ili 213 ^ .. - LETOS KRAJANI V GRIŽAH PRAZNUJEJO MED DRUGIMI JUBILEJNIMI OBLETNICAMI TUDI 40-LETNICO USTANOVITVE PRVEGA ODBORA OF. O USTANOVNEM SESTANKU V JOŠKOVI KLETI IN O TAKRATNIH AKCIJAH S KATERIMI SO ZAVEDNI GR I ŽANI OKUPATORJU POVEDA- Ir Iv. L!r DA SE MU NE BODO UKLONILI, SMO SE POGOVARJALI Z UDELEŽENCEMA RAFKOM FUNKLNOM IN LUDVIKOM JURHARJEM PA TUDI Z MARIJO KO REN TO VO. VEČ O TEM LAHKO PREBERETE NA ČETRTI STRANI. KOT VSAKO LETO, SO TUD! OB IZTEKU MINULEGA LETA DELOVNE ORGANIZACIJE POVABILE SVOJE UPOKOJENCE TER JIM PRIPRAVILE SPREJEM IN POGOSTITEV. O NOVOLETNIH SPREJEMIH UPOKOJENCEV V NAŠI OBČIN/ POROČAMO NA TRETJI STRANI SA VINJSKEGA OBČANA. Celje - skladišče D-Per III 5/1981 ffß.. 'N „Savinjskrobčan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec, Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Špenglič Franc, Kotnik Ante n. Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671 Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novd metto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421^-1/72 je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka. v_______________________________________________________________________ Po daljši razpravi smo pred sprejemom Resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine v letu 1981. Z njenimi določili se lotevamo vseh tistih nalog, ki smo si jih opredelili tudi z dogovorom o temeljih plana občine za obdobje 1981 -1985. Tudi v letošnjem letu morajo biti m vseh področjih prisotna stabilizacijska prizadevanja, saj se dobro zavedamo, da je mogoče njene Qìlje in naloge realizirati le skozi daljše časovno obdobje. Dosledno moramo povezovati vsa vprašanja materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije z razvojem samoupravnih odnosov in krepitvijo vloge združenega dela pri obvladovanju vseh področij porabe. Doseči moramo nadaljnje povečanje izvoza blaga, naraščanje dohodka na osnovi večje produktivnosti in varčevanja na vseh ravneh, še hitreje večati kmetijsko proizvodnjo, krepiti moramo sredstva za nadaljnji razvoj gospodarstva in oblikovati vse vrste porabe izpod rasti dohodka. Na področju uveljavljanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov moramo težiti k nadaljnjemu razvoju dohodkovnih odnosov v smislu nagrajevanja po delu. V večji meri moramo razvjati združevanje dela in sredstev. Samoupravne interesne skupnosti morajo postati v okviru delegatskega sistema mesto neposrednega sporazumevanja in dogovarjanja uporabnikov in izvajalcev. Na osnovi dogovora o osnovah kadrovske politike in samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki je potrebno m posameznih področjih bolj zavzeto pri vseh nosilcih pristopiti k realizacji opredeljenih nalog. Ob upoštevanju okrog dveh odstotkov povečanja števila zaposlenih bomo v letošnjem letu zaposlili okrog 300 novih delavcev s tem, da bodo pri njihovem zaposlovanju imele prednost organizacje združenega dela, ki bodo aktivirale nove investiere. Omejiti moramo zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih. Izredno odgovorne in pomembne naloge so pred nami na področju gospodarstva. Osnovni poudarek je dan industriji kot glavnemu nosilcu razvoja ter kmetijstvu, ki dobiva zaradi strateškega pomena hrane vedno večji pomen Družbeni proizvod občine bo ob prizadevanju vseh dejavnikov mogoče realno povečati za 4 odstotke, s teni da bo industrija predstavljala 80 odstotkov v strukturi družbenga proizvoda. Izvoz se mora povečati za 10 odstotkov, uvoz pa le za 5 odstotkov. S tem bomo dosegli precej večji izvoz kot uvoz. V letu 1981 se bodo investi-cijska vlaganja izvajala v bistveno težjih pogojih kot v preteklih letih. Nadaljevati moramo z izgradnjo mlekarne, zaključena bo investicija v tovarno kmetijskih strojev SIP Šempeter, v Levcu bo zgrajena veleblagovnica Name, končana bo investicija v Aeru TOZD Kemija Šempeter, v izvajanju pa bodo tudi druge pomembne naložbe. Ob naložbah v trgovino in gostinstvo naj posebej omenim še investicijo v okviru SOZD-a Hmezad Notranja trgovina ter dokončanje blagovnice Savinjskega magazina na Polzeli Velik poudarek dajemo v letošnjem letu tudi razvoju malega gospodarstva, predvsem usluž-nosti, pa tudi proizvodni obrtni dejavnosti Zelo pomembne zadolžitve imamo na področju uporabe in gospodarjenja s prostorom Še boi' moramo zavarovati kmetijska zemljišča pred nadaljnjo pozidavo, vztrajati moramo bolj kot doslej na usmerjanju gradnje na obrobna področja doline in s tem v zvezi tudi v celoti pripraviti ustrezno urbanistično dokumentacijo. Nadaljevati moramo z izgradnjo družbenih in zasebnih stanovanj in boj dosledno izvajati vse tiste naloge, ki so povezane s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč. V letošnjem letu moramo čimprej začđi z izgradnjo kana-lizacje in čistilne naprave, nadaljevati pa z modernizacjo cest, izgradnjo vodovodov, telefonskega omrežja, vodno gospodarskimi deli in z deli v zvezi z izboljšanjem napetostnih razmer v elektro omrežju. Številne naloge so pred nami tudi na področju družbenih dejavnosti, tako na področju raziskovalne dejavnosti, ki bo letos prvič močneje zaživela v občini, izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture. Zelo pomemben dejavnik našega razvoja bodo v letu tudi krajevne skupnosti, ki bodo ob nadaljnjem razvoju krajevne samoupravne posvečale vso pozornost razreševanju številnih vprašanj, ki so pomembna za delo in življenje našega občana. Pomembne so, tako kot vsako leto, tudi v tem letu naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in tudi vse tiste, ki se nanašajo na sodelovanje z drugimi občinami. Cilji, ki si jih zastavljamo za leto 1981, zahtevajo od vseh nas izredno odgovornost in disciplino na vseh področjih gpspodarskega in družbenega razvoja. Prednostno in z vso zavzetostjo moramo izvajati stabilizacijske naloge. V združenem delu bomo morali še bolj poskrbeti za rast produktivnosti, boljšo organizacijo dela in posvetiti vso pozornost oskrbi s surovinami ter ostalimi materiali, ki so potrebni za nemoteno proizvodnjo. Sneg je nadel belo obleko tudi Hmeljatju v žalskem parku. Osnovnošolci in dijaki so veseli, ker jim je vreme pred zimskimi počitnicami namelo novega snega. Na smučiščih nad Libojami je pravi, pravcati živžav. Tuje tudi smučarski tečaj za šolske in predšolske otroke. Nekateri otroci s starši obiskujejo zimski športni center Golte, kjer delujejo vse vlečnice. O zelo ugodnih snežrfih razmerah poročajo z Rogle, kjer nemoteno delujejo vse smučarske naprave. Sneg pa je prinesel radost tudi cicibanom—varovancem otroških vrtcev. Med dnevnimi sprehodi se otroci zakadijo v sneg in nakepajo tovarišice, kot kaže naš posnetek. MEDOBČINSKI SVET ZSMS PODELIL PRIZNANJA Zadnje dni starega leta so se v Žalcu sešli člani Medobčinskega sveta ZSMS celjske regije. Srečanje je izzvenelo v oceni dosedanjega dela in v pripravah na naloge, ki jih čakajo v letošnjem letu. Ob tej priliki so podelüi'tudi plakete Medobčin-skéga sveta ZSMS celjske regge, ki so jih prejeli tudi trije člani Občinske konference ZSMS Žalec in sicer: bivša sekretarka Danica Kruleč, sedanji sekretar Oto Žagar in bivši predsednik Koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri tfej konferenci Darko Naragiav. OB PRAZNIKU VSA PRIZNANJA Občinski štab za teritorialno obrambo naše občine je bil ob dnevu JLA deležen visokih priznanj. Na osrednji proslavi v Žalcu jim je predstavnik Pokrajinskega štaba za TO—Zahodno-štajerske cone Andrej Jeran podelil tri prehodne zastavice Tako so prejeli zastavico za najboljši občinski štab v pokrajini, zastavico za najboljšo enoto in zastavico za najboljše poveljstvo enote. Vsekakor so to lepa priznanja, ki so hkrati spodbuda za nadaljnje delo in obveze. _dar Prešteli se bomo... Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 Zvezni in republiški zakon predpisujeta popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letošnjem letu, opravili pa ga bomo v času od 1. do 10. aprila, zajel pa bo stanje na dan 31. marca 1981. Da bi bili občani naše občine seznanjeni z namenom in potekom tega po obsegu naj večjega in organizacijsko najbolj zapletenega statističnega raziskovanja, bomo v tej in naslednjih številkah Savinjskega občana posredovali nekaj informacij o popisu. V povojnem obdobju smo imeli v Jugoslaviji doslej že štiri popise in sicer v letih 1948, 1953, 1961 in 1971. Tako bo tokrat že peti popis, ki pa bo zelo pomemben, saj bo zbral raznovrstne podatke o posameznih skupinah prebivalstva: zaposlenega, kmečkega, aktivnega. Nadalje o raznih strukturah prebivalstva: spolni, starostni, izobrazbeni, poklicni, narodnostni, socialno—ekonomski, potem o migracijah prebivalstva: o številu in strukturi oseb, ki začasno delajo in prebivajo v tujini, o gospodinjstvih, o obsegu, starosti in kvaliteti stanovanjskega fonda, o opremljenosti in naseljenosti stanovanj in nekatere ključne podatke iz kmečkega gospodarstva. Popis bo zajel celotno prebivalstvo, vsa gospodinjstva in stanovanja. Obdelava zbranih podatkov pa bo zagotovila informacije o občinah, republikah, avtonomnih pokrajinah in za celotno državo, seveda pa tudi o krajevnih skupnostih. Z zakonom je zajamčena tajnost vseh podatkov zbranih v popisu, ki se bodo lahko uporabljali le v skupinskih prikazih, nihče pa ne bo mogel individualnih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih uporabiti kako drugače ali v druge namene. Za popis prebivalstva so potrebne obsežne priprave, saj v njem poleg strokovnjakov -statistikov sodeluje tudi veliko število drugih sodelavcev, ki bodo Zavodu za statistiko (ta je z zakonom zadolžen, da vodi in organizira popis v SR Sloveniji) pomagali opraviti to zahtevno nalogo. V občini bo popis organizirala občinska popisna komisija, ki jo j e imenovala.Skupš čina občine, ta pa bo nadalje imenovala občinske instruk-toije, popisovalce in kontrolorje popisa. Popis v aprilu bo metodološko usklajen s popišem prebivalstva v letu 1971, tako da bo možno primerjati vse spremembe v zadnjih desetih letih. I. JANIČ Potrebno je omejiti zaposlovanje v administrativnih službah Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije nujno pogojuje tudi omejitev zaposlovanja, predvsem delavcev za opravljanje režijskih in administrativnih del. V zadnjem obdobju so v zvezi z navedeno problematiko prisotne številne razprave, ki opozarjajo na razraščanje administrativnih služb in na povečanje števila zaposlenih v teh službah v primerjavi z zaposlenimi v proizvodnih dejavnostih. V naši občini smo, problematiki zaposlovala že v letih 1979 in 1980 posvečali precej pozornosti. Vsakoletna resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine je opredelila naloge na tem področju, ki so bile med letom izvajane in sproti spremljane, vendar ne moremo trditi, da smo v smislu zagotavljanja ustreznejše kadrovske strukture v korist dejansko višje in visoko izobraževalnih strokovnih kadrov bili uspešni. Aktivnost na področju analiziranja dejanskega stanja administrativnih služb v občini pravkar poteka. Izvršni svet skupščine občine je na predzadnji seji imenoval posebno delovno skupino, ki ima nalogo proučiti možnosti v zvezi z zmanjševanjem administrativnih služb. Naloga vsekakor ne bo enostavna, ugotoviti bo potrebno vzroke šiijenja teh služb in povečevanja ’ števila delavcev v teh službah, to bo osnova za sprotne in dolgoročne ukrepe, ki bodo morali zagotoviti, da se bodo administrativne službe zmanjšale v skladu z dejanskimi družbenimi potrebami in možnostmi, ob sočasnem povečevanju kvalitete in učinkovitosti teh služb. Če ocenjujemo stanje za nekaj let nazaj, ne moremo reči, da na razraščene administrativnih služb ustrezni organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij niso opozarjali, čeprav je vrsta sprejetih normativnih in samoupravnih sjiošmh aktov sprejetih na zveznem, republiškem in občinskem nivoju pogojevala naloge, ki jih je bilo potrebno in jih je potrebno opravljati. Ob analiziranju stanja na področju a poslovanja v neproizvodnih dejavnostih je večkrat prisotna dilema, kaj je administrativno delo, kam uvrščati posamezna dela in naloge, kijih opravljajo posamezni delavci v družbenih dejavnostih. Pričakujemo, da bodo dileme, kijih navajam, odpravljene, da bo obseg nalog na tem področju moral biti nedvoumno opredeljen, kajti kakršenkoli površen pristop bi lahko pomenil nepopravljivo škodo pri prizadevanjih zà uresničevanje družbenoekonomskih odnosov. Analiza bo zajela službe, ki predstavljajo družbeno režijo v organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, upravnih organih in drugih organih, ki se financirajo iz proračuna občine. Da bi bilo mogoče čim bolj objektivno ugotavljati stanje, bo potrebno posebej analizirati zakone in druge predpise ter samoupravne splošne akte, ki so podlaga za delo administrativnih služb- ter ugotoviti, v kolikšni meri so opredeljeni postopki, razne evidence in ostale naloge, ki zahtevajo poleg strokovnega dela še administrativno. V analizi bo nujno potrebno obdelati tudi vidik stroškov za delo administrativnih služb. Vse ugotovitve bo vsekakor potrebno opreti tudi na primerjave z drugimi ustreznimi organizacijami in na podatke o rasti stroškov družbene režije v določenih obdobjih. Osnova za načrtnejše zaposlovanje v družbeni režiji za naslednje obdobje so vsekakor vsakoletne kadrovske bilance, ki vsebujejo konkretne podatke o načrtovanih zaposlitvah za vse organizacije združenega dela, njihove asociacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti. Kadrovsko bilanco vsako leto po predhodnih uskladitvah sprejme izvršni svet ob-činske skupščine in jo predlaga v sprejem zboru združenega dela občinske skupščine. Naloga, ki je za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije glede na možnost omejevanja zaposlovanja opredeljena v resoluciji je, da morajo nosilci planiranja zagotoviti prek organov opravljanja, da se število zaposlenih v družbeni režiji ne bo povečalo, prav tako pa je potrebno dosledno omejiti vse oblike dela po pogodbah. VERA OREŠNIK Odziv je bil dober Konec decembra so v dvorani gasilskega doma v Žilcu podpisovali jdanske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. Potrjevanje temeljnih razvojnih usmeritev je potekalo v znamenju velike udeležbe, saj je planske dokumente podpisalo 95 odstotkov vseh pedvidenih udeležencev. Tako so podpisali dogovor o temeljih družbenega plana obči- ne za obdobje od leta 1981 — 1985, samoupavne sporazume o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, samoupavne sporazume o temeljih pianov stanovanjske, komunalne in stavbnozemljiške skupnosti, skupnosti požarnega varstva ter štipendijske politike v občini. Na sliki: Podpisovanje sporazumov. T_ tavCar Delegati volilne programske konference SZDL O delu in nalogah spregovorili kritično Tik pred iztekom lanskega leta je bila v Žalcu volilna pogramska konferenca Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva občine Žalec. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je od 61 delegatov konference udeležilo 41 delegatov, ki so dobro in kritično ocenili delo v minulem obdobju. Konference sta se udeležila tudi pedstavnik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Rotovnik in Janko Ževart iz medobčinske konference SZDL za celjsko območje. O dejavnosti Občinske konference in njenih komisij za obdobje od maja 1979 do novembra 1980 je govoril ped-sednik OK SZDL Žalec Ivo Robič. V daljšem poročilu je poudaril, da je bilo delo Občinske konference usmerjeno ped-vsem v poglabljanje ustavne demokratične vloge SZDL, v razvijanje metod dela, uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, razvijanje delegatskih odnosov, v problematiko kmetijstva ter organizacijo in vodenje akcije NNNP. V razpavi, v kateri je sodelovalo petnajst razpravjalcev, je bilo največ besed o usmerjenem izobraževanju, kmetijstvu, povezavi višinskih kmetij z dolino, o delu vaških odborov in svetov v krajevnih skupnostih, o zaskrbljujočih pogojih gospodarjenja, o delegatskem sistemu, o aktivnosti svetov potrošnikov, o sodelovanju organizacij in društev v občini. Ob koncu razprave je spegovoril tudi predstavnik RK SZDL Slovenije Mitja Rotovnik, ki je kritično ocenil delo v preteklem obdobju in pripavo na programsko konferenco v Žalcu. Menil je, da bi morah delegati dobiti poročilo o delu OK SZDL z vabili, tako pa so dobili le pregled aktivnosti občinske konference, nakazal pa je tudi, da so programske usmeritve za leto 1981 peveč splošne. Predlagali so tudi komisijo za pipavo sklepov in stališč, ki naj bi izoblikovala zaključke in jih posredovala na naslednji seji predsedstva, pedsedstvo p naj bi obravnavalo tudi dopolnjena poročila o delu in konkretnih nalogah podanih v razpavi. Za novega člana predsedstva so izvolili Vlada Plaskana. Dosedanji član Veno Satler je zaprosil, da se ga zaradi prezaposlenosti razreši. T. TAVČAR REKREACIJA ZA VSAKOGAR Pri TVD Partizan v Žalcu so že sestavili urnik, po katerem se lahko ravnajo občani, ki si želijo organizirane rekreacije. Umik bo veljal skozi vso zimsko sezono vse tja do pomladnih mesecev. Tako je telovadnica, novega osnovnošolskega centra v Žalcu na voljo članom ob ponedeljkih od 19.30 do 21.00 ure. Ob torkih ta čas pa je rezerviran za rekreacijo članic, ob sredah pa imajo rekreativno odbojko člani. Ob četrtkih imajo rekreativno košarico člani, istočasno pa imajo rekreacijo tudi člani delovnega kolektiva Hmezad in Ferrali t. Vsi, ki želijo rekreativno igrati tenis, se lahko rekreirajo v telovadnici ob sobotah dopoldne od 9.00 do 11.00 ure, ob nedeljah dopoldne pa se lahko člani rekreirajo v malem nogometu na igrišču športnega centra v Žalcu, v primem slabega vremena pa so zanje na voljo prostori telovadnice. V organizirano rekreacijo se lahko vključijo po umiku vsi občani, ki čutijo željo in potrebo po organizirani vadtn. Za udeležbo pa bo potrebna le simbolična vpisnina v članstvo, primerna telovadna oprema in dobra volja-ohraniti telesno kondicijo. Zanimiv program meddruštvenega odbora PD „Savinjska” Pred nedavnim si je Meddruštveni odbor planinskih društev „Savinjska”, v katerega so vključena PD iz naše občine, izvolil novo vodstvo. Predsednik tega odbora bo še naprej Adi Vidmajer, kar je vsekakor priznanje za njegovo uspešno delo. V odbor so izvolili tudi Boža Jordana, skratka, vodstvo je dobro sestavljeno in ima vse pogoje za uspešno delovanje tudi v bodoče. V programu dela, ki so ga na tem sestanku sprejeli, so postavili na vidno mesto gojenje tradicij NOV. Planinci so si tudi letos zastavili vrsto prireditev in spominskih pohodov v znane kraje iz NOV. Tako se bodo udeležili 21. in 22. februarja spominskih pohodov na Stol, 14. oziroma 15. marca predvidevajo pohod na Porezen, 4. aprila pa pripravljajo spominski pohod na Dobrovolje v okviru akcije „Spoznavajmo spomenike NOV v Savinjski dolini”. V okviru občinskega praznika in 40. obletnice napada na rudnik Zabukovica člani PD Zabukovi-ca pripravljajo pohod ob spomenikih NOV v krajevni skupnosti Griže, člani PD Tabor pa bodo v jesenskem času izvedli pohod ob spomenikih NOV v njihovi krajevni skupnosti. 17. maja bo spominski pohod k Bolnici Celje—Travnik nad Ljubnom, dne 9. maja pa bo spominski pohod na Paški Kozjak, združen pa bo ? zborom poslancev Savinjskega. M DO. Prav gotovo se bodo planinci udeležili tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane, v sredini junija pa bodo obudili spomin na celjsko četo. To je 'le del njihovega programa, y načrtih pa imajo še druge prireditve. Poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1981 Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1980 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pavic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pavic, o dohodkih doseženih v letu 1980. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek pesega 3.000 din; 5. Zavezanci davka Od premo- ženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1980. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča, in če njihov dohodek v letu 1980 presega 20.000. 00 din oziroma skupni dohodki vseh družinsldh članov preseglo 10.000,00 din letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1980. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1980 presega 294.000. 00 din. Nfpoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni postor, pi upavi za družbene pihodke občine, na katere območju je poslovni poster; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pi upavi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno pebivališ-če, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno pebi-vališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upavi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno pebivališče, če pa zavezanec nima stalnega pebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pi upavi za družbene pihodke občine, na katere območju imajo stalno pebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepemičnin, pi upravi za družbene pihodke občjne, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od pemi-čnin, pa pi upavi za družbene pihodke občine, v kateri imajo stalno pebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene pihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — ja vezane! iz 6. točke pi upavi za družbene pihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1980 najdalj stalno pebivališče. Za leto 1981 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opavljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem zneska za leto 1981; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni poster, pri upavi za družbene pihodke občine, na katere območju je poslovni poster; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega posterà, pa pi upavi za družbene pihodke občine, v kateri imajo stalno pebivališče, če pa zavezanec nima stalnega pebivališča, na, območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pi upavi za družbene pihodke občine, na katere območju imajo stalno pebi-vališče njegovi družinsld člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene pihoake občine, v kateri imajo stalno pebivališče, če pa zavezanec nima stalnega pebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pi upavi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski dani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na pedpisanein obrazcu, ki se dobi pi upavi^a družbene prihodke občffie. Ro-zivamo zavezance, da napovédi vložijo v roku, določenem, v tem pozivu, ker bo za nepa-vočasno vložitev napovedi Odmerjeni davek povečan za 10*% oziroma najmanj 100 dan, ža-vezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200,00 din. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Uprava za družbene prihodke m SAVINJSKI OBČAN 3 Javna razprava o osnutkih dopolnil ustave SFRJ in SRS ter statuta občine Žalec Na pobudo predsednika Tita o kolektivnem vodstvu in sklepu CK ZKJ o konkretnih ustavnih in statutarnih spremembah tečejo javne razprave o osnutkih sprememb Ustav in statuta občine ter samoupravnih interesnih skupnosti. V tej smeri je Občinski sindikalni svet Žalec posredoval vsem osnovnim organizacijam pa tudi članom predsedstva in sveta ustrezna krajša pojasnila o bistvenih spremembah, nakar bi na podlagi pripomb strnili konkretne predloge za navedene spremembe. Prav je, da bo ta izredno pomembna akcija kar najbolj množično zajela občane. V osnutku I. amandmaja Ustave SFRJ so razčlenjena načela o kolektivnem vodstvu, odločanju in odgovornosti. Amandma zavezuje vse organe, da delujejo v okviru svojih pravic in odgovornosti, in da so pri tem dolžni uresničevati odločujoč položaj delavcev v družbi, da so člani teh organov odgovorni in enakopravni pri svojem delu ter da so dolžni delati v skladu s pooblastili in po načelih delegatskega sistema in na tak način, da je vsak trenutek možno imeti družbeni nadzor nad njihovim delom. V II. amandmaju je določena samo. zgornja meja trajanja mandata izvoljenih oziroma imenovanih funkcionarjev in nosilcev javnih funkcij z zgornjo mejo štiri leta. Ta doba pa je usklajena z mandatno dobo predsednikov teh organov. Voljeni in imenovani funkcionarji se lahko volgo oziroma imenujejo največ dvakrat zaporedoma in tretja izvolitev ni več možpa. Za funkcionarje sodišč in drugih pravosodnih organov se to določilo ne upošteva kot rotacija, marveč kot reelekcija, tako da jim mandatna doba lahko traja tudi dalje. V HI. amandmaju se obravnava mandat predsednika in podpredsednika skupščine SFRJ ter predsednikov zborov, ki se lahko izvolijo največ za dobo enega leta in to vsakič iz druge republike oz. pokrajine. JV', amandma o ustavi SFRJ se tlanaša na predsedstvo, katerega sestavljajo po en član iz republik oz. pokrajin, ki ga volijo republiške oziroma pokrajinske skupščine ter o članu, ki je- po statutu ZKJ tudi član pirèdsedstva SFRJ. « V V. amandmaju obravnava izvolitev in mandat predsednika . ,in članov ZIS, kjer opredeljuje, da je predsednik lahko izvoljen za dobo štirih let brez možnosti Snovne izvolitve ter da člani S ne morejo biti izvoljeni več kot dvakrat za isto funkcijo. Hkrati obvezuje ZIS, daje treba po dveletnem delovanju podati poročilo o izvrševanju svojih funkcij, o odgovornosti za stanje na vseh področjih življenja v skladu s pristojnostjo in odgovornostjo federacije. Tudi v VI. amandmaju je opredelitev mandata funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe — ti so lahko imenovani za isto funk ego največ dvakrat zaporedoma. V VII. amandmaju se določa mandat sodnikov ustavnega sodišča, ki traja osem let in ne morejo biti izvoljeni ponovno, s tem da se predsednik voli za dobo enega leta in to vsakič iz druge republike oziroma'pokrajine. V I. in II. amandmaju Ustave SRS so povzeta določila teh dveh amandmajev Ustave SFRJ. Amandmaji pa ne posegajo v konkretne mandate funkcionarjev občinskih skupščin in izvršnih svetov, marveč prepuščajo to samoupravno pravico občinskim skupščinam. V III. amandmaju je določena sestava predsedstva SRS, ki šteje sedem članov. Predsednika predsedstva voli republiška skupščina za dobo enega leta in je lahko največ dvakrat zapored izvoljen za to funkcijo. IV. amandma ustave SRS obravnava mandatno dobo predsednika IS, ki pa ne mere biti izvoljen dvakrat za isto funkcijo, dopušča pa se dvakratna mandatna doba članom IS, republiškim sekretarjem in drugim republiškim funkcionarjem, ki vodijo republiške upravne organe. Konkretno se določa način glasovanja, ki je polnoveljavno ž večino glasov vseh članov. V V. amandmaju določa sestav ustavnega sodišča, ki šteje devet sodnikov, ki se volijo za dobo osmih let, predsednik pa za dobo enega leta in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. OBRAVNAVA STATUTARNIH SPREMEMB OBČINE V javni obravnavi bodo zajete tudi statutari» spremembe občine in sicer 192. člen, kjer predlagajo za predsednika in podpredsednika občinske skupščine dve varianti in sicer za mandatno dobo enega in dveh let s tem, da sta lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. V statutarnih spremembah (v 195. členu) omenjajo za predsednike zborov kot predlog mandata za eno ali dve leti z dvakratno možno izvolitvijo. V 238. členu je predložena sprememba glede izvolitve članov IS in sicer: — Za predsednika IS ne more biti izvoljena ista oseba dvakrat zaporedoma — Predsednika in podpredsednika ter člane IS izvoli občinska skupščina za štiri leta. Člani IS, občinski sekretarji ter drugi z zakpnom ter občinskim odlokom določeni občinski funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največkrat dvakrat zporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo. Ravno tako je predvidena sprememba 241. čl., ki se .nanaša na odločanje in sklepanje IS — ta lahko polnoveljavno odloča ob navzočnosti večine članov IS. V predlogu je dalje rečeno, da se mandat predsednikov skupščin in funkcionarjev SIS-ov določi enako, kot to velja za predsednika in funkcionarje občinske skupščine. O vseh