Političen list za slovenski narod, Po pošti prejeman velja: I Za celo leto predplačan la gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. £ V administraciji prejeman velja: j Za celo leto 12 gld., za pol le"a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejcma upravništvo in ekspedlclja v „Katoi. Tiskarni'4 Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Senieniškik ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. J^tev. 42. V Ljubljani, v torek 22. februvarija 1898. Letnilt XXVI Deželni zbor kranjski. XII. seja dne 21. febr. Deželni glavar Detela otvori sejo ob 7»H-uri dopoludne. Začetkom seje predloži posl. Hribar samo-stalni predlog, katerega so podpisali narodni poslanci obeh strank. Predlog se glasi: »C. kr. vlada se poživlja takoj storiti vse potrebno, da so bodo varovale slovenskemu, oziroma hrvatskemu prebivalstvu na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v ustavi zajamčene mu pravice in da se ščiti to prebivalstvo na-silstva večine, kjer je vsled manjšega števila v deželi ali pa vsled umetno prikrojenega volilnega reda v zakonodajnih zborih v manjšini.« Predlog bode posl. Hribar utemeljeval v jetlni prihodnjih sej. V imenu fin. odseka poroča posl. Hribar o računskem sklepu in proračunu gledališkega zaklada. — Leta 1896 so znašali redni prihodki 12.844 gld. 35 kr., stroški 11.509 gld. 85 kr., imovina jo znašala 128.124 gld. 46 7, kr. Za leto 1898 se proračunava potrebščina na 11.541 gld., pokritje na 11.600 gld. O debati, ki se je vnela tem povodom radi prepovedi igre »Nemški ne znajo«, poročamo za danes na kratko na drugem mestu, obširneje poročilo o tem pa objavimo v prihodnji številki. Deželni zbor je ob jednem naročil deželnemu odboru, naj še tekom letošnjega leta vpelje v gledališču električno razsvetljavo, ki je mnogo primernejša in varnejša glede ognja. Bolnica v Vipavi. V imenu fin. odseka poroča posl. dr. Žitnik o prošnji zdravstvenega zastopa vipavskega glede podpore za zgradbo okrožne bolnice. Dež. vlada je 1. 1894 v dopisu na dež. odbor naglašala po- trebo ustanovitve bolnic za silo v posameznih zdravstvenih okrožjih za slučaj nalezljivih boleznij. Te bolnice pa bi služile sicer tudi ponesrečencem, bolnikom brez stanišč in onim, ki niso za prevažanje sposobni ali ki na potu zbole itd. V teh bolnicah bi se oskrbovali in nadzirali tudi umobolni, dokler so ne morejo oddati v druge zavode, ter osamile osebe z nalezljivimi boleznimi. Taka bolnica za silo naj bi se ustanovila na sedežu vsakega okrožnega zdravnika za približno 6 do 10 oseb; stroški take bolnice, tako so je mislilo, znašali bi 1500 do 2000 gld. Dežolna vlada je ob jednem izrazila željo, naj bi dežela z denarnimi sredstvi podpirala ta podjetja. Posamezni zdravstveni zastopi so v ta namen vsako leto vstavljali v proračun primerne zneske ter tako nabrali nekaj zakladov. Glede deželne podpore je dež. zbor obravnaval 1. 1895 ter sklenil, da se bode za zgradbe bolnic za silo onim zdravstvenim okrožjem, katera s svojimi sredstvi ne bi mogla zmagati stavbinskih stroškov, dovoljevalo 10 do 15 odst. podpore. Torej bi znašale deželne podpore k večjemu 300 gld. ali za približno 30 zdravstvenih okrožij, koder bi se gradile take bolnice, skupaj do 9000 gld., ki pa bi se razdelili na več let. Toda pozneje se je pokazalo, da se za 1500 ali za 2000 gld. taka bolnica ne moro napraviti, in dež. vlada je dala napraviti načrte, po katerih bi stavbinski stroški za tako okrožno bolnico znašali 8—12.000 gld. Te bolnice pa bi ne bile le za silo, za slučaj kolere in drugih nalezljivih boleznij, temveč sploh za revne bolnike, katerih ni mogoče oskrbovati doma ali pa ne prepeljati v dež. bolnico. Deželni zbor je sicer že 1. 1889 priznal potrebo takih manjših bolnic, osobito v primernih središčih, kakor so n. pr. Postojina, Novo Mesto, Krško, z namenom, da bi se razbremenila deželna bolnica v Ljubljani in po mogočesti ustreglo prebivalstvu po deželi. — A sedaj, ko je dežela žrtvovala že 700.000 gld. za dež. bolnico v Ljubljani in je v vedno večji denarni stiski vsled raznih rastočih potreb, dež. zbor ne bode mogel podpirati večjih okrožnih bolnic, izvzemši ono okraje, koder zasebni dobrotniki darujejo v ta namen izdatno podpore in bi bolnice zmanjšale stroške, katero dežela plačuje za domače bolnike v tujih bolnicah. To velja n. pr. za Novo Mesto in Krško. Primerno isti razlogi govord za Vipavo, kjer jo zdravstveni zastop sklenil zgraditi okrožno bolnico za 18 do 24 bolnikov, katere stroški bodo znašali okroglih 10.000 gl. V ta namen je zdravstveni zastop nabral nekaj nad 2000 gld., od dežele pričakuje primerne podpore, ostalo potrebščino bi pokril s posojilom. Z ozirom na to, da je mnogo bolnikov iz tega okraja v tržaški bolnici in bi vipavski okra) nikakor ne zmogel vseh stavbinskih stroškov, nasvetuje fin. odsek, da se dovoli 3000 gl. podporo, s pogojem, da je zgradba bolnico zagotovljena in v njej prostora za 24 bolnikov. Ako se dež. odbor o tem prepriča, potem naj vstavi v ta namen v dež. proračun za 1899. 1. 1500 in za 1. 1900 ostalih 1500 gld. Predlog fin. odseka, katerega je podpiral posl. Božič, je bil brez ugovora vsprejet. Razširjenje deželne blaznice. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Žitnik o raznih zgradbah v blaznici na Studencu. Najnujnejša potreba je, da se oddelka za besne blazne razširita. V jedni sobici sta večkrat po dve, celo po tri besne osebe. Dozidalo bi se po jedno nadstropje na oba oddelka. Dalje je nujno potrebna zgradba hiše za stanovanje zdravnikov. Hišni zdravnik po po- LISTEK. Davorina. Spisal S. Semenovič. Moj Bog, kako sem bil zopet tako čuden! Nenavadno ! . . . Polasti se te neka nevolja, kak izvanreden prizor se ti ponovi v duši, za hip ti prešine glavo nekaj mislij brez zveze, bolje odlomkov mislij, po naključju vjameš par brezpomembnih besedij, premišljuješ, primerjaš, sklepaš — v trenutku moreš preživeti dolga leta življenja. Modruješ. Veš, čemu modruješ? Sam sebe izpra-šuješ in sam sebi si tujec. V dvorani se je bleščalo od luči. Toplo je bilo, prijetno in sladko. Poskočni zvoki valčka so brneli po zraku, drgetajoč nad glavami mnogoštevilne mladine v tisti lahni meglici, ki ti je včasih tako prijetna zbog svojega vonjivega, opojnega duha, drugič pa ti mogoče vznemirja živce in te draži, spominjajoč te na zoperne hlapove potu, na tisto neznosno vročino, v kateri se kre-čejo po nekej instektivnej strasti razpaljena telesa. Šumno je bilo v dvorani. Godba je igrala, po taktu so se dotikale noge parketov, lahno drsajoč in poskakujoč . .. slišalo se je hehetanje jasnih dekliških grl, polglasno, pritajeno govorjenje, zadovoljno in samoljubno momljanje mater. Od časa do časa je prišel kdo mimo mene: vneta plesalka, ki si je v garderobi hladila čelo, skrbna mati za njo, star gospod s potnimi naočniki in bradavico na licu, mlad človek z brezizraznim, topim obrazom , par smejočih mladičev strastnih, glupih potez — in nihče si ni mogel kaj, da bi me ne pogledal. To me je začelo dražiti. Škrat! Čemu strmite tako brezmiselno v md ? Ker ne plešem ? Ha, ha . . . kako ste smešni! Za Boga, pustite me v nemar! In čudna zopernost mi je legla na dušo. Nestrpna nevolja me je obšla, prepojila mi je vso dušo, celo telo, vse najmanjše žilice in celice. Nemirno sem se premikal. Boga mi! Čemu sem prišel semkaj ? Kdo mo je vabil? Kaj me je vleklo sem? Zdel sem se sam sebi smešen. — Začutil sem v glavi naval krvi, burno mi je plalo srce, za hip mo je pretresel rezek mraz: neko sovraštvo, nekak stud, čudna mržnja mi je prevzela dušo. Kako sto mi zoperni, bedaški obrazi! Da, tu je vaše mesto, tu imate svoj prostor, da se urite v brezmiselnem govoričenju. — Ti pogovori so eminentno vaši, vi brezglavi ljudje, le besedičite, hitite, hitite . .. Ila, ha, kako govore: »Ali vam je vroče, gospica ?