Ljubljana, nedelja, 3. oktobra 1948
phifmi ▼ fotöfbri
Leto IX., štev. 236. — Posamezna številka 2 din
UBEDNISTVO IN UPRAVAi LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. t TELEFON 33-22 DO SS-U
BOKOPIS1 SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INS E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 S8-H
POSTNI ČEKOVNI BACUN . LJUBLJANI ŠTEV (-MM1-J
3	G L A S I PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 43 DIN
★
GLAS
ILO OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENIJE
★
Odgovor predsednika Gospodarskega sveta Borisa Kidriča na vprašanja ljudskih poslancev v Zveznem svetu Ljudske skupščine
Četrti redni seji Zveznega sveta je predsedoval predsednik Vladimir Simič. Zapisnik je vodil sekretar Momčilo Markovič. Potem ko ie bil sprejet zapisnik prejšnje seje ie predsednik Simič sporočil, da je ljudski poslanec Imre Filakovič naslovil tri vprašanja na ministra za trgovino in preskrbo. Prvo vprašanje se nanaša na izvajanje uredbe o oddaji presežkov žita na področju okrajev Donji Miholjac in Valpovo. Drugo vprašanje se nanaša na mletje žita po nabavnoprodajnih ali kmetijskih zadrugah v vaseh, kakor to predlaga poslanec Filakovič. Tretje vprašanje pa se nanaša na odkup svinj
Tovariš! ljudski poslanci!
Na vseh pet postavljenih vprašanj bom odgovoril v istem govoru, kajti ta vprašanja sestavljajo brez dvoma več aii manj zaokroženo celoto.
Dovolite mi. da začnem z odgovorom na vprašanje, kakšen je sedaj položaj pri uresničevanju celokupnega petletnega plana?
V celoti vzeto smo letos dosegli v Industrijski in rudarski proizvodnji
70,5	*/• kapacitete, ki je določena po petletnem planu za konec leta 1951.
Po orientacijskem pianu, ki ga je zvezna planska komisija izdelala na pcdiagi navodil našega političnega ln državnega vodstva za rudarsko in industrijsko proizvodnjo v letu 1949 in ki še ni dokončno izdelan ln ga tudi še niso sprejeli merodajni činitelji, lahko dosežemo v prihodnjem letu v rudarski in industrijski proizvodnji najmanj 88,9 % kapacitete, določene po petletnem pianu za konec leta 1951.
Čeprav še izdelujemo plan za nekatere popolnoma nove predmete proizvodnje, zlasti v težki industriji, se dejansko giblje končni plan za leto 1949. na višini okrog 91 do 93 kapacitete, določene po petletnem planu za konec leta 1951.
To izraža, tovariši, brez dvoma neomajno gospodarsko silo naše države in samo po sebi neusmiljeno demantira vse tiste, ki škodoželjno govoričijo in navidez preroško napovedujejo, da smo že v zagati oziroma da bomo nujno prišli v zagato pri uresničevanju Titovega petletnega plana.
Odstotek naše industrijske proizvodnje, ki sem ga omenil, dokazuje, da smo s svojinu piani na pravilni poti, da imamo dovoij objektivnih pogojev in lastne moči, da te piane uresničimo in da se za njihovo uresničenje izplača prenašati vse začasne težave, ki so neizbežne.
Dejstvo, da smo letos dosegli 70,5 odstotka kapacitete, določene po petletnem planu za konec leta 1951, in da bomo prihodnje leto dosegli 90 %, dokazuje, da industrijska in rudarska proizvodnja v celoti vzeto daieč presega linijo vzpona, id io ie postavil petletni plan in da torej hkrati ustvarjamo vsaj v določenih panogah pogoje za skrajšanje rokov, določenih po petletnem planu.
Vendar ima ta zelo pozitivna slika oslots svoje negativne posameznosti. Takoj moram poudariti, da niso te negativne strani takšne narave, da iih ne bi mogli relativno hitro premostiti. Prav zato, da bi lih premagali, pa moramo spoznati in preiskat) razloge njihovega obstoja ter pogoje za njihovo odstranitev.
Prva negativna stran je določena
neenakomernost napredovanja posameznih panog naše splošne rudarske in Industrijske proizvodnje. Ta neenakomernost bi se mogla spremeniti v nevarnejšo disproporcionalnost, če je ne bi pravočasno odstranili.
Tovariši ljudski poslanci! Pri tem poudarjam, da n! v naši industrijski proizvodnje nobene panoge, ki ne bi napredovala. Napredujejo vse. Vendar pa ni indeks tempa naraščanja pri vseh enak. Nekatere napredujejo hitreje, kakor ie to določeno po petletnem pianu, druge se v glavnem drže tempa naraščanja, določenega po petletnem planu, štiri panoge pa zaostajajo za tempom naraščanja, ki }e dotočen po petletnem pianu.
Panoge, ki hitro napredujejo, so: proizvodnja in predelava premoga, čeprav imamo trenutno velike težave pri izpolnjevanju letnega plana: črna metalurgija in metalurgija barvastih kovin; daha industrija kovin in predelave kovin: lesna industrija, ki je presegla petletni plan; industrija celuloze in papirja; industrija usnja in obutve in končno industrija tobaka ter filmska industrija.
V petletnem planu določenega tempa naraščanja se v glavnem drže: proizvodnja električne energije, kemična industrija, industrija gradbenega materiala, tekstilna industrija ln živilska industrija.
Za tempom petletnega plana pa zaostajajo: proizvodnja in predelava nafte, elektro-lndustrija. industrija gume ln proizvodnja ter predelava nekovinskih izkopanin.
Zaostajanje proizvodnje in predelave nafte je predvsem posledica dejstva, da Imamo pri dobavah kakor tudi pri nabavi tehničnih naprav v inozemstvu velike in pogosto nerazumljive težave. Danes lahko na tem
preden so bili pripravljeni svinjaki za vzgajanje in pitanje svinj in za zbiranje merjascev.
Razen tega sta bili naslovljeni na predsednika gospodarskega sveta in planske komisije vlade FLRJ dve vprašanji. Prvo vprašanje je stavil ljudski poslanec Nikola Jakšič in se glasi: »Kakšne so perspektive preskrbe in dviganja življenjskega standarda?« Drugo vprašanje je stavil ljudski poslanec Marko Polovič in to vprašanje se glasi: »Kakšno je sedaj stanje Izvajanja petletnega plana?«
Odgovarjajoč na vprašanja ljudskih poslancev je Boris Kidrič dejal:
mestu izjavim glede nafte tri stvari: prvič, da je naša težka industrija sprejela v plan za leto 1949. izdelavo tolikšnega števila vrtalnih garnitur, da nam leta 1950 ne bo treba uvoziti niti kapljice nafte; drugič, da so naši strokovnjaki končali idejno konstrukcijo naprave za hidravlično vrtanje, ki v znatnem obsegu zmajšuie potrebo po brezšivnih ceveh. Mislim, da nisem orevelik optimist, če rečem, da Imamo pogoje za začetek funkcioniranja teh naprav že v prihodnjem letu.
Pri nas imamo velikanska ležišča bituminoznih škrlljavcev, katerih predelava omogoča med drugim tudi proizvodnjo letalskega bencina. Naši plani ln njihovi izvrševalci bodo poskrbeli. da ga bomo v določenih količinah pridobivali že leta 1949.
Glede zaostajanja elektro-industrlje se je pokazalo, da velikega dela kapacitete še vedno ne Izkoriščamo, zlasti v velikih tovarnah, ki so sicer dosegle velike uspehe pri graditvi najmodernejših ln velikih elektro-strojnih naprav, kakor so to n. pr. generatorji, med njimi generator za Mariborski otok. Osnutek plana za leto 1949. določa polno izkoriščanje teh kapacitet, hkrati pa tudi njihovo nadaljnje razširjanje. V Industriji gume bodo morali tako direkcija kakor tudi ministrstvo za lahko industrijo, zvezna uprava za pospeševanje proizvodnje In zvezna planska komisija rešiti še vrsto problemov. So pa pogoji, da bomo v prihodnjem letu z vztrajnim delom te probleme uspešno rešili. Razen tega moramo tu navesti, da bodo začeie prihodnje leto obratovati velike naprave za proizvodnjo plastičnih mas. ki nam bodo v precejšnji meri olajšale položaj glede gume.
Vzrok, da zaostaja industrija nekovinskih izkopanin in njihova predelava, ie v tem, da letos nismo izkoristili v zadostnem obsegu naravnega bogastva azbestnih vlaken v Jugoslaviji. Vendar bomo to naravno bogastvo azbestnih vlaken v Jugoslaviji v prihodnjem letu že toliko izkoristili, da ne bomo azbesta nič več uvažali, ampak ga bomo lahko tudi izvažali. S tem bomo seveda odstranili tudi zaostajanje v industriji in predelavi nekovinskih izkopanin.
Odkod torej nekakšna neenakomernost med posameznimi panogami naše industrijske in rudarske proizvodnje, giede katere sem dejal, da bi se mogla razviti v nevarnejšo disproporcijo, če ie ne bi pravočasno odstranili?
V prvi vrsti le to posledica in dediščina na pol kolonialnega stanja stare Jugoslavije, kar smo že večkrat poudarili. Razvol Industrije v stari Jugoslaviji je bil skrajno anarhičen med drugim tudi zato. ker so inozemski finančni mogotci zavestno povzročali disproporcionalnost v domači proizvodnji, da bi laže izkoriščali naše naravno bogastvo, ropali našo državo in da bi jugoslovansko gospodarstvo Izrabljali kot svojo neizčrpno molzno kravo.^ Razumljivo le. da ne moremo posledic takšnega stanja, ki je trajalo desetletja, premagati čez noč.
Neenakomernost med posameznimi panogami naše industrijske in rudarske proizvodnje je nadalje rezultat nekih težav, ki smo jih imeli zaradi dobavnih rokov, kakor tud) količin pri nabavi strojev Iz inozemstva. Čeprav se politični vzroki teh težav letos niso zmanjšali, ampak še povečali, pa je pomen teh težav po svoji objektivni teži tako rekoč od meseca do meseca manjši, kajti naša industrija se čedalje bolj usmerja k lastnim silam in k odkrivanju ter izkoriščanju novih rezerv.
Naposled moramo poudariti tudi subjektivni vzrok, da se Je pojavila neenakomernost v napredovanju posameznih panog naše Industrije. Ta subjektivni vzrok je v deistvu. da so se posamezni naš! voditelji preveč in v nasprotju s planom angažirali na široki fronti, namesto da bi se angažirali predvsem v globino. Tako smo sicer mnogo napravili, toda včasih tudi premalo dokončali Poudariti moramo, da smo doslej angažiranje na široki fronti namenoma dopuščali ker smo smatrali to kot stimulacijo za odkrivanje novih, naši znanosti in našim planom še neznanih gospodarskih rezerv. Ni dvoma, da se je to izkazalo kot uspešno. Vendar pa se približujemo tretjemu letu petletnega plana in zato moramo za določen čas zamenjati taktiko široke fronte s taktiko fronte v globino. Leto 1949. bo torej potekalo v znamenju ostre borbe za uresničenje od-
ločilnih in temeljnih planskih nalog, neke ostrejše koncentracije za te naloge. poostritve planske discipline, v znamenju ukrepov proti Izgubljanju na široki fronti S takšno taktiko tvorno lahko v letu 1949. bistveno odstranili pojave neenakomernosti med posameznimi panogami preprečili nevarnost disproporcionalnost) in ustvarili pogoje za nov prehod na široko fronto v letu 1950 In 1951.
Na tem mestu moram poudariti da tempo splošnih investicij, ki obsegajo,
kakor ie znano, investicije za kapital-
no graditev in investicije-za družbeni standard, še vedno zelo zaostala za tempom doseganja produkcijskih kapacitet. določenih v petletnem planu.
Leta 1947. smo Izvršili 12.5 '/• vseh investicij celotnega petletnega plana. Letos bomo dosegli najmanj 33 °/i vseh investicij celotnega petletnega piana, leta 1949- pa se bomo povzpeli na 59 %>. Dvig od leta 1947. do 1948. znaša tore) 20 %. Dvig od leta 1948. do 1949. bo znašal okrog 30%. kar na eni strani dokazuje, da je sicer linija izvrševanja splošfiih investicij trenutno nad s planom določeno Hniio. da pa sta dve tretjini dela še pred nami in da bo ob koncu leta 1949. pred nami še okrog 40 */s dela glede splošnih investicij.
Odkod ta razlika med doseganjem 90 % kapacitete industrijske proizvodnje in 60 % splošnih investicij ?
Ta razlika izvira iz tega:
1.	Z dviganjem proizvodnosti dela, z odkrivanjem rezerv in racionalizacijami hitreje večamo kapacitete kakor bi to sledilo samo iz Izpolnjevanja plana investicij glede kapitalne graditve. To je vsekakor pozitivna stran, ki nam odkriva mnoge nepredvidene možnosti. kajti na eni strani lahko prihranimo po planu določene investicijske vsote in dosežemo z manjšimi izdatki v pianu predvidene kapacitete, na drugi strani pa razširjamo v planu ored-videne kapacitete.
Nadaljnji vzrok tega pojava le dejstvo. da kapitalna izgraditev kmetij-
Drugo postavljeno vprašanje se nanaša na pefspektive preskrbe v letu 1949.
Tovariši ljudski poslanci! Odkrito priznavamo, da smo letos imeli in še imamo težave glede preskrbe. Da bi te težave pravilno razumeli pravilno ocenili in da bi hkrati našli pot za njihovo uspešno odstranitev, se moramo predvsem vprašati po njihovih vzrokih.
Že nekajkrat smo poudarili, da ie eden osnovnih vzrokov v tem, da naše potrebe mnogo hitreje naraščajo, kakor pa raste naša proizvodnja. Kateri so pa vzroki, da potrebe hitreje naraščajo? Prvič ie to dejstvo, da se je delovno ljudstvo osvobodilo izkoriščanja in da danes vsi delovni ljudje upravičeno zahtevajo pa — v celoti vzeto — tudi dobivajo neprimerno več. kakor pa jim je — v celoti vzeto oziroma povprečno — kdai koli dajala stara kapitalistična ter izkoriščevalska Jugoslavija. Drugič, potrebe naraščajo hitreje tudi zato. ker pomeni petletni plan industrializacijo, pomeni dviganje števila industrijskega delavstva in mestnega prebivalstva. To dviganje se še vedno kaže boli v naraščanju potreb kakor pa v naraščanju potrošne proizvodnje. Takšna ie narava planskega začetka. Vendar je končni smisel naših planov: da bo prišlo naraščanje industrijskega delavstva in 'mestnega prebivalstva do izraza prav v dviganju potrošne proizvodnje. V ilustracijo vam bom navedel Indekse. kako ie od leta 1946. nadalje naraščalo število v gospodarstvu zaposlenega prebivalstva, ki samo ne razpolaga s proizvajalnimi sredstvi tore! število delavcev in nameščencev.
Če vzamemo za leto 1946. za to število indeks 100. imamo leta 1947. že 144,8, leta 1948. do konca maja pa 164,2. Poglejmo sedaj, kako ie nara-čal indeks tržnih presežkov žita. ki iih je odkupila država, bodisi obvezno bodisi prosto. Če označimo indeks teh presežkov za leto 1946/47 s 100, Imamo leta 1947/48 neznatni porast na 100.63. torej niti za 1*1*. Naravno le.
stva še daleč zaostala za kapitalno izgraditvijo Industrije. Leta 1947. smo v kmetijstvu dosegli šele 88 */• predvojne proizvodnje in 60,5 % kapacitete, predvidene v petletnem planu. Leta 1948. bomo dosegli 103,5 % v primeri s predvojno proizvodnjo In 71 '/• v primeri s kapacitetami k! so predvidene v petletnem planu. Indeks tempa dviganja od leta 1947. do 1948. znaša torej 117. Leta 1949. bomo lahko dosegli v kmetijstvu — če ne bi ničesar Investirali za melioracije in za pridobitev novih zemljišč itd., kar v zgoraj omenjenem odstotku splošnih Investicij nismo upoštevali — 113 % nasproti letu 1939. ali nekaj nad 77% kapacitet, določenih v petletnem planu. Tempo dviganja bi bil v tem primeru 109 jn bi se zmanjšal v primeri z dvigom od leta 1947. do 1948. iz tega nulno sledi da moramo vložiti velike investicije v osnovno kapitalno Izgraditev našega kmetijstva že v prihodnjem letu. L L v letu 1949. Po direktivi tovariša Tita preučuje sedaj zvezna planska komisija tri velike in pomembne planske probleme. Prvi problem je pospešenje dela v letu 1949. na prekopu Donava—Tisa—Donava. Drugi problem ie Izsušitev Loniskega polja, ki nam samo lahko da v proizvodnu žita več pšenice kakor ves obvezni odkup v LR Hrvatski Tretji problem ie osušitev §kaderskega jezera. s čimer ■ lahko dosežemo, da bo LR Črna gora pridelovala naifineiše vrste bombaža. Tovariši ljudski poslanci. to so veliki ln zamotani problemi, in danes še ne morem sporočiti vseh podrobnostL Na vsak način bo naše gospodarstvo sposobno, da začne z vsemi razpoložljivimi silami nresnlčevati navodila, ki nam jih ie dal v tem pogledu tovariš Tito. Sedaj bi rad samo še poudaril, da pomeni izpolnitev teh nalog preskok v kapacitetah našega kmetijstva, tako glede žita kakor tudi glede industrijskih rastlin.
Tretji vzrok, da zaostala tempo investicij za tempom doseganja proizvodne kapacitete, le v tem, da smo prvi dve leti forsirali kapitalno izgraditev pred Izgraditvijo družbenega standarda. Vendar nam čedalje večje naraščanje števila industrijskega delavstva in vedno večje število mestnega prebivalstva kategorično nalagata, da ie treba prihodnje leto posvetiti največjo pažnjo graditvi stanovanj.
Zato se bomo morali v planu za leto 1949. predvsem koncentrirati k rešitvi teh dveh temeljnih nalog. Na eni strani zgraditev odločilnih industrijskih in kmetijskih objektov petletnega plana in forsiranje, da bo ta graditev v čim večiem obsegu dovršena, da objekti ne bodo ostali po planskem roku nedovršeni, torej globinska fronta — ne pa izgubljanje sil na široki fronti; na drugi strani pa posvečanje maksimalne pažnje čim hitrejši zgraditvi delavskih stanovanj in reševanju stanovanjskega vprašanja v splošnem. Vsa druga Investicijska vprašanja bodo morala biti v prihodnjem letu popolnoma podrejena tem bistvenim ln osnovnim vprašanjem.
da so zaradi tega nastale težave. Za leto 1949. so perspektive že precej boljše, kakor pa so bile v letih 1947. in 1948. Čeprav ni odkup belega žita še končan, smo že doslej uresničili
119,63	% odkupa v primeri z lanskim letom, kar pomenL da Imamo že sedaj zagotovljenega za 20% več žita. Ta številka pa bo še narasla.
Če v tej zvezi omenimo tudi Izvoz, potem š^je pride do popolnega izraza tisto, kar je omenil tov. Tito, namreč, da smo bili prisiljeni izvažati velike količine žita za stroje, ki nam bodo pomagali uresničiti petletni plan in postaviti temelje blagostanja naše države. Ta izvoz bomo v letu 1949. znatno zmanjšali oziroma glede belega žita popolnoma ustavili, razen obveznosti iz leta 1948.
Navedel bom samo nekaj številk o izvršenem Izvozu.
Leta 1947. smo Izvozili v Poljsko 951 vagonov pšenice, v Češkoslovaško pa 1947 vagonov, skupaj 2898 vagonov. V druge države pšenice lani nismo Izvažali, razen pomoči ki smo io dali Albaniji Leta 1948. smo izvozili v Poljsko 4832 vagonov pšenice. Torej je izvoz pšenice od leta 1947. do 1948. narasel, medtem ko se odkup ni povečal Jasno ie. da je to prišlo do izraza v težavah, ki smo iih imeli ori lastni prehrani.
Koruzo smo leta 1947. izvažali največ v Češkoslovaško, namreč 1989 vagonov, v Romunijo smo koruze Izvozili 1885 vagonov, v Bolgarijo 536 vagonov, v Italijo 262 vagonov, manjše količine pa v druge države, skupaj 4825 vagonov. Leta 1948. ie ta Izvoz, ki je bil potreben za stroje za našo kapitalno izgraditev, narasel na 29.217 vagonov. in to v Češkoslovaško 5131 vagonov. v Italijo 3758 vagonov, v Nizozemsko 3626 vagonov, v Egipt 5995 vagonov, v Švedsko 2762 vagonov, v Poljsko 5500 vagonov, v Belgijo 1500 vagonov in ostanek v manjših količinah v druge države.
Kakor sem že poudariL ne bomo letos več izvažali belega žita. razen ti-
stega. za kar smo se zavezali še lani,
t.	j. v gospodarskem letu, ki se ie končalo z žetvijo. To kakor tudi oove-čanje odkupa nam je omogočilo, da smo količino belega žita v kruhu letos povišaH na 80 %, hkrati pa smo povečali število živilskih nakaznic in povišali obroke.
Glede maščob ni točno, da jih Izvažamo. Naš plan ne določa Izvoza maščob. čeprav bi zanje lahko dobili stroje. Toda dogajalo se je. da so nekateri premalo zavedni elementi v našem državnem gospodarskem aparatu, predvsem v republikah, brez dovoljenja ministrstva za zunanjo trgovino izvozili maščobe in se s tem pregrešili nad našimi predpisi in zakoni kakor tudi nad prehrano. To smo odločno preprečili. Oficielno je bilo Izvoženega vsega skupai 34,3 tone.
Letos pa smo izvozili več mesa. in to: v Češkoslovaško 3540 ton. v Trst 289 ton. v Italijo 178 ton. v Švico 43 ton, v Nizozemsko 10 ton. v Egipt
0.5 tone. v Avstrijo 428 ton, skupno torej 4358 ton. Tudi Izvoz mesa smo za prihodnje plansko leto resno zmanjšali. Torej ie tudi s te strani perspektiva, da se bG stanje zboljšalo.
Poudaril bom tukaj, da nekatere republike še ne izpolnjujejo plana predvidenega odkupa mesa. Ta plan — ki ima sicer ponekod nepravilne rezerve, takšne, ki iih je treba popraviti — v celoti vzeto ni prevelik in je nujno, da ga uresničimo, da bomo zagotovili prehrano mest ter Industrijskih središč.
Da bi vprašanje prehrane v celoti zajeli, je važno poudariti tisto, o čemer sem že nekajkrat govoril, namreč, da kmetijska proizvodnja v nasprotju z industrijsko proizvodnjo doslej ni pokazala večjega tempa naraščanja. Doslej smo samo za nekaj odstotkov presegli predvojno ravan, medtem ko se je število Industrijskega in mestnega prebivalstva resno povečalo.
Pri razdrobljenosti našega kmetijstva. pri zaostali agrotehniki ne moremo kmetijskega donosa povečati po dosedanjem, po starem načinu. Če hočemo uspešno rešiti sedanje težave kakor tudi težave, ki se bodo zaradi naglega tempa industrializacije še pojavljale. se moramo lotiti pospeševanja kmetijstva na nov način. Predvsem moramo na eni strani dati izpodbudo ln vso pomoč prostovoljnim kmetijskim zadrugam, na drugi strani pa moramo utrjevati državni socialistični sektor v kmetijstvu. Sedaj izvajamo v kmetijstvu resne ukrepe tako v eni kakor tudi v drugi smeri. Po zadnjih podatkih o stanju na posestvih državnega kmetijskega sektorja, ki sme jih začeli intenzivneje izgrajevati, bo leta 1949. v primeri z letošnjim letom naslednje stanje: leta 1948. ie bilo na državnih posestvih 1,7 % skupnega števila konj, leta 1949. jih bo 2,5%; goveje živine ie bilo leta 1948. na teh posestvih 0.5 %. leta 1949. pa ie bo 4,4%. Ovac je sedaj 2,8 “/«. leta 1949. pa bo v socialističnem sektorju 11,6 % skupnega števila ovac. Prašičev je bilo na državnih posestvih do odkupa
5,6	“/o, medtem ko bo po odkupu in po predvidenem povečanju v letu 1949. v socialističnem sektorju 30% skupnega števila prašičev.
S tem številom prašičev ta s količinami olja, ki ga izdeluje naša Industrija. bomo uspešno rešili vprašanje maščobe ln da bomo ne samo redno izdajali obroke, marveč jih bomo tudi večali če bomo dovolj budno spremljali razvoj našega- državnega socialističnega kmetijskega sektorja, če bomo dosledno zasledovali pravilno linijo. postavljeno glede socialističnega razvoja našega kmetijstva, če se ne bomo uspavali in če bodo naši okrajni odbori, ministrstva za trgovino in naše politične organizacije napravile vse, da se delo ne samo Pri odkupu, marveč tudi po odkupu pravilno razvija.
Mislim, da ie vprašanje poslanca Fi-lakoviča, zakaj smo začeli odkup prašičev od bogatih kmetov, preden so bili pripravljeni svinjaki, neumestno. Vsi vemo, da je naša ljudska oblast, v celoti vzeto, kar ne izključuje posameznih nemarnosti, prej izvedla vse |jri-prave v zvezi z odkupom. Zdi se ml da tako postavljanje več ali manj vodi k vprašanju: »Zakaj sploh odkupujemo prašiče od bogatih kmetov?« Smatram, da na to ni treba odgovarjati S tem ukrepom smo v precejšnji meri onemogočili špekulantom izkoriščati pomanjkanje maščob.
Tudi moramo poudariti, da posvečamo premalo pažnje ekonomijam okrog mest in industrijskih središč. Res je, da bi bil položaj težak, če ne bi bilo teh ekonomij, vendar ie na drugi strani res tudi to. da še zdaleč nismo napravi!! vsega, kar bj lahko napravili glede prehrane, če bi ekonomije bolje vodili ter se vztrajneje borili da bi te ekonomije izpolnile postavljene naloge. Računi kažejo, da o z ekonomij preskrbujemo s sad-In zelenjavo 50 % mestnega ta Industrijskega prebivalstva. Imamo že ekonomije, ki preskrbujejo svoj rajon z več kakor 70 *1». Torej je od nas odvisno, kako bomo organizirali delo na ekonomijah ln odstranili težave. Skratka, najresneje se moramo boriti za utrditev državnega sektorja v našem kmetijstvu, da bi tudi na državnih posestvih ter na mestnih ta industrijskih ekonomijah pridelali tisto, kar je po-
trebno za prehrano mestnega prebivalstva.
Na drugi strani pa ie treba nudld vso pomoč kmečkemu zadružništvu, pomagati delovnemu kmetu, da poveča svoj pridelek in čim več prinese na trg.
