo v tem mestu in od katerih se nekateri ukvarjajo tudi tu z vrtnarstvom ter so zadovoljni s svojim delom in zaslužkom. Po ogledu štajerske prestolnice, ki je vsem zelo ugajala, so se povzpeli z žičnico tudi na Pohorje in od tam občudovali lepo in bogato štajersko deželo.
Na povratku so naši izletniki obiskali še Ljubljano, kjer je bilo zopet nekaj' ur počitka, da so tisti, ki imajo tam sorodnike, jih lahko obiskali. Bil je že večer, ko so se zopet zbrali v avtobusu in po krajšem oddihu v Postojni, so zavili v Vipavsko dolino in domov.
Tako se je zaključil ta dvodnevni izlet, ki spada med najdaljše, kar so jih v zadnjem času napravili Standrežci in je bilo kar dovolj, ali bolje še preveč poti samo za dva dni. Zato se marsikje niso mogli ustaviti, čeprav bi si radi ogledali še to ali ono, ker niso imeli časa. Na splošno pa so bili vsi udeleženci z izletom zelo zadovoljni in so prinesli z njega najlepše vtise. Tudi organizacija izleta je bila dobra in je šlo vse gladko ter brez zamud.
Dve nesreči
Okrog 13.50 ure včeraj popoldne so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 25-letnega Antona Dornika iz Ul. Tor-r.ani 35. Mož je po nesreči padel in se pri tem ranil na levem licu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 7 dneh.
Okrog 15. ure pa je iskal pomoč v bolnišnici 19-letni Romeo Passelli iz Gorice, Ul. B Casale 36. Na delu se je ranil na zapestju desne roke. Okreval bo v 6 dneh in tud; njega so po zdravljenju poslali domov.
Cela vrsta remi j e v
V nedeljo na stadionu «Prvi map
I.
Mednarodni
v včerajšnjem XI. kolu
K e res in Fisher prevzela vodstvo v lestvici
BLED, 19. — V XI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu so dosegi; naslednje izide:
Bertok - Trifunovič remi; Germek - Fisher remi; Pach-mann - Bisguier, prekinjeno; Portis - Darga remi; Ivkov -Donner 0:1; Talj - Gligorič remi; Olafsson - Petrosjan 0:1; Geller - Keres remi; Matanovič - Udovčič remi; Najdorf -Parma remi.
V središču pozornosti XI
kola je bila partija Talj-Gli-gorič. Bivši svetovni prvak je v otvoritvi dosegel prednost in s' ustvari; močnega prostega kmeta na A-liniji. V kritičnem položaju je Gligorič z efektno žrtvijo trdnjave rešil pol točke. Talj je sicer trdnjavo vzel, vendar je zašel v pozicijo, ko je bil prisiljen ponavljati poteze ali pa zaiti v matno mrežo. Občinstvo je nagradilo lepo Gligoričevo kombinacijo s ploskanjem.
Lep uspeh je dosegel nocoj tudi Germek. Z lepo kombinatorno igro je osvojil kmeta in spravil Fisher j a v resno zagato. Toda v časovni stisk; ni najbolje nadaljeval, tako da je uspelo Američanu izenačiti. Kljub temu je osvojene pol točke lep uspeh za Germeka.
Darga je zaigral proti Port'-su precej riskantno in si oslabil pozicijo. Toda madžarski mojster je dopustil izmenjavo dam, nakar se je pozicija razblinila v remi.
Najdorf je dosegel proti Par. mi pozicijsko prednost. Toda svetovni mladinski prvak se je odlično brani; in po zavrnitvi vseh pretenj ni Najdorfu preostalo drugega kot pristati na remi.
Jugoslovanski velemojster Ivkov, ki igra na blejskem turnirju zelo nesigurno, je nocoj upropastil še eno partijo. Proti Donnerju je prišel sicer v boljši položaj in s; je ustvaril nevarnega prostega kmeta na C-liniji. V časovni stiski pa je napravil več grobih napak in partijo celo še izgubil.
V srečanju Olafsson-Petrosjan je imel sovjetski velemojster ves čas pobudo v svojih rokah. Tik pred prekinitvijo je Petrosjan osvoji; kmeta in nato pa še trdnjavo, nakar je moral Olafsson podpisati predajo.
V srečanju Keres-Geller je
prvi z lepo kombinacijo osvojil kmeta. Ko se je pričakovalo, da bo Keres dosegel odločilno prednost, je Geller nepričakovano vzel lovca in izsilil remi.