« »Malo.« »Kako se zabavate ?« »Hvala, dobro.« »Zabava je pač vse, kar imamo dobrega v življenju.« »Mhe.« Bit, kako majhni ste v svojih pogovorih ! Moj Bog, in v tako družbo naj človek veruje ? od te družbe, od te mladine naj česa pričakuje? Molčite, dobrodušni človečki, ki hvali-sate vedno in vedno človeško družbo, kako jo dobra, blaga, razumna in delavna ... Ha ! Ironija! — Veste, kaj je ta družba ? Čreda ovac, brezmi-selnih, blebetavih ovac, navajena danes pogaziti svojo lastno krmo, da se jutri krči od glada, čreda, ki na svetu najbolj sovraži — misel, čreda, ki se pusti slepo voditi usodi in svojim nagonom. In v tej družbi sem živel! ? V duši mi je vstalo nekaj kakor silen stud, uporno sovraštvo, zaničljiva mržnja. Kri je div- r n tresu stanuje se vedno v baraki, ker prejšnjo stanovanje v takozvani gospodski hiši ni več primerno svojemu namenu. Glede te zgradbe je bil finančni odsek soglasnega mnenja, le glede lege je več pomislekov. Deželni odbor meni, naj bi se stanovanje za dva zdravnika gradilo na severu ali jugu glavnega poslopja. Toda na severu bi bilo stanovanje komaj za 50 korakov oddaljeno od oddelkov za besne, koder je vedno velik krik. Na jugu pa se bode prostor potreboval za mogoče administracijsko poslopje in šetališče bolnikov; poleg tega je na potu grebenična jama. Iz teh in drugih razlogov se je finančni odsek odločil za stavišče na deželni njivi poleg sedanjega glavnega vhoda, ki je komaj 200 korakov oddaljeno od glavnega poslopja. — Vsprejeti so bili nastopni predlogi: 1. Vsvrho izvršitve raznih zgradeb in naprav v deželni blaznici na Studencu se iz deželnega zaklada dovolijo nastopni zneski: a) za napravo še prvega nadstropja na obeh oddelkih za besne . . 20.000 gld. b za zgradbo hiše za stanovanje zdravnikov . . ..... 16.000 .» c) za pomnožitev kopeli .... 2.000 » d) za popravo v gospodski hiši . 800 » e) za stroške stavbnega vodstva in za nepričakovane izdajke pod točko al do d\...... 1.200 » f\ za napravo telefona . . ■ . 500 » torej skupni strošek . . 40.500 gld. 2. Kot stavišče za stanovanje zdravnikov se določa prostor na vzhodu zavoda pri sedanjem glavnem vhodu na deželni njivi. 3. Iz deželnega zaklada se za jedno leto dovoli ustanova v znesku 600 gld., katero je v svrho temeljite izobrazbe v psihijatrični stroki podeliti doktorju zdravilstva, ki prevzame dolžnost, posvetiti se zdravniški službi v kranjski deželni blaznici. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v zadevi popolnega dodelanja deželne blaznice, vpeljave lastne režije in organizacije zdravniškega in uprav-niškega posla nadaljuje poizvedbe in, kadar jih dovrši, stavi primerne konečne nasvete. Razne stvari. Prošnja posestnikov iz Preloke za podporo vsled toče se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Občinska cesta od podvinskega znamenja na Mošnje se uvrsti med okrajne ceste. Prošnja gospodarskega odbora mesta krškega, da bi se od vozov, na katerih se v mesto dova-žajo drva, seno, oves, slama, stelja in druge za prodajo določene stvari, pobirala posebna davščina, se odkloni. Istotako se odkloni prošnja vasi Grčarice in Grčariške Ravne za izločitev iz občine Dolenja Vas. Prošnja vasi Landol, Hrenovice, Predjama in drugih za popravo okrajne ceste iz Planine čez Studeno do Gorič, in prošnja posestnikov iz Podutika za uvrstitev občinske ceste Šiška - Podutik med okrajne ceste se izročita deželnemu odboru z naročilom, da to preiskuje in svoječasno stavi primerne predloge. Pri razpravi o deželni kulturi posl. Kajdiž priporoča uravnavo kamniške Bistrice, poslanec Božič pa uravnavo vipavskih voda, o čemer se je v zbornici obravnavalo že leta in leta, a brez dejanjskoga vspeha. Poslanec Hribar nasvetuje resolucijo, s katero so vlada poživlja, da južno žcleznico prisili, primerno popraviti most na barju, kateri ovira odtok vode. Poslanec Po v še dostavlja, da se bode treba obrniti v tej zadevi s prizivom do upravnega sodišča, ker južna železnica zahteva odškodnino za svoj most. Ko so to dožene, bode deželni odbor predložil natančen načrt in pregleden proračun. Načrt in proračun sta deloma že zastarela, zato treba novega pregleda. Stvar pa je nujna, zato bode deželni odbor delo pospešil. Pri točki glede vodovodov in vodnjakov deželni odbornik P o v š e našteva ogromne troške, katere ima dežela za te namene. Deželnemu odboru se naroča to in ono. ah on vsega ne more izvršiti, ker mu nedostaja inženerjev in denarja. Trebalo bi nekaj milijonov, ko bi hoteli vse izvršiti, kar so zahteva. Poslanec P a k i ž naglaša potrebo vodnjakov v raznih krajih kočevskega okrajnega glavarstva ter osuševanje dobrepoljske in struške doline. Poslanec Božič naglaša potrebo vodnjakov v vipavski dolini. Poslanec dr. Papež predlaga, da se ozira deželni odbor na prednost in nujnost takih prošenj in pred vsem na kraške pokrajine. — Sprejeto. Poslanec Modic izraža željo, naj bi deželni odbor že v prihodnjem zasedanju predložil načrt zakona za vodovod cerkniški in okolico ter izpo-Bloval državno podporo. Poslanec Schvveiger predlaga resoluciji, ki sta bili vsprejeti in se glasita: 1. Deželnemu odboru se naroča, da potom okrožnice opozarja županstva na poskušnjo streljanja proti toči; v ta namen se dovoli 300 gld. kredita. 2. Deželnemu odboru se naroča, da se trtne škropilnice ne bi dajale brezplačno, ampak se po znižani ceni oddajale revnejšim vinorejcem. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, dne 16. febr. 20 seja, dne 8. febr. Za zide ob desnem bregu Žilice se dovoli 1160 gld. podpore. — Prošnja ravnatelja gledališča v Celovcu za podporo se odkloni. — Za meščansko šolo v Volš-berzi bo dala dežela 6000 gld. — O predlogu, naj se napravi postava glede izbiranja bikov (Stier-korungsgesetz), se ni obravnavalo, ker je dež. predsednik izjavil, da bode vlada sama predložila dotični načrt. — Reši se več manj važnih poročil. 2i. seja, dne 9. febr. Brez debate se reši več nepomembnih poročil dež. odbora in odsekov. — Za strugarsko šolo v Naborjetu se dovoli 300 gld. podpore. — Prošnja SOletnega zdravnika Kastnerja v Borovljah za pokojnino se odkloni. — Občini Važenberg se dovoli za cesto iz Tru-šenj do Št. Ruperta ob Velikovcu 100 gld. podpore. — Za popravo starih slik v Zgornjem Dravberzi so dovoli 200 gld. Obširnejši je bil razgo.or o podpori 250 gl. za popravljanje cerkve sv. Jerneja v Brežah. Nemški nacijonalci so se pokazali ob tej priliki v pravi luči kot nasprotniki cerkve Zahtevali so namreč po svojem poročevalcu dr. Art. Lemišu, naj so doneski podružnico sv. Petra za dijaško semenišče »Marianum« v Celovcu povrnejo in porabijo za popravo larne cerkve, ki je pogorela 1. 1895. Dr. Lemišu odgovarjajo mil. g. knezoskof in dokazujejo v daljšem govoru, da je njih dolžnost skrbeti za naraščaj duhovnikov v škofiji ter pravica za to porabiti tudi prosto premoženjo cerkva. Zahtevajo, naj so opusti drugi jako žaljivi del predloga finančnega odseka. — Govorijo še dr. Steinvvender, dr. Luggin in jako nedostojno Lemiš, ki knezoškola napada zbog Marijanišča. Konečno obvelja nekako posredovalni predlog dr. Luggina. 