osnutkih bodo oziroma razpravljajo \se osnovne organizacije na sindikalnih sestankih. Krajevne organizacije SZDL bodo javno razpravo zaključile do 20. januarja, med tem ko bo v organizacijah združenega dela razprava trajala nekaj dlje. Na rob naj zapišemo, da so v okviru Občinske konference SZDL in Občinskega sindikalnega sveta Žalec izdelali program javne razprave z vsemi izhodišči. Ob tem je pomembno podčrtati, da so celotno razpravo povezali z aktualnimi družbenoekonomskimi vpraša-lji in družbenopolitičnimi vprašanji. V posameznih skupnostih oz. organizacijah je razprava zajela tisto problematiko, kije specifično povezana z njihovim delom in je hkrati tudi najbolj problematična. SPREJEM EM POGOVOR Z DUHOVNIKI Predsednik občinske konference SZDL Žalec Ivan Robič je v okviru koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi priredil novoletni sprejem za duhovnike rimokatoliške cerkve, ki živijo in delujejo v naši občini. Na sprejemu, ki so se ga udeležili tudi predsednik sku pščine občine Vlado Gorišek, predsednik IS Jože Jan, predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi Janez Meglič in sekretar sekretariata za notranje zadeve pri skunščini občine Žalec Ciril Prezelj, so ugodno ocenili odnose med verskimi skupnostmi in našo samoupravno socialistično družbo. Lepo priznanje žalskim vzgojiteljicam Podeljeni zlati sindikalni znak nedvomno pomeni visoko priznanje vzgojiteljicam vzgojnovarstvenega zavoda Janko Herman iz Žalca. Zato je prav, da temu dogodku posvetimo naslednji reportažni zapis izpod peresa J. Volfa, ki se je pogovarjal s predsednico sindikata Vido Štinglovo v Preboldu. Vida Stingi ni kak star aktivistični tip, temveč čedno, komaj 22 let staro dekle. Poročena je že in prav poroka s fantom iz Žalca jo je iz Hrastnika pripeljala v Savinjsko dolino. Za sedaj je mlada družina še brez otrok, pa tudi brez lastnega stanovanja. „Za dobro delo sindikalne organizacije nimam dosti zaslug, saj sem prišla v Žalec šele marca lani in komaj lani januarja so me izvolili za predsednico sindikata (kmalu po prihodu so jo vključili v izvršni odbor). Tako samo nadaljujemo že prej utečeno sindikalno delo, ki gaje pred menoj vodila Martina Golob.“ — V utemeljitvi predloga je med drugim rečeno, da v vašem zavodu vzdržujete ze- lo dobre medsebojne.odnose. „To lahko potrdim iz lastnih izkušenj. Tako v Šlcu kot v Preboldu so me lani zelo lepo sprejeli, tako da sem se lahko hitro vživela. Pri nas je tako, da vsakdo brez strahu pred zamero ali posledicami pove, kar misli. Žahrbtnega ravnanja ne poznamo. Tako vsako stvar, ki se morebiti pojavi, hitro razči stimo, ne da bi se odnosi skalili. Dobri medsebojni odnosi se kažejo tudi med enotami v posameznih krajih.“ — Pravijo, da v vaši sindikalni organizaciji ne poznate nesklepčnosti, čeravno so delavke raztresene od Petrovč do Vranskega. „Sindikalno delo teče večinoma v štirih sindikalnih skupinah, to je v Žalcu, Petrovčah, Šempetru in Preboldu. Udeležba na teh sestankih je res večinoma zelo dobra, čeravno imamo vse seje izven delovnega časa. Sestanemo se trikrat ah štirikrat letno. Ker pa se izvršni odbor sestane enkrat na mesec, vodnje skupin in drugi člani izvršnega odbora, pa referenti interesnih dejavnosti člane sindikata obveščajo, kaj se dogaja in kaj pripravljamo. Pomagajo tudi oglasne deske. Občasno izdajamo tudi svoje „vesti“. Sindikalna organizacija v WZ Janko Herman ima močan vpliv v zavodu, tako da so predlagatelji odličja upravičeno zapisali, da se v tej hiši nič ne zgodi brez sodelovanja sindikata. Sindikat je tako močna podpora v delu samoupravnih organov, vštevši delegacije. Vida sicer meni, da dela delegacij še v celoti niso razvili tako, kot bi bilo treba, pri čemer pa je bolje za občinska zbora kot za interesne skupnosti. Zlati znak sindikatov se-’ veda ni prvo priznanje, ki ga je za svoje delo dobila ta sindikalna organizacija. Pred dvema letoma so dobili srebrni znak zveze sindikatov, še prej vrsto drugih priznanj, tudi nagrado občine Žalec, pa priznanja za kulturno in telesnovzgojno delo. Omeniti moramo uspešno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, kar je v vdiki meri pripomoglo, da so hitreje reševali probleme novih prostorov in igrišč, skratka, da so razvili varstvo otro k v občini do sedanjega obsega in kakovosti. & Razvojne možnosti drobnega gos arstva Drobno gospodarstvo - pri tem mislimo zlasti na storitvene dejavnosti, ki jih najbolj primanjkuje — predstavlja pomembno dopolnilno vejo gospodarstva v žalski občini. Očitno je, da smo v povojnem obdobju marsikaj zamudili, Zato ima razvoj drobnega gospodarstva še naprej pomembno mesto. Pa poglejmo, kako je z našim drobnim gospodarstvom: V minulem letu smo imeli v žalski občini registriranih 486 obrato-. valnic. K tej številki smo prišteli 73 gostiln, nad 100 avtoprevoznikov skupno s 1149 zaposlenimi delavci in 72 popoldanskih obrti. Število obrtnikov se sicer veča, žal pa imamo primere, da nekatere storitvene obrti hitro usihajo, kar še posebej velja za krojače, čevljarje in podobne storitvene dejavnosti. Na podlagi trenutnega starna in načrtovanih potreb naj bi do leta 1985 na novo zaposlili v-teh dejavnostih 449 delavcev, tako <4 bi se skupno število zaposlenih v samostojnem delu povečalo na 1600. Iz analitične ocene kooperacijskih razmerij z družbenim sektorjem, ki jo je izdelala Medobčinska gospodarska zbornica v Celju, so ob vse večjem povpraševanju industrije po teh storitvah kapacitete v glavnem zasedene. Gre za serije veznih elementov iz sestavnih delov za potrebe nosilcev proizvodnje, to je večjih gospodarskih organizacij. Ker gre za manjše serije, se industriji ne izplača delati te reči, zato išče kooperante. Pomeni, da bo v naslednjih letih treba te kapacitete širiti in razvijati, hkrati pa ne smemo pozabiti na razvoj storitvenih obrti. Krajevne skupnosti lahko veliko pomagajo pri iskanju in zagotavljanju primerne lokacije za delavnice ob preurejevanju starih in izgradnji novih stanovanjskih naselij. V ta skupna prizadevala naj bi se vključile tudi banke, saj je očitno, da brez kreditov ne bo možno izvesti zastavljenih nalog. Pri tem ne gre le za adaptacije in novogradnje, marveč tudi za novo tehnologijo, za nakup potrebnih strojev in orodij. Ob večji družbeni pomoči bo možno drobno gospodarstvo razviti v korak s potrebami našega gospodarstva in potrošnikov. ¥ OD 15. JANUARJA 1981 D015. FEBRUARJA 1981 Marna Korent nam je pokazala klet, v kateri je bil v jeseni leta 1941 ustanovni sestanek odbora OF v Grižah. Spomini na prvi odbor OF v Grižah Letos krajani v Grižah praznujejo tri pomembne obletnice: 604etnico delovanja Svobode, 40-letnico ustanovitve prve-g3 odbora OF in 20-letnico prvega občinskega praznika, ki je bil v Grižah. Krajani nameravajo vse naštete obletnice in pomembne dogodke strniti in osvetliti v posebni publikaciji. Naš zapis govori o ustanovitvi prvega odbora OF, pa tudi o prvih akcijah domačinov. Ustanovnega sestanka v Joškovi kleti se udeleženca Rafko Funkl in Ludvik Jurhar še dobro spominjata. Ob tem bi zapisali, da so se leta sicer odmaknila, in da spomini niso več tako sveži kot prva povojna leta, vendar pa ne glede na kronološko zaporedje osvetljujejo takratne dogodke in akcije: Rafko Funkl: „Pobudniki za ustanovitev prvega odbora OF v Grižah so bili komunisti in prvoborci Peter Šprajc, Rudi Cilenšek, Albin Vipotnik in še nekateri. Na sestanek sva bila povabljena tudi z Jurhaijem. Ludvik Jurhar: „Bilo je v prvem letu okupacije, ko sem nekega dne srečal v hosti pri Mirosanu Petra Šprajca. Dejal mi je, da bo treba ustanoviti odbor OF in pričeti z akcijami proti okupatorju. In tako smo se na pragu jeseni nekega večera dobili v Joškovi kleti. Iz kleti je bil vhod v nekakšen bunker, v katerem smo bili varni pred vohljači.“ Na tem ustanovnem sestanku odbora OF so se med drugim dogovorili, da bodo na vidna mesta izobesili slovenske zastave in tako okupartojem povedali v brk, da naš narod ne bo nikdar hlapčeval. In tako se je zgodilo, da je nekega jutra v oktobru 1941. leta na najvišji smreki v Limber- Rafko Funkl gu za/ihrala slovenska zastava. Nemci so bili besni, hodili so si ogledovat to, po njihovem mnenju nezaslišano predzrnost in vohljali po hišah, kdo bi izobesil zastavo. ,,Ne vem!“ so rekli domačini, naskrivaj pa so se muzali in bili ponosni na to akcijo. Prišli so tudi k Jošku ( njegovi pravi priimek je Korent) in odsekali: „Smreka, na kateri visi zastava, je vaša, ste morda to storili vi?!“ Korent je kajpak zanikal in se delal nevednega. Dejal je: „Smreka je res naša, a zastave na njej nisem izobešal. Še slutim ne, kdo bi to bil.“ A je bil on tisti, kije v temni noči splezal na smreko in izobesil zastavo tako, kot so se dogovorili na sestanku v kleti. Ko so Nemci zahtevali, naj spleza na drevo in sname zastavo, se je takole odrezal: „Tega ne bom delal, kajti kdo ve, če smreka ni zaminirana.“ Ker si nihče ni upal splezati na smreko, so Nemci Jošku veleli, da naj jo poseka. Z bratom sta potlej smreko posekala in tako so se Nemci dokopali do zastave. Akcija članov prvega odbora OF v Grižah je imela velik odmev, saj so bili to prvi zanesljivi znaki odpora proti okupatorjem. Pri tem naj povemo še to, da je Joško veljal za dobrega telovadca in nasploh za zelo domiselnega človeka, zato je zlahka izpeljal tomalogo. Člani odbora OF so potlej .uspešno opravljali še druge naloge. Prišlo je tudi do izdaje, vendar se je med tem plamen upora že močno razširil. Številni domačini so odšli v partizane, nekateri med njimi so tudi padli. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z danes 70-letno Marijo Korentovo, nam je o tistem sestanku leta 1941 povedala tale dogodek: ,3do je proti koncu septembra, lahko, daje bil tudi oktober, ko šem v naši drvarnici našla Petra Šprajca. „Tvojega moža čakam,“ je dejal. Ker ga ni bilo doma, sem odhitela h sose dajala več mleka. Računar da bi lahko imeli do 12 av, kar bi pomenilo izdatne viške mleka, ki bi ga usmerjali za trg. Mlada Krošovca imata tri otroke, od katerih najstarejši hodi v šolo in tudi že kaj pomaga na kmetiji. Z upokojenci Uredništvo je po novem letu prejelo več pisem naših bralcev —upokojencev, v katerih se zahvaljujejo delovnim kolektivom za prisrčne novoletne sprejeme in pogostitve. Kot vsako leto so tudi letos v trgovskem podjetju Savinjski magazin pripravili srečanje svojim upokojenim delavcem. Povabljeni so bili v kolektivu prisrčno sprejeti. Direktor Tone Privošnik jih je seznanil z uspehi, načrti in problemi delovnega kolektiva ter jim je hkrati čestital za novo leto. Upokojenci so prejeli tudi darilo v obliki bonov. Žal pa na teh srečanjih upokojenci ugotavljajo, da jih je vedno manj. Tako so se spomnili z minutnim molkom preminulega bivšega direktorja Franca Cokana. Upokojenci so odhajali s prijetno zavestjo, da jih delovni kolektiv ni pozabil. Srečanje starejših krajanov so priredili tudi v krajevni skupnosti Liboje. Upokojencem je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Jernej Košto-maj, naj starejši krajanki, 93-let-ni Faniki Podpečanovi pa so izročili šopek cvetja. DPD Svoboda Liboje in šolska mladina so upokojence razveselili s kulturnim programom. Bilo je to prisrčno srečanje, ki se ga bodo upokojenci še dolgo spominjali. V krajevni skupnosti Griže se je na novoletnem sprejemu zbralo okoli 120 starejših krajanov. Posebne pozornosti sta bila deležna zakonca Ocvirk in Migojnic, ki sta v letu 1*980 praznovala 60-letnico skupnega življenja — biserno poroko. Udeležence je pozdravil predsednik sveta KS Henrik Krušnik, kulturni program pa so pripravili podmladkarji RK, mladinci in člani Svobode. V počastitev krajevnega praznika v Žalcu je bilo prisrčno srečanje krajanov starih 70 in več let. Udeležilo se gaje okrog 100 starejših krajanov. Poleg pogostitve so jim učenci VVZ, obeh osnovnih šol in Centra za usmerjeno izobraževanje ter oktet Savinja pripravili zanimiv kulturni program. Prireditelja sta bila krajevna organizacija RK in krajevna skupnost Žalec. Lz. Tk. Steklina trka na vrata naselij Potepuški (nepriklenjeni) psi in tudi mačke so lahko raznašal ci te nevarne bolezni. Nerazumljivo je, da se lastniki ponekod ne zmenijo za vsa opozorila in odredbo o obveznem privezovanju psov. Doklej tako? V Savinjskem občanu smo že nekajkrat opozorili na nevarnost pred steklino, ki se je razpasla tudi po naši občini. Člani LD so sicer pokončali že nad 400 lisic, od katerih je bilo najmanj 41 steklih, od stekline pa sta bila okužena tudi en jazbec in ena srna. Ker se v februarju in marcu lisice parijo, kaže v tem času poostriti nadzor nad lisicami in drugimi živalmi, ki so prenašal-ke stekline. Med slednje spadajo predvsem psi in mačke, kar je zelo nevarno, ker gre za domače živali, ki se družijo z ljudmi. Zelo so neprevidni in malomarni vsi tisti krajani, ki se še vedno ne zmenijo za prepoved oziroma odredbo o obveznem privezovanju psov pa tudi mačk. Še vedno namreč opazimo, da te živali svobodno tekajo ne le po vasi, marveč tudi po bližnjih hostah in travnikih in tako kaj lahko pridejo v stik z lisicami. Le malokdo je ustrelil potepuškega psa ali mačko, pa čeprav je to dolžan storiti v interesu nas vseh. Vse kaže, da lovci oklevajo zato, ker se ne bi radi zamerili lastniku, zlasti če so to sosedje. Zato je zanimiv predlog, naj bi za potepuškimi psi in mačkami oprezali lovci iz drugega kraja in tako ne bi prišlo do zamere med sosedi in očitkov, češ, sosed si, pa si mi pokončal psa. V glavnem so ljudje že obveščeni, da občinska skupščina izplača za vsako uplenjeno lisico po 400 dinarjev, Lovska zveza pa še 600 dinarjev in tako prinašalec ubite lisice prejme 1000 dinarjev/ Čeprav so bili lovci in ostali krajani že opozorjeni na previdno ravnanje z ubito lisico, za katero domnevajo, da je bila stekla, ne bo odveč, če še enkrat opozorimo, da se takšne živali ne sme dotikati z golimi rokami, marveč je treba to početi le primerno zaščiten s plastičnimi ali podobnimi rokavicami, potlej je treba žival spraviti v polivinilasto vrečo in jo odpeljati do najbližje veterinarske postaje ali druge strokovne osebe, ki ukrene potrebno, da bo lisica pregledana, če je stekla. Opozorilo velja tudi za tiste živali, ki jih je slučajno na cesti povozil avto ali drugo vozilo. Vsi lovski psi so bili že dvakrat cepljeni proti steklini, prav tako pa tudi lovci, lovsk čuvaji in drugi krajani, ki b lahko prišli v stik z lisico. Lastnikom psov in mačk, k živali ne priklepajo ozirom; zapirajo bi zastavil vprašanje Kako bi jim bilo, če bi njiho' pes ali mačka bila prenašala stekline in bi okužila fijihove Otroke. Zadeva bi kaj lahke tragično končala, česar^§i ne želimo. V naši občini so„že,v šestih primerih stekle' lisice napadle pse na verigi in jsteèr'v dveh primerih v Andražuvpo er primer pa so zabeležili v Porivi nu, Gotovljah in na Dobr.bvjjab Ob tem se velja resno. zahT|5jiti Si. On .y j*.