Tudi Matanovič je dosegel
določeno prednost proti Udov-č;ču. Kasneje pa je zapravil več tempov, tako da je Udovčič izenačil.
Prodoren uspeh je imela tudi partija Pachmann-Bisguier. Češkoslovaški velemojster je bi; v začetku v prednosti, nato pa je slabo nadaljeval, tako da je zdaj Američan v minimalni prednosti. Kljub vsemu sodijo, da se bo tudi ta partija končala neodločeno. Stanje po XI. kolu:
Keres in Fisher 8 točk Talj in Petrosjan 7,5 Gligorič 6,5 (1)
Trifunovič 6,5 Najdorf 6 (1)
Geller in Donner 5,5 (1) Darka 5,5
Parma in Portis 5 (1) Matanovič 5.
ATLETIKA
Sovjetska zveza vodi v dvoboju z Vel. Britanijo
LONDON, 19. — Prvi dan atletskega dvoboja med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo se je zaključil z eno samo točko prednosti za goste 54:53. To v moški konkurenci, ker je bila razlika v ženski mnogo večja in sicer 42:21.
v ženski
:?:vN
v C.$
Prihodnjo nedeljo bodo ljubitelji odbojke PraV zd(tf prišlj na svoj račun. Agilno vodstvo športnega .(#(P
nj» Bor bo namreč priredilo mednarodni turnir .Jrf ekip, na katerem bosta nastopili poleg domače
tudi jugoslovanska prvoligaška ekipa Ljubljana # ■, janske državne prvakinje «Casa della Lampaoa
sta. Kct je znano so na stadionu «Prvi maju .nj?icSP|
~ani»%
■PH 	o*,),
du bodo objavili v prihodnjih dneh. Na sliki; P,.
preuredili igrišče, na katerem bo v nedeljo zani® ^ red z ostrimi borbami odbojkaric. Podrobnosti “
lanskega srečanja BOR - Casa della
Lampad*
Miiifiiniiiiiiiiiii m n hi Hlinili im iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii iiiii n niiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii milili m m iiiuiiiin11
mm""
Športne vesti iz Kopra
Igrišče v Izoli je bilo v nedelj
prizorišče nešportnih izpadi)
SZ BOR
namiznoteniški odsek
V soboto z začetkom ob 15. uri in v nedeljo bo v Ul. Monte Cengio juniorski turnir, na katerem smejo nastopati igralci rojeni leta 1944 in pozneje. Vpisovanje za ta turnir se zaključi v četrtek.
Gledalci metali kamenje in vdrli na igrišče
končal
V tretjem kolu nogometnega prvenstva koprskega o kraja so dosegli naslednje izide:
Tomos — Pivka 4:0 Tabor — II. Bistrica 6:1 Jadran — Postojna 2:1
Tekma Delamaris — Sidro je bila prekinjena v 35 minuti drugega polčasa pri stanju 4:0 v korist Izole.
V središču zanimanja je bi la vsekakor tekma v Izoli.
Številni gledalci so
pričako-
vali ostro borbo za zmago, saj so Pirančani v prejšnjih dveh tekmah odlično zaigrali in si priborili celo prvo me-stc na lestvici. Toda do ostre čorbe ni prišlo, saj so bili Pirančani že v prvih minutah igre handikapirani. Sodnik je namreč že v prvih minutah :grt izključil najboljšega igralca Sidra Pušnika in s tem piektično obsodil gostujoče moštvo na poraz. Sicer ni naša stvar, da bi se spuščali v polemike ali je bila izključitev zaradi nekoliko preostrega starta upravičena ali ne, dejstvo je le, da je Izola brez
							
MEDNARODNI
Koristne telefonske številke
Zelem križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Števerjanu 46 75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
Danes več tekem
Danes in jutri bo cela vrsta nogometnih tekem za razne pokale. Razpored srečanj je naslednji:
Danes 20. t. m. v Dusseldor-fu: Nemčija - Danska (prijateljsko srečanje)-
EVROPSKI POKAL: v Belfastu (povratna tekma): Lin-field- Vorvvaerts (Berlin). Prva tekma se je končala 3:0 za Nemce.
V Oslu (povratna); Frede-rikstad - Standard (Liege). Pr. va tekma se je končala 2:1 za Belgijce.
V Madridu (povratna). Real Madrid Vasas (Budimpešta). V prvi tekmi so zmagali Španci z 2:0.