22 seja, dne 10. febr. Knez Rosenberg je stavil in utemeljeval od vseh poslancev podpisani predlog, naj se sklene povodom 501etnice vladanja posebna adresa na cesarja. Dne 2. decembra t. 1. praznujejo avstrijski narodi redko slavnoBt, 501etnico, odkar je nastopil vlado naš svitli cesar. Korošci so stali v vojski in miru vedno zvesto ob strani cesarjevi in države in se udeležili vseh resnih in veselih dogodkov. Tako je i sedaj ob cesarjevi petdesetletnici. Na dolgo dobo polstoletne neumorne delavnosti in očetovske skrbi za blagor milijonov podanikov more gledati Nj. Veličanstvo in v osebni ljubezni in spoštovanju najti ono zadovoljnost, ki jo zasluži velikodušen vladar za zvesto izpolnovanje svojih dolž-nostij. Volil se je poseben adresni odsek 5 članov. Izvoljeni so: Mil. g. knezoškof in poslanci knez Rosenberg, dr. pl. Metnic, Muri in Ghon. Za občinsko cesto v Kotljah se dovoli 120 gl. podpore. Dež. odboru se naroči, naj napravi načrt za preložitev te ceste. — Po predlogu poslanca M u r i j a se naroči dež. odboru, naj naprosi vlado, da čim preje preloži cesto čez Jezerski vrh. Dež. predsednik pripomni, da so načrti že izdelani in da se z delom kmalu prične. Preložitev bode stala 200 tisoč gld. 23. seja, dne 11. febr. Prošnjam občin Lieserhofen in Slov. Plajberg, naj se oprostijo doneskov za uravnavo Drave, se je vstroglo in dež. odboru naročilo, naj potrebno ukrene pri vladi. Zoper to sta govorila Luggin in Hinterhuber, za predlog pa Kotz, Kiršner in Steinwender. — Daljša debata je bila o prošnjah celovškega in beljaškega mestnega odbora, naj jim dežela pomaga zidati vojašnice za deželne brambovce. Prošnji se odklonita. — Vsled prošenj občin v velikovški oko- jala po meni, v mrzlični tresavici sem drgetal, za-ničljivo sem gledal v stran, v tistega mladiča, ki je slonel ob vratih in se tako brezmiselno režal. To čredo naj cenim, spoštujem, te pohlepe, te nazore, ki so se rodili v mraku teh nizkih nagonov ! Proč mladost, ki izginjaš brez namena v brezmiselnem, hrupnem vegetiranju, ki more roditi le bolest, kes, preživelost, osamljenost, zapu-ščenost — velikanske dvome. Proč taka sreča, kateri se ne upaš udati, ker je varka slepilka, brezsrčna glumačica ! Vse je minilo ! Nobene namere in svrhe, nobene naloge in nade, nobenih sanj v bodočnost — nič, nič . . . samo stud, sovraštvo, kes in — neodoljivo hrepenenje po nečem . . . Po čem ? ... po čem ? . . . Godba igra počasnejše, polagoma, tiho, mirno. Oh, mili zvoki, daljni odmevi pozabljene melodije ! V duši vstajajo davni glasovi . . . : monotono, mehko petje — oh petje, kakor molitev .. . vedno nižje, mirnejše, počasnejše, kakor udarjanje valov ob obrežje, vedno mehkejše . . . Mala kapelica v zavodu s poskakujočo večno lučjo. Prazne stene, hladen mir, po klopeh mladina zavoda v molitvi. »Memento creatoris tui in diebus iuventutis tuae !« »Occupatio magna creata est omnibus homi-nibus, et iugum grave super filios Adam«. »Mladi moji prijatelji, življenje je resno«. Ah ta dobri mož, kako prepričevalno govori! »Vsak trenutek življenja nosi na čelu globoko resnobo. Od kod prihajaš . . . kam greš ? Ali si res medla senca, ki izgine z mrakom, stvor slepe usode ? Ali si se sam ustvaril ? . . . Nesmisel! čegav si ? Malaleel je bil Kajnanov, Kajnan Henosov, ta Setov, ta Adamov — Adam pa je bil — Božji... Stopite torej pred oltar in darujte svojo mladost Bogu : le on vam bo dal moč življenja, vztrajnost v delu, pomoč v dvomih«. In mladina se dviga in iz polne duše ji kipi molitev : »Introibo ad altare Dei, ad Deum, qui laeti-ficat iuventutem meam«. O sladki sen! O sveti zakrament v zlatem kelihu, v katerem se moreš okopati, odpočiti in si pridobiti moč in silo za to resno življenje ! Tihi koraki. Mladina se vrača od oltarja. Kako jasna so ta lica, kako mirne te oči, kako polni življenja ti obrazi, polni veselja do dela! — Vera se mi vrača, dvomi izginjajo, življenje me mika, neznano hrepenenje nehuje, duševna mržnja se polega, sovraštvo ugasuje, nikdar pojmljiva sreča mi objemlje srce . . . godba jenjuje . . . zadnji akordi se izgubljajo . . . »Gospoda odmor!« Valček je končan. Sedel sem pri mizici. Ob meni so hiteli ple-savci in plesavke v stransko sobo, da se ohlade, da si odpočijejo, da se umire . . . Čudno! V duši nisem več občutil do njih one mržnje, onega sovraštva, onega studa . . . le gorko pomilovanje mi je še ostalo v duši. Kako je to prišlo ? Pomiloval sem vse, ki so prihajali in odhajali ob meni, ne da bi vedel, zakaj. Vse one obraze, ki so me prej tako bodli in vznemirjali. Takrat si prišla tudi ti, Davorina. Brezskrbno si priskakljalo, nedolžno dete. Pomiloval sem vse. Skoro bi bil pomiloval tudi tebe. A neki čut se mi je uprl v duši: delal bi ti bil krivico . . . Kakor bi vedela, kaj se godi z menoj, si uprla vame svoje velike, mirne oči in me gledala dolgo, nepremično, pomenljivo . . . Ne boj se, nedolžno dete! Tebi nisem delal krivice . . . lici, naj se odpravi mitnina v Velikovcu, se naroči deželnemu odboru, naj pravno razmere v tej zadevi preiskuje in v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge. 24 seja, dne 12. febr. Dež. odboru se naroči, naj vlado zopet podrega, da se loti železnice v Rožno dolino. (Ali bode kaj pomagalo ?) — Iz Strucmanove ustanove so dovoli podpor za 10,635 gld. Predlog o prenaredbi volilnega reda za deželni zbor se vrne dotičnemu odseku z naročilom, da izdela načrt postave za upeljavo direktnih volitev. Posl. Jan. Huber želi, naj se določijo občine za volilne kraje. Posl. G r a-fenauer želi, naj se upeljejo ne samo direktne, marveč tudi tajne volitve. Za ustanovitev 3-razredne meščanske šole v Velikovcu se dovoli 15.000 gld. Društvu »S u d m ar k« in »Schu 1 ver ein u« se dovolijo letne podpore. Ugovarjala sta tem podporam poslanca Einspieler inGrafenauer, ker se denar, kakor je javna tajnost, porabi le za politične namene zoper Slovence in ker nasprotuje pravičnosti. Politični pregled. V Ljubljani, 22. februvarija. Notranji položaj v Avstriji je deloma sedaj še bolj nejasen, kakor je bil ob otvoritvi trinajstega zasedanja državnega zbora. Kakor je razvidno iz poročil raznih oficijoznih in drugih časnikov, se nahaja vlada v veliki zadregi, iz katere se bode težko brez škode rešila. Poleg češ-škega deželnega zbora, ki je Gautschu provzročil v tem zasedanju marsikatero preglavico, katera nevarnost pa je vsaj deloma že odstranjena, se bliža sedaj obstrukcija v državnem zboru, ki jo je Gautsch zadostno skusil že v zadnjem zasedanju, nc sicer kot ministerski predsednik, pač pa kot naučni minister. Ako se namreč obstrukcija nadaljuje, kakor napoveduje vse ultragermansko časopisje, potem je nemogoče nadaljno vspešno delovanje in naravna posledica je potem razpust državnega zbora. Nekateri sicer trdijo; da se takoj nato razpišejo nove volitve za državni zbor, toda s tem ni mnogo pomagano, ako se poprej namreč ne doseže sporazumljenje mej narodi. Nove volitve, akoravno z ozirom na obnovitev nagodbe nujno potrebne, bi prav nič ne koristile in nav-stala bi za Avstrijo neizogibno doba absolutizma. Ker pa sedanji ministerski predsednik bar. Gautsch, kakor je že opetovano, posebno pa v svojem nastopnem govoru izjavil, ne mara vladati absolu-tistiško, ker hoče le tako dolgo vstrajati, dokler ima kaj nade, da doseže svoj namen, odložil bode svojo ministersko čast ter jo prepustil drugi moči, ki bode bolj prijazna absolutizmu. Kaj se zgodi potem in kdo bo prevzel vladno krmilo v tem slučaju v roke, to je seveda vprašanje prihod-njosti, o katerem se sicer že sedaj prav pridno razmišljuje, glede katerega pa ni še niti najmanje jasnosti. Državno-pravno stališče, katero se je že tako določno izrazilo dosedaj v gališkem in dalmatinskem deželnem zboru potom udanostne adrese, izrazilo se bode tudi, ako češki večini v zadnjem trenutku ne izpodleti, v češkem deželnem zboru, kajpak proti volji nemških zastopnikov. »Narodni Listy« in sploh vsa češka glasila se zelo pohvalno izražajo o odklonitvi predloga nemškega poslanca dr. Lipperta, naj se odpošlje vladarju deputacija deželnega zbora. To je res veselo znamenje, le žal, da se ta misel ne bode mogla izraziti v vseh