PoStntna plačan a v gotovini Leta 1X1! ifev 63. P immtuil, v soioto 16 mcrco 1929. Ceno 01p 1,— Naše telefonske iterilkc ao: 3122, 3123, 3134, 3125 tn 3126. NaSe telefonske šte^rilke so- 3122, 3123. 3124 3125 in 3126 Ishaj* ▼»»k dto popoMnc **^^«n* nedelje to praznike, — braertti do 30 petit a Dio 1—, do 100 vrot Dio 2JG. *e&ji inaeratf petH rsta Dio 4.—. Popust po doguram Inserarm dsvek EK*eheJ. cSforeaski NsrobV vetja letoo ▼ Jogoalarlji 144.— Din, sa juumjmiKiu 300.« Din. Rokopjsi se ne vračalo Katastrofalne poplave v Ameriki Reka Missisippi je porušila nasipe in poplavila v državi Alabama ćele pokrajine - Nad 20.000 ljudi v smrtni nevarnosti - Katastrofa zavzema vedno vec ji obseg Newyork, 16. marca. V državi Allabama ob Missisippifn So nastale katastrofalne poplave. Po dosedanjih vesteh je nad 20.000 ljudi v žrelfenski nevarnosti. Preko 10.000 ljudi se je komaj in komaj resilo na strehe bis, kjer čakajo nadalfne a sode. Nafbolj prizadeto je mesto Elbas, ki ga je voda zalila ponoći docela nenadoma. Zaradi dolgotrajnega deževja je reka Mississippi zelo narasla. Pritisk vode je bil vedno hujši in končno je glavni nasip tik nad mestom popustil. V ogromnem veletoko se je voda zKla v dolino in v eni uri poplavila vse mesto tako, da stoji voda 6 metrov visoko. Računajo, da je najmanj 100 ljudi, ki jih je voda zalotila v spanju, našlo smrt v valoviti. Na pomoć je bilo pozvano vojaštvo, ražen tega pa je vlada poslala letalsko esfcadrilo, ki ima nalogo, da skrbi za prevoz hrane in medikasnentov ljudem, ki se ne morejo resiti iz obironega položaja* Telefonska poro čila iz Osarka poročajo, da se je v Elbasu poruših nek hotel, v katerega se je zateklo več sto ljudi Koliko ljudi je pri tem našlo smrt, ni znano. Mesto Castlebcry je docela uničeno. Iz tega mesta se je po dosedanjih podatkih resilo samo 92 ljudi, docim jih vec tisoc pogrešajo. Prizadetih je tuđi mnogo dnagilh krajev, iz katerih pa se ni podrobnejših poročil. Na urad-nem mcstu izražajo bojazen, da ne bo mogoče zamašiti nasipa in da bo poplava glede na ra-pidno narašćanje vode zavzela še katastrofalnejše dimenzije. Katastrofalne poplave tuđi na Bolgarskem Sofija, 16. marca. Reka Marica je v minuli noći prestopila bregove ter docela poplavila mesto Plovdiv. Poplava je zapela proti jutra katastrohJen obseg. Nad tisoč Iris je do streh pod vodo. 50 his je voda porušila. Prebivalstvo \ paničnem itrahu zapušča svoje domove in beži na bližnje hribe in griče Vojaštvo skuša resiti, kar se še resiti da, vendar pa je akcija v glavnem omejena na reševanje ljudi, ki so se zatekli na strehe. Ker voda še neprestano na-rašča, groze nadaljne katastrofalne poplave. Noćna seja francoskega parlamenta Celonočna razprava o interpelaciji glede zdravstvenih razmer v Porenju — vladi je bila izražena zaupnica. — Pariz, 16. marca. Zbornica je vso noč do 6. zjutrai razpravljala o interpelaciji slede zdravstvenih razmer med franeosko posadko v Porenju. Interpelacija navaja, da }e vojaštvo v Porenju nezadostno preskrb-Ijeno In opremljeno ter da je v I etos nj i zimi radi tega mnogo vojakov umrlo, veliko pa obofelo. Interpelacija dolži oficirje, da nišo v dovoljni meri skrbeli za moštvo. O interpelaciji se je razvila oštra debata, v kateri so komunisti napadali režim in za-htcvali obtožbo vlade in vrhovnega poveli- stva. Sete proti jutru ie bila debata r«tkihič&-na, na kar se je prtčela h*rba za dnevni red Stavljeni so bili Stirje predloži. Poin-care je pred glasovanjem poda I izjavo, da veže vlada na to glasovanje vprašanje za-upnice. Prvi predlog. ki je izraza! nezaup-nico vladi, je bil odklonjen s 308 162 gla-sovom, na kar je bi! po daljši debdti spre-jet drugi predlog, ki izraza simpatijo arma-di m zaupnico vladi, s 314 : 2\A ^iasovom. Ob 6. zjutraj je bila seia zaključe a. Pcdpis kenvencij in pakta z Groijo zopet odgođen — Beograd, 16. marca. Po vesteb iz Žertevc je bil pođpis konveocij y GrČijo, ki bi se imel vršiti danes dopoldne ob 11-znova odsodeo do jutri dopoldne. To se ie zgodilo bale na željo Venizelosa. Glede podplsa priiatel]skega pakta pa ie bilo dogo vorjeno, da se bo IzvtšH pozneje v Beogradu. Sestava delegacije za poga-janja z Rumunijo — Beograd, 16. marca. V zunanjem mi-nistrstvu se je vrSila danes dopoldne pod predsedstvom minrstra za trgovino konfe-renca zastopnikov vseh onih mlnistrstev, Vi so zainteresirani pri Pogajanjih z Rti-niunijo glede rešitve vpraSanj. irvirajočih iz trianonske mirovne pogodbe. Na konfe-\rcnci so razpravtiali o sestavl delegacije *a ta pogajarrja, ki bodo pričela 8. aprfla v .Beogradu. Državni pravdmk obtožil samega sebe — Vev!Jki Bečkerek, 16. maica- Tukajš-uji državi pravdnik dr. Parvan je vložfl edinstveno *ožbo proti samemu sebi. Pri sreskem po2Xavarju je vložil pismeno tož-bo, da je zadnje dni v nasprotiu z novim takonom o imunih podpisoval vse ura dne ;pise tako, da ft podpisal naforej ime in lele nato priimek, dočim bi moralo biti po :akonu baš nasprotno. Med občinstvom Hada veliko zanimanje, kako se bo ta pro-*s nadaUt nzvijai« Iz Državnega sodišše — Beocrad. 16. marca. Državno sodiSče za zaščito države doslej ni razpisalo še nobene razprave. Vse tO/Tbe, ki jih je so-di§če obravnava'o na svojih dosedanjih 5ejah so bile vrnjene socIiSčem. ki so jih predložila državnemo sodišču. da posto-pajo v smislu drugih zakonov. tako za državno sodišče doslej ni Še nikogar obto-žilo po zakonu o zašciti države. Pnri evangeteki škof — Beocrsd, 16. marca. Na veiikooočno oedeUo se bo vršila v Stan Pazovi svečana instalacija prvega e\-angeM>skegt §kofa v naši drživi. Za škofa bo posvećen dr. Vere*. Svečanosti se bo udeležflo več evangelijskih škoiov iz inozemstva. Avctifenca grskega škofa — Beograd, 16. marca. Kralj je d«SK* sprrfcl v avdi>cnci grfkega metropolita FUi» pinisa, EKimbović je večno zaspal — Zemun, 16. marca. Ivan Dimubo-vtć, ki je, kakor smo že poročali. tri tedne ležal v tetargičnem spanju, je v minuli noči pretninul. V vsei treh tcd-nih se je za hip prebudil iz špan ja samo dvakrat. V polsnu je docela normalno odgovarjal na stavljena vpraša-nja. Njegova žena, ki je zaspala isto-časno z njim, je umrla pred dvema dnevoma. Pičla zmaga irske vlade — Loodoa, 16. marca. Pri včerajanjili naknadnih voKtvah v Dublinu je bil s pićlo večino trvoljen vladni kandidat. Vlada irske republike ho tako ohranih svojo piclo večino in se je torej izognila preteči vladni knxL Po § H d;n£benih pravil se sklicuJe rcd«i oben? im delniške družbe Narodne tiskar&e v L)ubl}aiii na da« t. aprda 1929 oti 17. uri v nredniske p-rostore v Ljub&ini, Kna!lie\-a tillca stev. 5. Dnevni red: 1. Po ročilo uipravnega chJbora o poslovnem letu 1928 n predložitev bilance z dne 31. decembra 1928. 2. Predlogi upravne ga odbora o po-rabi čistega dobfčka leta 19255. 3. Volitev apravnejca oo!o7ifi svojo delnico 3 ku-r>oni in, če se irlasi na nnetn'ka. tuđi s talonom vsai pet dni pred obcnlm oborom v druž-tieno bTasrarno. Upravni odbor Narodne tiskarne. ^n zaroke NganHNa — Curik, 16. marca. Tuk&fSnJi lisfi voro-čajo, da so nftctale štede poroke botsar-skej^ kralja Borisa z itaTrjansko piinctso Giovanno veC?e ovire. kaktrr pa se je sprva domnevalo. Karoliškl cekveni krosrl zahtevajo, da se izvrši poroka v kato^JTci cerkvi, da bodo otroci iz tega zakona vzfojeni v katolfsk«m dehn in da dobi ka-to'fŠVa cerkev Bara«cije. da otrok poznHe ne bo mbče silil k prestopo v BTavOslavje Enake zahteve pa s*avl tndi pravoslavna cerkev. tako da za enkrat ni nikakih iz-stođov. da bi bik) moroče odstraniti te ovire. Borzna Dornčila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala: V prostem prometu so notirali: Berlin 13.5175, Corft IO«.9. Drniai 8.0044, London 276.50, Newyork 56j». Pariz 222.25, Prara 168.73, Trst 298.37. ENOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.305, London 2S^2875. Newyork 519.95. MlUn 27.?15, Pra?a 15.3975, Drmaj 73.04, Berlin ICdor oglašujc, ta napreduje! Trodri o bođocnosti komunističnega režima Komunistični režim ne bo nikdar propadcL — Več|o nevarnost od komunizma tvori ameriški kapiializem. — Bliz amo se temni bodočnosti. — puna}. 16. marca. Carigrajski . dopisnik >Neue Freiv Prcssc« je imel razgovor s Trockim. ki je izjavil. da se bo po končanem zdravljcnju v Nemčiji nastanil na Norveškem ali Holand-skem. V svojem nadali njem razgovoru ie Trocki podal svoje mnenje o bodoc-nosti komunističnega režima v Rnsiji. Nagtasfl jet da je docela napadno misliti, da se bo boljševiški režim zrušil. Vvedba komunističnega sistema v Rusiji je podobna plezanfu na doslej še nedostopen hrib. Plezcdec mora često spremeniti smer in iskati dostopa na vrh 2 dru se strani. Slično je tuđi s *#>-munizmom. Sikdar se ne bo urtsnictlo upanjc, da bi kdai prišlo do obnove starega režima v Rusiji Difcrcme, Li vladajo med njim in vodilnimi n<>lmki sedanjega sovntskega režima. >o ZL'ali taktičnega značaja. Ne komuni zern. marveč kajritalizcm tr-iroza svetovni mir. Gospodarska nadmt\ Amerike N* morda ie v bližnji bod<\nt>*ti pm'zrtt-čUa erupcijo, ki bo imela take poštedi-ce. da bo minula voirta v primeri s temi dogodki nraveata otmčja izra. Katastrofalen požar v norveški prestolici Požar je uničil oslorski rotovž in 7 drugih poslooij. Zgorcli so dragoceni zgodo vinski dokumenti — Škodo cenifo na 15 mili* fonov &nmx\erw. — Beriln, 16. marca. »Achtuhr-abendblatt« poroča iz Osla. da ie suoči Offromen požar docela uničil rotovž. poslopie pollciiske direkcije in šest velikih sosednjih palac, škoda ie nepre-cenljiva in nenadamestljiva. ker ]fe zcorel tuđi tnestni arhrv, v katerem je Mio shranjenih mm>?o 7codo> rn^kih dragocenosti. ^kod<> cenijo nad en ml-HJon kroo. Kako te požar nastal, ^e ni pojasu leno Pri reševalni akclil >c* te ponesrećllo >« Ihidi. Dva ea^ilca sta se smrtno pone^re^Ua. Zanimivosti iz letalskega sveta L«tos nam obetajo cdo serijo prekooceanskih poietov — Američani hočefo doseći nov rekord — Newyork, 16. nutrca. Znani ameriški letalec Frank Tascare. bivši član »Lata-yette sqaadron*, namerava takoj po nasto-pu ugodnejiega vremena napraviti polet preko oceana in nazai brez pristanka. Izbra! si je proto Vewyork - Pariz ter je v Parizu že organizira! dobavo bencina med poletom. 5 tem hoće dosefl nov rekord tn dokazati da prekooceanski poleti mso d£ posebno težavneca. * _^ — Bafcaretta, 16. marca. Povodom lfV k;tnice oiedtnienja B**arabtje t F^mnuniJa namerava ntmunska vlada orzamzirati prekooceanski polet Za polet se ic pnjivi kapetan Burtohaj, ki bo petttel najpre] iz Bulnrešte v Pariz, od tan pa v Rio d# Japciro in Newyork fr se ruto zopet vrnđ preko Pariza v Bukareito. Svoj potet n*-merava nastupiti začetkom maja. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani Ceozrafsko dru&tvo je tekom svotega stdemletnega ob^tola postalo vižen kuitu-ren činitelj ne samo doma. temveč tuđi v inozemstvu. NajveĆje kulturno dek>, ki ga vrši Geografsko društvo, je izdajanje znanstvene revije »Geograiske&a vestnika«, katerega trije letniki so že izšh. ćetrti pa je se daj v tisku. Z izdajanjem te revije se je seveda zelo pospešilo geografsko razisko-vanje Slo\'enije Od rezulutov teh razisko-vanj ne bodo .meli koris-ti samo geocrafi tn pripadnik] sorodnih strok. tenaveč v veliki meri tuđi narodno-gospodarske paaofe. Za iiTozemstvo Je izdajanje geografske revije nekako kulturno merilo in zrcalo vse-ga naroda: tndi narodnostno-politični raz-logi nas torej silijo, da tafotcrvimo »Geo-erafskemu vestniku« ob?toj 2aK da list s samo naroČBino ne more Izhajati. temveč mora bit* njegov obstoj odvisen od večjih ali manjSih pod po r, ki mu iih naklonijo ustanove ir> oblasti. Na občnem zboru Geografskega druStva je bilo v ostpredju poročilo o izdajanju re- vije, ki naj bi se Cimdatfc boli iiriU tuđi med širie kroge naiih mtelictntov. Geografsko društvo !>c dobro zaveda, da je ci.a ojegovih ilavmh nalog izdajati geograkkn rcTiio, io ohraniu na dosedanji \i^ini i, >t za goto vi ti obstoi. Geografsko društvo sj je zasnovulo z« bodoče poslovno leto delovni program, v katerem je ražen navedenoga ena podavi*« nih točk prireditev kongresa jugoslovenskifi ieotrafov v Ljubljani. Po teh vichkih ve i© sestavil novi odbor, ki sestoji iz na«lednjih gg.; aniv. doc. dr. Anton Melik. predsed-nik: dr. Jože Rus, podpredsednik; dr. Iv. Rakovec, tajnik;; Fran Penjov, stud. phiU blagajnik; Svetozar 11 c £ i č . *.and. phiU knjižničar; dr. Valter Bolnnec, prof. Sil\o K r a n j e c , Drago S t e p i s • n i k, cand. phiU odborniki, kj jim je p<>-verjena specialna naloga organizirati kongres: dr. Bozo Skerlj. refeTent zj prire-iank predavani; prof. Josip H r c i n i k , notar Mate Hafner in dr. Roman Sav« n i k , revirorii. Intervencija mestnega magistrata pri fahh- ciiah Mestni graribenc-stanovan'ski irrad je sestavfl podrobno statistfVo o deložacijah in o stanovanjski akciji sploh. Statistika priča o težki stanovanjski in socijalnf bedi v Ljubljani. Mestni stanovanjski urad fe lani po svojem organu posredova! pri 371 sodno-deložacijskih zadevah Na njegovo posredovame se ie ukinllo oziroma razve-Ijavi'o 51 sodnih deložacij. V 64 slučaifh se ie posrećilo magistratu, da se je deložacija preložila na poznefši. ugodnejši čas. V napovedanem roku pa ie bilo v prisotno-sfi organa stanovanjskega orada izvršenih T66 deložacij- Celokupno je bilo lani delo-žiranih 220 stTarrk. Od teh ie bilo deložira-nih 2& samcev odnosno samic. darje 37 za-kencev brez otrok. 