V Albondu (povratna): Tot-
tenham Hotspurs-Gornik Zabr-
ze. Prva tekma se je končala 4:3 za Poljake.
V La Valletti (povratna): Hibernians (La Valletta) - Ser-vette iženeva). V prvi tekmi so Švicarji zmagal; 5:0.
V Beogradu (povratna): Partizan (Beograd)-Sporting (Portugalska). Prvo srečanje se je končalo neodločeno 1:1.
V Atenah:	Panathinaikos	-
Juventus.
Za POKAL VELESEJEM-SKIH MEST:
V Berlinu Berlin - Barcelona.
V Novem Sadu (povratna): Novi Sad - Milan. Prva tekma: 0:0.
Jutri 21. t. m.:
EVROPSKI POKAL: v Bukarešti: CCA Bukarešta - Au-
stria (Dunaj).
težav že v prvem polčasu dosegla vodstvo 3:0 in ga pozneje v drugem polčasu tudi povišala na 4:0. Pirančani so se s>cer branili, kakor so veneli in znali, toda črednost domačega igrišča in premoč enega igralca je bilo za domače moštvo kar dovolj za prepričljivo zmago.
Vse bi se kar v redu končalo, če ne bi prišlo v 35’ drugega polčasa do usodnega incidenta. Igralec Sidra Tomas je namreč začel fizično obračunavati z enim zmed gledalcev, nakar je publika vdrla na igrišče in celo uporabila kamenje. V takem položaju je sodnik po posvetovanju s službujočim delegatom zahteval, da se v treh minutah izprazni igrišče. Ker do tega ni prišlo, je tekmo odpiskal. Krivda za ta incident zadene sicer igralca Tomasa, toda nikakor ne le njega! Piranskega igralca so r.amreč vso tekmo grobo žalili, dokler ni izgubil oblast rad seboj in tako nešportno reagiral. Sploh se nam zdi, da bo potrebno posamezne vročekrvneže med izolskim občinstvom resno opozoriti, kaj se na igrišču sme in ne sme. Večina izolskega občinstva je namreč objektivna :n daje priznanja tudi nasprotniku, zato je toliko večja škoda, da posamezniki kvarijo njen ugled. Vsa zadeva bo imela še svoj epilog za zeleno mizo in zelo verjetno bodo tekmo razveljavili.
Tabor je v nedeljo odigral prvo letošnjo tekmo v svojem slogu in spet zanetil p n svojih pristaših realne nade za boljšo uvrstitev. Prvi pol-
čas se je Kui.—- 0rf ličeno 1:1, toda le odličnega vratarja strice, ki je vrFsev brezupne položaje-polčasu, ko je Sos jil1 k<! pošla kondicija,,
odlični vratar ni r9/S- f'
rovati visokega,	•	;{j
Tomos ni imel ko. Že v
prvih nnP j jr nomlajeni k°Lvirr>j{ uprizoril serijo
prdov na nasorotn'^;/!" f z izidom 3:0 P.
‘ -na',.!
si z izidom 3:0 zagotovil zmagm ' us?"^ zultat je domačine ^e , sr bili do konca - K J enkrat uspešni-	uti ’ r
rih je treba P°gkorj<dJ rane mladince b tl": f žintina in škera.,, pj
' tudi FurlaP^jii V a je bil n«", p V
Di* je
stih pa .Ie i- . ta Skoda, da je b1 . valni igralec Pr?„p<fa rrje zaradi nesreč^ jg ^
ja poškodovan irc\c?č
h
zapustiti igrišče
stil*
Pivka zaradi borbene igre PuS m-ilepši vtis.	_ jc
Dekanski	.tfti
trsno, a
Kaže da bo tpz	d* J,
šlvo pobralo Apt J v Dekanih.	V jj
borbenih domačij1®
{t
en:n aun-1 ry(>vu pa tudi zaradi igrišča in temPe 1 blike.	lu	j*	ittj
Po tretiem	i>eJ)
ca, v kateri
prekinjene tekme ^tc-l<.,^,;
in razveljavljene. JiA;!
m	n	D	.	rt	fl	VI
Sidro
“1omos
Tomos, n'2 2 2 o jS;j 1
Delamaris Tabor Jadran P:vka Postojna II. Bistrica
2 2 0 J H
3 1'11 •!
2}
O' :!
15 $
C ro, Postojna . T'
dre
Izola.