Ni dvoma, da so vezane cene doslej odigrale zelo veliko vlogo_ in da so kljub pomanjkljivostim in težavam, pokazale uspehe. Za trgovino s podeželjem smo dali za več kakor 12 milijard dinarjev industrijskega blaga. Ta velikanska vsota kaže tudi to. da se trudimo doseči planski balans kupne moči med mestom in vasjo kljub vsem resnim težavam. Teda. kakor kaže trenutni položaj, 5e še za okrog 3 milijarde dinarjev blaga, namenjenega^ trgovini po vezanih cenah, ki leži v skladiščih in zalogah, nerealiziranih bonov pa ie še za eno milijardo in 700.000. Ta razlika dokazuje po eni strani, da kmet v veliki meri krije svoje potrebe v nekaterih najpotrebnejših predmetih. tako da jih seda? niti ne zahteva, po drugi strani pa kaže, da nam glede nekaterih predmetov še ni uspelo zadovoljiti njegovih potreb. Že smo začeli izdajati odločno ukrepe, da bomo v zadnjem četrtletju proizvedli zlasti tiste asortimane, ki iih kmet najbolj išče in ki iih doslej ni mogel dobiti Upam, da bomo ta problem do konca leta uspešno rešili. To bo nov korak naprej k zboljšanju življenjskega standarda našega delovnega kmeta. Tu moramo omeniti da ie kulakom In špekulantskim elementom na vasi večkrat uspelo priti do bonov v večji količini, kakor lim ie potrebno. Jasno ie. da ljudska oblast, ki se že od vsega za-, četka odločno bori preti kapitalističnim elementom, Izvaja vse korake proti temu. Pri odkupu pšenice smo n. pr. izdalall bone samo do količine 6500 kg. S tem smo zadovoljili vsakega delovnega kmeta, špekulantom pa smo preprečili, da bi prišli do bonov. Podobne ukrepe smo storili tudi glede krompirja In lizola.
Napačno bi bilo misliti da ne bo tudi prihodnje leto težav. Posebno se moramo boriti na organizacijskem po-prišču. Velik del težav, ki se polav-liajc, nima objektivnega vzroka, marveč so te težave rezultat subjektivnih pregrešk, napak in nepravilnosti. Ostri kritiki moramo podvreči vse nepravilnosti ta napake ter napraviti vse. kar je potrebno, da se več ne pojavljata. Našemu delovnemu ljudstvu morajo biti znane vse težave, vedeti mora. kako se mora boriti, da si zagotovi boljšo bodočnost
Sedaj bom na kratko odgovoril r.a vprašanje glede mlinov. Spričo težav z žitom, ki smo iih imeli lani, smo morali začeti novo gospodarsko leto z manjšimi zalogami. Zato ie naravno, da so naši mlini trenutno zaposleni mnogo bolj. kakor bi morali biti. Na vprašanje, zakaj se je v nekaterih okrajih dogajalo, da se ie pri obveznem odkupu žita vzelo več, kakor ie to uredba določala, ne morem konkretno odgovoriti, ker mi v tem kratkem roku ni uspelo preiskat! teh primerov. Ni dvoma, da so se tudi letos ponekod dogajale nepravilnosti. Naglasiti pa moram, da je letos položai glede odkupa popolnoma drugačen kakor je bil lani. Delovni kmetje so razumeli svojo dolžnost do skupnosti. Oni vidijo. kako se država trudi, da bi iim pomagala pri zadovoljevanju njihovih potreb. Blago, ki ga jim letos država zagotavlja n. pr. po vezanih cenah, ie neprimerno bolj bogato in raznovrst-nejše. kakor ie bilo lani Toda Imamo odpor kapitalističnih elementov na vasi in špekulantov, vendar ie to naravno in ničesar drugega tudi ne pričakujemo. Na podlagi skušenj preteklega leta ie uredba o odkupu dobra, kar jasno in izrečno poudarjajo tudi sami kmetje. Takšna pa ie zaradi tega. ker smo začeli natančno preverjati, ker so odbori vzeli v pretres vsako pritožbo in tako smo napake omejili na minimum. Ne izključujem pa, da so bile ponekod napake. Končno pa ie tudi tu pravilna pot pritožbe na ljudsko oblast, ki ie imela, posebno kadar ie bila opozorjena na nepravilnosti, nasproti delovnemu kmetu vedno pravilen odnos, kakor ima in mora še na-dalle imeti neusmiljen odnos do špekulantov. ki odvzemajo skupnosti, namesto da bi ii dajali tisto, kar so dolžni S tem bi odgovoril na vsa postavljena vprašanja.
Govor ministra Kidriča so večkrat prekinili z dolgotrajnim ploskanjem.
Trgovinska pogodba s Švico
V Bernu je bila 27. septembra podpisana trgovinska pogodba med FLRJ in Svioo. S pogodbo je določeno znatno povečanje izmenjave blaga med obema državama. V imenu vlade FLRJ jo je podpisal pomočnik ministra za zunanjo trgovino Milenko Filipovič, za vlado Švice pa dr Maks Tendle.
Pismo Dimitra Vlahova Georgiju Dimitrovu
Podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Ln predsednik LF Makedonije Dmitar Vlahov ie poslal obširno pismo predsedniku ministrskega sveta LR Bolgarije. Georgiju Dimitrovu. Dvojnika tega pisma sta bila poslana tudi zunanjemu ministru LR Bolgarije Vasilu Kolarovu in časopisu »Rabotničesko delo«, glasilu BRP (komunistov).
O položaju pri izvrševanju celotnega petletnega plana
O perspektivah preskrbe v letu 1949
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
ZDA proti prepovedi uporabe atomskega orožja
A. Višinski je razkrinkal načrte mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo — Kapitalistični svet proti deklaraciji o pravicah človeka do _	dela. — Konvencija o prepovedi genocidov
Pariz, 2. okt. (Tanjug) Včeraj do- trpele. Višinski je dpjal, da Z.
živijo v domnevi da imajo mo, pol za uporabo atomske energije.
poldne so uneli v Parizu sejo i., 3-, o, in
& komite Generalne skupščine
OZN.
V prvem — političnem komiteju
o a:
je o prvi točki dnevnega reda — itomski energiji — govoril šef delegacije Sovjetske zveze Andrej Višinski Opozoril je, da komisija za atomsko energijo Združenih narodov v vseh ß0 mesecih svojega dela ni dosegla nobenih pozitivnih rezultatov zaradi vztrajnega prizadevanja ZDA, ki hočejo preprečiti, da bi atomsko orožje prepovedali in uničili vse dosedanje zaloge atomskih bomb. Tako imenovani »načrt mednarodne kontrole<, ki ga zastopajo predstavniki ZDA — je opozoril Višinski, — hoče, da bi ZNA obdržale gospodarsko nadzorstvo proizvodnje atomske energije na vsem svetu in podpira ekspanzionistične cilie ameriške politike. Hkrati pa hoče ta >načrt< obvarovati Združenim ameriškim državam monopol nad proizvodnjo atomskega orožja. ZDA hočejo uresničiti svojo zamisel po svojem votivnem stroju v Generalni skupščini. Višinski je dejal, da je to politična diktatura, ki je ZSSR in druge demokratične države ne bodo
V	tretjem komiteju — za socialno-humanitarna in kulturna vprašanja — so nadaljevali diskusijo, s katero so začeli včeraj popoldne o načrtu deklaracije o človečanskih pravicah. Davi so govorili številni delegati držav Južne Amerike in angleških do-minionov. Povečini so nastopili proti »prehitremu« sprejemanju deklaracije o človečanskih pravicah. Južnoafriški delegat je govoril o kapitalističnem delu sveta in izjavil, da ni mogoče sprejeti tistih točk deklaracije. M govore o pravici človeka do dela. Kanadski delegat se je zavaroval pred sprejemom določenih točk deklaracije o človečanskih pravicah. »ker v Kanadi odloča vsaka provinca sama zase, kakšen zakon bo sprejela«, in zato deklaracija o človečanskih pravicah ne bo obvezna za vse te province.
V	petem — administrativno-pro-račuriskem komiteju — so razpravljali o tem, koliko bodo morale prispevati države — članice OZN k
V šestem — pravnem komiteju —, ki razpravlja o prvi točki dnevnega reda, o konvenciji proti genocidom, je govoril sovjetski delegat Dejal le, da sovjetska vlada pripisuje veliko važnost, tej konvenciji in borbi proti genecidom na splošno, ker so genocidi težak prestopek proti Človeštvu in so organsko zvezani s fašizmom, nacizmom in podobnimi rasističnimi teorijami, Ki razglašajo plemensko in nacionalno sovraštvo, razglašajo pravico do nadvlade tako imenovanim višjim plemenom in izkoriščanje tako imenovanih nižjih plemen. Čeprav ima načrt konvencije o prepovedi genecidov tudi nekaj pozitivnih elementov, ta dokument vendarle ne ustreza cilju, ki ga je določila Generalna skupščina na svojem drugem zasedanju. Nato je sovjetski delegat podal konkretne pripombe k dosedanjemu načrtu konvencije in več predlogov, s katerimi bi bilo mogoče spremeniti konvencijo proti genecidom v realno sredstvo, s katerimi bi bilo brezpogojno mogoče odpraviti in kaznovati vse prestopke netenja plemenskega in nacionalnega sovraštva ter
proračunu Organizacijo Združenih I pripravljanja in izvrševanja zločinov narodov.	' genecidov.
Ameriško pravosodno ministrstvo postavlja na laž ugotovitve odbora za protiameriššco dejavnost
».Vohunske« afere izkoriščajo v predvolivni kampanji
New York, ii okt (Tass) Odbor predstavniškega doma za ugotavljanje protiameriške delavnosti je v zadnjem času preplavil tisk s senzacionalnimi poročili o »sovjetskem vohunstvu«. Ta živčna gonja je dosegla vrhunec 27. septembra, ko je odbor izdal poročilo, v katerem je zahteval takojšnjo obtožbo petih oseb, zapletenih v tako imenovano atomsko vohunstvo. Vendar je že 29. septembra ministrstvo za pravosodje zadalo tej gonji resen udarec. Objavilo je izjavo, s katero je napadlo poročilo odbora in priznalo, da ni dokazov za vohunstvo, o katerem je odbor tako hrupno poročal. Naravno je, da ta izjava ministrstva za pravosodje ni rezultat stremljenja po resnici, marveč so to izjavo izdali zaradi predvolivne borbe in vedno bližnjih volitev. Spor med Trumanovo vlado in odborom za ugotavljanje protiameri-škega delovanja, ki je pod nadzor-
stvom republikancev, je vedno bolj odkrit in oster.
Čeprav so predstavniki Trumanove vlade večkrat izjavili, da pre-anjajo komuniste in napredne lju->rav tako kot republikanci, pa se’ hkrati zavedajo, da izkorišča v zadnjih mesecih odbor svoja pooblastila poglavitno v korist republikanske predvolivne propagande s namenom, da bi diskreditiral Trumanovo vlado.
Izjava ministrstva za pravosodje se začenja z besedami, ki izražajo nezadovoljstvo nad dejstvom, da si prilašča odbor funkcije ministrstva za pravosodje in skuša narekovati, v katerih stvareh mora ministrstvo za pravosodje uvesti preiskavo. Nato je v izjavi rečeno, da priča o nepristnosti odbora njegova izjava, da ima pravosodno ministrstvo neizpodbitne dokaze«, ki mu omogočajo začeti sodni postopek zoper nekatere imenovane osebe. Ministrstvo
za pravosodje nima takšnih dokazov in ne more začeti sodnega postopka na podlagi domnev.
V izjavi ministrstva za pravosodje je poudarjeno, da so prav računi s predvolivno borbo narekovali sedanji hrup o tako imenovanem »vohunstvu«. Letošnje leto, je rečeno v izjavi, je leto volitev, zato bodo znali
pred
dene v poročilu, je odbor poznal že tudi pred letom dni, vendar jih doslej ni objavil.
Popolnoma jasno je, da bo vodstvo republikanske stranke še naprej kričalo v korist predvolivne kampanje o nevarnosti tako imenovanega protiameriškega delovanja in tako imenovanega »sovjetskega vohunstva«. Trumanova vlada je bila prisiljena priznati neresničnost nedavnih izmišljotin o »vohunstvu«, o katerih je tisk tako nesramno pisal.
V Francij! naraščajo življenjski stroški
Siavka v elektrarnah in plinarnah
, Pariz, 2. okt. (Tanjug). Queiuillova vlada nadaljuje svojo politiko dviganja življenjskih stroškov delovnih množic in je izdala danes nove dekrete o povišanju cen posameznih predmetov široke potrošnje.
Tako se je cena premoga povečala, ea 22,50 %, električne energije za 19,50 % in plina za 25 %. Hkrati se nadaljujejo v Franciji protestne stavke proti neznosnim življenjskim pogojem delovnih ljudi. Davi so začeli stavkati v mnogih mestih delavci In nameščenci podjetij za proizvodnjo plina in električne energije. V Lyonu, Nantesu, Bordeauxu in drugih krajih Bo delo v plinarnah in električnih centralah popolnoma ustavili. Tudi tramva jski promet je v zastoju.
Pariz, 2. okt. Včeraj se je general De Gaulle na tiskovni konferenci zno-
va izjavil proti demokratičnim in republikanskim ustanovam četrte republike, proti parlamentarnemu režimu in delavskim sindikatom, prav tako pa je ponovil svojo dobro znano izjavo o »potrebi« vlade »močne roke« v Franciji. Nato je De Gaulle izrazil hvaležnost »pomembnim funkcionarjem Tretje sile za velik prispevek« v korist njegovega gibanja in se zavzel za popolno »iztrebljenje stavkovnega gibanja« v državi. Ko je označil svoje tako imenovano gibanje za združitev francoskega ljudstva (AFP), je izjavil, da je »AFP na široko odprta vsem, tudi vichystom«.
Nato je De Gaulle govoril o zunanji politiki in se med drugim izjavil za vzpostavitev rednih diplomatskih ter gospodarskih stikov s Francovo Španijo in za njen. sprejem v OZN.
Korejsko ljudstvo zahteva unuk ameriških čet iz Koreje
jang toplo pozdravil sklep sovjetske vlade o umiku sovjetskih čet iz Koreje.
»V zadnjem času,« je rekel Han Ser Lia, »se Je v Severni Koreji, ki je krenila aa pot demokracije, dosti storilo za razvoj delavcev. Te zmage
so hile mogoče samo zato, ker smo bili deležni pomoči Sovjetske zveze. V Južni Koreji so ameriške čete, ki si prizadevajo, da bi spremenile Korejo v ameriško kolonijo. Američani so v Južni Koreji vzpostavili lutkovno .vlado* in razgnali ljudske odbore, prepovedali 'zborovanja in demonstracije delavcev. Američani so uvedli v Koreji nasilje, ne pa svobodo, kakor to sami trdijo.«
»Vlada Kin Ja Sena« je nadaljeval Han Ser Lia, »katero podpira 30 milijonov prebivalcev Severne in Južne Koreje, razvija v državi narodno kulturo in umetnost ter omogoča umetnikom plodno delo. Korejsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo sovjetskih čet, ki so nam prinesle svobodo in neodvisnost Zato izražajo kulturni delavci in umetniki vladi ZSSR in Stalinu neomejeno hvaležnost. Korejski pisatelji, pesniki, kulturni delavci in umetniki najodločneje zahtevamo takojšnjo odstranitev ameriških čet iz Južne Koreje.« je zaključil svoj govor Han Ser Lia.
Češkoslovaška vlada je sprejela zakon o petletnem planu za leto 1948-1953
Praga Z okt (Tass) Češkoslovaška vlada je sprejela zakon o petletnem planu za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva dežel« v letih 1949—1953. Plan določa nadaljnje povečanje vseh panog narodnega gospodarstva, posebno pa industrije, ki proizvaja proizvodna sredstva. V petletni dobi bo narastel narodni* dohodek za 48% ter bo znašal leta 1953 310 milijard kron, nasproti 210 milijardam v letu 1948. Raven industrijske proizvodnje se 57 odstotkov v i
bo dvignila za
pri-
meri z letom 1948. Poljedelska proizvodnja se bo povečala za 15 odstotkov. V teku petletnega plana se bo število tovarniških delavcev in uslužbencev povečalo .za 18 odstotkov, število gradbenih delavcev pa se bo povečalo za 50 odstotkov. V dobi petih let bo investiranih 336 milijard kron v industrijo, poljedelstvo in kulturno izgradnjo.
Režim zatiranja in terorja v Grčiji
Atene, 2. okt. (Tass). Kadio »Svobodna Grčija« je prenašal komentarje o Caldarisovem govoru v OZN. V oddaji je bilo poudarjano, da je Calda-ris skušal skriti pred generalno skupščino dejstvo, da obstoja režim zatiranja in terorja, ki ga usmerjajo atenska vlada in njeni tuji zaščitniki proti grškemu ljudstvu. Oaldaris je govoril o ponovni ustanovitvi normalnih odnosov z grškimi severnimi sosedi, ne da bi se dotaknil neprestanih provokacij in Izjav atenske vlade, da mora monarhofašistična Grčija razširiti svoje ozemlje na račun severnih sosedov. Caldaris je pozabil povedati, da sestoji poznana ameriška »pomoč« zgolj iz dobav vojnega materiala za nadaljevanje državljanske vojne.
Sestanek Caldarisa z Marshallom
2. okt. V Parizu je bil sestanek med ministrom za zunanje zadeve ZDA Marshallom in ministrom za zunanje zadeve atenske vlade Cal-
derisom.
Na povabilo Marshalla je Caldaris prišel na sestanek v ameriško veleposlaništvo v Parizu in poročal Marshallu o vojaškem položaju v Grčiji. Po poročilu atenske radijske postaje je na sestanku govoril predvsem Marshall, ki je najprej čestital Calda» risu za njegovo »junaško obnašanje«, nato pa izjayil, da se bo osebno lotil vprašanja grškega problema. Ob koncu je Marshall od Caldarisa zahteval, naj mu še istega dne pošlje pismeno spomenico o »potrebnih sredstvih za uničenje partizanov« v Grčiji in za »varnost« grških meja.
Caldaris je še istega dne poslal Marshallu zahtevano spomenico.
Porazi Kuomintangove armade
Severni šansi, 2. oktobra. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da so sile narodno-osvobodilne armade v štiridnevnih borbah v vzhodnem delu pokrajine Juigan osvobodile mesta Ci-ning, Jongčen, Uuančeng, Cingšuiho in Holihoa.
Med temi operacijami je bilo pobitih, ranjenih ali ujetih več kot 3000 kuomintangovih vojakov.
Narodno - osvobodilna armada je ujela glavnega poveljnika Kuomintangovih čet v Cinami,
Kongres mednarodne zadružne zveze
ki
'J I !	)|
Praga, 2. okt (Tass) Sedmi kongres Mednarodne zadružne zveze, ki se ga je udeležilo 4-42 delegatov iz 26 dežel, je 50. septembra končal Svoje delo. Kongres je soglasno sprejel resolucijo o miru, poudarjajoč, da je dolžnost mednarodne^ a zadružnega gibanja težiti za miroift. Zadružni kongres, je rečeno v resoluciji, izjavlja, da člani zadrug po vsem svetu za to odgovarjajo. Pokreniti morajo zahteve po miru in svobodnem naprednem razvoju zadružnega gibanja, po narodni neodvisnosti in tesnem sodelovanju med narodi. Kongres poziva svoje organizacije raznih dežel, da proslavijo tradicionalni zadružni dan z množičnimi zborovanji pod geslom borbe za mir A demo-
kracijo, za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva in priporoča, da podvzamejo te ukrepe skupaj s sindikalnimi organizacijami, združenimi v Svetovni federaciji sindikatov.
Kongres je izvalil centralni komite mednarodne zadružne zveze, sestoj eč se iz 93 članov, od katerih je 54 iz Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Za predsednika zveze je bil izvoljen britanski delegat Hall, za podpredsednika pa Hohlov iz ZSSR in Brotte iz Francije. Sprejet je bil tudi sklep, da bo naslednji kongres zveze leta 1951. Redno zasedanje centralnega komiteja zveze bo januarja 1949 v Švici.
Mladina tekmuje
J
okrog 30 mladinskih plesnih skup v okviru festivala Ljudske mladine Slovenije. Ob prvem nastopu, v petek popoldne, moramo omeniti predvsem skupino iz Cirkovcev pri Ptuju. ki jo vodi Vinko Korže. Delo te skupine se odlikuje izmed vseh ostalih štirinajstih, ki so nastopile v prvem popoldnevu, in to po pristnosti plesnih motivov, noš, petja in muzikalne spremljave. Dramatično obdelano obredje »Pod lipo na bin-koštno jutro«, v katerega so vstavljeni starodavni prleški plesi, je plesala skupina 25 plesalcev in plesalk iz vrst kmečkih fantov in deklet, služkinj, traktoristov in tovarniških delavcev.
Koroški skupini iz železarne in gimnazije v Gultanju sta plesali »ko-tuljsko polko« in »lisičji rej«. Tudi ta dva plesa sta ohranila nekaj pristnih elementov starih koroških plesnih obredij. Ostale folklorne skupine, ki so nastopile pred nabito polno dvorano gledalcev, so naštudirale plese po motivih slovenskih narodnih pesmi »Mladi rudar« iz Trbovelj, skupini mladink iz Topolščice in Trebenj (ali pa slovenske plese Tovarna emajlirane posode iz Celja, guštanjska skupina iz železarne, skupina »Kajuha«, skupini iz litijske predilnice in »Jožeta Moškriča«), Nastopila je tudi baletna skupina mladim iz novomeške gimnazije (N’mav čez izaro, Chopinov valček) ter državnega učiteljišča v Tolminu, ki je vprizorila šolski rajalni nastop »Soči« ob spremljavi recitatorke.
V soboto popoldne pa so nastopile folklorne plesne skupine iz Prekmurja, .Bele Krajine in Kranja, ki so plesale stara plesna obredja in kola. med njimi tudi fokloma plesna skupina Ljudske študentske mladine ljubljanske univerze, ki jo uči France Marolt, znani strokovnjak za plesno in pevsko folkloro. Ob njih so nastopile še skupine Iz mariborskih tkalnic in tekstilne tovarne, iz Škofje Loke in Litostroja, Selnice in Idrije ter baletna skupina mariborskega narodnega gledališča. Posebej je treba omeniti še nastop folklorne skupine madžarske narodne manjšine iz Dolge vasi pri Dolnji Lendavi. M se je odlikovala po pristnosti pisnih motivov in pesmi.
Izmed vseh naštetih tekmovalk bo nekaj najboljših skupin nastopilo na velikem mladinskem festivalu v Beogradu, kjer bodo pokazali naše pristne narodne plese v pristnih nošah in glasbeni spremljavi.
Glasbene prireditve
Glasbene prireditve so se pričele v petek popoldne s tekmovanji pevskih zborov. Nastopili so mladinski mešani zbori ptujske in celjske gimnazije, zbor ,Krka‘ iz okraju Grosuplje in ,Kajuh* iz Ljubljane, mladinski pevski zbor učiteljišča v Tolminu in pionirski zbor ,Mlada ruda* iz Trbovelj.
Odlikoval se je med njimi gimnazijski zbor iz Celja pod vodstvom ravnatelja Egona Kuneja. Za njim
ne zaostaja mešani zbor ptujske gimnazije, ki Voda.
gimnazije, ki ga vodi osmošolec Ivan
Zbor kulturno umetniškega društva .Kajuh* je od svojih pivih nastopov pa do danes pokazal velik napredek. Vendar se zbor vse preveč ustavlja ob udarnih pesmih, na račun narodnih in umetnih, kar ima za posledico šablonsko interpretacijo.
Kako zelo primanjkuje na deželi strokovnih moči. nam dokazuje primer pevskega zbora ,Krka* iz okraja Grosuplje. Zbor je sestavljen iz kmečke mladine in razpolaga z dobrim glasovnim materialom, s katerim bi bilo mogoče doseči še lepe uspehe. Ostala dva zbora sta svojo nalogo dokaj dobro opravila.
Popoldne se je pričelo tekmovanje solistov, ki so vsi iz vrst študentov .Akademije za glasbo v Ljubljani. Največji uspeh je pokazal violinist Igor Ozim. Razpolaga z odlično tehniko in smislom za glasbeno podajanje. Lep uspeh je imel tudi flavtist Boris Čampa, pri katerem je treba poudariti predvsem čut za lepoto tona. Mezosopranistka Sonja Drakslerjeva ima prijeten, topel glas in smisel za lepo prednašanje. Tenorist Oskar Zornik z obsežnim, močnim glasom se včasih izgublja v
iskanje zunanjih učinkov in lja pri tem na -vsebinsko poglabljanje, kar velja tudi za baritonista Konrada Orožima. Nastopajoče soliste so korektno spremljali njihovi tovariši iz Akademije za glasbo.
H koncu naj omenimo še večerno prireditev, na kateri so nastopili omenjeni solisti in najboljši zbori. Pridružila se jim je folklorna skupina iz Dravskega polja, ki pa je izstopala iz ostalega sporeda.
Tekmovanje gledaliških skupin
Prva je nastopila v petek dopoldne gledališka skupina kmečke mladine iz Šmarja v grosupeljskem okraju s sovjetsko igro Borisa Gorbatova .Mladost očetov*. Skupino sestavljajo skoraj sami delavci in razen dveh so vsi to pot prvič na deskah. Temu nastopu je sledila uprizoritev Linhartovega .Matička*, ki so ga pripravili člani gled. skupine kmečke mladine iz Gorišnice v ptujskem okraju. Ta skupina velja za eno najboljših v svojem okraju in je letos že dvanajstkrat nastopila. Repertoar izbira tudi med klasičnimi deli in je dala že celo Moličrove-ga ,Skopuha* in .Namišljenega bolnika*.
V	popoldanskem delu so se preizkusile igralske skupine iz Mozirja, Ilirske Bistrice in Ptuja. Mozirska grupa v taki sestavi, kot se nam je zdaj predstavila, je bila ustanovljena šele pred tremi meseci. Njeno prvo delo je igra Marije Feletove .Uroki*, s katero so mladi igralci že večkrat gostovali, zlasti na gradbiščih zadružnih domov; na festivalu so uprizorili prvo dejanje te igre. Drugo dejanje .Urokov* je pripravila skupina iz Ilirske Bistrice, tretje in četrto pa ptujska skupina. To sestavljajo člani kluba Narodne milice, ki so za svoje uspehe že dobili nagrado Izvršnega odbora Ljudske prosvete kot ena najboljših gledaliških družin — agitk.
V	soboto so nastopile spet 3 skupine in sicer iz Trbovelj, Sv. Trojice v Slov. goricah in Slovenskega Javornika. Dramatska skupina .Mladi rudari iz Trbovelj, ki jo sestavljajo sami mladi delavci iz rudniških obratov, je pripravila tako kot ona iz Ilirske Bistrice drugo dejanje .Urokov*; igralci iz Sv. Trojice, ki imajo svojo skupina že od leta 1945 in so igrali že .Županovo Micko*. .Divjega lovca, in še nekaj del, so prišli na festival z igro ,Gadje na Kreme-novini*; zadnji in doslej najuspešnejši pa je bil nastop mladine iz Slov. Javornika, ki je že na festivalu v Kranju dosegla prvo mesto. To gledališče je začelo z delom šele to leto in sicer z dramatskim tečajem, ki ga je vodil Ciril Vister. Ta je tudi zrežiral igro Joška Ovna .Pariška Komuna*, s katero so zdaj nastopili v Ljubljani.