83 dnržin s 3 rodbin-skimi člani \n 92 družin z već rodhinskimi član-:. Mestn! magistrat ic 18 deložiranim strankam sliranil polrlštvo in drage premič-nine v mestnih zasflnih skladiščih. od teh ie že 11 strank pohišr\*o zopet odpeljalo v nova stanovanja. Brezplačni prevoz pohi-5tva in delavce ie nudil maenstrat 31 deložiranim strankam, a 171 del^žiranh strank je preskrbelo prcvoz na lastae stroiite. i Po stanju z dae 9. marca groti deložacija 445 strankom, katerih so stanovanja odpovcdana za 1. avjust L S. Zalcsrno socijalno sliko nudi statistika jrledc p »! ižail delavcev io državnih namešiencev. Msafll državni narnesčenci stanuje;o \ -:1 ^h stanovanjih kot delavci. V nehu >*-i ,!:iih stanovanjih stanuje 76 državnih name-5čencev z druiinam:. delavskih druž'n p» samo 25 V barakah stanuje 18 akrivnih državnfh namesčencev. đelavcev pa 27, Najslabša so stanovanja po kleteh. sktadi-Sčih. delavnicah, Supab in v pods:reSjth« kjftr stanuje 57 aktivnih državnih name-ŠČencev in 29 de'avcev. Tndi državnim vpokojeucem ^e ne god. mnogo bolje. Gospodarski pomen Rokav-skega predora — London. I*, marca. Vlada je \z vrst gospodarskih in finančnih strokovnjakor sestavila komisijo, ki trna nalogo proučiti vprasanje zgradhe pođmor^kepa predori med Francijo in AnEHjo pod Rokavskim prelivotn z goepodarstaca stali&ča. V ■ Stran 2. »SEOVFNSKI VARODt dne 16. marca 1929. _>*ev/3 Ne kritizirati m rušiti delati je treba! Malo odgovora konzervativcem, ki zagovarjajo kostanje-urra-Hde y Zrezdi. — Kako hi bilo treba Zvezdo preurediti Gospod urednik! Mislim, da ntsem osam* Ucip, ko vam rara£am svoje občudovanje Mm Vadim potr pijenjem. Dan na dan pri* naamte po raznih konzervativan već ali maaj pretiraoe aU^oepevc »ZvcKUnkn* ko* atanjerrizn invalidom. To Se ni tako hudo, hajše je, da tako lopo podprrate po vsem mr*v zetse nad vae čedne slavenake, spe* eijaaao ljubljanske lastnosti, t. j. zbadaaje, blateaje m opljirranje vsega, kar se v Ljtrb« 1|mm data ic zgradi. Ta Ustnost se >e rax* posla posebno v zadnjem času v Ljubljani do prarr bohotne rasti. Ob vsak i mog oči priliki vstajajo razni aooormi »joti«, ds na prav brci primere ne* okuaen in rovtarski način v ndč devajo m ialijo največje naše mojstre umetnike ter hočejo poteptati vse, kax so Ie»ti dobrega storili v Ljubljani. Takih barbarskih manir menda nsma ooben drug narod. Povsod, v fvakem mestu >e prebivalstvo toliko lokalno patrijotično vzgojeoo, da misli s svojo glavo. Naj priđe Se tak učen latinsko mi* aloč ali franeosko govoreč tujec, ki bi na tek nesrameo način najlepše interno arhi* tektonsko delo oenačil kot »Schaodsaule«, del najlepše regulacije pa kritizira! z zanio* ljivim pristav tom, da je to »okradeno s ku* poru kamenja«, rsak meščan mu bo krepko povoda 1 v brk, kar m-u gre, ali pa vsaj zago* viarjal del a primanih domaćih umetnikov. Samo pri nts Slovencih je stvar drugačna. T« se irkuša ravno na nasproteo način z mmsUdo še javnosti sugerirati, da je vse, kar domaći ljudje naredijo, oziroma predlagao ja, tako mak> vredno, da se lahko unići z * Sjeno poredati sledeče mnenje: Nacrt tivolskih nasadov je haje od ne* koga franeoskega arhitekta iz Napoloonove dobe. Koštanje je dal zasaditi Lattennann. Izmed še kolikor toliko preostalih tedanjih nasadov —, ki pa caka jo še svoje monogra* rije. — je to najvecje vrtnarsko d.lo iz pToslega stoletja v Ljubljani. Nasajcoi so bili takrat večinoma koštanjevi dreroredi; kakor je bila pač takrat navada, se je tuđi v Ljubljani pri vseh javnih nasad ih uporab* H*l le divji kostranj. In tako je ostalo. Ka» fnor 61ovek pogleda, vsak drevored, vsak park, Zrezda, nasadi ob Ljubljanfei. — po« v«od drugem, kakor pa so ti enolični ko« •tanji. So to stvari, katere bo ljubljansko prebivalstvo sčasoma, ko se kaj drugega ustvari, twfi takoj spoznalo, pravilno oce* r»ilo in r veseljem pozdravilo. Potem se n« bodo več oglašan stari bonzervativci in sta* ri LjubJ jančijii ter kategorično venomer »a* btevali kofetih kostanjev ter »ence, tcoo* mer sence. V sploSnem bodi povodauo, da rezun laonkega vTooega polet ja Ljubljana, izvzetn* šri en ali poldru^i mesec v loto, potrebuje in si želi le sokica rn 9o4đcu pristopnth na* ssv Zvezde. — Senca je bHa v Zvesdl m senca bo rudi v tMprej«. Gr* samo sa to, da se we to raz* MStto. trhk) kostanjero drerje nadomesti mtaMomm i mrrim. bodisi s koštanjem ali s fcsfcfal o» dajajo ▼ nekem paviljonu piSkoti rn krahreli. Nasproti je zelo okusno maskinao z gr» movjem in cvetočhai bosqueti jtvno »trtnt šče. Situacija tega stranišča je na vsak na* crn, ne elede na sijajno notranjo uredbo, rujsko promet povwft£ujoČa! Tuđi *Mirsik*Pavillofi« je na vpravem« nvestu ob ?*elenbur^ovi ulici. Ravno na tem kraju je namreč velik promet vorov hi pa* santov. Z dobrim sluhom obdarjeni muzi* kalični Liubliančan.1 uživa jo tatn lahko god* bo m ako jrh je volja, posluiajo obenem sura in ropot tuđi vseh konj. avtomobilov in Irudi, ki drvijo mima Tak je torej dejanski današnji položaj Zvezde Po novem protektu dobi Zvezda ▼ sredini na pol razrasel južni trg, ki je od severa od verra za^ćften po Kazini. proti ju^u pa obrnjen na Kor>ifresni trg ter fma poleti dosti «©nce; spomladi. ieseni m v zi* mi pa bo vedno na sonlcti. Od strani je zaSčiten pred vetrovi po drevju, Meteorolo« gični stolpič b! bfl prestsvlien v sre^nio 5r» to te|?a trga ob Konffresnem tr^u RaTsret* Ijen bi moral biti tud' nonoči Ob«effati bi moral ta *>folr*ič vse varneiše T>oda^ke o LiuKUani in drugih važnih kraiih *• Slove* niji. R^tdi ortientacije tuje«v bi bilo dobro, da se v tem stolpiču namrsti tuđi naČTt mesta Ljubljane. Kjer ni drevoreefov, bi moral biti samo park in ničesar drugega. Tja ne spadajo ne javno stranišče in ne kake dru^e stalre ba* rake. Tuđi »Musik«Pavi]lon<* naj bi se f-re* nese! nekam tja, kjer je danes ostanek Ra* dečkijevega STX>mcnika. drugače r>a ali ob oc;raji ali za ograjo kazinskejja vrta. Drevje mora spet priti kot prvotno v travničke. Ti travnički morajo biti obrob* ljeni s kamenitim! beJemi robniki, da bodo imeli za vselej mir: na tu način se obdr?i oštra meja med cesto in travo. Na vseh treh straneh Zvezde je sedanjo polomljeno ograjo nadomestiti s slično vr> sto stebričkov, kakor so že nameščeni danes ob Kongresnim trgu. Ceste morajo biti po« polnoma glake in ravne ter ne smejo imeti takih grobišč, kakršna so danes. Vso Zve* zdo je pa treba kanalizirati tako, da se vo» da izgubi v kanale in da &e ne pretaka po dolgih potokih po rigolfh iz mačjih glav Pri novi uredbi Zvezde bi bilo misliti tuđi na boljšo razsvctljavo, zlasti ob različ* nih slavnosteih prilikah. Tuđi Miklavžev trg bi bilo namestiti v južni trg na sredi Zvezde, ker bi bil bolj intimen, kakor na Kongresnm trgu. Sedanja Zvezda ima ca. 195 dreves, nova Zvezda jih bo imela naj* manj 215. Scdanja Zvezda ima prHično 2500 m- travničkov, nova, regulirana jih bo imela najmanj 5000 m1. Da se more tako preurejernjc in pomla* jenje Zvezde vzdrfavati v takem stanju, kakršno mora biti, spada v Zverdo stražnik* invalid. Šo!am bi pa bilo naročiti, naj po* učuje mladino o nedotakljivosti občrnskih posesti in posesti vseh. V severo*zapadnem delu bi bik> Zvez*Jo v podaljŠani Šelenburgovi ulici mimo Nun* skih poslopij radi prometa umakniti v stavbno crto Šeleburgove ulice. Javno stranišce pa spada na vsak način iz Zvezde kamorkoli v blizino Konj!resncga trga. Da se vse to izvede tako. kakor veli pre» mišljeno zasnovani projekt našega mojstTa univ. prof arh. Plečnika, bi bilo, vkijub protestom konzervatircev in starfli Ljur»» Ijančanov, vendar dobro premisliti, ali bi ne kazalo to delo naenkrat izvršiti. V tem pri* meru bi moralo biti drevje vsaj eno. kolikor se da veliko, tako da bo čimpreje dalo po* trebno senco To so glavne misli novega projekta. Mi* slim, da izprevidi vsak Lj"ub!jančan, ki &c za to stvar resno zanima, da bi se s tena projektom ne napravilo tako v nebo kričeče krivice. Nasprotno pa bo prepričan, loh ima pa konfino beseoV> edlno>*le ohčmftki »vet. Pri rastarajoči teiesfil potr«bL ntpetetn trebuhu, odvečni želodčni klslini, glavobo-ku razdrazljivosti. tesnobnem pociitku, sploSni slabosti, utnijenosti. odvaja relo mila niTavna »Franz Josefova« grenČica, v ieloden in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreci v mnogih slučajih. da se ne poiavi vne»tje slepiča. Natenamenitej-Ši zdravniki tejfa stoletja so se posluževal't •Franz Josefovet vode pri možeh ženah in otrocih z največjim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drocerijah ia špeceriiskih morini Tudi ping-pong je lep sport Kaj pravi kapitan ljubljanskih pingpongarjev o razvoju te igre pri nas. — Jutri se spoprimejo naši pingpongarji z zagrebštdmi Tudi ljubljanski pmgponsar.ii bi se lahko pritožili, kakor so se pritožiie ljubljanske babice, da se o \ sem mojjoće piše, samo o lepem, konstnem in plemenitem spor-ju, kakršen je ping-pons. ne črhnejo časopisi. Ping-pons je neke vrste sport. Toda V.akSen je ta sport in kdo ga v LjuDljani ?oji, je večini Ljubljančanov neznano. Ping-pong, ali ni to originalno ime. Po-polnoma neznan ta izraz pa tudi Ljubljan-čanom ni. Ce primaže kdo prijatelju klofu-to, tudi zazveni »ping« in ko dobi vmjeno, se razlega »pong«. Tako je tudi pri ping-ponsu- To je namizni tenis, pri katerem zbijajo z loparji žoge in tudi tu se razlega »pinge ali »pong«. Zato so nmenovali to zbijanje žoge z lcpaijem na mizi v sobi ptas-pons. Kje pa je v Ljubljani ping-pong? Malo jih ve. LjubiJančani vedo, kje so igrišča za tenis ali za nogobrc toda prostori, kjer maloStevilni Ljubljančani pingpongajo, je večini neznan. Da bodo tudi glede tega informirani, smo se obrnili na odličnega in najvišjera Unbljanskega pingpongarja, ki nam Je radevolje pojasni! to in ono o tem sporta. Kje igrajo v Ljubljani ping-pong Ljubljana je znana kot čisto in iepo me-sto in je dobila zaradi tega ime bala Ljubljana. In tudi lepe stavbe ima in zato pravimo, da je napredna. Ne napreduje pa Ljubljana na vseh področjih enako. Tako je v drurem pogledu še vedno dolga vas. Tudi v sportu se je razvijala počasi in komaj so se konzervativni Ljubljančani privadili na nosobrc, v katerem so videli največjo pođivjanost, na hazeno, ki je bila sprvst skrajno pohuBIjiva igra, ker so zdrava in korajžna deKleta previsoko kazala svoje nožice, na tenis, ki je veljal za frakarskj sport, česar so pa krivi sami purgarji, ker so preleai, da bi zbijali žogo na svežem zraka Tako je tudi s ping-pon^om. V Ljubljani sa imajo neke premožnejše družine. Tudi po gradovih na deželi so gojili in še goje ta sport, toda tako za zabavo, ne oziraje se na predpise, ki veljajo za to igro. Prvi sportni klub, ki si je nabavU ping-pong miže, je bil SK Ilirija. Miže so postavljene v kleti kavarne »Evrope«. Lani si je ping-pong nabavil tudi \Vay-klub, ki ima svoje prostore na Cankarjevem na-brežju, ter po svojih pravnih goji evertue!-no tudi sport. Razgovor s karirtanotn ping-poogarjev Kapitan ljubljanskih pingponparjev je akademik Miron Rl*»iweis, zn^ni prvak v tenisu. — Pred vojno j#» bil ping-persg v Ljubljani >e nepoznan, nam j> p^jMnfl kapi trn Z**lo so pa eojfli ta 5prrt v Zagrebu in /la?ti v Vojvodini. Znano je narnre<% di so Madžari mojstri v ping'-pongu. Imajo tudi svetnvno prvenstvo, ki po »i pa priborili na l^n.^^jn prvenstvenem međnarodnem turnirju v Ru-riimrK^&ti. Ud^lrHla ?** sra je 10 driav, m^d t^mi hi tten človek, brez orira na političTJo prepri« čaiije* sretome nazore, brez ozira na spol m starost. V Soreniji obstoje rodovi v Ljubljani Mariboru, Celju, Ptujti. Praper* skero, Hočah, Konjicah, Zidan em mostu in v Katnniku. 24., 25. in 26. se bo vršil v Ce* Iju »idejni tečaj«, kjer se bo obravnav&lo 42 tbem. Ta tečaj bo prvi pri nas in bo predatavl jal nekako Solo o gozdovništvu. Vodffi fa bo*> dr. St Bftjio, Fr Klojčnik m razumljivo, da se tu goji ta sport najbolj Jutri se vrši na verandi kavarne lEvro-fi turnir kombiniranja ping-pont; moaiva iz Ljubljane z biizrebbkim prvakom 5Marat-honom;. Igrali bonio na em mixi. Turnir w vr?i pod ukriljem Ljublanakega ^portne^a kluba. Iz Zagreba priđe moflfvo. ob^tojeie iz 6 igraloev z rezervo. Seveda tu«'.i kibirev n<* \*o m;:n;kalo — Kako bo ^p-t:tvljeno ljubljansko mo-?!vo? — Trenutno *e nismo sestavili moštva delinitivno. V poetev prihajajo igraki Marko Bleiveis, Robert Daankrat nden. an^rat drusri*. Pravila ping-ponga Za ping-pong veljajo, kakor snio ze ( memli, internacionalni predpisi glede doliine, oblike in 5irine miie, na kateri ee igra. Edi-no lopar je lahko poljuben Provle?en je laUko mehurjevo kožo ali s strunaini. Mixa n^ sme biti polirala, kakor rudi ne lopir. Za«ebniki, ki igTaJo doma ping-pong. na-vadno ne upc5tevajo strogo teh praTil. Tera-jc >po doma?e^, za zabavo Najbrže nas bodfo Zagrebčani nabuakali Na vprašan.^e. katero moštvo ima pri ne-deljsi tekmi izelede za imaoro, je kapitan rezignirano odgovoril: Najbrže na? bodo Zagrebčani nabunkaH. Tepeni bonio gladko, Če ne bomo imeli posebne sreće. Ni5 bi ne bilo Čudnega, re pa-mjslimo, da goje v Zagrebu ta sport i> dol-go, dočim >ui'i mi sele začeli. Seve«da tako flabi pa tudi nismo. — Ali ?e ljubljanske dame tudi 7-animajo Z2 ping-poner? __ Dosedaj nimanio Se nobenr resnftjše pingpongarice, do^im ima Zagreb že močne igralke. Naše Harne &*"1 najbolj zanimajo za tenis, hazeno in turistiko tor smuca nj**. Tudi mi igramo ping-pon^j najvec v ca«u, ko se ne mort'ino več smucati, pa tudi ne igrati tenisa na proFtem. V takem cr>u j« ta «pr>rt prov dobrrdo*ol. V nedeljo si pa lahko vsi, ki pin^-pon^a Še nišo videli, osledajo ta sport v kavarni »Evropi«. Želimo nnšim pingpon^arjem čim več;i usprh. ČrL Zorec. Vršil se bo v Celjskem Narod* nem domu. Celodnevna hrana se \yi dofcila po nizki ceni v Podoficirski men^i, preno-čtšća pa bodo v vojašnici (za moške) in ▼ Invalidskem domu (za dckleta) Ker s« je žc javilo silno mnogo udeležencev, naj ne oni, ki se še misli jo, javijo čimpreje. Zaključek porotnega zasedanja Blaznikova oproščena \'čeraj popoldne te je ii^daije\ala ob-ra\'nava proti Elizabeti Hlaznikovi. Zagovornik je omeni!, da znaša faktična škoda, ki jo je povzroćila obdolžcnka, samo nekaj nad 5000 Din. kajti mnose priče ne srna-trajo zneska, ki ca jim doljjuje, za pone-verbo. mar\eć samo za navaden dolg:. Senat je stavii porotnikom dve glavni vpre-^anji, prvo glede krivde goljufije. druto glede poneverbe. Pr\o vprašanje ^o porot-niki soglasno zanikali, drojo glede pone-\ erbe 1790 Din pa ^oglasno potrdili in ob-toienka je bila obsojena na 6 mesecev je-će, ki jo je pa že od-edela v prci^kovaln^m za poru. Krvoskrunstvo Za danes sta bili razpisani dve razpra' vi in sicer proti Jakobu Hribarju radi hu-dodelstva po^ilstva in krvoskrunsrva ter ravajanja k nečistosti m proti Hermanu rschinkowit?u radi hudodelstva tatvine in ■ <■»• everhe. Pred^ednik senata je objavi! :\ da se na predlog državnega pravdni-Kd izključi javnost. H ribar ja je zagovarjal odvetnik dr. Urbane. Obtoženec je oženjen. pose«tnik iz Sorževega. star 38 let. Po končani tajni obravnavi je razglasi! rred^ednik sodbo, ki je javna. Kcr so porotniki vsa 3 clav^a stavljena vprašanja s-otjlasno potrdili. ^e Jakob Hri = bar obsodi radi hudodelsrva posilstva. krvo sramst%a in zavajania k nećistosti nad svojo 14*!erno hčerko Marijo ohv>di ni 13 «ne» •sece^- težke je-je. pooštrene s trdim leži* ščem. Preiskovalni zapor od 18. dAcernKra !°3^. se mu v ste je. Obsojeni je kazeri sprejel. Tatvina in pcncvcrbc Takoj nato se je pričela razprava proti Hermanu Tschinkowitzu, ki ga je zastopal ojvetu'k dr. £u2ek. Obto^encu je predsedntk priporočal, naj £ Tvori resnico, ker bo to v r»je«f*rrem trt* tCTCSU. Obtoženec Tschinkouitz je 31 let star, rojen v Beljaku. pristojen v Nem?ko Av- strijo, po pokliču tnesar. r?estalDC£a bi\a-liiča in radi tatvine že kazno van. Ljjij v oktobru tn novembra se je klaul po Oo-renjskem. kjer je pri dobrih ijuderi prenoće val ,v zaiivalo jim je pa pobrai oMeko ui druce stvari ter jih prodal. Posestniku Po-gačniku iz Spod. Potoka je ukradel med Potjo proti Radovljici denarnteo \r zbe£al z rjo. V denarnict je biio 13J00 Din, Skupna škoda, ki jo je napravi1 obtoženec, ^na-ša okro« 18.000 Din Oferavn«va ob ^k!epu lista ke trajm. S to obravnavo bn pomladansko porotu« zasedan.e zaWit>denc žfie/ežmca KOLEDAR. Daaes: Sobota. lo. m^ica 1929; ka'ofc-Ćaxi; Hilarij; pravos'avni: 3. marca, Cv-rropije. Jotrl: Nedelja, 17. mare* 1°29; katoii-čani: Gertruda; prirosIaTni; A. marci, Gerasim. DANAŠNJE PRTRHHrVC Drama: Uropljen^u w Preditmvm v operi odpu\cdsnm. Kiao Matica: Knez Ek)rts Klao Ideal: Lefeči jezdec. Seotjakobskt riedalKki ter: Pred f*e-roko Fifan ZKD: Coans ob MJ0 v Matici. Valčkor veiler &tie«&keca Sokola r* 20. v restavraciji Gorenjski kolodvor. PRIREDITVE V NEDtLJO. Drami: ob 15 Soriul£fca tu ^kntjf, ofe 20. Dobri vojak Svejk. Opera: ob 15. Poljska kr . ob pol 2*, HoffTunnOve pripovedke Kino Matica: Knez Boris. Kino Ideal: Leteći jezdec. Film HCD: Chan*. ob 11. v Matici. šefiOakobsfti dedall^ki oder: Pred *+* roko. Nesoaietiia tekma IHrHa-Rapid na igri-^ču Ifirfje. DEŽURNE LTICARNC. Daaes to |a«rf: Le«st«4t Realjeva cesta. Rohinc, R!msica cesta. — SK Svofcflda. Za ***** ttkmo k Sit O ■eto v Cc#« po*t»vt*ino «kde&c noitvo. M naj b* točno ob 12. mi nm toto^vor«: r«tmA. Zoce. Mcw»4. B*«c«. Gabr&e*. Potrato. Onlw». Bcrnter. K«cc. OinriUA. Hatrt«. B^ic. - Nače*!*- __________________________^^^ Radioprogram Nađeni. 17. UI.: tJO: PrMoi otkrvtmm *Las** J€: 0 t*i utšdH, v**wt urol. dr. Tabla*. 10 J0: Sadilararv«. »s Stoutac U: Koocert Ba^Jo-ock^str«. 15.: Kofieect p«v«Mli rboc: Dcfcfcttr. r^d*) n r<*m (TrftC). 5. AiUmtf: War» v JttcTi, Pr*4 ••«-njem (»L#iri>Jjanrtn Zvoo«>. fc. St. P*ewr\: Nal« T**^m Adami£: V sae«a f»St»*«c«). 7 AdftflMt: Ljubica ostam. Zatnao pr>d o4no«i (*T#*m*, Tf-bovh*«). S Adam«: Za ak«a v*e tnmn. K«»-mar.^^a žeirfv Lera Jana -frk*-*t*r: 1. r S. VtJhar. Mornar; Kami, liau. 1. Fc. Scbubert: Ni morj«, Poraladu« opi i Te«*!: Za \ris; V t*!li nočeh 4 Ttrdea: Tvm#\*M svrvKTvi; Otmip 5 OastaVdc««: FVfi»f»vfdafia »#-se-m. rbidrirt: Jadra«Ao mnt*. 