deželnih zastopih, v katere zahajajo slovenski poslanci, in bo ta misel ostala dolgo le še samo misel, kateri ne bo sledilo tako naglo potrebno dejanje. Vsekako pa je hvalevredno in nujno potrebno, da se je v tem oziru jelo povsodi gibati in glasneje trkati na odločilnem mestu Razmerje mej Francijo in Rusijo je vkljub raznovrstnim spletkam še vedno najpovolj-neje. To se je posebno pokazalo v petek popoludne. ko je predsednik Faure slovesno vsprejel novega ruskega poslanika kneza Urussova, ki mu je izročil svoje potrdilno pismo. V svojem nagovoru pa je knez omenil, da mu je car zapovedal, naj obrača vso svojo pozornost na ohranitev obstoječih izvrstnih razmer, ki spajajo Rusijo s Francijo na veliko korist obeh prijateljskih in zjedi-njenih narodov. Na to mu je odgovoril Faure, da tudi on jednako ceni velike koristi obstoječo ali-jance, v kateri uvidi, kakor carska vlada, zagotovilo splošnega miru in vspešnega razvoja obeh prijateljskih narodov. Alglrsko vprašanje v francoski zbornici je dalo v jedni zadnjih sej povod dolgi, deloma precej burni debati. Znano je namreč, da imajo v Algiru, kakor menda večinoma po vsem svetu, v rokah vsa boljša podjetja le židovski kapitalisti, kateri po svoji znani navadi zatirajo ne-židovsko prebivalstvo To se je pokazalo že povodom zadnjih nemirov v glavnem mestu Algiru, kakor se je tudi pokazalo, da vladni organi bolj vlečejo z židovsko kliko, kakor pa z zatiranim narodom. Ta zadeva se je toraj obravnavala v francoski poslanski zbornici. Govorilo je več po-Blancev, ki so grajali vladno postopanje in nagla-šali, da manjka pred vsem potrebne organizacije. Odgovarjal je minister Barthou, ki je sicer zagotavljal, da vlada vse stori, da prepreči v bodoče take izgrede, toda pristavil pa je, seveda da se ne zameri pravim Židom, da hoče varovati tudi židovsko laBt. S tem pač ljudstvu ne bode mnogo pomagano. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. februvarija. (Spravna akcija) mej slovenskima kluboma deželnih poslancev kranjskih je bila sinoči v skupni seji srečno dovršena. Dogovorili in potrdili so se sklepno v skupni seji vsi predlogi, o katerih bo se zastopniki obeh strank v teku spravne akcije dogovarjali. V teh dnevih se pismeni dogovori konečno redigujejo in podpišejo. Veljavni so za sedanjo deželnozborsko volilno dobo treh oziroma štirih let. Po dovršenih zadnjih formalnostih 8e dogovori objavijo. — Nam niso znane vse točke dogovorov, toliko pa se nam poroča, da se ni vresničila želja katol.-n&rodnega kluba, naj se osnuje jeden klub, marveč da kluba še v prihodnje ostaneta, da pa bo posebni skupni odbor štirih poslancev od vsake strani, ki bo vodil vse skupne zadeve. — Vest o doseženem vzajemnem delu bo vzbudila gotovo veselje in zadovoljnost povsod, koder biva naš narod, vzlasti v tem tre-notku, ko Slovence povsod, celo v središču Slovenije, ndrodni nasprotniki tako oblastno prezirajo, kakor da bi bili Slovenci res manj vreden narod. — Dostavljamo le željo, da bi srečno zasnovano vzajemno delo bilo pričetek srečnejših in vspeš-nejših dnij v javnem življenju naše ožje in skupne slovenske domovine, nego smo jih doživeli zadnja leta. (Nemški ne enajo.) Včeraj je bilo zelo živahno po deželni zbornici. Poslanec Hribar z vsemi slovenskimi poslanci je vložil nujni predlog v varstvo slovenskega naroda povsod, koder jc v manjšini. Pri proračunu deželnega gledališkega zaklada je poslanec K a lan grajal vladno policijo ljubljansko, ker je prepovedala krščansko-socijalni delavski zvezi predstavo igre: »Nemški ne znajo«, dasi so to igro do sedaj povsod tudi v Sloven-vencem najbolj sovražnih razmerah brez ovire smeli predstavljati. Igra je povsem nedolžna in ni nobenega vzroka za prepoved, pač pa v sedanjih razburjenih razmerah more doseči le nasproten namen. Zato govornik obžaluje, da se je to zgodilo sedaj, kar se ni zgodilo, ko so Slovane oficijelno pritiskali na steno. Deželni predsednik odgovarja, češ, da ta igra ni biser slovenskega slovstva, ne pove pa prav nobenega razloga za prepoved igre ter osebno napada poslanca K a -lana, očitajoč, da je njegova stranka kriva izgredov zadnjih dnij. Poslanec Kalan protestuje proti temu, da bi se od strani deželnega predsedstva na tak nedostojen način postopalo z zastopniki ljudstva, poudarja, da deželni predsednik ni navel nobenega razloga za prepoved predstave, ter zavrne trditev deželnega predsednika, da je naša stranka kriva zadnjih pouličnih izgredov v Ljubljani, dokazujoč, da je naša stranka po svojih glasilih pomirjevala razburjeno mladino, ne iti na led, kamor jo spravljajo nasprotniki. Na ta pojasnila je deželni predsednik molčal, dobro vedoč, da se slaba Btvar ne da zagovarjati in najmanje še na tak neparlamentaren način. — Tudi poročevalec Hribar je grajal postopanje deželnega predsednika, glede stvari pa konstatoval, da je res prepoved nedolžne igrice »Nemški ne znajo« po polno neutemeljena. (Deželne komisije za presojo nnporedeb o osebni dnhodurini) načelnikom je imenoval lin. minister deželnega predsednika barona Heina, njegovima namestnikoma pa dvornega svetnika P l a c h k i j a in lin. svetnika J e n n y j a. (Vojaška vest.) Povodom letošnjih vojaških vaj premesti vojna uprava topniški polk št. 7 iz Gradca v Ljubljano. (f P. Evstahij Ozimk.) V nedeljo zvečer oh 8. uri je umrl v tukajšnem frančiškanskem samostanu veleč. P. Evstahij Ozimk. Zbolel je vtorek, 15. t. m. Zjutraj je še maševal, ob desetih pa ga strese mraz in položi v postelj, s katere ni več ustal. V sredo zjutraj je bil previden in na to mu je res nekoliko odleglo. Isti dan so ga obiskali prevzvi-šeni g. knezonadškof, ga blagoslovili in tolažili, rekoč : Glej on, ki ga ljubi Gospod, leži bolan. Vso je popraševalo po stanji častitljivega bolnika, žal, da se je v saboto obrnilo na slabeje. V nedeljo zjutraj je bil zopet obhajan in kar ni mogel pričakati trenutka sv. Obhajila. Krog poldneva so pričele pešati moči. Celi popoldan so patri vr-stoma obdajali bolniško postelj in molili, zvečer pa se je celi konvont zbral krog umirajočega in ga priporočil usmiljenemu Bogu. V očeh vseh so se blestele solze in sobratje so odšli žalostnim vzklikom: »Naš očka so umrli«. P. Evstahij je bil rojen 24. jan. 1817 v Št. Vidu pri Zatičini. Šolal se je v Noveminestu in Karlovcu, leta 1888 vstopil v frančiškanski red, 1841 naredil slovesno obljubo, 1842 obhajal novo mašo. Najprej je kratek čas pastiroval v Ljubljani, potem pa bil poslan v Gorico za lektorja matematike in fizike. Bil je 17 let gvardjan, dvakrat provincijal in po smrti provincijala P. Bonaventure provincijalni vikar; trikrat kustos in dvakrat definitor provincije. Dolgo vrsto let je bil v Gorici spirituval usmiljenk. ekser-citator, in ostal ondi v neizbriiljivem spominu. Ko je 44 let prebil v Gorici, vleklo ga je v Ljubljano. Želel je zadnja leta prebiti v ožji domovini in delovati med svojci. Kot bivši provincijal je imel pravico spremeniti bivališče, in nekega dne je izginil v Gorici bre?. slovesa, le P. gvardjanu je bila stvar znana. V Gorici je zavladala žalost, v Ljubljani pa bo z odprtimi rokami sprejemali »očko«. To je bilo leta 1884. P. Evstahij se jo v starih letih vstopil med mlajše svoje sobrate, in tekmoval ž njimi na polji pastirskega delovanja. Vsaki dan je bil ob 5. zjutraj gotovo že v spovednici in zvečer, kadar je bilo treba, vstrajal do '/«9. v nji. Večkrat med letom je pridigoval, izvzemši zadnje dve leti, ko ga je jel nekoliko zapuščati spomin. Obiskaval je bolnike, imel za vsacega človeka prijazno tolažilno besedo. — Bog mu je pa tudi dal doživeti v Ljubljani marsikatero posebno milost in veselje. L. 1891 je obhajal petdesetletnico slovesne obljube; pri tej priliki so ga imenovali Pre-vzvišeni knezoškof konzistorijalnim svetovalcem, 1. 