* ' 1j. 5>©l if/i ŽALEC Razgovor v TVD Partizan Žalec: Množična aktivnost na področju telesne kulture Ä.- Zalski Športni center sodi med najlepše v Sloveniji udi že zgodilo; Scodo "tisti, I iytj zgled* Tegai hjati. To, kar i*i jvati. Imamo li ^l^iVSflvo Marič - voa tifÄÜ^je: „Naša sekc^a' Siesto leto. Ima ;?SO Mmw, ki redno "\sxà af$W v tednu. Ztf&ß ||;|ÄQnirjev začetnikov ji ^VSÈftlanov. Lahko pNi povezuje vse naštete dejavnosti; bdi nad dr uši delovanjem in je kot Jožetom Pavličem desi jredšednika društva Jed Boža Pinter Silvo Marič Jani Rehar Ni naključje, da v žalski občini zlasti še v zadnjih letih posvečamo veliko skrb razmahu telesne kulture. Ta skrb se zrcali ne le v množični, lahko bi rekli načrtni vzgoji mladih, marveč tudi v izdatnih družbenih sredstvih, ki jih namenjamo za izgradnjo novih športnih in drugih rekreacijskih objektov. V občini deluje 55 telesno-kulturnih organizacij. Po številu sodelujočih so zlasti množična športna društva in pa TVD Partizan — teh je 13. Z željo, da bi bralce pobliže seznanili z delovanjem, uspehi, pa tudi problemi, s katerimi se spoprijemajo ta društva, smo pripravili v TVD Partizan Žalec razgovor za okroglo mizo. Poleg predsednika društva Jožeta Ce-rovška in sekretarja Mirana Vovka so se razgovora udeležili naslednji vaditelji in vodje sekcij: Silvo Marič, Ivo Podpečan, Božena Pintar, Vido Samardžič, Zoran Vučer, Stanka Bukovnik, Drago Žlender, Iztok Božiček, Jani Rehar, Milan Čremožnik, Franc Kekec in gospodar društva Jože Pavlič. Ker nam prostor ne dopušča, da bi v naš zapis zajeli vse izrečene ugotovitve in misli, se omejujemo zgolj na bistvene ugotovitve: Jože Cerovšek: „Športni center Žalec pomeni bogato dediščino — zgodovine telesne kulture v Žicu. Dolgo je tega, ko so se v starem domu Partizana kalile vrste klenih športnikov, ki so bili ponos ne samo žalskemu, temveč tudi slovenskemu športu. Za starim domom Partizana je vzniklo prvo športno središče v Žlcu. Razvoj Žalca, urbanizacija in njegov gospodarski razvoj je zahteval tudi prestavitev središča športnega življenja z lokacije „za Juteksom” v povsem novo okolje, polno dolgoročnih ciljev Niz imen, ki so najtesneje povezana z dolgoletnimi deli, napori in zaupanjem, da bo tako smela, dolgoročna in pred leti težko razumljiva odločitev za samo lokacijo, nov koncept in nov korak v razvoju telesne kulture Žalca in občine, doživela v tako kratkem času polno potrditev, upravičenost in afirmacijo v najširšem krogu slovenske, jugoslovanske in tudi mednarodne športne javnosti. Veseli smo, da so vsa ta prizadevanja padla na plodna tla.” MLADI SO ZAGRETI ZA KARATE pritegnila zlasti mlade. Pomembno je, da ob starejših članih in članicah vzgajamo mladino.” Med člani sekcije je dosegel naj večji uspeh Jože Hudovernik, ki je na mladinskem republiškem prvenstvu zasedel prvo mesto, na državnem prvenstvu v Skopju pa tretje. Aleksandra Žibrat je še pionirka, a je že na republiškem prvenstvu bila druga. Jože Hudovernik: ,Zaradi uspešnejšega dela in boljšega pregleda smo razdeljeni po skupinah. Dvakrat letno pripravimo začetniški tečaj. Pri tem športu je treba računati na velik osip, kdor ni dovolj vztrajen, odpade.” Med žalskimi karateisti bi omenili še Anico Žužo, nosilko rjavega pasu in mojstrsko kandidatinjo. Sekcija tudi letos sodeluje na raznih tekmovanjih. Zoran Vučer — vodja teniške sekcije: ,Delujemo že osmo leto, trenutno imamo 68 članov, od tega je 20 pionirjev. Redno vadimo skozi vse leto. V prof. Silvu Laknerju imamo sposobnega in dobrega trenerja. Sodelujemo v slovenskirepubli- Milan Čremožnik ški ligi, na lanskoletnem tekmovanju smo zasedli II. in III. mesto. Lahko bi rekli, da imamo dobre pogoje za delo. Za dan mladosti bomo poleg obstoječih asfaltnih, odprli še dve peščeni igrišči, kar bo za nas vdika pridobitev. REKREACIJA STAREJŠIH ČLANOV Drago Žlender: „Imamo sekcijo starejših članov rekreativcev. Igramo nogomet in se tako razgibavamo. Vaje so dvakrat v tednu, od pomladi do jeseni na prostem, pozimi v športni dvorani. Tako že 11. leto.'Smo različne starosti. Najstarejši član ima 48 let, a je še gibčen iH' ” , Božena Pintar: „Vadim košarko. Trenutno sodehje 15 do 20 mladink. Dobimo se dvakrat in vadimp.” Tetonuje-.„ jčtnskiligi s Satino jgai*4Noi Rade metno vrsto. Tekmuj g o v savinjsko—koroški—šaleški ligi. Med mladimi vlada za nogomet veliko zanimanje, saj vključujejo 60 pionirjev. Imajo redno tdovadbo dvakrat tedensko po dve uri. Jani Rehar vodi košarko. Dvanajst fantov starih od 20 do 26 let. Večina je že igrala v slovenski ligi. Redno vadijo, letos sodelujejo v medobčinski ligi. Iztok Božiček vodi sekcijo starejših članov, ki najraje, ,nabijajo” ko šarko. Zadnji čas so vrsto pomladili z mlajšimi člani. Redno prihajajo skupaj in vsako leto priredijo tudi piknik in tako okronajo svoje delovanje. Ivan Podpečan je vodja na-miznosteniške sekcije. Vadijo trikrat tedensko, tekmujejo v slovenski B ligi, kjer so trenutno drugi. Ne skrivajo želje, da bi se radi uvrstili v slovensko A ligo. Tudi Milan Čremožnik se je zap sai namiznemu tenisu za starejše Sane. Trenutno jih je sedem, a jih bo kmalu več. JEZNI MOŽ NA PRSTE STOPI. . Vsi pravijo, da je Jože Pavlič — gospodar v TVD Partizan zlata duša. Mož je tako zagret za svoje delo, da ne gleda na uro, ko je treba domov. V dvorani, pa na igriščih ga je videti tudi po 18 ur v poletnem času. Je pa Jože tudi strog in odločen in tako mu nekateri pravijo jezni mož. ,,Kaj bi ne bil,” pravi Jože, „če pa posamezniki uničujejo tisto, na kar smo ponosni in smo si s trudom pridobili. To so naša lepo urejena igrišča, naše zelenice, športni center. Zgodi se, da mati pride z otrokom na igrišče. Otrok se igra v peskovniku, potlej pa začne nositi pesek na zelenico. Jaz pa dvignem glas in ženska pogleda, kaj je. Nič, pravim le otrok ne sme onesnaževati zelenice, oprostite! Ona pa nazaj: „Kaj tečnarite nad otroki! ” Nekdo odvrže steklenico, ki se razbije, jaz pa pobiram črepinje, da se ne bi kdo porezal in potlej rekel, da ne skrbimo za varnost. Imamo lepo telovadno dvorano. Take zlepa ne najdete. Pa pride ženska z visokimi petkami, sede za mizo, spodaj pa s temi petkami riše osmice po parketu oziroma tleh. Jaz vse to vidim in mika. aie, da bi jo Miran Vovk Jože Pavlič Drago Žlender Stanka Bukovnik Vido Samardžič Zoran Vučer 6 SAVINJSKI OBČAN C Obrt v žalski občini predstavlja pomembno dopolnilno vejo celotnega gospodarstva. Bili so časi, ko se obrt ni razvijala v koraku z industrijo in ostalimi dejavnostmi, danes pa tega ne bi smeli reči. V našem reportažnem zapisu bomo obširneje spregovorili o tem, kako živijo in se samoupravno udejstvujejo delavci, zaposleni v samostojnih obrtih, povezani v svoji osnovni sindikalni organizaciji. Nanizane ugotovitve smo povzeli iz razgovora za okroglo mizo, ki so se ga poleg našega odgovornega urednika udeležili pedsednik osnovne organizacije sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih Zdravko Žigon, predsednik komisije za stanovanjske zadeve Danilo Florjančič, predsednik sklada za dopolnilno izobraževanje Stanko Dolar in sekretar Marija Napotnik Franc Kasesnik Janez Albreht pri delu sindikata Franc Kasesnik, ki hkrati opravlja sekretarske posle omenjenega sklada za dopolnilno izobraževanje. V našem razgovoru so še sodelovali Janez Albreht, ki odgovarja za šport in rekreacijo, frizerska delavka Marija Napot-nikova in Jovo Horvat. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O DELOVANJU SINDIKATA Zdravko Žigon: „V žalski občini je pri 252 obrtnikih zaposlenih 646 delavcev, od teh jih je povezanih^ v sindikalni organizaciji 470. Število članov sindikata se iz leta v leto povečuje, opaziti pa je tudi razvejano dejavnost na raznih področjih delovanja. Med tistimi, ki še niso povezani v sindikatu, a delajo v obrti, je največ delavcev iz drugih občin in republik. Za marsikoga je problem v tem, ker po delu odhaja domov v drugo občino in tako mu je sindikalna organizacija od rok. Drži pa, da jih vse več prihaja v pisarno sindikata z različnimi prošnjami, pa tudi predlogi. Povedal bi še to, koliko delavci v zasebni obrti zaslužijo. Poprečni mesečni osebni dohodek je znašal ob koncu minulega leta v obrti 8520 dinarjev, vendar imamo še vedno primere, ko delavci zaposleni v gostinstvu in frizerstvu ne zaslužijo nad 4500 dinarjev mesečno. To je malo, če upoštevamo sedanje podražitve in tako si prizadevamo, da bi delodajalci tudi tem kategorijam dvignili osebni dohodek na zadovoljivo raven. Imamo pa tudi primere, ko ddavci v posameznih delavnicah oziroma strokah zaslužijo tudi po dve poprečni plači, ker pač delajo po rednem delavniku zaradi nujnih naročil. V tej smeri razmišljamo, kako bi razširili proizvodne kapacitete. Čeprav se število obrtnih delavnic v naši občini v zadnjem času veča, imamo po drugi strani še vedno nekatere deficitarne obrti. Še vedno primanjkuje krojačev, šivilj, čevljarjev, kovačev, pa tudi nekaterih servisov, skratka sto- ritvenih dejavnosti, kijih občani potrebujejo. Menimo, da bo treba več storiti za tiste zdomce, ki se - vračajo domov in si želijo urediti delavnice v tem ali onem kraju in začeti obrt. Denar za stroje imajo, marsikje pa se zatakne pri lokalu, bodisi da zdomec ne dobi lokacijskega dovoljenja ali naleti na druge ovire. V tem pogledu bi pohvalili iniciativo krajevne skupnosti Polzela, ki je sklenila, da bo pomagala zdomcem pri urejevanju in odpiranju obrtnih delavnic oziroma lokalov. Najbolj so seveda zainteresirani za tiste obrti, ki jih najbolj primanjkuje. Franc Kasesnik: „Primeri se, da ta ali ona delovna organizacija, v kateri se zdomec zaposli, nima najboljšega odnosa in delavec potlej ni zadovoljen. Tako je prišel v našo pisarno delavec zdomec in potožil, da nadrejeni, sicer veliko mlajši človek, nima pravilnega odnosa do njega. Razumeli smo ga in mu posredovali drugo zaposlitev. Sedaj ugotavljamo, da je delavec pri novem delodajalcu zdo zadovoljen.” Zdravko Žigon: „Lahko bi rekli, da so se odnosi tudi v zasebni obrti med delodajalci in delavci izboljšali, spremenili so se v tem, da imajo delavci več pravic. Ugotavljamo, da je vse manj razlik med delavci v zasebni obrti in delavci v združenem delu. To jé dobro. Povedali bi še, da v našem sindikatu delujejo razne komisije, ki uspešno delajo, skratka, delavci se ne počutijo v ničemer odrinjene. POMOČ DELAVCEM PRI DOPOLNILNEM IZOBRAŽEVANJU Stanko Dolar: „V zasebnem sektorju obrti je še vedno zaposlenih večje število nekvalificiranih delavcev. Ker pa nova tehnologija, ki si tudi v obrti uspešno utira pot, zahteva od delavcev več znanja, pa tudi strokovne usposobljenosti, posvečamo veliko skrb dopolnilnemu izobraževanju. V ta namen imamo sklad za dopolnilno Številka 1 — januar 1981 RIZNANJS "‘s»« : » ■ j PRIZNANJE Ddavci — člani sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih so na tekmovanjih prejeli številna priznanja izobraževanje, ki pomaga delavcem do večje izobrazbe. Po družbenem dogovoru odvajajo obrtniki poldrugi odstotek od izplačanih bruto osebnih dohodkov. Iz zbranih sredstev plačujemo šolnino delavcem v okviru pravilnika. Nekaj številk: vtekočemletu smo omogočili dopolnilno izobraževanje 14 delavcem na tehniških šolah raznih strok, dva delavca sta na višji šoli, 11 delavcev je v kovinarski šoli za kv. delavce, trije so v delovod-ski šoli, štirje pa dokončujejo osemletko. Pomeni, da se dopolnilno izobražuje 34 delavcev. Najbrž bi v dopolnilno izobraževanje s pomočjo sklada zajeli še več delavcev, če bi ne bili tako razkropljeni po celi občini. Pdeg naštetih oblik dopolnilnega izobraževanja smo omogočili sedmim frizerskim delavcem iz naše občine udeležbo na svetovnem prvenstvu frizerjev v Amsterdamu na Nizozemskem. V preteklem letu je sklad finansiral tudi razne strokovne ekskurzije, med drugim ogled obrtnega sejma v Kranju in muzeja NOB v Begunjah, dalje obisk Dražgoš in ogled spomenika, pomnika dražgoške bitke, ogledali smo si partizansko bolnišnico Franjo, obiskali smo tri delovne organizacije v Železnikih pa vinske kleti v Brdih, kobilarno Lipico in druge pomembne kraje. Takšni obiski so poučni, hkrati pa tudi zbližujejo delavce in obrtnike. S podobnimi akcijami bomo seveda nadaljevali tudi letos. Posebej bj omenil, d.a v okviru sklada pripravljamo tečaj za varstvo pri delu. Ugotavljamo namreč, da večina delavcev takšnega tečaja še ni obiskovala. Zapišimo še to, da je v skladu polovica delavcev, druga polovica pa obrnikov. Povsem razumljivo je, da si tudi letos za stav| e mo v skladu obširen program. STANOVANJ ŠE VEDNO PRIMANJKUJE Danilo Florjančič : „Naša stanovanjska komisija ugotavlja, da delavci zaposleni v zasebni obrti še vedno živijo v neurejenih stanovanjskih razmerah, zato jim skušamo pomagati. Izkušnje kažejo, da delavci dodeljene kredite za gradnjo stanovanj oplemenitijo z lastnim delom in prihranki. Seveda pa za delavce kupvjemo tudi družbena stanovanja. Če se ozremo nekoliko nazaj, ugotavljamo, da smo v letu 1975 v naši občini dodelili 10 delavcem kredit za reševanje njihovega stanovanjskega problema, enemu delavcu pa smo preskrbeli družbeno stanovanje, v letu 1978 smo na ta namen porabili že 1,370 tisoč dinarjev, v letu 1979 je 14 delavcev prejelo kredit za gradnjo stanovanjske hiše, trem delavcem pa smo kupili družbena stanovanja. V lanskem letu smo razpisali natečaj dokaj pozno — šele v novembru. Razpoložljiva sredstva v višini 3,112 tisoč dinarjev bo možno izkoristiti za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Prošenj za kredit smo prejeli 19. Naj povem še to, da o naših problemih razpravljajo tudi ostali forumi, med drugim tudi občinski sindikalni svet Žalec. Na enem takšnih posvetov so med drugim zapisali: „Vsi skupaj se moramo zavzemati za pospešeno razreševanje nekaterih, še vedno perečih vprašanj, ki zadevajo delavce v zasebnem sektorju obrti. V tej smeri kaže tesneje sodelovati z združenjem obrtnikov v Žalcu in drugimi dejavniki.