22: IVro^Oa i« ta*. bsm». Po«ed«a«fc \K IH.: 12 Jt: tevrrdmriraM 24a*>« 13: Ca»ovwa sape»rcKl. reftro^viciraiw giasha 13-50 staose vor<»Ma. 17: Koaec/t Radm-orketttra 1*.3T< C-cIfiaa. Z Nova%. !f: Fraoooićma. (fer Uheo I9.M: NaSc socednfe drta-ve: Ratarstvo v Rvnunti. &r. Bo4mh^c. 2D: Večer Ra4w>^va#t«a: I. Smttaaa: 3 Uik\ plem: Sotmenir de rVhemt. Ciihuliđsa. Poli 2 Sc!*u>mafi: Re>fT*es, l'^pa-v3irin. 3. Romi*: A«**« w S-tafc« Mate« «. *Ac%Mvt: SUmoU B-dmr 5 Lehar: B«4f» m snbro (vaJBct) 22. rV^»bla m trn. aa» Sedeij* v tfubtfmntki đrmmi V sed* Ijo 17. r_ m bo v ljubljanski drami popo4» dne ob 15 uri mladnnka predstava pri gW Soko jpnižanih cenak Poaameznc vatopn»e# se dobivaio od 15— Din nawL Vprtaori se Ijubka mlaxtioaka i fra »Snegulčica trn Skratjec Zv«der ofe 30 uri ae vprtaori »Do» bri vojik S\-ejk« z c Ce«ariem v glavni m naslovni viogi. ^vrjkova pr^d^taTa ic 1t*K§» skm pri niiandh ceaah »Grof Luksemburškim V tarde *»• 19. t m. r\ačer oh pol 20 unbov ljubljanski operi po presledku većih let ar>pef *~prt» zoriter Lc^harjeve operete »Gr «n irvrafoi m malađićai glasbi ter prekrasnih \ alfikih in tcrntnl tB» *t rumen taci ji Glavivs žmako Hogf> snajaa* nite pari*e rrpc^ne pevk« po je p« rV>ltc>va, Reneeja, ^rofa Lureroburikega tf Dreno^ae. kneza Barilovtča g Po^he. -Jikarja Bna« sarda g. Pe*ek rn njepo* model Jullietto ga. Vera Balatkc*« Ostale vloge trvajajo člaul našega opemer-a /-hora. Opereto dirigira k*» pelnik p Neffaf. Predstava je \ir*m tfeoM? li«kega abomnaia aaateraafte Ham** parttk« Q\sm%Mt rraav> caise v f«Wlat^.k*;m NarfMlaeM d«dall£a. Isprava Na«^« drajre Coe>e t**-boArks« tedna To fostovaiHe r»a »e vrii h ▼ tem ski^adv. ako bode niMn dov*|| *4ei+» • strani r»«b*ite ZaV» pro^ mprmv* v— ^<«r#-sentr. đ* otrvrmoo n*Pf»6t o<1onawn rciti >ara»a or< (teevTji hUca^il v o^cr 'ekvgm *r^*r:e 16 im oedelik 17. t. ta. seoei« x M-r ta to toaaova* nfe Ceu« iaa*<»va-nle »ajbrle v aredo. dne ?0 t m. !>'> sem bi! potrjen k vojakom, je pripovedoval našemu uredniku. Kcr rne Je vleklo na juz, sem se priporočil takrat-nemu računskemu podčastniku Franu Kri-stanu, seciaj uradniku pri oblastnem odboru v Ljubljanu in bil po njegovi zaslugi dodeljen 5. trdnjavskemu topničarskemu polktj v Boko Kotorsko. Dezertiral v Crno goro Ker so me imeli pri vojakih za pansla-viita, kar sem tuđi bil, in so me zato sikanirali na vse pretege, sem skienil po-begniti. Koncem avgusta sem v mraku ob potoku stekeJ vojaško uniformo in oblekel svojo civilno obieko. Malini! sem jo narav-nost v skalovje proti Lovćenu. Ko sem pri-plezal dovolj visoko, da sem se ćutil var-nega, sem lege! na skalo, s katere sem gledal na Boko Kotorsko. Vsa luka je bila raz&vetljena, do mojih uses so prodirali zvoki vojaške godbe in od morja sem ču! šumenje valov. Prvikrat po dolgem času sem se Čutil neizmerno svobodnega. Bilo mi je, kakor v sanjah. Žjutraj, ko so pričelt dober streljaj od mene v utrdbi Sv. Janeza prepevati pete-lini, sem Še v polmraku nadaljeval svojo pot Na stezi pod vrhom sem že srečaval Crnogorce, noseće na smrekovih vejah sneg na prodaj v Kotor. Kotorčani upo-rabljajo sneg, kakor znano, namesto ledu za ohlajanje pijace in jestvin. Srečno sem prekoračil mejo — posebnih varnostnih od-redb takrat ni bilo — in se javil v NegoŠih na policiji. Ker sem bil brez beliča in na noben način ni«em mogel dobiti denarja, sem bil prisiljen, da sem se tretjega dne ratekel na avstrijski konzulat. Tam so mi obljubili, da mi ne bodo nič žalega storili, če se takoj vrneni ter rne dali odpeljati s poštnim vozom nazaj v Boko. Poznanstvo z nećakom kralja Nikole V poštnein vozu sem se seznanil z ne-čakom kralja Nikole, heideiberškim studentom Stevo Petrović - Njesušem te s tajnikom pravosodnegj mimstrstva, po-znejsim ministrom Savličem. ki je pozneje umri na zastrupljenju, kakor sem bra! v Rusiji. Svetovala sta mi, naj ostanerr v Crni gori in mi zagotovijala svojo pomoć, dokler ne dobim službe. Odločil sem se, da ne sprejmem njune laskave ponudbe ob-enem pa sem ju prosil naklonjenosti, če v no vic dopotujem. Degradiran in obsojen na iežko ječo Pri vtodnih vratih v Kotor so me takoj spoznali tovariši Nemci in alarmirali stražo 6 mož, ki so me nato odpeliftli z na-sajenimi bajoneti v ječo. Predan kot dezerter in puntar vojaškemu sodiSču, sem bil obsojen na izgubo korporalske šarže, na 8 mesecev tcžke ječe ter na podališanje službovanja na 4 leta. K sreći je bil Ječar dobra hrvatska duia, štabni profos BiSčan. Sprejel me je v pisarro, kier se mi ni ravno slabo godilo. PisaJ sem pesmi in prebl-ral sveto pismo v raznih jezikih. Po prestani kazni sem bil premeščen kot prostak k neki drugi stotniji. Hodil sem na delo v arzenal, kjer smo čistili skladtt-ča In prenašali eksplozivni materijal .Sredi iulija mi ni bilo več obstanka. V mraku sem se poslovil od svojih dobrih znancev in se napotil čez mejo kar v vojašld uniformi. V Cetinju sem jo zamenjal za civilno obieko in s pomočjo crnogorskih prijateljev prepotoval vso Crno goro. Končno sem skienil kreniti v Rusljo, na katero sem misli! že od ljudske Sole. Z italijansko ladjo do Aten S pomočjo kraljevega nećaka Steva Pe-troviča - NJeguša je bil kmalu zbran po-treben denar za dolgo pot. Napravili 50 me za Črnogorskega podanika, preskrbeli potni list in ml dali već priporočilnih pišem. Ko sem prišel na turski konzulat k turškemu generalnemu konzulu po vizum, se je Tu-rek Široko nasmehnil in mi dejal: Včeraj ste bili še avstrilskl vojak, danes ste pa že Crnogorce. Bilo srečno! Iz Cetinja sem takoj krenil v Ulcinj, kjer sem čakal teden dni na ladjo, ki bi me odpeljala v Bar. Mora! sem paziti, da ne bi pomotoma stopil na avstrUsld parnik, ker bi me takoj zaprlL Globoko sem se oddahnil. ko sem se vkr-cal na italijansko ladjo, s katero sem se najprvo odpeljal v Brindlsi v Italiio, kjer sem prebil več dni in nato na otok Krf. V Odeso Spotoma smo pristali še v Pa trasu in potem pluli skozi Korintski zaliv v atensko pristanišče Pirej. V Atenah sem si dodobra ogledal razne grške znamenitosti in se v duhu poglabljal v grsko zgodovino. Vse mine, sem si mislil. Bog ve, s kakšnimi občnt-ld se bodo nekoč poglabljali v našo slovensko zgodovino. Vkrcal sem se zopet na ladjo, tokrat na neko indijsko, in se odpeljal v Smirno v Mali Aziji, od tod pa v Carigrad. Tu sem ostal 14 dni, ogledal sem si to zanimivo mestn, ki mi je zelo ugajalo in se seznanil z mnogimi odličnimi Turld. Meseca avgusta 1902 sem se vkrcal na rusko ladjo, namenjeno v Odeso ob Crnem morju. z jambora je vihrala belo - modra -rdeča zastava, da sem imel včasi občutek, kakor da se vozim z našo slovensko ladjo. Sicer pa se mi je zdela vsa vožnja po Sre-dozemskem in Cgejskem morju, nato skozi Dardanele v Marmomo morje in naprej skozi Bospor v Crno morje kakor pravljeno potovanje. Tri mesece zlatarski pomoćnik V Odesi sem izstopil z enim pijastrom v žepu in bil zato prisiljen, da si čim prej po-isčem službo. NakljuČje je naneslo, da sera obstal pred neko zlatarsko trgovino, kjer sem ugledal naznaniio, da se sprejme v službo zlatarski pomoćnik. Kot sin zlatar ja v Kamniku sem večkrat opazoval očeta pri njegovem delu, tako da sem vsaj približno vedel, kako se dela. Drzno sem sto-pil v trgovino in se izdal za zlatar kesa pomoćnika. Zlatar Kolčenko Nikolajev, ki je pozneje po porazu Vranglove armade pribežal v Jugoslavijo in se nastanil v Beogradu, me je sprejel z veseljem in mi dal polirati pozlaćene žličke. Nerođen sem jih drgnil toliko časa, da so postale — bele, Seveda je Rus takoj uvidel, koliko je bila ura. Kot dober Človek me ni odpustil. tem-več mi je dal čistiti samovare, za kar mi je plača! po 50 kopejk na dan. Delai sem pri njem ves dopoldan, dočirr sem popoldne zahajal v mestno knjižnico in študiral do 10. zveče r. Prepotoval 3000 km Pri Kolčenku sem ostal tri niesece, na-kar sem postal učitelj nemskesd jerika pri Iitovskih študentih. Spomladi I. !903 sem jo mahnil na Krim in od tam na Kavkaz. Spotoma sem občudoval prelepe Mingrelke. ki so na glasu najvećjih krasotic na svetu. Po raznih ljubavnih doživljajih sem «e napotil na najvišje kavkaske hribe ir dosjei do tursko - perzijske meje na zori Ararat. Obtskal sem stolico armen**keg3 papeia «n stopil v stik z raznimi ru>k!mi ver^kimi sektami, ki iih je pregnala ruskd curska vlada iz notranjosti Rusije in iih je . aselila ob mejah. V Tiflisu sem moral delati na cesti tri tedne od jutra do večera, da sern se preiiveL Kopal sem zemljo, nakladal io. in tlakoval ulice za 70 kopejk n«i aan. Spal sem v nočnem zaveti^Ču. ki ga OorVi opisuje v drami »Na dru^. Na povratku nazaj v Odeso sem se vozil iz Tiflisa do Batu-ma »crno« s tovornim vlakom, od tam naprej pa s parnikom. Na potovanju na Kavkaz in nazaj sem prepotoval s-rupno nkoli 3000 kilometrov. V Odeso sem dospel okoli 15. oktobra. Bil sem že zopet brez belića in tako sem spal čez noć radi prehude sianc zunaj me-st* na kozi Fetrograd m Moskvo v herzonsko subernijo sem se ve-Ifitokrat vozi! z vlakom, največkrat s tovornim. Ko sem ves dan hodli in pohajko-vai fsem počakal v pozni noći kje blizu postaje na vlak in ko se je ta zače! pomikati. sem skočil na prazno stopni^če vagona. Peljal sem se tako eno ali đve postaji in, preden se je vlak dodobra ustavil. sem ze ti-ča! kje v grmovju. Cez dan sem zopet hodil, ogledoval si kraje in mesta ter bit ve-sel in srečen. Tako sem rrrpotoval vso evropsko Rusijo. Pisar v samostanih Nočeval >em najraje na prostem pod kopico 5cna ali žita na polju, pod drevjem. v zapuičenih kolibah in po samostanih. Tam sem bil večkrat za pisarja gvardijanom. Ob velikih praznikih sem pomagal tuđi v cerkvi, dokler me ni strast do potova-nja odgnala naprej. Po potih, kjer sem hodil, ni samostana, kjer ne bi vsaj prenočeval. Obiskal *em jih najmanj 50 in se čutil v njih vedno najbolj domaćega. Ražen v KUevo - Pečerski sem bil tuđi v obeh drugih lavrah: v Aleksandrovo - Nevski Pri Petrogradu in v Sergi-jevo - Trojicki pri Moskvi. Mar«1kje so me vabili naj postanem menih, toda moja nemirna narava mi ni dopustila tega. Pri Tolstem v Jasni Poljani Na peti iz Moskve na jug sem obiskal Tolstega v Jasni Poljani. Predstavljal sem si ga kot bolehnega. sključenega starčka z dolgo sivo brado, a je bil ves drugačen: visok in čil, z nekoliko naprej sklonjeno glavo, kakor se opaža pri Ijndeh, ki Icam hite Ko sem se mu predstavil pod »lipo reve-žev*. kjer so čakali bedn* tolažilnih besed in pomoći od dobrega grofa, mi je dobrohotno podal roko in rekei ntrkrat: Zdravstvuite! Storil ie to s tako prisrčnost-Jo in je tako veselo nprl svoje mehke, ble-steče oči vame, da me ie takoj minila vsa nerodnost fn bojazljivost in sem se čuti? pri njem kot pri starem znancu. Vstopila sva v njeeovo delavnico. Ražen dvftit ocromnih poMc, na tlačeno polnih knjig, pisafne miže. Pir stolov in đivana ni bilo v vsej sveti! sobi ničesar Na mlzi je ležal cei kup najnovejših Časopisov, ruskih in tujfh. Med njiml sem opazi' tuđi par načetih korektur enega nl^tovft del. -- Lev Nikolajevič, ali vas smem vpra-sati, kaj Pišete zdai? — Kakor sem vam že rekel. pišem in delam mnogo. Vidite, ravno tu ponolnjujem svojo zbirko »Misli dobrih ljudi« DilJe ste najbrž že slikali o moji Povesti »Hadži Mu-rat«. To zđaj preffledtiiem in popravljam, da jo dam potem v ti*k. Tuđi sem napKal par krajSih povesti za franeoske časopis«, čair, začnem druge. — ^e eno vprašanje, Lev Nikola je vič! Kakšnega mne-pid ste vi slede rusko - Ja-ronske vojne? — K'aj vam morem drj^^sa povedjtr, kakor da mi je nad vse zoperna. Svoje nazore o tem sem pojasri! v članku, ki je bil ratisn.ien \ -limesu*. Ako \as stvar zanima, \an: Ia!;ko rostrežem 7 i7\irnikoni. »Sp3»rjetuiri? se,« ta Ko ie bi! nas!o\ spisu, v katerem ie Tolstoj o^tro o'osodil \^a-ko voMio. Ynem se poslo\il od Tofstega. Pri slovesu mi je krepko >c-gel v roko fn vzkJikril: Uram. da se eja!, kosil in žel ter ;*e v mraku ob prepevanju maloruskih pe^mi vračal na pnstavo. Jeseni ob ćasu prve ru^ke revolucije sem bil v Odesi, udeleževai se revolucijo-aarnih sej v mestnem svetu in govori! \ siuvanskem duhu 100.000 glavi mroiici pred mestno hišo tn poznejt; rid mitingu Po-Uakov v cirkusu, kjer sem bil priča ža-lostnesa, tri dru trajajočega židovskega pogroma. Zimo sem preživel v Ode**i kot kolporter dnevnika »Ruskaja Reč«. Marca leta 1906 sem se odpeljal z ruskim romar-skim parnikom v Palestino in Cgipt Palestino sem prepotoval vso peš: od Jate do Mrtvega morja, od Betlehema in ttebrona do Nazareta m Katarnavma ob Gaiilej^kem morju. ObšeJ sem vse kraje lezusovega bivanja in hodil v pravem po-menu besede po stopinjah Krestusovih. Po-čival sem pod oljko ob Jakobovem vodnja-ku, spal na polju, v pu^čavi, se zaril zve-č«r v pesek ob morju, kopal se v njem in Jordanu, trgal klasje na polju nad Tiberijo in zobal pšenično zrnje, pil vino v Kani Galilejski, postil se na štiridesetdanski gori in lomil kruh s tovariši Rusi v Emavsu. Prebiral sem sveto pismo in se spominjal Jezusa in njegovih dm tu na zemlji. V Egiptu, kamor sem se spravil z malo zvijačo, sem dospel le do piramid pri Gi-zehn in se vrnil čez Aleksandrijo in mirno Krete in Carigrada nazaj v Rusijo. V večnem severnem deevu Leta 1907 in 1900 sem prebii vecmoina na hutorju, pozimi učil otroke, poleti pa delal na polju ali pasel živino. Casi so Im li resni: detavstvo je bilo zrevolucijonirano in nezanesljivo. laz sem imel rad svojega Kospodarja delavci pa mene Dočim so \>a-ko noć sorele na treh. Stirih krajih kopije sena in slame ter gospodarska poslopja vt> lepo^estnikov. sta vladalj prt nas tišina in mir Le enkrat je neki dneMiičar zaž^al 10 m vrisoko kopo slame, druge nesrečc pa ni bilo. Spomladi 1. 1909 sera ^e odpeljal z vlakom po najkraiSi štiridnevm i>ro£i do Pe-trogr2da .od tam pa sem jo mahnll peš ra Finsko, v deželo tisočenli iezei Gleda! :cm polnoćno solnee na severu Finska ter se prepeljal v čolnu čez reko Torneu na švedska tla. Od tam >em se aaputi! prori sc-veru na Oelivare in naprej proti Nars iku na Norveškem. Ker so bile slabr jeste, sem hodi ikar po železnie na oaj\. lšje kot? severne Evrope, od koder ->em uhćudoval neskonč-ne snežre planjave in 'tdeno morje brez Jelenja trav in grmo\ia. ker se je vse to skriio v globoke in ostrt*. nevidne kotline. Spet Nem se spusčal vedre nižje in niž.ie v doline, občudoval 500 m visok >Iap \etn-foss in se vozil po nailer^em ijordu Norveške, po Sogneijordu. V Kri^tijaniji sem nećlove^ko stradal teden dni. dokler r.i pri-se! denar u Rusije Mapotil »em se proti Gotteborsu, pogleda! pri HeKmgoru na Dansko in se bliža! Stockholmu Malo pred Kristijanijo so se zopet pokazale v mriku zvezde na nebu in noč ie postajala vsak dar zopet daljša in dalj.^a. Po ostali Evropi in Angliji Leta 1910 sem odpotoval na vseslovan-sk.