1892 na sv. Jožefa, svojega krstnega patrona dan, pa zlato mašo, pri kateri so ga počastili sami Prevzvišeni. Preživel je v Ljubljani srečne dni, ker vse ga je ljubilo in čislalo, zlasti je bil ljubljen od samostanske družine, ki mu je dala častitljivo ime »očka« in si trudila na vso moč, olajšati in osladiti mu starost. V posebni prijaznosti je živel s svojimi profesorji in učitelji, izmed katerih živi še preč. g. kanonik dr. Leben. Odkritosrčno bo žalovala za njim samostanska družina, a žalovali bodo tudi mnogi, katerim je bil dolga leta moder in zvest vodnik. Pogreb je bil danes popoldan ob treh. Mir njegovi blagi duši! (Kaj sedaj?) [Izvirni dopis iz Pulja.] V soboto je prečital razočarani italijanski zbornični večini vladni zastopnik cesarsko naredbo, katera razveljavlja sklep zbornice o proglašanju italijanskega kakor izključno razpravnega jezika deželnega zbora istrskega. Vsled te naredbe so sc že podali slovanski zastopniki nazaj v Pulj, da se udeležijo razprav. Sedaj pa nastane vprašanje: kako bode stvar šla izpod rok? Pričakovati je, da se bodo nadaljevali škandali in da bode kupljena sodrga in ž njo vred laška, umetno skovana, večina še nadalje zaničevala zastopnike dvotretjinskega prebivalstva Istre. Pričakovati pa je tudi, da stori vlada izvanredni korak in veli predsedniku, da le-ta veli galeriji, da se vede dostojno, to je da molči in posluša, za kar jedino je galerija tu, in se ne vtika v razpravo zbornice, in to celo na skrajno žaljiv način, to da veli predsednik ali pa da porabi svojo moč do skrajnega in izključi galerijo popolnoma od vstopa v prostore deželnega zbora Istre. Nadalje pa je tudi pričakovati, da stopi večina v abstinenoo, ali pa, kar je mogoče v očigled možnemu nadaljevanju nesramnih razmer v tej bezniški zbornici, da visoka vlada razpusti deželni zbor. Od vseh teh eventualnosU bodo jedna gotova stvar, kajti nemogoče in že v naprej izključeno jo, da bi razprave hkrati zado bile normalno lice in da bi razpravljali poslanci s človeško podobo mej seboj — po nečloveški. (S Koroške Bele) se nam piše: Umrl je dne 19. t. m. tukajšnji ljudski učitelj gosp. Anton T r i p 1 a t po kratki a mučni bolezni, star še-le 87 let. Rodil se je v Žirovnici, župnije brezniške Učiteljeval je leto in mesec dni na Trsteniku, od koder se je preselil na Kor. Belo, kjer je blizo 15 let opravljal službo učitelja in cerkvenega or-ganista. Naj v miru počiva! (Tatvina.) Minulo sredo ponoči ukradel je dosedaj še neznan zločinec posestniku Jan. Miillerju v Črnomlju več obleke in jedno turško srečko v skupni vrednosti 300 gld. Ulomil je od znotraj zaprta sobinska vrata. Sumi se njegov 17 letni hlapec, ki je na to pobegnil. (Zlato poroko ua IVžgaujem) sta obhajala 16. febr. 76 letni Viljem Reisner in 73 letna Marjeta Reisner ob spremstvu svojih otrok, vnukov, vnukinj in drugih povabljencev. Pa tudi lepo število domačih faranov privabila je isti dan ta redka in zares lepa slavnost v župnijsko cerkev. — »Kaj tacega pa še nismo doživeli na Prežganjem«, rekli smo navzoči farani. — Zlatoporočencema pa za-kličemo: »Bog vaju ohrani se mnogo let!« ilz celovške škofije ) Mil. gosp. prošt L. V a v-tižar, ki je bil na novo mesto vmeščen dnč 16. t. m., je imenovan dekanom dekanije Doberla-vas. — 0. g. provizor Matej 11 a ž u n je premeščen iz Pliberka na Peravo ob Beljaku. — M i-s i j o n so imeli v Skočijanu. Obnesel se je dobro. (Iz Ce'ovca.) dne 18. februvarija. Prilezla je druga številka »Kmetskega Lista« na svitli dan. Vidi se jej na mah, da ima vedno »glavo med ušesami«. Prinaša nekaj v znani »slovenščini« skovanih poročil ter nekaj robatih in smešnih zoper »Mir«. Najboljše v celem »Svinjeredu« pa je popravek gospoda župnika Ogrisa, kateremu je moral dati prostora kar v drugi številki. Res smola, če mora list, ki se ponaša s svojim »res-nicoljubjem«, kar tako začeti s popravki. Da mu prede trda za gradivo, kaže to, da je malone pol zadnje strani ostalo — prazne! — Prav resno vprašanje pa imamo do slavnega c. k r. državnega pravdništva celovškega! Dasi »Kmetski List« izhaja samostojno, na njem ni imenovan niti odgovorni vrednik, niti izdajatelj ! Samo tiskarna (luteranca) Bertnchingerja je imenovana. To je zoper jasno določbo §§ 7. in 9. tiskovne postave. Vprašamo torej gospoda državnega pravdnika: ali veljata še imenovana paragrafa, in sicer tudi za Nemca-lutcranca Berčin-gerja, ali je samo še v veljavi § 23. iste postave, ker, no, ker ga slučajno potrebujete zoper razširjanje »Mir-a« ! ? Prosimo odgovora! (Mizarska zadruga) se snuje za celo goriško deželo. Prepričani smo, da bode to v veliko korist mizarjem-obrtnikom. V ta namen je trgovsko-obrtno pospeševalno društvo priredilo poučen shod v Solkanu, na katerem je g. dr. Turna pojasnil korist te zadruge, sosebno oziroma na izvoz v Aleksandrijo in vshod. kakor mu je pisal dr. Pečnik. Upamo, da solkanski mizarji, ki so bili že večkrat poučeni o koristi take zadruge, ne izostanejo, ter da ne bode treba brez njih snovati zadruge. Tu treba krepko na delo. Otresti se treba vsake bojazni in vseh pomislekov. Začetek je res težak, a delo začeto je že na pol izvršeno. (Javen shod) Goriški deželni poslanec in odbornik dr. H. Tuma priredi v nedeljo dnd 27. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih županstva v Nabrežini javen shod s sledečim dnevnim redom : 1. Gospodarski naš položaj. 2. Organizacija po zadrugah in društvih. 3. Trgovsko obrtna zadruga in trgovsko-obrtno pospeševalno društvo v Gorici. 4 Zavarovalnice za govejo živino. (S Klanjca na Hrvatskem) Tukaj smo že trikrat obhajali slovesnosti svetega očeta papeža Leona XIII. Lani 30. majnika smo obhajali 251et-nico, kar so sveti oče papež stopili na gori Al-verni v tretji red sv. Frančiška. To je bila posebno slovesnost za tretji red. Bila je slovesna pridiga o življenju papeža Leona XIII. in o nje- govih zaslugah za tretji red. Potem je sledila slo vesna sveta maša za sv. očeta. Slovesnost so kaj lepo poveličevale slovenske tretjerednice s svojim milo ubranim petjem. Tu imamo namreč v tretjem redu lir vato in štajerske Slovenco, ker smo na hrvatsko-štajorski meji. Je tudi vsaki mesec dvojni shod: jeden za Hrvate, drugi za Slovence Druga slovesnost je bila dne 1. januvarija t. 1. Obhajali smo demantno mašo svetega očeta papeža. To je bil pravi praznik ne le za celo ogromno župnijo, temveč tudi za celo okolico. Prostorna cerkev je bila do zadnjega kotička polna. Govor je bil o dostojanstvu in življenju Leona XIII. Dne 20. t. mes. smo pa obhajali 201etnico papeštva Leona XIII. To je bil zopet poseben praznik in posebna slovesnost za ude tretjega reda. V polnem številu in z velikim veseljem so se zbrali v cerkvi. Po ranem farnem opravilu je bila slovesna sveta maša za svetega očeta. Mej rano mašo je bil slovesen govor o apostoljskem delovanju Leona XIII. Slovenski udjo so krasno peli mej svetim opravilom. Kaj lepo so proti koncu svete daritve zapeli papeževo himno in po sveti maši zahvalno pesem. Vsi so darovali sveto obhajilo za svetega očeta. Goreče so prosili Boga, naj nam ohrani do skrajne meje slavnega papeža Leona XIII., posebno naj mu da še doživeti 881etnico rojstva in 401etnico kardinalstva. Slava sv. očetu Leonu XIII (Vereščngiu v Zagrebu ) Predvčeranjim zvečer je došel v Zagreb umetnik Vereščagin, da razstavi svoje slike, katere je pred nekaj dnevi razstavil na Dunaju in o katerih smo v našem listu obširneje poročali. Na kolodvoru ga je vspre-jelo več članov umetniškega društva ter nekaj deželnih poslancev. Včeraj popoludne so mu pri redili slavnosten obed. (O prometu poštnoliraniluičnem.) Meseca