“ ŠPORT IN REKREACIJA Janez Albreht: „V okviru našega sindikata imamo že močno razvejane športne dejavnosti, skrbimo pa tudi za rekreacijo delavcev. Tako je v preteklem letu sodelovalo v občinskih sindikalnih športnih igrah 61 naših delavcev ter si priborilo deveto mesto. V tem letu so lahko tekmovali tudi obrtniki. Prizadevamo si doseči množično udejstvovanje v športnih dejavnostih. Delavcem med drugim omogočamo redno telovadbo v Centru za usmerjeno izobraževanje ysako sredo od 15,30 do 16,30 ure. Organizatorji želimo, da bi privabili v telovadnico kar največ delavcev, prijateljev športa. V letu 1980 smo se prijavili na vsa razpisana sindikalna športna tekmovanja v žalski občini. V šahu smo dosegli prvo mesto, v streljanju pa prvo in-drugo mesto. Prvo mesto v kegljanju je pripadlo ženskim tekmovalkam in pa starejšim članom. Težave so le z denarjem, saj nismo prejeli nobene dotacije. In se izjavi Marije Napotniko-ve in Jove Horvata, delavcev v zasebni obrti. Napotnikova: ,$ila sem srečna, da mi je Danilo Florjančič sindikat omogočil udeležbo na mednarodnem tekmovanju v Amsterdamu. Sindikat zares skrbi za svoje člane in tako je tudi prav.“ Naj zapišemo, da je Marija zaposlena kot frizerka v salonu Zagode v Žalcu. Jovo Horvat je zaposlen pri obrtniku Ivanu Selekarju: „Vesel sem, da mi je sindikat oziroma sklad pomagal pri razreševanju mojega stanovanjskega problema. Za nas delavce v zasebni obrti je dragoceno tudi to, da nam sindikat omogoča športno udejstvovanje, in da smo povezani. Sklad me štipednira tudi na grafični šoli v Zagrebu.“ Stanko Dolar Številka 1 — januar 1981 SAVINJSKI OBČAN 7 Najstarejši zvon je v Stropniku Že pred časom mi je delavec žalskega Ferralita pripovedoval, kako pri njih vlivajo zvonove. Njegova pripoved je bila zanimiva in nehote sem pomislila, kako malo vemo o tem težaškem in zahtevnem delu. Vlivanje zvonov je namreč posebno opravilo, ki zahteva dobro poznavanje lastnosti zvonov. Pri izdelavi zvonov je treba namreč paziti na lep glas in na sogjasove, ki morajo biti ubrani v melodično prijetnem zvenu. Upoštevati je treba diatoniko, terco, kvinto, septimo ... Vsak zvon je namreč vlit tako, da je razdeljen na več različnih obročov, ki dajejo tanke in globoke glasove, pri zvonjenju pa se vsi zlijejo v en sam, čist in žametno zveneč glas. Livarji morajo prav zaradi lepega zvena paziti tudi na mešanico in težo kovin, na temperaturo surovine in še na marsikaj... Ob tej pripovedi o izdelovanju zvonov v Ferralitu sem se spomnila številnih zvonov, ki se ah vsak dan ali pa ob izjemnih prilikah oglašajo na bližnjem in širšem območju. Zanimivo je, da so prav na žalskem območju očuvah zanimive zvonove, ki so vključeni med dragocenosti tiste spomeniške dediščine, ki je na svojstven način povezana z večstoletnim življenjem prebivalstva na tem predelu slovenske dežele. Lahko smo ponosni, da so v naši bližini očuvani zvonovi iz srednjega veka, renesanse, baroka in ostalih obdobij. Da imamo zvonove iz časa tlačanstva, kmečkih uporov in iz različnih vojnih, pa tudi drugače težkih časov. Da še danes poslušamo tiste, ki so našim prednikom naznanjali nevarne prihode Turkov in številne naravne nezgode ter požare. Da so to zvonovi, ki so oznanjali ljudem jutra, pol-dneve, večere, praznike, rojstva in smrti že v davnini. Da so bili ti zvonovi znanilci nevarnosti, čaščenja, žalosti, veselja, pomoči, dela, počitka in tudi dnevnega časa. Znano je, da so zvonove za okolico Žlica izdelali sloveči zvonarji iz Celja, Ijubijane, Dunaja, Maribora in Zagreba. Običaj je bil, da so majhne, lažje zvonove prevažali v predvidene kraje, težke pa so vlivali kar v bližini zvonikov, katerim so bili zvonovi namenjeni. V tem smislu je ohranjen poda-' tek, kako so na zanimiv način vlivali zvon v Motniku v začetku 16. stoletja. Mojstri livarji so svoja imena in letnico izdelave, pa še kak okrasni relief in različna besedila vkljucSli v bronaste površine zvonov in tako ovekovečili svojo dejavnost in svoje besedne zamisli vse do danes. Značilna srednjeveška zvonova sta očuvana v Gotovljah in na Gomilskem, najstarejši zvon pa je v cerkvenem stolpu v Stopni-ku. Ta zvon je iz brona in ima tipično gotsko obliko majhnih razsežnosti. Na njem je ohranjena letnica 1317 in latinski napis v unciali, ki izpoveduje srednjeveško misel v večni poti za vse potnike. Le malodko ve, da so leta 1956 ta zvon odpeljali v Beograd na občasno razstavo „Umetniška obrada metala“ v Muzej primenjene umetnosti. Kot eksponat je predstavljal naj starejši ohranjen m do sedaj znan zvon v Jugoslaviji. Ob transportu v Beograd so imeli v Stopniku velike težave, saj niso mogli na povsem enostaven način spraviti bronastega zvona z zvonika. Predvidevajo, daje bil ta zvon prvotno v kapeli gradu Heskenberg, in da so ga šele kasneje prenesli v S topnik. Še dan es je posebno doživetje poslušati zvonjenje starodavneža v Stopniku, v tem idiličnem, malem kraju. Vrednost zvonove-ga glasu ima posebno veljavo med domačini, sloves njegove spomeniške vrednosti pa je veljaven ŠE' za širše področje in mislim, da tudi za žalske livarske mojstre. MILENA MOŠKON I: J&. ' 1 >1. M IB A Elfi £ iff CK Spomenik Bračičevi brigadi v Tihi dolini Vso skrb pomnikom revolucije V naši občini je v razpravi Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in. vzdrževanju grobišč in grobov, obstoječih in v izgradnji novih zgodovinskih območij in objektov, spominskih obeležij iz predvojnega revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilnega boja proti fašizmu in povojne izgradnje samoupravne socialistične družbe v občini Žalec. Podpisale pa naj bi ga občinske družbenopolitične organizacije, Skupščina občine Žalec, krajevne skupnosti, nekatere interesne skupnosti in druge ustanove. Namen tega družbenega dogovora je, da se bodo podpisniki z njim obvezah, da bodo skrbeli za urejanje, varstvo in vzdrževanje objektov, ki jih dogovor zajema, predvidena pa je tudi zaščita posameznih področij, kot na primer Creta ah Šmiglova zidanica. Velik poudarek pa gre tudi nalogi, s katero je potrebno spomenike delavskega gibanja in NOB še bolj približati delovnim ljudem in občanom, predvsem pa mladim. Dogovor tudi podrobno opredeljuje posamezne naloge, kot je ureditev, zavarovanje, obnova grobišč in grobov, zgodovinskih obeležij ipd., ki so vezani na posamezne dogodke. Podpisniki bodo ustanovili tudi odbor, ki bo spremljal in nadzoroval izvajanje nalog. Razveseljivo je tudi to, da bo po tem dogovoru Občinska matična knjižnica zbirala in hranila gradiva in publikacije o ’II II predvojnem revolucionarnem gibanju in NOB. Prav bi bilo, da bi se ta naloga razširila še na povojno obdobje, hkrati pa bi moral ta družbeni dogovor obvezati vse, ki organizirajo različne prireditve, da bi ves material, ki ga izdajo ob teh priložnostih, lahko v enem ah več primerkih zbirali v Občinski matični knjižnici, z njim pa bi se kompletiral tudi arhiv. Tudi ta material bi dobil sčasoma določeno zgodovinsko vrednost, uporabljali pa bi ga lahko tudi kot pomožno informacijo. V tem družbenem dogovoru so podrobno opredeljene naloge podpisnikov, posebno pa je izpostavljena informativna dejavnost, velik poudarek pa je tudi na gojenju tradicij NOB. Sestavni del dogovora pa je seznam vseh obeležij, zgodovinskih objektov, zaščitenih območij in spomenikov. Skratka, to je dokument, ki bo na tem področju naredil več reda, saj je nemalokrat prišlo zaradi uporabe različne literature do protislovij, ki so včasih tudi izkrivila zgodovinska dejstva. Ta dokument pa je zanesljiv, saj je bil preverjen na terenu, v krajevnih organizacijah ZB in krajevnih skupnostih. Želimo, da bi dokument kmalu oživel, saj bo v pomoč tudi nam, ki pišemo v Savinjski občan, v katerem bi lahko postopoma predstavili vse važnejše dogodke naše svetle zgodovine. FRANCI JEŽOVNIK Pred dnevi se je kolektiv Centra za usmerjeno izobraževanja Žalec poslovil od svojega dosedanjega ravnatelja prof. Zorana Razborška. Njegovo ime j e tesno povezano s prizadevanji pred in ob sami ustanovitvi Centra, pa tudi potlej, ko je bilo treba zaorati ledino. Bile so težave, ni bilo tega in onega, vendar je Razboršek s svojimi velikimi izkušnjami, krepko voljo in neumornim delom ter s pomočjo kolektiva, premagoval te težave. Danes lahko zapišemo, da je njegovo delo padlo na plodna tla, saj Center živi in se razvija ter vzgaja dobre kadre Zoran Razboršek je kot profesor—ekonomist bil član učiteljskega zbora ekonomske srednje šole, pozneje ekonomskega šolskega centra v Celju od 1. maja 1948. leta pa vse do odhoda na novo službeno mesto v Žalec. Deloval je kot strokovno visoko sposoben učitelj gospodarskega računstva in matematike ter kot ljubeč in uvideven vzgojitelj mladih dosegal pohvalne učnovzgojne us pehe. Svojim delovnim tovarišem je bil predan sodelavec in zlasti mlajšim naklonjen mentor. Raz-borškova družbena, stanovska in strokovna zavest se je vsa leta odražala tudi v njegovemu članstvu v šolski samoupravi, posebej pa iz opravljanja dolgolet-ne funkcije predsednika šolskega odbora Počitniške zveze Jugoslavije ter predsednika osnovne organizacije sindikata in ne nazadnje v aktivnem Prof. Zoran Razboršek sodelovanju v osnovni organizaciji ZK. Na rob naj pripišemo, da je bil Zoran nemalokrat tudi v našem uredništvu Savinjskega občana in vedno smo cenili njegove nasvete in pripombe. Ko smo si ob njegovem odhodu segli v roke, je ves čil in nasmejan dejal, da ga čaka še veliko dela. Tk. L. Sredi Žalca stoji stavba, kije bila v prejšnjem stoletju trdnjava Slovenstva. To je rojstna hiša Janeza HausenbicMeija, v kateri so odločali o Taboru, tu so zbirali podpise in oblikovali zapisnike. V tej stavbi je delovala tudi že od 1869. leta narodna čitalnica. Minulo je tudi že sto let, kar je bila 5. decembra 1880. leta podpisana na takratnem cesarskokraljevskem namestništvu v Gradcu „signatura pod odločbo o potrditvi Hmeljarskega društva v Zdcu.” Dve leti za tem je Janez Hausenbichler izdal v samozaložbi „Navod o hmeljarji“. Minulo je tudi sto let od ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva, leta 1888 je Josip Širca izdal Vežbenik v slovenskem jeziku. Letos bomo - praznovali sto-letnico Savinjske posojilnice, ki je že od vsega začetka poslovala slovensko in še bi lahko naštevali. V pozabo ne bi smela tudi prva gledališča predstava iz leta 1885, letos pa bomo praznovali 95-letnico „Žavskeggi pevskega društva — Naprej”. Tamburaški zbor so ustanovili leta 1895, Klub savinjskih kolesarjev pa leta 1899. Omembe vredna je tudi ustanovitev Sokola in sicer žalskega odseka 1903. leta, med tem, ko je bilo sokolsko društvo v Žalcu ustanovljeno 1910. leta. Nikakor ne gre pozabiti tudi, daje bil 13. in 14. 8. 1879 v Žalcu prvi slovenski stenografski shod, in daje bila leta 1885 ustanov Jena Rokodelska obrtna zadruga v Žalcu. Gre torej za dogodke, kijih ne bi smeli pozabiti. -fj »MNMMNIHtMNMMINmMNMNMMNMMHMNMMMNMMMMMNMNNtMUMMimtNMMMmtMtmMMtH« V prvih dveh sobah so upodobljeni elementi, tako v prvi ogenj, v drugi zemlja, tretja pa je- tkm. kitajska soba. Tu prikazujejo tapete ljudske slavnosti Ritaj cev. Tla so povsod parketna, vratni okviri in opaži so iz orehovine, peči so okrašene s pozlačenimi aplikacijami. Na desni pridemo iz velike dvorane najprej v tkm. „vodno sobo“, okrašeno z oljnimi tapetami, ki prikazujejo različna pristanišča ob Jadranskem morju. Vse sobe skupaj z veliko dvorano so urejene tako, da lahko rabijo za začasno prebivališče cesarice Marije Terezije. Iz „vodne sobe“ pridemo v družabne prostore, spalnice in garderobo. Reprezentančno stopnišče z osmimi alegoričnimi figurami v naravni velikosti nas naposled pripelje v III. nadstropje, kjer se konča. Tu so spet slikane, ogrevane, z dvojnimi vrati in štukaturami okrašene sobe, od tod pa pridemo tudi na podstrešje z urnim stolpičem. Najlepšo podobo pa kaže dvorec na svoji južni strani, kjer je fasada petdelna. Trije njeni deli izstopajo, dva sta poglobljena, vsi pa so opremljeni s številnimi okni. NekSij pred nastankom gornjega opisa so dvorec temeljito preuredili in modernizirah, fasade pa barvno prilagodili sodobnemu okusu: svetla drap kot temeljna barva ometa, temnejši Dr. Ivan Stopar 6 odtenek za poudarjene arhitekturne člene in srebrna za okna in žaluzije. OJSTRICA, grad Skromne razvaline na strmem kopastem hribu, nekdaj imenovanem Kukenberg, nad naseljem Loke južno od Tabora v Spodnji Savinjski dolini, nad mestom, kjer je stala renesančna graščina Ojstrica. Le malo je gradov v Spodnji Savinjski dolini, okoli katerih bi ljudstvo spletlo toliko pripovedk. Z njim je tesno povezana usoda celjskega grofa Friderika h., ki ga je bfl dal Herman II. v njem zapreti, in njegove druge žene, Veronike Deseniške,ki so jo v njem ali v njegovi bližini utopili. Pri tem Kronika grofov Celjskih kar dvakrat omenja ojstriški grajski stolp, prvič v zvezi s Friderikom: Der schickt ihn in eyssnen bandten in einen Wagen heim und legt ihn gen Osterwitz in den thum ver-schmidt und wohl bewahrt, in drugič v zvezi z Veroniko: ... do furt man sy gen Osterwitz in den thum. Die lag da also auf etliche Zeit gefangen ungeessen und ungetruncken. Grad, ki je bil last starih žovnešldh svobodnikov, se prvič omenja 1280 kot Ostir-witz častnim, v naslednjih letih pa 1308 haus Osterwitz in dem Sevntal, 1362 schloss Osterwitz, 1372 ged oss Ostrawicz, 1423 vest osterwitz, 1459 ge-doss .Osterwitz im Senntal, 1484 gedoss Osterbicz im O.STERWI^ Graščina in grad Ojstrica na Vischeijevi upodobitvi iz okoli leta 1681 Sen tal. 1480 se v ojstriškem urbarju omenja tudi grajska kapela Naše ljube gospe: vnser Lieben Frawn Cappein. Grad je bil v rokah Celjanov do 1456, ko je njihov rod izumrl. Potem je prišel v posest cesarja Friderika, a poprej gaje morala njegova vojska naskočiti. 