\ zlet v Sofijo. \a rarniku sem fe sezni-nil s slovanskimi kulturcimi delavci. Rusi, Cchi in 5 Slovencem dr. Lanom. V Bo pariji sem se sestal še z drugim' ?lovenci, med njimi tedanjim urednikom >Slov. N'a-roda« g. Pustoslemskom Prepoto\-a! sem križem kražem to deželo. obtskal ćelo vrsto samostanov in se napotil na najvišjo bolgar^ko goro, 2900 m visoko Mucalo. Ogleda! sem si tuđi slavnoznano ^ipko. Leta 191? sem se odpeljal najprej v Kijev in potem v Varšavo, na kar *em odrt-nil po Visli v Toru v Poznanju Tam sem si kupil kolo in prepotova' vso Vemćijo, V1zo?em?ko in Belgijo. shranil kolo v Callat-su in se odpelja' čez Rokavski preliv v London. Tam sem se mudil 10 dm in se nato odpeljal nazaj v Callais, odkoder sem jo mahnil zopet s kolesom v Pariz in preko Luksemburške v Mannheim. KarKruhe in Monakovo Tam sem kolo prodal in se odpelja' 2 v'akom čez Tirolsko v Benetke, od tod pa na Reko in preko Zagreba, Budimpešte v Cernovice in čez meio. Zadnje potoranje Tako sem živef in potoval 17 let po svetu božjem. Leta 1916 sem še prevozil s parnikom vso Volgo gori in doli od Vladi- mira do Astrahana ob KaspiSkein nionu. Tega leta me je prejnala ruska carska \ Sida radi mojega revolucijonarnega nu-to-panja v Carlcin, kjer se mi je posrećilo, dobiti sluibo v Varodni banki Po bolj>e\iiki revoluciji sem ^e spomladi leta 1919 vrnil v domovino. —k. Kako je izgubi! hlače Lit.ja, 1/.. mar-;t. V i-asopisib se Čita marsikaj. Med rubrtko ;Zffubljeno: beremo o klobukih. torhi^ah, denarnicah. Pozabil je fe tuđi rnarsikdo p.i* Ii<*o, da i-elo mar-ikaka ž^iim *•" j'1 ?' iz- gubila. Nak!, o izgubljenih hhrt.h ] .1 -■• ruje If* boij roredko. Tak primar se •• rpodi] pri u;»v Pa *^> jih res naSli! Ml»?r«. |<*r»« ?lik»tw», tako r*-koč povsem Dove ti> waA\ rta litij^k^in inn-?tu, kjer 90 bil** pol(>ž*'iie pr«ako ogr.*j»\ :f"igave t-o hlače- •«• ep>ra&ujfjo zi*j |ri na* Nekateri pravi o. <\n *--, %-id"li prijvtji dan dohrtxlu^n»-j::i i:i"^.'i\ri i« lifi -! pa ,< -*»J i'.l^l \ l.itijo praznoval po tu'i»;;'ijih i^os»tilni>r, k.j**r *ft g« je tako naru!;!1. ' i ;•' pri^'lo okroj i:j<*-gn %"s#> p|f»sMti. Ko fe# 1^ f>đpr3vral »lrnir»\. si jr> pr»lr»>ii hUČ^ rpi ram^. nak'ir i»o p rvip^ljnl « -v i»o barko rm blatni t.v?ti. Zakaj ?e j*» vr***lj uw»ž.U m«*'l \"*ih ctre-f»I hla*\ n*» v*» n«"r,ii n't« >»m M'ži'Un JH m^nHa vin*k.i t»?i \ rj!.i r* ;ii«-!»*u '!*» o^raic. £e snm ni rnorda ^ede^ da s■ »♦• p* narohe. in r'~sl pri nit- t*k ienj h?«ć«. bo mn£ak čV!i y \h\\m jM-.loviri rn|« zauiolčal. p* "i lm iLi it^lil krvavo ftf».'i|rt. kako *o mu t»il*» o*1v/**te - hl.aV. Ta pript'1.< pa j<» m^mla laninma in po-ufua v foliUo, -li r" '•-■-»■■•i ku|«ov-it u>1 l«"j hla<">- Minn i^ijf. ' Tirt-1"*, ki , > r,t i. Zaka pa? .. I! Kadar prr*Ie bn.i »lo hh<\ ji'i 1«* it-gLibi nikoli v^?!. . . Litijsko pismo Ta teden - por imela « Pe-boj ^ vpč »Jruffih pa'daVv in pi ij3t*»l.j^v, ki so **» fjotem o pravern ^i"U ;>o«krni 2^-oirj ?e iskala v crneoi -^oi^* žrt\e. NVki «*f-mar je 7ačutil v -svodni Z*xm tujo rok**. G)a*=tio )+ zakrili: * I>'-?-1te jo!' — pa *•« je fTiniak pr^urnnil Tuji »•fimariri ni»o mopli nič^ir flokizati 7govori1 a «e }p >, da fP je znTA(\\ hude unoče n.T->l'»n.l.i na kr<°r>Vcefja moiika. vPrezfifoHai si s>« izdal, prijatelj! — m mu potem r£ita!i ni^covi inanri *M^r bi bil malo poroka!, (i.*, t rneh ž^pariia tv«> jo roo^n *o na '. arm-iii. n Ki ;»ot.^m« /,■-ko!r»fat»l? hu-1 iri... V.\\ Si *' 1^la l'V'j I* oh jeAprenju. ker *i *e pa pr*»r.ff'«"••<] \z l^U pa *e ti *sm*»je v peM. ker j* »■»Hn*^lr « «iej-raa ćelo knž^ * Po tem rlo^o-iku - . ihrnili orožniki na numljiv^ tu*re \ *r» > -*, pa tuHi Iju.ije *o po#tali rr'M " •» da ve* -1'in m bilo aohene t Orožn'^l-ki nar*»1ni vo>!:,.„ ± ( : urr-aian iz I-itije j<» r^žil bu''^ t rie# Unj'-vU* ženo iz Kr*»Nnir Žeirra je rri*!a kn * v Lilno Med jt^t o n je t(7"S'1 ; den i t leffitimariio « ->ti].o \*i W. da ie ln-.iiiii;i i7jj»jblj>f>e torHjre po<»e*tn:r!i iz Kre*mr, |e odiel ominik na kolnrlvor in Paksl. kd.*j »e bo p°1*vil« lastnien na kol«»«ivor*i Pa priđe kni.ilu oato neka V:metila. t^k# po cekarju denarniro. pa je ne na^rt* »UVra-dli so me, jj>~r»<>d./ p«tnt> <»rf»l-niku ženica Pa ie 2 Cimernsm k«v pr>macf! n"»prividni i^nici iz zadre^e: .Nate, mati, tu imate svoje «tvari. irii«ric p.i bol>« c-a-'-it^ nanie.r In vrnil ji je d.Turniro, v knteri je imela prerei metuliev Pred sodUfem. Sodnik vnra^j obtr?enca. če te re% zakr'vil zločin, ki rrru ga prip ^ut oh-tožrrca. — Storil sem 5c nekaj mnoji Iiuj« šega. —- Kai pa? — Pusti! sem se ujetl ZA PRANJE NOGAVIC ŠŠŠ£M ^VFSB m •SCOVENSKI NAROD« t>ani bo Izdala krwen Jakopičev xbornfk z zairimrvisni raspravami in bar-vastirai slfkami. ~ OdvetnBU taptt. Pri vlSJcm dežei-nem sodlšču sta napravila odvetniški izpit odvetni&ka kandidate gg. dr. Lcnard Lotrič in dr. Josip TominSek ml. — bprmmba »avodfl za vlaganje in vraćao)« kftvctl. PoŠtno ravnateljstvo raz-Klala slede vlagajija in vračani a po soj U , tole: Po doiočilih Clena 26 Pravilnika za I izvrtcvanje dotoOl Iz oddelka B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu hi po predlojru kralevne kontrole pri poStni direkciji v Ljubljani določamo, da sa vpjačujeio vse za časne in stalne kav-čije v fotovini in v vrednostnih papirjih pri pomožnem uradu poStne direkcije v Lfubljani. Za časne kavcije (vrednostni pa-pirji, garantna pisma) se pa vračajo po fjdani končni odločbi v roku 30 dni, a stalne kavctje, ko je pogodba irvršena na podlagi pismene naredbe gospoda direk-torja proti vrnrtvi reverza. na katerem itrtnka potrdi preiem. Ce Je bila kavcija plaćana v gotovinu mora stranka vrniti direkciji reverz, na podlagi katerega irda direkcija nalog za izplačflo kavcije. — Iz državne službe V visio skupino je pomaknjen inspektor asrarne direkcije ▼ Ljubljani dr. Anton Sapi a. — OeneraJ Kntepov v Beogradu- V Beogradu se inudi že pet dni general Aleksander Pavlović Kntepov. \\ je postal po smrti generala Vrangia in Velik ega kneza Nikola! Nikolalevića vrhovni povelj-nik ruske vojske v emigraciji. V našo državo je prispel, da poseti vse kraje, kjer te več ruskih oflcirlev in vojakov. S položajem ruskih emlgrantov v Jugoslaviji Je zelo zadovoljen. Iziavil 3e, da se ruskim emigrantom nlkier ne godi tako dobro, kakor v Jugoslaviji. Bodoča Rusija tega Jugoslaviji ne bo nikoli pozabila. — Opozorllo onim, kl Se nimalo orož-nih flstov. Po novem zakonu o posesti in noSenju oTt>žja je treba do 31. t. m. vložit) prijave za orožne liste. Po tem roku se proSnje ne bodo sprelemale. — Balmont v Beogradu. Snoči Je prispel iz Pariza v Beograd slavni ruski pes-nlk Konstantln Balmont Jutri priredi v vc-Rkl dvorani beosrajske univerze Pen-klub s savezom ruskih kniiževnikov in novinar-kv predavanje g. Balmonta, ki bo preda-val o ženi v poeziji in življenju. — Zlvahen tuiskl promet v DalmacUL Na Sulak so začeli zadnie dni v vecjem Jtevilu prihajati tujci. ki nadaljuielo s par-niki pot v južno Dalmacijo, večinoma v Dubrovnik. Vsi potniški parniki so polni hijcev tako, da često primanjkuje kabin, kar se je dogajalo prejšnja leta samo v poletnih mesecih. Vse kaže, da bo letoS-nji tujski promet v Dalmaciji zelo Žlva-hen. — Počltniške kolonije Ferijalnega saveza. Uprava Ferijalnegra saveza Je imela te dni sejo, na kateri je bil določen program letošnjita počitnic. PočitniŠke kolonije bodo letos otvorjene v vseh krajih, kler so bile že lani in sicer dve na otoku Hvaru, ena na Braču, dve pa v Boki Kotorski. Poleg teh se ustanovi nova kolonija v Makarski. — Oddaja zakupa kolodvorske restauracije r Rogaski Slatini se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 30. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Pogoji &o na vpogled v pisnrni Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). __ Oddaia lakupa kolod'orskega buHeta na postaji Rakek se bo vršilj potom ofertal-ne licitacije dne 5. aprila t 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Popoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). — Reiervni oficirji, ki se žele velaniti pri Zvczi rezervnih ofidrjev v Ljubljani, ka-tere podrojje obsega vso kraljevino, naj iavijo z dopisnico svoj naslov, na kar se ii*n bodo poslale pristopne tiskovine in pravila. Članarina za leto 1°2^ znasa 40 dinarjev, vpisnina pa enkrat za vselej 10 dinariev. Pristopne tiskovine in ustmena pojasnila se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Kozresni trg 1-11 (Kazino), vsak torek In petek od 18. do 19. Izven Ljubljane stanujoči člani dobe tuđi ob drugem času ustmena pojasnila, ako sporoče tako željo vsai dva dni prej potom dopisnice Zvezl. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljub-lianl. — Muhasto vreme v Sloveniji. Danes vlada po Sloveniji prav muhasto vreme. Vrste se različni vremenski pojavi. Po ne-kod je temperatura že precej nad ničlo, a drugod je davi padla pod nlčlo. Po neka-terih krajih je jasno in lepo, po drr|fh pa močno oblačno. Na Jesenicab ie bilo davi +4 C, a v Kranjski gori pa —4 C. V Kranjski gori je bilo lepo in jasno vrerne, a na Jesenicah oblačno. Tuđi v bohinjskem kotu je bila davi temperatura +3 C. Povsod, kjer je bila temperatura nad ničlo, ie bilo oblačno, drugod pa jasno. Snega Je v &<*-hinju Se 15 cm, v Kranjski gori 30 cm, na Jesenicah 8 cm, v Mariboru 4 cm. Stanje voda v Sloveniji, zlasti v ljubljanski oblasti, je neizpremenjeno. Reke ne naraščajo. — Dr, Stanko Lapajne: Mednarodno In medpokrajinsko zasebno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s pravnfmi granami posestrinami. Ljubljana 1929 Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 35>8. Broširana knjiga verja Din TSO. v ćelo platno vezana Din 200, po pošti Din 5 več. Knjlra, ki io je založništvo napovedalo pred božlčem, je sedai iz5b in pomenja važno pomnožttev slovenske znanstvene literature na pravnem polju. Pravni grani mednarodneca In medpokrajlnskcga za- sebnega prava in grane po se str ine so nastale v zadnjih desetletjih iz nujne potrebe naraščajočega mednarodnega in medpokra-jinskega zasebno pravnega prometa. Zla-sti se razvijajo izza končanja svetovne vojne. Zato bo nalel v knjigi vsak urad in vsak stan odgovor na zamotana vpraia-nja iz dnevne prakse: diplomatska in konzularna oblastva. politična oblastva. duhovna sođišča in po ročni organu trgovs^a in finančna podjetja. Sodnike, odvetnike in notarje bo zanimala vsa vsebina knjige brez izjeme. — Dr. Otmar Pirkmajcr: Driavliaastvtt Kraljevine Srbov, Hrvatov hi Sk»vtnc#v. Izdaja z razlago veljavnih določb. Mari- t bor 1929. Komisijska prodaja Tiskovne za-I druge v Ljubljani. 300 strani. Cena v ćelo platno vezani knjizi Din 80, poštnlna Din 2. V drugem zvezku Zbirke zakonov za upravno službo, ki je pravtar iziel, priob-čuje dr. Otmar Pirkmajer Zakon o državljanstvu z razlago, oredbo za izvrievanje zakona, določbe mirovnih pogodb, medna-rodne konvencije, druge đosedanje zakonske določbe glede državljanstva, osi-roma domovinstva in Zakon o manjSinah. Ta knjiga bo drafocen prtpomoćek ne Ie za one, ki bodo v uradovanju pristoltH* sa izvesne posle po zakonu o državljinatm t. j. politične urade, sodišča, občinske urade, notarji, župne arade, žandarmerijt, odvetnike itd., marveč tuđi za vse oseboo interesiraoe. Naro£a se pri Tislrovn) za-drugi v Ljubljani oz. Mariboru. — Vre««. Vremenska napoveđ nam obeta večinoma oblačilo io nekoliko hlad-neje vreme. Včeral ie bilo delotna oblačae samo v Beogradu, drusod pa lasno. Maksimalna temperatura je zna šala v Splitu 17, v Ljubljani K v SkooUti 12, v Zazrebg in Beogradu 10. v Maribora 7 stopinj. Davi Je kaza! barometer v Unbljanl 772 mm, temperatura je znaftala —0.5. — Poskttien samomor mlađega narednika. Pred dnevi se je hotel usmrtiti v mest-nem parku v Sarajevu 21-lctni narednik Mehmedalija Gogsu Poskusil se je obesM na robec, !□ ga je pri veza I na vejo velike-ga koštanja. Robec se jt pa odtrgal in narednik je pade) na tla nezavesten. Našla sta ga dva mimotdoča in takoj poklicala stražnika in reSilni voz, ki je nesrečneža odpeljali v bolnico, kler so ga z umetnim dihanjem spravili k življenju. V žepu so naSli pismo, v katerem narednik piše, da gre v smrt, ker mu je nekdo ukradel ves denar, kar Ka je imet shranjenega. — Smrt glavnega Junaka zakonske tragedije. Pred dvema letoma je zagrebSka kriminalna kronika zabeležila straSno zakonsko tragedijo, ki se Je odigrala na Pa-romlinski cestL Vpokojeni oficUl Petei Vu-gorek je ustrelil svojo 2eno. Morilec se je sam javil policiji Med zakoncema je prišlo do nesporazuma, ko je bil Vugorek vpokojer in je dobi! neko zasebno službo. Izgubil je tuđi to službo zaradi nekorektnosti. Pozneje je še poneveril pri neki rvrd-ki večjo vsoto denarja. Tako je padal ve-dno globlje. 2ena se mu je izneverila. Kupila je ud Paromlinski cesti hfeico in spoznala nekega Plećka, s katerim je začela ljubavno razmerje. Vugorekov zakon se ie spremenil v pravcatl pekel, dokler ni prišlo do katastrofe, ki je zahtevala življenje Vugorekove žene. Nekaj mesecev pozneje se je vršila pred zagrebSkim sodiSCem glavna razprava proti morilcn, ki se je za-govarjal, da ni bil pri zavesti, ko je stre-Ual na ženo. Sodišče ga je kljub temu ob-sodilo na 15-letno ječo. Vugorek je sedei v kaznilnici v Lepoglavi. Bil je pa težko bolan na pljučih in želodcu in je včeraj v kaznilnici umri. — Drzen napad na župnika. Včeraj so vlomilci napadli župnišče v Ljubuški Okoli polnoči je župnik Skoka čul sumljiv ropot okoli župrišča. Takoj je vstal in odprl okno ter vprašal, kdo je. Tedaj Je počil strel in krogla je župnika lahko ranila v glavo. Župnik se je zaprl v svojo sobo, med tem so mu pa vlomilci oropali blagajno, v kateri je bilo 181 Din. — Prva žrtev dvojoega samoaora. Pred dnevi smo poročali o samomorn btv-šega direktorja kopališča Illdle pri Sarajevu dr. Kelerja in njegove neveste Marice Meštrovič. Oba sta tzpila večjo količino strupa. Po samomoni so pregledali blagaj-niške knjige kopaliSke uprave ln ufotovfH primanikljaj okoli 40.000 Din. Is Sarajeva poročajo, da Je včeraj umrla na posledl-cah zastrupljenja Marica Meštrovft Stanje zdravnika Kelerja Je 5e vedno brezupno in zdi se, da bo tuđi on podloge! zastrnplienju. — Preokret v DlnlcVrl aferi Is Beograda je prisel v Novi Sad predvCeraJinJtm preiskovalni sodnlk Ivan Koičec NJetov prihod je v zvezi z znano afero Dragotma Dinica. Preiskovalni sodnik Je zaslBal iefa novosadske kriminalne policije Nadenta Nakića in še druge detektive ter tri častni-ke, ki so bili navroči, ko to pred meseet preiskali Diničevo htio ln naišli na pod-strešju kompromitujoče dokumente. Preiskovalni sodnik ostane v Novem Sađo, dokler preiskava proti Dinlču ne bo končana. — Plas zasiti dva pastlrja. Iz Poče po-ročajo, da so se začeli zaradi toplega vremena trgati plazmi. V vaši Celebić sta pastirja Milovan in Radoslav Topalović pasla ovce na planini in sta Jib proti večeru spravila v stajo, sama sta se pa napori 1 a domov. Na poti ju Je pa sasut velik plaz in ju vlekel kakib 1000 m seboj. Ker sta pastirja večkrat prenočevala pri ovcah in se ništa vrnila v vas. Ju star Si nrso iskali Ko ju pa tuđi naslednji dan ni bilo domov, so in začeli iskati hi ju naSli pod plažom mrtva — Zoo v Dubrovniku. Iz Dubrovnika poročajo, da je draStvo za olep^anje me-sta pokrenilo veliko akcijo za ureditev Javnih trfov, pjrkov in vrtov. r>oločllo Je velik teren v mestnein parlru, kjer bodo ustanovili dubrovnisTri Zoo. Za Zoo so iz-delani ie podrobni nacrti. DruStvo se Je rodi obrnflo na vse imoviteJŠe dubrovni-Sk© neščane za podpore. Poseben poziv Je drnJitvo razposlalo vsem v tnjlni five-čim dubrovnfškim melčanom. — Zagouetua smrt Jnro**ovena v Bra-zifljt V Sao Paolo v Brazili« izhaja br-vatski list »Jugosloven u Rrazilijic, ki pri-naia vest o zagonetni smrti Jugoslovena Nedeljka Barcota, 2fHetnega delavca. ki so ca naSif 18 febmarja ubitega na cesti. Ustreljen je bil dvakrat v prsa. Policija dosdaj ni mogla dognati, af! ere za samo-n:or ali pa ie postal Barcot frtev zavrat-nega nntora. — V Sao Paolo je otmla Slovenka Mari ta Cernfgofeva, roi«na Falcuč, — Satofeko tHd*M£* ▼ Radovflkf ponovi na praznik, 15. t. m. ob pol 4. po-poldne spevoigTo »Mefnarjera Lfzka« \92 /n — Odbod v sledaniće je ka] lahak, ako niste trmočenl. — Pasfte tore], da za pranje perfta vzamete Sctiicktor »RADTON« DA1UJTB PODP. D1UOTTC RLEplB V LJFBLJAM W0LF0VA UL. \Z Dl ŠAV C Glarna taloga »Adria« FILIP ŠIBENIK - LfttMjana GRADSKA LEKARNA, fCunetiita ulica U. Proate V«, da mi Uh $ prvim vtmkom po£» tjote, ker je jako važno in potrebno za mo je boiečlpe. Ne morem btd brez teh Mar* feorfh k«pljic zato prosim za IO »tekle« ofe. Johmn Krelinfr Darkovc. Iz Ljubljane —U Rumunjka kraljica na potu v Pariz. OSC iz Beograda e davi prispel s 177-mi-nntno zamudo v Ljubljane Ekspresnomu vlaku sta bila priklopijena dva rumunska dvoma vagona, v katerih se pelje rumunska kraljica Marija s svojim spremstvom v Pariz. Kraljica potuje ineognito. Vlak je po kratkem postanku odpcljaJ dalje proti Ra-keku. Naša kraljica Marija je Šla svoji materi do Sentc naproti, na kar jo Ie spremi jala do Zagreba. —U Razmah avtobusnega osebnega prometa v ljubljanski okoIlcL Gostioničar in posestnik Grad v Zgornjem Kašlju \t dobil dovoljenje sa prevažanje ljudi iz Zgornjega Kašlja v Ljubljano :n nazaj. Zdaj se pa vrSe porajanja, da bi bile tega modemega prometnega sredstva deležne še vaši. ki leže na desnem bregu Ljublja-nice, kakor Sostro, Zadvor, Dobrunje, Hrušica, Stepanja vas in dr. Natančnejši program avtobusne linije bo objavljen v Ijnbljanskih dnevnikih. Tako se bo odprl tuđi ta del lepe ljubljanske okolice v pri-jetne Ulete meščanom, a vaščanom v pripravno vožnjo po opravkih v mesto. Zato bo $ to avtobusno vožnjo občinstvu vse-stransko zelo ustreženo. __lj V $oli za zaštitne sešfre ▼ Ljubljani se je vrSilo dne 14. t. tn. slovesno diplomiranje 14btih absolventk. Z odliCnim uspehom so dovršile solo: sr. Helena Mastnak, sr. Ma-rija TomSič, sr. Angela Rujavec, sr. Cetina Ana Štalec, sr. Fidelis Frančiška 5koli.