Poleg gledaliških skupin so nastopili še' recitatorji iz Kamnika, Trbovelj, Ljubljane, Ptuja. Idrije, Tolmina. Ilirske Bistrice in Mozirja.
Tekmovanje gledaliških skupin se bo nadaljevalo tudi še v nedeljo dopoldne. ko bodo nastopili mladi igralci iz Sv. Jurija ob Pesnici in iz Ljutomera. Poleg tega je bil v sobota celovečerni nastop Gledališča Ljudske mladine .Kajuh*, ki je uprizorilo Žižkovo igro .Vsem navkljub*, nocoj pa bodo zaigrali Jeseničani Levstik - Kreftovega .Tugomera*. 0 rezultatih tekmovania gledaliških skupin bomo še poročali.
Nastop monirjev v mladinski dvorani
V	petek zvečer so nastopili v Mladinski dvorani pionirji iz raznih krajev Slovenije. Nastopili so pevski zbori pionirjev iz različnih šol in ustanov, pionirski harmonikarski» zbor .Kajuh* s partizanskimi in umetnimi pesmimi, harmonikarski zbor iz Vrhnike z venčkom narodnih in partizanskih pesmi, pionirski tamburaški zbor tovarne volnenih izdelkov iz Maribora. Pionirji in pionirke s tolminske gimnazije so dali lepo baletno točko še lepše pa je odplesala ruski ples .Kazačok* mala pionirka s Topolščice. Župančičevo pesem ,Tja bomo našli pot* je recitiral pionir s klasične gimnazije v Ljubljani, celotno prireditev pa so zaključili pionirji iz Št. Jerneja na Dolenjskem s spevoigro ,Delu čast*.
J Politika blokov je napad na mednarodno sodelovanie
Tn let« obstoja OZN so pokazala > več odkritih In prikritih poskusov noriških vladajočih krogov, spremeni to organizacijo v privesek ameška ekspanzidnlstlčne politike.
V prvem razdobju delovanja OZN delegacije ZDA'še niso upale na in. z neposrednimi napadi na najvaž-3jšo mednarodno ustanovo — na amostni svet in na pravico »veta«, l Jo Imajo velike države, članice iga sveta. L. 1946. so na soglasnost Varnostnem svetu streljali še okoli ogala: zastopstvoma Argentine In .vstralije Je bilo naročeno, naj napa» ata načela solasnoetl In pravico »ve-i< pod krinko zakrbljenoatl za pralca »malih« narodov. Toda že na rugetn zasedanju Generalne skupšči-e L 1947. je nastopil poznani J. F. lulle» v Imenu ameriške delegacije i sprožil predlog o ustanovitvi za» äsnega odbora, ki ga Javno* pozna od imenom »mate skupščine«. V vso. an predlogu Je Dulles jasno pokazal rlzadevanje ZDA da ustanovijo v (ZN neko telo, kjer na bi mogel pri-i do veljav« princip »veta« m da bi odelo soglasnosti velikih sil zame* jal ameriški diktat Sovjetska zveza i države ljudske demokracije bo se ej pakan! pdločno uprte ln razkxjn»
kale pred javnostjo njeno podtalno bi» stvo, toda ameriškemu »glasovalnemu stroju« je uspelo Izglasovati Dul* lesov predlog. S to potezo je bil zadan čelni udarec soglasnosti velikih držav, kar je nedvomno pomenilo neizogibno oslabitev OZN in jasno razkrilo težnjo spreminjanja te svetovne organizacije iz sredstva za medna» rodno sodelovanje v orodje, ki naj služi smotrom ene skupine držav ali bolj Jasno povedano — samo ZDA
Ameriški delegaciji, ki razpolaga e glasovi držav, odvisnih od ZDA J« uspelo pred letom doseči še nekatere sklepe, ki so za ZDA ugodni, ki pa so v polnem nasprotju z duhom ln črko ustanovne listine OZN. Spomnimo so le na »balkansko komisijo«, ki bo si jo Anglosaksonci zamislili kot organ, ki naj bi podprl angleško ln amer!» ško intervencijo v Grčiji, ali pa »komisijo OZN za Korejo«, ki ja bila samo krinka za nebrzdano vmešavanje Amerike v notranje zadeve kore j» skega ljudstva. Povsem razumljivo Je, da so Sovjetska zveza ln držav« ljudske demokracije tudi to potezo odklonile ln obsodile ter naravno niso hotele sodelovati v takšnih »komisijah«,
Toda k tem izpadom proti osnov* nim načelom OZN v sami organizaciji je treba dodati še druga dejstva, s katerimi so ameriški vladajoči krogi začeli z izpodkopovanjem mednarodnega sodelovanja, že pred nekaj meseci Jc ameriški senat predložil vladi ZDA resolucijo, v kateri pravi, da mora vlada ZDA težiti po »postopnem razvoju regionalnih in drugih kolektivnih sporazumov o posamezni in skupni obrambi.«
Niso potrebna obširna razglabljanja, da za temi nekoliko nejasnimi besedami spoznamo novo spletko nasprotnikov mednarodnega sodelovanja. Tudi v tem predlogu se skriva težnja, premeniti OZN v področje, kjer naj bi se brez nadzorstva Izvajali načrti, ki nimajo ničesar skupnega ne z mirom ne z varnostjo narodov. List »Saturday Evening Post« Je o tem napisal: »Toliko bolje, ako uspe vladi ZDA skleniti takšne kolek, tivne zveze v okviru OZN, sicer pa jih je treba skleniti Izven meja te organizacije«. Organizacija Združenih narodov ni bila Američanom pripraven prostor za snovanje »regionalnih blokov«, kajti načelo soglasja Je razblinjalo v nič vse njihove spletkarske poskuse. Zategadelj Je ameriški reakcionarni tisk začel ostro gonjo proti »vetu« in soglasnosti velikih držav v Varnostnem svetu s prozornim namenom, da se pripravijo možnosti za spremembo ustanovne listine, pri če-mar naj bi se Varnostni svet preobli-
koval v -orodje tako Imenovane »večine«, ki jo nadzoruje in vodi ameriška delegacija. Ni težko uganiti, da se za vsem tem skriva težnja omejiti pravice članov Varnostnega sveta ln sprostiti delovanje takšnih načel, ki bi ZDA omogočile sproščene roke pri vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav.
Zastavonoše sistema »regionalnih blokov« so snovali velik« načrte. Zamišljena je bila pravcata veriga blokov, ki bi bili seveda vsi odvisni od ZDA; zahodnoevropski, sevemoatlat-ski, bližnjevzhodni, Južnoazijskl i/td. Kot predhodnik teh blokov in zvez pa naj bi nastopala »ameriška pomoč« v obliki Marshallovega načrta. Navdušeni pristaši Vandenbergove teorije »regionalnih blokov« so začeli z ustanovitvijo »Zahodne zveze«. Britanski zunanji minister E. Bevin je tedaj obljubljal svojim ameriškim pokroviteljem, da bo zgradil nekaj »velikega in mogočnega«: silno organizacijo »ljudi istih misli« od Atlantskega do Indijskega oceana. Toda od teh sanj imamo do danes le na lončenih nogah slonečo zvezo Anglije, Francije in Beneluza. Truman se je sicer hitro zavezal, da bodo ZDA nudile tej zvezi vso vojaško podporo. Ust »New York Herald Tribune« je /celo napisal, da se Ji bodo ZDA takoj pridružile, toda tudi do tega doslej ni prišlo. Pač pa zahtevajo ZDA od Anglije, Franclje ln držav Beneluxa natančna poročila o vojaških pripravah,
o razpoložljivih vojaških kontingentih, o zmogljivosti tovarn in podobno, čeprav je vsakomur jasno, da tem državam ni in ne preti prav nobena nevarnost. Pii vsem tem pa je zelo značilen neprestani pritisk Angležev ln Američanov na države Skandinavskega polotoka. Na vsak način hočejo te države prepričati, da naj se odrečejo tradicionalni nevtralnostih politiki in naj čim prej- sklenejo »obrambno« pogodbo v sklopu protidemokratičnega bloka. Posledice, ki bi iz tega lahko nastale, je bistro ocenil švedski list »Stockholms Tidningen«, ko vprašuje, »ali bodo države, ki bodo prejele vojaško jamstvo od ZDA, v stanju izvajati takšno zunanjo politiko, kjer ne bo treba upogibati hrbta pred veliko državo, ki nudi vojaško pomoč?«
Ako pogledamo za kulise teh blokov, posebno pa še »Zahodne zveze«, bomo zlahka ugotovili, da Je eden glavnih namenov teh blokov obračunati z ljudskimi množicami v deželah, ki so osnovale blok, zlasti v Zahodni Evropi, kajti »Zahodna zveza lahko postane trdnjava... le za ceno izgube svoj« demokracije«, kot piše angleški list »New Statesman and Nation«. Ozreti pa se je treba še na globlje segajoče dlje, ki Se odražajo v zatiranju narodno-oevoboditnih gibanj podjarmljenih kolonialnih narodov, ki se borijo, da enkrat za vedno stresejo raz sebe jarem kolonialnega gospostvo.
Ako s tega stališča pogledamo na razprave o miru v Generalni skupščini OZN, nam bo takoj razumljivo, zakaj sl tiste sile, ki netijo oborožene spopade ln vojno na Daljnem vzhodu, v jugovzhodni Aziji, v Indoneziji, Palestini, Grčiji, ščuvajo in oborožujejo nemške militariste, Izvajajo spletke velikega obsega v Berlinu, snujejo operativne generalne štabe, demonstrirajo z vojnim brodovjem in glasujejo v svojih parlamentih za povečanje oborožitvenih kreditov, z nar menom, da pripravijo novo svetovno vojno, — ne želijo imeti takšnega mednarodnega foruma kot je OZN, kjer morajo poslušati ostro razkrm-kujočo kritiko svojih nezakonitih in prekanjenih dejanj. Spreminjanje Or. ganiaacije Združenih narodov iz organa mednarodnega sodelovanja v organ pritiska ene države, kakor si to zamišljajo ZDA, »bi pomenilo«, — kot je v svojem govoru na splošni razpravi Generalne skupščine jasno opredelil naš zunanji miniter Edvard Kardelj — »konec koncev propad celotnega povojnega sistema mednarod-niega sodelovanja«. Ob teh dejstvih je treba še bolj pozdraviti prizadevanje Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ki postavljajo Generalni skupščini predloge, katerih namen j« podpreti izvedbo načel ustanovne listine OZN za utrditev miru in sodelovanja med narodi.	D- S.
Več pozornosti pravilni sestavi krajevnih davčnih komisij
Od 10. septembra dalje bi morale Vae krajevne davčne komisije ugotavljati davčno osnovo kmetijskih gospodarstev. Z ugotavljanjem stvarnih dohodkov iz kmetijstva hočemo postavili obdavčenje na stvarno podlago in s tern zajamčiti pošteno in pravično odmero dohodnine. Ker je po letošnjih predpisih za odmero dohodnine osredotočeno glavno delo v krajevnih davčnih ikomisijah, moramo tem komisijam posvetiti največjo pozornost, kajti v pravilnem sestavu davčnih komisij je jamstvo za dobro izvršitev odmere davkov.
Po stanjn na terenu pa lahko ugotovimo, da delo krajevnih davčnih komisij ne poteka povsod zadovoljivo. Tako imamo vrsto davčnih komisij, ki do 25. septembra sploh niso pričele z delom, čeprav bi morale pričeti že 10. septembra. Tako je v večini krajevnih odborov okrajev Dravograd, Novo mesto, Kočevje, Gorica, Grosuplje, Postojna in Maribor-okolica. Vzrok tega je predvsem v premajhni pozornosti, ki je bila s strani okrajne davčne komisije posvečena krajevnim davčnim komisijam. Krajevne komisije so bile prepuščene same sebi in z delom kratkomalo niso pričele. Tako je nastal v krajevnih komisijah zastoj pri operativnem planu diela. Neizpolnjen je operativni plan v okrajnem merilu in zaradi tega seveda tudi v republiškem merilu za celih 11 dni.
Glavni vzrok neaktivnosti nekaterih krajevnih davčnih komisij pa je v njihovem socialnem sestavu. Razumljivo je, da v nobeno davčno komisijo ne spada vaški bogataš. Dohodnina je eno od sredstev za borbo proti špekulantom na vasi. To borbo bomo lahko pravilno in uspešno izvedli edinole s pomočjo bajtarjev, malih in srednjih kmetov ter delavcev. Zaradi tega so v osnovi grešili vsi tisti okraji, ki so davčne komisije sestavljali zgolj po suhih zakonskih določilih. Slabo sestavljena davčna komisija bo imela slab in nepravilen odnos do dela ter naloge ne bo pravilno izvršila. Mi vemo, da bi v mnogih krajih radi sodelovali v davčnih komisijah tudi vaški bogataši, da se zs to potegujejo in vanjo vrinjajo. To poskušajo zato. ker bi radi nsmerili linijo naše davčne politike sebi v korist. Zaradi tega je še in še potrebno pretresati davčne komisije, posamezne člane, ki v komisijo ne spadajo, pa takoj izmenjati.
Slabo so sestavljene nekatere davčne komisije na področju okraja Ptuj. Pomanjkljivost je zlasti v tem, ker so v teh komisijah pogosto že v načelu predsedniki ali tajniki krajevnih ljudskih odborov, ne glede na to. v kakšno vrsto posestnikov spadajo. Tako je predsednik komis je v krajevnem ljudskem odboru Sv. Marjeta kmet s 15 ha zemlje, ki mu je bil del te zemlje zapljenjen zaradi sodelovanja z okupatorjem. V Trnovski vasi ima član davčne komisije 1? ha zemlje, v Sobetincih 20 ha itd. Po dosedanjem sestavu krajevnih davčnih komisij v tem okraju je predsedovalo tem komisijam 25 bogatih kmetov, ki prav gotovo nimajo smisla za davčno politiko v korist naših najširših ljudskih množic.
Vaški bogataš, pa najsi bo to predsednik ali tajnik krajevnega ljudskega odbora, ne more biti član krajevne davčne komisije. Le socialno pravilno sestavljena davčna komisija,, ki bo tudi politično dobro pripravljena, bo zmogla pri odmeri dohodnine pravil-no izvršiti svojo dolžnost za diferenciacijo na vasi. za onemogočenje špekulacije bogatih kmetov’ itd.
Tutti dru^m lastnostim vrinjenih članov v krajevne davčne komisije ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Primer krajevne komisije v Livoldu, v kateri sta bila dva člana, ki sta bila kaznovana zaradi utaje posevka krompirja, kaže, da so tudi v kočevskem okraju premalo pazili na sestavo davčnih komisij. Po drugih okrajih so na drugi strani postavljali v krajevne davčne komisije največje davčne zaostankarje. Vsakomur bo jasno, da take davčne komisije ne bodo imele pravilnega odnosa in razumevanja pri izvajanju naše davčne politike. Zato je treba davčne komisije še čistiti in postaviti vanje poštene in delovne ljudi, ki jim je interes skupnosti lasten interes.
Po svojem dosedanjem delu so se dobro izkazale in pokazale razumevanje krajevne davčne komisije v krajevnih odborih Črnuče, Beričevo in Pirniče na teritoriju okrajnega
ljudskega odbora Ljubljana-okoBca; dalje komisije v krajevnih ljudskih odborih Grajena, Mestni vrh, Zabovci, Zamušani, Šikole in Ptuj v okraju Ptuj. Ker so te komisije pokazale, da se s pravilno organizacijo in razdelitvijo dela ter z dobro voljo more delo dobro in uspešno opraviti, ni objektivnih razlogov, da nekatere davčne komisije v gospodarsko najmočnejših predelih okrajnega ljudskega odbora Ptuj z delom še niso pričele. Tako komisije v krajevnih odborih Pleterje. Slovenja vas. Sv. Lovrenc in Dornava kljub večkratnemu pozivu z delom niso pričele. Mislimo, da nihče ne bi smel zanemarjati nekaznovano dela, ki je za nas vse tako važno. Nikakor ne moremo dopustiti, da zaradi neaktivnosti takih krajevnih davčnih komisij ne bi izpolnili postavljenega operativnega plana, ki predvideva izvršitev davčnih predlogov do 10. oktobra 1948. Posamezne krajevne komisije ne bi smele kvariti ugleda svojega okraja v socialističnem tekmovanju z zavlačevanjem pri odmeri dohodnine. Zamujeni čas bo treba nadoknaditi in z vestnim delom opraviti posle do 10. oktobra 1948. Po tem roku bodo na sedežih vsakega krajevnega odbora množični sestanki, na katerih se bo delo davčnih komisij pretreslo in napravilo še spremembe, če bo potrebno.
Delo, ki so ga z letošnjo odmero prevzele krajevne davčne komisije, je obsežno in zahteva tudi vsestransko pomoč od odgovornih oblastnih organov. Potreben pouk morajo nuditi krajevnim komisijam predvsem člani okrajne davčne komisije in politični aktiv. Delo pri odmeri je zvezano tudi z mnogimi tehničnimi posli. ki jih člani krajevnih davčnih komisij sami res ne zmorejo. Glavna naloga davčnih komisij ni tehnična izvedba teh poslov, njih naloga je predvsem, ugotoviti količine pridelkov posameznih kmeti iških gospodarstev. Pri tehničnih poslih morajo davčnim komisijam nuditi pomoč predvsem
administratorji krajevnih ljudskih od- nine za leto 1948.
borov, uslužbenci finančnega odseka ter k temu delu pritegnjeni in za to sposobni člani množičnih organizacij. Dobro je k temu delu pritegniti tudi učiteljstvo, ki bo pri tej nalogi nedvomno rado pomagalo.
V samem delu krajevnih davčnih komisij je posebno potrebno pariti na pravilno ugotavljanje količine pridelka Pri tem je treba upoštevati dejanske donose, ne pa se slepo držati povprečnih hektarskih donosov. Način ugotavljanja dejanskih dohodkov kmečkih gospodarstev se mora pn letošnji odmeri dosledno _ uveljaviti. Pri tem moramo imeti v vidu, da nekateri bogati kmetje namenoma pridelujejo le toliko, kolikor porabijo za sebe. Jasno je, da bomo v takih primerih morali upoštevati pri dohodku tudj pridelek, ki bi ga tako posestvo lahko pridelalo, če bi lastnik »hdelal vso zemlio in če bi redil toliko živine, kolikor bi jo posestvo normalno zmoglo. Z davčno odmero ščitimo maleea in srednjega kmeta, ne sme pa biti zaščiten špekulant, k! je namerno menj pridelal. Danes moramo v borbi za večji hektarski donos. za čim večje pridelke budno zasledovati take pojave ter jih pri davčni odmeri upoštevati. Zato je na-pačno. če se komisije le matematično in tehnično lotevajo dela, če ne rešujejo problemov politično.
Z odmero dohodnine se bo obenem izvršila tudi kontrola odkupa kmetijskih pridelkov. Tako so člani okrajne komisije v Ptuju pri odmeri dohodnine že ugotovili, da določeni hektarski donosi krompirja ne ustrezajo v vseh krajih dejanskemu stanjn.
Vidimo, da so naloge krajevnih davčnih komisij velike. Zaradi tega bo potrebno s stalnim poučevanjem krajevnih davčnih komisij sproti odpravljati vse napake v njihovem delu. Nenehno, ves čas odmere, zlasti še na množičnih sestankih, je treba prikazovati članom krajevnih davčnih komisij ter vsem državljanom velik politični pomen odmere dohod-
M. 1.
Tudi pri odkupu krompiria :ma?o kmetje znatne ugodnosti
Pn vseh okrajih so 27. sept. začeli z odkupom krompirja. Vsak okraj ima za odkup postavljen časovni plan ter mora poskrbeti, da se bo odkup razvijal po tem planu, ker bi sicer nastale motnje v sami odkupni mreži in preskrbi. Operativna evidenca izkazuje, da so v vseh okrajih do vključno 1. oktobra odkupili 5.5 % v planu predvidenih količin, oziroma izpolnili komaj 42 % časovnega piana. Jasno je torej, da so okraji že v prvi odkupni dekadi časovno zaostati ter se odkup zaradi organizacijskih pomanjkljivosti razvija prepočasi. Dosedanjo zamudo opravičujejo okraji v glavnem z zakasnelimi dostavami vagonov in podobnimi prevoznimi zaprekami. V večini primerov pa je bilo ugotovljeno, da so okraji sami krivi, ker ne naročajo pravočasno vagonov, ampak šele v zadnjem trenutku. Zamudo v časovnem planu morajo okraji v teh dneh s pospešenim odkupom izravnati ter hkrati storiti vse, da se bo nadalje razvijal odkup po časovno določenem planu.
Dosedanji odkupni rezultati in pa razpoloženje med kmeti-kažejo, da bomo odkupiti več krompirja, kakor smo ga zajeti z obvezno prodajo in kontrahiranjem. Dokler namreč kmetje povsod niso izkopati krompirja, so biti pri sklepanju pogodb (kontrahiranju) precej previdni ter oklevajoči glede količine. Z lepim vremenom, ki ie nastopilo po deževju, pa se je pridelek precej okrepil in dal več, kakor so kmetje na splošno pričakovali. Prav
zaradi tega se čedalje bolj množijo primeri, ko pri odkupu oddajajo kmetje večje količine, kakor so jih kontra-hirali ati pa imajo določene obvezne prodaje.
Kmetje imajo tudi pri sedanjem odkupu še vedno dobre in znatne ugodnosti. Boljši pridelek in ugodnost; seveda izdatno vplivajo pri sedanjem odkupu. Posebne ugodnosti pri oddaji imajo mati kmetje. Za te veljajo iste ugodnosti, kakor če bi sedaj oddane količine že ore.i kontrahirali. Te ugodnosti so 25 °/o višja cena, boni ali pa nakaznica za zamenjavo krompirja za koruzo v razmerju 1 : 1. Delne ugodnosti pa uživajo tudi ostali kmetje, ki pri sedanjem odkupu oddajo več krompirja, kakor imajo obvezne oddaje oz. kontrahirane količine. Kakšno ugodnost ima tak kmet. naj nam pojasni naslednji primer: Kmet ima 1000 kg obvezne prodaje, kontrahiral je 1400 kilogramov- pri sedanjem odkupu pa ie pripeljal 1600 kg. Torej 200 kg več, kakor je kontrahiral. Za pravočasno kontraliranih 1400 kg ima ta kmet seveda vse takrat določene ugodnosti (25 % višjo ceno, bone ali nakaznico za zamenjavo s koruzo v razmerju 1:1). Za 200 kg več pripeljanega krompirja pa je ugodnost v teifi, da dobi za 70 kg (t. j. 5 °/o od prej kontrahiranih 1400 kg) 25 % višjo ceno, bone ati nakaznico za zamenjavo v razmerju 1:1, za ostalih 130 kg pa dobi ceno brez poviška, bone ati nakaznico za zamenjavo v razmerju 2 kg krompirja za 1 kg koruze.
ljudskih odborov in odkupnih podjetij. Le-tl so knjižili na račun plana obvezne prodaje vso pri malih kmetih odkupljeno živino, čeprav ti mali kmetje niso imeti predpisa za obvezno prodajo. Hkrati pa niso poskrbeli, da bi večja gospodarstva izpolnila svojo obvezno oddajo živine. Na ta način je odkup živine na papirju sicer potekal pravilno, ker se je plan obvezne prodaje po posameznih krajevnih ljudskih odborih navidezno pravilno razvijal, stvarno stanje pa je bilo v resnici prav nasprotno.
V opravičilo, ker večji kmetje niso izpolnjevali svoje obvezne oddaje, navajajo v glavnem okolnost, da redijo ti kmetje plemensko živino, kar je treba zavarovati in pospeševati. Ta izgovor je pa tembolj neutemeljen, ko je vendar s predpisi jasno določeno, da odkupna in klavna podjetja ne smejo klati plemenske živine, ampak poskrbeti, da se plemenska živina zamenja za klavno oz. morajo plemensko živino oddati v nadaljnjo rejo državnim posestvom ali kmečkim obdelovalnim zadrugam. Iz tega je jasno razvidno, da ni prav nobenih opravičljivih razlogov, da bi vaške bogataše zaradi varovanja plemenske živine kratko in malo oproščali obvezne oddaje.
Da bo obvezna količina klavne živine razdeljena med vse kmete pravilno in pravično, bodo morati okrajni in krajevni ljudski odbori najprej ugotoviti, kaj in od koga je bilo doslej na njihovem področju sploh odkupljeno ter dosledno izvršiti revizijo dosedanje nepravilne obremenitve. Obenem pa bodo morali takoj poskrbeti, da se izterja vse zaostanke obvezne prodaje goveje živine.
Ko bodo okrajni in krajevni ljudski odbori izvedli temeljito revizijo dosedanje obremenitve ter izdali pravilne odločbe za obvezno prodajo goveje živine, se bo znatno zboljšala preskrba z mesom, ne da bi pri tem kakor koti trpela naša živinoreja.
Obsežne melioracije v Istri in Hrvatskem Primorju
Na področju od reke Mirne v Istri do reke Zrmanje v Hrvatskem Primorju izvršujejo obsežna melioracij ska in regulacijska dela. Največja so ta dela v Istri.
Na otoku Krku, pri Njivicah bodo do konca leta dokončali naprave za odtok vode iz Njivičkega jezera, v začetku prihodnjega leta pa bodo začeli graditi prekope z bazeni in s postajo za namakanje osušene zemlje. Z izsušitvijo jezera bodo pridobiti okoli 630 ha plodne zemlje, ki jo bodo uporabiti za ekonomijo. Največji del zemljišča bodo posaditi z vrtninami, ki bodo služile za oskrbo Reke. Gospodarska poslopja in stanovanjske stavbe za kmetijske delavce na ekonomiji že gradijo.
Na Vrzničkem polju, prav tako na otoku Krku, so z opravljenimi melioracijskimi deti zavarovali pred poplavami 600 ha obdelovalne zemlje. Vodo, ki se zbira na polju, sedaj odvajajo po podzemeljskem prekopu, ki je dolg 1000 m. Ta prekop je mnogo koristil že letos, ker bi bila sicer letošnja letina zaradi pogostega letnega deževja popolnoma uničena. Sedaj pripravljajo gradnjo velikega dolinskega jeza, ki bo služil 'za ustvaritev umetnega jezera. Voda iz tega jezera bo namakala vsa bližnja polja.
Velika so tudi dela pri regulaciji reke Raše v Istri. Ob glavni cesti Reka—Pulj—Potpičan, dolgi 15 km, gradijo naprave, s katerimi bodo zavarovati 6000 ha zemlje pred poplavami. Raša je doslej ob času velikega deževja vedno preplavljala polja in zelo škodovala posevkom. Regulacija korita Raše bo razen tega preprečila vdiranje vode v posamezne odkope raškega premogovnega bazena.
V Gorskem Kotarju bodo meliorirali Drežničko-Krakovsko polje, na katerem je bilo doslej ob času dolgotrajnejšega deževja poplavljenih okoli 1000 ha obdelovalne zemlje.