1457 ga je s silo odvzela Vitovčevemu poveljniku Juriju Eckelheimerju, ki ga je branil. Poslej so na gradu gospodovali cesarski oskrbniki in zakupniki. Prvi je bil Hans Eckelheimer, njemu pa so sledili 1459 Jurij Aprecher, laški župnik in celjski vicedom, nato 1484 Krištof Obračan, 1494 Tomaž Gra-denecker, 1501 in 1508 Leonhard Raumschuessel s Seneka, 1524 njegova sinova Jurij in Krištof, 1530 Krištof Raumschuessel. Po plačilu zastave v znesku 1700 fl. je 1535 prevzel grad kraljevi svetnik in prvi proviantni mojster Jošt Limbarski, 9. aprila 1566 pa je dobil ojstriško gospoščino z gradom, deželnim sodiščem, ribolovom in mitnico na Vranskem v zastavo Maksimilijan pl. Schrotten-bach. Schrottenbachi so grad opustili in pozidali ob vznožju hriba novo graščino. Skromne razvaline komaj omogočajo tipološko opredelitev nekdanjega gradu. Ta je sodil v vrsto tako imenovanih potegnjenih gradov, kjei se ob jedru v vrsti nizajo dodatne grajske sestavine in obrambne zapore. V grajskem jedru lahko domnevamo obstoj stolpa, ki ga omenja Kronika grofov Celjskih, pod njim pa so se ob pobočju vrstili drugi grajski objekti, med seboj ločeni s kar tremi obrambnimi jarki, okrepljenimi z opornimi zidovi, ki so delno še ohranjeni. OJSTRICA, graščina Izginila stavba v ravnini, v naselju Loke pri Taboru v Spodnji Savinjski dolini, ob vznožju starega, istoimenskega gßidu. Graščina je znana, ker se je ob njej 1635 razplamtel veliki upor slovenskih kmetov, ki je zajel vso Savinjsko dolino in v katerem je bilo uničenih več desetin gradov in graščin. Stavbo so postavili-Schrottenbachi v 16. stoletju. 9. aprila-1566 je dobi gospoščino Ojstrica Maksimiljan pl. Schrottenbach, ki mu je dežela že to leto odobrila znesek 1000 fl. za zidavo pristave. Maksimiljanu so v naslednjih letih še dvakrat odobrili sredstva in sklepati smemo, da jih je uporabi za zidavo graščine. Taje vsekakor okoli J 600 že stala, saj vranski župnik Andrej Fellman"(1604 -— 1626) poroča, da on in njegovi duhovniki v grajski kapeli vsak petek berejo mašo. Gospoščino, ki je bia sprva v zastavi, si je Maksimilijan Schrottenbach že 1591 pridobi v dedno in svobodno last. V rokah rodovine sta ostala graščina s in gospoščina z deželnim sodiščem do 1767. Nadaljni lastniki so bii Johann grof Gais-ruck, 1791 Maks Robida, za njim 1793 vdova Helena Robida, drugič poročena Senčer, nato Johann Kircher do 1824, Jožef Omersi do 1826, Matija Perko do 1829, Anton Vincenc Perko do 1846. Gospoščino je nato kupi Karl Nepomuk Gustav baron pl. Wittenbach. V rokah rodovine je ostala do 1908, ko je prešla na rodovino Piussi. Sodeč po Kuwassegovi litografiji iz o. 1845, kjer avtor označuje graščino kot razvalje-no, je Perko staro stavbo kmalu opusti. Sodeč po isti sliki je vanjo očitno udarila strela in jo razdejala. Janisch poroča, daje Perko že v dvajsetih letih zapusti to „divjo pokrajino” in dal graščino porušiti. Ostala je le pristava, ki so jo pozneje pre-uredii v šolo. Danes o graščini ni več sledu, do 1964 pa seje ohrania pristava, ki so jo podrli okoliški kmetje, material pa po-rabii za zidavo svojih hiš. Podobo graščine si lahko rekonstruiramo le po starih upodobitvah, zlasti po Vischer- jevi iz o. 1681 in Kuwassegovi iz o. 1845. (Se nadaljuje) 3 SAVINJSKI OBČAN £ Številka 1 — januar 1981 Ljudem sem izdeloval nepremočljivo obutev ! je bil čevljarski iizučil v Polzeli POCENI ZDRAVLJENJE V STRUNJANU Uredništvo je prejelo pismo, v katerem nas obveščajo o novo odprtem objektu Svoboda v Strunjanu, v katerem je možno tudi v zimskem času poceni letovati oziroma se zdraviti. Zdravniški prostori so urejeni, morska voda v bazenu je segreta na 30 stopinj, vsi objekti pa so tudi ogrevani. Ker gre za zdravstveno rekreacijski center vojaških invalidov in borcev NOV SRS, je zlasti namenjen invalidom in borcem NOV, ki so potrebni zdravljenja tudi v tem zimskem času. V rekreacijskem centru je možno koristiti tudi zgolj pension brez zdravstvenih storitev po ugodni ceni 265,50 dinarjev dnevno. Vsekakor ugodno. RI JE DAROVALO 1250 OBČANOV — V preteklem letu se je na območju naše občine zvrstilo 10 vodajalskih akcij, v katerih je darovalo kri 1250 oseb. Zadnje krvodajalske akcije pred iztekom arega leta v Žalcu se je udeležilo 247 oseb, od teh je darovalo kri 230 oseb. Tri krvodajalske akcije je opravil ob dobri organizaciji občinskega in krajevnih organizacij RK publ iški zavod za transfuzijo krvi, ostalih sedem pa zavod za transfuzijo krvi pri bolnišnici Celje. -LT ____ ^se več obrtnikov kooperantov Iniciativni odbor dijakov, ki so obiskovali meščansko šolo v Žalcu, prosi vse takratne dijake, da pošljejo svoje naslove Stanetu Jude-cu v trgovino Borovo v Žlcu. Naslove potrebujejo za organizacijo srečanja ob 40-letnici mature. LUDVIK ZUPANC Na združenju obrtnikov ob-ne Žalec je bilo že pred leti šati predloge za ustanovitev irtne zadruge, ki bi naj ipomogla k hitrejšemu razvo-obrtništva v naši občini. V j smeri je Hmezad—Notranja go vina ustanovil s 1.1. 1980 ovo delovno enoto — Obrtno ^operacijo. Program enote je ■1 izdelan v okviru planiranega ednjeročnega gospodarstva v iši občini s poudarkom na zvoju malega gospodarstva, ogramska usmeritev dejavno- sti obrtne kooperacije temelji na povezovanju tistih obrtnikov, ki so bili usmerjeni v proizvodnjo opreme za potrebe kmetijske dejavnosti. V preteklem letu se je vključilo v to delovno enoto 54 kooperantov, ki so ustvarili 60 milijonov dinarjev prometa. Med letom je bilo treba premagovati razne probleme, ne glede na to, pa je bilo poslovanje uspešno. Napovedujejo, da bo enota v tekočem letu vključevala že nad 70 kooperantov, ki naj bi ustvarili okoli 110 milijonov dinarjev prometa. Ko so na sestanku ob izteku minulega leta obrtniki ugodno ocenili razvoj kooperacijskih odnosov v okviru Hmezada, so so podčrtali potrebo po še tesnejšem sodelovanju in večji možnosti vplivanja na poslovno politiko obrtne kooperacije. Kot pomožni organ delavskega sveta so imenovali poseben poslovni odbor, v katerem je pet obrtnikov in dva delavca delovne enote K Matkovim v Rako vije me je privabila lepa rumena koruza v storžih, ki je povezana v velike grozde visela nad okni prikupne kmečke hiše. Potrkal sem na duri in se znašel v izbi. Ob mizi je gospodinja rožljala z žlicami, gospodar, 77-letni Leon Matko pa je sedel ob oknu na čevljarskem stolu in krpal čevlje. „Kosilo je na mizi, jaz pa takole v hišo,“ sem se opravičeval, Matko pa nazaj: ,,Kaj bi to, kosilo bo že počakalo, kar usedite se!“ Mraz je na šipe zarisal ledene rože, zunaj je bril veter, tu v izbi pa je bilo prijetno toplo. Od koruze nad okni je pogovor preskočil na čevljarsko obrt, Id ji je Leon Matko služil dobrih 60 let, pa tudi potlej se ji ni povsem odpovedal. ,Nisem se dokopal do pokojnine, kmečka pokojnina, ki jo dobivava, pa je premalo za preživljanje,“ je modroval Matko. In tako mojster ljudem, ki prihajajo v njegóvo Mšo, pokrpa smo izdelali kmetom in gozdnim delavcem Koroške. To so bili čevlji iz nepremočljivega usnja, takšni z dvojnimi podplati in po želji okovani. Takrat je obratovalo na Štajerskem več dobrih usnjarn, ki so izdelovale imenitno usnje, ena je bila tudi v Braslovčah.“ Čevljar Matko se še spominja, kako so njegovi pomočniki pa tudi on sam, obiskovali okoliške kmetije in ljudem kar doma pomerili in izdelali čevlje. Takim naročilom smo rekli štera. Ko je prispelo naročilo, je h kmetu najprej prišel mojster, vsem članom družine pomeril nogo in kar na domu prirezal usnje. Kmetje so imeli pripravljeno domače usnje, ustrojeno iz kravjih kož, pa tudi podplate. Ko je mojster sešR oziroma pripravil zgornji del čevljev, so prišli na kmetijo pomočniki in izdelali čevlje. Kmet, pri katerem so delali, jim je dajal hrano, pa tudi prenoči- šče, zlasti če so delali po odmaknjenih zaselkih kot na primer na Dobrovljah. Večinoma so gospodinje čevljarjem kuhale dobro hrano in v takih primerih je mojster manj zaračunal opravljeno delo. Matko: „Upam trditi, da je bito usnje nekoč bolj trpežno kot danes, zdaj pa tudi kmečki ljudje kupujejo tovarniške čevlje. Lepi so res, trpežni pa ne. V njih je tudi veliko plastike, gume in drugih cenenih materialov, ki pa niso zdravi za noge. Tudi različne modne muhe so škodljive za zdravje, saj prekoničasti čevlji izkrivljajo noge. Čeprav sem že star, bi še izdelal nepremočljive čevlje, takšne kot nekoč, le če bi imel na voljo pravšnje usnje.“ Na rob naj zapišem še to, da mojster Matko kljub 77 letom ne rabi očal pri delu, pa tudi krepak je še ob zdravi kme čki hrani. LT čevlje, pa tudi nove bi izdelal. Nekaj malega pride-u zem- ■ ^****•*•****^*^0000000000000000000000000 ■ s Kovač s kladivom | É in harmoniko j obrtna kooperacija. Dogovorili so se, da bo odbor pomagal reševati vsa tista vprašanja, ki tarejo obrtnike, hkrati pa bo deloval kot iniciativni odbor za ustanovitev temeljne organizacije obrtnikov. Ta naj bi začela delovati s 1. januarjem prihodnjega leta. Ugotavljajo tudi, da bo v letošnjem letu treba poskrbeti za močno in kvalitetno potniško službo, ki bo lahko posredovala kupcem celotni prodajni program obrtne kooperacije. Vsa prizadevanja so usmerjena v to, da bi delovna enota že v tekočem letu prerasla sedanji obseg in bi oblikovali rovo temeljno organizacijo — Obrtno kooperacijo v okviru Notranje trgovine. Tako bi v tem letu že v celoti osvojili način poslovanja obrtnih zadrug, kot to določajo predpisi in tako uresničili želje obrtnikov po hitrejšem razvoju. ZDENKA LEKŠE TEKSTILCI RAZSTAVLJALI NA SEJMU MODA 81 Že šestindvajsetič po vrsti je tekstilna in usnjarska industrija predstavila svoje izdelke na letošnjem sejmu MODA 81 v Ljubljani. Da je bil sejem zelo zanimiv, tako za proizvajalce, kot kupce, se vidi tudi po tem, da so letos še povečali sejemski ji ostar. Razstavljalo je 497 organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije. Sejem je bil prikaz kompletne ponudbe tekstilcev in usnjarjev za naslednje sezono 81/82. Tako so razstavljali modne tkanine, konfekcijske izdelke, pletenine, športno konfekcijo, trikotažo, dekorativne tkanine in izdelke usnjarsko predelovalne industrije. Z območja naše občine je sodelovala tudi Tekstilna tovarna Prebold s programom metražnega blaga in finih ženskih nogavic. Obiskovalcem sejma so prikazali zanimivo povezavo Tekstilne tovarne Prebold s tamkajšnjo osnovno šoto, saj so prikazali modele učencev-mladih kreatoriev, ki imajo kot izobraževalno dejavnost v celodnevni šoli industrijsko oblikovanje, pod vodstvom Amalije Hribar, -toreatorke v tekstilni tovarni.'/ jm ženskih in t nogavic je na sejmu ^^iorarai' nogavic" ! i Bili so časi, ko je v kovačnici F ranca Gostinčarja v Zabukovici pelo kladivo od jutra do večera. Kdo bi peštd vse konje, ki jih je mojster podkoval, pa vse kmečke vozove in pluge, ki jih je izdelal v svoji delavnici? Pa je Franc Gostinčar tudi pri 77 letih še korenina, da ji zlepa ni pimera. Odpavi se v delavnico, zavihti kladivo in skuje kakšno podkev za kmeta v odročnem zaselku, ki je še ostal zvest konjem. Danes ima že skoraj vsak kmet traktor, nekoč pa se je pred njegovo kovačnico zvrstilo tudi po ducat konj. A kaj, ko ni bito dovolj denaija, saj so kmetje s težavo, pa tudi po nizki ceni podali svoje pidelke. Ker kljub pidnemu delu v kovačnici ni bilo dovolj zaslužka, ste Gostinčarja še obdelovala manjšo kmetijo v hribih in redila po dve kravi. A je bilo to zelo naporno. Franc se še spomni, kako je vstajal ob četrti uri zjutraj in do šeste ure kosil, potlej pa je vse do mraka vihtel kladivo ali podkoval kmetom konje. Otroci so odraščali in se zaposlili, kovač pa je nekega dne bil primoran odpovedati kovaško obrt, nekaj zaradi let, ki so se mu nabrala, pa tudi z nogami je imel težave. Danes kaj opavi v kovačnici le še zaradi veselja in kratkega časa, zelo rad pa igra na harmoniko, pa tudi motorno kolo ga je prikovalo na sedež. ,,Ne, motorju se zlepa ne bom odpovedal, pa čeprav sem v letih,“ je dejal Gostinčar. Sedaj ima moped, s katerim se zapije v trgovino ali na obisk. Vozi pa se le pleti, ko je dovolj toplo. Zgodi se, da žena sedi ob televizorju in posluša glasbo. Če so domače viže, se mož pritihotapi za njen hrbet s harmoniko, razteguje mehove in spremlja godbenika na ekranu. „Samo motiš jih, pusti že to harmoniko,“ se bolj navidez kot zares razhudi žena, a je kar vesela, daje mož dobre volje, in da ga še ni minilo veselje do muziciranja. Tk.Le. Doklej bomo onesnaževali okolje? Pospešena industrializacija je tudi v Sloveniji onesnažila veliko nekoč čistih voda. Tudi naša dolina ni izzvzeta. O tem dovolj zgovorno pričajo razna odlagališča smeti in odpadkov, pa tudi nekoč čiste, danes pa onesnažene vode. Veliko takšne navlake najdejo tudi preboldski jamarji na svojih raziskovalnih akcijah. Naj navedemo samo en pimer, ki ga je treba obsoditi: v jamo nad Peklom, v nepsredni bližini kraja, kjer pnikne Ponikva, ki potlej priteče iz jame kot Peklenščica, je nekdo odvrgel okrog 100 kilogramov težkega pašiča, ki je očitno poginil. Vprašanje je, ali se je človek, ki je vrgel pašiča v jamo, zavedal svojega dejanja, zasti še, če je pašič poginil zaradi kakšne virusne bolezni. Ko bi nastopili toplejši dnevi, bi začela žival razpadati, s tem pa bi nastala nevarnost novih okužb. Jamarji PREDAVANJA V GALICIJI Komite za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Galiciji je pripravil