\ Z dobrim ospehom: sr- Mira Herman, er. An-tonia Jaklifc, sr. Jocipina Janeii?, sr. Marija PleniČar, sr.Heda Weiss, sr. Dora Vovk, sr. Franja Zajc, sr. Nada Zalokar in sr. Ivana Zigon. To «o prve sestre, ki eo abeolvirale v Ljubljani dvoletoo sestersko Solo. Sola se je v letu 1927 razširila od enoletne na dvoletoo. S tem se je doseglo, da se ni dvig nila Ie intenzivnost pouka, nego ee je poui tuđi raz&iril v dve smen in sicer: aa gospo dinjBtvo, ki ga saSčitna sestra stalno potre-buje v svoji praksi 1d na splošno bolniSko nego, katera nvlSa uporabno spo«obno«t absolventk ta sestre. Dosedaj je absolviralo ljubljansko solo ta sestre ie 48 civilnih se-ftor in dve redovnici. Prihodni oateeaj za sprejem v lolo bo razpisan v juniju- Zaftetek iole pa bode oktobra t 1. —U Umriilvost v LlubUanL Letos je opajati, da se ie umrljtvost v Ljubljani povećala. V dva in pol meseca ie umrlo že 330 ludi Smrt je sprva pobirala v večjem Stevilu stare ljudi, sedaj se je spravila nad tuberkulozne. Zadnji čas se namreč zelo množe smrtni slučaji zaradi Jetike. V času od 10. do 15. marca Je v Ljubljani umrlo 19 Undi. od teh v bolnici 12. Umrli so: Al-breht Rus, natakar, 63 let, Japljeva 2; Fr. Mrcina, trgovec 44 let, Zarnikova 19; Ana Stzml. mestna uboga, 90 let, Vidovdanska 9; Dušan Zidar, krojačev sin, 19 dni, Kar-lovska 7, Ana Jeglič, učiteljica in konser-vatoristka, ZA let, Cigaletova 4; Cl a Ham, mesarjeva žena, 28 let. Traovski pristan 9; MarUa Vantar, sasebnica, S4 let, Vidovdan-sld 9. V bolmcl: Terdo IOeminayeT, geo-maftr 3omikova 3; Pranja Trtnlk, kuha-rtca, 94 let, Preiernova 17; Viktor Šimno-vec, brvfl sluga, 28 let Cerkvena ulica: Drmglca VVUrgar. Mi nrizarskega pomoč-nfta, 6 meseetv. ZconUI KateU; JulUa Pri-stoviflu rudarjera tena, Doberna; Janez Maćek, dirtnar, 36 let, nesnanega bi val lica. Maklo; Uriula Trkraan, delaveeva vdova, 67 let, Ketta-Mvnova 14; Alojzlja Smre-kar. hči hlapca, Krfievntika 7; TerezUa Svare hčl teteuricarta, 29 let Studentov-ska 13; Anton Sparovec sluga, 68 let Po-IJanska cesta 30; Daroslav MatJaSlč, sin poltnega mSpektorJa, 8 let Vrhovčeva, 3; Ivan Olmiek, mlzarsld pomoCnlk, 40 let ReCna uttca 3. —ijTrgovtne na Joiefovo. Gr©mij tr-govcev v Ljubljani obvešča gg. člane, da smeio biti trgovine na dan sv. Jožefa t. J. dne 19. t. m. odprte samo dopoldne. Na-čelstvo. —lj Preskrba Ljubljane s premogom. Ljubljana je sedaj zadostno preskrbljena s premogom in drugim kurivom. Mnogo je na prodaj šlezijskega premoga. Zanimivo je, da ie začela mestna pfinarna prodajati strankam trboveljski in šlezijski premog. Plinarna prodaja strankam na rnestu tf-boveljski premog po 45 Din 100 kg, a &lc-zijski po 80 Din loO kg. Za dovoz na dom računa plinarna 4 Din pri 100 kg. Plinarna vozi na dom od 200 kg dalje. VALCKOV VEČER SOKOL ŠIŠKA V DVORANI RESTAVRACUE • GORENJSKl KOLODVOR« i: DNE IS. MARCA — ZACETEK OB g. URI —lj še nekaj o ZvezdL PiŠejo nam: Včeraj ste javili, da je sekanje starih ko-stanjev odgođeno na nedoločen 2as. To morebiti odgovarja resnici. Pasantjc, ki dnevno hodijo skozi Zvezdo. so opazili, da so res na vseh za posekanje zaznamova-nih kostanjih bele liše zamazali s Crno barvo, docim so bele kroge pustili na treh kostanjih. Kaj to pomeni? Najbric so ti kostanji, ki so videtl precej invalidni, ob-sc:eni na smrt. —ljTombola krsjevneca odbora uđrntenja vojnih invalidov v Ljubljani, St. Peter^ka rojaSniea, Nadaljna izžrebena Stevilka ie: 7. Oni, kJ so s to Številko zadali vseh pet fte-\\Xk v eni vrsti, morajo dvignitl dobitke naj-kasneje do 10 aprila 1929. Prihodnje izžre-bane SteviTke se objavijo danes teden. —li FHm o borbi Cloveka z zvermL Opozarjamo na film »Chang«, ki ga pred-vaia danes in jutri ZKD Film nam slika v krasnih prizorih hrabrega lovca Kruja, ki živi s svojo družinico v mdljski džungli z nevarnimi sosedi tigrom, sloni in strirpe-nirni kačami. ZaCetek ?'jfrri5n;e predstave je ob 11. —lj Dravska divizijska vojna ratnika bo priredila promenadne koncerte vsako ne-deljo od 11. do 12.30 v Tivoliju Zaćetek 7. aprila. —lj V društvu »Set*< odpade dane« »večer obi?ajno predavanje, ker je zn /n —lj Preskrba blaga za obleke, pcrtlo Hd. dela mogoče tuđi Vam skrbi? Olai^an je nakup vsakoanir, če se potrudi na Kongresni trg 15 tn si ogleda "zredno veliko izbiro pri t\-rdki NOVAK, ki nudi samo prvovrstno blago In po prlznmo nafnlilth cenah. — lj OnitTo tr^»rwkih m ind«»trij-Uili nana«tf«nr«v ▼ L4itM|aai ponovno opos«rj« vse tvoje ?lane in prijatelj«, ds •• %r4i nSvici<. Pridite ▼»• in prlp#ljit# .Iru-žine a seboj. —lj Teato - odseli Atene sporoči cenie-nemu članstvu, da so priprave za ureditev igriSČ v polnem teku. Vabimo vse prijatelje belega sporta, da se vpKejo v na*o te-nis-sekcija Pojasnila se dobe dnevno v pisarni Atenr od 10. do 12. ure. Dunajska c laA^. P4-n —lj »Dmitvo im ra/ltkavanje Jam« v Ljubljani iraa svoj redni občn* zbor v pe-.tek 22. t m. ob 18. uri v balkonski dvorani na univerzl. Ob tej priliki bo predaval tuđi univ. prof. dr. L. Chrlich o »Kulturi prazgodovinskJb Jam«. K oHln! udrlefbi vi-Mmo vse člane in prijatelje. —lj Pevsko dmitro >L|iibUaa»kJ Zvon«. Jutri dopoldne točno ob desetih mo«k1 rhor v druStvu. Vsi! Tajnik Radi nakupa večiega voz«« ugodnj ptodamo dobro ohrtmeni hoteski autoomnibus Punudbe na uprav > GRAND HOTELA ,UNION* v L;ub jam. Iz Celja —c AvtolMKal proact m«d VraaalOa \m CellenL Na splolno željo in potrebo bo voz!! odslej avtobns na progi Vrtniko-Celje tn obratno rodi ob nedeliah in praz-nfkih Odhod z Vranskega ob 7J0, prihod v Celje ob 8.30; odbod iz Celja opoidne ob 13., prihod na Vransko ob M. —c Izgaama )• iz ctifckega tresa xa dobo 5 let 1. 1858 v Kanraiku rojena tn tu pristojna brerposelna kuharici Marija Jednova. —c Deimia fekantfika sltdEba. Nočno lekanilSko slufbc v CeLru opravlja od da-nea do prihodnj« sobote lekinti »Pri orlu« na CBavnem trru. —c Caokarltva protlava v Ce4|«. Na povabflo dlitike drnfine »Sloja« Iz C«lj» priredi napredno marlborsko dlUftvo, organizirano v »Napredlnj« dtne^ i večer f»h J0. ur! v vefflri dvorani Ntrodnega dornt ^tnkarJevo proslavo« <; »ledeCim -zbra-nlm sporedoai: 1. V. Parma Tr!g1av«Ae refe. 2 AlegortCna sHka. 3. Oton Zupin-C!C: »Orobf>v» rolijo«. deklamacUa 4 I. v. Suppe: Boocaodo, orkester. 5 ! CanVtr: Jer^anov coror v 4 deltniu »Mltnce%'«. 6 in 7 Pevski tofti § ! Cankir K*n*c »Podob iz »anj«, 9 Orkester 10 I Can-kar: »Potepuh Marko«, dramatična tliku. U. P. Cajkovtki: »Chanson tritte* orkester. 1? 1. Cankar »Lepi Viđa« 1 dea-nle. — Ker se |e v Celju edtno dilaltvn spomnilo nalegi Cankirla. \e «pttt da bo favnoM izkarala rimmevanje mladJH ide-aln!h dni s srojlm ItevUn'm obiskmn RADION pore sam! ^TMI oremo lahko tuđi v gledalište/' 0 pravi mlada gospa Mica* „Tuđi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzcl RADION, ki pere sam." RADION pere sam ! Stev <"3 .SrOVFNSKI STAROD« dne 16. marca 19*). Strin 3. Vsako lete trdijo dame za žive in mrtve, da ne bodo prezgodaj skrbel« za r>omladno modo, še manj pa kupovale nove reci, kl bi se jiih 6ez nekaj dni naveličale. Žal ostane tuđi letos samo pri sklepih in dam« se že od sred© febniarja zanimajo za vse po-mladanske novosti A vendar so elegantne samo, če so oblečene ne le le-po, marve-č tuđi udobno in toplo. Treba bo toreg še nekaj dni počakati, predno zaČno nositi po ml a dne plašče. Kožuihi :n zimski plašči so se čez zimo pošteno utrudili in na radoved-ntm pomladnem solneu, ki sitfe tako »prijetno zlasti zadnje dni, se pokaže vsak madež, vsaka hiha in vsak ne-dostatek, kakor je pac* na vsem, kar ie dolgo nosimo. Kakor modistke, tako st) napravili tuđi krznarji svoje po-I-s©zon5ke kolekcije in potrebno ni to-rej nrč drugejra. nesro i Obrati si polse-zonski kožuh. Po tem nas vetu se pa lahko ravna jo seveda samo one dam«, ki ima>o polne denarnice, v katerih preostaja poles: drugih izdatkov do-voli za pomladni kožuh. Druge, ki so v pretežni večini, si pa mora>o pa£ ipomasrati z z'mskim kožuhom. To se vidi tuđi pri nas. kjer se je pojavilo zadnje dni na promenadi in v tivolskih nasadili izredno mnesro zimskfh kožn-hov. ceprav je ft dokaj toplo. Elegantne dame so se že naveličale svojih bizarno v. a straha nov vn per-zijanov. Tmeti hočeio samo lahko. svetio kožmhovino, ki bi rh srrela. na bi ven«daT napravila vtis pomladne oble-ke. Pole? zelo drajrh pomladnih kožti-ho-vin ie na razpolajr-o mnogo dobrih fmitacij. ki Da žal tuđi nišo dostojne rvretctžn: većini dam. NaJprHjubnejše bo six>mladi striženo ia^nje čme, tem-nomedrr. rjave. sivkasto zelene ali granatne b*»rve; Večina dam na ostane zvesta klasični sivi in beige bar* v', ki sta najmladostnejši in ki se priloga ta vsem barvam obleke in polti. Plnšč iz striženegra ornega jajeta ima to- prednost, da £a lahko nosimo tuđi zvečer na manjŠih družabnih priredi-rvah. toda čez dekoltirano večerno obleko se zdi h>di on preveČ §r>orten. Prakr:čne Parižanke imalo k svoji rn plaščem z striženega črnega iag-njeta dva ovratnika, enejja svetlega iz hermelma ali zelo svette kožuhovine. pod katerim je Dlašč bolj svečan in po-poldanski, drusega pa v Čmi barvi Iz istejra materijala, kakor je plaŠč. Plašč s tein ovratnikom ie zelo okusna po- poldanska toaleta. Striženo jagnje ie zelo praktična kožuhovma, doči-m se nosi hermelin samo popoldne !t! zve-čer. Poleg striženega iagnjeta se pojav-Ija zelo mnogo kozjih kož, ki se lepo prilegajo vsem fantazijam. Taki kožuh i se lahko nosijo ob vsaki priliki. ražen zvečer. ko so absohrtno nedo-pustmi. Prednost pomfadnega kožnta, kakor sploh vseh kožuhov, je ta, da ga lahko nosimo čez vsako obleko, kar ne velja za volnene plašče, ki se ne nosijo čez velike popoldanske obleke iz moare ali satena. Toda pomladnih kožuhov bo tuđi na pariških ulicah zelo malo Na raz-polago je namreč mnoco krasni mo-delov pomladnih plašicv. ki zashtfijo vso pozornost. Vsi so zelo mohki, mnogi so iz an^leSkefa blaga, podob-nega blagu, iz ka tereta se delajo an-gle$ke moške obleke. V tetn pdmem mora biti tuđi kroj i>Ia§ča nekoliko rnojki — gladek redingot z orkim i>a-sam zadat. Pomladili plašči, ki se nosijo začetkom pomladi, imajo velike kežuhovinaste ovratnike iz Irsice, risa ali zajca. Pozneje, ko postane tople-je, jih nadomestiTno z ožjimi ovrttniki iz srlađke kožtihovine. Ne ženite se prezgodaj! Gilbert Frankau piše: Še nedavno ie bila med moškimi SDlošno raz^ir-iena navada, da so se do 20. leta pošteno navfiH vseh življenjskih slad-kosti, da so b:li s 30. letom nesrečno zaljubljeni, da so se kmalu potem z vsemi potrehnrmi ceremoniiami oženili, s 45. letom pa segli po nočni čepići, Korčičnih ob-kladVih in mirnem de-lu 45 let je pomen:!o začetek starosti Treba se te bilo varovati. hoditi zgo-daj spat. :zo«ribati se vlasre in vsakega srt>orta. Če smem veriefci svojim dobrim prijateljem, doseže rnoški s 45 letom nevamo starost, ko ga lahko doleti naiMealnefša. Da tuđi najnesreč-nerša Injbe^en. A to vsai no rnoiem mneniu ni noben znak nližaioče se starosti ali nekake drusre mladost1" Moderni moslci doseže s 45. letom vi-šek svojega duševneea :n fizične«:a razvoja, on ie na visku moških moči ki v modernih razmernh v prihodn»ih desetih letih. pa rudi ^oz.neje še ne opešajo. Po mofem mnenju je za po-vprečnega moškega 45. I eto- naipr;-mernejše za ženitev. S'cer je pa vedno težko p'sati iskreno o zakonskem življenju. Mislim pa, da se ne motim. če trđ?m. da tud: večina id«al!stov priznava. da se po-iavi po 10 letih zakonskega življenja nekaka utrujenost in ra7očaranje. Lfu-^erni ie konec in potrebne so nairaz-fičnejše vez;. deca, skupni interesi, fi-::ančna \^>ra5anja in navada kot naj-močnejšii faktor, da se zakon ne razdere. Deset let je meja. ki obdaja za-konsko življenje. In že iz tega razlo- ot-tu in zabavi. 2aI se ženi večina mo-ških mnogo prej, a oni, ki tega ne store, postanejo stari samci in največ-ii nasprotniki zakonskega jarma. Zelo kočljrvo je vpraSanie, kaj početi s temi kroničnimi starim: samci, osobito Če pomislimo, da je na angleSkih oto-kih približno 2 milijona žensk več nezo inoških. Jaz bi predlagal, da bi se brezob-z.irno izterjaval davek na stare samce, k: nai bi se stopnjeva! recimo od dveh šterlingrov letno do 30. leia starosti do ene tretiine ČTstih dohodkov, kr\ doseže moSki 45 leto. Drugi ukrep bi bil nekak platonični zakon za pre-izkušnjo, kakor ga predlaga moj prijatelj Julhis Haldcman iz Cansas C4ty. Dokler bi bil mo§k: oženjen za preiz-k"u5njo, bi ne plačeval nobeneua dav-ka, če bi se pa pozneje ne oženil, bi moral plaćati davek tuđi za nazaj. To bi bila ne le prava socijalna reforma. marveč bi v nasprotju z druzrmi pri-nasala državi tuđi znatno korist. Ker smo že pri problemu zakonske-ira življenja, nai se dotaknem Še nazadovanja porodov. Treba bi bilo po-skft>eti, da bi imeli roditelji z otroci orednost pree fnarsikaj. da se Lihko y polni meri zaveda in veseli pomladi V prvi vrst potrebuje dete plašček. OtroSki pla^čki so iz mehkega swe«a aarleSkega baza z velikimi sivim: koščenhni gum«W. Zadaj je dekorativni šrv, ob straneh pa žepL v katere gredo male sive rokavice in robček s sM-kanhni podobicami na robu. Moda pr> poroča tuđi pla$čke svetle bcige bar-ve iz metke vome, spodaj nekolrko razSiriene. K takemu plaičku spada pisana Škotska o-blekca. kl se zapetlja do vratu, ali oblekca iz imprime krer>-deiina, K sivemu plaičku se nos: siva, svetio in temnomodra ali rdeSa oblekca. Za dečke priporoča moda sive, rjave ali modre sukntiice z zla rimi ko-ščenimi currtbi. Deca rabi tud! dežne plaičke iz impregnirane kockaste ali , enobarvne svile. Za dekli^ke pcmlad- I ______________^ ne plalčke je zelo praktičtn dvv^tta svetlomodre, zelene, srv© ali te-moo-modre barve. Kroj je pol»r>ortni z topi in pašom. Klobučki so Iz istegt Wi-ga. kakor plaSček. Večinomi pa no«l-jo deklice spomlad blesteče ant:leškt slamnićke z navrsror zavihinimi kn-jevcL jjg^i *^y Z VIMaom očistite Vaše štedilnike in pa pečit Zgodba o lopatici in vodovodni cevi Pdt^čiio g. občinakemu odborniku prol dr. Valentinu Rožicu Bila ]• boda dma, da i« drevje poValo itd. V piaarni mettnega svetnika je bilo oe-mo«io mnlo. Zjatraj naloieoa pe£ se mu j« otiladlU, vsaka nova stranka je »pu$čala ▼ pistrso nov val stmpenega mrmia, a ilu-ge, ki bi knrit g tvetnik ni imeL Tedaj je ftiaila ▼ rimiko suknjo uvijajočemu avetnl-kn, ki Je tiRal ivoje noge ▼ frečo, rešilna miiel t glavo: >Sam »i bom kurillc V sabo|Q tik peči je bil premog, toda ui-kjer ni bilo lopatice, da bi premog metal na tleto ferjavieo. G. svetnik je torej \e\*-fooiral mestnemu ekonoma tu. >Proaim \*o-lljite ni takoj lopatico za premog, da ti lahko korim no! Si cer zmnntmU Ix meatnega ekonomata pa je taful leden odgovor: »Napi&it« taradi lopate urad-no porobilo — potem »e vam event. uatre- Zmhidi] te je g. mestnj ivetnik, veadar je vzel polo papirja ia oapi#al: >V »obi fet- 25 ni lopatice za premog Ker mi brez nje ni mogoče kuriti, prosim, da si mi pog-Ije lopatica nemudoma Meetnemu ekonomu s prošno, da uraduje nujno.