Mednarodne konvencije Rdečega križa za zaščito vojnih žrtev
Mednarodno sodišče v Ntirenbergu je fašistične vojne zločince obtožilo med drugim tudi zločina, da so kršili konvencije Rdečega križa in je ta njihov prestopek kvalificiralo kot najtežji vojni zločin. Tudi sicer se je med vojno in še danes mnogo govorilo o mednarodnem vojnem pravu in konvencijah, vendar malokje najdemo konkretne in prijemljive določbe teh konvencij.
Ženevska konvencija je bila podpisana leta 1864. Priznala je nevtralnost za zdravstveno osebje na bojišču in v zaledju in določila za znamenje razpoznavanja rdečj križ na belem polju. Zdravstveno pomoč in oskrbo je treba nuditi vsakemu ranjenemu vojaku ne glede na pripadnost bojujoči stranki, dočim neozdravljive ranjence in bolnike morajo pošiljati v domovino.
Leta 1907. je bila podpisana v Haagu znamenita Haaška konvencija, ki bi to lahko imenovali prvo fonnalno mednarodno pogodbo o dovoljenih in nedovoljenih načinih vojskovanja. Po določbah te konvencije se morajo
smatrati udeleženci ljudskih uporov kot vojujoča se stranka, dottočen je odnos in postopek z vojnimi ujetniki; jasno so določena pravila borbe (o obveSčevalcib, parlamenta f jih, sklepanju premirja, o predaji itd.) in obveznosti do okupiranega ozemlja (prepoved prisilne mobilizacije im represalij), prepoved strupenih plinov in bakteriološkega orožja.
Po prvi svetovni vojni leta 1929. je bila podpisana konvencija za zaščito vojnih ujetnikov, ki je razširila in podrobneje razčlenila določbe haa-ške konvencije. Po tej konvenciji je predvidena centralna kartoteka vojnih ujetnikov in kontrola taborišč vojnih ujetnikov. Pravico do kontrole taborišč vojnih ujetnikov ima »država zaščitnicat, to je ena izmed nevtralnih držav, na katero se je s prošnjo za kontrolo stanja svojih voj. nih ujetnikov v kaki drugi državi obrnila ena izmed vojujoeih se strank.
Določbe teh konvencij so pomembne in dalekosežne, so izraz plemenitih humanitarnih stremljenj.
Lk
Teden Rdečega križa v Murski Soboti
Okrajni odbor organizira v teh dneh obisk bolnih vojakov in njihovo obdaritev s cigaretami, pecivom itd. V tednu Rdečega križa bodo številna zdravstvena predavanja po vaseh in v Murski Soboti po sindikalnih podružnicah, S predavanji bo združeno tudi vpisovanje in vključevanje novih članov v delo Rdečega križa. Da se število članov čim bolj dvigne, so po vsem okraju osnovali skupine, ki bodo od hiše do hiše pridobivali nove člane. V tem tednu bodo tudi kultumo-prosvetne prireditve. Mladina je pripravila igro »Srečanje«, ki jo
je v ta namen poslal glavni odbor RK.
V dneh Rdečega križa je okrajni odbor RK pripravil darila, — obleke in perilo, s katerimi bo obdaril trojčke in vse dvojčke. Odbor je organiziral tudi akcijo za zbiranje hrane za dijaški in vajeniški dom.
Razstava v Murski Soboti kaže delo in pomoč, ki jo nudi Rdeči križ v primerih, ko je potreba najnujnejša. Številne požare in druge nesreče, ki so zadele ljudi, je organizacija Rdečega križa precej omilila in ljudem pomagala iz najhujše stiske.	H. K.
članice AFž rajona Center so v prostovoljnem delu že v avgustu dosegle plan
NAPAKE PRI DOSEDANJEM ODKUPU GOVEJE ŽIVINE JE TREBA NEMUDOMA ODPRAVITI
Iz_ dosedanjega poteka odkupa klavne živine ie razvidno, da je bilo storjenih pri razrezu krajevnih planov na posamezna gospodarstva precej napak, zaradi česar so pri oskrbi z mesom izostale nekatere kategorije potrošnikov. Ugotovljeno je, da okrajni ljudski odbori niso pri razrezih obvezne prodaje na posamezna gospodarstva nudili skoraj nobene pomoči in sodelovanja. Pri obremenjevanju posameznih gospodarstev so nekateri ljudski odbori določali obvezno prodajo
popolnoma šablonsko, ne da bi se v stvar poglobili in tako važno vprašanje pravilno in pravično rešili. Ponekod so kratko in malo uporabili šablono glede števila glav goveje živine, tako da so bila gospodarstva obremenjena po 15 kg. 20 kg ati 40 kg, pri čemer niso upoštevati gospodarske moči, socialnega stanja, načina obdelovanja (voli, konji) itd. posameznih gospodarstev.
Okrajni ljudski odbori niso vodili zadostne kontrole nad delom krajevnih
V	petek popoldne so imele žene rajona Center v dvorani Doma gospodarskih učencev sestanek, na katerem so kritično pregledale svoje delo ter se po-razgovorile o predvolivnih pripravah v zvezi s tekmovanjem.
Iz političnega referata, ki ga je podal tajnik rajonskega ljudskega odbora tovariš Kodrič, so se naše žene seznanile s političnimi dogodki doma in v svetu. Tov. Kodrič je v svojem referatu osvetlil tudi glavne naloge, ki jih je V. kongres KPJ postaval pred organizacijo AFŽ in podal ženam smernice, kako hi te naloge najuspešnejše rešile.
Iz organizacijskega poročila sekretarke AFŽ rajona Center tov. Danice Lu-kašček je bil razviden velik uspeh organizacije AFŽ pri prostovoljnem delu, saj so že koncem avgusta dosegle skoraj celotni plan prostovoljnega dela za leto 1948. Pri tem delu si je 44 tovarišic priborilo zlate značke na rdečem polju, 73 tovarišic zlate značke, 176 srebrne, 598 tovarišic pa bronaste značke. Vendar pa je v rajonu Center še okrog 30 V« pasivnih žena, zato se bodo morali v predkongresnem tekmovanju vsi tereni rajona Center resno potruditi, da bodo tudi te žene pridobili za skupno delo.
Organizacija AFŽ v rajonu Center je posvetila doslej premalo pozornosti politični vzgoji žena ter dvigu kadrov med ženami. Organizacija se je preveč zgubljala v drobnih delih, pritem pa zanemarjala glavne naloge organizacije AFŽ. Vse premalo je bilo tudi sodelovanje z Osvobodilno fronto na terenih. Na eni strani terenski odbori AFŽ niso znali ustvariti tesnega sodelovanja za medsebojno pomoč v delu, na drugi stran pa tudi fronte organizacije niso razumele dela organizacije AFŽ in ga v mnogih primerih celo podcenjevale.
V	razpravi so žene pripovedovale,
MEGRAD NAPOVEDUJE TEKMOVANJE SPLOŠNEMU STAVBNEMU PODJETJU
Mestno gradbeno podjetje v Ljubljani »Megrad« napoveduje tekmovanje Splošnemu stavbnemu podjetju,
Delovni kolektiv >Megrada< in njegove brigade so si zadale za I. kongres ESJ in II. kongres KPS notranje tekmovanje in izvršitev planskih obveznosti, da s tem v praksi dokažejo svojo željo, da bi kongres ESJ osvojil najboljšo pot v socializem — program Komunistične partije Jugoslavije. V izvajanju tega tekmovanja hoče kolektiv »Megrada« oceniti svoje moči v socialističnem
tekmovanju z najboljšim republiškim podjetjem v naslednjih točkah:
1.	Katero podjetje bo do II. kongresa KPS izpolnilo večji odstotek planskih obveznosti.
2.	Katero podjetje bo za več odstotkov znižalo polno lastno ceno v proizvodnju
3.	Katero podjetje bo s svojim kolektivom izvršilo več prostovoljnih ur.
4.	Katero podjetje bo imelo manjši odstotek’ neopravičenih izostankov.
kako se na terenih pripravljajo na volitve. Skoro po vseh terenih so glavne težkoče v tem, ker so žene premalo politično vzgojene in zato ne razumejo dovolj planskih nalog in nalog organizacije AFŽ. Zato so v predvolivnem tekmovanju sprejele kot eno glavnih nalog politično prevzgojo naše žene, ki jo bodo dosegle le s pomočjo organiziranega študija. V tej točki so si posamezni tereni tudi napovedali tekmovanje. Poleg tega hočejo žene rajona Center tekmovati tudi v širši propagandi za vključitev žena v proizvodnjo in v skrbi za otroke zaposlenih žena.
Živahna razprava med posameznimi terenskimi funkcionarkami je pokazala, da se žene rajona Center dobro zavedajo namena in pomena volitev v terenske odbore in hočejo s tekmovanji in z dobro uspelimi volitvami napraviti prelomnico v svojem delu ter začeti bolj življenjsko reševati pereče probleme v organizaciji AFŽ.
V Bosni in Hercegovini je 2500 zaslužnih delavcev preživelo oddih v sindikalnih dosncvih
Glavni odbor Enotnih sindikatov LR Bosne in Hercegovine je izdal letos vrsto ukrepov, da bi delavci in nameščenci čim bolje izkoristili svoj letni odmor v sindikalnih domovih. Tako je bilo lani v štirih domovih zveznega značaja — v Ulcinju, Gozdu Martuljku, Arandjelovcu in Kaštelu Starem — 300 članov sindikatov Bosne in Hercegovine. Letos pa so pošiljali delavce in nameščence v letovišča republiškega in lokalnega značaja. V republiškem letovišču v Gradcu pri Makarski je preživelo letos odmor 124 delavcev in nameščencev. Delavsko letovišče republiškega odbora prosvetnih delavcev v Dubrovniku je sprejelo v letošnji sezoni 150 gostov, v letovišču krajevnega značaja na Crepoliskem pri Sarajevu pa je letovalo 310 delovnih ljudi.
V letovišča so letos pošiljali ljudi po načrtu, ki ga ie izdelal Gl - ni odbor sindikatov Bosne in Herce.?-), vine. Načrt ie določal, da bodo poslali v letovišča in okrevrišča okrog 2500 delavcev in name'črncev, vendar so že do danes ta načrt stoodstotno izpolnili, kajti v letoviščih je že bilo 2500 udarnikov, ra-cionalizatorjev in novatoriev kakor tudi drugih zaslužnih delavcev.
Rad poldrug milijon opeke so že izdelale mladinske brigade za zadružne domove
V	opekarni v Puconcih v murskosoboškem okraju pridejo na delo mladinci iz sosednih vasi in iz Murske Sobote. Dnevno dela po 40 mladincev, ob nedeljah pa tudi 100. Izdelali so že 100.000 zidakov.
V	Ljutomeru je 40 mladincev izdelalo 65.650 zidakov. Zažgati so kopo s 3000 zidaki. Dvakrat tedensko imajo brigadirji predvojaško vzgojo, več ur na dan posvečajo kulturno-prosvetne-mu delu in študiju.
V	Celju je 21 brigadirjev izdelalo v 14 dneh 76.200 zidakov in 20.200 strešnikov. Tudi tukaj vsa dela opravljajo brigadirji sami.
V	opekarni v Hraščah v postojnskem okraju je 22 brigadirjev izdelalo že nad 60.0CO kosov opeke. Na tej opekarni je dobro vodstvo, zato tudi delavci pomagajo ob nedeljah mladincem pri Izdelavi opeke.
V	kočevski opekarni je mladinska brigada izdelala 48.200 zidakov.
V	lendavskem okraju dela mladinska brigada opeko v Dolini. Brigada ie sestavljena |z mladincev iz bližnjih vasi. Izdelali so 25.000 zidakov. V Dolgi vasi so šele v sredo začeli z delom.
V opekarni v Brežicah je mladinska brigada začela z delom 14. septembra. Brigadi pomaga pri delu mladina iz gimnazije. Izdelali so 45.000 kosov opeke.
•
»Hura! 50.000 kosov opeke!« se ie razlegalo med brigadirji v soboto ponoči v loški opekarni. Brigadirji brigade »IV. kongresa SKOJ-a« so izdelali petdesettisočo opeko.
Sredi septembra je začelo z delom 6 mladincev, vsak dan so pa še prihajali novi. Sedaj iih dela 21. V začetku so planirali prostor, kjer danes skladajo opeko, polagati tir in skladali opeko. Nato so začeli izdelovati opeko v nočni izmeni od 18. do 24. ure. Delati so morati tudi podnevi, da so na-domestovali strokovne delavce, ki so delali z njimi v nočni izmeni. Tako so brigadirji večkrat delali po 14, 15 pa tudi 16 ur dnevno. Podnevi so skladati opeko, nakladali vagone za opekarno, ponoči pa so izdelovali opeko Ta zadružne domove. Vztrajni so pri delu vsi od najmanjšega brigadirja Franca Sinkoviča, ki spušča zemljo v
stroj m kljub svoji postavi ne zaostaja pri delu za starejšimi delavci Predlagan je bil za udarnika.	*
Brigadirji so že pravi mojstri svoje stroke. Strokovnjaško zlagajo, prevažajo in režejo opeko. Najboljša zlagai-ka opeke je Terezija Godec. Tudi njo so predlagali za udarnico, kakor naslednje mladince:	Cirila Malgajca,
Alojza Plevška, kuharico Štefko Kleše, ki poleg kuhanja dela v opekarni, Tončko Kadenšek, Franca Mraza in Anico Jagodič. Pohvalo zaslužijo: Jožica Šrempf. Marica Stik in Jožica Kojdnik. Vsi brigadirji so mnenja, da razglasijo za udarnike še njihovega komandanta Staneta Kralja, kulturno-prosvetnega referenta Stefana šlan-derja, fizkulturnega referenta Karla Krumpaka in intendanta Ivana Ferka
Brigadirji brigade »IV. kongresa SKOJ-a« dajejo vse od sebe, da izdelajo čimveč opeke za zadružne domove.
Z okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov jih že dolgo nihče ni obiskal. Tudi okrajni odbor LMS se malo zanima za brigado. Potem ko je okrajni odbor mladine formiral to brigado, je pozabil na ideološki dvig mladincev, pozabil na študij. Dopustil je. da so mladinci delati dnevno po 16 ur in š« do danes niso mogli nobene ure
zaradi dela posvetiti študiju, kaj šele fizkulturi in zabavL Okrajni odbor LMS ni poskrbel za telovadno orodje.
Okrajna gradbena uprava in okrajni odbor LMS bi morati posvečati brigadi več pozornosti, skrbeti za pravilno razporeditev dela, študija in zabave.
Pomagajmo mladinskim brigadam pri razdeljevanju opeke
V okraju Maribor-okolica delajo mladinske brigade opeko za zadružne domove v štirih opekarnah. Med najboljšimi ie mladinska brigada v Košakih, ki je v septembru izdelala že 160.000 kosov opeke. V opekarni v Razvanju je 20 mladincev izdelalo 107.000, zidakov. Mladinska brigada v Račah je dala že nad 50.000 kosov opeke. 18 mladincev v opekarni na Pragerskem pa 70.000 zidakov. Na Pragerskem bi bila ta številka lahko dosti višja, če bi preddelavci v opekarni ne zavirali dela mladincev in če bi upravnik opekarne ne zagovarjal nepravilnega in slabega odnosa preddelavcev do mladincev. V opekarni delajo samo v eni izmeni, tako da niso v obratu štirje stroji z zmogljivostjo 2000 kosov opeke na uro od 17. ure do zjutraj. Tu bi lahko izdelati še sto-tlsoče kosov opeko, čo bi vodstvo ope-
karne imelo drugačen odnos do mladine, ki dela opeko za zadružne domove. Okrajna uprava pa bi morala organizirati za delo v opekarni več mladincev.
V	okraju Ljubljana - okolica delata dve mladinski brigadi v opekarni v Dobrunjah in Dragi. V Dobrunjah dela 35 mladincev in so izdelali 25.000 kosov opeke. V opekarni v Dragi je 25 mladincev izdelalo že 100.000 zidakov. Tudi tu ima upravnik opekarne slab odnos do mladincev. Privatniki delajo ob nedeljah v opekarni opeko zase, mladinski brigadi pa upravnik tega ne dovoli.
V	Radomljah dela v opekarn! brigada 123 mladincev. Izdelali so 52.000 kosov opeke. Dnevno delajo 6 do 8 ur. Vsa dela opravljajo sami, razen v strojnici. Poleg tega marljivo študirajo. Pri delu pa jih zavira delovodja, ki jim preti, da jih bo zapodil Iz, opekarne.
Mladinska *brigada v Ormožu je od 1. septembra do danes izdelala 120.000 kosov opeke. Mladinci delajo v nočni izmeni. Dnevno izdelajo 7000 do 8000 zidakov. Kljub požrtvovalnemu delu pa ji e najdejo posebne naklonjenosti predsednika mestnega ljudskega odbora, ki jim ne dovoli prostega vstopa h kinopredstavam. Prepovedal jim je tudi prosti vstop v gledališče, čeprav
je bila vstopnina namenjena za grrd-nio zadružnih domov. Mladincem je prepovedal petje, ko se vračaio z dela. Brigadirje izkorišča za vsa mogoča dela. Ko so se mladinci uprli, da ne bodo čistiti svinjakov in paziti na svinje. se je poslužil kapetana Narodne milice iz Ormoža, da je ta mladincem zapovedal delo na svinjskih pitališč:h. Predsednik mestnega odbora se gotovo ne zaveda, da so mladinci prišli v Ormož zato, da izdelajo čim več opeke za zadružne domove. Mladincem tudi noče pomagati upravnik državnega posestva, ki jim noče dati konja za prevoz drv in slame za ležišča.
Tudi v drugih okrajih delajo mladinske brigade opeko za zadružne domove in so izdelale tudi že več sto-tisočev kosov opeke. Če hočemo letos zgraditi vse zadružne domove, moramo ,izdelovanje opeke še pospešiti. Zato morajo krajevne uprave za gradnjo zadružnih domov in mladinska vodstva mobilizirati čim več mladincev za delo v opekarnah. Popolnoma moramo izkoristiti vse še danes premalo izkoriščene stroje. Dolžnost upravnikov opekarn in strokovnih delavcev pa ie. da mladincem pomagajo pri delu, da bodo le-ti lahko izdelali čim več opeke za zadružne domove.
Pred jesensko setvijo v radgonskem okraju
Na konfereno! okraji» setvene komisije je bil pregledan setveni plan kmetijskega ministrstva. Komisija je razdelila plan na posamezne krajevne odbore, ti pa na množičnih sestankih na posamezne kmete in pridelovalce. Letošnji setveni plan predvideva, da se bo posejalo 1765 ha pšenice. 1281 hektarov rži, 432 ha ječmena, 372 ha oljne repice in 189 ha krmne mešanice. Setveni plan se je v primeri z lanskim povečal prj pšenici in rži za 2 do 3 %, zmanjšal pa se je pri ječmenu na račun oljne repice, katere površina se bo povečala za 72 ha. Oljno repico bodo gojili predvsem na državnih posestvih v Črncih in na Kapeli.
Okraj je razdeljen v višinske in nižinske rajone. V prvih bodo gojili predvsem oljno repico in rž, v nižinskih, to so predvsem Apaška kotlina, Mursko polje ter deloma Ščavniška dolina, pa najbolj pšenico. Imamo še mešane gričevnate predele s sadovnjaki in vinogradi, s prav malo njivami, ter izrazito vinogradniške predele.
Letos so v radgonskem okraju predvideli 4 krajevne ljudske odbore, ki *e bodo bavili v prvi vrsti s pridelovanjem semen, to so Hrastje - Mota,
ŠratovcI-Mele. Lomanoši ter Lutverci. 'Zato le uprava semenske službe dodelila radgonskemu okraju okoli 4 vagone priznanih vrst pšenice, rži in ječmena, ki bodo prvenstveno razdeljeni v te kraje. Ko so na sestankih ljudem tolmačili važnost take pridobitve lastnega pridelovanja semen, so s početka gledali na vso stvar z nezaupanjem. Ko pa so se prepričali o kakovosti semena, so dano nalogo z veseljem sprejeli Vse priznano seme je bilo kmetom dostavljeno očiščeno in razkuženo. Seme so dobavila državna posestva Rakičan, Apače in Crnci in državno posestvo Podgradje pri Ljutomeru. Kmetom je bilo posebno všeč, ker jim je bilo seme dostavljeno pravočasno in v najbližjo okolico, kar jim je delo zelo olajšalo. Poleg tega se je na prevzemnih mestih zamenjavalo kmetom nepriznano semensko blago na podlagi naročil za merkantilno blago.
Izkušnje lanskega leta so pokazale, da se je zaradi slabega čiščenja pojavil lani velika snetljivost. Zato so kmetje letos čiščenju in razkuževanju posvetili vso pozornost. Kmetje so se za setev skrbno pripravili ter si prizadevajo, da pride v zemljo čim bolj
očiščeno in razkuženo seme.
Kakor po drugih okrajih se je tudi tu pokazalo pomanjkanje sejalnih strojev, kar je znak. da ima naš kmet zanimanje za sodobno obdelavo. Kmetje iz Šratovc-Mele, ki so sploh precej napredni, so sami prišli intervenirat na kmetijski odsek. Zato bo treba pravočasno poskrbeti, tako za dovoljno količino sejalnih, kakor tudi čistilnih strojev.
Medtem ko so pokazali mali in srednji kmetje pri vseh pripravah za jesensko setev veliko aktivnost, ko so prišli z naročili za seme sami naravnost na poverjeništvo za kmetijstvo, pa moramo grajati premalo delavnost krajevnih ljudskih odborov ter upravnih odborov kmetijlkih zadrug, ki so pokazali v zbiranju naročnikov za seme prav malo zanimanja. Večjo pažnjo bo treba posvetiti poročevalski službi, pri čemer sta bili izjemi sedaj edino kmetijski zadrugi Apače in Radgona. Tudi okrajna zveza kmetijskih zadrug je doslej svojo nalogo le deloma opravljala. H koncu še pripominjamo, da se kmetje na sestankih pritožujejo zaradi pomanjkanja umetnega gnojila, ki je predvsem važno za uspešno gojitev oljne repice. IKA.
Odkup krompirja v okraju Maribcr-okolica
E
Dne 27. septembra se je začel v okraju Maribor . okolica v 28 krajevnih ljudskih odborih in 10 zbiralnicah odkup krompirja. Zbirališča so še dokaj primerna, pač pa primanjkuje primernih skladišč in bodo morala zato odpremna podjetja sproti odpremljati krompir v potrošniška Bredišča, industrijske magazine itd. Najmočnejše središče odkupa je KLO Rače, kjer bo zbranega okrog 130 vagonov krompirja.
Pri Sv. Lenartu je bil lek» zaradi vremenskih ne prilik slab pridelek, celo manjši kakor so ga pričakovali, pa je bil plan kontrahaže vendarle lOOVo dosežen. Aktivisti so vse ukrenili za čimboljšo izvedbo akcije.
Dne 29. septembra so začeli pri Sv. Lenariu z odkupom. Že zjutraj ob sedmih so začeli ropotati vozovi proti zbiralnici — to so kleti kmetijske zadruge, kjer je bilo že vse pripravljeno za prevzemanje krompirja. Najprej so začeli voziti kmetje iz Sv. Lenarta, ki so najbližji zbiralnici. Prvi, kj so izpolnili svoto obveznost pa so bili manjši kmetje Letonja Jože, Vlasto Pukšič, Marija ^orošec, Terezija Klemenčič. Marija Nedeljko m Bogomir Klobasa sta ripeljala svoje kontrahirane pridel-:e skupno na istem vozu.
»Se dobro, da nam je kaj zraslo, ko je tako hudo nagajalo vreme. Štirinajst dni je v Sv. Lenartu stalo vse pod vodo, najbolj pa je trpel krompir. Tudi koruza je zanič, ko bi je vsaj toliko lahko skupaj spravil, kar sem kontrahiraL«
Krompir zmetavajo z voz v male lesene zaboje, ki jih je kmetijska zadruga shranila še od lanskega leta, ko so jih uporabljali za jabolka. Krompir nosijo v pripravljene, primerne prostore, velike, moderno urejene kleti, opremljene z mnogimi zračniki za cirkulacijo zraka.
Veliki vozovi z volovsko vprego prihajajo drug za drugim proti zbiralnici. Najprej mora vsak na veliko tehtnico, da ugotovijo težo in ko je voz prazen, mora zopet na tehtnico, da izračunajo čisto težo krompirja. Marija Lovrenčičeva ga je pripeljala 500 kg, Toplak in šnajderjeva skupaj na istem vozu. šnajderjeva ni imela nič predpisa, ker ima prav malo zemlje, pa je vendarle kontra-hirala 500 kg.
»Dobila bom bone,* pravi, »s katerimi bom lahko kupila blago in druge vsakdanje potrebščine za družino. Treba je obuti in obleči otroke...«
Okrog voz je postalo še živahnejše, še hitreje zmetavajo delavci krompir, da ne bo predolgega čakanja, kajti po cesti se spet približujejo nove vprege. Da bo šlo hitreje, so odprli še druga vrata kleti.
»Koliko ste ga nakopali?« vprašam Jakoba Mlaska, ki ni štedil prijaznih besed in je pripeljal, kakor drugi, lep izbran krompir.
nam
»Saj ga bi bilo lahko več, pa ga m je voda dosti uničila. Najprej
moram gledati za seme. 2200 kg sem
§a kontrahiral, pa ni šel ves na voz.
kripo bom moral še enkrat ponj.« Dvignil je zadnjo desko, da se je krompir vsul še po tleh. Drobnega ali gnilega ni bilo videti.
»Pa poglejte še, kak imam jaz debeli krompir,« se je oglasil v štajerskem narečju starejši kmet Lojz Lorber. »Takega še danes ni nihče pripeljal. Kontrahiral sem 3560 kg, tolikšno sem fenel tudi obveznost.« Pred vozom so stopicali rejeni konji, ki jih je gladil po vratu in hvalil, da so vsak dan napreženi in sami za vso kmetijo opravljajo naporne vožnje.
S poslovodjo kmetijskega odseka tov. Karlom Kirbišem smo se Domenili o vseh pripravah in o splošni organizaciji odkupa.
»Organizacija je bolj slaba, šele včeraj pozno popoldne so nam poslali sporočilo, da začnimo danes z odkupom — zdaj pa v pičlih nekaj urah obvestiti vse kmete od blizu in
daleč, preskrbi ljudi za zmetavanje, pripravi vse potrebno za prevzemanje in drugo. K sreči smo imeli prostore in posodo pripravljeno, da nam zdaj še kar gre od rok ter ni predolgih zamud in mučnega čakanja pred zbiralnico. Za do 3 vagone imamo stalno pripravljenih zabojčkov, za odpremo bomo pravočasno organizirali kamione.«
Pred zbiralnico je pridrdral motor s prikolico. Prišla sta tovariša zastopnika iz Mariborske predilnice in tkalnice prevzemat krompir za njihov industrijski magazin. Jutri bo že prišel kamion, ki bo začel voziti. Tako bo prišel kontrahirani krompir po najhitrejši ta najkrajši poti iz rek pridelovalca - kmeta v roke potrošnika, v industrijske menze in podobno.