decembra 1897 ne je po vseh poš ah po državi v postno hranilnico vložilo 156 144 krat za 3,146.178 gid. v varčevalnem in 1.256.055 krat za 176 511.294 gld. v čekovnem oddelku, torej v obeh skupaj 1.412.199 krat za 179.657 473 gid. Po nuš.h krajih se je v obeh oddelkih skupaj vložilo na Stajarskem 70.690 krat za 5,796.478 gld, po Koroškem 20 202 krat. za 1649 785 gld., po&Kran skem 18.600 krat za 1,338 905 gld., po Primorskem (Gorica-Gradiška Istra-Trst) 27 111 krat za 2.859.818 gld., po Dalmaciji pa 8.675 krat za 737 899 gld A vrniio se je po državi 377.782 krat skupai za 177,968 281 gid , od tega pride na Štajarsko 11.237 krat za 2,932.608 gld.. na Koroško 3.040 krat. za 622 118 gld., n-TKramsko 1960 krat za 550.387 gld , na Primorje 5628 krat za 1 581.338 gid., na D.dma cijo 968 krat za 123 177 gld. Od dne 12. januva rija 1883 pa do konca meseca decembra 1897 se :e vsega skupaj vložilo 115,803.949 krat za 13 819,068 571 gld. 88 kr., isvzelo pa 31,405.160 krat za 13.677.868.047 gld 20 kr., v blagajmci je torej preostalo čistih 141,200.524 yld 68 kr. Med povračila spada tudi znesek 35.520.515 gld., za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Med ljudstvom nahaja se 13 050 knjižic-rentovnic, ki so vredne 29,680 480 gld., potem 1,241567 vložu.h in 34 209 čekovnih knjižic. (Amerikanska oklopnica »Mame«) se je pred nekaterimi dnevi v havanskem pristanišču razle tela. Kaj je eksplozijo provzročilo, še ni jasno in se bode najbrže tudi težko dognalo. Trdi se, da se je eksplozija dogodila v prostoru, kjer priprav ljajo torpede, razpočil se je tudi veliki parni kotel ter ladijo do malega uničil. Ostanki ladije so se užgali in požar je trajal čez polnoč. Eksplozija je nastala zvečer okoli devete ure. »Maine« je bila jedna izmed novejših in največjih ladj, dovršena leta 1890. Dolga je bila 97 metrov, vsebina je znašala 6680 tonad, oklep ob vodi in v stolpih je bil močan 30 5 cm. Ladija je imela dva stolpa, katera sta se zamogla sukati krog svojo osi, vsak stolp je hranil po dva topova, kojih kaliber je znašal 25 5 cm., kroglja je tehtala 226 klgr. Raz-ven imenovanih štirih topov je imela ladija še 26 raznih manjših topov. Parni stroj je imel za 9000 konj moči in je gnal ladijo s hitrico 17 morskih milj na uro. Od 420 pomorščakov se jih je blizo 300 ponesrečilo. (Modno barbarstvo.) Evropa potrebuje vsako leto samo za lišj) ženskih klobukov tristo milijonov ptičev. Neka firma v Londonu porabi v to svrho vsako leto 400.000 kolibrijev in nad 500.000 drugih ptičev. Neka druga londonska firma pa je prodala pretočenega leta v štirih mesecih 800.000 indijskih in brazilskih ptičev. Kongres ameriških ornithologov, ki se je pred kratkim vršil v New-Yorku, se je energično uprl proti toj sistematični moritvi, zakaj tako ogromna poraba grozi nekatere vrste ptičev popolnoma uničiti. (Fiasco framasonnv.) Veliki orijent francoskega masonstva se trese, kaj bo o prihodnjih volitvah. Zato jo na vso strani razposlal svoje apostole. Tri-pični brat Adriano Rolland je prišel v mesto Ar-bois in na vseh zidovih nabil plakate: »Farji razkrinkani ! — I. Vera, veda in razum. — II. Katoliška dogma in svoboda. — III. Zadnji vzdihi vere« Ko so se zbrali meščani, je začel Rolland: »Meščani! vsi, ki žive po veri, so strahopetni slepci«. »Po kakšni veri«, oglasi se en glas. »Po katoliški«, dejal je Rolland. Kar zahrumi po dvorani : Proč s framasoni, proč z judi ! Nekateri začno nabirati doneske za nove podplate • . • bratu Rollandu, da bo mogel domov. »Meščani, oglasi se zopet Rolland, meščani! a vera se vendar ne ujema z vedo, nobeden učenjak ni bil veren katoličan !« »Oho! kaj pa Pasteur? (Arbois je namreč rojstno mesto slavnega Pasteurja.) Kaj pa Pasteur? Ali ni bil učenjak in veren katoličan? Proč z judi! Živel Pasteur !« Brat Rolland jo je med velikim vpitjem popihal. Prav tako so mu je godilo v Salins. Šo le v Poligny je dobil nekaj somišljenikov, ki jim je pri banketu razlagal svoje anti-krš.anske teorije. (Lillsko sodišče) na Francoskem je prisodilo Emilu Lampetu, uredniku socijalističm ga lističa »La Ficelle«, radi obrekovanja nekaterih duhovnikov sledečo kazen: radi obrekovanja bondskega župnika Loridana in njegovih vikarjev 40 dni zapora in 50 fr. globe; razven tega mora obsodbo objaviti na 25 lepakih in v 3 dnevnikih, katere si izvolijo tožniki; radi obrekovanja halluinskega župnika Deyne-a in njegovih vikarjev dvamesečni zapor, globo 25 fr. in jednako objavo obsodbe; radi obrekovanja bondskega vikarja Cappelaere-a pa trimesečni zapor, globo 200 fr. in objavo obsodbe, kakor zgoraj — Želeti je, da bi duhovniki povsod posnemali ta vzgled nasproti podlim napadom protiverskih kričačev. Duhovnika sili njegov stan in verniki, da brani svojo čast. Društva. (Slovensko k a t. delavsko društvo priredilo je prošli torek javen društveni shod na Glincah pri Viču. Vabilu so se člani in prijatelji društva v tolikem številu odzvali, da je prostorna dvorana gosp. Travna bila prenapolnjena in tudi še na dvorišču bilo je vse polno. Tudi nasprotniki socijalni demokrati so prišli v precejšnjem številu z upanjem, da se jim bo posrečilo shod razgnati. Prvi je govoril veleč. gosp. dr. Krek. V lepih besedah je naslikal cilj krščanskega socijalizma, kakor tudi konečno smer socijalne demokracije. Potem je iz najnovejših socijalno - demokratičnih knjig dokazoval, da soc. dem. ne gredo za drugim, nego za germanizacijo Slovanov. Ta nepo-bitna resnica, katero je dokazal črno na belo, je pa gospode mokrače tako razjezila, da so začeli po svoji stari navadi razgrajati. Ali na škodo niso si izbrali za to pravega polja, zakaj predsednik g. Jakopič je shod za 10 minut pretrgal in med tem časom odstranili so jih kršč. soc. možje flegma-tično ven na dvorišče; naši možje se ne dajo motiti na svojih shodih. Ko so je shod nadaljeval, dokazal nam je veleč. gosp. dr. Krek še jasno, da samo s krščanako-socijalnim delom zamorejo delavci sebi in svojim koristiti. Ko je mej burnimi »Zivio«-klici gospod govornik zaključil, dobil je besedo gospod J e a n , koji je poročal o drugi točki dnevnega reda, namreč o političnem položaju. Naslikal je po kratkem pogledu v prošlost, sedanje stanje, kako da nemški burši vladajo povsod in kako da Nemci sploh postopajo nasproti Slovanom povsod, pa če so tudi v manjšini, in navedel dokaze za to v Ljubljani in na Sp. Štajerskem. Govoril in bodril je potem navzoče glede gospodarskega napredka, ker ako smo gospodarsko dobro organizovani, gmotno dobro stoječi, bodemo zamogli imponirati sovražnikom. Povdarjal je nadalje nevarnost soc. dem. za nas Slovence in v navdušenih besedah poživljal navzoče, da branijo svojo sveto rodno zemljo in vero kakor krasni svoj materni jezik proti vsakemu z vsemi sredstvi. In ko je na zvršetku svojega govora zaklical : »Bog živi slovenske delavce! Bog živi slovenski narod!