< Ta akt je poalal v mestni vloini zapisnik, kjer do nanj pritisni 11 ItampUjo s &t. 30.133. Vložui sapisnikar je poelal akt registrator-ju, ki je akt vpieal vno%i5 v regietraturno evidentno knjigo in ga nato ie tretjič za-beleiil v dostavilo knjigo mestnega ekooo mata^iasledoje jutro je mestni sluga odnese! dosta vdo knjjgo z aktom ekonoma tu v roke ekonomaiskega vloznega ta pisni kar ja Ta je akt asova protokoli ral in štampiliral. ga opremi] i novo dtevilko 6.555 ter ga, ko je vpiaa] ie vse ostale dospele dopire. konČ-no položi I svojemu šefu na mizo. G. Sef pa je bil slabe volje. Nadlegovale eo ga stranke, napisati je moral več aktov in opraviti ćelo izveo u rada nekaj kora i si ,0-oalnib ogledov. Akt je torej oblež«!. Nasled-cji dan pa je g. let oapisal na akt g. svetni-ka: >G. oficijantu Blažih u. da ugotovi in \h ni bilo, ker ima kurjač sa vse peči eno samo lopatico. Predmetna nova lopatica bi veljaia okoli 10 Din.< Sef mestnega ekooomata je nekaj dni nato napita] na spis: »Mestnemu knjigovodstvu a proanjo, da naznani, ie-li kredit v tnesku Din 10. na rarpolagoc Akt je dobil ekonomataki vloini zapišni-kar, da zabeleii, kam odide «pis. Nato je ekonomatski sloga odn°sel spis mestnemu ekspeditu, kjer so ga vpisali drugi dan v do •tavno knjigo in tretji dan ^a je slugi do-atarfl 8 drugimi spiai mestnemu knjlfovod sivu. Tam je »preje! spis vlofni tapisnikai mestnega knjigovodstva, ^a rabelefil in n ročil ravnatelju ra#stnega knjigovodstva. Pod kupom enakih ffpisov je obleia spis g svetnika nekaj dni m kooftno dompm v roko aradniku specijalne^a aaklada. Na posled je ta uradnik napisal ua akt: »Kredi ta nabavo lopatice v tnesku Dio 10.« ji razpolotljiv.c To pcročilo je podpisal rarna telj knjigovodstva in ga je potom poslal jo tom svojeg vlotn*ga raptsnika topet naaa meetnemu ekapedltti. Mestni ekspedit je apis rabeleail ia gi poslal tretji dan potom doatavne knjig< mestnemu ekonoma tu. Napotled je up4aa Sef mestnega ekonoraata na akt: >Fia*!< U ga poslal ponovno mestnemu ofirljanhi Bla žifu. PLaŽič pa je na akt potabil, ker »e mu ii zameial med druge spise. Spotetka oaaled njega tedna je akt naAel ter napi sa 1 nakaa nico za lopatico, ki se nabavi pri tvrdk Božja & Smerkolj Nakaznieo je naslednjefi dne prejel nradni »loga, ki pa ni atofni oditi v trgovino ter je prineael lopatico !•]< naslednjega dne. IzroČil je lopatiro oflcijao tu Lisjaku, da jo je xabolr±il v inventura gezaam mestneg« ekooozuata pod ki. g. moat nega svetnika Liajak jo je nato txro*il slog Sfiligoju i naročikun, dM napifte vro^ilni lia ter vse skupaj odnese g. svetniku G gvetnil je podpisal vro£i»ni list, da je spretel lopa tico. Od dneva, ko je g. sretnik oapisal tvf>j< poroČilo a proinjo za novo lopatico, r* s< minili medtem trije tednL Na#topila j« po mlad, solnee je gorko poaijalo in g. svetnikt ni bilo treba nic več kuriti... Mestnemu nadkomlsarju, ki prebiva ' mestni hiii, je poČila vodovodna cev. Vodi je odtekala v deb«lem crku W popi a vi jal i hodnik in tekla po ttopoioab v klet. G. sad komisar je tekel Da mestni magistrat ter te lefoniral mestnemu ekonoma ta: >Pro«im po »tjite mi nemudoma in pri tej priči rodo vodnega monter^, ds popravi vodovodn< cev, ker «e dela mestni hiii in m*stne>mti v» dovodu velika Skoda!c — Toda dobi! je t*i ^ovor: >Vi kot stranka niste u rad nj oaebi ia tato ne more te poročatj taJdh stvari Smatrati vas moramo le sa stranko Ako ta btevate česa od naiega urada, morate napi sati pnmerno prota jo ter jo kolkovati s kel kom 5 Din Za oaj je urain« o»eba le hil-mk, kj naj nam phde Ucodo ura ino javit u mu ni treba tato plateti oobenefra kolka.« G. oadkomisar je urno oblekel suknjo tekel dom©? k hiiniku ter ga prosil, naj gr« uradno nemodoma javit mestoemu ekoao> matu, da je počil« vodovodns ce\ Hiiaii pa ja moral tzpred hiAe kidati sneg m tate ni mogel takoj ustreči g nalkomisarju. Kc je bil s kidanjem aoega gotov in jt> pritekel v urad, pa je nunila ie 14. ura io meatnJ ekonomat j« bil ie raklanjen. Tako je hianll priiel na ekonomat naalednjega dne fte dru gič. Tam so napravili akt io ga odpoalali ravnateljstvu meatoAga vodovoda » proanje da na Ikti m^ata ugrHovi po izvedenni nastalo ikodo. Irv«xl«n€»e je n««lednjega do« ustao poroci 1 ravnateljstvu meatoega vodovoda, da je e#v reaniČuo počila in da vodi resniČno teče i malim slipom \to hodniku ie stopoicah v klet, kjer te je uabralo i« clr lezero Ravnateljstvo meatueea vodovoda j« napi««Jo akt io ga naalednjega dne poslalo mestnemu ekonomatu « prolnjo ea] »e na-piše oakaznica u potrebno popravilo vodovoda. Ko je kon fino dospela oskatnica, jf odicl organ mestnega vodovoda v nsdkocni* tarjrvo hiio. Orgao pa :« prts«! prepomo, kajti a. amđ-komisar je bil medtem te davno obupaJ nsd sv Birokrafijem ter je da! vodovedno rev na svoje etrotke popraviti po saaebnem vod-oecn instaiatrrju. Iu-eino pnpominjtm, da takole ^aatijo sv. Birokracija v meslu Rofni dol, nikileor pt ne morda v — Ljubljanu A. P. Ćehov. Informacije Bilo je poldne. Vcleposestnik Vol-dircv. visok, krepak mož ostrižene jrlave in i^buljenrh oči, je slekel suknjo, si obrfsal s svflenmi robcem čelo in stoipil r>laho v pbarno. Tam so Škripala peresa. — Kje bi moirel doWti informaci-K)? -, je vpra^a! shiffo, kj je prinese! *z Dis^rne oo-dslavek s čajni-mi škode-V,cam\ -— Tu nekie moram rovr>ra§ati In dohitj ri^epis važne IfsiJne. , — Tamle pri oknu sedi gospod. ki se ukvarja s tak>hni rečmi, — ie dejal škura in pokazal s podstavkom na radnje okno. Voldirev se je odkaSHaJ in stopil k okmi. Tam za zele>no nT»zo pofno ma-drfcv e sedel mlad mož s Štlrimi ko-dri na glavi, z doteim, brada vi častim nosom, v ofirul'^nern suknjicu. Tičal je z nosom v aktih in pisal. Po desni strani nosu se mu ie izprehajala muha in Često je iztegni japodnjo usrrrlco, da je pihnU na nos. — Ali bi mogel tii... pri vas ... dobiti informac jo o moji zadevi? — ZA je nagovoril Vokiirev, — Jaz sem Voldirev.-. in potrebova? bi 5e prep'5 listine, sestavllcne 2. marca. UradnUc je potnoči] pero v črntini- co in 150'iiledai. če se sa ni morda pri-jela nesna^a. Videč, da je pero čisto, ie začel poČasi čečkati po papirju. Ust-nioo je ^te^nil. toda nihati mu ni bilo ve^ treba, kaiti mulri se je bila preselila na njegovo uho. — Ali bi motfel dobiti pri vas informacijo? — Te rx>novi! Voldirev. — Sem Voldirev. velenosesrnik. — Tvan Aleksejič! — ie zakričal uradnik v zrak, kakor đa VoM^Teva •so-leh ni ooazil. — Povei trsrovcu Ja-lfku, kadar priđe, naj da propis svojega dovoTjenja potrditi na poKciji. Saj sem nru Že stokrat poveda!, da druga-^e ne grre. — Jaz bi rad dobil informacijo o inoji tofbi zoDer đeđiče krtecr'nje Qu-gulinove — je zamrmra] Voldirev. — Proces je z-nan. Lepo vas prosim, uredite mojo zadevo. Ne da bi se ozrl na VoJdireva, je uradniik ujel mirfio na ustih, oirnat nrbeli in ga položll pred uradnika na odprto knrzo. UradnfV je namršil čelo, poteg-n!I je k sebi knj"$ro in jo skrbno zaprl. — Samo kratko informacijo... Rad bi vedri, kako roorejo dediči knezinje Guigulinove... AH vas smem za hip nadtegovati? Toda uradnik, ves zatopijen v svoje misli, je vstal in §el po neka? v omaro. Spotoma si ie praskal komolec. Kmalu se je vmil k svoji m«i in se znova zajrledal v knihio: na nji !e le-za! drag^ robelj. — Samo za hsp bt vas na dl ero val. Potrebujein informacijo, samo... Uradtiik ni siSal. Začel >e nekaj Dre«pisovati. VoMirev se je obwpa.no obzira! po pisarni. kjer so na vso moč šTcrTpafa peresa. — Pišejo! — je pomisK! m \'wfihnil. — Pišejo. \Tag jih vretn!! Od5el je od miže in se ustavil sredi so*>e. Sloca. W Je rnova prinesel čaj. ie nedvomno opazil njegov krsli obraz. Zato ie stopi! k njemu in ga tiho vprašal: — No, ste kaj zvedeli? — Zvedel sem. toda govoriti no-Čejo z menoj. — Dajte mu tri rnWje. — Dva sem mu fe dal. — Dajte mu ie tri VoltHrev se je vrnfl lc mizi in po* lofil na odprto knjigo ban-kovec za tri pnWj©. Urađnrk je rm>va potegnil knjl-iro k sebi in začel lfstatl w> nji. In na-enkrit se ie na viđez nehote ozrl na VoMheva. Nos na ie rudel Ia obraz se mu je razte^n:! v zadovoljen smeta-Uaj. — Ah, kaj bi radi? — je vpraSal. — Potreboval bi informaciio o mo-I: to*H ... Sem VoJdirev, veleposest-n?k. — Zelo me veseli! O procesu z Gugulinovo? Z veseljem vam postre-žetn. Torej kaj izvodite zapovedati. Voldirev rmi te noiasnil svojo željo. Uradnik je mahoma oilvel kakor da ima za petami vihar. Dajal re informacijo, naročil ie. nai takoj napra-viio preois. ponudit je stra-nk: stol — vse Je šio kakor po maslu. Začel je kramrjat! ćelo o vremenu in vpraSal ie VokJireva. kako kaže letina. In ko ie Voldirev odfcaial. ea je spremil po stopnicah. smehlial se mu ie in videti ie bilo, da je vsak hip pripravljen pasti pred njim na kolena. Vokfrev se ni počutil n*č kat dobro in sledeč ne-kemu notranjemu glasu ie potegnil iz žepa Se en rube li in sa dal uradiriku. Uradnik ie rabelj hitro spravil, klanjal se je in smehljal venomer. — Eh. Ijudje! — je pomislil vcleposestnik. Stopil ie na uloo. obstal je in si obrisal Čelo z robcem. ______ Knovfte! Čitajte' ,Princesko ZvezdanoV Strm 6. tSCOVENSK! NAROD« dne 16. marca 1929. «tr» 63 Kako nastane jo pada joce zvezde Nekaj o meteor^h in njihovom izvoru — IK« ogromna metc-oija, ki sta, izkiTfflfo globoka srela in unicila daleč naokrog i r»o vegetacijo - Meteorji in meteoritu ki jili naziva Dreprosto ljudstvo padajoče rvezde, so znani že iz najstarejših časov. Omenja jih že Homer v lUiađi in mitolofci&e vseh narodov pričajo. da so bili znani že v pradavnih časrh. O izvoru meteo-ritov so prevladovala najrazliinejša na-ziranja in možnost padca meteoritov je zavračala ćelo oficijelna znanost Tako je znan primer, da je franeoska Akademija, ki so fi poslali I. 1790. meteorit iz neke gaskotiske vaši s protokolom, na katerem je bilo podipisanih 300 očivid-eev, izjavila, da je ta pojav izklj-učen in da so si za Gaskonci v svoji bahavosti izmislii;. Sele začetkom 19. stoletja se je izrazil fizik Chladni jasno o izvoru me-teorrtov in je v splosnih pntezah obraz]loži] ves pojav padanja zvezd. Kako se pojavi meteor V svetovju kroži nebroj telesc razne vel&osti, ki pa dosežemo često težo mnogih ton. Dokler so v brezračnera prostoru, drve s hitrostjo 20 do 80 km v sekundi v neskončno prostranstvo, so hladna in se torei ne vidijo. Njihova to-f>lota se ne razlikuje mnogo od abso-lutne točke mraza, ki je 273 stopinj pod ničlo. Ce pa pridejo v najvišje plasti atmosfere, kakih 100 do 200 km nad našo zemljo, se nj'hova hitrost zmanjša, ker nalete na zračni odjpor. Tako se izpre-minja njihova ogromna pre^iikalna energija v toploto. Meteor se na površju segreje, dokler ne zažari in izhlapi. Za seboj zapusti blestečo sled v ofoHki ža-rečih isker. Ta nebesni pojav se odigra tako naglo, da se večii meteoriti v notraniosti le malo segrejejo in da torej obrani jo le nizko prvotno temperaturo. Če se meteorit na svoji poti ne-enakomerno suce fn Če je zračni pri-tisk velik, se lahko razleti na manjše kose, ki padejo na zemljo. Tako so našli 1. 1857 v Indiji kose meteorita, kl so bili popolnoma hladni. To je pojav, ki se zdr na prvi pogled dokai neverjeten. Manjšj meteorji ne padejo na zemljo, marveč i'zhlaipe odnosno zgore. Tako se zgodi, da se većina meteoritov vname v visini 120 km in ugasne že v visini 80 km nad zemljo. Meteorite, ki padejo na zemljo, lahko kenfčno analiziramo. Delimo jih v dve kategoriji: v kamenite meteorite ,v katerrh ie znaten od-stotek kremena, in v železne meteorite, v katerih je vedno primešan nikel. Meteorji so ostanki kometov Zvezdoslovci so s stalnim opazova-njem meteo rjev naj?!1! na nebu številne. drag od drugega neodvisne roje meteor-iev. Tak roj meteoritov kroži okrog solnea po epileotični poti, kl v eni točki preseka pot naše zemlje. Prvotno je bi] ta roi neznaten. sčasoma ie pa priteg-nil naše mnogo nebesnih telesc in se je znatno povečal. Kadar preseka zemlja •pot tega roja, kar se zgodi vsako teto enkrat, nastane močno padanje mete-orjev. ki prihajajo doztfevno iz ene točke nebosklona, iz takozvanega radianta roja. Zvezđosiovct so kmalu spoznali da slede mnogi roji potom znanih peri-jod'Čnih kometov. in tako je nastala naravna domneva. da so meteori! ostanki kometa, raztrseni po njegovi ooti. Ta domneva je bila sijaj potrjena. ko je izginil Blelov komet, odkrtt 1. 1827, ki napravi pot okrog solnea v 6 lefh. Leta 1846 se je razdelil ta komet v dva dela. ki so ju zvezdoslovci videli še leta 1852. Po tem ie pa komet defi-nitrvno izginil. Toda 27 novembra leta 1872 je nastalo gosto padanje zvezd in zvezdoslovci so dognali, da izvira ta pojav od roja meteoriev, ki so krožili po poti Bielovega kometa. Tako lahko leto za ietom občudtijemo roj Andro-medid, nazvanih po svojem radiantu v sozvezdju Andromede, ki nišo nič drugega, nego ostanki Bielovega kometa. Drugi znani roj meteorjev je roj LeonM. Poz-nam cek) njegovo starost. V solčnt fistern je prodri okrog 126 po Krist., in sicer blizu kraja, kjer je bi! takrat planet Uran. Uranova privlačnost ga je vrgla iz ravne poti in pridružil se je trajno solrrcnemu sistemu. Ogromni meteorji Najzanimivejše poglavje pa tvori padanje velikih meteorjev na zemljo Med te spada Orni kamen v Kaabi v Mekki, ki je največia svetinja vseli mohame-dancev. Ta kamen ni nič drtrgega. nego meteorit, ki je padel na zemrjo v pradavnih časov. Znani so tuđi pr^tneri. ko so padf na zemljo večji meteorji, ki so naipravili znatno škodo in zahteva'li tuđi človeške žrtve. Bolj redici so primeri, da pade na zemljo ogrornen meteor. Zgodovina pozna meteorje. ki so tehta-li vec mirjonov ton. Eden teh je meteorit, ki je padel v pra davnih Časih v Ari-■/jon'u dru'gi pa v Sfbiriji pred 20 leti. Tega so sele nedavno našli. Arizonski meteor Arizonskega meteorita ne poznamo. ker se je zaril zelo globoko v zerrrijo. Pač pa se dobro poznajo sledovi. ki jih je zapusti! na površini zemlje. Meteorit ie padel s tako silo, da je nastalo žrek>, ki meri v premeru 1300 m. Zrelo je gto-lioko 200 m in obdano s 50 m visoko steno. Učenjaki so izračunali, da se je premaknilo pri padcu ogrommega meteorita do 200 rrrittjonov ton kamenja in prsti. To je približno četrtina materijala, ki so ga izkopaii iti prepcljali pri gradnji Panamskega preliva. Po steoah se aa toditl 6* ie i»tdd meteori! znatno po- ševno od severa. Tuđi starost so £ii-bližno ugotsovftl Ob zrelu rasto drevesa, po katerih se da sođiti. da je padel meteorit najm&nj pred 700 leti. V legendah tndijanskega plemena Hopi, živečega v okotici kraja, kjer je padel ogromni meteorit se ie obranila do današnjih dni pravljica, da so stopili v pradavnih časih trije njihovi bogovi na zemljo in da se je eden na tem mestu naselil. Praktični Arneričani so pa začeli zrelo raz-iskovati, kajti v meteoritu je ogromna množina železa. Leta 1920. so začeli po-skusno vrtanje na južni steni zrela. 