»Krompir bo dobila še Mariborska tekstilna tovarna, prejele ga bodo pa tudi menze drugih podjetij, ker bo tako čim manj nepotrebnega vskla-diščevanja in prekladanja in s tem najmanj prometnih stroškov.
Bolničarska šola na Golniku Je dala nove zdravstvene kadre
27. tega meseca se je na Golniku zaključila enoletna — do danes prva bolničarska šola — v Jugoslaviji, v kateri je bil pouk posvečen predvsem proučevanju tuberkuloze. Ker so bile gojenke te šole povečini s podeželja, sta vodstvo šole in uprava instituta Golnik poleg tuberkuloze — ki je bila glavni predmet pouka — in predavanj iz kirurgije, pediatrije, ginekologije itd. organizirala tudi predavanja iz družbeslovja, slovenščine, matematike in drugih predmetov, s katerimi je hotela dvigniti kultuurao raven gojenk — našega bodočega bolničarskega kadra- šolo je obiskovalo 26 gojenk, me.d katerimi jih je bilo 10 iz drugih republik.
V bolničarski šoli so bule redne in izredne gojenke. Izredne gojenke so z odpustom sester redovnic zaradi pomanjkanja bolničarskega kadra morale prevzeti odgovorna mesta na oddelkih Z veliko vestnostjo so se posvetile zaupanemu delu in s tem rešile upravo instituta iz težkega položaja, ki je zaradi odpusta sester redovnic nastal v letošnjem marcu.
Z izpiti in praktičnim delom so gojenke pokazale, da 6e zavedajo svoje naloge, dokazale pa so tudi svojo predanost delovnemu ljudstvu.
Splošni »prav dober« uspeh pri diplom-sikih izpitih dokazuje, da so gojenke vložile res veliko truda v učenje, da ne omenjamo še njihovega praktičnega dela. šolo je dokončalo z odličnim uspehom 75-69 '/• gojenk, z prav dobrim uspehom 30.76 •/• in z dobrim uspehom 11.53 •/• gojenk.
Na svečani proslavi in po predaji diplom je govoril v imenu uprave personalni referent tov. Majdič, ki se je zahvalil rednim in izrednim gojenkam za
vso pomoč pri delu in jim izrekel priznanje ter pohvalo.
Tov. Majdič je tudi poudaril, da s tem, ko bolničarke odhajajo iz bolničarske šole, njihova naloga še ni končana. Potrebno je da nadaljujejo svojo medicinsko izobrazbo, da bodo v svojem delu postale res pravi strokovnjaki in bodo s požrtvovalnim delom in učenjem prispevale čim več skupnosti.
Ob zaključku svojega govora je tov. Majdič dejal: »Danes mora biti ena najvažnejših skrbi naše države zdravstvena zaščita delovnih ljudi, ki pod vodstvom Komunistične partije gradijo boljše življenje, gradijo socializem v naši državi.
Za pravilno zdravstveno zaščito so potrebni medicinski kadri, ki naj bi dali od sebe vse, da se čim več bolnih delavcev, kmetov in delovne inteligence vrne na svoje delo, da s svojim delom sodeluje v borbi za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Ob proslavi so gojenkam razdelili tudi nagrade, ki jim jih je uprava instituta poklonila v priznanje za požrtvovalno delo.
VREMENSKO POROČILO „HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 2. oktobra: Visok zračni pritisk s središčem nad Alpami zavzema celotno zapadno, srednjo in Južno Evropo, čez severno Evropo pa se gibljejo depresije.
Vremenska napoved za nedeljo 3. oktobra: Jasno, zjutraj temperatura okrog ničle in v krajih brez megle nevarnost slane, čez dan močan drvig temperature
DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED
za prihodnji teden od 3,—18. oktobra:
Prevladovalo bo suho vreme, vendar bodo nastopile dvakrat ali trikrat manjše prehodne padavine. Domnevni datumi padavin so naslednji: 4.. 6. in 8. ali 9. oktobra.
Vpisovanie v državljansko knjigo LR Slovenije na prikliučenem ozemlju Slov. Primoria
Vpisovanje v državljansko knjigo Ljudske republike Slovenije je Mo letos spomladi po vsej Sloveniji razen na ozemlju, ki je bilo lani z mirovno pogodbo z Italijo priključeno k Jugoslaviji Sedaj bo vpisovanje tudi v tem delu Slovenije, to je v okrajih: Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in Tolmin*
V državljansko knjigo se bo moral vpisati vsak stalen prebivalec priključenega ozemlja, če je državljan FLR Jugoslavije in LR Slovenije. Vpisovanje bo pri krajevnih ljudskih odborih, kjer ga bodo vodili državni matičarji. Cas vpisovanja bo razglasil vsak krajevni ljudski odbor posebej za svoje območje. Obenem bo razdeli! prigla-silnice, ki jih bodo prebivalci izpolnili, se z njimi v določenem času osebno zglasili pri krajevnem ljudskem odboru in tam dokazali svoje državljanstvo. Zato je važno, da vsak pripravi listine, s katerimi bo lahko dokazal podatke.
Po mirovni pogodbi z Italijo je dobil naše državljanstvo vsak italijanski državljan, ki je imel na dan'10. junija 1940, to je ob vstopu Italije v vojno, svoje stalno bivališče na prikliučenem ozemlju. Pri vpisu v državljansko knjigo bo moral torej vsak priglaše-nec dokazati, da je prebival na ta dan v kakem kraju priključenega ozemlja in da je bil na dan, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo, to je 15. septembra 1947, italijanski državljan. Oboje mu lahko potrdi krajevni ljudski odbor. v čigar območju je takrat bival, iz anagraia oz. državljanske knjige bivše občine. Kdor prebiva še danes v istem kraju, kjer je bil v juniju 1940, ne potrebuje potrdila. Kdor pa se je po 10. juniju 1940 preselil v drug kraj priključenega ozemlja, naj se takoj obrne na krajevni ljudski odbor svojega prejšnjega bivališča za potrdilo, da je prebival v tistem času v njegovem območju in bil italijanski državljan. Taka potrdila in prošnje zanj so taks prosta. Veljala bodo za vso družino, če nima žena morda drugega državljanstva. Razen tega potrdila so potrebni še rojstni listi ali izvlečki iz rojstne matice za priglašenca in družinske člane, za ženo pa še poročni list.
Kdor na dan 10. VI. 1940 ni imel stalnega bivališča na priključenem ozemlju, ali kdor je sicer tam prebival, ni bil pa ne italijanski ne jugoslovanski državljan, marveč državljan kake druge države ali brez državljanstva, ta ni državljan FLRJ in se v našo državljansko knjigo ne more vpisati, razen če si je pridobil naše državljanstvo naknadno z opcijo, ali z vstopom ali sprejemom v državljanstvo FLRJ. Slednji bo dokazal državljanstvo FLRJ z odločbo ministrstva za notranje zadeve, ki jo bo pri vpisu pokazal. Kdor je sicer že vložil opcijo ali prošnjo za sprejem v na)e državljanstvo, a ta še ni rešena, bo vpisan v državljansko knjigo naknadno, ko bo njegovi prošnji ugodeno. To bodo zlasti slovenski Primorci, ki so živeli L 1940 v notranjosti Italije in se po osvoboditvi vrnili v svoje rodne kraja ali drugam v .Jugoslavijo ter tu vložili izjavo za vstop v naše državljanstvo, ali pa so optirali zanj že v Italiji.
Drugače bodo dokazali državljanstvo FLRJ prebivalci, ki so se priselili na priključeno ozemlje iz starega dela Jugoslavije ali se kot bivši primorski emigranti vrnili od tu v svoj domači kraj in so bili že državljani prejšnje __ Jugoslavije. Ti namreč nimajo državljanstva FLRJ iz mirovne pogodbe z Italijo, temveč ga imajo že kot državljani prejšnje Jugoslavije. Svoje prejšnje jugoslovansko državljanstvo dokažejo s potrdilom, da so imeli na dan 6. IV. 1941. to je ob razsulu stare Jugoslavije, domovinsko pravico v eni bivših slovenskih občn. Zato naj se taki prebivalci takoj obrnejo na krajevni ljudski odbor, v čigar območju so imeli 1. 1941 domovinsko pravico, da jim izda o tem potrdilo. Tudi ta potrdila so takse prosta. Kdor ima državljansko izkaznico prejšnje Jugoslavije ali domovnico kake prejšnje slovenske občine ali sličen dokument, bo dokazal državljanstvo že s temi listinami. Državni in javni
samoupravni uslužbenci prejšnje Jugoslavije bodo dokazali državljanstvo lahko tudi s službenim ali upo-kojitvenm dekretom; kajti domovin-stvo je imel javni uslužbenec vedno v tisti občini, v območju katere je bil uslužben oziroma upokojen.
- Tako bo dokaz državljanstva FLR Jugoslavije pri vpisovanju v državljansko knjigo na priključenem ozemlju Primorske različen, kakor je pač kdo dobil državljanstvo nove Jugoslavije: ali po mirovni pogodbi z Italijo, ali po zakonu o državljanstvu kot državljan prejšnje Jugoslavije. Kdor ni državljan ne po enem, ne po drugem in ni dobil državljanstva po opciji ali naturalizaciji, se ne more vpisati. Prositi mora za sprejem v državljanstvo po redni poti in ko bo sprejet, bo tudi vpisan.
Vpisati se tudi ne more tisti, ki je sicer državljan FLRJ. toda državljan druge ljudske republike, na pri-..................... bije.
mer Hrvatske ali Srbije. Vsaka republika ima namreč svojo državljansko knjigo in vpisuje v njo le svoje republiške državljane. Kdor prebiva danes na primer v Solkanu, a je državljan LR Hrvatske, se bo prijavil za vpis v državljansko knjigo pač v Solkanu, njegovo prijavo pa bo krajevni ljudski odbor Solkan poslal tistemu krajevnemu LO v Hrvatski, v čigar območju je imel priglašenec svoje zadnje stalno bivališče v Hrvatski. Na to opozarjamo predvsem tiste slovenske Primorce, ki so na dan 10. VI. 1940
prebivali v kakem kraju, priključenem k LR Hrvatski, pa so se pozneje preselili v Slovenijo. Vsi ti so namreč postali državljani LR Hrvatske. Do 14. junija letos je imel vsakdo možnost proste izbire republiškega državljanstva po svoji narodnostni pripadnosti. Kdor je ta rok zamudil, želi ca biti državljan LR Slovenije, lahko postane danes le z izrečnim sprejemom v to državljanstvo. Zglasi naj se zato takoj pri okrajnem izvršilnem odboru svojega sedanjega bivališča in vloži tam prošnjo za sprejem v slovensko republiško državljanstvo; dokazati mora, da prebiva vsaj eno leto v Sloveniji in da ima državljanske pravice. Prošnjo kolkuje s 40 din.
Kdor je vložil opcijo za italijansko državljanstvo, se seveda ne bo prijavil za vpis v našo državljansko knjigo; vpisan pa bo naknadno, če bo njegova opcija zavrnjena.
Na priključenem ozemlju Primorske so gotovo še ljudje, ki nimajo jugoslovanskega zveznega ali slovenskega republiškega državljanstva in tega morda sami ne vedo. V interesu vsakogar je, da se za svoje državljansko stanje sedaj zanima in si ga takoj uredi. Vsak naj si priskrbi vse listine, potrebne za vpis v državljansko knjigo, da ne bo imel pri vpisovanju, ko bo pri vseh uradih naval, neprijetnosti. Informacije dajejo okrajni izvršilni odbori (referenti za državljansko stanja) in državni matičarji.	š.
Izseljeniška tnltina na cesti „Bratstva in enotnosti“
Pretekli mesec je prispela na cesto »Bratstva in enotnosti« prva slovenska westfalska brigada. Brigado sestavlja 28 mladink in 25 mladincev. Vsi so iz delavskih družin, sinovi in hčere naših izseljencev, ki so v stari Jugoslaviji' morali zapustiti svojo domovino in iti po svetu za kruhom. Mnogi izmed teh izseljencev so se že vrnili danes v Jugoslavijo, mnogo jih je še v Westfaliji, kjer si ob težkem in napornem delu, večinoma v rudnikih in tovarnah, služijo svoj kruh.
V hitlerjevski Nemčiji so živeli v težkih prilikah. Z njimi so nacisti povsod ravnali tako, kot so med okupacijo pri nas z našimi ljudmi. Kljub vsemu zatiranju in nacionalnemu preganjanju so ohranili svojo narodno zavest. Lani so to pokazale prve brigade, ki so prišle na mladinsko progo Samac—Sarajevo. Letos
je prišlo s to novo brigado tudi nekaj brigadirjev iz lanske hrigade.
Brigadirji 'vestfalske brigade se nikakor niso mogli načuditi, da je življenje pri nas v Jugoslaviji tako živo, da gre vse delo nemoteno svojo pot in — kar jih je najbolj zanimalo — da je naše ljudstvo kljub klevetam tesno strnjeno ter zaupa Komunistični partiji in njenemu vodstvu. V znamenju svoje ljubezni do domovine, do naše bratske mladine, Komunistične partije in maršala Tita, se je brigada obvezala, da bo z vsemi silami pomagala pri graditvi mladinske ceste.
Brigadirji imajo vsak dan poleg dela na cesti še po dve uri slovenščine in petja ter razna politična predavanja. Vsi se zavedajo važnosti spoznati življenje v naši državi, saj se hočejo vsi prej ali slej vrniti v domovino.
PO SLOVENIJI
ŽELEZNIKI. V nedeljo, dne 26. septembra 1948. bo izročena svojemu namenu nova šola-sedemletka. V bivši Jugoslaviji so se morah šolski otroci stiskati v temnih vlažnih luknjah, kjer so izgubljali veselje do učenja in zapravljali zdravje- Danes stoji na najbolj sončnem kraju novo šolsko poslopje, ki je v ponos graditeljem in naši oblasti. Slovesna otvoritev bo v nedeljo ob 13. uri. Vabimo vse, zlasti pa prebivalstvo bližnje okolice, da se udeleži otvoritve.
OSILNICA. Bivša jugoslovanska oblast je gradila v Osilnici šolo od 1896 do 1940. leta. Dvakrat je segnil že stesan les za ostrešje. Prav tako se je uničilo apno in ostali gradbeni material.
Lani smo pričeli pripravljati prostor za novo šolo. Precej je bilo težkoč in prerekanja z župnikom Požunom, ker je bilo treba njegov skedenj prestaviti, da bo nova modema šola odgovarjala svojemu namenu še za 50 do 100 let naprej. Kljub temu so se nekateri Osilničani, ki so se že 50 let prepirali zaradi prostora za šolo, ovirali delo, so šolo pričeli graditi 8. avgusta 1947. Dela je vodil Šolski gradbeni odbor.
Letos je prevzelo gradnjo Okrajno gradbeno podjetje v Kočevju, ki je v
18.	delovnih dneh postavilo šolo pod streho. Tudi prejšnji nergači šole so se lotih dela in pomagali s prostovoljnim delom ali materialom, da bo šola čim-preje sezidana.
Delovni kolektiv gradbenega podjetja z delovodjem Maroltom na čelu si je zadal obveznost, da bo dvonadstropno stavbo dovršil do 30. septembra. Ker pa je kolektiv uspešno delal po normah in
jrh vsak dan presegli za 50'/« — 80'/«, je bila obveznost izpolnjena že 25. septembra, čeravno je vreme precej nagajalo.
Osilničani so ponosni na novo šolo in zaupajo ljudski oblasti, kar so dokazati z delom. Žagar Jože in Kovač Anton, stara čez 70 let sta ves dan pomagala pri pokrivanju šole.
Gozdna cesta Rudno—Rastovka dograjena
V	nedeljo 3. oktobra bo otvorjena nova gozdna cesta na Jelovici. To je gozdna kamionska pot, ki bo znatno pospešila dotok lesa od poseka do železniških nakladalnih postaj.
Doslej je bilo na Jelovici malo voznih cest, posebno kamionskih. Les so izvažali predvsem po slabih kolovoznih poteh in po žičnicah. V zimskem času je bil prevoz mnogo boljši, ker so bila tla zmrzla in se je prevoz vršil po saneh.
Z gradnjo ceste so pričeli leta
1946.	Premetati je bilo treba tisoče kubikov materiala. Delo so ovirale močne vzpetine, plazovni teren, useki v skalo itd. Lani so pri deiu pomagale mladinske brigade, letos pa so delo vztrajno nadaljevali delavci iz Primorja. Like. Bosne in Dalmacije.
V	prostranih gozdovih Jelovice se nahajajo ogromne količine lesa, katere bodo lahko po novo zgrajeni cesti nemoteno zvozili v dolino. Naši lesno industrijski obrati pa se bodo še z večjim elanom lotili izpolnjevanja plana.
Iz borbe koroških Slovencev
V zadnjem času se je velikonem-ška aktivnost pod nacističnim geslom o »nedeljivi Koroški« zelo povečala. V ta namen so primerna vsa sredstva, od »lovskega srečanja« v Borovljah pa do obiska državnega predsednika dr. Rennerja na Koroškem.
Dr. Renner je imel na propagandnem potovanju po Koroški niz zborovanj. na katerih je afpeliral na novo Jugoslavijo» naj se v imenu »miru in dobrega sosedskega sožitja«; odpove Slovenski Koroški in borbi za pravice koroških Slovencev.
Dr. Renner je novembra 1945 v pismu Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško svečano zagotovil koroškim Slovencem, da bodo »avstrijske zvezne in koroške deželne oblasti med seboj tekmovale v tem, katera bo bolje zaščitila njihove pra-
med koroškimi Slovenci. Vse poletje so onemogočali obnovo slovenskega prosvetnega doma v Žitari vasi, ki so ga bili uničili med vojno nacisti in ga je slovenska mladina hotela postaviti z lastnimi rokami Meti varnostnimi organi na Koroškem je cela vrsta nacistov, ki uporabljajo nad koroškimi Slovenci preizkušene gestapovske metode, med drugim tudi množične hišne _ preiskave, zvezane z aretacijami, čeprav pri preiskavah ne »najdejo« ničesar razen napredne literature. Tako bi lahko naštevali še dolgo.
In avstrijski predsednik dr. Renner je na svoji zadnji turneji izjavil dobesedno: »Manjšinska listina in z njo zagotovljene pravice so nam svete in to tudi ostanejo!«
Z besedami brez vsebine se ne ustvarjajo dobri sosedski odnosi.
e.«	,
led tem so potekla skoro tri leta. [ljub neštetim intervencijam ni
>	vrnjeno zadružno premoženje, so ga oropali nacisti, kljub ener-nim zitirtevam jim ni bila dovo-
I niti ena slovenska osnovna da i» cmcnjosDO strokovnih ali Šol Pod knenom »Bund
_____aper SSMÄSmtner« so koro-
šovinisid obnovüi MeÄer-KciM-]«v »Heitnp^tntnd«. čigar živijervj-neloga Je bita — »napraviti de-
>	nemško«. Pod njpocvim okri-& so organizirali nacistične »wurf-japde«, ki naj bi s terorjem orc-5n vsako življenjsko znamenje
Poročali smo že o tako imenovanem »lovskem srečanju« v Borovljah, ki naj bi po željah prirediteljev pomenilo sredi slovenskega ozemlja ve-likonemško manifestacijo za »nedeljeno Koroško«, podprto s pokanjem pušk, pa čeprav samo lovskih. Pri tej priložnosti je sodeloval tudi celovški škof dr. Köstner s slovesno pootifiikalno mašo. Zveza slovenskih izseljencev je zato naslovila na škofijski ordinarijat protestno pismo, v katerem opozarja na sovražno zadržanje krškega škofa do koroških Slovencev. 15. apriia 1946 je celovški ordinarijat prepovedal v stolnici za-
dušnico v spomin koroških Slovencev, ki so padli kot žrtev fašističnega nasilja v nemških taboriščih in zaporih. Pač pa je imel isti škof 10. oktobra 1947 svečano mašo in politično pridigo na Gosposvetskem polju, v spomin na zmago velikonemške ideje pri koroškem plebiscitu. Protestno pismo slovenskih izseljencev navaja tudi zahtevo celovškega ordinarijata. da se morajo s spomenika padlim slovenskim partizanom na Koroškem odstraniti besede — »Padlim v boju proti fašizmu« in končuje z ugotovitvijo, da hi »porrtifikal-na maša na vojnohujskaški prireditvi pomenila, da se krški ordinarijat zavestno in načrtno uvršča med najhujše sovražnike ta zatiralce slovenskega ljudstva na Koroškem.«
Celovški škof na ta protest ni odgovoril.
Koroška deželna vlada je izdala proglas, ki so gd podpisali predstavniki obeh reakcionarnih strank in s katerim poziva v Celovec vse Prebivalstvo na proslavo obletnice plebiscita. Za to priložnost pripravljajo v deželnem glavnem mestu in na Gosposvetskem polju prireditve velikega obsega, pri katerih bodo koroški »soedafisti* Z deželnim glavarjem Wedenigom na čelu družno sodelovali S pripadniki »ljudske stranke« kot nositelji velikonemške ideje, pboji v znamenju blagoslova celovškega škofa. Plebiscitna značka za
3__šil. (15.— din) bo zadostovala za
brezplačno vožnjo v Celovec s poljubnim prevoznim sredstvom in na poljubne razdalje.
Gozdanje so najboj severna slovenska vas v območju Vrbskega jezera in gozdanjska polja in gozdovi segajo že skoro v področje Osojske-ga jezera, čeprav je življenje v tej gorski vasici trdo ta zveze z ostalim svetom težavne, so Gozdanjčani z veliko vnemo naštudirali Žižkovo »Miklovo Zalo« in z njo gostujejo po vsej Slovenski Koroški. Pred kratkim so obiskali Djekše — najsevernejšo in najvišjo slovensko vas v Pddjuni — ter prav po starem običaju pod vaško lipo na improviziranem odru prikazali to lepo zgodbo o trpljenju Zale ta o borbi slovenskega^ kmeta za njegove pravice. Domači prenapeteži so skušali motiti prireditev s klici in s tem, da so onstran vasi zažgali velik kup slame, pri tem pa glasno plašili vaščane, češ da je izbruhnil požar. Občinstvo pa je s tako pobožnostjo spremljalo prizore na octu. da se ni dalo oplašiti In je vzdržalo do konca.
Zadnjo nedeljo so Gozdanjčani gostovali z »Miklovo Zalo« v St Lipšu v Podjuni Tudi tu ni manjkalo izzivanj. Preden pa so se igralci odpeljali. jih je napadlo krdelo nacističnih pretepačev» ki so navalili nanje s koli ta kamenjem ter nekaj igralcev težje poškodovali. Varnostni organi so bili pravočasno obveščeni, vendar ni bilo nikogar, ki bi naipadence zaščitil.
•ir
Štefan Cirgoj iz Globasnice, zaveden Slovenec ta član Osvobodilne fronte, se je v začetku maja t 1. z nekjm tovarišem vračal zvečer do-
mov. Nesreča je hotela, da je prav v tistem trenutku padel nemško usmerjeni domačin Petrič zaradi vinjenosti v globaški potok. Iz sovraštva do Slovencev je Petrič ovadil Cirgoja, da ga je Ml ta vrgel v vodo z namenom, da bi ga oropal. Cirgoja so zaprli in po treh mesecih uprizorili proti njemu sodno razpravo, ki pa ni mogla dokazati .drugega kot to. da Cirgoj s Petričevim padcem v vodo sploh ni imel nobenega opravka. Kljub temu so ga držali 7 zaporu polne tri mesece.
•k
V Bilčovsu in na Hodišah so imeli občinski plenum Osvobodilne fronte, na katerem so izvoljeni predstavniki ljudstva podajali obračun o svojem delu v preteklem poslovnem letu ta nakazovali bodoče naloge. V Bilčovsu je posebno zadovoljiva bilanca kulturnega dela in poučnih sestankov, na katerih so se obravnavala tekoča politična in mednarodna vprašanja. Manj zadovoljivo je Mio poročilo predsednika občinskega odbora OF v Hodišah. Govornik je ugotovil, da skušajo avstrijske oblasti s silo zatreti pravično borbo koroških Slovencev za osvoboditev. »Mi pa vemo, da je nasilje le znak slabosti in da je naša osvoboditev bližja kot kdaj koli. Zatirani narodi sveta se osvobajajo le z odločno in brezkompromisno borbo skupno z vsemi naprednimi in svobodoljubnimi silami sveta. Tako se bomo osvobodili tudi mi koroški Slovenci samo z vztrajno ta nepopustljivo rbopitt,«
Na Bmci v Zilji je bil lepo uspel ljudski tabor, ki se ga je udeležilo blizu 2000 ljudi iz Zilje in Gornjega Roža. Spored je vseboval petje, glasbo, fizkulturne nastope in narodne običaje. Nastopali so mladinci in pionirji, ki so pokazali v prostih vajah zelo lep napredek. Sekretar Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško tov. Karel Pruš-nik-Gašper je v govoru označil pomen ljudskih taborov na Koroškem ta se dotaknil tudi velike zgodovinske krivice, ki je bila prizadejana jugoslovanskim narodom. »Kakor so jugoslovanski narodi pod modrim vodstvom maršala Tita dosegli svojo svobodo, tako bodo pod njegovim vodstvom zgradili tudi socializem,« je dejal tv. Gašper. Koroški Slovenci bomo tudi v bodoče neomajno opravljali zgodovinsko nalogo v pro-tiimperialističnem taboru s Sovjetsko zvezo na čelu. S pravo partizansko odločnostjo bomo premagovali težave, ki jih postavlja pred nas borba proti imperializmu. Za to je potrebna enotnost ter zaupanje v lastne sile in sile napredka.« Drugi govorniki so nakazovali povezanost Zilje z ostalim slovenskim ozemljem. Saj je prav tu Matija Majer-ZUjski že pred sto leti postavil zahtevo po Zedinjeni Sloveniji To zahtevo je na taboru v Bmci ljudstvo ponovilo v resoluciji, ki pravi, da Slovenci z Zilje ne bodo mirovali, dokler ne bodo združeni s svojim narodom v FLR Jugoslaviji.
Prireditev se je končala z ziljskim štehvanjem in z rejem pod lipa
FIZKULTURA in ŠPORT
Ostre borbe naših strelcev
VtoraJ M Je T Ljubljani na strelišču •b Dolenjski cesti nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v streljanju s preciznim orodjem ln strelski dvoboj med Srbijo ln Slovenijo. Borbe med posameznimi tekmovalci so bile Izredno osare ln se je njihov položaj v vodstvu stalno menjal.