« zagromelo je po dvorani. (P r o d p u s t na veselica', katero je priredila »slov. krščansko-socijalna delavska zveza« v nedeljo 20. t. m., se ni vršila tako, kakor je bilo na dnevnem redu. Zanimanje za veselico je bilo med širšim občinstvom veliko. Vstopnice so bile do malega razprodane. »Zveza« se je tokrat potrudila stopiti pred občinstvo z obširnim programom. Priskrbela je med drugim za ta večer veliko burko »Nemški no znajo«, v kateri so imeli nastopiti priznani slovenski igralci: gg. Sršen, Su-šteršič in Urbančič. Ta igra bi imela biti glavna točka in jedro cele veselice. Občinstvo je čakalo z zanimanjem, da se dvigne zastor na odru. V tem pa je g. Štefe nepričakovano stopil na oder in javil občinstvu, da je vlada prepovedala igrati to igro. Prišla je prepoved tako nepričakovano, da se ni moglo pripraviti na kako večjo igro, ki bi nadomestovala prepovedano. No, storilo so je kolikor je bilo moči, da se je občinstvo vsaj deloma odškodovalo. Toda jako neprijetno je zadela ta prepoved visoke vlade odbor »zveze«. Kaj je bilo vzrok prepovedi, ni bilo v odloku povedano; najbrže so bile kake malenkosti, ki bi znale »žaliti in provocirati« ljubljansko nemštvo. Seveda se je to prepovedalo, ker je bilo slovensko, na Dunaju se igra jako pogosto brez ovire zabavljiva in Cebe zasmehujoča igra »Der Bohm in Amerika«. — Mesto te igro se je igrala burka »Doktor Martinček«, v kateri je izborno igral glavno vlogo g. Urbančič, član slov. dež. gledališča. — Poleg tega je bila dokaj krasno izvedena živa slika »Vera, upanje, ljubezen«, le da je bila premalo razsvetljena, tako da zadej stoječim ni bilo vse jasno in razločno. — Čestitati le moramo »kršč. soc. del. zvezi«, da se je lotila hvaležne naloge občinstvu, zlasti delavskim slojem podajati užitek takih predstav, do katerega so prišli do sedaj le redko. Poleg tega so storili svojo dolžnost v polni meri tamburasi »Zveze«, ki so vživali b svojim precej dovršenim udarjanjem občno pohvalo Čuli smo tudi izborni in res mojsterski kvartet »Slavčev«, ki nam je dovršeno pel več komadov. — Na to jo sledila prosta zabava. Slovenski pesnik Hribar je prečital mojsterski nalašč v ta namen zloženo pesem, v kateri je naslikal žalostni položaj Slovencev in Slovanov in v kateri kliče navdušeno: No boste nas uničili! — Pesnika je občinstvo burno pozdravljalo z »Živio«-klici. — Kakor je videti, se razvija v našem »Katoliškem domu« čedalje lepše naše na rodno življenje, — ki ni samo za inteligenco, temuč tudi za delavske sloje, dasi dela zapreke vlada, ki je sinoči smatrala za umestno in potrebno, da je stražila žandarmerija »Katoliški dom« od zunaj, v veži pa da jo sedel policaj ves čas proste zabave. (Odbor in predsedniš tvo katoliške družbe za Kranjsko v Ljubljani za leto 18 98.) Ivan Sušnik, kanonik, predsednik; dr. Iv. Janežič, profesor bogoslovja, podpredsednik ; Al. Stard, vpok. župnik, blagajnik; Rudolf Endlicher, umirovljeni c. kr. okrajni tajnik ; Jožef Pichler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikarja ; Fr. Karborič, župnik v Križankih; Janez Dogan, trgovec s pohištvom ; Anton Janežič, c kr. finančni koncipist; Andrej Kalan, kanonik, deželni poslanec; dr. Andrej Karlin. c. kr. profesor; dr. Jan. Ev. Krek, profesor, državni poslanec; Anton Kržič, c. kr. profesor na učiteljišču; dr. Franc Lampe, profesor in vodja Marijanišča; Franc Leskovic, trgovec ; Karol Polak. tovarnar in veletržeč; Franc Povše, vodja, posestnik, državni in deželni poslanec; Iv. Rozman, župnik, častni kanonik; y Viljem Sclnvei-zer, odvetniški kandidat; Josip Šiška, knezoško-fijski tajnik; Viktor Steska, mestni kapelan ; dr. Aleš Ušeničnik, stolni vikar; dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec ; Anton Zupančič, profesor bogoslovja; Alojzij Zorman, trgovec. (Dolenjsko pevsko društvo) in šola »Glasbene Matice« v Novem mestu nameravata s pripomočjo učiteljev »Glasbene Matice« iz Ljubljane še pred spomladanskim koncertom prirediti dva posebna koncerta, in sicer v saboto 5. sušca in v nedeljo 3. aprila t. 1. — Na vsporedu so krasne točke za klavir, gosli in celo od Dvofaka, Men-delsohna, narodne pesmi za mešan zbor na novo harmonizovane od J. čerina in M. Hubada itd. — Sedeži za oba koncerta skupaj bodo primerno mnogo ceneji kakor za en sam koncert in sicer: I. Za člane Dolenjskega pevskega društva ali Glasbene Matice sedež v prvih petih vrstah: za oba koncerta 1 gold. 50 kr., za en koncert 1 gold.; sedež od 6. vrste dalje 1 gld., za en koncert 70 kr. II. Za nečlane: sedež v prvih 5 vrstah za oba koncerta 3 gld.; za en koncert 2 gld.; sedež od 6. vrste dalje 2 gold.; za en koncert 1 gold. 40 kr. — Del čistega dohodka je namenjen za dijaško kuhinjo v Novem mestu. — Priglasila na sedeže za oba koncerta se sprejemajo le do 25. t. m. v prodajalni gospoda Josipa Medveda v Novem mestu; dotični polni zneski so vplačati do vštete^,. -3. sušca t. L, sicer bi se na priglase ne moglo ozirati. Koncerti so pristopni vsakomur in se posebna vabila ne bodo izdajala. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 22. februvarija. Govori se, da kmalu odstopi ces. namestnik grof Couden-hove ter da bo imenovan podpredsednikom najvišjega računskega dvora, od koder bi bil grof Paoe poklican v notranje ministerstvo. Drugi trde, da pride grof Coudenhove kot cesarski namestnik na Tirolsko. Dunaj, 22. februvarija. Poslanec Pattai je bil pri Gautschu, kjer je bil razgovor o drugem podpredsedniku v državnem zboru. Poslanec Pattai ni mogel dati v tem oziru Gautschu nobenega zagotovila, ker doktor Luegerja ni na Dunaju. Dobil je pa vtis, da bo sklican državni zbor na 10. marca, ter da bo prvi seji predsedoval kot starostni predsednik poslanec Proskowetz. Celoveo, 22. februvarija. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor je izvolila koroška trgovinska zbornica s 15 od Iti oddanih glasov dosedanjega poslanca Hinterhuberja, kakor je bilo pričakovati. Praga, 22. febr. Glede vprašanja, kdaj da pride adresna razprava v dež zboru na vrsto, še vedno ni nič gotovega. Deželni maršal je obljubil Mladočehotu, da pride adresa v tem zasedanju na vrsto. Mladočehi zahtevajo, da pride na vrsto pred prorač. razpravo. Tega pa jim dež. maršal neče dovoliti. Ker je pri dež. proračunu letos 18 milijonov primanjkljeja ter bi dež. maršal rad, da so na-navzoči tudi nemški poslanci pri sejah, kjer imajo določevati o pokritju tolike svote. Najbrže, da se kočljiva zadeva tako reši, da pride na vrsto najprej dež. proračun v prvem in drugem branju, potem adresna razprava in potem tretje branje o deželnem proračunu. Praga, 22. febr. Nemškonacijonalni poslanci so interpelovali vlado radi nekega tajnega ukaza, s katerim so naroča uradnikom v deželi, naj se izogibajo antisemitičnih društev. Levov, 22. febr. Deželni zbor je v današnji seji izvolil deputacijo, ki se bo pod vodstvom deželnega maršala v ime dež. zbora poklonila cesarju na Dunaju, ter sklenil na predlog posl. Javvorskega soglasno, da se povabi v to deputacijo tudi bivšega namestnika in minieterskega predsednika grofa 13a-denija. Pariz, 22. febr. Razni listi poročajo, da so predsednik Faure in ministri zasledili več dokumentov, iz katerih se razvidi, da je Drey-fuss res zakrivil vse, radi česar je bil obsojen na vražji otok, ker je že pred 1. 1894 obveščal zunanji svet o raznih francoskih vojaških tajnostih. — Predsednik Faure je čestital generalu Pellieux radi njegove patri-jotične izjave povodom zaslišanja pred porotnim sodiščem. Pariz, 22. februvarija. V včerajšnji porotni obravnavi v zadevi Zole je najpreje govoril javni tožitelj generalni advokat Cassel, ki je navajal razne dokaze, ki si jih je nabral mej večdnevno obravnavo ali pa že poprej in na podlagi katerih lahko pričakuje obsodbe literata Žole. Za njim je pričel zagovornik Labori, ki je najsuroveje napadal vlado ter vse, ki ne trobijo v rog Zola-Drey-fusovih pristašev. Labori kakor tudi pozneje Zola sam stu, skušala s svojimi dokazi o nedolžnosti preslepiti porotnike ter prepričati ves svet, da se borita le za pravico in svobodo. Predsednik ju je moral večkrat ustaviti. Akoravno je trajala obravnava do poznega mraka, vendar Labori še ni dovršil svojega tehtnih dokazov praznega govora. Neštevilna množica, ki se je zbrala včeraj zopet v dvorani, je s klici: „Proč s Zolo, živela armada" spremljala Zolino izjavo, češ, da ga bo Francija slavila svojedobno, ker ji je rešil čast! Foulard-svila 65 kr. do gld. 3'36 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennobergova ■vila od 45 kr. do gld. 14"65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 52 c. in kr. dvorni zalagatelj, Čarih. 