predavanja za svoje krajane v okviru akcije NNNP 80/81. Glede na to, da je področje krajevne skuposti precej obsežno, so izobraževanja izvedli v dveh krajih in sicer v Veliki Pirešici in v Galicgi. Predavalo je osem članov komiteja, ki so akcijo vzeli resno in jo tako tudi izpolnjevali. Na pedavanja so p va bili več kot 700 krajanov od 15. do 65. leta starosti Poudariti velja, da je bila udeležba na vseKncedavanj ih zelo visoka, bito tudi sodelovap' jev in poslušalcev, kar kaže na visoko zavest, tudi, <&#& so se odločili, da bodo poginulo žival zakopali, vendar bi bilo zaželjeno, da bi povzročitelj pejel zasluženo kazen. Takšni in pdobni poblemi opozarjajo, da bo treba posve-čati večjo pozornost našemu okolju, vsekakor pa velja zaostriti odgovornost do storilcev. Le z skupno akcijo bomo zaustavili onesnaževanje okolja, ki tudi v naši dolini kazi pdobo. USTANOVITEV MLADINSKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA Zborovsko petje v Žalcu se je zelo razmaknilo in doseglo kvalitetno rast. Žal pa je vanj vključeno vse premalo mladine, zato so se odločili da ustanovijo mladinski mešani pevski zbor. Zbor bo vodila Zdenka Markovič. Kulturno društvo Svoboda Šlec vabi zato vse zainteresirane mladince k sodelovanju in na prvi sestanek zbora v ponedeljek, dne 2. februarja 1981, ob f9. uri v predavalnici osnovnošolskega centra v Žalcu. RDEČA KAPICA V GALICIJI Šolsko kulturno društvo podružnične šole v Galic; i, ki de lige v okviru PD Slavko Šlander, je postalo zelo aktivno. Skupaj z mladino in MPZ je pripravilo uspelo poslavo ob dnevu republike, poseben uspeh pa so dosegli z uprizoritvijo mladinske igre Rdeča kapica in dedek Mraz. Predstavo so pripravili za novo letno praznovanje. Velika škoda je v tem, da za svojo dejavnost nimajo primernih prostorov in so se zato morali stisniti kar v šoli Kljub temu je bilo za vse, ki so si predstavo ogledali, to prijetno doži-vede, najbolj navdušeni pa so bili -e-‘-•‘•.i Igro si je v Galicjji kot 400 krajanov, pa so jo morali kar trikrat, so ,gostovali tudi v a Grmovju in Igralci so bili oh valiti pa so vsi zelo tem pa Iz tovarniških in drugih glasil V Žalski občini izhaja vrsta tovarniških in drugih lokalnih glasil, ki delavce in ostale občane sproti obveščajo o pomembnejših dogodkih, uspehih, pa tudi o problemih, s katerimi se spoprijemamo. Odločili smo se, da bo Savinjski občan, kot občinsko glasilo, objavljal povzetke iz teh glasil pa tudi morebitne pripombe in predloge občanov. V novoletni številki, ki je izšla na 16 straneh, je polzelska Lastovka - glasilo tovarne nogivic Polzela — prinesla vrsto zanimivih sestavkov od uvodnega članka Kako smo poslovali, do programa racionalizacije in intenzifikacije, nekaterih novostih v tehnologiji dela, pa o javni razpravi o ustavnih amandmajih in sindikatu, nosilcu akcije NNNP. Po svoje zanimiva j$ tudi urednikova beseda, ki med drugim ugotavlja še vedno skromno število pišočih, z željo, da bi Lastovka v delovnem kolektivu spodbudila k pisanju več sodelavcev. V-svečani obleki je izšla tudi Črna mačka, glasilo kolektiva TT Prebold. Poleg urednikove besede, ki ob ugibanju, kaj nas čaka v novem letu, meni, da si želimo, naj bo vsaj tako kot lansko. Ugotavlja tudi, da polnijo stolpce Črne mačke v glavnem eni in isti ljudje, pa čeprav kolektiv šteje 1330 članov. Če bi v Črno mačko pisalo le 10 odstotkov zaposlenih, bi zasipali urednikovo mizo. V. d. upravnica hotela Pre bold Jožica Vitanc je v intervjuju povedala nekaj zanimivih ugotovitev glede začetka postopne obnove hotela, Kočevarjeva je napisala sestavek o družbeni prehrani, v katerem se sprašuje ali tople oziroma mrzle malice, dalje preberemo poročilo o tekstilni šoli, pa nekaj zanimivih podatkov v zvezi z delovanjem računalnika, skratka, kar precej branja. SIP—ova Obvestila na uvodni strani objavljajo članek L. Rajha O predstoječih nalogah v letu 1981, zanimiv je tudi sestavek Razvojne usmeritve slovenskih železarn, v članku Koliko nas je, pisec navaja, da je bilo v SIP-u ob izteku minulega leta 1095 zaposlenih. Informativni Bilten TT Juteks Žlec ima rja prvi strani zanimivo sporočilo o poslovanju v preteklem letu. V tem letu so v primerjavi s prejšnjim tetom kar za 90 odstotkov ppvečalj dohodek, prodorni pa so bili tudi v izvozu in pri tem ima velik delež kolektiv, ki je kljub 'zaostrenim pogojem gospodarjenja uspešno posloval. Dalje pišejo o sodelovanju z Zavodöm za produktivnost dela Ljubljana, pa o strokovnem usposabljanju enote RBK zašči- te, na peti in šesti strani preberemo rezultate športnih iger v žalski občini za minulo leto in Nekaj za ljubitelje smučanja. Na sedmi strani so prikazani rezultati poslovanja Jutinih obratov (Predilnica, Tkalnica, Arnit), na koncu pa so objavljeni sestavki o novoletnem srečanju z upokojenci in Kadrovske vesti. Vsebinsko pester in zanimiv je šempetrski Rimljan — o tem glasilu objavljamo sestavek izpod peresa J. UGODNA OCENA MLADEGA RIMLJANA Naše uredništvo je prejelo že tretjo številko Mladega Rimljana, literarno informativnega glasila 00 ZSMS Šempeter. Lahko zapišemo, da ugodno ocenjujemo zanimivo vsebino in delovno zagnanost mladih iz Šempetra. Mladi Rimljan postaja vse bolj brano glasilo krajanov. Poleg novic iz osnovne organizacije ZSMS, objavlja novice iz krajevne skupnosti in druge tekoče dogodke. Mladi pišejo o delovanju knjižnice, pa o delu osnovne organizacije RK Šempeter in še o marsičem. Tu so še informacije o delu gasilcev, pa o delovanju borcev NOV in še kaj. V glasilu lahko preberemo, koliko prebivalcev šteje krajevna skupnost, dalje o problemih družbene stanovanjske izgradnje, pa tudi o tem, kako se krajani kulturno udejstvujejo. Glasilo zna biti kritično, predvsem pri kratkih krajevnih novicah. Zanimivi so literarni prispevki, skratka, glasilo je zelo pestro, lahko bi rekli, da mladi v Šempetru predstavljajo zgled, kaj se da narediti, če imajo ljudje voljo do dela in ustvarjanja. Na rob naj zapišemo, da mladim pomagajo organizacije združenega dela in drugi dejavniki. Le tako naprej. Nekoč boksar, danes ljubitelj psov Skoraj vsak dan ga srečujemo, kako pelje na sprehod svoje ljubljence - pse. Zanimivo je, da je bil Ivan Rizmal iz Polzele, sedaj upokojenec , nekoč boksar, ki je leta 1928 celo nogavic na Polzeli in bil neka časa tudi direktor. Sedaj ji upokojen, vendar ne miruje Med drugim je član Kinološke ga društva in kot tak je veli) ljubitelj šririnožnih prijateljev-psov. M. PALIF Ivan Rizmal postal v Zagrebu državni prvak vpoltežki in težki kategoriji. Za državno reprezentanco je boksal vse do leta 1931. Odšel je v Francijo, kjer je bil tudi dve leti profesionalni boksar. Med drugo svetovno vojno se je Rizmal vključil kot patriot v ilegalno delo. Pri njem je našel zatočišče med drugimi tudi Koča Popovič. Bil je večkrat zaprt zaradi ilegalnega dela in malo je manjkalo, da ga niso ustrelili. Po vojni se je najprej zaposlil v Celju in v tem času je pomagal pri ustanovitvi boksarskega kluba Svoboda v Celju. Potem se je zaposlil v Tovarni ŠE O NOVOLETNIH PRIREDITVAH Čeprav snio že krepko zakorakali v novo leto, se mi zdi prav, da omenimo uspele novoletne prireditve v krajevni skupnosti Prebold. V vzgojnovarstvenem zavodu so pripravili igrico Zaklad, ki je bila zelo ugodno ocenjena in je razveselila tako mlade kot odrasle. Zanimiva je bila tudi prireditev na smučišču v Preboldu, ki so jo pripravili člani smučarskega kluba. Smučarski vrtec je bil za otroke pravi smučarski eldorado. Otroci so z veseljem sprejeli tudi pravljice Starka Zima, pritegnila jih je glasbena pravljica Mojca Pokracu-lja in druge prireditve. Posebno svečano je bilo tik pred novim letom, ko je otroke v pravljični vasi obiskal dedek Mraz in jih obdaril. Pred njegovim prihodom so pionirji, cicibani in ostali udeleženci spremljali pester program. Prireditelji zaslužijo vso pohvalo. —dar GARANT Polzela povečuje izvoz pohištvene opreme K olektiv Pohištvene industrije Garant Polzela se kot vse kaže uspešno usmerja v stabilizacijske tokove. Pri tem velja posebej omeniti tržno usmerjenost na inozemska tržišča. Rezultati so razveseljivi: v minulem letu so izvozili za tri milijone dolarjev izdelkov in s tem kar za enkrat presegli zastavljeni program Delovna organizacija Garant je tudi letos na tej poti, kar pomeni, da izvoz nadalje povečuje od treh milijonov na štiri milijone dolarjev. Če upoštevamo zaostrenè pogoje gospodarjenja, pa tudi izredno močno konkurenco na zunanjih trgih, so napovedi . optimistične', a realne. Svojo pohištveno opremo bo-sdo v glavnem izvozih v Libijo, pa v Kuvajt, Saudsko Arabijo, Jemen in še v nekatere države tretjega sveta. Večina opreme, ki jo nameravajo izvoziti na naštete trge, bo iz njihovega proizvodnega programa. Gre za blago, ki je namenjeno tudi domačemu trgu in prilagojeno željam in potrebam naših kupcev. Garant pa bo izdelal opremo tudi po zahtevah kupcev, kot na primer omare z okraski in podobnimi dodatki. Vse kaže, da bodo del proizvodnje izvozili tudi v sosednjo Avstrijo, ki se zanima za njihove izdelke, skratka, v Garantu gre za pomembne usmeritve in premike s. poudarkom na večjem izvozu. V izvozu so dosegli vidnejši uspeh v letu 1979, ko so prodali na tuje za milijon dolarjev. S tako povečanim deviznim prilivom si je Garant izposloval tudi večje pravice. S samoupravnim dogovorom so del ustvarjenih deviz na račun izvoza svojih finalnih izdelkov namenili posameznim organizacijam združenega dela in pri tem iztržiti razliko, ki jim je bila potrebna, da so izravnali razliko v ceni na domačem trgu in inozemskih tržiščih. Doma namreč veljajo vgje cene. Pomembno je to, da so take izvozne posle v preteklem letu sklenili z ugodnim rezultatom. Žal pa dviganje cen urovnin (iveric in drugih materialov) na domačem jugoslovanskem tržišču slabša rentabilnost izvoza. Problem, s katerim se spoprijemajo ne le v Garantu, marveč tudi ostale delovne organizacije, ki se ukvarjajo s finalizacijo pohištvene opreme, je znatno pomanjkanje iveric in drugih surovin, to pa povzroča težave v proizvodili. Garant ima na primer za tekoče leto zagotovljenih le 60 odstotkov potrebnih surovin za načrtovano proizvodnjo. Reševanje tega problema vidijo v samoupravnem povezovanju in dogovarjanju s proizvajalci surovin, pa tudivsofinancira-nju in deležu z izvozom ustvarjenih deviz. Gre za to kako najboljše povezati reprodukcijsko celoto in s tem zagotoviti nemoteno proizvodno, s tem pa tudi vse večje izvozne posle. Med tem ko so v minulem letu ustvarili 400 milijonov realizacije, so jo letos planirali 600 milijonov, kar pomeni povečanje za 50 odstotkov. Povečanje bodo dosegli deloma z višjimi cenami, pa tudi z večjo produktivnostjo, ki so jo na primer lani povečali kar za 30 odst£|£y. V okviru začrtanega srednjeročnega programa naložb računajo na izdatna vlaganja* Naj-, prej bo treba zagotoviti energetske vire. Napovedujejo prehod od mazuta oziroma, tekočih goriv na trda goriva. Pomembno pri tem je, da bodo izkoristili za kurjavo tudi lesene odpadi«, skratka, gre za nove prijeme, od katerih si obetajo koristi To jim bo omogočilo nadaljnje razvijanje proizvodnih kapacitet z usmeritvijo na obdelavo masivne^ lesa. Načrtujejo tudi obrat za razrez lesa in izgradnjo novih skladišč — vse to bo ustvarilo’pogoj e za nove tehn -loške premike v smeri večje m še kvalitetnejše proizvodnje. V investicijskem programa omenjajo še obnovo voznega parka in strojne opreme v skupni vrednosti 100 milijonov dinaijev. Pri tem je pomembno, da bodo vse naštete naložbe namenjene večji proizvodnji, pogojevale bodo višjo produktivnost in omogočile kar najboljšo kvaliteto gotovih izd kov. Ob koncu bi rekli še to, c Garant nima težav pri prod; i svojega programa, ftogram izdelkov je prilagojen potreba i potrošnikov doma in na tujem, uspešnost pa zagotavljata tudi kvaliteta in konkurenčne cene. Pohištvena oprema iz proizvodnega programa GARANT Polzela / 10 SAVINJSKI OBČAN številka 1 — januar 1981 N AS PIONIRSKI KOTIČEK. OB PRIHODU * DEDKA MRAZA Najbolj sem se veselila prihoda dedka Mraza. V nedeljo smo morali priti v vrtec ob štirinajsti uri. Prišle so tudi tovarišice, da bi nas namazele za nastop in da bi videle program. Tedaj me je začelo biti strah. Tovarišica je ukazala, da se moramo vsi. astopajo-či obleči v o Neke, ki nam jih je sešila šivilja. Jaz sem bila mravlja in sem spremljala čebelico Majo. Večina se je že oblekla, jaz pa črnih nogavic nisem našla, a bi jih morala imeti. Vsi so se že mazali, jaz pa sem bila brez telovadnih copat. Ko grem povedat tovarišici Valerp, da jih ne najdem, jih zagle- dam ob sebi. Tovarišica se mi je le nasmejala. Potem sem morala pohiteti, da sem bila pravi čas oblečena. Našminkala me je tovarišica Jožica. Naredila mi je usta, tipalke in malo peg. Potem smo odšli na oder. Zeblo nas je tako, da nas je kar treslo. Kar naprej smo spraševali tovarišico, kako to in kako ono. Potem se je oglasila glasba, ki je pomenila začetek predstave. Mene je bilo še posebno strah, ker sem se morala prva začeti prebujati. Program se je lepo odvijal in hitro je bilo konec naše točke. Nastopile so še snežinke, palčki, Rdeča kapica in Mojca Pokraculja. Vse je bilo tako kot v pravljici. Nazadnje je prišel dedek Mraz. 8.&.lqSO UČIMO se: tudi kuhati ß. xdö nOxjXmIlÌo. t Àa b* tudi Iftjtòs ma /*«&. «AaLoooÄ. hukiK ^ Ha»u*düu> jbL £ Hoju Afc u*a»caJ • ^«jwv.- b« Mxbia, ^yvOuoljjAi Kh»^Jiiu. udoAü . ym*ai*. oWi ,r*a. J Vič CnWvt. doictao. f*S ML <*\aui a^oMot.' Itki mWo aIosC«. j^ovAUxi aAAjìs a*^**^*0 *>. "V. -WJLüoy . TcuA* ^ KOHi*Mata ^ofcoolSUt er ^o-ÙmA^m. . SatWlcL (Jä oJaüc. > GOSpOdSTSkfl bmkft Lj • 50100-620-107 tui A Imo r»tun **/>*« «« 1 515oo-62o-lo7 0075321 2.37q,,oo 2 So7oo-62o—16 0025438 2.750.10 J5 0034275 1.530.20 Sol 00-620-112 oo2352o 42o,5o A 0041512 354.70 6 0084973 1.28o,5o 7 Soloo-62o-lo7 0486790 870.15 j « 0324571 1.715.30 3 »i 0037582 2.417,00 10 H 0054328 35o.4o tt „423933 2.525.30 a ib «T iZ b li 20 tKvfMy 1.7io84,l5 in datum «« 2 • 11» 1976 3t*n>p>ljk%' »n podpioA pOJ&KÌ£tn;\~ OMBi/i'3 ■- ÜWr . 