Naročnina mesečno ^^^^^^ _____ __. 25 Din, za MHMM MHH^ fl^ ^ Cek. stvo 40 Din — ne- ^^^ JBfflr W jSMT Ifflk flH ^ ^ ^ ^ Ijana deljska izdaja ce- BBBB MmM MSB A B M ^^M 10.349 loletno 120 Din. za l£j fl BOBI AM # g Mm^ JfH inozemstvo UODin _ ^HA IHV W o praznika Padec cen kmetijskih proizvodov 2itna tržišča po vsem svetu stoje pod vtisom katastrofalnih vesti iz Amerike. Na čika-ški borzi, ki je vodilna za svetovni žitni trg, je prišlo do panike in cene so padle tako nizko, kakor že niso stale celih 24 let. Le leta 1906. smo imeli še nižje cene žita. Veliki padec cen sedaj pripisujejo deloma vestem o krizi žitnega poola v Ameriki, deloma pa radi velikih prodaj sovjetske Rusije. Sicer te prodaje niso bile tako velike, vendar se jim pripisuje odločilen vpliv. Danes je žitni trg tako nestalen, da ga tudi razmeroma majhne količine koj spravijo iz ravnotežja. Posebno v Ameriki, ki jc odločilna tudi za ostale države, prevladuje špekulacija. Zato so pojmljive katastrofe na trgih, kjer ima tako veliko besedo špekulacija, ki stoji večkrat tudi pod vplivom neresničnih vesti. To jt bil tudi slučaj v Cikagu, kjer so bile vesti o razpadu žitnega poola koj demantirane, vendar, kakor kaže, brez uspeha. Padec žitnih cen daje mnogo misliti vsem gospodarjem. Izključeno je, da bi bilo kmetijstvo, posebno v naših krajih pri tako nizkih cenah še rentabilno. Posebno je prizadeto kmetijstvo v malih producentskih državah, kjer so bili že prej pogoji za kulturo žita neugodni in se je polagoma vršil prehod na druge bolj donosne kulture. Pomisliti je treba, da se cena koruze suče okoli 1 Din, pšenica pa stane 50% več. To ni nikako pravilno razmerje, če primerjamo kakovost pšenice s kakovostjo koruze. Razumljivo je tedaj, če prihajajo iz Amerike vesti, da se zaradi nizkih ccn pšenice vedno bolj uporablja za krmo pšenica mesto koruze, zlasti še če pomislimo na že omenjeno razmerje cen pšenice in koruze. Nizke cene žita vplivajo tudi na cene drugih kmetijskih pridelkov, kar se je že lani opazilo pri fižolu, v še večji tneri pa letos. Agrarna kriza se predvsem javlja v veliki nadprodukciji. Nadprodukcija je postala posebno občutna letos, kajti pridelek pšenice se je letos zvišal na celem svetu z izjemo Rusije od 67,650.000 ton na 71,240.000 ton. K tem podatkom pripominjamo še, da je že produkcija leta 1928. presegala ono leta 1913., torej zadnje normalno predvojno leto, za 20%, istočasno (od 1913 do 1928) pa sc je na svetu prebivalstvo pomnožilo samo za 10%. Vzroke za veliko produkcijo je iskati tudi v vedno bolj rastoči mehanizaciji dela v kmetijstvu, kjer se vidijo posebno veliki uspehi v prekomorskih državah. Poleg tega je v številnih industrijskih državah stremljenje po avtarknem (samozadovoljivem) gospodarstvu zelo pospešilo agrarno produkcijo. Mislimo tu na Avstrijo in Italijo, kjer čuti uspehe teh stremljenj posebno srednjeevropski izvoz žita. Na drugi strani pa zopet opažamo, da konzum žita ni narastel sorazmerno s produkcijo. V celi vrsti velikih držav je danes konzum žita manjši kakor pred vojno, to pa zato, ker so žito izpodrinila druga hranila. Zaradi vseh teh razlogov je moi-alo priti do krize na svetovnih žitnih tržiščih. 2e lani smo opazili, da je letom 1926, 1827 in 1928 z visokimi žitnimi cenami sledilo leto 1929 z nizkimi cenami. Padec cen žita pa ni osamljen. Indeksi cen raznih držav kažejo, da so padle zelo tudi cene raznih sirovin, predvsem za tekstilno industrijo. Razmerje med cenami indu-strjskih izdelkov in agrarnih proizvodov jc bilo na svetovnih tržiščih za slednje do 1. 1929 razmeroma ugodno, leta 1929 pa se je občutno poslabšalo v škodo agrarnih proizvodov. Zaradi teh nizkih cen se je razumljivo kupna moč podeželskega prebivalstva zmanjšala in priti je moralo nujno tudi do industrijske krize, ki jo danes vedno bolj čutijo po celem svetu in ki se javlja tudi pri nas, saj smo že imeli priliko poročati o redukcijah delavstva, nadalje o delnih ustavitvah obratov in v zvezi s tem o naraščanju brezposelnosti Industriji je stališče lažje, ker se more braniti z dobro organizacijo proti padajočim cenam, težko pa je kmetijstvu. Zato tudi industrija lažje klubuje gospodarski krizi, ker pomeni pri njej racionalizacija skoro vedno znižanje produkcijskih stroškov in s tem povečanje dobička. V kmetijstvu pa jc racionalizacija in standardizacija zvezana z velikimi stroški, ki pa nc prinašajo