Doslej je bilo končano le tekmovanje ■ vojaško puško na 304 m za dvoboj in za državno prvenstvo. Čeprav smo v tej disciplini zasedli prvo mesto, druge ln četrto mesto, smo dvoboj Izgubili, ker le bilo srbsko moštvo bolj Izenačeno. Druga disciplina, v kateri je izid že bolj ali manj jasen. Je hitro streljanje s vojaško pištolo, V tej točki še ni znan rezultat petega zastopnika srbskega moštva, zmaga pa je zagotovljena Sloveniji, ker n! verjetno, da bi Nemanja Markovič mogel nadoknaditi prednost Slovenije. V vseh ostalih točkah je tekmovanje še v teku, vendar vrstni red na prvih mestih ne bo dosti spremenjen. Podrobni rezultati so naslednji:
Precizna težka puška (til strelov na 340 m z državno prvenstvo): 1. Milovan Mlhorko (Slovenija) 59S krogov (v stoječem položaju 153, v klečečem 171 in v ležečem 178 krogov), 2. Nemanja Markovič (Srbija) 5«4 (157, 173, 174). 3. Dragan Tošnič (Sr.) 541 (1*3, 155, 183). 4. Prauhart (Hrvatska) 4J8 (159, ltl. 178).
Precizna vojaška puška (64 strelov na 3*0 m za drž. prvenstvo): 1. Stevan Pranhart (H) 48* (163. 152, 165),
2.	Nemanja Markovič (Sr) 479 (157. 157, 165), 3. Nikola Škorlč (H) 464 (146, 164. 154) 4. Dragan Tošnič (Sr) 458 (145. 144. 169).
Olimpijsko pištola (6* strelov na 59 m za drž. prvenstvo): 1. Frane Planino (SI) 494 krogov, 2. Edvard Deloren-zo (Sl) 467 krogov.
Vojaška puška (69 strelov na 300 metrov za dvoboj): 1. Pero Cestnik (Sl) 446 krogov (117, 154. 165). 2. Milovan Ml-hork« (Sl) 438 (129, 149, 16«). 3. Živan Jovanovič (Sr) 437 (137. 162, 138), 4. Franc Planine (Sl) 435 (127, 154, 154). Prvo mesto v dvoboju je zasedla Srbija z 2186 krogi prod Slovenijo z 2*56; v posameznih položajih »o osvojili prvenstvo: stoje Ne-
Edvard Delorenzo odličen strelec s pištolo
manja Markovič s 144 krogi, kleče Pero Cestnik s 165 krogi ln leže LJublša Petrovič s 171 krogi.
Precizna puška malega ka libra (120 strelov na 59 m za dvoboj) 1. Milovan Mihorka (Sl) 531 krogov (184,
173. 174), 2. Pero Cestnik (Sl) 525 (188, 165. 172), 3. Frane Planine (Sl) 510 (161,
174,	175). 4. Milan Cuklč (Sr) 508	(189,
159. 160).
Hitro streljanje z vojaško puško v 2 minutah (dvoboj): 1. Mi horko (Sl) 30 zadetkov. 2. Djurdjevlč (Sr) 24 zadetkov, 3. Jovanovič (Sr) 23 zadetkov. 4. Stefanovič (Sr) 21 zadetkov.
Mladinci, malokalibrska puška (30 strelov na 59 m za dvoboj) 1. Jere Anton (Sl) 243 krogov, 2. Vasiljevič Slobodan (Sr) 237. 3. Kuštrin Mihajlo (Sl) 237, 4. Petrovič Ljubiša (Sr) 236. 5. Milenkovič Dragoljub (Sr) 233.
Pionirji, malokalibrska puška (30 strelov na 25 m za dvoboj): 1 Djakovlč Jovan (Sr) 261, 2 Celar (Sl) 235, 3. Kastelle (Si) 227, 4. Milovanov (Sr) 218; srbski tekmovalci so dosegli 1058 krogov, zastopniki Slovenije pa brez petega tekmovalca, ki bo streljal danes 850 'krogov.
Danes dopoldne bo tekmovanje zaključeno.
'iiVnmiVESTI
Nogometno prvenstvo I. lige
Zaradi mednarodne nogometne tekme med Partizanom in dunajskim Kapldom, ki bo danes v Beogradu, sta bili prven ifcveni tekmi med Crveno zvezdo in NaM mi krili ter Hajdukom ln Metalcem odigrani že včeraj popoldne.
Crvena zvezda s Naša krila O a O
V prvi tekmi sta sa srečala Crvena zvezda in modtvo NaSlb kril. Oba na sprotnlka sta Igrala zelo raztrgano. Crvena zvezda je bila nekoliko boljša in je imela nekaj ved šans za ffol, toda njena zmaga bi bila nezaslužena.
Hajduk e Metalac
4:0 (I iO)
Tekma je bila zelo lepa in borbena. DmU je ugajal Hajduk, ki je a svojo lepo Igro navdušil številne gledalce Moštvo Metalca je bilo zelo požrtvovalno. vendar se ni moglo uspeAno zoper-»tavljati razigranemu nasprotniku. Gledalcev je bilo okoli 22.000.
Prvenstva Slovenije v sabijan ju
Včeraj se Je začelo v Ljubljani tekmovanje za prvenstvo Slovenije v sabljanju. Prvenstva se udeležujejo le tekmovalci republiškega in društvenega razreda iz Maribora in Ljubljane ter mladinci ln mladinke. Tekmuje sedem članov. 5 članic. 13 mladincev in 4 mladinke. Včeraj je bilo končano samo '.ekmovanje mladink. Prvo mesto si je priborila članica Enotnosti Po-hlevnova, ostala tri mesta pa so si mladinke mariborskega Poleta razdelile l^akor sledi: Koširjeva. Kadarma-Bova in P er š kova.
Danes dopoldne ob 10. bodo sabljači imeli občni zbor v dvorani Doma učencev v gospodarstvu v Kersnikovi ulici. popoldne pa se bo v telovadnici na realki v Vegovi ulici nadaljevalo tekmovanje.
L nes veslaške tekme na Ljubljanici
VeelaAka, sekci ja. Športno - brodarskega društva bo priredila danes popoldne ob Id. :• ^aške tekme na LjublijÄnici.' Dostop •Jedrtvi bo v društveni čolnarni. Ve-ćoinarska 20, nekoliko više od no-;-adske&a kopališče*, na levem bregu anice
• *piie bodo štirtce In double-scouläs •5 gradnje) ter enojke in dvojSe s hnnariem (preklopne gradnje).
ODBOJKA
Češkoslovaška je evropski prvak
Evropeko prvenstvo v odbojki, ki Je bJ3c v Rimu. je končano. Na prvenstvu je sodelovalo S držav. Prvo mesto je zasluženo osvojila Češkoslovaška, ki je vse svoje nasprotnike premagala s 3:0. Končni vrstni red udeležencev je nasled-
il
1.1:
VC--
L
(P:
Češkoslovaška 10 točk, Francija 8. Italija 6. Portugalska 4, Belgija 2, Holandija
Prvenstvo srednjih in strokovnih šol v atletiki
Oni okraj L na katevDi območju je samo ema vigja gimnazija odnosno strokovna šola, ki je priredila v smlfclu objavljenega razpisa zaivodne atletske tekme, se iste avtomatično plasiralo v finalno tp&moraaije. t. j. v federalno, k? bo v Ljubljani 17 oktobra. V tem primeru pošljejo tj zavodi prije/vo najboLjiše trohice na Atletsko z^ezo Süoven:je v Ljub-
Zavodi Itfttbljajiskega. celis&ega. Jese-nJŠ^eer-a in mariborskega okraja pa pošljejo v 2 dneh s^oje zavedne ekipe Enotnosti. odnosno Kladiiv-ar. OregončOS. 2elez-ničarjai. Imenovana društva bodo po končanih okre/Jinih tefcm^h poslala v 3 dneh !P>5;|oo najboljših tekmovalcev v veskt
dfSBc^p'ini okraja Atletski zvezi Slovenije ▼ Ljubljani.
Kolesarske dirke v Zagorju
DraJtTo Proletarec Je priredilo preteklo ■edeljo cestne d trke r ko-lesarjen fn r.a pro« ZagorJe-Kraäna ln nazaj. Na tej Vfogi, kj Je Mia dolfa 56 km. so tori li flan( ln mladind. Tekmovali so tndl tn-rfetl na 26 km dolgi nrogt Zaerorje-Mimfie ln nazaj. Tehnični rezultati so naslednji:
Člani: 1 PedmllSčak Frane (Pote) 1:42.0: 2. User (Krim) 1:480:	3 Pavtec
(M-r'bor) 1:55.0; 4. Bukvi* fGresnrčič) 1:56 0; 5. Bregar (Prol»f«rec) 1:56.0.
Mladi n.e,l :	1 Arnšek (Kladivar)
1:55.0.
Tar la tl: 1. Rolfna (Triglav); 2. Be-J*č (Trlgla-v). Oba sta prevozila progo v 45 minutah.
Mednarodni teniški turnir v Švici
Mitič, Branovič in Palada v polfinalu
Na mednarodnem teniškem turnirja v Luganu (Švica) so so plasirali naši teniški Igralci Mitič, Palada ln Branovič v tekmovanju posameznikov v polfinale. Mitič Je pretekli četrtek premagal Ma-tousa (CSK), naslednjega dne pa je Palada premagal prvaka Avstrije VVelssa z rezultatom 6:4. 7:5. Tudi srečanje Branovič - Kukuljevič (Indija) se je končalo z zmago Jugoslovana z rezultatom 6:4 ln 6:2. Četrti polfinalist je Vodička (CSB), ki je premagal italijanskega igralca za Davisov pokal del Bella z 8:6 ln 10;S.
V Igri dvojic sta se jugoslovanska igral ca Branovič - Milojkovič srečala s češko-slovačkim parom Vodička - Matous. Prvi niz sta Jugoslovana odločila v svojo korist z 12:10, drugega pa Izgubila z 1:6. Nato je bila Igra zaradi mraka prek! njena.
Včeraj so Igrali polfinalne tekme ln sicer:	Mitič - Branovič ter Palada-Vo-
dlčka.
•
Na teniškem prvenstvu Bolgarije j© v tekmovanju moških zmagal Aleksander Dimitrov, v tekmovanju žen pa si je priborila prvenstvo Petrunova.
Danes ob 8 začetek
študenisko’spednje* šolskega prvenstva Slovenije v tenisu
Igrišče pod Cekinovim gradom
Krim : 6 in pol
Vardar
; C zal pol
Na državnem moštvenem prvenstvu v Opatiji je bilo včeraj odigrano VII. kolo. ki se je končalo z naslednjimi Izidi;
Krim : Vardad 6 in pol : 1 m pol-
Posamezni rezultati so bili naslednji: Puc — Poljakov 10:0, Preinfalk — Georgijevski 1:0. Mlinar — Dudevskl 1:0, Slkošek — Panovski 1:0, Slokan Eazarevski 1:0, inž. Vidmar -— Bi-dev remi, Gabrovšek —- Zalevski remi, Levačič — Zoži remi. Ostali rezultati :
Crvena zvezda : Metalne 8:0 (?). Sloga : Sarajevo 6 in pol : 1 in pol. Mladost : Dinamo 3 in pol : 3 in pol (1).
Partizan : Dinamo 5:1 (3).
Po VII. kolu Je stanje naslednje: Crvena zvezda 40. 2. Partizan 86 in pol (3). 3. Krim 34, 4. Sloga 33, 0 Mladost 29 (2), 6. Dinamo (Z) 27 In pol (1), Dinamo (P) 21 (2). Metalac 20, Sarajevo 19, Vardar 16.
Moskva — moštveni prvak Sovjetske zveze
Na moštvenem prvenstvu Sovjetske zveze, na katerem sta tekmovali poleg 16 republik tudi ekipi Moskve ln Leningrada, je v finalnih borbah osvojila prvo mesto Moskva s 40 In eno polovico točkami, na drugem mestu se je uveljavil Leningrad 35 in pol, sledijo: BSFSK 34, Ukrajina 33 itd. Na prvenstvu je’med drugim sodelovalo tudi 6 mojstrov, vendar je uspelo le Smlslovu, da je ostal neporažen, medtem ko so Boleslavski. Lilien tal, Bondarevski, Flohr in Ragozln izgubili nekaj partij z mlajšimi Igralci.
KOLEDAR
Nedelja. 3. oktobra: Terezija, Vitomir. Ponedeljek, 4. oktobra: Frančišek Sera-finski, Stanislava Torek, 5. oktobra: Dunja, Placid. SPOMINSKI DNEVI
3. X. 1943. — Ustanovljen VH korpus NOV in POJ.
3.	X 1866. — Beneška Slovenija priključena Italiji.
4.	X. 1944.	— Prvo zasedanje okrožno
skupščine za srednjeprimorako okrožje
4. X. 1944. — V Črnomlju so bile volitve okrožnega plenuma OF za Belo Krajino.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Troanostje, Marijin trg štev. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. M i a Franta. Poljanska cesta 15. telefon 32-84. do ponedeljka do 8. zjutraj
Maribor: dr. Pihlar Janko, Prešernova ulica št. 2, dio ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. C e r i n Josip .Cankarjeva ul. 9. telefon 219. do ponedeljka do 8. zjutraj. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Opera
Nedelja, 3. oktobra ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Izven Torek, 5. oktobra ob 20.: Čajkovski: Evge-nij Onjegin. Red A.
Sreda, 6 oktobra ob 20.: Baletni večer: Dvoraik-Mlakar: Cekin ali gosli. Kozina' Mlakar: Diptihon. Zaključena predstava za sindikate.
Opera prične v prihodnjem tednu z red nimi abonentskimi predstavami sezone 1948-49. Kot prvt dve deli prideta v abonentski repertoar Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin« in balet Dvofak-Mlakar i-OekOn ali gosli« in Kozina-Mlakar: Diptihon Obe deli sta bili naštudirani konec lanske sezone z namenom, da bosta kot prvi vključeni v repertoar nove sezon? Prva abonentska predstava bo v tor-'* 5. t. m. za red A, Čajkovskega »Evgena Jnjegin«. V ten tednu bosta v sredo in soboto v Operi tudi prvi dve zaključeni predstavi za sindikate: v sredo balet »Cekin ali gosli * in »Diptflhon«, soboto »Evgenij Onjegin« Ker bodo dramskem gledališču preureditvena dela za montažo novih električnih naprav. ki JUh je gledališče prejelo iz ČSR z zakasnitvijo, dokončana predvidoma šele lonec meseca, bo dajala Drama dotlej svoje predstave še v Operi. Tudi otvoritvena predstava dramske sezone bo 16. t. m. v Operi. Ko se odpre tudi dramska hž/ša, se bo v poljem razvil novi repertoar letošnje sezone PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Predsezona
Nedelja, 3. ok-t., ob 17 : Lope de Vega J. Vovk: »-Prebrisana norica« Zadnja popoldanska predstava (Gostovanje Alenke Svetelove. članice ljublj. drame). 1879-n •
9 SKOJ-evskl tečaj. Kuržist.i iz leta 1944. priredimo v nedeljo 10. t m. izlet na Gradnik. Prijave pošljite na OZ Mladinska knjiga. Ljubljana. Miklošičeva cesta 16 čas odhoda bo predčasno objavljen.	1903-n
Putnik, filiala Ljubljana, priredi 13. oktobra svoj tretji izlet z našo največ jo preloooeanko »Partizanko«. Prijave ;n tozadevne informacije dajejo vse poslovalnice Putnik-a v Sloveniji.	1893-n
Zahvala. V spomin pokojnih bratov Tavčarjev je naklonila mestnemu odboru Rdečega križa tov. dr. Bregant Grozdana 500 dih in j,i mestni odbor RKS izreka :<>:);o zahvalo.
Filozof j-zgo (lovi nar ji! Do 5. t m. bodite vsi v Ljubljani ln se po prihodu takoj zglasite na oddelku! — (Grupno vod. fltvo.)	1900-n
podružnica št. 15 — šivilje — pletilje javlja, da 'oa redni mesečni sestanek v torek 5 t. m. ob 19. v Delavskem domu. — Odbor.	1901-n
Slušatelji Gospodarske fakultete! V ponedeljek 4. oktobra ob 19.30 množični sestanek L-SM-a. Obvezno tudi za novince. Sekretariat IÄM-a Gosp fakultete. 1898-n
STATISTIČNI URAD LR SLOVENIJE
objavlja sledeče direktne telefonske Številke:
26-	53 — Sekretariat
27-	52 — Personalni oddelek
53-05 — Industrijski oddelek in komunalni oddelek
Ostali oddelki preko centrale vladne palače.
+ Dner 2. oktobra je preminul nai
član
JAKOB ŠEŠKAR
Pogreb bo v ponedeljek 4. t. m. Ob 17. izpred cerkve na Viču.
Ljubljana. 2. oktobra 1948.
SINDIKALNA PODRUŽNICA POSTAJE LJUBLJANA - SISKA
Odbor *a namizni teni? t>h FZ8 ob-v«5ča spodaj navedena rtruSf-^a,. da moralo do oktobra odigrati naslednje zaostala dvoboj Enotnost : fce-lezmičar U . Enotnost : St	in 2eleKWir*ar Lf.
r>roti M Perc* Termini n n j «** določMo «7>ora-nimno. orpiv taVo krni drobom Odbor obveza ^a d-ni* tv a. d* trenutno n-1-roa voS na razno? aero tosrie z* namlrni teni« in n&1 zato društva ne ■po£iflj<a.1o do-p’eov z* Tiaka-zM«.	v
AtTpfsfl« frpnlnel Enotnost« «o do rtn-đalines^ na l«*Ti^rn tMorVpd^ftu v T’ro-liii in Meer t noiipd^l ••‘fcrh sredah ir> o^lcih rpdno dfnu^dn** n-* 10.30 do 13 30 ?ri t>o-■polcfine od 13. do 37 ure. Dne 0. ^•Vtotbrr» ob 20 bo Šestin Pik atlpi^A sekcije v Auštvenjb proetorih, Dapčevičev ta* 2.
Preskrba
delitev SVEŽEGA mesa
Poverjeništvo je trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da prejmejo v nedeljo 3. t. m. od 6. do 11. ure sveže meso na odrezke živilskih nakaznic za mesec oktober, ln sicer:
TDa jam. 2125 gr na odrezek Meso 1100 — I okt.
TDa 600 gr na odrezek Meso 1100
—	I okt.
TDb 500 gr na odrezek Meso 1000
—	I okt.
SDa 400 gr na odrezek Meso 750 —■ I okt.
TD 250 gr na odrezek Meso 450 — I okt.
SD 150 gr na odrezek Meso 400 — I okt.
LD 150 gr na odrezek Meso 300 — I okt.
Opozarjamo mesarje, da dele meso Izključno samo na navedene nakaznice.
Cena bo nabita na -vidnem mestu v prodajalni.
Potrošniki, ki sl ne bodo nabavili mesa v nedeljo, si ga bodo lahko nabavili v ponedeljek od 6. do 11. ure v sledečih prodajalnah:
3 poslovalnice na trgu, poslovalnica v pasaži Nebotičnika, poslovalnica Gosposvetska cesta, Wolfova ulica, poslovalnica št. 4. Celovška cesta, poslovalnica 52, Celovška cesta 240. poslovalnica 37, Karlovška cesta, poslovalnica 8, Tržaška cesta 81, poslovalnica 45, Predjamska ulica, poslovalnica 63, Ljubljanska 53, poslovalnica 45. Zaloška cesta 24, —oslovalnlca 58, Tyrševa cesta 97. poslovalnica Polje.
Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO, KLO v torek 5. oktobra. t. L
Obvestilo
Uradne ure za sprejemanje strank . uradih Izvršilnega odbora MLO Glavnega mesta Ljubljane so vsak dan od 8. do 11. ure. Vložišča so odprta do 12. ure.
Predsednik ln podpredsednika sprejemajo stranke vsak torek in petek od 10. do 12. ure, tajnik ln vsi poverjeniki pa v torek, petek In soboto od 10. do 13. ure.
Uradni prostori Izvršilnega odbora MLO Glavnega mesta Ljubljane go sedaj v Lingarjevi uliei št, 1 (Kresija).
Tajništvo IO MLO Glavnega mesta Ljubljane
Graditelji proge Sežana—Dutovlje
Vsi brigadärjii — graditelji j>Poge Seža-na-Dirtovlje. ki so roilž v brigadi najmanj 1 mesec in niso dobili delovne obleke, naj se javjo na slojih okrajnih in mestnih odborih LMS najfpozneje do 5. o«k-tobra
Okrajni oziroma mestni odbori LMS so dolžni; skupno s funkcionarji štabov čet in brigad ugotoviti resničnost podatkov, katere jim bodo predložili posamezni brigadirji. Ugotovljeno število mladine, ki na omenjeni' akciji ni prejela oblek, mo-rajo okrajni odbori sporočiti najpozneje •do 8. oktobra 1948 na oddelek za delovne akcije pri Glavnem odboru LMS.
Tisti brigadirji, kot okrajni in mestni odbori LMS, ki do navedenih rokov ne bodo poslali zahtevanih podatkov, niso upravičeni' do poznejših reklamacij.
Glavni odbor LMS
Šolstvo
Dekanat agronomske fakultete sporočala prično predavanja za I. 8n n. letnik v ponedeljek 4. oktobra ofo 8. v predavalnicah na Poljanski cesti št 4 (Aloizije-višče).	1897-n
Državni učni zavod »Gospodarski tečaji« v Ljubljani. Prijave v stenodaktfflo-grafski točaj sprejema uprava še do 5 oktobra ''Sak dan razen nedelje od 8. do
11.	dopoldne. Sprejemni pogoji: dovršena nižja sredin ja šola ali 7 ozfirotna 8 razredov osnovne šole. Starcet 16 let »'saj do lonca decembra (in tudi nad 16 let). Podrobna navodila na oglasni deski zavoda, Domobranska c 15. Vodsftvo sprejema prijave tudi' za specialni dnevni in Večerni tečaj stenografije. — Ravnateljstvo.	1902-n
Ravnateljstvo državne gimnazije v Postojni srporoča prvošolcem in drugošolcem, da »e zanje začne redni pouk v sredo,
6. oktobra. Ta dam naj ee vsi sSbero, ob 8 zjutraj v novem gimnazijskem poslopju.
Kandidati Za gozdarski tehnjkum v Ljubljani In nižjo gozdarsko šolo v Postojni. Vsi kandidat*, ki »o prejeli obvestilo. dia na! se jarrfjo 4. oktobra v Ljubljani odnosno v Postojni, nalj prinesejo s seboj esno. po možnosti pa dve odeji (koca).	1899-n
Koncerti
Prvi redni simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije v novi sezoni bo v četrtek 7. oktobra ob 20. v Filharmoniji Dirigent Samo Hubad. Podrobnosti javimo. Vstopnice od ponedeljka dalje t knjigami muzikali j. Kongresni trg 1896n
Kinematografi
LJUBLJANA. UNION: Zaprto. — MOSKVA: sovjetska film: »Aljšer Naivoi«. tednik. — SLOGA: sovjetski film: »Igralka«, tednik. predstave ob 15., 17, 19. in 21. — KODELJEVO: češki film: »Učimo ne za J šolo«, tednik. Predstave ob 16-, 18. in 20	— SISKA: angleški film:	»Sedma
tančica«, tednik. Predstavi ob 18. in 20. MARIBOR. ESPLANADE: ameriške film: »Vojna divjih mačk«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film:	»Učenka prvega
razreda«, tednik. Predstave ob 14 30, 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE. METROPOL: sovjetsko film: »Sinova«. tednik — DOM: sovjetska filma: »Lov na krte« in »Sovjetska Baškirjja«, tednik.
KAMNIK: sovi. füm: »Pjrogov«. tednik. KRANJ, MESTNI: sovj. poljudno znanstveni barvni film: »Skrivnosti narave«, tednik.
PTUJ: estonski film: »žflvijenje v Cita-deli«. tednik ,
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA NEDELJO
8.00	Jutranji koncert. 8.30 Napoved časa, poročila in objave dnevnega sporeda in vremenska napoved. 8-45 Slovenska pe-eem. 9.00 Iz naših delovnih kolektivov,
10.00	Dopoldanski simfonični koncert. Na sporedu: Čajkovski j in Rahmaninov. 11.00 Poje zbor »Zarja« iz Maribora p. v. Rajka Sikodka (prenos iz Maribora). 11.30 Dr. Maks Žnuderl, univerzitetni profesor in ljudski poslanec. Ob 51etnici kočevskega zbora odposlancev. 11.40 Pester opoldan skl spored. 12-30 Napoved časa in poro čila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za naže najmlaj-&e poslušalce. Dora Gruden: Dogodivščine male Brede. 13.30 Za vsakogar nekaj. 14.80 Napoved Časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne igra na harmoniko Avgust Stanko. 15-00 Ödidaja za podeželje. — Predavanja: Politični pregled zadnjega tedna; Gospodarske uredbe; V Savinjsko dolino pljuskajo vailovd novega živil jen ja; Uživajmo sadje; Pripravimo vinsko posodo. Koliko semna rabimo? Zakaj pokajo glave kapusnicam? Zakaj pri Bošnja-novih niso. imeli sreče s prašiči? Dialog o nabiranju gob; Nafta — »Kri matere zemlje«. Metod Mikuž: »Iz Dolomitov na Rog«. Vmes pojo in igrajo ansambli Radia Ljubljana ter pester program s plošč. 18.30 Zabavna in lahka glastba. 19.00 Radijski dnevnik.
19.10	Iz orkestralnih suit. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba» mali oglasi in objave- 20.00 Zaključek mladidskega festivala v Ljubljani. (Prenos iz Uniona)- 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Najnovejša fiizkulturna poročila. 22.40 Zabavna in plesna glasba- 23.30 Zaključek oddale.
SPORED ZA PONEDELJEK
6-00 Igrajo godbe na pihala. 6.10 Napoved časa in poročila. 6-20 Jutranja telovadba. 6.30 Veder jutranji spored. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave-
7.10	Križem, po svetu v glasbi. 12.30 Na-
poved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi' in objave- 13.00 Iz oper. 13 30 Kulturni pregled- 13.40 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v- Ah Dermelja. 14.10 Maurice Ravel:	Klavir-
ski koncert za levo roko. 14.30 Napoved časa. poročila dn objava večernega sporeda- 14.45 Narodne pesmi poje Tone Kozlevčar, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 18.00 Igrajo in pojo slovenski umetniki. 18.45 Bachovo kitarsko suito r ©-molu rtv-aja kitarist Stanko Prek 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Igrajo vu.iiiške orgle- 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Koncert sopranistke Olge Kiohl. pri klavirju Marijan Lipovšek. 20.15 Lahek večerni spored. 20.4o Operni zapiski — predava Ciril Debevec
21.00	Simfonični koncert s plošč. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.30 Baletna glasba. 23.00 Lahek nočni spored. 23-30 Zaključek oddaje.
RAZGLAS
Zaradi popravil mostu v tiru rep. ceste čez Savo v Bohinjski Bistrici — se zapre navedena cesta v tangiranem odseku za vsak vozni promet z dnem 6. oktobra t. 1. do nadaljnjega. Promet se preusmeri na vzporedno okrajno cesto z odcepom v Bitnjah preko vasi Jereka, Gešnlca, Srednja vas, Stara Fužina do priključka na rep. cesto pri Sv. Janezu v Bohinju.