100 metrov globoko se je stro>j pokvaril im morali so izkopati stranski rov. da so stroj dvigni'li. V globini 400 metrov je naletd stroj na debelo plast rje, tzvira-joče od meteoričnega železa. V rk>b;tii 430 m je stroj že naletel na 50 odstot-kov čistega meteoričnega železa. Ko so vrtali še dalje, so naleteli na zelo trdo tvarino in vrtanje so morati jstaviti. Sibirski meteor Sibirski meteorit je padel 30. i unija 1908 okrog 7. zjutraj ob reki Jenisej med nu^elbinama Strelka in Banova/a, oddaijeni 200 km druga od druge. To ozerrrije pokriva sibirski pragozđ, v katerem so redko naseljeni napoj div» Tunguzi. Vendar so pa meteorit z mnogih krajev opazovali in v 1400 km od-daljenem Irkutsku je potresomer beležil potres. Leta 1821. je poslala rusKa Akademija znanosti v Sibirijo prvo ekspedicijo, ki pa ni mogta prodreti skozi prostrane pragozdove. Sele ekspedicija, ki ie odšla L 1927. po sledovih prve. ie imela več sreče. VeHk kompleks zemlje akrog kraja, kjer je padel meteorit, po-krivajo jame ki sporninjajo na zrela na luni. Kraj sam tvori naravno kotlino, ki jo obdajajo hribčki. Pred katastrofo se je razprostiral tu pragozd. Zdaj so pa ogromna drevesa 20 km naokrog tako polomljena in zverižena, da so vrhovi vseh obrnjenj od sredine katastrofe in kažejo sledove požara. Tuđi ves teren je znatno spremenoen odnosno premak-njen. Meteorit sam se ne vidi. ker je za-rit globok v zemljo. Mnogi prebivalci pragozda so izjavili, da so nenadoma opazili ogromno padajoče ognjeno tek) in da je v naslednjem hipu pritisnil na zemljo moćan val žgočega zraka. Ćelo 700 km od kraja katastrofe je bil zračni val tako močan, da je vlakovodja usta-vH vlak. ker se je bal potresa. Meteorit je u-niči! tuđi veliko čredo sevemih jele-nov. K sreči je padel na malo obljude-nem kraju. Ta meteorit. ki izvira iz roja Pons-VVineckejevega kometa, tehta okrog pol miiijona ton. Ako bi padel blizu Ljubljane, bi uničil domalega vso ljubljansko oblast in posledice bi čutil velik dcl jugozapadne Evrope. Zbirka bolh Londonski prirodop'sni muzej dobi v kratkem dragoceno zbirko, edino te vrste na svetu. Muzeju te zapustil član znane nšlijonarske rodibine sir Ch. Rotschild v oporoki veliko zbirko bolh. Po pokliou ie bil Rotschild šef velikega bančnega zavoda, toda zanimalo ga je bolj naravoslov;.e. katere-mu je posvečal ves svoi prosti čas in žrtvoval mnogo denarja. Najfcolj se je zanima} za bolhe Lajik bi ute-gnil misliti, da je bi] Rotschi'd prismuknjen. toda strokovnjaki njegovo de!o zelo cenijo in so mu hvaležni. da ie zapusti! znanosti toliko dragocenega materijala, kolkor ga nimaio v^i prirodopisni m»uzej! na svetu skupaj. Zbirka bolh je zdaj sh ranjen a v Rotschildovem gradu Tringu in bo v kratkem prope'jana v londonski muzej. V nji i-e nad 600 specijalitet in nad 3000 raznih vrst bolh. Mnogi strokov-nkki so stalno zaposleni z mikrosko-piranjem, fotografiranjem, opisovanjem m s katalogiranjem Rotschildovih bolb. Tej redki zbirki je posvetil Rotschild vse svoje življenje. Financiral je ćelo vrsto ekspedicii v vse dele sveta. Zbi-ranje nekaterih redkih vrst bofc ie bilo združeno ćelo s smrtno nevarnostjo. Zlasti težko in nevarno je bilo zbirat; nekatere živalske bolhe. Tragična smrt avtomobilskega dtrkača Te dni smo poročali o novean hi-trostnem rekordu slovitega avtomobi-lista majorja Segrava v Daytonu Be-ach v ameriški državi Florida. Prese-netljiv uspeh slavnega avtomobilskega drkača je pa imel žal tragičen epilog. Ameriški dirkač Le Bible je hotel pobiti Segravov rekord, pa je plačal svoje junaštvo s smrtjo. Tuđi on je dirka] v Davton Beachu. Ko je dosegel hitrost 325 km na uro (Segrave je vozil 370 km na uro), je izgubil oblast nad avtomobilom in se je prevmil čez nasip dirkalne proge. Avto se je večkrat prekopicnil in se končno razbil. Bible je pa obležal na mestu mrtev. Pri smrtni nesreči se je ubil tuđi fotograf filmske družbe Pathe, ki ga je prijel in potegnil za seboj Bibiov avto-mobil BiHe je skušal pobiti Segravov rekord s 36-cilindrskim avtomoblom Triplex. Na severnem kraju dirkalne proge, zgrajene na morski obali, je prišel Bible preblizu k vodi. Kc je hotel avto obrniti na notranjo stran dirkalne prose, je izgubil oblast nad vola- nom in s strahovito silo se je zaletel v nasp. Zanimivo je. da Bible, ki je bil strojnik v javni garaži, sploh nj ime! izkušenj v avtomcubilskih dirkah. Araenška avtomobilska zveza ma je dovolila dirkati sele po mnogih skuš-njah, ki jih je dobro prestal Segrave je po tej nesreči izjavil, da ne bo skušal pobiti lastnega rekorda, ki znaša zdaj 231 milj. Originalni boj proti podgaiam Kakor nrnogitn mestoni v Cvro^u tako delajo tuđi \"setn vočl'tn rmskim mestom hvtde preglavice podgane, k! se neverjetno hitro nmože. Zato ni čuda, da si mestne uprave na vse načine prizadevajo zatreti in iztrebiti te nadležne goste. Zadnje čaše so začeli v Rusiji iztrebliati podeane na zelo or-gnalen načni. Komisarijat narod-dne«a zdTavja preiskuSa ^a sredstva in tuđi za to originalno sredstvo se je začel zanhnari. Gre za rejo neke posebne vrste podgan. ki bodo fizično mnogo močneise od dm-gih ia, kar :e glavTK), naučene bodo preživljati se samo z mesom manjših podgan. Da do-sežeoo ta cilj. so nalovili nekaj posebno vel:kih podgan. ki so Jih pustili v kletkah dolgo gladovati, na kar so jih iapustili med manjše podgane. Lakota je moćan instinkt in zato ni čuda, da so planile gladne podgane na manjse podgane, ki so jih spustili v k'etke in iih Dožrle. S križanjem so odgojil; zc!o velike in močne podgane, ki so v tretjem kolenu odklanjale vsako druzo hrano, ražen živih man.ršib podgan Nekaj pa-rov teh podgan so poslali v razne urade, skladiSča, trg«o\Hne in druga pod-jetia. Cez dva meseca v dotičnih pod-jetjih ni bilo nobene podgane več Zanimivo je, da so se začelc vejike podgane med seboj klati in pozirati, črm iim je zmanjkalo manjših podgan. Z ledolomilci na sevemi tečaj V Berlinu sta predavala v torek prof Samojlović in letalec Cuhnovski o pomožni ekspediciji ruskega ledolo-milca »Krasina*, ki je rešil većino ude-ležencev Nobilove ekspedicije Samoj-lovič je med drugim izjavil. da so iz-kuinje pokazale, da bodo igrah ledolomilci ph bodočih ekspedicijah na se-veroi tečaj zelo važno vlogo. Potrebni bodo pa mnogo močnejši ledolomilci, nego je Krasm. Cuhnovski soglaša v tem naziranju in pravi, da je med leta-njetn nad polarnimi kraji opazil v ledenih gorah velike razpoke, skozi kate re bi po ajegovem mnenju ledolomilci lahko prodrli v neposredno blizino severnega tečaja. Oba Rusa upata. da bo mogoče v doglednem času s pomočjo raznih dr-žav organizirati in poslati na sevemi tečaj ekspedicijo z ledolomilci. Besedo imajo naši čitatelji Nova črkarska pravda ali nekoliko odgovora gospodu PSd. ki se je v 33. števiBki »Slovenskega Naro-da< prav po pasje zacnal v Ćlanek g. proi. Sovrćta (ne Sovreta, kot ga pi^e g. Pika) v »Slovenskem Narodu«, ki je Ušel tearro temu odreka slamnati gospod »zastopnik slovenske intehgence* pravico, da v svoji strokj edini odloća. — Ce bi se n. pr. uso-dila kaka kurja pika odrekat- sodni^om Travico obsodbe v pravnem slučaju, bi "d Kospodic sodniki poslali k soćnemu zdrav-niku (tistemu za živce!) tn ta bi jo gotovo stante pede p<">s!al na Studenec. Upam, da sem s tem upravičil svoj na-stop proti z. Piki. če je to sploh treba za rcimetne?;a 6!ovek3. G. Pika, začniva obračun kar pri naslovu. 2e ta iC namreč pogrešen. Ne CTe tu-kaj za novo črkarsko pravdo ker ćrka I ni sporna, marveč £re za nien pravilni izgovor, torej za glas, G. P. se v imenu slovenske inteligencc zahvaljuje sđu D B za njegov članek v 22 številki *S]ovenskega Naroda« in zahte-va temeljite remedure proti nasilnosti pro-fesorjev. ki r>red njo ne trepeče danes že samo uboga Slovenija, ampak ?e kar vsa Jugoslavi;a G P'ka vam Je zares slovenski inteli-g:ent; to je dokaza I že s tem. da je v svojem kratkem pamfleta uporabi! besedi »in-teligent« in »;nteligencac samo dvanaist-krat Iz ajegovega članka kar dis: »inteli-genca< ki isce v vseh odnoSaiih fineiše oblike, v vedenju, v obleki v stanovanju (kaj ne da ti revež — profesor, vseca tega ne moreš iskati, ker si premalo »inteligen-ten«!) Te dobrine morejo doseč: samo in-teligenti Pikine baze. G. Pika se ponaia s svojo intelizenco in hoče z njo po zakonih estetike in muzike »pofiniti« (na vzhodnem Staierskem in v Slovenski Krarmi pomeni tpofiniti« toliko kot »posmrkati«) na5 slovenski jezik In res se mu je to posJednje precej posrećilo Sicer pa pozivam g- Piko. ki si Je upal v imenu slovenske inteligence ia\-no za z:hvaljevati gdu. D. B., da je načel slovni-čarsko nasilnost profesorjev glede izgovora 1-a. da to svojo iavno »zahvalo« rudi s svojira polnira, resnićnim Imenom podpiše. kar je edino pošteno, ker sa bom drugače smatral iaz in z menoj vsak ooSten človek za podleža in predrzno nezBalico. LJudie namreč, ki si samo izza varnega plota irpajo izliti na poStenejra človeka oziroma colo na ves stan golido smrdljive gnojnice, tuđi nič drugega nišo. G. Pika ima. \o\ ie videti. posebno piko na profesorje. Najbrže so mu kedai profesorji zaman drli pfko njegove neum- nosti z jezika. Potomcem «j. prol. I^evca, oaSega zaslnir nega literarn©pa zpodovinarja, Soloika itđ.„ ki mu g. Pika Se do jrleinjev ne seže, kam li vi5e, bi pa svetovaii, da dado g. Piki pri-IoiDOgt, da pred sodi§^em dokaže »Levfovo avstrijaJcavSSiDo« in si tam ohladi svojo j^-eo, ki }o ima do njega in njegovega praro-piša. G. Pika 1* napravi! svoj članek na zunaj strašno učen Pravi, da naj v slova mi pole-miki govor i jo sama dejstva. pa vam rax^**I) pamfletek na tri poglavja: 1 Politika. 2 Geografska sociolozi jn in 3» Psiholo§ki razvoj. Pod 1. navala stara podtikania L^vcu ob priliki izdaje njegovega pravopisa (Pe-rulkova in drugih), se zaganja zopet v pro-fesoTJe in njihovo kotocialnost ter zabeli ko-oec s malo verjetno krokarsko anekdotieo. 1 Vte gotovo ?isti politični dokazi! — Pod 2. (Geografska sociologija __ *eodar g. Piki pomena teb betted ništa poj*olnoma jasaa) je prvi stavek, da se aavaino iz,bere ct?ntra-len dialekt za knjjževoi jezik, sicer pravi-len, le da ima g. Pika to smolo, da je <*#»n-ter slovenskega jezika postavU na Kolpo. G. Pika najbrž Še nikdar ni irael pre*i *«»boj zemljevida sloven^keca oremlja. Svojo veliko učenost i*> po ka za 1 č- Pika tuđi v trditvi, da smo Slovenci po rasi Kajkavci itd. To, dnsi nekoliko drugače. vemo tuamogla-vosti in doffmatiČni kljub-jvalnosti. Pikini ugovori so samo potrrevanje starih Peruškovih in drugih podtikan], nesla-oosti io neresniJnoeti iz 1. 1899, ko je Levec izdal svoj pravopis Zavrnil jih jp strokovno ie 1 1900.—19fl Znani Glavi?? prof K. ^tre-keli (v >Sloventr. 41—105 in potetn oaj. č« ima splob še kaj poštenja v «ebi. potrka na svoje prsi in ponirno raolfi. Za vse tište pa. ki jim je mar do re*nicf\ bom pa tukaj kolikor mogo?e m kratko pojasni! ves spor s Či?to ?godo\*inskega sta-lišča. Držal se bom pri tem po većini štrek-Ija in RamorSeve historifne slovnice ft!o-venskega jezika. II <]t*l Cenjeni bravi-i nai pi potem >ami naredijo sodba, kdo ima prav Jasno ;e. da se po po! na edinost n© v pravopisu ne v tereki ne da do*^i. ker ]<> jezik živ stvor, ki «e vedno izpreminja ^in si niti v kratkih dobah ne ostaia enak ni pri posameznih osehah ni pri narodu, Še manj pa v slovstvu kjer odloeajo vplivni pi*ate-Iji samosilno z uspehom svojih umotvorov.'* Slovenskemu knUinemu jeziku je temelj dolenjeko narefje XVI stol. (Tnihari*»v^Ta rojstneea kraja in njegove okolice: Turak _ Velike Las^e) Zato mora izreka sloven skopa književnepa jezika (in samo tejja ?** po šolab učimo ali bi se vsaj morali) v spložnem podaiari izr^ko tega nareoja v omenjeneni fasu Takrat pa, ko ee je Trubar ucil sloven^Čine (nekako od 1olO- 1518) \a se je še povsem slovenskem o/emlju I "^ koncu zloga izgovarjal debelo, tnko kot ru fki ali poljeki /. Trubar In po ujem l>alir.a t^n ter nasl^dniki, je v pomanjkanju po*'"*' nepa znaka rabil t (debeli. vHarni I) in ?re^lnji I (na pr v besedi lipa) i^to čr'.i.>. le za debeli t piže popovo II Gla> / (J-»b**li ali trdi) pa j> že v Trubarjevi dobi račel prehajati na koncu zloga in pred sogurarki v frOjia'Liiiivi m (dlI dnjo u--..i • ■ [>nt;*n^ai m Z4jornj*- lo\*-; t3 po*J*'onjt % '<>.* v»r Iv^a] *** imenuje u-tib'ii »» t >h t.«Utju^lm l'> ?tol., turej c«-kMku / ' ikljurkont prr«V-staotizj&a na Slove o«k«-ut j..t •** p- ta ♦ idvoustiini) iz t rarvi) i*- -Loraj jm v»eni slovenskem «>£eml;u Tj izl;i»»ot j»* *+ »an^ lasten skoraj vieoi »lovenikiDi mr*»?ym. Samo v Belj Kraji u i »^ uekaj *a^t i envor* Se itari trdi .' V R^, j pr, '„ . :♦ ■; v^t srednji I Na V7iu>,inew ' », v Prekmurju je konfni \ prei.' % y (rr •> prav tako kot dni(r»<1 na *V>vrn»-kefTi ie 1a se je pri ^rla^olib razvij y, v^mi „ • r i-idožim vokalom vred v _# ah —a ir^l.« ali reka): pri samosialaikib \n pn4»-v uUih na -I pa ee je I i^ ko*ib ihp\ fir»u»f! aopet nazaj v nominativ, torej k6tel, \*b*\ (a «rednjim h Pn cla^oliii («ipl'ž.nikibv pa nikdar ne na«topa analoci?tii I! Do I- 1889 *o irfije izgovor 9 (t) trn I \>e »lovenske slovnice (pri cla^rlu ve tuđi l'ajnko za tju<1>ki izgovor na a ali -•: reka, reka). &ole J Sket je ▼ 6. iHaji JjioeiTf"v#» »lovnice uvedet t^eovor na I LeU 1H61 *+ m namreč zapelo pa fa^opieih raspravljati o nekakinem ibornem (parlami-ntjrn^m) t\o-venskem jezjku. kjer m rH>!*ta\U] pravilo »govori, kakor pišel — hrez izemK-v: V grednje Sole ?o ta izpovor tane^li jm> \"i-i»n profesorji sloren^čm«, ki *o rojeni bc1 1 Mf.i-ro in Dravo in ki ;im je ta uppovor pri sj:-mcstalnikib in pridemnikih na I dialekt»fc-no upraviien Proti temu *o *e hori li \#i, ki jim e bilo ro-ir lepote j-zjka ui ki -u vj deli, da ^loni današnja #lovenV"'na v oi«l\u na ureki dolenjščine 16 >toletj.j itt li *o ■ upo^tevali tuđi izpovor ab^olutne \et'in» *\** trdi I v * ili -kanejn jjovonj i/covarja kot >rednji I. L*-vec pa je v evo|em pravopisu (1£T>y.). »tr. 6 prav posebno gr*jal ta nesloven*ki lzj^v >r, ki ni ne zgodovinski in n** dJaVkti^r sipni-ri?en. Kot smo i!ori pokazali, je ti kmu-ui I m za 1 prer-nopreteklih deležnikih, kot pi» \-*h - ".u ■< •štalnikih in pride-vnikjh n« -I sledei>- li ^ovne skupine: an (orgn), 'an («l«Mab). in (pt'n, valjn) • in (n6sin>; -en '; '»u fa 1c ootjf'a^n k kot ca biramo na pr. v be-edi p»s-c>^sl š»ii> *»u (tr#^»u>, 6u (kou), — ou (bouV — uu *<»*un), — ru s-tru. umru jr jv tu *ain<»2la-tnkl> ]'rnw tako -e iAgo\arjjjo te skupine tuđi v *redi besede pred Fotrla*niki douj:. p^pounoms, pauca, riuca itd.). Vendar se U soerlasni^Ui u ali dvoustnični t ne >me premoćno artikulirati. Prepro*to ljudstvo, v kolikor ni *lo * razvajenjem dalie, pa izurovarja l n^k*> fineso, elejjanco. brez \>akec.i pretiravanji. In tuđi izobraženec, t-e *e ne paci, l'i i/.ui»-varja pravilno, ekoraj nesli^no. Tako smo torej na l;ratl;o opisali /.v"hIo-vinski razvoj trdega I oziroma socla-ni^ke-sza u in obenem podali tuđi krut);o zlmvIovi-qo tejra spora Jasno je torej, da je lA'jovor koftjega in predšHicl^^ni^ke'ja t a kot »radnji I novotaHja. ki je u sloven£ radi približanja Kajkavcem, ki tuđi pri clagolrj elajo. ne gamo pn samo^taln in pridevniku kot vzhodni fttajerci Obenem trdi. da smo Slovenci po rasi kajkavsko plein* in it.* •• »loveneka »rčoa lila Kolpa Toda Slovnici nismo kajkavsko pleme, marveč mbo >^-venci. Hrvati. Srbi in Bolgan v«i 'usr>*U»-vansko, ce že hočete, ali prav z* \ rav ^nii slovansko pleme Pač pa «o Kajkavci po jeziku Slovenci Toda po ^v »!' r^''T'?n* ir>. kulturni pripadnosti e-o oni /j\edtii Hrvati uj jim je za nag Sfoveno"* toliko mar U"t 7.n lanski ?negr Zakn, bi torej mi vauje le/Ii, fe nas ne marajo Zak.ii oa >rhe in prave Hrvate ki šo nam p* izjrovoru (tuđi l-a, ki je preko »o2lasio) mnogo bližu, po^bno Srbi \>i >kupai bomo vendar politično važnejii lektor kot \ki smo skupa] * Kafkacvi Sic*»r pa, zakaj bi se ravno trn Slovenci morali ta ljubo drugim jezikom odro\p<1 jti n-ki t-i^t-\eni ČTti evojega jezika? Slovenci e<* sploh ka» ra ii ^ramuj^roo svojega jezika In če le L.io tua par bea^d tu'e^a jezika že jih bo vpl-tal v ^vnjo ljubo materins^ino In tako je znameniti polbki jexiko«1ov©c J. Baudouiu >> Courtenay ž#» 1. 