1 3 Umrli »o: 20. februvarija. Katarina Beguš, delavka, 22 let, Tržaška cesta 37, legar. — P. Evstahij Ozimk, frančiškan, 81 let, Marijin trg 5, plučnica. — Jera Struss, delavka, 68 let, Tržaška cesta 56, otrpnenje srca. 21. februvarija. Anton Cibagek, umir. župnik, 83 let, Streliške ulice 6, plučnica. — Helena Gondola, gostija, 65 let, Karlovska cesta 7, vsled želodčnega raka. V hiralnici: 20 februvarija. Ivan Petrič, krojač, 65 let, apoplexia cerebri. V v o j a & k i bolnišnioi: Meteorologično porodilo. Vi&ina nad morjem 306 2 iu. q a s Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nrfbo »-2 S * a S a ■ « . B -tr * v> > EN 211 9. zvečer | 727 4 xj- brezv. pol oblačno 22 7 zjutraj 2. popol. 1 727 2 727 1 —25 52 si. j/ah. M pol oblačno del. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 1 1°, za 0 8° nad norm&lom. VABILO na I. OBČINI ZBOR „Hranilnice in posojilnice v Gor. Tu h in ji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki bo dne 13. marca 1898 ob Vs 4. uri popoldne v i. ii p n i š 6 n. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1897. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. G. liazni nasveti. Gorenji Tuhinj, dne 21. febr. 1898. 133 i-i Načclstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR »Hranilnice in posojilnice y Št. Petru, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bo dn6 13. marca 1898 ob 3. uri popoldne v tvfcJkaJšsiji šeli« Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1897. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. V S t. Petru, dne 20. februvarija 1898. 134 i-i Načelstvo. Priporočilo! Podpisani lzdelovatelj raznega oerkvenega ln stavblnega mizarskega blaga, zlasti cerkvenih klo-plj. spovednlo, vrat, okenj itd., se priporoča častiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, hišnim gospodarjem v točno in lepo Izdelovanje raznih mizarskih predmetov po predloženih vzorcih ali po lastnem načrtu. Cerkve v Dobu, na Rovu.v Brdu, Goričiči, v Radomljah, Pečali, Komendi, Moravčah, Šenčurju pri Kranju pričajo, kako čvrsto ln solidno delo so moje cerkvene klopi. Josip Stupica 48 8-6 na Viru pri Domžalah. 20. februvarija. Jurij Seljak, žandarmerijski stražmešter, 37 let, plučnica. Tržne cene v Ljubljani dne 19. februvarija. Ki kr. si. 1 70 Pšenica, m. st. . . 12 8(1 Špeh povojen, kgr. . j — Re;„ „ . . . 9 _ Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ . . . 7 _ Jajce, jedno . . . — .2 Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . — 10 Ajda..... 9 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje „ „ . — 64 Kotaza, „ . . . •i 50 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . 2 80 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 _ Piščanec .... — 60 Gr»h, „ . . . ! 12 _ _ 18 1 Fižol..... 12 - Seuo, 100 kgr. . . 1 96 Maslo, kgr. . . 1 _ Slama, 100 „ . . 1 78 Mast, „ . . _ 74 Drva trda, 4 kub. m. C 80 Špeh svež, „ , , 64 „ mehka, 4 „ „ 5 1 1 Štev. 4208. 139 3-1 Podpisani magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem: 1. Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vrill se bo letos dne 14. ln 15. maroa v telovadnlol n. mestne deške ljudske šole na Cojzovl oestl in sicer; 14. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 15. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Zadetek ob 8. url dopoldne. 2. Stavljenii, oduosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglasč za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); bj kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.); e) enoletne prezentne službe ($ 25 — 29 voj. zak.). 3. Stavljenci, kateri želč ugodnosti po §§ 31-34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zakon. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dncS 12. februvarja 1898. Št. 4406. 138 1-1 Mesnica v najem! Od X. maja letos odda se v mestnem poslopju v Šolskem drevoredu jedna mesnica v najem. Ustne ali pismene ponudbe sprejema in pojasnila daje podpisani magistrat v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn<5 16. februvarija 1898. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV . 30. Na prodaj je ali v najem odda sc v Šmartnem pri Litiji Pf* li i»a ^m z dobro poslujočo gostilno, žganjetočem in preno-čevališčem za tujce. V hiši nahajala se je tudi čez 30 let trgovina z mešanim blagom. Najemnik ali kupec bi imel tudi priliko prevzeti jedino prodajo usnja pod jako ugodnimi pogoji. 123 3 Več povo Fr. Čuden, urar v Ljubljani. ki je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, in jo zdrave čvrste narave, sprejmem takoj v svojo proda-Jalnlco z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe uaj se naravnost meni dopošljejo. Frano Ksav. Goli, 127 3-3 trgovec t Idriji. Naznanilo in iiripoi'orilo. Naznanjam častiti duhovščini, slavnemu občinstvu in sploh svojim cenjenim in spošto-varim gostom, da sem se preselil iz restavracije pri „Zlati ribi" v Ribjih ulicah v gostilni dvor ,Tirani', sv. Jakoba trg št. 2. Vsem svojim častitim gostom se zahvaljujem za obilno skazano mi naklonjenost v prejšnjih prostorih ter se nadalje priporočam za mnogobrojni obisk. Skušal bodem svoje častite goste zadovoljiti s pristnim dolenjskim in bizeljskim vinom, z izbornim Kozlerjevo-carskim pivom ter s prav ukusno prirejenimi gorkimi in mrzlimi jedili. W Priporočam posebno prenovljene in snažne spalne sobe. Istotam sprcjmo se tudi gospodične in dekleta v poduk za kuho. Z odličnim spoštovanjem cFrailCe cflozmait. Dunajska borza. trsi.d Dne 22. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0> 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 55 kr. 102 n 50 n 122 90 102 80 122 25 99 50 930 — 363 50 120 10 n 58 75 11 n 76 n 9 „ 53 r» 45 n 25 5 n 67 r» Dn6 21. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 162 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....191 „ — „ 4u/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 100 „ — „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 „ 30 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 131 „ — „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 „ 30 „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4°/0 98 „ 90 „ Prijoritetue obveznice državne železnice. . 228 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 185 „ 35 „ „ „ južne železnice 5% . 127 „ 20 „ „ „ dolenjskih železnic4°/0 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......... gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 167 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ — "„ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 _ Salmove srečke, 40 gld........80 " _ ' St. Genčis srečke, 40 gld.......80 " Waldsteinove srečke, 20 gld......58 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ! . 161 AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 gl. st. v. 3456 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 428 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 79 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 Montanska družba avstr. plan.....150 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 Papirnih rubljev 100........127 25 50 75 50 75 25 25 H 1. januvarijem U ?? MERCUR XXXVI. leto. 1898 se jo i»ričeio novo celoletno naroeevaiije ! \ vtciltieno 0Zna&U° žrobanja tu in inozemskih loterijskih srečk, \ n tain in» jz|.az vsejj }22rebanih državnih in zasebnih obligacij. „Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloaml pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ,.Mereur", Dunaj, I., Wollzelle 10. Brezplačni privržek i 2 gld. 60 celoletna naročnina.