Jadran
in
IVAN ČEHOV: ROMAN
S KONTRABASOM
Glasbenik Gudalov je šel iz mesta v poletni dvorec kneza Bibulova, kjer so z glasbo in plesom slavili zaroko. Na hrbtu je nosil velikanski kontrabas v škatli, prevlečeni z usnjem. Gudalov je stopal po obali reke, ki sicer ni valila svoje hladne vode posebno veličastno, zato pa tem bolj poetično.
«Kako bi bilo, ko bi se okopal?« je pomislil.
Ne dn, bi dolgo razmišljal, se je slekel in potopil svoje telo v hladne valove. Večer je bil prelep. Poetična duša Gudalova je kmalu zašla pod vpliv harmonije, ki jo je obkrožala. Toda kakšen slc.dek občutek mu je preplavil du-
šo, ko je odplaval približno sto korakov naprej in opazil lepo dekle, ki je sedelo na obali in ribarilo. Pritajeno je dihal in otrpnil v navalu vsakovrstnih občutkov: tu so bili spomini iz detinstva, žalost za minulim, prebujena ljubezen... Bog, saj je vendar že mislil, da ne more več ljubiti! Potem ko je izgubil zaupanje v človeštvo (njegova ognjevito oboževana žena mu je zbežala z njegovim prijateljem, fagotom Kucovljevimi, mu je prsi napolnila praznina in postal je ljudomrznež.
«Kaj je sploh življenje?« — Neštetokrat si je zastavil to vprašanje. — «čemu živimo? življenje je pravlji-
ca, fantazija... govorjenje iz trebuha...«
Toda pred lepotico, ki je spala (tega ni bilo težko o-paziti), je nenadoma in proti svoji volji začutil v prsih nekaj, kar je bilo podobno ljubezni. Dolgo je stal pred njo in jo požiral z očmi...
«No, dovolj...« je pomislil in globoko vzdihnil. «Zbo-gom, prelepa podoba! Čas je, da odidem na ples k njegovi svetlosti...«
še enkrat se je ozrl na lepotico in hotel odplavati, ko se je nečesa domislil.
«Nekaj ji moram pustiti v spomin name,« je pomislil. »Karkoli ji moram pripeti na trnek. To naj bo presenečenje od 'neznanca’.«
Gudalov je počasi splaval k obali, natrgal velik šopek močvirskega cvetja, ga povezal in zataknil na trnek.
Šopek je utonil in potegnil za seboj lepi plovec.
Razum, naravni zakoni in socialni položaj mojega junaka terjajo, naj bi se zgodba tukaj končala, to-
da — joj! — avtorjeva usoda je neizprosna: zaradi o-koliščin, ki niso odvisne od njega, se zgodba ni končala s šopkom. Navzlic zdravemu razumu in samemu bistvu je siromašni in neznani kontrabasist moral odigrati važno vlogo v življenju znamenite in bogate lepotice.
Gudalov je priplaval do obale in prestrašen obstal: nikjer ni videl svoje obleke. Ukradli so jo... Medtem ko je z užitkom opazoval lepotico, so mu neznani nepridipravi odnesli vse razen kontrabasa in cilindra.
»Nesrečniki!« je vzkliknil Gudalov. »O, ljudje, zlohotni rod! Kraja obleke me ne preseneča, kajti obleka je uničljiva in minljiva stvar, moti me dejstvo, da bom moral hoditi gol in s tem storiti prestopek proti družbeni morali.«
Sedel je na škatlo s kontrabasom in pričel premišljevati, kako naj se izmota iz tega strahotnega položaja-
«Sa.j menda ne boš šel
gol h knezu Bibulovu!« je premišljeval. «Tam bodo tudi dame! In nesrečniki so mi obenem s hlačami ukradli tudi kolofonijo, ki je bila v žepu!«
Dolgo in bolestno je razmišljal, tako da ga je pričela boleti glava.
«Ha!» se je končno domislil. «Blizu obale, v grmovju, je mostič... Dokler se ne zmrači, lahko posedim pod tem mostičkom, zvečer, v mraku, pa bom nekako prišel do prve hiše-..»
Sprejel je to misel, se pokril s cilindrom, si naložil na hrbet kontrabas ter odšel proti omenjenemu grmovju. Gol, z glasbenim inštrumentom na hrbtu, je bil podoben pradavnemu, mitološkemu polbožanstvu.
In zdaj, bralec, ko moj junak sedi pod mostom ter se vdaja žalosti in bolesti, ga za nekaj časa pustiva ter stopiva do dekleta, ki ribari. Kaj se je zgodilo z nio? Lepotica se je prebudila in ker na vodni g’a-dini ni bilo plovca, je naglo potegnila trnek. Vrvi-
ca se je napela, toda trnek in plovec se nista prikazala. šopek, ki ga je navezal Gudalov, se je očitno močno napojil v vodi ter postal težji.
«Ali se je ujela večja riba ali pa se je trnek za-taknil,« je pomislilo dekle.
Dekle je še nekajkrat potegnilo za vrvico in potem ugotovilo, da se je trnek nekje zataknil.
»Kakšna škoda!« je pomislila. «In zvečer tako rade prijemljejo! Kaj naj storim?«
In ne da bi se obotavljalo, je ekscentrično dekle sleklo svoje lahko, eterično krilo in potopilo svoje prekrasno telo v valove vse do marmornatih ramen. Težko je bilo ločiti trnek od šopka, v katerega se je zamotala vrvica, toda potrpežljivost in delo sta zmagala. čez kakšne četrt ure je lepotica vsa sijoča od sreče zlezla iz vode s trnkom v rokah.
Toda tudi njo je doletela žalostna usoda. Nepridipravi, ki so ukradli obleko Gu-dalovu, so odnesli tudi nje-
no krilo in ji pustili le škatlo z glistami.
«Kaj naj storim?« je zajokala. «Saj vendar ne morem oditi takšna?! Ne, nikoli! Bolje da umrem! Počakala bom, dokler se ne bo zmračilo in potem, v temi, bom odšla do tetke Agafje in jo poslala domov Po obleko... Za zdaj pa se bom skrila pod mostiček.«
Moja junakinja se je skozi visoko travo sklonjena napotila proti mostičku. Medtem ko je lezla podenj, je opazila golega moškega z glasbeno škatlo in kosmatimi prsmi. Zavpila je ter se onesvestila.
Tudi Gudalov se je prestrašil. Spočetka je menil, da je dekle rečna vila.
«Morda je rečna sirena, ki me želi premamiti?« je pomislil in ta misel mu je laskala, kajti vselej je imel visoko mnenje o svoji zunanjosti. — «In če ni sirena, kako naj si objasnim to nenavadno prikazen? Kaj hoče tukaj pod mostom? In kaj je z njo?«
Medtem ko je reševal ta vprašanja, se je lepotica
počasi osvestila.
«Nikar me ne ubijte!« je zašepetala. «Knežna Bibulova sem. Rotim vas! Moji starši vam bodo dali kup denarja! Prejle, medtem ko sem razvozlavala trnek, so mi neznani nepridipravi ukradli novo obleko, čevlje in vse drugo!«
«Gospodična!» je dejal Gudalov s prosečim glasom. «Tudi meni so ukradli obleko. In pri tem so mi obenem s hlačami odnesli tudi kolofonijo, ki je bila v žepu!«
Ljudje, ki igrajo na kontrabas ali trombo, so običajno nedomiselni. Gudalov je bil prijetna izjema.
»Gospodična,« je dejal zatem. «Vidim — moj pojav vas vznemirja. Vendar, dovolite, tudi jaz ne morem od tod iz istih razlogov kakor vi. Toda nečesa sem se spomnil: kako bi bilo, ko bi legli v mojo škatlo za kontrabas in se pokrili s pokrovom. Tako me ne boste videli...«
Gudalov je vzel kontrabas iz škatle. Za trenutek se mu je zazdelo, da s po-
nanje je bil° je trajno. "Lepotic®._
v škatlo, se	4
V SKatlO, se »•-..jot -j« kot mačka, O^f jtfpf zategnil in ter se pričel ga je narava	>
takšnim razui^
taksnim razu*®* ^	.
«In zdaj, ne vidite,« je.L,Sfit f.A
larrifo	CP
lezite in se le bo
te. Ko se 00 bom odnesel o fap staršem- PVCU lahko odidem u 51
Šim
ihko odiaen* y V prvem dalov °Prt,al.	^
tico na hrbet ^0^10 ti poletnemu $r 5^ t za Bibulova. b ~t<i* n »
mislil takole: /Le 1J’ šel do prve
tam poprosil
uoičo	K-.n	.	It
nejša oblačila* Lg„. bo odpravil	-J
«Sreča v ne» ,.gi ^ mišljal in stop£ Ji$ po prahu ter pt‘j f bremenom.	pij	f
pomoč knežrU	,
bo Bibulov 11 pf
čal.»	..nni(