1873., ko je od nekaterih inteligentov ^ii-Sal 1 izgovarati tako, kot ie pi^an, izr »kel trdo stodbo o Sloveurib *ploh *^ po-.»>oj \ + o elanju. da ;e namreč v»e tn t»< i-iak *er. vilnosti, da * tem Slovenci dokatuejo «amo to, da so "potomci suinjev;, ki s<» >e ni po mocli odraditi robote in hlar«Vvan;a tuj-rem. G. Pika iu i« njegovi i^re« 111 j k i rbvri *»• pklicujejo na tepogla?je, (ki je \ jeziku l:aj relativen po(ein). cpŠ, I izrekati kakor ■ (v) je :nebla?ocltino. rovtarsko. rokovnja5ko< itd.. taka izreka je ipa^i** la.Tnie-, *m»čHi mi,*av!vanje< iabje kvaV.-tnj«* itd. Jaz iz v*.ega grca Čestitam n. Piki in njegovim i n teli centom, da tuii oni \n oh»j« lajajo, po ma*je mijavkajo in yn tabje kva-kajo, kadar izgovara jo n \r tel#» l-e^*de: rokav, posoglav zdrav. '■■••' i■-. jI't.H-iv, gr-čav, gen v\ krav. gla-». io!»r:^. Hiš-iv, 4r-žav; cev, iznev uapev, - "ti r' r1*^* '*pvi živ. ljubazniv, poMreil'iv, dii^iv. črruv. ple«-niv\ ležniv geu, pl Sliv. k<>pri\ , bratov. *■(>-sedov. učiteljev. le*kov. «i^>\. hru*^ itd. itd. ogromno te\ilo be*edi, Ui -*» piiejo z v na koncu in ee iini t^ t iir*Y* i>rav tako kot / na koncu Jeležnikov, -air..*t".'nikoir in pridevnikov nn -I. p.arare< tui: kot dvou^t-oio^ni v (— -ioerb>niški u) Sapi«*nti *at* Glede slovenske prčue h\* K-Af pa 99* ruo par /co«tovin**kih po*it,tk«'»v fjn ^ -lt\. je bilo slo\en?ko narer* ^ r^h Krajini !*•• ialfevanje «1o1<'ntske %■ »«»v«if-neni J^lu Rele Kraiiu** ^ekci *o imfBreR ostanek #tar«»£a ^loven^kf^M preSiv^*'t\ a. Od početka lb -tol [^ *r p»-d T-rrki i-n-b*»žali v Belo Krajino ' -• tf ii n v simbiozi z njim« - , • ' _" r nnbliia! «rb«kohrvji;i\r;!i \n tako pre-Utav-}f\ d.ine* ^>elokr»n ^k(> »arecje in^i.'ij'ct) *\n-ven*»kej;a to Čakav^ke^a govora Čakavski iiovor pa \*(\Tns kot ka kav*Vi t»di el.ini*. Dr Rii'!el! kelarir. Parkete čistite z JELKO" Stev 63 •SCOVENSKT NAROD* dne 16. marca 1929. Strsn 7. SztkoJa Jeod: 42 Suženj in Rimljanka Roman. Nehote setu globoko vzdShml. Sele tedaj me je Frontina opazila. — Kaj pa. počeniaš tu? — je zakri-ČaJa io oči so se ii srdito za iskrile. — Prah briSem. — Pokeri se. Ne bodi sem. kadar imam gosta. Cusprus se je zavzel zame. — Ne zmerjaj ga, saj veš, da ni pri fldravi pameti. Toda Frootioa je btila zek) razka-ta»a. — a! Ne tiphn, da bi mi shižinčad ctođala aa prste, da bi poskidala, kaj In srdito je zateptala z nogo. — Ali nisi sli&U? Poberi se! Ponoči nisem mogel zaspati. Valja] san se po postelji ni Stripa! z zabrm. Ježilo me je, da se ie Frontitia naenkrat orrela za Cuspia Fada. MiseL da postane njegova žena, mi je bila neznos-na, Stiskal sem pesti in ponavlja] veno-n*ert — Lopovi! Nesra-mneži! Končno sean odšel na vrt, da pre-Ženem mračne misfc. Luna je sijala in pred menoj se je pomikaJa moja lastna senca. Priapel sem skoro do Dunava. V stolipa bližnje tixln]ave je trobil tufou-ckvov rog otožno večeraico. Zdelo se mf je, da sKSim žalostinko. Vrnil sem se pred hašo, od koder sem zoova kremi na vrt In kakor da tne vođi neka nepremagtjrva sila, sem kreni! proti nimphaeu. Tu tne je Čakalo veliko presetie-čeoje. Seleirin krr> je bil v btedi mesečini Ttieacast, kakor da Ka o-bseva baMja. Zdelo se je, da je oživel in zrasel. Bilo je, kakor da hoče stopiti z masivnoga r^odstavka. — Oživela je! — sem zašepetal presenećeno. Stopil sem dva koraka naprej. In sele tedaj sem opazil. da nekdo pred ki-fx>m klec' in moli. Bila je ženska. Stm>!l sem bliže rn dasi je bila obr-njena s hrbtocn proti meni, sem jo takoj spozna 1. Bila ye Frontma. Na sebi je imela do srležnjev sega-jočo belo halio. Plaše je imela ogrnjen čez srlavo. kakor kmetice ob deževnem vremerau. V starfti Časih si Ijudje nišo upali motiti a^i žrtvovati bogovom g*>-logtevi. — FroTrtma! — sem vzkliknil ves rz sefce. Obrnila se je. In komaj vidno mi je namfenila. nai stopim k nj!. Prvi rrip nisem vedel. kaj storiti. ?tap: k meni! — je dejala. Toda nien glas mi je bil nekam tuj, kakor da pribaia iz neskoncne datfave, iz svetovja. Zdelo se mi je, da slišim nekoga srovoriti z zatisTijenimi očnr; v soanju. Toda njeno želio sem razume! in moral sem ubosrati. Sem, k meni! In poklekni tud: ti, — je zašepetala. — V molitvi se morava združi tf. Poklekni-1 sem in se pokloni] Vir** bogrrnde hine. Frontina me je o-biela, z robom svojega plašča mi je zakrila glavo in vsa srečna je zašepetala: — Lhitbček moj! In ne da bi opazila, da sem pri nji, ne da bi se zavedala. da me objema, e nadaljevala tiho: — Nebeska pastirica krav, ki blo-diŠ v jasnih nočeh! Noctihicea, ki tola-ž'iš nesrečDO ženo v dolgih prefititih nočeh, ti. ki bediš nad lmdmi in obse-vaŠ stezice, po katerih hodijo zaljtrb-Ijenci, čirvaj me! Ne dovoh", da bi me zadela tako strasna usoda! J Zapihal je hlađen vcter. Frontina se je zavedia. Molitev ji je zamrla Da ustnah. Umaknila je roke in se vzrav-nala. PlaŠč ji je zdrknil z glave. Vstala je in se se enkrat ozrla na kip. Kon^no je opazila rudi mene. Gledala me je srepo, skoro sovražno. Iz nienih oči je odsevalo zaničevanje. — Ti! Kaj pa počenjaš tu? — Toda. saj___sem jecljaL — Poberi se od tod! Ne trpim, da bi laži!: moji sužnji ponoči po vrtu. In obmila se je. Samozavestno in zanimljivo mi je obranila hrbet. Urnih korakov se je napotila v hi-šo, mene je pa pustila stati pred kiponu kakor da me sp4oh ni opazila. Doh?o nisem mogel zbra ti misli. — Ta Frontina je blazna, mesa se ji, — Sem mrmral. ko sem legel k T>o-čitku. Cez dan se sploh nisem upal pokazati v hiši. Bal sem se, da me bo Frontina znova rmerjala. da sem se Watil ponoči po vrtu. Toda k sreči je bila menda že po-zabila na najino sreČanje. Bila je z menoj se dokaj prijazna. Tako seveda ne govore zaljubljene ženske s svoji-mi lju«bčki, marveč l^tibeznive gospe s shižinčadjo. Toda noben i^en pogled ni iadajal, da bi se spominjala, kaj je govorila po noči na vrtu. Ta ženska podnevi ni vedela, kaj se je ponoči srodilo z njo. — Originalna« zelo originalna ženska. — sem mrmral sam pri sebi Tuđi meni se je menda že mesalo. Čudno vedenje te ženske me je spravilo iz ravnotežja. B3 sem zaljubljen v njo in vedel sem. da ntkoli ne bo moja. ražen če bi se mi udala ponoči ob hininem svitu, ko ne ve, kaj se sodi z njo. Ljubila me je samo takrat ko ni bila pri zdravi pameti Čim se je pa zavedJa, me je takoj pahnila od sebe in bil sem j: zopet samo bedast, zaničevan sufenj. Da. samo suženj, nič več. Za sanacijo nogometnega sporta Ljubljana, Ih. marca. Zadnja leta je naš nogometni sport v nckaJd dekadeoci. Nogometne tekme. ki so bile popreje vedno zelo dobro obiskane, so deloma izcubUe na privlačnosti in dotok publike na ifri^ča je bi! vedno manjli. Vzroki «o bili razIičnL Deloma je bila kriva sptoSna gospodarska kriza in stagnacija, deloma tuđi dejstvo, da je ostala forma nj-§ih moštev skoro vedno na isti viSini, v največj? meri pa so bile krive nezdrave rurmere, zastupljeni medsebojni klubski odnoiait fanatična zaslepUenost klubskih pristaiev. ne?adostna rediteljod?»red^eđnik UVP ffo«p. Betetto. ie slednM izreke! razne zanfmfve m aktualne pređtoge. kako prerrečiti am-maTife In nerdrave pojave v noc:ometnem czna svoje članstvo tn svoje pristade in lahko kotikor toliko ipeh-ra na njihovo razsodnont L^ bo ^kuKai v*e te nezdrave pojave zadubiti v kali, na-pram moStvom, ki se NkJo bnri'^i »tirovo, in napram nedi^ctptfrirafH pt»HiVi bo p« t*r-\a?al konselrverce, Vafno je tndi vpralanie so7"i£o*aio. na^protno na I ^e po Ti^fff* ro^^H f.T;r^e«o i> !epo izro mn^tev Končno so na *eM razf>TavijaM tuđi m pred^tolečth pomtađr"i prvensfventti telr-mah. datfe o jmrforskem prren^rveTTerr tek-movanju, ki ?e Ieto5 prviČ izvede itd Va %Ha1i oglasa Vsoka beseda 5© p«u% Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brcx znamke ne ««-«• odgovarjama. — Najmanja oglas IMai *•—• ^^^ KopnjeiDO •lat«, »rebro, platio, trebra« kro- ■e. Prrviaroctno » ooslateol« to posrebreni« Tovarna t* koćea}« drarA> kovin So Stika, Sv. Jer-•e4a ce«ta 8. 24/L Kože divfačine kapvteoi L Rot. trxn»», L^oblU-•a« Mestni tri 0 904. Trgovsko hišo ircfSko. reprezeinaočaio, v srex-fceoi icdustrifcJieni in leto-viSkem mestu sredi trta aa Oarendskem, prodam iz proste roke. Ona ci 300.000 Din Resoi re fleki mi d p«>t< na upravo »SV>v Naroda« pod fttfro >Lei»a tođka kam Strt>l- ifee s«ee> 23>L Gospod drtavrti oradfliđt. s pr«roožet^etB 100.000 Dio potovioc, i$če tnaoja ■ eosfxxl>Ćac ili rdovo bfez otrok v stiromti ok+ewd* tm vscb tMsarniSktti del, ite sluf-ht> Nastou bMcc takoj. Ponuđač •a upravo lista pod »Zaae*ltfilar*ko 6._____________________536 ŠfValni stroj dobro ihranlen. »vodo« oaorodjj PtMMKfbf DOd »SlnM 5TTO}« M 9r«vo trt*. m Sobico oddam taJcoj gospodu deset tnrnnt od Oorcnjslreca fcoJodvom. — Nastov v npranrn. >Sfc>v. Naroda«. 532 Tesan les, tate io đeafce aa vagone tapoj« Danilo Wfcov. Step«T, Bačka. 5!3 Krušno mobo in vse mlevske izdelke vedno sveže dob'te pri A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 NOGAVICE svilene, svil. flor., cvirnate, Davc4jiate, damske. mo§lce in otroške, moško pertlo, ovratnike. 2ar>estnice, dam-sKe reform hlače, rokavice. kravate, moSke tn otro^ke laramnice, žepne robee prporoča tvi ntaklh cenah Osvald DOĐE1C. Uoblittia Pred škoftlo ii. 1S KlaTinil Torama n ulotra Idavii^ev — twwvya

h ioSnTmaaevtoy firflf-ašb tvrd, kajkor tvrdi lastnih a-deiuxv. — Po***** oćddck sa Ooora,va>a. Ucto^vairk io poora-vtfa za Kooservaterid, Gfajbcoo Matioo io dra^e ioiiatvte tz&x**-Qa nK>ia tvrdka Ore tuđi m 6e-2eK>. Točna postrciba m sneme ce»e trx$ n* obrok« Itćtkrrtitc Uaviriev R. Warbaiafct LMmi. EJKaWttčov«i tf> i* U§ i Pozor, hisni posestnOd! Pos«t)aft< s\xiie vrtove iii dvori-£2a z dok>mltidm peskom, ki vtra gz dostavfa sa dom K. VodojV, PoduUk «U- 25, p. LjUbtiana 7. Naroiaia screjema tiid: tvrdka »Jeklot na Star«n triru v L^b- Z nafbolfšim ospehom .-,e aad 33 lei aporabljajo LaaricJD troffbc« za ozdravljenje špota ft toiezni (trjr>er belo kapao)«) V /saJci lekarnd pu&čica Dio 25. S ^o§tc po^lie lekarna Blam. Sobo-Hca. 29-L Soboslikar specijalist v raeJaiiJn barv, pia-sabi-fci itd^ sa«x> dobra in treotn sila, ki reflektora na slute* pose!. naj se obrne psmeoo z navcdbo pia-č€ oa Prvi kartovađn ptsmos^-kar&ki atel*c. D. Mat^cović i sin, Karlovac. 530 D. M. C. znamvanec perj - preiica, Moufaie, krpanec C. M. S. in »Arac. kvađeanec, kroo- sko, sruHver in Lord svilo, razne čipke, zobCke, veze-ni-no> trakove, ffmnbe to zi-oorrfce za d&SČc H9d. biserje, za moške oWoke, za-D^stne, o\-ratnc, ltstfko S-roko in ozko, v^salke pri-Doroča fK) najniz^9i cenah Osvald DOĐE1C UoMImmi Pred Skofljo št 1S \ elika zalosa ta izbtra đOmčmt^ mito- Krano poMslvo Km imam Mkroj Mshbi od ranih etraot. m ajorem vsakemo potebej od»ow>ri>L Ofaraiu se torti sa »Jota«« kl i 'lan i —i a U Um pri-občHa Mfrf— opto djM 3. bmt-ca. — Poacatm ]e r Svvi^hi ddioi med Cettem m Zatctm. v 4^Baf In^p^h^aVp fk^^ato ia^^MH^^^b ^^ ^^.^k^t^^hA POMattf«, oloroc po -"~ Lsflt^ b*: hm ladkar, OMton 3f, paMi 1909 20 1929 Ob priliki 20tetnesa obstoia moje speciialne trgov ne z gramofoni in gramofonskimi ploižami In v to stroko spada'otimi predmeti sem se odlotll ljubiteljem dobre gramofonske 9 asbe. razposia^ WtT 500 Itov^egastih GRAMOFONOV 'VI pristn e^gleJki iztfdck svetom znim*e ..HIS MASTER* VOICE" zadnii mode! 101/0 (gle sliko) s popolnoma novim, na v Sini fenotehnike stoie^im ust'Oiem. Aparat ie oorem en s 15 komadi dvostransklh električno posnetih pioit p emer 25 on. krt«ii«o za snažen e olosi. 1 garnituro flnlh Igei (3 vrste) in album za shramtev plosC. WW Cena aoaratu 1 vtami dodatci samo 3000 Din *^al franko v vsaki kraj. Ptos^e s oo*netki nai^ovejSih šlaqenev. vaKkov koraCnic. slovenskih napevov itd. Vsak aparat je skrbno presieden in oddan z dveietnim jamstvom T« nakupna ugodnost traja samo do konca aorila in so ludi drugi nakupi v mol trgovini med tem (asom de'eini raz iinih ugodnosti. ZanesHivim osebam elaiSam naknp tesa krasneta aparata tndi z odplaOlom na obroke. ..GRAMOFON1' JL Rasberger, Ljubljana, MikloSiceva 34, Palata pMjg zafstfa _________Canttala «a sploino gramofoni io_________ ČAJ „DVA LENGERA" v oc icsaiaik oanfca 9)bwCc raakc araM OUBKIN . KUZNCCOV. Osaov. !M3 v Moakvi L*oo(w se v vsaD trs^ki aoftMBsaaal vaavsB. »StovtMska Usafftaiaaat«, Baaajrad, Fraaajoaaaova 24. — P«b- l->6 Centrala: Th* 4«Utfc Traofef Cocsar. Ltaiia. V »oboto doc lo. t. ao. 00 & ari, v oodeljo, dne 17. t. iu. <>•> 6\, pol 8. hi *> ari rer ▼ tore-k dne 19. t. m. ob 6., pol SL fn 9. Tajnost stare usidilce -' *■ — —_______________________________ KINO SOKOL. SISKA Dil%ia?i I ^s je' ^a se °Prcmite ™ T\bo)o\, Kl Divi I kar Vam nadi bogata izbtra. F. K. KAfSER. PUŠKAR LJUBLJANA. KONGRESNI TCG 9 NOWD ST I za plasče " in kostume _ U ravnokar doilml A & E. Skaberne - L/ubl/ona, M**tnt trg itmv. /A Stran 8. SLOVENSKI NAROD* dne 16. marca 19^9. Mfv ^3 Beli zobje olep&ajo vsak obraz- Cesto že radost uje samo enkratno čiS&snje z prijetno osvežujočo Chlorodoat-paato, da t* doseže lep sijaj slonovice tuđi na straniUše 125 CHn in 150 Din. mcrrtto kot Duh 200 hi 235 Din boliša vrsta 275 Dia — PoSHiatve carme orosto. oroti oovzetiu. od 300 Diti naorcl. ooštnine orosto V^orec zastoni Blacr se tuđi zamema in neusraiajoCe vzamc nazal "^a-ročla samo na Benedikt Sachsel Lobez >t. 2 kod Plzoa. Ce?knstovaška. — Poštne oo^ilike rabiio iz Ce^kolovaSke v Jnsosla- vMo oribTižno 10 dni 4 4 Naiboiiši češki blagovi Zajamčeno ćirtovolnene mo^ke n damske begove n L == zadniih novosti == za pomiadno in (etno sezijo razpošila najbolj renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA SiEGEL - IMHOF. - B0NO Palackeho tf. 12, Ćeškoslovaška Največia izbira. Najn žje tvor ni ine cene. - Majsohdr eiS. ali kasneišo dobavo par vagonov s/4, V4 ih */4 kvalitete lelovih paralelnih ali koničn h za opaženje PnrtiM u mu utuij tmit' im smnu (njinu) motocH. §hr»tnc strofe, otroik« v+- l | »tCk« wrrtb asodekr*. anla »Tto- I Csažkl (ranico. Probala sa obroVf «TRIBUNA» F. B. L. tovaraa dvokoles io otroflrib vozičkoT, Lfobljana. Karlovsk- c 4. KDOR OGLA5UJE TA NAPREDUJE! vseh uvoznih w izvosaib m tranzitDib puiiljk osfcrbi hitro skrbno tu po oajnižji tmrifi RAJKO TI RK carinski posred nik. LJUBLJANA Masarvkova cesta 0 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnesa saračunavania carine po meni deklarira' oega blaga to vse inforroaciie brezplačno T 61 NajnoTejša iznajdba za kad3ce ci^aret! Sedaj je dašci iz tovarac Higiienični ustnik „Likar" ki uniči škodljivost tobačnih snovi in ne-verjetno poviša okus tobakti — samo vsled svoje posebne konstrukcije. Tobaku se ne primeša nobena reč. Ustnik stane b r e z poštnine Din 30.—. Naroda se za sedaj samo pri izumitelju Inž. JOSIP LIKAR, Koštanje vica na Krki. Tekstilni Biro Jaša Alkaia; & Albala Beograd, Kralja Petra ul. 30 32. creša]i na j»vo»ein domu z<>r-koto, ki je EK>rrebna. da se dobro počuritc iu neporrešljiva za Vaše zdrav^e-Ako ste, ne pozafcnte, in si da#e prihodnjc poletje pravočasno v^zidati v svojem stanovanju Ideal - tlasslt- kur Ino narravo pa boste urihodnjo zimo rešeni vsefe taJdh skrbi Vsaka trvrđta. ki se bavi s kurjavo, V'as bo radevolje ifrfortriirala o tt»j novu dobri, v obratu cene«i in higijeničtri taDlov^dn- cesifraJm ktirjavj in Vam bo dala neobvezne stroškovne proračune. Na želio Vam damo radi naslove teh po