1R \T Primer, kako je treba izpolniti obrazec TR 17 „Seznam čekov" ji Leopold Savinek — \ ovec in prijatelj divjadi \ \ \ \ X \ \ Leopold Savinek iz Rakove!} pri Braslovčah je že pol stoletja zapisan med zeleno bratovščino. Čeprav je zakorakal že v 75. leto, je še vedno čil in ohranil je dober pogled, kar pomeni, da je uspešen na lovu. Savinek je zlasti znan kot lovec na lisice in druge I ! S I ■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■ roparice, je pa hkrati tudi velik ljubitelj divjadi Sedaj pozimi redno obiskuje krmišča in svojim varovancem -fazanom, srnam in drugi divjadi prinaša hrano. Sedaj ni veliko snega in si gozdne živali tudi same najdejo kaj za pod zob, hudo pa je v visokem snegu. No, Savinek se ne ustraši še tako visokega snega. „Najlepši je lov na lisice pozimi ko žapade sneg in pritisne mraz," pravi Savinek. Kdo bipreštel vse jasne zimske noči, ko je mož v snegu in na mrazu tudi po Več ur oprezoval za lisico. Za takšno prežo se je treba kajpak dobro obleči in obuti pa tudi volje je treba, sicer človek ne vzdrži Zgodilo se je, da se je Savinek neke zimske noči umaknil pod bližnji kozolec, kjer ni bilo tako hudo mraz kot na snegu. Vedel je, da jo bo mimo primahala lisica. „Pod kozolcem je bilo topleje in še sam ne vem, kdaj me je zalotil dremavec. Ko sem proti jutru ves otrdel od mraza odprl oči, sem vsega nekaj metrov zagledal lisico na snegu. Ta bo moja", sem si rekel in iskal s prstom petelina na puški Imel sem tako premraženo in otrdelo roko, da nisem mogel ukriviti prsta da bi sprožil petelina. Lisica je med tem izginila za kozolcem, jaz pa sem se obrisal pod nosom, si oprtal puško in odšel proti domu. Rekel sem si da poslej ne bom čakal lisk pod kozolcem in tako je tudi bilo. “ Savinek meni da liskam pri nas bije dvanajsta ura. Tudi njihova lovska družina jih je zadnji čas veliko uplenila. Steklim bo opravila svoje in ktmlu teh lepih gozdnih živali ne bo več. Seveda pa lov m lisko ni vedno uspešen Kakšenkrat je treba hoditi na prežo po več noči, da pride liska pred lovčevo puško. Lovec pa se je spomnil še drugih zanimivih dogodkov, ki jih je doživel na lovu: „Ko sem neko noč čakal lisjaka, se mi je zazdelo, da je v gozdu nekaj zacingljalo. Kaj bi to bilo, sem premišljeval Pa se je kmalu prikazala srnica s pripetim zvončkom m vratu. Takrat sem se spomnil, da je nek moj zmnec, h kateremu se je zatekla srnka, živali privezal kraguljček okrog vratu. Seveda sem pustil da je srnka odšla svojo pot. ,,Koliko zanimivih dogodkov je mož doživljal na svoji dolgoletni jagi Savinek je že vrsto let upokojen, vendar ne strpi za zapečkom. V mrazu in snegu oprta puško, pa torbo s koruzo in drugo pičo in se odpravi v gozd. Ne more brez gozda in njegovih prebivalcev, saj je tu preživel mjlepša leta svojega življe- Kruševčani so s svojim izvajanjem navdušili številne obiskovalce. Gostovanje kulturne skupine iz Kruševca n/a. LOJZE T. Kulturno sodelovanje med pobratenima občinama Kruše-vac in Žalec se vse bolj širi in poglablja. Tako so pred dnevi gostovali pri nas narodnozabavni ansambel s solisti in folklorna skupina kulturno umetniškega društva ,,14. oktober“. Nastopili so v Preboldu in v Ždcu. Tokrat so gostovali v naši občini že četrtič in tudi tokrat so nas navdušili z izredno kvalitetnim programom narodnih pesmi in plesov jugoslovanskih narodov in narodnosti. Da je za njihove nastope vedno veliko zanimanje, priča tudi obisk njihovih predstav, saj so bile dvorane nabito polne. Še posebej moramo omeniti obisk POLZELA — Na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli so za 7. in 8. razrede pripravili plesni tečaj, na katerem so se učenci naučili nekaj standardnih in, modernih plesov, hkrati pa tudi nekaj osnovnih pravil vedenja pri plesu. Tečaj so zaključili s plesnim venčkom, na katerega so povabili tudi starše, ki so na ta način lahko preverili plesno znanje svojih otrok. Plesni tečaj je pripravila šolska mladinska organizacija pod mentorstvom Olge Hočevar. T. TAVČAR v Žalcu, saj seje zbralo več kot 600 obiskovalcev. Tako so kulturni ambasadorji iz Kruševca dodah še en kamenček v mozaik sodelovanja in poglabljanja bratstva in enotnosti med pobratenima občinama, ki je pognalo svoje čvrste korenine že med NOB. . V imenu kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij se jim za uspešen nastop v Šlcu iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da nas ponovno obiščejo. J. KROFLIČ Savinjski planinci so se letos že četrtič udeležili spominskega planinskega pohoda po Pohorju, od Osankarice preko Treh žebljev, Peska na Roglo. To je po planinskem koledarju prva večja akcija. S pohodom so pričeli zješki planinci leta 1975. V Žalcu so leta 1978 na seji savinjskega MDO sprejeli sklep, da se ta pohod organizira vsako leto v spomin na junaško borbo Pohorskega bataljona (8. 1.1943). Prvo nedeljo letošnjega leta so z naše doline odpeljali kar trge avtobusi planincev do Oplotnice in naprej na Osanka-rico (1193 m). Formirala seje pohodna kolona in krenila k spominskemu obeležju sredi po- S Ì ,, _ __ horskih gozdov. Učenci osnov- Kil KlkUi 1. • V1' g fr * M afM ne šole so pripravili krajši kulturni program, v imenu ŽB Slovenske Konjice je pregovorila Julka Tajnikar, o zgodovini bojev v teh krajih pa Lojze Petrič. Pohodna kolona je nadaljevala pot proti Pesku, vodili pa so jih pripadniki teritorialnih enot, na poti proti Rogli pa jih je zajel pravi snežni vihar. Na Rogli so jim zreški planinci pripravili okrepčilo, udeleženci pohoda pa so prejeli tudi značko in žig v spominsko izkaznico. Naslednji tak pohod bo februarja na Stol, v marcu pa bosta kar dva: prvi na Snežnik, drugi pa na Porezen in končno bo 4. aprila tudi pohod na naše partizanske Dobrovlje. B. JORDAN Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Telesnokulturna skupnost Žalec sta lani že sedemnajstič zapovrstjo pripravili sindikalne Športne igre naše občine. Lani je na teh igrah sodelovalo več kot 3400 delavcev, ki so se pomerili v dvanajstih športnih panogah. Zaključek teh iger so pripravili v Ma tkah v gasilskem domu. Zbranim je spregovoril predsednik komisije za šport in rekreacijo Drago Božič, nato pa še predsednik občinskega sindikalnega sveta Vesno Satler, kije poudaril vsestranski pomen športa kot rekreacije za delovnega človeka. V nadaljevanju so podelili tudi priznanja, pohvale in pokale. Končni vrstni red 17. sindi-calnih iger je naslednji: članice - tekmovalni šport: 1. Vzgoj-rovarstveni zavod Žalec, 2. futeks Žalec, 3. Hmezad, 4. SO Žalec, 5. SIP Šempeter; Starejši Slani: 1. Garant Polzela, 2. tlmezad 3. SIP Šempter, 4. luteks Žalec, 5. TT Prebold; Mlajši člani: 1. Hmezad, 2. SIP Šempeter^ 3. Ferralit Žalec, 4. \ERO Šempeter, 5. Juteks Žales; Veterani: 1.-2. Zdravstveni dom Žalec, Hmezad àlee. Končni vrsti red za množičnost - do 100 zaposlenih: 1. NAMA Žalec, 2. ZN Žalec, 3. Avtoprevoz Šempeter, 4. Ljubljanska banka, ekspozitura Žalec, 5. Montana Žalec,; od 100 do 200 zaposlenih: 1. Slovin Žalec, 2. WZ Žalec, 3. SO Žalec, 4. Minerva, 5. ZD Žalec; 3d 200 do 300 zaposlenih: 1. Gradnja Žalec, 2. ÀERO Šem- gter, 3. Savinjski magazin lec, 4. Ingrad Gomilsko; od 300 do 500 zaposlenih: 1. Juteks Žalec, 2. Ferralit àlee, 3. Garant Polzela, 4. Zarja, 5. Obrniki; nad 500 zaposlenih: 1. HMEZAD Žalec, 2. SIP Šempeter, 3. KIL Liboje, 4. Tekstilna tovarna Prebold, 5. Tovarna nogavic Polzela. T. TAVČAR Uspehi žalskih karateistov Na vedno večjo uspešnost karateja v naši občini opozarjajo v zadnjem času tudi uspehi, ki so jih naši karateisti dosegli na dveh tekmovanjih. Prvo tekmovanje je bilo v Mariboru, organiziral pa ga je Jugokaj karate klub Študent Maribor. Na njem je sodelovalo več kot 50 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Najboljši je bil Jože Hudovernik, ki je osvojil prvo mesto v mojstrski kategoriji, uspešna pa sta bila tudi Vojko Slemenšek s tretjim mestom v kategoriji zelenih in plavih pasov in Branko Kobal s petim mestom v kategoriji rumenih in oranžnih pasov. Drugo takšno tekmovanje pa je bilo v Trbovljah, organiziral pa ga je tamkajšnji karate klub. To je bil VIII. tradicionalni turnir v počastitev dneva JLA, na katerem so člani tekmovali v absolutnih kategorijah, članice pa v kat tekmovanju. Tega turnirja se je udeležilo več kot 30 mojstrov iz vse Slovenije. Jože Hudovernik je v borbi premagal nekaj znanih slovenskih mojstrov karateja, boril pa se je tudi z državnim reprezentantom Ljubom Javorškom, s katerim je izgubil z minimalnim rezultatom, v končni uvrstitvi pa je dosegel odlično tretje mesto in bronasto kolajno. V tekmovanju kat je sodelovala Anica Žuža in v odlični konkurenci zaostala za zmagovalko le za 1,5 točke. Sojenje na tekmovanju je bilo na visoki ravni, zato so tudi uspehi toliko bolj razveseljivi. Naj omenimo še to, da je na turnirju kot glavni sodnik sodeloval tudi Silvo Marič. Istega dne je bilo v Splitu tudi državno prvenstvo v katah za pionirje in pionirke, na katerem si je pravico do nastopa zagotovila tudi Aleksandra Zirat, vendar pa se ga zaradi bolezni ni mogla udeležiti. S. M. TURISTIČNO DRUŠTVO NA VRANSKEM NE MIRUJE Letošnje zimsko obdobje bodo člani turističnega društva Vransko temeljito izkoristili tudi za urejanje notranjosti gradu Podgrad. Predvsem bi radi uredili prostora, ki bosta namenjena raznim prireditvam. Z ureditvijo nameravajo še do konca leta usposobiti prostore za 150 gostov. Tu bi pripravili tudi silvestrovanje. F. IZLAKAR Kolona pohodnikov si utira pot k Trem žebljem PO POTEH HEROJA KEBETA V okviru 24. pohoda „Po poteh partizanske Jelovice“, ki ga vsako leto organizirajo v spomin na legendarno dražgoško bitko, so organizirali tudi sedmi pohod „Po poti narodnega heroja Kebeta“. Pohod sta organizirali Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin in Republiška konferenca ZSMS v sodelovanju z občinskima organizacijama ZRVS in ZSMS Radovljica in športnega društva Plamen iz- Krope. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi šest tekmovalcev iz naše občine z dvema rezervama. Omeniti velja, da je ekipa dosegla solidno mesto brez posebnih.priprav. Ekipe so se pomerile v topografiji, taktiki, v znanju in poznavanju obnašanja človeka v boju izvidništva in o vseljudski oboroženi organizaciji. Izvedli so tudi streljanje z malokalibrsko puško, na koncu pa so se podali še na pohod preko partizanske Jelovice, pri čemer so morali premagati okrog 400 metrov nadmorske višine in sedem kilometrov zračne razdalje v eni uri in dvajset minut, pri čemer se je ekipa naše občine uvrstila na šesto mesto. Ob zaključku tekmovanja so se ekipe zbrale pred spomenikom v Dražgošah, kjer so na osrednji proslavi počastili spomin na legendarno dražgoško bitko Cankarjevega bataljona in 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. ' Zveza prijateljev mladine je izdala v večji nakladi poučno publikacijo ličnega formata, lepo ilustrirano z barvnimi in črno belimi posnetki in risbami NAŠ MALČEK. V knjigi je domiselno opisana nega, vzgoja in razvoj otroka do tretjega leta starosti. Vrhunski strokovnjaki s tega področja so to izvirno domače delo pripravljali domala tri leta. Želeli so povedati, da . rojstvo otroka ni le srečen dogodek za starše, temveč tudi za vso našo skupnost. Ko bodo starši prejeli to darilce, naj bi občutili, da pri odgovorni nalogi nege in vzgoje otroka niso sami; lahko jim bodo pomagale različne družbene ustanove in računajo lahko na ustrezno pomoč širše družbene skupnosti. Ta knjiga je prva, kije zrasla iz naših razmer, za naše razmere, in ki iz naših izkušenj celovito obravnava skrb za otroka od rojstva naprej, tako iz zdravstvenega, psihološko pedagoškega vidika in zaščite otroka s pravnega stališča. Obsega 250 strani. Knjiga je izšla v nakladi 32.000 izvodov. Knjiga kot darilo materam, ki so oziroma bodo rodile, pomeni skrb in željo pomagati materi pri vzgoji otroka že v rani mladosti. Da bodo matere lahko prejele knjigo NAŠ MALČEK hkrati s čestitko predsednika občinske skupščine, so omogočili: Občinska skupščina Žalec, Občinska skupnost otroškega varstva in Zveza društev prijateljev mladine občine Žalec. Smučanje v Andražu Začelo se je pred več kot dvaj setimi leti, ko so Milan, Ivan in Vili Čremožnik, Ferdo Verdev in Rado Kàsesnik začeli razmišljati o gradnji 20-metrske skakalnice. Leta 1960 je bila skakalnica zgrajena in takrat je bilo v Andražu prvo večje tekmovanje v smučarskih skokih v Falantovi dolini. Skakalni šport se je v mladih zakoreninil in že leta 1963 so mladi smučarji zgradili 30-metr-sko skakalnico, takoj naslednje leto pa so začeli z gradnjo andraške velikanke. Načrt skakalnice je narisal tovariš Jevše-nak, velik ljubitelj smučarskih skokov, zemeljska dela pa so opravili smučarji sami, pomagali pa so jim tudi ljubitelji tega športa. Največ zaslug pri gradnji so vsekakor imeli bratje Čremožnik, zanemariti pa tudi ni pomoči vseh ostalih. Otvoritveno tekmovanje je bilo na tej skakalnici že leta 1965, na njem pa je .sodelovalo veliko število skakalcev iz vse Slovenije. Danes ima Smučarski klub Oljka iz Andraža v oskrbi štiri skakalnice, od tega eno petnajstmetrsko, dve tridesetmetrski in, eno petdesetmetrsko skakalnico. Dolgoletni predsednik tega smučarskega kluba je bil Milan Čremožnik in omeniti velja, da je prve skakalne smuči za andraške skakalce izdeloval kar sam, ročno. Sedanji tajnik kluba Ferdo Verdev nam je povedal,, da redno trenira petnajst skakalcev pod vodstvom Jožeta Sreden-ška, ki pripravljajo razna tekmovanja v skokih na domačih skakalnicah, redno pa se udeležujejo tudi tekmovanj, ki jih pripravljajo drugi klubi. Na občinskih tekmovanjih dosegajo najvišja mesta, pa tudi na meddruštvenih tekmovanjih so uspehi kar lepi. Najboljši skakalec pri članih je Janez Tajnšek, pri mladincih pa Dani Turnšek, medtem ko je pri pionirjih dosegel najlepše rezultate Jože Verdev t, ki “na svoj osebni rekord 43 metrov. V letošnjem letu načrtujejo več tekmovanj. SLAVKO PIŽORN