toliko direktnega dobička. Nadalje ima industrija svoje kartele, ki drže stalne cene, pa naj si bodo dobri ali slabi časi. Kajti v dobrih časih si naberejo podjetja toliko rezerv, da lažje prebrodijo krizo. Znano pa je tudi, da se kartelna cena ne ravna po produkcijskih stroških najcenejšega produ-centa, ampak je taka, da omogoča rentabilnost tudi manj racioaliziranim obratom, ki morajo delati z nadpovprečnimi stroški. Trgovska organizacija kmetijstva je še v povojih in tu čaka kmetijsko zadružništvo še obsežno polje dela. Nadalje bo treba šc mnogo dela za tehnični napredek našega kmetijstva, zlasti kar se tiče porabe umetnih gnojil, ki je kakor znano pri nas minimalna, pa bi se dala z velikopotezno propagando šc zelo povečati tako, da bi morali graditi še nove tovarne umetnih gnojil in raz-širjevati obrat žc obstoječih, ne pa da bodo morale omejevati svoje obratovanje šc sedanje "ovarne. V zvezi s tem je zanimivo dejstvo, ki (mo ga ugotovili pred nedavnim, da mora eno največjih podjetij kemične industrije, Ruše, ^večino svoje proaukcije izvažati v inozemstvo, ker je nc more prodati doma. Da pa se je sedaj položaj na žitnem trgu Bojna napoved antUašističnih elementov Etalije proti režimu Manifest združenih italijanskih antUašističnih strank — Naraščajoča gospodarska kriza v Italiji — Senzacijonalen članek Nittija Pariz, 2G. septembra. Ugledni levičarski list L a depe c h e de Tolouse« piše: Te dni se je v Parizu zaključilo zasedanje vrhovnega sveta antifašistične koncentracije. Navzoči so bili zastopniki vseli italijanskih antifašističnih strank od liberalne desnice do socialistične levice, izvzemši kaloliške popolarce, ki so sicer z antifašistične koncentracijo edini v pobijanju fašizma, ne strinjajo pa se z njenim svobodomiselnim programom. Sejam je predsedoval bivši poslanec Filip o T u r a t i, šef združenih socialistov. Zasedanje je objavilo manifest vsemu svetu, vkaterem se poudarja, da so je fašizem, kakor je bilo pričakovati, izkazal za popolnoma nesposobnega vladati Italijo. Njegova politika je privedla do gospodarskega polonia, lako da je nezadovoljnost italijanskega ljudstva narastla do viška. Zaradi tega je. fašizem obnovil teror, kar nezadovoljnost ljudstva lo povečuje. Fašizem sani se je ko-rumpiral, terorizmu, ki se poslužuje izjemnih postav in izrednega Iribunala, pa se v lastnih vrstah črnih srajc pridružuje čez dalje večji defetizem, ki prizadeva največje skrbi vodstvu stranke samemu. Italija se v resnici nahaja v stanju državljanske vojne, ker so je začelo prebivalstvo organizirati v tajnih organizacijah. K temu se pridružuje tihi odpor narodnih manjšin, ki jih je fašizem začel v zadnjem času s podvojenimi silami zatirati. To stanje pomeni obenem največjo nevarnost za internacionalni mir, ker se s sedanjo Italijo ne more uresničiti evropska federacija. Vrhovni svet antifašistične koncentracije ugo-lavlja, da se bliža odločilna ura. »Treba je zbrati vse antifašistične sile, da se užgo baklja osvobodilne borbe. Starini veteranom in onim, ki ječe po ječah, se mora pridružiti mladina. Manifest poziva vse Italijane, da sklenejo svoje vrste v borbi za svobodo. Manifest končuje, z zagotovitvijo, da bo nova Italija postala lojalen član Društva narodov in Panevrope, pa da bo popolnoma pravična slovanski in nemški narodni manjšini, katerima jc treba podeliti popolno narodno in kulturno avtonomijo. Glede gospodarskega položaja Italije piše glasilo italijanskih antifašistov v Parizu >1 tali a v svoji številki od 20. septembra sledeče: Gospodarski krogi Italije, ki so dosedaj s fašizmom simpatizirali, se sedaj od njega čimdalje bolj obračajo. Zadnja številka ultrafašističnega lista »Te vere«, odgovarjajoč glavnemu tannikli fašistične industrijske zveze Olivetti ju, ki se jo v turinski »Stampi« pritoževal, da fašistični državni socializem ovira svobodni razvoj produkcije, hudo napada gospodarske kroge, češ da je »paralizo produkcije pripisovati preveliki požrešnosti kapitalistov«. Torej se je zveza med fašizmom in italijansko industrijo začela krhati. Enak napad na pridobitne kroge si je dovolil dne 5. septembra v »Corriero della Se rac znani fašistični predsednik vojnih invalidov Delcroix, ki so ljuto obrača proti deletistom, "ki tožijo o gospodarski krizi, dočim imajo od nje dobiček in razsipajo narodno bogastvo Italije. Tc elemente, da bo treba zadeti z neizprosno