Glavna uprava za ceste pri ministrstvu za lokalni promet.
ELEKTROMOTOR
od 7 ln po] do 8 ks, 940 (750) obratov, kratkostičen, stik zvezda trikot, po možnosti z bronastimi ležaji, kupimo ali zamenjamo i» ELEKTROMOTOR 14Vi ks, 940 obr., kratkostičen, stik zvezda trikot. TVORNICE ZLATOROG, MARIBOR
MESTNO PODJETJE ŽALE
oskrbništvo pokopališča Sv, Križ
obvešča stranke,
da bo sprejemalo narpčila za oskrbo grobov za Vse svete le do vključno 20. oktobra 1948. Pozneje dospelih naročil podjetje ne bo moglo upoštevati.
Hkrati opozarja podjetje svojce pokojnikov, ki še niso obnovili že zapadle najemnine za nadaljnjih 10 let, pa si žele hraniti prostore, da najemnino člmprej obnove. V nasprotnem primeru bo podjetje s prostori razpolagalo in Jih oddalo drugim Interesentom.
Dva komada novih guns
6.00X16 za dimenzijo 4.50 do 5.00 X17 — zamenjamo. — Naslov v oglasnem oddelku.	4477-1
„ČILIMI"
proizvajalna ZADRUGA PREPROG, LJUBLJANA, Mestni trg št. 15, se priporoča
za popravilo vseh vrst domačih in perzijskih preprog
Okrajno gradbeno podjetje Koževje
obvešča
vse dobavitelje in odjemalce, da se vodi njegov tekoči račun od 20. septembra 1948. leta dalje pri
NARODNI BANKI FLR Jugoslavije
PODRUŽNICA KOČEVJE pod številko 661-262001 in ne več pri Državni investicijski banki v Ljubljani
_L Po težkam trpljenju nas je aa ■ vedno zapustila, naša hčerka, sestra, teta in svakinja
'ANI KETE
vlagal ka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v po4 nedelj ek 4. t. m. ob 16. Iz kapelice »V, Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Vipava. Maribor, Trst, dne 2. oktobra 1948.
žalujoči: mama Franja, sestra Ivanka, brat Franjo, ln ostalo sorodstvo.
POTROŠNIKOM
opečnih proizvodov na ozemlju LRS
Opozarjamo vas ua člnJiek ministrstva za gradnje LRS in ministrstva za komunalne zadeve LRS, objavljen v »Slovenskem poročevalcu« in »Ljudski pravici« v soboto dne 25. septem. bra t. L, ki se nanaša na prijavo po. treb opečnih izdelkov za november 1948. leta.
Ponovno pozivamo vse potrošnike, da je rok prijavfi 4. t. m. do 12. in se prepozno prispele prijave ne 'bodo upoštevale v novembrskem distribucijskem planu.
RAZPIS
Industrijska šola Državnih elektrarn Slovenije v Mariboru
SPREJME večje število UČENCEV v L letnik te šole.
Pogoji za sprejem: 2 razreda srednje ali 6 razredov osnovne šole. šolanje traja S leta; vse stroške krije šola. Učenci imajo stanovanje in hrano v internatu.	,
Mladinci, ki imajo .veselje, do elek-trostroke, naj se javijo najpozneje do 15. oktobra t 1. osebno ali pismeno pri Državnih elektrarnah Slovenije v Mariboru, Ulica heroja Tomšiča št. 2, v oddelku za strokovno šolstvo.
UPRAVNIK.
RAZPIS
industrijska šola giavne direkcije za elektroindustrijo LR Slovenije
sprejme določeno število UČENCEV na triletno šolanje za elektromehanike, strojne ključavničarje, kovinostru. garje in orodjarje, imajo po končanem šolanju pravico obiskovati delavske tehnikume.
itouk v šoli je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Učenci naj ne bodo starejši od 16 let ter morajo biti duševno in telesno zdravi.
V šolo se sprejemajo:
1.	Učenci, ki so končali osnovno šolo.
2.	Učenci, ki so končali 1 ali 2 razreda gimnazije.
Prijave se sprejemajo najpozneje do oktobra 194S od 8. do 12. ure v Glavni direkciji, za elektroindustrijo LRS, kjer vsak prosilec osebno Izpolni obrazec za prošnjo ter predloži nasled' nje dokumente:
1.	Rojstni list in krstni list.
2.	šolsko izpričevalo
3.	Zdravniško izpričevalo.
4.	Nravstveno izpričevalo (izdano od KLO).
. Karakteristiko (izdano od okrajnega LO).
6.	Potrdilo o imovinskom stanju (izdano od OLO).
7.	Kolek -*a 10.— din za prošnjo. Pred sprejemom v šolo mora kand!
dat položiti sprejemni izpit. O sprejemu določa Izpitna komisija, ki sporoči svojo odločbo prosilcu.
Sprejeti učenci bodo v internatu šole popolnoma preskrbljeni. Učenci morajo po končanem šolanju ostati pet let v podjetjih te direkcije.
Stroške prihoda v Ljubljano in povratka na dom nosijo prosilci sami, kolikor ne bodo sprejeti. Vsa ostala navodila daje: Glavna direkcija za elektroindustrijo LRS, Ljubljana, Gre. gorčičeva št. 27-IV.
UPRAVITELJSTVO.
+ Po dolgi ln mučni bolezni Je do-trpela naša nadvse ljubljena, Blata žena, mamica in omlca
FRANČIŠKA FERLEŠ
rojena VIDIC
žena državnega sprevodnika v pokoju
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v nedeljo 3. oktobra ob 14.30 a 2al. iz kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. oktobra 1948.
žalujoči: mož Albin; hči MarUaj sestre Angelca. Lojzka, Slavka; bratje Alojzij, Ivan, Nace, Stefan j zet Marijan; vnuček Marijanček, in ostalo sorodstvo.
+ Nenadoma je do trpel naš zlati očka. mož, stari očka, svak ln
stric
JAKOB ŠEŠKAR
uradnik J. D. 2.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 4. oktobra 1948 ob 17- izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Do pogreba leži v kapelici sv. Jožefa na Žalah.
Ljubljana, 2. oktobra 1948.
žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerka Mimi. ln ostalo sorodstvo.
SRČNA ZAHVALA vsem aa brezštevilne, tople besede sočustvovanja. za prekrasne vence ln šopke, za zadnje spremstvo najinih zlatih otrok
JORGA in IČKA
Zahvaljujemo se vsem našim sorodnikom in prijateljem ter vsem ostalim, ki so nam priskočili v naših najtežjih urah tako nesebično na pomoč. — Zahvala tov. ravnatelju prof. Melihar-ju za tople poslovilne besede, kakor tudi tov. pevcem za lepo pesem.
Neutolažljivi starši: prof. dr. Igor Tavčar, dr. Anča Tavčar
ZAHVALA. — Ob težki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in strica
JAKOBA FLISA
izrekamo iskreno zahvalo 6č. duhovščini ln posebej č. g svetniku Berniku za ganljive poslovilne besede, »Domžalski godbi«, pevskemu zboru, gasilnim društvom, ter vsem darovalcem številnega cvetja, ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Domžale, 28. septembra 1948.
Sin VINKO, in ostali.
ZAHVALA.-Ob težki izgubi mojega moža, našega očeta, starega očeta, tasta in strica
JAKOBA ANŽIČA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem daroval»'em vencev, sovaščanom, pevskemu društvu Zveze borcev iz Zadvora za žalostinke in g. župniku.
Podmolnik, 2. oktobra 1948.
Žalujoči ostali.
Suhe gobe, hrastov želod in jezice
odkupujejo Kmetijske zadruge po zelo ugodnih cenah, ki se ravnajo po kakovosti blaga. — Nabirajte to blago in ga oddajajte svoji KZ, M naj odkupljene suhe gobe odpošilja sproti, ostale predmete pa po dobljenih navodilih.
Divji kostanj — suh in zdrav —
in sposoben za transport, odkupujejo KZ po ceni Din 1.— za kg franko zadružno skladišče v naslednjih okrajih: Oelje-mesto in okolica, Jesenice, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubijana-me sto ln okolica, Maribor - mesto in okolica, Novo mesto, Poljčane, Postojna in Ptuj. — OZ KZ v ostalih okrajih naj se povežejo glede odkupa ln odpreme kostanja z najfoližjimi navedenimi OZKZ. — Vsa potrebna navodila prejmejo vsi OZKZ od RZKZ.
Apeliramo posebno na mladino, da se loti nabiranja In tako pri pomore k uspehu te gospodarske akcije.
Trgovsko podjetje
„G OSA D1“
LJUBLJANA, Prečna ulica 4
Preliminarne pogodbe za leto 1949*
Pozivamo vse generalne direkcije, zvezne ustanove in predstavnike raznih republiških uradov in ustanov, ki imajo svoj sedež v LR Sloveniji, da v teku 5 dni
od dneva objave oddajo prijave vseh predvidenih tiskovin za leto 1949.
GLAVNI DIREKCIJI
GRAFIČNE INDUSTRIJE LRS, in da sklenejo takoj po oddaji tiskarskih naročil preliminarne pogodbe.
Obveščamo tudi vsa republiška ministrstva, ustanove in podjetja, ki so oddala tiskarska naročila za L 1949., da se v teku 3 dn] zglasijo zaradi sklenitve pogodb.
Tudi za «stale koristnike tiskovin, periodičnih listov in knjig veljajo isti pogoji.
V nasprotnem primeru ne bomo mogli upoštevati dostavljenih prijav za tiskarska, naročila brez sklenitve pogodb.
Glavna direkcija grafične industrije LRS i— Ljubljana, Masarykova 14-L
ZAHVALA. — Ob težki izgubi našo nenadomestljivo žene, mame. staro mame, tete
MARJETE GRAD
se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki st* z nami sočustvovali, izrazili ustna in pismena sožalja, darovali veliko število vencev ter jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zdravnikoma prof. dr. Guzelu in doktorju Osolniku, č. sestram pri Sv. Jakobu. Pevskemu zboru Tacen in Dol za žalostinke, profesorju Josipu Klemencu za lep ganljiv nagrobni govor in Gasilski četi Beričevo za častno spremstvo. Vsi ohranimo v lepem spominu našo dobro, zlato Gradovo mamo.
Beričevo, 2. oktobra 1948.
žalujoča rodbina Gradov*, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Vsem. ki ste objokovali prerano izgubo našega zlatega
LOJZETA MARIJANA FUCHSA
ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti njegove mladosti in obsuli njegov zadnji dom z nežnim cvetjem, se najlskreneje zahvaljujemo. — Izredna zahvala tov. zdravnikom dr. J. žitniku, dr. D. Švajgerju in. dr. V. Igličarju, ki so olajševali njegovo trpljenje, bolniški sestri Božidar! Pre-mrov za njeno požrtvovalnost, č. p. dr. R. Tomincu z asistenco za pogrebni obred, stanovskim tovarišem in pevcem za ganljive žalostinke. Posebno priznanje izvajalcem Beethovnove Patetične simfonije, s katero se Je tov. Dolfi Ravnihar najlepše poslovil od pokojnika. — Maša zadušnica bo v sredo 6. oktobra ob 7. v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 1. oktobra 1948.
ŽALUJOČI.
ZAHVALA. — Ob bolestni izgubi našega nepozabnega, skrbnega moža in očeta
FRANCETA ŽIDANA
personalnega referenta direkcije »Gostinstva«, člana KPJ
Izrekam srčno zahvalo vsem prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so g* v tako velikem številu spremili do njegovega poslednjega doma in pokrili njegovo krsto in grob z množico prekrasnega cvetja. — Posebno zahvalo zastopnikom Rajonskega komiteta KP Jugoslavije, Rajonskemu odboru OF Moste, terenskemu odboru OF Kodeljevo, AFž ln zastopnikom vseh množičnih organizacij, nadalje Direkciji »Gostinstva« in vsem njenim sindikalnim podružnicam za Izdatno pomoč; vsem bivšim soborcem in pevcem EC2. I«kr*-.na zahvala tudi veem tovarišem govornikom za lepe tolažilne besede in za lepo priznanje borcu aa svobodo domovine. Prav vsem ponsvna prisrčna hvala
Ljubljana, 3. oktobra 1848.
Malčl in Milan Židan,, ter ostalo sorodstvo.
8. OKTOBRA. IMS
SjS&ä&Bäti Jsa&B&iMM.
•TUJ
»V5
Oglasni odhode* telefon tfiMt, Krti vodja oddedka Cei. Ate». *8-5*
7A^iH2gK
L sUueo 4 mestica dom t oaki-
__dobri jaiaä»ril. Zglasiti se od 7. do
15 v nedeljo. Vodnikova 12L	23564-4
Dc’ADA BBOCH. profesor, poučuje an-gleilti.	m nemški jealk. Bled.
Ctrad 207.	23408-4
SKIZEBSKO POMOČNICO Ka nak&j dni v tednu eipffeSmetn. Balom Ošgler, Smar-tinska c* 6.	23397-4
B&IVSKEGA POMOČNIKA za nekaj ur dnevno läöem za takoj. — G j ud Aleksander, Ljubljana. Kongresni trg št. 6.	23255-4
POZORI Barvam lase v vseh niansah. Se priporoča frizer Vaši Ciril. — Borštnikov trg 4, Ljubljana. 29137-4 DVE DOBRI PISARNIŠKI MOČI iščeta Honorarno zaposlitev. — Ponudbe pod «Popoldne ali na dome na oglasni oddelek.	23.544-4.
MIZARSKEGA POMOČNIKA, za nekaj ur dnevno išee'Laneoš Dimitrije, Vvol-fova 12.	29.547-4
UPOKOJENO 6AMSK0 UČITELJICO — ljubiteljico otrok, išče Dijaški internat v Jjogatou za prefekt». Vsa oskrba v niši. Informacij« pri upravi Internata	29.554-4
ŠIVILJO za moške klobuke, za nekaj ur dnevna, takoj sprejme kiobučama Bernik* Ljubljana, Celovška cesta št. 47.	29.557-4
TOVARIŠICO za konverzacijo v ruščini ali italijanščini, iščem. V zameno bi nudil italijanščino ali francoščino. Ponudba pod značko »Konverzacija« na oglas, oddelek.	29.639-4
KLAVIRSKI POUK. soliden im uspešen, nudi učenka Glasbene akademije. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Privatno«,	29.5S8-4
TOVARIŠA za Osvajanje masaže, iščem. Strokovno znanje ni nujno potrebno, ponudbe na oglas, oddelek pod značko »Zasebno«.	29.596-4
KNJIGOVODJA sprejme ureditev knjigovodstva z istočasnim izvežbamjem kadra tudi na deželi. Ponudbe pošljite pod Učitali knjigovodstva na oglasni oddelek.	29382-4
HRANO IN STANOVANJE dam upo-: kojenki, ki bi malo pomagala v gospodinjstvu. Nolimal, Celje, Cesta na grad št. 6.	29427-4
PÖSTKE2NICO za nekaj ur dnevno — iščem Mirje št. 13.	29498-4
MLAJŠE DEKLE iščem za popoldanske ure. Hrana in stanovanje v hiši. Vprašati v ponedeljek ves dan. — Ljubljana, Hradeckega cesta številka 66	29504-4
MOŠKE ČEVLJE št. 42, rjave, nove, zamenjam za istotake št. 41, Ogled dopoldne, Domobranska cesta št. 15, I. nadstropje.	29603-4
UČITELJA NEMŠČINE, ki bi obenem po potrebi tudi poučeval matematiko tretješolca. Iščem. Ponudbe pod »TretjeSolee« na ogl. odd. 29510-4 KNJIGOVODJA-BILANCIST B dvema pomočnicama želi popoldanske zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. pod: Ureditev knjigovodstva.	29630-4
POSTRE2NTCO za dopoldanske ure — sprejmem. Bleiweisova štev. 20-III, levo	•-	29297-4
POSTREŽNICO, pošteno — sprejmem takoj za nekaj ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd pod: »Plača in natura-lije«.	'	29601-4
LAHEK POPOLDANSKI ZASLUŽEK nudim moškemu ali ženski. Zaželeno stanujoč v okolici remize. Naslov
v ogl. odd	    29572-4
INŠTRUKTORJA MATEMATIKE v dopoldanskih urah — iščem. Ponudbe na ogl. odd. pod. Nujno 4.	26925-4
HRANO .ev. samo kosilo, iščem. Na željo pomagam pri delu. Ponudbo pošljite na ogl. odd pod Hrana — delo. 29434-4
PRODAM
ŠIVALNI STROJ Singer pogrezljiv, in železno posteljo prodam- Resljeva c. 13. ogled od 15. do 16.	29560-5
T.F.p MOŠKI PLAŠČ, jesenski, popolnoma nov. predvojno blago, prodam. Zg. Šiška, Vodnikova c- IJS.	29561-5
KRZNEN PLAŠČ, popolnoma nov, rjavi pešeniki — prodam. Ogled od 12. do 17. Naslov v ogl- odd.	25562-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezl jiv, in kavč prodam Ogled od 12. do 15. Poljanska cesta št 11. pritličje.	29451-5
»SINGER« ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 29434-5 KONCERTNI KLAVIR, kratek, in čelo prodam Vprašati Maribor, Gosposka, 20. n. nadstr., lavo.	29428-5
SALONARJL ročno delo, črni, št. 38—39, naprodaj. Trdinova ulica št 5, podpritličje.	29496-5
GUMI-NOGAVICO, dokolenko, in 1% kg prave kave prodam Deimotova 21. za Stadionom.	--29532-5
VELIKO USNJENO AKTOVKO prodam.
Sešek. Mlrčnikova 3	29581-5
SOBNA KREDENCA — barok, oreh. materen. lahko služi za knjižno omaro, naprodaj. Ogled od 14. do 16. ure So* teška 8, dvorišče, nasproti Glasbene matice.	29630-5
DIVAN - otomane prodam. Jurčičev trg 3, L nadstropje, desno	29629-5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, nov, za srednjo Postavo, prodam. Maistrova 14.	29628-5
ZENSKO KOLO, skoraj novo. prodam. — Opekarska 10-31.	29627-5
LONČENO PEC. dobro ohranjeno, prodam. Sv Petra cesta 61.	29626-5
MOŠKI JESENSKI POVRŠNIK poceni naprodaj Naslov v ogi. odd.	29624-5
ŠKORNJE št. 43. malo nošene, prodam.
PodmiKčakava, št 44. pritličje. 29460-5 KLAVIRSKO HARMONIKO »Scandalli«, štirltonsko. s petimi registri. 100 basov, skoraj novo, prodam. Pismene ponudbe pod Scandalli zamenjam na oglasni oddelek.	29459-5
SUHO NEMŠKO DETELJO in otavo prodam. Naslov v ogl. odd.	29452-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Novak. Vogelna ulica 3. Trnovo.	29578-5
PSA-ilirskega ovčarja z rodovnikom, izvrsten čuvaj, poceni prodam. — Gregorinčič Franc, Ljubljana, Robičeva ul. 3 (Stožice).	29575-5
23670-5
TRIDELNE ZIMNICE (konjaka struna) žima £65 X105 in blazina (plimo) dobro obranjeno, prodam, — Ogled vsak dan od 8. do 12. razen nedelje. Naslov, v ogl. odd.	29569-5
ZARADI 6ELITVE PRODAM: jahalno sedlo, peč z radiatorji za etažno kurjavo, velik fotelj, starinsko žensko pisalno mizo in več drugih uporabnih predmetov. — Naslov v ogl. odd. SP	29602-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK in rabljeno kuhinjsko kredenco, prodam. — Društvena 23. Moste.	29608-5
MOŠKI PLAŠČ za manjšo postavo •— prodam. Milčinskega 47, Ljubljana.
29531-5
LIVARSKI PESEK 15.000 kg naprodaj na javni dražbi dne 4. oktobra ob ’ 10. uri na železniški postaji — Ljubljana — Skladiščno vodstvo.
29528-5
NOVO KRZNENO JOPICO, elegantno, črno za vitko postavo, prodam. — Florjanska 36. od 10. do 13. ure.
• 29519-5
PLINSKI RESO na 2 plamena, prodam. Velebitska 1.	29516-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran. najbolje ohranjen, prodam. — Splitska ulica št. 10 — Ljubljana, Vič, Glince.	29573-5
OTROŠKO POSTELJICO, prodam. — Milčinskega 73.	29580-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom in globok voziček, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	29679-5
OTROŠKA KOŠARA na kolesih naprodaj. Frančiškanska 2-3. levo.
29298-5
LEP ŠPORTNI VOZIČEK in dva para ženskih nizkih čevljev, prodam. — Poljanska 54, pritličje — desno
29474-6
INVALIDSKO PODJETJE »KOMISIJA«, Ljubljana, Stari trg 4 — ima v prodaji različno obleko in obutev, vsakovrstne tehnične predmete, kolesa, harmonike, jedilne pribore, porcelan in steklenino, zavese, preproge itd.	29508-5
100 SAMOKOLNIC, kolarsko izdelanih, (kolo in zaboj), prodam. Terlep, Jernejeva 9.	29534-5
CRN KOSTUM, dobro ohranjen, za srednjo postavo, prodam. Poizve se: v Gregorčičevi ulici štev. 15 — podpritličje.	29521-5
ROČNO URO prodam. Mencingerjeva št. 81. Ljubljana-Vič.	29526-5
STOJEČA URA, velika, četrturno bitje precizna, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	29524-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Staničeva 31-1.	29523-5
KROMATICNO HARMONIKO 5-vrstno z registrom in moško zlato žepno uro — prodam. Janežič Iva. Sv. Petra nasip 71.	29522-5
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno — prodam, šmartinska 163.	29520-5
ŽELEZNO BLAGAJNO prodam. Naslov v »Naši knjigi«. Škofja Loka.
28950-5
ZLATO 4 gr 22 karat, za zobe in 1 kg najfinejše pražene kave, prodam ali zamenjam tudi za preprogo ali linolej. Ponudbe poslati na podr. SP Maribor, po<i: »Zlato«	28836-5
OTROŠKO POSTELJICO, belo, dobro ohranjeno z ž hnico ugodno prodam. Kranj, Huje 66.	29147-5
PREPROGE perzijske in drugo, dobite poceni: Mestni magazin, Miklošičeva cesta 12.	29660-5
ZIMSKA SUKNJA črna, nova za srednje močno postavo z plišno podlogo in krznenim ovratnikom, volneno blago za obleko ali kostum, predvojno, naprodaj. Fugina. Gallusovo nabrežje št. 7-III.	29587-5
NEKAJ kg ŽEBLJEV in 1.40 kg kave, prodam. Naslov v ogl. odd. 29655-5 GLOBOK OTBOŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Savska kolonija — Pesjakova ni. št. 10. stanovanje številka 10.	23566-5
OVC JAK čistokrvni, 5 mesecev star. sposoben za vsako dresuro, naprodaj za 1000 din. Oilenškova ul. 26.	29565-5
FIAT 1100« kompleten motor z menjalnikom in hladilnikom, prodam. Naslov v ogl odd.	29407-5
RADIO »Saeapens«. 4 cevni z jeklenkami.