pravico fašizma«. Enako se izraža v , Tovore- bivši fašistični minister De Štefani. Dejanski gospodarski položaj Italije ije označen po padcu vseh vrednot. Glasilo ameriških finančnih krogov »The Wall Street Journal« govori naravnost o finančnem samomoru Italije. Pri tem pa ni značilen samo padec industrijskih papirjev, kakor n. pr. družbe Fiat, ampak pred vsem padec zcmljiškokrcditnih papirjev, kar dokazuje, da se zemlja ne kultivira več ali pa, da se ne rentira. Tako n. pr. je vprav katastrofalen padec največjega melioracijskega jx>djetja, tako zvane Boni-fice v Ferrari, kojega akcije so se svojčas pri nomiualu 200 lir prodajale po 800, dočini imajo danes kurz 19 lir, ki je ]>a ludi fiktiven, ker se izven borze prodajajo po 5 lir. Zelo simptomatičen pojav je tudi, da vlada zahteva od vsakega industrijskega podjetja pa tudi od najmanjšega trgovca in obrtnika, da položi kavcijo, katera se ne vrača. V prvi vrsti pa se poslužuje vlada depozitov poštne hranilnice. Na ta način je dobila denar največ od ^Blagajne za de-fvozite in posojila': in od »Bance d i Napolic. Na ta način se danes stekajo hranilno vloge italijanskih državljanov prisilno v državno blagajno, ki 7, njimi plačuje ogromne izdatke za vojsko, milico in fašistično propagando. Zelo kritičen je tudi položaj italijanskih občin. ker je vlada ukinila občinski davek na potrošnjo, ki je bil njihov glavni vir. Konkurzi se strahovito množijo, dasi jih sodišča silno zadržujejo. V Neapolju so na glavni trgovski ulici »Retti-filo« od vsakih ]>el velikih trgovin zaprle tri. Sam "Lavoro Fasoista« poroča o trumah z dežele, ki oblegajo mestne borze dela, pa jih pretekli po preteku 15 dni, ako niso dobili dela, poženejo nazaj v domovno občino. Največji vtis na inozemstvo pa je napravil članek bivšega ministra Nittija v »The New Re-public« v Ne\v Yorku, v katerem pisec dokazuje, da v Italiji ne vlada red, ampak narobe nered in fatalno razsipanje denarja zn vojaške izdatke in za obrambo fašizma. Nitti nasvetujo ameriškim krogom. da napravijo anketo o gospodarskem in finančnem položaju Italije. Na podlagi te ankete sem prepričane — pravi Nitti — »da se bo Amerika prepričala, da fašizem ugonablja produkcijo in osiromašuje Italijo«. Ta razkritja nam nujajo material, na podlagi katerega si moremo ustvariti pravo sodbo o vzrokih velikih izprememb v vodstvu fašistične stranke, ki jih je izvršil in jih še namerava izvršiti Mussolini. O teh izpremembah se veliko ugiba. Gotovega pa se ne ve ničesar, razen to, oljedelstvo, kaj jc 7. ureditvijo izvoza in tranzita svežega krompirja in drugih poljedelskih pridelkov, ki da so okuženi z zrakom, je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo ministrstvo jioljedelstva, da je naše kr. poslaništvo na Dunaju dostavilo dopis o tem, da je bila naša država sprejeta v seznam neokuženih krajev. Zato je avstrijska vlada sporočila vsem svojim carinarnicam podatke o krajih organizacij in imenu usianov, ki so j>ooblaščene, da izdajejo potrdila o zdravstve-11 osi i pridelkov. To poročilo ministrstva za zunanje zadeve je bilo dostavljeno vsem oglednim in kontrolnim postajam v vednost in ravnanje, ker so pooblaščene. da izdajajo izvozna dovoljenja. Zakon o avtobusnem prometu Belgrad, 26. sept. ■/. Zakon o podjetjih za reden prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili je končan. Zakon bo predložen predsedniku ministrskega sveta in ne pride pred vrhovni zakonodajni svet. S tem zakonom se bo uredil avtobusni i»romet v celi državi, ker je želj«, da se s prevelikim razvojem avtobusnega prometa ne ustvari prevelika konkurenca železnici. Zajamčen pa je soliden in dober avtobusni promet v krajih, ki niso zvezani 7. železnicami, hoče pn se tudi povzdigniti turizem v banovinah, ki imajo mnogo prirodnih krasot. Čim bo zakon potrjen, bo objavljen v Službenih novinah. Nova krščansko-socialna vlada v Avstriji? Zmaga lilolašističnih elementov Dtiunj. 20. sept. as. Danes so se zglasili pri zveznem predsedniku M i klasu voditelji vseh strank, tudi socialnih demokratov. M i klasov namen, da bi sestavil koalicijski kabinet v dosedanjem razmerju strank pod vodstvom Vaugoina, pa se bo razbil najbrže na tem, da so se Velenemci in Landbund postavili dosedaj proti temu načrtu in izjavili samo svoje veliko ogorčenje zaradi padca dr. Schober ju. Verjetno je torej, da bo Miklas kmalu nehal s svojim prizadevanjem v tej smeri in da bo poveril Vaugoinu sestavo krščansko socialnega manjšinskega kabineta, obenem mu pu priporočil, naj nadaljuje pogajanja zu koncentracijo meščanskih strank. Nova avstrijska vlada bo torej najbrže kabinet Vaugoin-Seipel, ker je bivši kancler dr. Seipel menda pripravljen, da sprejme zunanje ministrstvo. Na brzojavni poziv je namreč že prekinil svoje poučno potovanje po Skandinaviji in se odločil, da se •/, letalom vrne na Dunaj. Neki krščansko socialni večerni list poroča, da je morda računati tudi s tem, da bo dr. Seipel imenovan za zveznega kanclerja. Vsekakor je misliti na to, da bo nova vlada sestavljena skoro ravno tako, kakor prejšnji Seiplov kabinet. Vaugoin bi prevzel vojno in notranje ministrstvo, bivši prosvetni minister v Seiplovem kabinetu Schmitz prosvetno ministrstvo, Thaler poljedelstvo, Hesch pa socialno politiko. Ce bodo Velenemci sodelovali, bo dr. Schilrf prevzel trgovinsko ministrstvo, dr. Slama pa pravosodno ministrstvo. Za Landbund bi dobil finančno ministrstvo štajerski deželni svetnik Winkler. če pa Velenemci in Landbund ne bi stopila v vlado, se kandidati za tu ministrstva še niso imenovali. Čuje se pa, da bi dolgoletni finančni minister v Seiplovem kabinetu dr. Kienboek prevzel predsedništvo zveznih železnic, zaradi česar bi tudi krščansko socialni finančni minister v Schobrovem kabinetu dr. Juch ostal še nadalje finančni minister. Kar tiče Velenenicev in Landbunda, je upanje, da ne bodo ostali pri svojem dosedanjem odklonilnem stališču, če se jim bodo dale zadostne garancije, ki jih zahtevajo glede volivne reforme. Dunaj, 20. sept. as. Čuje se, da namerava Vaugoin poklicati v svoj kabinet tudi dva heinnvehrov-ska ministra in da je že brzojavno povabil na Dunaj voditelja Heimvvehra luieza Starheniberga, ki se sedaj nahaja v inozemstvu. Že dr. Seipel je ponovno v svojih govorih izjavljal, da ima Heinnvehr pravico do direktnega zastopstva v vladi. Vsi pariški llisti smatrajo demisijo Schobro-vega kabineta za nevaren simpton notranjepolitičnega razvoja v Avstriji. Njegov padec končno ni nič drugega, kakor politično maščevanje heimvveh-rovcev, ki se radi zmage Hittlerja v Nemčiji uda-jajo novemu upanju. Razgovori zveznega predsednika Miklasa z zastopniki strank so bili danes končani ter je predsednik poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu podkanclerju Vaugoinu. Zvezni predsednik je v razgovorih z zastopniki strank upošteval željo krščanskosocijalne stranke, ki je predlagala, da naj njen načelnik Vaugoin stopi na čelo nove vlade. Velenemci in Landbund pa sta sporočila, da ti dve stranki vidita v postopan 11 krščanskosocijalne stranke kršenie koalicije. Stavili so tudi vprašanje, ali se ne razmotriva tudi o tem, da bi se sestava nove vlade poverila dr. Schobru. Miklas je odgovoril, da je tak primer izključen. Vsekakor je računati z verjetnostjo, da sc bo sestavil kabinet manjšine. Vaugoin bo vsekakor nadaljeval pogajanja tudi s srednjimi strankami. Ta pogaanja se bodo najbrže zavlekla do prihodnjega tedna, ker se prihod dr. Seipla, ki bo podpiral prizadevanja Vaugoina, pričakuje šele v nedeljo. Krščanskoso-cijalni kabinet se označuje za volilni kabinet kršč. socialne stranke, katere edina izvršljiva naloga bo takojšnja izvedba novih volitev. Iz krogov Heim-wehrovcev se doznava, da Heimvvehrovcl v tem stadiju nimajo namena, udeležiti se te sestave kabineta. Odločitev o tem je pričakovati na jutrišnji seji njihovega vodstva. Po designiranju je odšel Vaugoin takoj v parlament, v katerem je ravno zborovala deželna konferenca velenemške ljudske stranke. Velenemci so po obširni razpravi glede odstopa dr. Schobra sklenili, da se ne udeležijo nobene sestave kabineta, pri kateri bi sodelovali oni faktorji, ki so povzročili odstop dr. Schobra. Dunaj, 26. sept. as. V poučenih krogih se širi vest, da je verjetno, da se bo novi kabinet sestavil tako: Minister za notranje stvari in vojsko Kari Vaugoin, podkancler in prosvetni minister dosedanji deželni glavar na štajerskem dr. Rintelen, finančni minister dr. Juch, trgovinski in prometni minister Edunrd Heinl, minister za socialno skrbstvo dr. Rudolf Schmitz, pravosodni minister bivši kancler Raniek, poljedelski minister dr. Dolfuss, ravnatelj nižjeavstrijske kmetijske zbornice. Agrarni blok vzhodnih držav Bukarešt, 26. sept. p. V razgovorih med romunskim trgovinskim ministrom M a d g e a r u o m, jugoslovanskim zunanjim ministrom Marinko-v i Če m, poljskim zunanjim ministrom Zale-s k i j e m , češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem in madjarskim ministrskim predsednikom R e t b 1 e n o m je prišlo do izmenjave misli, kjer se je naglnsila potreba ustvaritve agrarnega bloka. Sklenjeno je bilo, dn se vrši naslednja konferenca 14. oktobra, nn kateri bo minister Madge-aru stavil kompletne predloge glede ustvaritve agrarne edinice vzhodnih evropskih držav. Na tej konferenci bodo sodelovale vse države, ki so bile zastopane na varšavski konferenci, poleg tega pa tudi nekatere druge države. Aretacija post. Korfantija Vratislava, 26. sept. as. Danes je bil v Kato-ricah aretiran Kortanti, voditelj krščanske demokratske stranke v Zgornji šleziji in najostrejši no-tranje-političui nasprotnik vojvode Grazinskega. ki t^jft je imenoval ua tamkajšnje mesto pilsudski. Mo-• if*Hi policijski oddelek je zgodaj zjutraj obkolil njegovo vilo in izvršil hišno preiskavo. Nalo so Korfantija prepeljali v policijsko ravnateljstvo. Ker je bil Korfanti kot deželni poslanec imun, so ga mogli aretirati šele polem, ko je predsednik republike objavil razpust gornje-šlezijskega sejma. Po aretaciji je policija zasedla in preiskala upravno poslopje njegovega lista »Polonia«. Izdana so bila zajiorna povelja tudi proli več drugim deželnim poslancem. V razpuščenem gornje-šlezij-skem sejmu je imel Korfantijev blok za seboj 13 j:>osIancev, dočim je imela vladna stranka samo 10 poslancev, nemška manjšina pa 15. Sejni je bil raz-puščen radi lega, ker so v Varšavi smatrali, da pokrajinski sejem ni avtonomen z lastno legis-lativo, temveč da je samo začasno zastopstvo. Akcija proti Korfantiju vzbuja tem večje začudenje, ker se splošno smatra, da je Korfantijeva zaslaga, da je Zgornja Slezija pripadla ]X>d Poljsko. Kapitan Prodan ho odlikovan Praga, 26. sept. as. »Ceske Slovo« doznava, da je bil stavljen jjredlog, cla se kapitan jugoslovanskega broda Karadjordje« odlikuje s češkoslovaškim redom belega leva. Nova turška vlada Carigrad, 26. septembra. AA. Predsednik lur-Ske republike Mustafa Kemal se je posvetoval z voditeljema obeh najmočnejših parlamentarnih strank. Razgovor z Izmet pašo in Feti Rejem j« veljal političnemu položaju. Po tem posvetu je Mustafa Kemal poveril Izmet pašo z nalogo, da sestavi novo turško vlado. Stabilizacija turške valute Pariz, 26. sept. A A. Po poročilu iz Ankare fe turški parlament soglasno sprejel zakon o stabilizaciji turške valute. Šuti bej je kritiziral občo politiko vlade, ki jo pooblašča zakon, da lahko izroči prometu potrebno količino liovčanic s tem, da jo vzame iz rezervnega fonda in da za kritje kupuje valuto ali tuje devize. Zaro aga povožen Ne\vyork, 26. sept. A A. Turški podnnik Zaro aga, ki trdi, du je star 156 let in da je bil enajstkrat oženjen, je postul snoči žrtev avtomobilske nesreče nj'. newyorškem boulevardu Broadwayju. Zdravstveno stanje ponesrečenca je kritično. MuiSheivsev polet London. 2G. sept. AA. Ko je kapetan Matthews sapuslil davi Uangoon, da nadaljuje polet v Avstralijo, je naletel nad Meinom na silen vihur, ki ga je prisilil k povratku. Pozneje je znova odletel in upu. da doseže jutri Singapore. Jutri bo 12. dan njegovega poleta v Avstralijo. Za enkrat je nasproti Hinklerjevemu rekordu še vedno za en dan na boljšem. Kitajski komunisti se zopet gibljejo London. 26. sept. AA. Po poročilu iz japon-akegu vira so se vršili v pokrajini Hupeh hudi boji med rdečo armado in nankingškimi četami. Angleška torpedovka je obstreljevala rdeče čele ob reki Yangtse. Rdeče čele so zasedle Tsinglitu, ki leži severno od mesla llankeou. Stroge odredbe proti protinemšhim demonstracijam v Pragi Praga, 26. sept. AA. Snoči so se v Pragi nadaljevale nacionalistične manifestacije. Nacionalisti so se zbirali z neverjetno naglico na raznih krajih mesta. Tekom manifestacij so razbili več nemških trgovin in židovskih obratov, ter razbili steklo na oknih. Demonstracije so se ponovile tudi pred redakcijo lista »Ceske Siovo«. Manifestante je končno redarstvo po hudem naporu razpršilo. Aretiranih je bilo vsega 60 izgrednikov. Tekom spopadov je bilo več orožnikov ranjenih. Ranjeni orožniki in ranjeni redar so bili prej^eljani v bolnišnico. Praga, 26. sept. as. ?,e v sredo, pa danes zopet je nemški poslanik dr. Koch posredoval pri namestniku zunanjega ministra dr. Krofti in ga opozarjal na težke politične posledice, ki bi jih lahko povzročili dogodki v Pragi med Nemčijo in Češkoslovaško. Dr. Krofta je izrazil svoje obžalovanje zaradi dogodkov in zagotovil poslaniku, da ima vlada resno voljo, demonstracije liitro zatret-i. Praga, 26. sept. as. Češki fašisti so imeli zvečer ob 8 shod v Narodnem domu. Govoril je poslanec dr. Pergler, ki je izvajal, da so demonslracije proli nemškemu govorečemu filmu samo podrejenega pomena, glavni povod za demonstracije pa je ekspanzija germanstva po izidu volitev v Nemčiji. Veliko ogorčenje je nastalo, ko je dr. Pergler pre-čital uradno poročilo o tem, da se je nemški poslanik zglasil v zunanjem ministrstvu. Češka Praga in češki narod si ne omejo dopustiti takega vmešavanja nemškega poslanika. Nezaslišano je, da se je češkoslovaško zunanje ministrstvo še opravičevalo. Po intervenciji nemškega poslanika in nemških ministrov v češkoslovaškem kabinetu je vlada sklenila obširne ukrepe, da prepreči ponovitev štiridnevnih demonstracij proti Nemcem. Policija in orožnižtvo sta strogo pripravljeni. Vse važne točke v mestu so zasedene, vsa javna demonstracijska, zborovanja so prepovedana. Kljub teniu pa je razpoloženje še vedno zelo napeto. Nacionalistični listi poživljajo na nov boj proti Nemcem in Zidom, češ, do 28. oktobra mora biti odpravljena vsa nemška in židovska svinjarija. Češkoslovaška republika mora biti slovanska od Krkono-šev do Talre. Praga mora biti za druga češkoslovaška mesta dober zgled. Praški župan dr. Baxa je izjavil, da je bilo v zadnjem času opažati gotovo ekspanzijo nemškega elementa. Ko so postale demonstracije nevarne, je energično interveniral in izposloval odlok policijske direkcije, ki ne bo trpela nadaljnjih nemirov. Sprejet je bil narodno demokratski predlog, ki pravi, da mestni svet pozdravlja manifestacije za češki značaj mesta Prage, da pa najostreje obsoja nasilne demonstracije. Tudi praška trgovinska zbornica je izdala objavo, v kateri poudarja, da morajo nepremišljeni nastopi množice vsakega pravega Čeha žaliti. Zbornica apelira na čut odgovornosti pri češkem in nemškem tisku in pri občinstvu. Stribernega >Poledni List« je bil danes večinoma konfiscirai Madiaro - turško - bolgarska zveza ? Istambul, 26 sept. or. Iz Ankare poročajo, da je madjarski poslanik v Turčiji danes prijavil obisk grofa Bethlena, ministrskega predsednika Madiar-ske. Obisk je nameravan koncem oklobra ali začetkom novembra. Sicer je običajno, da inozemski državniki obiskujejo svoje kolege le pod pogojeni, rta so sprejeli tozadevna povabila, vendar se v tem slučaju ugotavlja, da je madjarska vlada predhodno na oflciozen način Kemal paši dala vedeti, da bi grof Bethlen bil zelo počaščen, ako bi ga turška vlada povabila, da obišče glavno mesto. Kemal paša je seveda rad ustregel želji madjarske vlade. V prilog obiska je baie govoril ludi italijanski poslanik. kateremu je veliko na tem, da se vezi med Turčijo in Madjarsko še bolj sklenejo. Italija že ima -z obema državama najbolj prijateljske odno- šaje, Ln je naravno, da dela na tem, da se tudi njeni prijateljici med seboj spoznata in vzljubita. Kemal paša je |>a še posebno vzradoščen nad tem obiskom, ker lurške simpatije do Jugoslavije, ki še do danes ni podpisala severskega miru, niso ravno prevelike, kar tudi zbližuje Turčijo z Madjarsko. V diplomatskih krogih pa se nanvigava, da je potovanje grofa Bethlena v Malo Azijo v tesni zvezi s projektom madjarsko-turško-bolgarske zveze pod pokroviteljstvom Italije. Budimpešta, 26. sept. md. >Pe«ti Naplo« poroča, da zaradi negotovega notranje in zunanjepolitičnega položaja ministrski predsednik grof Bethlen ne bo mogel opraviti obiska turški vladi. Potovanje bi se v tem slučaju preložilo na ugodnejše čase. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: V splošnem bo ostalo negotovo vreme, ponekod dež, mirinu pa je sačasno zboljSanjc. Južne Alpe: Zelo oblačno, na mnogih kraaih dež. Nemško vfado prevzame dr, Luther? Pariz, 26. sept. as. »Petit Parisien izjavlja, da si je Hittler s svojim govoričenjem pri razpravi v Leipzigu končno pokvaril sodelovanje v vladni koaliciji, ki bi bila usmerjena na desno stran. V Berlinu se že razpravlja o možnosti kabineta močnih osebnosti pod vodstvom bivšega državnega kanclerja in sedanjega predsednika, nemške narodne banke dr. L u t h r U , ki naj s pomočjo člena 48. ustave zopet spravi v red državne finance. Časopisi pravijo, da je Hiltlerjev govor pred državnim sodiščem razočaral vse nemške politike, ki so ujiali, da ima Hittler čut odgovornosti. Hitler je v svojem govoru govoril o bližnii revoluciji iu dajal lekcije nemški vladi. Listi naglašajo, da bodo imele Hitlerjeve izjave katastrofalen vpliv na zunanje politične odnošaje, in na finančni j»oložaj nemške države. Italijanski listi zavzemajo do Hitlerjevih izjav zelo simpatično stališče. ,Poj>olo di Roma pravi, da je podal Hitler jiogunino in odkrilo izjavo. Proces p roti de Rosi Trst, 26. sept. AA. Tržaški -Piccolo- prinaša obširno poročilo o jirocesu v Bruslju proli De Rosi, ki je poizkusil atentat na italijanskega prestolonaslednika, ko se je mudil v Bruslju. Zaslišan je bil najprej obtoženec, nalo pa priče. Vse priče obtožnice so potrdile vprašanje jiredsednika, ali je obtoženi streljat v smeri italijanskega prestolonaslednika. Med pričami obrambe se nahajajo vsi ugledni emigranll protilašisli v Belgiji in Franciji, na čelu /, Nittijem, Turatijeni in Montlglianom. Ti bodo zaslišani danes popoldne. Svdba bo verjetno ixr cžc Jtu lutrl v soboto^ Bolgari se balkanske konference ne udeleže Sofija, 26. sepl. AA. Bolgarska delegacija, ki je bila odrejena za balkansko konferenco v Atenah, je sklenila, da ne odj>oluje tja. Kot razlog navaja, du grški tisk v zadnjem času napada Bolgarijo. Stvarni razlog pa je drugi. Na dnevni red atenske balkanske konference namreč ni jio-stavljeno vprašanje narodnih manjšin, a o tem je bolgarska delegacija holela v glavnem govoriti. Romunija ne želi vojske Bukarešt, 20. sept. as. Današnji listi obširno komentirajo poročilo, po katerih pripravlja Cehoslovaška obnovo gospodarskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. »Lupta« piše, da je Romunija Sovjetom že večkrat pokazala svojo voljo za sporazum, da pa je kot prvi ]togoj zahtevala, da Rusija prizna sedanje romunske meje. »StrejMacea«, poluradni organ romunske vlade, objavlja komunike, v katerem izjavlja, da se Romunija zelo čudi vestem, ki prihajajo v zadnjem času iz Rusije in ki jih predvsem širi moskovska »Pravda«, češ da je Rusija zelo vznemirjena radi romunskega načrta, da zgradi v Cruem morju svojo pomorsko bazo. Sovjeti se bojijo, da bi angleško sredozemsko brodovje moglo priti v Črno morje, kar bi bilo seveda naperjeno proti Rusiji. Tudi je Rusija zelo vznemirjena radi letošnjih romunskih manevrov, ki so zadnji pregled vojske pred mobilizacijo romunske armade proti Rusiji. Temu nasproti naglaša romunskak vlada, da Romuuija ue želi nič drugega Rot mir. T a gore potuje Moskva. 26. septembra. AA. Indski pesnik Rablndranat Tagore ki se je mudil dva tedna v Moskvi, -'c odpotoval nazaj v Berlin. Pravijo, da se je Tagore v \lcskvi iapreobrnil k boljševizmu. Obisk naših gospogar-skih krogov v Solunu Solun, 26. sept. AA. Davi ob 6 so prispeli v Solun jugoslovanski gospodarski krogi in intelektualci. Na jx>stajl so jih sprejeli zelo svečano. Sprejema so «e udeležili člani jugoslovansko-grško lige v Solunu s predsednikom na čelu vladika Vasilje, zastopniki občine ter gospodarskih in kulturnih pr-ganlzueij, jugoslovanski generalni konzul in osobje konzulala, člani jugoslovanske trgovske zbornice, jugoslovanske svobodne cone itd. Naši industrijalci so zelo zadovoljni s sprejemom. V vseh krogih naglašajo, naj se med obema državama razvijejo iiejpiisrčnejši gospodarski in prijateljski odnošujl /Vosi časnikarji v Romuniji Bukarešt, 26. sept. p. Rador javlja, da so do. speli v sredo zvečer jugoslovanski časnikarji v Herkolovo kopališče v Romuniji, kjer so bili prisrčno sprejeti. V mestu so visele romunske in jugoslovanske zastave, posetniki kopališča so jim priredili burne ovacije. V imenu romunskega tiska jih je pozdravil časnikar Kasane, nakar mu je odgovoril jugoslovanski časnikar Simič. V četrtek so si ogledali kopališče, mesto in okolico. Nato sr odpotovali v Bukarešt. Jezuitski provincijal v Belgradu Belgrad, 26, sej>t. m. Danes je prispel v Belgrad provincijal jezuitskega reda dr. Prešeren, ki se je mudil na vizitacijskem potovanju v Skoplju, obiskal je tudi Sofijo. Premestitve in imenovanja Belgrad, 26. sept. AA. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo sla v soglasju predsednika vlade premeščena gg. Ferdinand Grobelnik in Ivan Mlškulin, za strokovna učitelja državne ]>uškarske šole v Kranju na državno puškursko šolo v Užicali. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo so postavljeni na državni tekstilni šoli v Kranju: za suplenta v 1-0 Ferdinand Hočevar, diplomirani Inže-njer visoke tekstilne šole v Brnu, za začasnega predmetnega učitelja v 11-5 Maksimilijan Stipctif, ab-solviraui učenec državne srednje tehnične šole v Ljubljani, za začasnega predmetnega učitelja v III-4 Otmur Zupančič, absolvirani učenec mojstrske šole na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Zakon o notarjih Belgrad, 26. sept. m. Službene novine z dne 26. sept. objavljajo zakon o notarjih. Tečaj za arhivske uradnike Belgrad, 26. sept. z. V ministrstvu pravde se bo vršil tečaj za arhivske uradnike. Za tečaj se je prijavilo mnogo kandidatov, izmed katerih jih je bilo sprejetih 200. Sprejeti kandidati bodo obveščeni potom občinskih uprav ali pristojnih oblasti. Kandidati se morajo zglasiti v ministrstvu pravde 1. oklobra ob 6 zvečer. Kdor se v tem času ne prijavi, se smatra, da je odstopil. Izvoz fdftolft Belgrad, 26. sept. m. Neka ugledna firma iz Nemčije se zanima za vagonske količine jabolk iz naše države. Naši izvozniki morejo dobiti informacije pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine — informativno komercijalni odsek. Pravilnik o katastradji gozdov Belgrad, 26. sept. AA. V ministrstvu Ka gozdove in rudnike so izgotovili pravilnik o katastradji, ki bo izvršena po vsej državi na podstavi novega gozdnega zakona. V zvezi s tem pravilnikom bo v ministrstvu za gozdove in rudnike nekoliko konferenc strokovnjakov, ki bodo sestavilil njegovo definitivno redakcijo. Belgrajske vesti Belgrad. 26. sept. p. Ministrstvo zunanjih del ja objavilo imena kandidatov, ki so se prijavili za polaganje izpita v ministrstvu zunanjih del. Izpiti se začno dne 1. oktobra ob devetih. Belgrad, 26. sept. m. Jutri teden se vrši v Smederevu svečana proslava 500 letnice obstoja mesta. Belgrad. 26. sept. m. 24. in 25. sept. se Je vršila v poljedelskem ministrstvu važna konferenca za izdelavo pravilnika za brezobrestna posojila za zidavo hiš dobrovoljcev ln kolonistov. Pravilnik je sprejet. Belgrad, 26. sept m. Dela za adaptacijo tovarne za izdelovanje bankovcev so dokončana. Delo v tovarni se prične s 1. oktobrom. Tiskali se bodo samo stodinarski bankovci. Tovarna se nahaja v Topčideru. Belgrad, 26, sept. AA. Z odlokom ministra za prosveto je postavljena na podstavi §§ 74, 88 in 89 zakona o srednjih šolah v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za suplentko nu I. realni gimnaziji v Ljubljani v 1/9 diplomirana dijakinja filozofije gdč. Darinka J a n k o v i č. Belgrad, 26. sept. AA. Ker je dr. Vladimir Stojkovič, načelnik agrarnega oddelka v ministrstvu za poljedelstvo podal ostavko kot član upravnega odbora Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov, je minister za poljedelstvo na njegove mesto imenoval inšpektorja tega ministrstva Nikole Belobrka. Belgrad, 26. sept. m. V soboto dne 27. t. m. se vrši skupščina Zveze srbskih zemljoradniškib zadrug, kongres se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. Včeraj in danes so se vršile predkonference, zborovali so vinogradniški zadrugarji, delegati nabav-ljalnih in kreditnih zadrug. Belgrad, 26. sept. m. Iz okolice Križevcev in Zlatara bo prišlo v začetku oklobra v Šumadijo okoli 400 kmetov na obisk k šumadijskim kmetom. Belgrad, 26. sept. z. V avgustu se je plačalo od neposrednih davkov znesek 258 milij. Din, to je rekordno število v poslednjih 12 letih. Nentiri v Indiji London, 26. sept. AA. Po poročilih iz Mobaya je bil snoči sestanek kongresa indijskih nacionalistov, ki so protestirali proti predstoječi indijski konferenci v Londonu. 23 oseb je bilo ranjenih. Podobni nemiri so bili v Panelu v pokrajini Kolao-abi. Redarstvo je moralo uporabiti orožje. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Njihovega števila še niso ugotovili. Sodnik, Iti so ga demonstrantje ranili, jo podlegel poškodbam. Hmelj Žatec, 26. sept. as. Povpraševanje po hmelju je bilo v zadnjem tednu zelo veliko ter je bi.!o prodanih več tisoč stotov letošn;e letine. Največ povpraševanja je bilo za prvovrstno blago, za katero se je dosegla cena 500—550 Kč, za srednji hmelj 450—500 Kč. za slabši srednH hmelj 400 do 1 450 Kč, za slabi hmelj pa 300—400 Kč, Izbran« i blago je imelo višjo ceno.