prodam. Ogled: Podgorica 83.	29364-5
ČELO. dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	29458-5
KRASEN PRSTAN s štirimi briljanti, ugodno prodam. Ogled pri blagajni ogl. odd	29410-5
ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, nov, predvojno blago, prodam. Ogled od 9. do 12. Naslov v ogl. odd.	29398-5
VIOLINO, staro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	29324-5
SPALNICO, novo iz mehkega lesa, prodam. Dolnice št. 24. Št. Vid nad Ljubljano.	29250-5
DEKORACIJSKI DIVAN, tudi kot spalni. zelo dobro ohranjen, prodam- — Ogled med 13. in 16. uro. Naslov v ogl. oddelku.	29.543-5
TEHTNICO Z UTEZI, nosilnost 300 kg, prodam. Naslov v ogl- oddelku. 29.5 m BLAGO za mošAo obleko, si vo-temno. cista volna, naprodaj pri krojaču na Starem trgu št. 6/1.	29.550-5
POSTELJO in noćno omarico, iz mehkega lesa, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	29.549-5
VIOLINI — celo ln tričetrtinsko, z rezervnimi strunami, proda Blažič, Lepo-dvoraka ulica 26/1.	29.551-5
NOVO MOŠKO KOLO, škornje in skoraj nove gojzarice št. 43. prodam. Groharjeva 26.	29.552-5
PISALNO MIZO proda Kmet, Sv. Petra cesta 25.	29.553-5
WERTHEIM BLAGAJNO. 73 X 57 X 50 cm prodam. Pleteršnikova 24.	29.556-5
2EN8KO KOLO prodam. Mikeo. Kamniška 38-	29559-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, proda Gril. Sv. Petra nasip št. 41, pritličje.	29.644-5
VIOLINO, staro, prodam. — Postojnska št. 22/1.	29.643-5
MOŠKE OBLEKE, dobro ohranjene in 1 *4 kg nepražene kave prodam. Naslov v oglas, oddelku-	29.589-5
GUMIJASTE NOGAVICE za močnejšo osebo, prodam. Ponndbe na oglasni oddelek pod »Din 4500«.	29.645-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Ob Ljubljanici 67.	29.648-5
PREDALNIK ZA OBLEKO aid perilo poceni proda Sorčan. Zaloška cesta št. 24.	29.590-5
A.ROČNIKE,
ki prejemajo naš dnevnik po polit prosimo» da čiofrrej poravnajo naročnino in sicer vsaj za en mesec vnaprej.—Obenem pripominjamo, naj odslej nakazujejo naročnino 35 dni pred potekomzadnjega plačila, zlasti, če želijo prejemati dnevnik nepretrgoma.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
GLOBOK VOZIČEK naprodaj Pod Ježami št. 15.	29.647-5
1 kg PRAVE KAVE, neporažene, prodam Naslov v ogl. oddelku.	29.649-5
MIZO velike raztegnitve in nizko omaro a predali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	29.652-5
ZENSKI PLAŠČ in novo nalivno pero prodam. Ogled v ponedeljek od 14. do 16. ure v Bolgarski ulici štev. 17/1 — levo.	29.651-5
MAJHNO PERNICO za voziček prodam. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Pernica«	29.609-5
DAMAST GARNITURA za 6 oseb, nova, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku.	-	29.653-5
DEKLIŠKI PLAŠČ, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29.612-5 VELIKO MIZO in 4 močne atole. oreh_, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29.611*5 ROČNI VOZ ' (ciza) na 2 kolesa, dobro ohranjen, in kuhinjsko mizo prodam. Malgajeva ulica 15/1.	29.540-5
3.20 m FINEGA KAMGARNA. predvojnega. prodam. Ogled od 9. do 12. ure v Saiendrovi ulici 6/IV, desno. 29.600-5 HRASTOVO KAD za zelje, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	29.636-5
DVE SABLJAŠKI BLUZI prodam. Naslov v oglas, oddelku.	29.637-5
CRNO MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo, 6koraj novo, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku.	29.638-5
ZELEZEN ŠTEDILNIK, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku- 29.637-5 OTROŠKI VOZIČEK, krasen, globok av-tomodel, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	.	29-642-5
LEPEGA LOVSKEGA PSA prodam. Naslov v ogl. oddelku.	29.592-5
NOVO STREŠNO OPEKO in star cementni material prodam. — Naslov v oglas, oddelku.	29.591-5
KRZNEN PLAŠČ LISICE, nov, za srednjo postavo, prodam. Ogled od ponedeljka dalje — Naslov v oglasnem oddelku.	29.595-5
RADIO PHILIPS. 6oevni, naprodaj v Černetovi št. 3.	29.594-5
SOBNO POHIŠTVO ugodno prodam v Bohinjski Bistrici. Več se poizve pri Pereniču, Ljubljana. Tyrševa 29, II. nadstropje	29352-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled — Slomškova 5-II., Ljubljana.	29403-5
LEPO SLIKO Madono prodam. Černetova 14.	29404-5
GOJZARICE. nove, šivane štev. 43, pro;
dam Vrtača 3.	29394-5
MOČAN ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, prodam. Vprašati Groharjeva 2, po_d; pritličje.	29395-5
RADIJSKI APARAT »GELOSO«. salonski, z gramofonom in ojačevalcem. 7 cevni, zelo dobro ohranjen, prodam — Ogled od 13.30 do 16. Naslov v oglas; nem oddelku.	29417-5
SINGER ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, naprodaj. Naslov v podružnici SP Celje	29425-5
WELSOVO ZGODOVINO, kompletno, in zlat prstan z rubinom prodam. Naslov v ogl. odd	29332-5
APARAT znamke Regguf, za elektrizira-nje. brezhiben, in perzijsko preprogo 3 15X4.15 m, original, prodam. Naslov v ogl odd.	29030-u
KOMPLETNO KUHINJSKO OPRAV O, krasno, moderno, popolnoma novo, prodam Naslov v ogl. odd.	29387-5
DVA PARA ZENSKIH ČEVLJEV št. 38. prodam. Tržaška številka 24. dvorišče, levo	29355-5
MIZARSKI SKOBELNI STROJ širine 30 cm, lesene konstrukcije, brez motorja^ prodam. Naslov v. ogla-snem v oglasnem oddelku.	29029-5
1)4 kg PRAVE KAVE prodaju- Bajec Medvedova 2.	29466-5
KREDENCA za jedilnico, dobro ohranjena. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	29475-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK pro;
dam Zalokarjeva 16-1.	29476-5
ELEKTRIČNI STROJČEK za britje, prodam Ponudbe pod »Strojček« na oglasni oddelek	29478-5
REGISTRIRNO BLAGAJNO znamke Anker, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	29028-5
MOŠKO KOLO. športno, prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko ali radijski aparat. Krakovski nasip št. 26, pritličje, levo.	29464-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, naprodaj Tržaška cesta 69.	29465-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK- avto-model prodam. Kitin, Tyrševa cesta 67.	'	29479-5
1 kg KAVE. moške čevlje št. 45 ln tričetrtinsko violino prodam. Kluno-va št. 5. Kodeljevo.	29507-5
KITARO, dobro ohranjeno, prodam. — Butiner, Kersnikova 8-1.	29485-5
PISALNI STROJ Remington portable prodam. Naslov v ogl. odd. 29484-5 RADIO 5+1 in suknjič za 14 letnega dečka prodam. Ogled v ponedeljek od 14.30 dalje. Naslov v oglasnem oddelku	29488-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, — prodam. — Krakovski nasip številka 12.	29586-5
MODRO MOŠKO OBLEKO, ženske salonarje št. 38 in ženske športne čevlje št. 37 prodam. Naslov v oglasnem oddelku	29584-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled v ponedeljek. Kozina. Masarykova cesta št. 19-1.	29501-5
MOŠKE ČEVLJE št. 42 .črne, semiš-lak, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	29500-5
TAPETNIŠKO BLAGO 4.40 m prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 29503-5 SUKNJA, predvojno blago, skoraj nova, naprodaj. — Rožna dolina. Cesta XV. št. 20.	29506-5
LEP JESENSKI ŽENSKI PLAŠČ za manjšo postavo, poceni prodam. — Parmova ul. 22.	29513-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, rabljen, prodam, Leber, Milčinskega 62.	29512-5
POCINKAN KOTEL 50 1 za vzidati, prodam. Celovška 209.	29677-5
ORNO MOŠKO OBLEKO za večjo" postavo. prodam. Kržičeva 6-II, vrata št. 11, Bežigrad.	29511-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nov, lahko tudi za malega otroka, in železni štedilnik, prodam. Preradovl-čeva ul. 2. Bežigrad — pri gimnaziji.
29536-5
DIVAN, otroško posteljico in športni voziček za dojenčka, prodam. Kante, Idrijska 17.	•	29567-5
MALO SALONSKO GARNITURO : dva fotelja, zofa in mizica, 2.5 m finega predvojnega kamgarna, temnomodrega in otroško gugalnico, prodam. — Naslov: Kolodvorska št. 28-11, levo.
29607-5
2 TEŽKA KOLESA za voz. s polno gumijastimi obroči, telefonski aparat, 2 akumulatorja 2 Volt, 38 Amp. in rezervoar 200 litrov, prodam. — Ponudbe pod »6000« na ogl odd. Slov. poroč.	29619-5
MOTORNO KOLO Zündapp, 200 ccm, brez hibno prodam. Vprašati: Bleiweisova 42. I. nad., soba 28. 29614r5 6 TEDNOV STARI- PSI Koker-Spa-nieli, naprodaj pri Slane, Preddvpr pri Kranju.	29662-5
MOŠKO KOLO, prodam. Bergant Jakob, Celovška cesta I. blok - II. nad. II. stopnjlšče.	29663-5
ZIMSKI SUKNJIČ, dobro ohranjen, za dečka 10 do 12 let, prodam. Naslov v ogl. odd.	29621-5
MOŠKO KOLO, malo rabljeno, ugodno prodam. Poljanska 44.	29620-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, in sesalec za prah, naprodaj. — Naslov v ogl. odd.	29616-5
MOTORNO KOLO Zündapp 350 ccm, na osni pogon, odlično ohranjeno — prodam. Ogled od 7. do 12. ure — Vevče 96.	29618-5
MALI VOZ popolnoma nov, nosilnost 250 kg, prodam za 4500 din. Bizjak Vinko. Savska 39, Domžale. -29470-5 % kg KAVE v zrnu. prodam. Naslov v ogl. odd.	29623-5
STENSKA URA z lepim bitjem na pol ure, dobro ohranjena, naprodaj — Naslov v ogl. odd.	29622-5
PORCELANASTO UMIVALNO.SKLEDO z vrčem, prodam. Hrenova ulica štev. 8.	29657-5
MADALJON GARNITURO, posteljo z žimnicami, pisalno mizo in mizo (slavonska bukev), razložljivo, prodam. Rimska cesta 11 — pritličje.
29632-5
RADIJSKI APARAT »Hornyphon« — petcevni, prodam. — Ponudbe pod: Magično oko. na ogl. odd. 29617-5
KUPIM
DIFERENCIAL (tribling) za avto Wanderer tip 56, kupimo. Ponudbe na Zdravilišče Rogaška Slatina
28919-6
KUPIMO nove in rabljene transportne ter' ostale sode vseh velikosti, stroje za rezanje gline z elektromotorjem, mizarska stroje z elektromca-jem ter polto-Tomi avto nosilnosti do 1 tone. Ponudbe poslati na naslov: Krajevna podjetja Velenje.	2S374-6
PISALNI STROJ z dolgim valjem — brezhiben, dobre znamke, kupimo. Ponudbe na Gozdno upravo Bistra, p. Borovnica.	29383-6
KUPIM ZEMLJEPIS: Gospodarska in politična geografija sveta. — Ponudbe pod »Zelo nujno — čimprej« na ogl. odd.	29232-6
C1HLOSTILNI STROJ nujno rabim. Ponudba na ogl. Odid. pod Nujno 3- 29563-6 BENCINSKE SODE po 100 do 200 1, lahko tudi pokvarjene, kupim. Hrome Franc, Šmartno 58, Ljubljana X.	28897-6
SPALNICO, moderno, novo ali dobro ohranjeno, kupim. V zameno dam tudi klavirsko harmoniko 120 basov, 3 registri. Ponudbe pod Resen kupec na podružnico SP Kranj. 29150-6 KNJIGE: izdaje Modre ptice. Hrama in naše založbe kupuje v vsaki količini Knjigama in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškanska št. 3 (preja Sfiligoj).	29134-6
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene in druge, domače in tuje. kupuje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana, Frančiškanska 3 (preje Sfiligoj).	29133-6
PIANINO ali klavir kupim. Ponudbe pod: Primerna cena. na ogl. odd. Slov. poroč.	29105-6
KLAVIRSKO HARMONIKO, od 60 basov dalje, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ton«.	29.646-6
CANKAR: Zbrani spisi, zvezek II.. III. in V. kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Cankar«.	29.597-6
PLETILNI STROJ fet- 8. dobro ohranjen, dolg 60—90 cm, kupi Pepca Kocjane, Sojerjeva 7, Dravlje-Ljubljana. 29.598-6 TRICIKELJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod »Tricikel«.	29.599-6
DVE PEČI NA 2AGANJE kupimo. Ponudbe na Direkcijo gostinstva, Ljubljana, Bolničarjeva 4 .	29.633-6
KUPIMO STROJE, orodje in ostali inventar za mizarsko delavnico. Ponudbe na Direkcijo gostinstva, Dolničarjeva št. 4, Ljubljana.	29.634-6
KORUZNI ZDROB, koruzno moko ali zrno kupi Koban. Mestni trg štev. 25/1.	23.593-6
5 m VZORČASTE 8VILE, rjave ali temno modre, kupim. Ponudbe z vzorcem poslati na podružnico SP Kranj pod štev. 500 Kranj.	29421-6
MOTORNO KOLO 125—250 ccm kupim, eventualno dam v zameno novo moško kolo. Šmigoveo Ivan. Celje* Ljubljanska 36.	29424-6
ŠIPE za Izložbeno okno v izmeri 134X 143 ali tudi več. debeline 4 do 5 mm, po možnosti zrcalno steklo, en ali dva kosa, kupimo. Ponudbe na: Turistično društvo, Kranj — Jezerska c. 29047-6 DEŽNI PLAŠČ ali enobarvni svetel površnik kupim za 176 cm visoko postavo. Ponudbe na: B M., Brankova ulica 9, Bežigrad.	29490-6
DOBER PIANINO kupim. Ponudbe na ogl. odd, pod »Planino II«. 29280-6 VODOVODNE CEVI 20m 1&—1% — 12 m % — kupim. Zorman, Skaručna pri Ljubljani.	29602-6
KORUZNO LIČKANJE večjo količino za v postelje kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	29606-6
PREPROGE — perzijske, domače in druge, kupuje in sprejma v komisijo Mestni magazin, Miklošičeva št. 12.
29659-6
PUŠKO na zračni pritisk kupim. — Ponndbe s ceno na ogl. odd. 29656-6 DVE POSTELJNI MREŽI, kupim. Ponudbe poslati podr. SP Zagorje ob Savi, pod: »Dobro«.	29670-6
DIVAN, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe poslati podr. Slov. poroč. v Zagorju ob Savi pod: Divan. 29671-6 ZRAČNO PUŠKO ■ (flobert) kupim. — Tkavo Jakob. Laporje.	29673-6
ŠTEDILNIK, prosto stoječ, kupim — Zaloška cesta 117.	29658-6
NAVADNE GOSTILNIŠKE STOLE — mize, zdrave vinske sode, petrolej, karbid več cinkane pločevine; šipe, pipo za pivo ln luč petromaks takoj kupimo. Plačamo v gotovini in živilih — po želji. Ponudbe na podr. SP Ptuj, pod: »Ugodno«.	29155-6
SPALNICO, moderno, novo. kupim. — Ponudbe na ogl odd. Slov. poroč. pod: 90.000.	29533-6
INVALIDSKO PODJETJE »KOMISI-Ja«, Ljubljana, Stari trg 4. sprejema v komisijsko prodajo — vsakovrstne dobro ohranjene predmete. 29509-6 ELEKTROMOTOR 220/360 izmenični tok 10—15 Ks. kupim. Ponudbe na ogl. odd SP pod: »Dobro ohranjen«.
29568-6
NOGOMETNO ŽOGO in električni kuhalnik za dva grelca kupim. — Ponudbe pod: »Dobro« na ogl. odd. Slov poroč.	29571-6
ŽIČNI PLAŠČ za kolo 28 X 1.75, dobro ohranjen, in zložljivo posteljo kupim. Ponudbe pod žični plašč na oglasni oddelek.	29468-6
ZAMENJAM
MOŠKO KOLO zamenjamo za žensko. Tovarna testenin, Ljubljana. Tržaška cesta 44-a.	29283-7
CRNE OTROŠKE SNEŽKE št. 25, dobro ohranjene, zamenjam ža Istotake št. 27 ali dobro ohranjene škornje; pogoj: od zdravega otroka. Iz prijaznosti na ogled v čevljarni Kovačič, Streliška ulica 10.	294-92-7
RJAVO KARIRASTO BLAGO, volneno. za moško obleko ali ženski kostum zamenjam samo za prvovrsten moški dežni plašč za močno postavo. Ogled: krojač Lombar. Gosposvetska cesta 12, dvorišče.	29499-7
OTROŠKE nošene ČEVLJE št. 32, 33, 34 zamenjam za št. 35, 36. Ogled dopoldne Domobranska 15-1.	29604-7
DOBRO PLEMENSKO SVINJO, težko okoli 100 kg, zamenjam za oplojeno kravo — ostalo doplačam. Korenčan, Horjul 55. pri Vrhniki.	29678-7
KROMPIR zamenjam za žimo ln 2 kg mila. Naslov v ogl. odd. 29676-7 KORUZNE. IZDELKE zamenjam za jajca ali fižol: Bleiweisova št. 20, III. nad., levo.	29296-7
ZA JAJČKA dam koruzne izdelke. — Ponudbe pod »Jajčka — nujno«, na ogl. odd. SP.	29525-7
20 dkg FINE BELE VOLNE za dojenčka zamenjam za debelejšo barvano (svetle barve). Naslov: Žargl Stana. Ljubljana. Malgajeva ulica štev. 5.	29576-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO prostorno HIŠO na periferiji Domžal z velikim zelenjad-nim vrtom ln obširnimi pritiklinami zamenjam zaradi službene potrebe za enodružinsko hišico v Ljubljani, prav tako z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku.	28784-8
HIŠO, eno- ali dvostanovanjsko, v Kranju ali okolici, kupim Ponudbe na oglasni oddelek pod Mirni dom. 29406-8 KOMFORTNO VILO. eno- ali dvodružin-sko, v predmestju Ljubljane kupim. Prednost severni del. Ponudbe na ogl. oddelek pod značko »Zamenjava stanovanja možna«.	29-541-8
HIŠO, do Stiristanovdhlako, kupim. Prednost bližina tramvaja- — Obvestilo na oglas, oddelek pod značko »Gotovina takoj«.	29.542-8
HIŠO ALI DEL HIŠE v Ljubljani — kupim. Plačam v gotovini ali dam v zameno hišo v Novem mestu. — Naslov v ogl. odd.	29665-8
PARCELO v bližini Tyrseve ali Celovške ceste, do Ježice ali št. Vida kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe pod: »Vsako velikost« na ogl. odd. SP.	29615-8
VILO z vrtom v lepem delu Ljubljane, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	29515-8
POLOVICO NOVEJŠE VILE prodam za 550.000 din. Ponudbe na ogl. odd. podt Ugodno.	29532-8
HIŠICO ali .manjše posestvo kupim ali vzamem v najem; dam enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod Ugodno 2	29495-8
V NAJEM
V NAJEM VZAMEM šivalni stroj. — Naslov v ogl. odd.	29605-9
SOBE - STANOVANJA
SOBO s pohištvom ali prazno v sredini mesta iščem. Plačam delno v živežu. Ponudbe pod Soba 1948 na ogl oddelek.	29339-10
SOBO. prazno, v centru, posebni vhod — žara en j am za enako — lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek pod Lepa soba.	29264-10
SOBO IN KUHINJO zamenjam kjer koli. Ponudbe pod Takoj 5 na oglasnem oddelek.	29558-10
OPREMLJENO SOBO v centru, zamenjam za prazno. Naslov v oglasnem oddelku.	K. 650-10
SEDMOŠOLKA z lastnim perilom in posteljo, išče sobo. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sedmošolka«.	29.613-10
VELIKO PRAZNÖ SOBO ali garsonjero išče nujno miren zakonski par. Plača za 1 leto vnaprej. Ponudbe na ogl odd. pod Mesto ali blizu tramvaja. 293S1-1Ö
RAZNAŠALKO
za Kranj-cemter — aprtfrne tako] podružnica .Slovenskega poročevalca* in rLjudake pravice* — v Kranju.
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, v Tovarniški ulici 26, Tamovi jam za istotake za Bežigradom.	29.691-10
GOJENKA visok« šole glasbena akademije išče sobo s klavirjem. Poučevala bi otroke klavir, angleščino, nemščino in italijanščino. Ponudbe pod Klavir na ogL odd.	29358-10
MIRNA DIJAKINJA išče majhno sobico. Ponudbe pod Lastna posteljnina na oglasni oddelek. 29481-10 OPREMLJENO SOBO po možnosti v centru iščem. Ponudbe pod Nemški tehnik na oglasni oddelek. 29482-10 STANOVANJE : dve veliki sobi v prvem nadstropju in kuhinja v pritličju, zamenajm za enosobno, najraje v šiški Ponudbe pod šiška na oglasni oddelek.	29477-10
PRAZNO SOBO Išče trgovska uslužbenka. Ponudbe pod Nujno — mirna na oglasni oddelek.	29487-10
OPREMLJENO SOBO iščem takoj ali za pozneje z lastnim posteljnim perilom; plačilo v gotovini in natura-lijah Ponudbe pod Visokošolec na oglasni oddelek.	29483-10
DIJAKINJO višjega razreda gimnazije, sprejmem kot sostanovalko. — Oglasiti se od 13. do 15 ure. 29537-10 OPREMLJENO ali polopremljeno sobo nujno rabim. Plačam z živili. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Ljutomer«.
29539-10
VISOKOŠOLEC išče sobo z lastnim perilom, plača po dogovoru. ‘ Naslov v ogl. odd.	29654-10
DVE OPREMLJENI SOBICI zamenjam za eno večjo prazno. Ponudbe na ogl. Odd. pod: čimprej. 29535-10 TOVARIŠICA išče opremljeno sobo. Več po dogovoru. Vidergar pri Puc, Muzejska 3-III.	. 29538-10
OPREMLJENO SOBO išče mlad urad» nik z lastnim perilom. Naslov v ogl. odd. SP.	29470-10
DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta opremljeno, ali neopremljeno sobo v Ljubljani ne glede na pogoje. Perilo lastno. Naslov v ogl. odd. 29472-10 ŠTUDENT TEHNIKE, višji letnik — išče opremljeno sobo. Ima lastno posteljnino. Ponudbe pod:	»Plača v
naturalijah« na ogl. odd. 29473-10 PRAZNO SOBO v dobri hiši, v mestu, v št. Vidu ali na Ježici, iščem. — Ponudbe na: M. Selman, Ljubljana,
Hotel Union.
29514-10
STANOVANJE v vili v Ptuju zamenjam za 3 do 4 sobno s kopalnico v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod: Ptuj.	29518-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za lepo prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod: Cista 7, na ogl. odd. SP.	29530-10
ZAKONSKI PAR Išče stanovanje. — Gre za hišnika. Ponudbe na ogl. odd. pod: Ključavničar	29677-10
VELIKO PRAZNO SOBO, pritično. za. Mestno vrtnarijo, zamenjam. Naslov v ogl. odd.	29583-10
RAZNO
IZGUBILA. SEM naaprofci Ilirske ul. 12, Ljubljana» pri ograji vrta tlate verižico s križcem. Najditelja proeim« naj jo vrne proti dobri nagradi. k6r mi je spomin na umrlo mamico. Naslov na ogl odd. pod Drag spomin. 29263-14
IZGUBILA. SEM ob 17. mi od pošte do Tivolija denarnico z nekaj denarja in 2 zlatima verižicama. Najditelja pro-edim, naj odda proti nagradi na naslov v oglaa. oddelku-	29.548-14
SIVO ANGOBA JOPIOO *e 1. oktobra ob 17.20 pobral avtoanobilidt (avto Sto-yer) na cesti v Božno dolino. Prosim, da jo vrne na ogl. oddelek. 29.64Ö-14
V	ČETBTEK 30 septembra t. L je bdi
pozabljen ali izgubljen sveženj ključev na pošti na glavnem kolodvoru ali v Narodni banki v Ljubljani. Ker je med temi ključi tudi ključ od »Wertheün« blagajne, katero izgubitelj nujno potrebuje, prosi poštenega najditelja, da jih proti nagradi odda v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	29467-14
OD 1. OKTOBRA je odprta Ljudska menza na Ježici v hläl Ramovž. .
29664-14
PROSIM TOVARIŠA, ki je pomotoma dne 30. septembra v hotelu »Risnjak« v Delnicah« vzel moj kovčeg, ko smo se vračali z orožnih vaj. naj istega ali vsaj dokumente proti nagradi pošlje na naslov: Kastelic Franc — pošta Škofljica pri Ljubljani štev. 3.
2 9	4
RAZGLAS., Rakar Julijana iz Metnega vrha 43, pri Sevnici razglašam ter opomnim vsakogar, ki bi Rakar Rafaelu, mojemu možu. kaj žaupal ali prodal, da nisem plačnica za njegove dolgove in da zanj ne jamčim.
29666-14
V	DOBRO OSKRBO oddam 2 meseca
starega otroka. Naslov v ogl. odd. S^ov poroč.	29661-14
IZGUBIL SEM od Ljubljane do* Iga denarnico z dokumenti in manjšo vsoto denarja. Prosim najditelja da mi pošlje na naslov: Alojz Hafner, Ig 96 Denar naj obdrži! 29545-14
MOŠKI' VOLNENI PULOVER, izgubljen 12. septembra na Verdu ee dobi v Avtoparku MGLI. Tržaška cesta št. 69, pri tov. Verku.	29529-14
IZGUBILA SEM v soboto 25. septembra okrog 20. ure od Savske kolonije do »Slona« briljanten uhan Ker je drag spomin, prosim najditelja, da ga proti dobri nagradi odda v ogl. odd. 29121-14
IZGUBIL SEM konjsko dežno - plahte, ki ima prišito številko 12. Najditelja prosim, .da jo vrne prou nagradi rih naslov: Povšetova 12.	29493 14
DVA KASONA SUHEGA ŽAGANJA
kupi
Uprava »Slovenskega poročevalca» -
LJUBLJANA, Knafljeva ulica 5
Ivan Ribič - Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
252
Nič se ni zganilo t veži.
Vorancu pa je čakanje presedalo.
»Machen sie auf!« je še enkrat zavpil.
Tedaj šele se je s podstrešnega okna oglasil moški.
»Kdo pa ste? Kaj hočete?« je vprašal nemško.
Gospodar te hiše!« je zarohnel Voranc in pogledal kvišku. Toda na oknu ni videl nikogar. Skrit je bil tisti, ki je govoril.
»Wer?« se je spet oglasilo izza okna.
»Partizani! Odprite!«
Človek v podstrešnici je umolknil.
Voranc je stiskal zobe in nekaj trenutkov v onemogli jezi zri v okno. Potem je dvignil puško:
»Vrata!«
Vsi trije so s puškinimi kopiti udarili po vratih. Deska v sredini se je hrešče razklala...
V veži pa je rezko počilo. In skozi odprtino v razbitih dverih je brenčaje priletela krogla.
»Pazi!« je vzkliknil Voranc in odskočil. »Ne, ne streljaj!«
Zgrabil je desetarja za roko. »V vas bi se slišalo.«
Desetar in borec sta osuplo, vprašujoče zrla vanj.
Voranc pa se je že odločil.
»Ti pazi pred vrati. Šele če bi kdo silil ven, streljaj,« je rekel desetarju. Drugega pa je potegnil za seboj. »Ti boš pa meni pomagal ...« Podvizal se je k hlevu. Prav na istem mestu, kakor nekoč, je bila k zidu prislonjena lestev. »Primi!« je velel tovarišu. Nesla sta lestev preko dvorišča za hišo, kjer sta stala na preži druga dva borca.
»Dvignite jo... Na streho!« je dahnil, sedel ih potegnil škornje z nog.
»Kaj boš____«
VoTanc pa se je že vzpenjal po lestvi
Otipal je podstrešno lino in poizkusil... Ni bila zapahnjena. Tiho, neslišno jo je odprl...
Prostor, kamor se je bil spustil, je dobro poznal. Staro šaro so od nekdaj spravljali v njem. Tudi zdaj je bil poln navlake, kolikor je videl v soju mesečine, ld je silila skozi odprto lino. Previdno je tipal z rokami in bosimi nogami, da bi ne zadel v kaj, kar bi zaropotalo. Pred nizkimi vrati je obstal in poslušal... V hiši je bilo mimo in tiho, kakor da se ni nič zgodilo. Toda če so bila vrata zaklenjena... Pritisnil je na kljuko. Vdala se je. V tečajih pa je zaškripalo. Spet je nekaj trenutkov prisluškoval ... Ko se je prepričal, da s škripanjem ni nikogar pri-
vabil, je vrata toliko priprl, da se je mogel stlačiti skozi odprtino.
Bil je na vrhu lesenega stopnišča, ki je držalo v vežo. Nasproti njega je bila soba. Z Nano sta bivala v njej nekoč. Oče in mati sta spala spodaj, v kamri.
Iz zaprte sobe je slišal pridušen šepet, podoben tihemu ihtenju. Spomnil se je otrok, s katerimi se je srečal ob svoji vrnitvi, in se pomiril.
Jel se je spuščati po stopnicah... Vsako desko, na katero je stopil, je prej otipal z boso nogo, da bi ga ne izdalo škripanje izsušenega lesa. Zdelo se mu je, da je minila večnost, preden je stal na zadnji stopnici.
Prijel je puško z obema rokama in stopil na kamenita vežna tla. Zadrževal je dih in napenjal oči, da bi razločil reči okrog sebe... Na drugem kraju veže je zevala luknja v vratih. Tudi skozi njo je padala svetloba mesečne noči. In ko se je navadil polmraka, je komaj nekaj metrov pred seboj zagledal človeka, ki je nepremično stal sredi veže, obrnjen proti vratom.
Vorancu je vedno močneje utripala žila v vratu...
V dveh skokih je bil pri njem. Z vso težo svojega telesa se je zaletel vanj in ga podrl na tla... Onemu je padla puška iz rok, hitro pa se je zavedel in se pričel otepati; Voranc pa je sam odvrgel puško, da bi mu bil ’kos.
»Razbijte vrata!« je zavpil.
Urejuj« uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica fit. 6/H — Telefon uredništva ja» «prave št 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 _ Tlakama »Slovanskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranj«