16. praznik občine Markovci Mag. Dejan Židan: »Katastrski dohodek je nastavljen, ministrstvo ne podpira novih davščin.« Slovenka leta: Sonja Pungertnik ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 16, številka 2, maj 2015 Foto: Lucija Meglič »Ljuba narava, ostani prijazna nam ljudem! Ti si kruh, ki ga jemo. Ti si dom, kjer živimo. Ti si pljuča, s katerimi dihamo. Ti si raj, v katerem se veselimo življenja ob cvetju in pticah. Ostani prijazna nam ljudem, ljuba narava.« Phil Bosmans Osrednja prireditev ob prazniku V petek, 24. aprila, ob 18. uri so obiskovalci osrednje prireditve ob 16. prazniku občine Markovci z očmi, uprtimi v nebo, opazovali prelet zmajev. Po končani predstavi so se odpravili v večnamensko dvorano v Markovcih, kjer je Pihalna godba Markovci zaigrala himno. »Ljudje, ki živimo v občini Markovci, zamisli in želje, lahko posredujemo in uresničujemo po nas demokratično izbranih posameznikih. Ponosni smo na pretekle dosežke in z velikim upanjem zremo v prihodnost.« Tako je v uvodu povedala devetošolka La-risa Kumer, ki je povezovala program. V pozdravnem nagovoru, ki je sledil, je župan Milan Gabrovec pozdravil vse prisotne, poseben pozdrav pa je namenil občankam in občanom občine Markovci. Poudaril je, kako pomembno je v življenju vsakega posameznika, da čuti pripadnost, zaznava svojo identiteto in ponos. Dejal je: »Pred 25 leti so Slovenci na prvih povojnih večstrankarskih in demokratičnih volitvah izrazili željo po spremembah, samostojnosti in neodvisnosti ter tako tlakovali pot do samostojne in neodvisne države. V tem času se je duh optimizma in vznesenosti prenesel tudi na najmlajšo generacijo, otroke. Sedanja generacija in še nekateri starejši smo se na sedanjo državo že navadili, tako da se zdi, da naloge, ki nam jih prinaša samostojnost, jemljemo preveč lahkotno. Samostojnost ni samoumevna in podarjena. Nalaga nam odgovornost in zahteva razmislek. Ali se zavedamo odlik, ki nam jih ponuja Slovenija in ali smo zavezani cilju in projektom, s katerimi bi krepili prepoznavnost naše domovine v drugih, tujih deželah in pripomogli k večjemu zaupanju državljank in državljanov? Poiščimo poti, naučimo se, na kakšen način je mogoče pomagati, izboljšati in se približati tistemu, kar si vsi želimo. S ponosom povejmo, da živimo v Sloveniji in da smo Slovenci.« Prireditev je popestril izbor nepozabnih zimzelenih slovenskih melodij Ota Pe-stnerja, Marjane Deržaj, Lidije Kodrič, Elde Viler in glasbene skupine Pepel in kri. Z njimi smo se spomnili tudi izjemnih skladateljev in piscev besedil: Jožeta Privška, Moj-mirja Sepeta, Dušana Velka-verha in drugih. Melodije za ta večer so bile skrbno izbrane, predstavili pa so jih člani Kul-benda Kulturno-umetni-škega društva KulTura z Da- nielom, Heleno, Nežo in Rokom. Občinski praznik je namenjen tudi temu, da se najzaslužnejšim občanom in občankam podelijo nagrade za njihovo izjemno delo in sodelovanje. V Turističnem društvu občine Markovci že vrsto let nagrajujejo občane, ki skrbijo za lepo urejenost ne samo svojih domov, ampak tudi naših vasi. Priznanja za leto 2014 so prejele: družina Kuhar iz Borovcev 55, družina Vertič iz Bukovcev 13a, družina Klinc iz Markovcev 90, družina Slana iz Nove vasi 27, družina Golc iz Prvencev 10, družina Muršec iz Sobetincev 24, družina Forštnarič iz Stojncev 151, družina Golob iz Strelcev 10a in družina Kociper iz Za-bovcev 7a. Priznanje za najlepši čebelnjak je prejel Franc Ciglar iz Bukovcev 101 b, dobitnica priznanja za najlepšo kmetijo pa je družina Janžekovič iz Stojncev 75. Priznanje za najlepše urejen vaški dom je prejel Vaški center Sobetinci. Na svečani prireditvi naše občine sta bili tako podeljeni tudi listina, ki jo je prejela Slavica Vincek in plaketa občine Markovci, ki je šla v roke Matildi Markovič. Za program je bil zaslužen Daniel Tement, ki je s popevkami Vrača se pomlad, Ko boš prišla na Bled, Orion, Zemlja pleše, Ne prižigaj luči v temi, Ti si moja ljubezen in na koncu še Ljudje pomladi marsikateremu obiskovalcu z nostalgijo obudil spomin na neke druge čase, vsem pa pričaral pomladno in zlasti praznično vzdušje. nadaljevanje na naslednji strani Markova nedelja - velika slovesnost za župnijo in občino »V starodavnih časih je deroča reka Drave svoje korito, še vse bolj in pogosteje kakor dandanes, spreminjala in mnogo rodovitnih njiv, travnikov in vrtov podkopala. Zlasti se je leta 1477 pri Zabovcih z vso silo obrnila na levo ter pretila podkopati in uničiti celo spodnje Ptujsko polje. V tej stiski so se prebivalci zaobljubili mogočnemu varuhu in priprošnjiku v nevarnosti na vodi, sv. Marku, evangelistu, ter so njemu v čast v bližini starega Pabsteinskega gradu postavili visok kamnat steber s statvo sv. Marka na vrhu. In glej čudo! Dasi je Drava skoro do njega pridrla, obrnila se je ob njegovem vznožju mahoma proti desni in spremenila svoj tok, s časom zapustila staro strugo«. Tako piše kronist v naši župnijski kroniki. Od takrat se je kraj imenoval Markovci, prebivalci pa so postavili cerkvico v čast svetemu Marku. 24. oktobra 1519 jo je posvetil lavantinski škof Lenart Perval. Čez štiri leta bomo torej obhajali 500. letnico posvetitve prve omenjene cerkve. Leta 1789 je župnija postala samostojna, leta 1872 pa je bila zgrajena sedanja cerkev. In zakaj so si naši predniki izbrali prav sv. Marka za svojega farnega zavetnika? Kot patrona, priprošnjika ga častijo kmetje, slikarji na steklo, zidarji, notarji, pisarji (zato ga upodabljajo z odprto knjigo, s črnilom in peresom). Verni Slovenci ga častijo kot priprošnjika zoper strelo in točo, nenadno in nespokorjeno smrt ter za dobro žetev - nekdaj so bile na njegov god v navadi prošnje procesije med polji za blagoslov pri delu in zdravje pri živini (mi smo do danes ohranili krajšo procesijo okoli cerkve). Markova nedelja (25. aprila) že od vsega začetka za našo farno občestvo pomeni veliko slovesnost. Spet poskušamo obuditi tiste dogodke, ki so bili nekoč sami po sebi umevni; lectarji, suha roba, razne stojnice in pogostitev za vse na župnijskem dvorišču. Ker je »Markovo« tudi občinski praznik, želim, da bi se to praznovanje preneslo tudi v cerkev. V ta namen vsako leto obhajamo zelo slovesno sveto mašo; za vse to se potrudijo vsi naši pevski zbori, godba na pihala in vsi ostali sodelujoči. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki čutite z župnijo, ki se zavedate, da je to naš skupni duhovni dom, kjer najde prostor vsak. Hvala za vse vaše darove, dobre besede in spodbude. Hvala Župnijskemu pastoralnemu svetu, župnijski Karitas, Rdečemu križu, Društvu podeželskih žena, konjenikom in ekipi, ki nam vsako leto postreže s svojimi dobrotami. Naj Markovo postane res praznik vseh faranov in vseh ljudi dobre volje. župnik Janez Prireditev ob prazniku in Markova nedelja Nadaljevanje s prve strani Podeljene so bile tudi občinske nagrade posameznikom, ki so se v preteklosti posebej izkazali. PGD Stojnci je predlagalo Slavico Vincek za listino občine Mar-kovci. Svoj predlog so društveni člani obrazložili tako: »Slavica Vincek je v vse prireditve PGD Stojnci vpeta od leta 2008. Tega leta je prevzela tudi skrb za kuhanje v gasilskem domu kljub temu, da ni članica društva. Pomaga pri organizaciji društvenih prireditev, kot so: občni zbor, Florja-nova nedelja, gasilsko tekmovanje in še kakšna manjša prireditev društvenega značaja. Skrbi tudi za to, da je kuhinja ob najemu dvorane vedno vzorno urejena in očiščena. Enkrat na leto z njeno pomočjo organiziramo tudi akcijo in očistimo gasilski dom v celoti. Njen trud in vložek v naše društvo je neizmerno velik. Ponosni smo, da še imamo takšne posameznike v vasi, ki znajo prisluhniti in priskočiti na pomoč ob vsakem dogodku.« Slavica Vincek pa je tudi predsednica Društva podeželskih žena občine Mar-kovci, ki ga uspešno vodi od leta 2003. Društvo sodeluje na vaških, predvsem pa občinskih in farnih prireditvah, za katere spečejo različno pecivo in potice ter poskrbijo, da so gostje dobro postreženi. Tudi članice Upravnega odbora Društva podeželskih žena občine Markovci so v obrazložitvi svojega predloga, da se Sla-vici Vincek podeli listina občine Markovci, zapisale: »Kot predsednica našega društva skrbi tudi za to, da se članice vseskozi izobražujemo in družimo. Vedno se poskuša udeležiti vseh aktivnosti, ki potekajo v okviru delovanja društva in v njih tudi sodeluje. Naj naštejemo le nekatere: tečaj kuhanja in peke, različna predavanja, tečaj ročnih del ter strokovne ekskurzije. Je tudi ena od pobudnic ocenjevanja krofov, kijih organizira društvo. Njeni krofi, s katerimi je sodelovala na vseh ocenjevanjih, so bili dvakrat izbrani za naj krof v naši občini. Sodeluje tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer je za krofe prejela znak kakovosti, kar pomeni, da je tri leta zapored prejela zlato priznanje. Pod njenim vodstvom se odvija tudi prireditev Dnevi krompirja, kjer obiskovalcem prikažemo spravilo krompirja nekoč in na ta način ohranjamo tradicijo. Za članice društva je Slavica Vin-cek organizirala tudi enodnevna kopanja na morju, kolesarjenje in druge aktivnosti. Ob vsem društvenem delu se ukvarja še z ročnimi deli. V zimskem času rada pride v ročnodelski krožek in članicam pokaže izdelavo svojih izdelkov. Vsako leto je veliko njenih izdelkov predstavljenih na razstavi ročnih del. Na njeno pobudo smo zbrale stare recepte in jih objavile v kuharski knji- gi Bogastvo okusov podeželja. Pri nastajanju te knjige je sodelovalo še 12 sorodnih društev iz osmih občin na območju LAS Bogastvo ob Dravi in v Slovenskih goricah. Kot predsednica deluje zelo povezovalno, kar pri 210 članicah ni vedno enostavno. Zna prisluhniti problemom in jih poskuša po svojih najboljših močeh reševati. Poleg dela na kmetiji in skrbi za svojo družino (mama treh odraščajočih otrok) vedno najde čas za sestanek ali obisk aktivnosti drugih društev. Je zelo vsestranska žena, ki je vedno in povsod pripravljena priskočiti na pomoč in zna pokazati in motivirati žene občine Markovci.« Člani KD Bukovci, PGD Bukovci in predstavniki preteklega Vaškega odbora Bukovci pa so v predlogu, da se plaketa občine Markovci podeli Matildi Marko-vič, zapisali: »Matilda je preprosto deklica za vse. Gasilcem se je pridružila 1965. leta, prejela gasilsko odlikovanje II. stopnje, stopila v vrste veteranov in letos prejela značko za dolgoletno delo - 50 let delovanja v društvu. Članica KD Bukovci je že od samega začetka in doslej še niti ena prireditev ni minila brez nje. Večkrat je napisala (in še napiše) programe za prireditve in tudi skeče, v katerih je zaigrala. Piše tudi zgodovino vasi Bukovci. Več let je že govornica na pogrebih v domačem in širšem okolju. Odlikujejo jo vrline zavedne, samozavestne, odločne, pa tudi pozitivno kritične Slovenke, ki ima rada svojo domovino, lepo slovensko besedo in pesem, ki sta ji jo v zibko položila oče in mati, sedaj pa jo s pridom prenaša tudi ona na svoja otroka. S svojim zagnanim delom je pustila izjemno pozitiven pečat na generacijah mladih v Bukovcih, ki se z radostjo spominjajo gasilskih vaj in tekmovanj, različnih proslav in prireditev. Kdor spozna Kelenče-vo Tilo, si zaželi biti njen prijatelj. Je odprta in prijazna oseba, ki zna vnesti optimizem in veselje v vsako družbo, v kateri se pojavi. Vaščani vasi Bukovci smo nadvse ponosni, da jo imamo v svoji sredi, zato menimo, da je zagotovo ona tista, ki si zasluži plaketo občine Markovci.« Upam, da ste tudi vi, dragi naši bralci in bralke, uživali in obiskali katero od prireditev, ki so se zvrstile ob našem prazniku. Irena Pukšič Foto: Studio Laura Prejemnici listine in plakete občine Markovci Slavica Vincek in Matilda Markovič v družbi župana Milana Gabrovca. 2 Leto/16, številka/2, maj/2015 Pogovor z županom Milanom Gabrovcem Za nami je 16. praznik naše občine Markovci, torej čas praznovanja, veselja in smelih upov za prihodnje, obenem pa tudi pogledov nazaj. Z gospodom županom sva se pogovarjala o investicijah, načrtih za prihodnje, mladih v naši občini in o preteklem praznovanju. Ste župan manjše občine. Ali ima takšna občina kakšne prednosti? Manjše občine, v katerih živi do 5000 prebivalcev, imajo zagotovo prednosti. V njih se med seboj praktično vsi poznamo in zato lažje rešujemo stvari, ki so potrebne za zadovoljevanje osnovnih potreb, medsebojnih odnosov in drugih stvari, ki se pojavijo. Katerim področjem v strategiji razvoja naše občine dajete prednosti? Prednost je v naših ljudeh, ki so sposobni veliko in jih zato poskušamo na področju obrti in kmetijstva dodatno stimulirati s 110.000 € nepovratnih sredstev. Velik potencial je tudi v razvoju turizma, povezanega z našo bogato kulturno dediščino šeg, navad in običajev, še posebno pustnih. Na našem področju je tudi 75 % Ptujskega jezera, ki ga moramo v bodočnosti bolj izkoristiti. V naši občini je nekaj čudovitih ribnikov in drugih športnih ali rekreacijskih prostorov, ki so idealni za taborjenje ali postanke turistov, ki potujejo z avtodomi. Priložnosti je veliko, le izkoristiti jih je treba in delovati skupaj za napredek in razvoj naše skupnosti. Kakšni so vaši občutki ob županova-nju, kakšne napore in izzive vam predstavlja? Velikokrat se počutim zelo dobro in zadovoljno, saj sem prepričan, da uspevamo pri izvajanju projektov, ki so pomembni za celotno skupnost in tudi za vsakega posameznika. Moram pa priznati, da se velikokrat počutim tudi slabo in me žalosti, ko se določeni ljudje, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju naše skupnosti, postavljajo v vlogo tistega, ki vsemu nasprotuje. Kakšna so vaša pričakovanja glede načrtovanih projektov v letu 2015? Menim, da bomo večino projektov (upam, da vse) končali in začeli še s kakšnim. Kako je z razpisi za posamezne programe, projekte in prireditve? Trenutno so razpisana sredstva za naslednja področja: razvoj gospodinjstev na podeželju, projekti na področju konjeni-štva, razvoj ribištva v občini, projekti na razvoju turizma, razvoj čebelarstva v občini, žetev, košnja, martinovanje, pomoč pri izobraževanju, programi varovanja in krepitve zdravja. Gospodinjstvo na podeželju, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo z namenom ustvariti dohodek v denarju ali pridelke za samooskrbo, tvori ožje ali širše vezi med ljudmi, projekti in podeželskimi območji. Kmečko gospodinjstvo je v občinah, kot je markovska, pomemben dejavnik poseljenosti, zato je s finančnim spodbujanjem možno preprečiti ali vsaj omiliti odhajanje mladih s kmetij. Spodbujati je potrebno tudi prenos in prilagoditev inovacij (primeri dobre prakse), razvitih v domačem okolju ali drugod, posodobitev tradicionalnih oblik znanja in izkušenj ter iskanje novih rešitev za prepoznane težave podeželja. Spodbujanje konjeništva v občini temelji na dejstvu, da konji že dolgo niso več samo delovna žival, ampak služijo človeku tudi v terapevtske, sprostitvene in družabne namene. Nekateri z njimi tekmujejo ali pa samo jahajo po bližnjih poljskih in gozdnih poteh. Veliko lastnikov konj sodeluje na različnih prireditvah. V občini Markovci imajo konji že dolgo tradici- jo: ob sedanjih blagoslovih konj, srečanj konjenikov in konjskih vpreg, turističnih in poročnih voženj in sodelovanja v času pusta, se spomnimo npr. leta 1900, ko so se cesarsko-kraljevi namestnik grof Manfred Clary-Aldringen, deželni glavar grof Attems, ptujski župan Josef Ornig ter ugledni ptujski in drugi meščani namenili v Haloze. Josef Ornig je pozval markovske kmete, da bi sodelovali v banderiju, tj. častnem spremstvu na konjih s cesarsko zastavo na čelu, vendar so sodelovanje odklonili. O tem so pisali vsi tedanji časniki, na graško deželno vlado pa poslali poročilo, v katerem so markovskega župnika Mateja Slekovca obdolžili hujskanja faranov. Z ribištvom so povezani Drava s pritoki, Ptujsko jezero, ribniki in novejšega datuma ribogojnice. Ribiči naj bi določili ribolovna mesta, organizirali spoznavanje rib (platnica, ploščica, mrena, ščuka, klen, som, podust, potočni ostriž, klen, krap, smuč, belica, postrv itd.), se priključili v projekt Life, ki ga financira EU in s tem izkoristili biotsko bogastvo Drave (dravograjski projekt Hiša dragulja vključuje občine ob Dravi le do Ptuja). Občina Markovci ima tudi v čebelarstvu dolgo tradicijo. Že župnik Matej Slekovec je imel svoj paviljon čebel, ki ga je nekaj mesecev pred smrtjo leta 1903 podaril učencem markovske šole. Čebelarstvo ima potencial v ohranjanju avtohtone čebele in čebelarskih izdelkih (med, pelod, propolis, vosek, matični mleček, pijače iz medu, kreme). Žetev in košnja sta kot kmečko opravilo, ki ga moramo ohraniti zanamcem, med našimi ljudmi že utečene prireditve. Sem lahko prištevamo tudi ocenjevanje različnih kuharskih in pekovskih izdelkov, krompirja, pa tudi ročna dela (papirnate rože in drugi izdelki iz papirja). Vse navedene dejavnosti se lahko vključijo v turistično ponudbo. Tu pa so že dobro utečene in širše prepoznane pustne prireditve. Markovci so letos že 24. leto zapored priredili Fašenk, v katerega so bili vključeni nastopi priljubljenih pevcev in glasbenih skupin v karnevalskem šotoru, povorka in sodelovanje etnografskih skupin in kurentov na drugih karnevalih. Kaj nam lahko poveste o Naturi 2000? Po podatkih Zavoda za varstvo narave (april 2013) ima občina Markovci 1060 ha površin območij Nature 2000, kar pomeni, da je delež površine občine, ki je pokrita z Naturo 2000 35,53 %. V razmislek navajam podatke za nekatere druge občine: Ptuj 21,33 %, Dornava 0 %, Gorišnica 25,01 %, Videm pri Ptuju 47,73 %, Zavrč 8,94 %, Središče ob Dravi 49,34 %, Podlehnik 42,29 %, Ormož 9,15 %, Hajdina 22,77 %, Destrnik 0,13 %, Cirkulane 88,56 %, Žetale 66,51 %. Zakaj si v občini Markovci prizadevamo za izgraditev namakalnih sistemov? Danes je namakanje splošno razširjena metoda za optimalno rast in razvoj gojenih kultur in povečevanje pridelka, hkrati pa nujni ukrep v primeru suše in tudi spomladanske pozebe. Občina Markovci ima idealne pogoje za izgradnjo namakalnih sistemov, kar ji omogoča vodni sistem Drave ter že izvedene komasacije in agromelioracije kmetijskih zemljišč, vendar bo po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana potrebno počakati na spremembe zakona o kmetijstvu. Kaj menite, v katero smer bi se moralo razvijati gospodarstvo glede na naravne danosti in trenutne okoliščine, in kakšno vlogo bi imela pri tem Občina Markovci? Okoliščine so pomembne za razvoj gospodarstva in drobne obrti. Menim, da imamo v naši občini veliko gospodarskih subjektov, ki dobro delajo in se razvijajo. V svetu je največja in najbolj dobičkonosna gospodarska panoga turizem, zato se moramo s prodornimi projekti usmeriti tudi na to področje, pri čemer bi občina omogočila pogoje, pridobivala informacije in pomagala tudi finančno. Kako je z gradnjo trga v središču Mar-kovcev? Prejšnji občinski svet je kategorično nasprotoval ureditvi prostora za novozgrajenim poslovno stanovanjskim objektom v Markovcih, zato stvar stoji. Še vedno sem mnenja, da je trg treba urediti, saj bi ureditev tega prostora bistveno izboljšalo kvaliteto življenja ljudi v neposredni bližini in polepšalo središče občine. Še vedno je čas krize. Vlaganj je vse manj in zagotovo bi za podjetnike in kmetovalce bilo potrebno pripraviti prijazno in zanimivo okolje za investicije. Kako se tega lotiti? Res je, da še vedno vlada kriza, kar pomeni nenehne politične preobrate, proračunske luknje, nizke plače in brezposelnost. Vse to se odraža na socialni negotovosti naših ljudi. Kljub vsemu pa naša občina nespremenjeno podpira omenjene projekte z nepovratnimi sredstvi in zainteresirane ljudi seznanja z možnostjo sofinanciranja z državnimi ali evropskimi sredstvi. Kakšno je trenutno stanje v občini? Koliko imamo podjetij, kako poslujejo, rastejo in kaj jim velja v prihodnje ponuditi, da bodo še boljša? Podjetij v naši občini je registriranih kar 270. Čeprav je nekaj je takih, ki obstajajo samo na papirju, pa je veliko poslovno zelo uspešnih podjetij. Kot sem že povedal, jim bomo tudi v bodoče poskušali pomagati. Poskrbeti bo potrebno tudi za mlade. Katerim področjem dajete v strategiji razvoja za mlade prednosti? Kaj bi jim ponudili, da bi ostali v domačem okolju? V naši občini je 39 društev in drugih subjektov, v katerih lahko mladi in tudi starejša generacija zadovoljujejo svoje potrebe. To vprašanje je vedno zelo priljubljeno, posebej v predvolilnem času. Treba je jasno povedati, da je preživljanje prostega časa mladih v zadnjih nekaj letih nekoliko drugačno, kot je bilo naše ali pa v času naših staršev. V občini Markovci je veliko športnih in rekreacijskih objektov, ki popoldan, zvečer in ob koncih tedna samevajo (razen treningov društev). Ali ste mnenja, da so Markovčani dovolj vpleteni v razvoj kraja? Mislim, da so in upam, da bo tako tudi ostalo. Bili ste župan že v prejšnjem mandatu. Ali bi kaj spremenili, storili drugače oz. česa raje ne bi? Ja, storil bi še več, če bi lahko, spremenil pa ne. Markovci letos praznujejo tudi 800-le-tnico svoje prve omembe. Vse od leta 1215 je bila vas tesno povezana s sosednjimi, ki sedaj tudi sestavljajo današnjo občino. Kaj bi v naši občini izpostavili in na kaj ste najbolj ponosni? Ponosen sem na naše občanke in občane, ki še vedno pridno skrbijo za svoje domove, zemljo, podjetja, službo in še kaj. Za nami je praznovanje tako občinskega praznika kot praznika našega zavetnika sv. Marka. Zato to priložnost izkoriščam za čestitke vsem občankam in občanom. Želim si, da se naša občina še naprej uspešno razvija in da bodo ljudje v njej s ponosom delali in živeli. Irena Pukšič PRIREDITVENIK petek, 23. maj in sobota, 24. maj - svetovni pokal v raketnem modelarstvu, vzletno-pristajalna steza v Prvencih, organizator: Zmajarski klub Lastovka petek, 23. maj in sobota, 24. maj - Baronov tabor na dvorcu Turnišče na Ptuju sobota, 24. maj - udeležba Pihalne godbe na reviji Pihalnih godb na Spodnji Polskavi sobota, 24. maj, ob 10. uri - slovesnost svete birme, cerkev sv. Marka; birmovalec: g. Bernard Geršak, stolni kanonik nedelja, 25. maj, ob 10. uri - slovesnost prvega svetega obhajila, cerkev sv. Marka nedelja, 31. maj, ob 10. uri - zahvalna maša zakoncev jubilantov, cerkev sv. Marka nedelja, 31. maj ob 18. uri - predtekmovalni nastop Komornega zbora Glasis, poročna dvorana občinske stavbe 4.-7. junij - udeležba Komornega zbora Glasis na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olomoucu (Češka) nedelja, 14. junij - gasilsko tekmovanje za pokal vasi Bukovci in OGZ Ptuj, igrišče v Bukovcih torek, 16. junij, od 7. do 11. ure - krvodajalska akcija za OORK Markovci na transfuziološkem oddelku v bolnišnici Ptuj sobota, 20. junij - košnja na star način v Novi vasi (Konjeniško društvo Nova vas) sobota, 20. junij in nedelja, 21. junij - Korantov pokal v Bukovcih nedelja, 21. junij - praznik svetega Izidorja v Novi vasi, srečanje konjenikov, traktoristov, BCS tima, starodobnikov (Vaški odbor, PGD in Konjeniško društvo Nova vas) nedelja, 21. junij - gasilsko tekmovanje za pokal vasi Markovci, športno igrišče v Markovcih sreda, 24. junij - proslava ob dnevu državnosti na predvečer praznika, Kulturno društvo »Alojz Štrafela«, Moški pevski zbor Markovci četrtek, 25. junij - dan državnosti, srečanje prišlekov v vasi Markovci, zbirno mesto ob 16. uri v gasilskem domu sobota, 4. julij - žetev v Prvencih v organizaciji Prosvetnega društva Prvenci-Strelci nedelja, 5. julij - tradicionalne vaške igre v Bukovcih nedelja, 16. avgust-petek, 21. avgust - 7. mladinski glasbeni tabor Poj z menoj v organizaciji KUD-a Markovski zvon petek, 21. avgust-nedelja, 23. avgust - tabor gasilske mladine nedelja, 23. avgust ob 20. uri - celovečerni koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, večnamenska dvorana v Markovcih Leto/16, številka/2, maj/2015 3 (7 MíVRKOVCIW Beseda urednice V pomlad prebujajoča se narava je kot nalašč, da se spomnimo Mednarodnega leta tal 2015. Navajeni, da je naša pozornost posvečena vodi, zraku in hrani, pozabljamo na tla, ki niso tako samoumevna dobrina in tako neskončen vir, kot jih dojemamo. Na to je pred več kot šeststo leti opozarjal že Leonardo da Vinci z besedami, da več vemo o gibanju nebesnih teles kot o zemlji pod svojimi nogami. V zadnjem času, ko vsepovsod poslušamo o trajnostnem razvoju, ki naj bi vključeval tudi varovanje tal in boljše ravnanje s kmetijskimi in z gozdnimi zemljišči, prihajajo v ospredje spoznanja o pomenu zdravih in produktivnih tal oziroma prsti za gospodarjenje oziroma za naraščajoče potrebe človeštva. Seznam koristi, ki jih prinašajo kakovostna tla, je dolg. Tla kot prostor, v katerem se srečujeta živi in neživi svet, so zelo pomemben del okolja, toda spremenjene klimatske razmere, erozija, suša, zmanjšanje organske snovi v tleh, zaslanjanje in zmanjševanje obdelovalnih površin (tudi na račun nepremišljene pozidave najboljših kmetijskih zemljišč) so v svetu in tudi pri nas velik problem. Praviloma se morajo tradicionalni kmetijski načini prilagoditi trajnostni rabi tal in varovanju naravnih virov, predvsem podzemnih in površinskih voda, izpustov toplogrednih plinov in zagotavljanju biot-ske pestrosti kmetijskega prostora. V občini Markovci tem prizadevanjem že vrsto let posvečamo veliko pozornost. Tako je Občinski prostorski načrt občine Markov-ci prilagojen trendu, da se zaradi gradnje stanovanjskih hiš in drugih stavb kmetijska zemljišča ne spreminjajo v stavbna. V okviru več let trajajočega projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja je bila lansko leto dokončno podpisana tudi pogodba o sofinanciranju investicije Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, v katero je ob občini Gorišnica in Mestni občini Ptuj vključena tudi občina Markovci. V vaseh občine Markovci bo zgrajeno 9.121 m fekalne kanalizacije in z občino Gorišnica še skupna čistilna naprava na Forminu v velikosti 4000 populacijskih enot. Veliko obeta tudi izgradnja namakalnih sistemov v občini Markovci (izgradnja črpališča z vso potrebno opremo, primarni in sekundarni podzemni cevni razvodi, hidranti za odvzem vode na posameznih kmetijskih parcelah ipd.) znotraj razpisa Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 (v višini 838 milijonov), ki ga je Evropska komisija na začetku letošnjega leta tudi uradno potrdila. Pogosta krajša ali daljša sušna obdobja v času rasti poljščin na Dravskem in Ptujskem polju v zadnjih dvajsetih letih, istočasno pa zagotovljen naravni vir vode v kanalih reke Drave omogočajo namestitev velikih namakalnih sistemov tudi v občini Markovci, za katero celo strokovnjaki pravijo, da ima zagotovljene idealne pogoje (npr. izpeljane komasacije, medsebojne menjave kmetijskih zemljišč, razdružitev solastnine kmetijskih zemljišč in arondacije, agromelioracije). Vrnimo se na začetek. Tla so bila v preteklosti resnično zapostavljena in šele spoznanja o njihovem pomenu v zadnjih letih spreminjajo naša ravnanja, katerih cilj mora biti boljše varovanje in trajnostno gospodarjenje z njimi. Zaradi muhastih podnebnih sprememb v zadnjih nekaj letih so ogrožena tudi tla ali, z besedami dr. Boruta Vrščaja, slovenskega pedologa, koža naše zemlje. Irena Pukšič Urednica Obisk kmetijskega ministra Židana V ponedeljek, 13. aprila 2015, je bilo v poročni dvorani občinske stavbe delovno srečanje župana Milana Gabrovca in markovskih podjetnikov z mag. Deja-nom Židanom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednikom Socialnih demokratov. Srečanja so se udeležili še Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in Jani Prednik iz kabineta kmetijskega ministra, Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, Andrej Levanič, glavni tajnik SD, Andreja Katič, poslanka SD in podpredsednica Državnega zbora RS, Matjaž Nemec, namestnik vodje PS SD, Nuška Gajšek, predsednica Območne organizacije SD Ptuj in strokovna sodelavka v PS SD, člani stranke Denis Ko-larič, Iztok Belšak, Boštjan Belšak in Franc Poharič, strokovna sodelavca stranke Tomi Godec in Eva Žunkovič ter predstavnika za stike z javnostmi Denis Sarkic in Janja Bregar. Na srečanju so obravnavali posamezne ukrepe za razvoj Haloz, katerih problematika je izpostavljena že od leta 2013. Haloze, ki so v Naturo 2000 vključene z dvema območjema (območje vinorodnih Haloz in območje Haloz od Boča do Donačke gore oz. gozd na robu Haloz med Borlom in Zavrčem), so bile v preteklosti, pa naj je šlo za ekonomsko, socialno ali kmetijsko obravnavo, deležne samo obljub in le malo globalnih rešitev. V mrežo območij Natura 2000, tj. v ključni steber ekološkega varstva narave v Evropski uniji, je vključena tudi Drava s poplavnim območjem (npr. Krajinski park Drava, Krajinski park Šturmovci). Prisotni so predlagali ustanovitev skupine, ki bo pripravila program dela (sestavljen iz vseh dejavnikov: sociale, kmetijstva, gospodarstva, turizma). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga bo pregledalo, prevzelo in na njegovi osnovi naredilo plan dela. Prav tako so predlagali, da se v Naturo 2000 vključijo še druga območja in da se pripravi celovit program upravljanja, saj varovana območja nimajo niti načrta upravljanja niti ustreznega upravljalca. Obravnavali so tudi novo kmetijsko politiko Evropske unije do leta 2020, t. i. skupno kmetijsko politiko, ki s subvencioniranjem proizvodnje vseh vrst hrane zagotavlja zadostne količine hrane v Evropi, skrbi za obstoj trajnostnih podeželskih skupnosti in uravnotežen prostorski razvoj s poudarkom na politiki razvoja podeželja ter omogoča ukrepanje na področju podnebnih sprememb, upravljanja z vodami, obnovljive energije in bioloake raznovrstnosti. Za dosego teh ciljev je bil že v lanskem letu narejen in tudi s strani Evropske komisije potrjen Program razvoja podeželja 2014-2020, sedaj pa poteka intenzivna subvencijska kampanja za razdelitev skoraj 210 milijonov € za leto 2015 in začetek leta 2016. Subvencije se bodo podeljevale na podlagi oddanih vlog do 6. 5. 2015 (skrajni ali zamudni rok: 1. 6. 2015). Nepovratna sredstva so namenjena za naslednje ukrepe: kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP), ekološko kmetovanje (ukrep EK) in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep OMD). Na srečanju so opozorili, da je zanimanje za subvencije v EU veliko, saj je na dan oddanih do 1700 vlog. Doslej med interesenti prevladuje- Foto: IP Delovnega srečanja v Markovcih so se poleg ministra Dejana Židana udeležili tudi kmetje in podjetniki naše občine._ jo veliki kmetje (10-30 ha), ki so tudi pripravljeni več vlagati. Letos je več denarja namenjenega ekološkemu kmetijstvu in mlademu kmetu, ki lahko v enkratnem znesku prejme tudi do 45.000 €, če od tega živi in je to zanj edini vir dohodka. Na srečanju so opozorili tudi na okolj-ske ukrepe, od katerih kmetije naj ne bi imele koristi, in na spremembe v vinogradništvu. Posebna pozornost je bila namenjena tovarni sladkorja v Ormožu, ki je bila ukinjena konec leta 2006. Dokler je še obstajala, so kmetje najbolj služili s sladkorno peso, Slovenci pa smo lahko kupovali svoj sladkor. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je UE namenila ukinitvi tovarne 38 milijonov sredstev, od katerih so bili 3 porabljeni za prestrukturiranje kmetij, ki so se ukvarjale s pridelavo sladkorne pese, in kar 35 za kupca tovarne. V zadnjem času so zaradi spremenjenih tržnih razmer (precej višja cena sladkorja) oživela prizadevanja za proizvodnjo domačega sladkorja. Zato je v teku priprava pilotske študije o potrebah in pridelavi sladkorne pese pri nas. Čeprav so se kmetje po letu 2006 preusmerili v pridelavo drugih poljščin, predvsem žit in oljne ogrščice, pa so na Kmetijsko--gozdarski zbornici Slovenije prepričani, da bi jih ponovna vzpostavitev pridelave sladkorne pese zelo zanimala, še zlasti zato, ker je bila nekoč dobro organizirana, strokovno vodena in dobro plačana. Prisotni na delovnem srečanju so obravnavali tudi vodovarstvena območja Slovenije, ki zavzemajo kar 600 ha. Ob tem je župan Milan Gabrovec opozoril, da bi v Občini Markovci najbolj potrebovali okoljskega ministra. V razpravi so sodelovali tudi kmetje in podjetniki Občine Markovci. Milan Meznarič iz Stojncev je povedal, da si je Drava v veliki poplavi novembra 2012 utrla svojo pot. Po uradnih podatkih Agencije za okolje so na porečju Drave in zlasti v njenem spodnjem toku nastale največje poplave zaradi povečanega pritoka iz sosednje Avstrije (od opozorilnega pretoka vode 860 na 2500 m3/s). Ko je 6. novembra 2012 zvečer dosegel pretok Drave pod jezom v Mar-kovcih okrog 2900 m3/s, sta se kar dve tretjini narasle vode razlili po kmetijskih povrainah. Milanu Meznariču je tedaj voda zalila 10 ha krompirja in 30 ha oljne repice. Od tega leta naprej je glavna cesta Borl-Stojnci praviloma poplavljena (in tudi zaprta za ves promet) ~e ob pretoku 700 m3/s vode. Povedal je tudi, da je sodeloval z naravovarstveniki, in opozoril na nelogične predpise glede peska (»šodra«), ki ga vozijo iz Poljčan, čeprav ga imamo doma. Janko Petrovič iz Nove vasi je povedal, da je bila pridelava pese pred leti za kmete donosna. Po ukinitvi ormoške tovarne sladkorja je peso na njivah zamenjal tudi krompir, ki pa ga sedaj kmetje nimajo komu prodati. Zanimalo ga je, kaj je vzrok dvigu kupnine za 17 %, in pristojne vprašal, ali se sklad bogati na račun kmeta. Opozoril je tudi na težave pri zložbi zemljišč, kjer se pogoj (80 % podpisov) ne izpolni zaradi tistih lastnikov zemljišč, ki ne živijo od kmetijstva. Miran Zagoršek iz Borovcev je apeliral na koristne ukrepe za dobrobit kmeta. Po njegovem je mlade težko spodbujati za delo na kmetiji, kjer je povrhu vsega še veliko pisarniškega dela. Na ta problem je opozoril z besedami: »Ali naj ima večji kmet zaposleno še tajnico?« Minister mag. Dejan Židan je pojasnil, da je katastrski dohodek ustavljen, ministrstvo pa ne podpira nobenih novih davščin. Do 28. 2. 2015 je bil čas za predloge glede dokumentacije in popravke, vendar ni bilo nobenega odziva. Vlado Janžekovič, podjetnik iz Stojncev, je pohvalil delo ministra mag. Dejana Židana in povedall, da bi bil zelo zadovoljen, če bi tudi gospodarstvo imelo takšnega ministra. Tudi on je opozoril na preveč birokracije in na nepotrebnost blagajn, ki jih morajo imeti manjši podjetniki. Marjana Horvata, strokovnega učitelja na Biotehniški šoli Ptuj in kmeta, skrbi za prihodnost. Ker je kot univ. dipl. inž. agr. ekonomike zaposlen v šolstvu in pozna tudi razmere v kmetijstvu, meni, da bi moralo biti izobraževanju mladih kmetov posvečeno več pozornosti. Sprašuje se, kdo bo v bodoče prideloval hrano, če mladi ne bodo dovolj motivirani, da bi ostali na kmetijah. Marinko Kolenko, direktorico Občinske uprave, je zanimala informacija o izgradnji namakalnih sistemov. Slovenija ima relativno veliko količino letnih padavin, ki pa so preko leta neenakomerno razporejene. To postane problem v poletnih mesecih, ko nastopi suša. Po podatkih dr. Marine Pintar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so bila najhujša sušna obdobja v zadnjih dveh desetletjih v letih 1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001 in 2003. Po njenem mnenju namakanje ni edina možna rešitev v borbi proti suši, je pa kljub dolgotrajnim postopkom, ki spremljajo načrtovanje in gradnjo namakalnega sistema gotovo najhitrejši odziv na sušne razmere, ko rastlinam primanjkuje vode za optimalno oblikovanje pridelka. V prid namakanju govori tudi dejstvo, da omogoča tudi kakovosten in časovno izenačen pridelek. Minister mag. Dejan Židan je pojasnil, da bo predvidoma v jeseni sprejet Zakon o spremembi Zakona o kmetijstvu, zato naj bi bili razpisi objavljeni šele naslednje leto. V Nacionalni program namakanja (NPN), ki upošteva mnenja tehnologov posameznih pridelav in pedologov ter zahteve po varovanju naravne in kulturne dediščine, je v Sloveniji vključenih 193.450 ha kmetijskih zemljišč, med njimi tudi 3000 ha potencialnih namakalnih površin v Podravju. Irena Pukšič 4 Leto/16, številka/2, maj2015 UST i'/. MARKOVC Iz prvega nadstropja občinske stavbe Konstitutivna seja Občinskega sveta je bila kmalu po lokalnih volitvah, t.j. 23. oktobra 2014, na kateri so bili potrjeni mandati občinskim svetnikom in je bila imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Izredna seja je sledila 24. novembra 2014. Na predlog Komisije za mandatna vprašaja, volitve in imenovanja so svetniki imenovali Nadzorni odbor ter stalna delovna telesa občinskega sveta in druga delovna telesa občine. Spremenili so tudi Odlok o izdajateljstvu javnega glasila List iz Markovcev tako, da mora poslej imeti urednik-ca univerzitetno izobrazbo. Sprejeli pa so tudi spremembe pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, kar pomeni, da so zvišali nagrade (beri sejnine) svetnikom, članom delovnih teles OS in drugih občinskih organov. Prav tako so soglašali s spremembo meje (ureditev meje) na ko-masiranem kmetijskem območju med sosednjima občinama Markovci in Go-rišnica. 2. izredna seja je bila 18. decembra 2014. Ta je bila posvečena predvsem predlogu proračuna za leto 2015. Po županovi predstavitvi le tega, so posamezni svetniki izrazili ogorčenje, zakaj ga ni predhodno uskladil z njimi. Na sam predlog so imeli tudi veliko vsebinskih pripomb in kljub temu, da župan ni zavezan proračuna usklajevati s svetniki, saj je njegova izključna pravica po statutu in poslovniku, da pripravi predlog proračuna, so ga svetniki zavrnili in ga niso dali v javno razpravo. Prav nič ni pomagalo, da so bili predhodno pozvani, da je ravno javna razprava možnost za usklajevanje in dajanje pripomb na predlog proračuna, tako posameznim delovnim telesom OS, kot tudi širši javnosti. V želji in v prid normalnemu delu občinske uprave in nemotenemu nadaljevanju starih projektov ter čimprejšnjemu zagonu novih, se je župan odločil predlog Sklepa o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna občine Markovci, dati svetnikom v sprejem še na 1. dopisno sejo. Ta je bila 24. 12. 2014. S predlogom sklepa je dal še pisno obrazložitev, da je v predlog proračuna vključil podane pripombe ob splošni razpravi, kolikor je to bilo možno. A zaman, tudi na dopisni seji proračuna svetniki niso dali v javno razpravo. Zato ga je dal v javno razpravo župan sam, to mu namreč dovoljuje poslovnik, če mu svetniki 2 x zavrnejo predlog proračuna. Tako je bil predlog proračuna v javni razpravi vse do 22. januarja 2015. Obravnavala so ga vsa delovna telesa občinskega sveta, ki so z majhnimi pripombami in pobudami vsa po vrsti sklenila, da je proračun pripravljen za sprejem in so predlagala občinskemu svetu, da takšnega tudi sprejme. Zato ga je župan poleg drugih točk uvrstil na dnevni red 2. redne seje, ki je bila 4. februarja 2015. A še preden so občinski svetniki potrdili dnevni red 2. seje, je moral župan točko sprejema proračuna za leto 2015 umakniti z dnevnega reda, saj je na glasovanju 6 svetnikov preglasovalo preostale 4, ki so bili za to, da točka sprejema proračuna ostane na dnevnem redu. Po njihovem proračun ni bil strokovno pripravljen. Kljub temu, da je pred sejo vse kazalo na to, da bo proračun vendarle sprejet, saj so svetniki v zakonitem roku podali celo amandmaje, ki bi jih lahko izglasovali, sedaj o njih niso hoteli niti razpravljati. Posamezni svetniki so namreč vztrajali, da je predlog proračuna nezakonit. Nobeno pojasnilo in zagotovilo s strani pripravljalcev ni zaleglo. In tako se je seja nadaljevala brez točke dnevnega reda sprejema proračuna za tekoče leto. V nadaljevanju seje so bile po skrajšanem postopku sprejete spremembe odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov občine Markovci. Te so med drugim podaljšale mandate dosedanjim članom vaških odborov do potrditve novih na zborih občanov. V prvem branju je bil sprejet Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine in elaborati za oblikovanje cen storitev varstva okolja za odvajanje odplak in za čiščenje odplak. Kanalizacija nam prinaša napredek, varovanje okolja, žal pa tudi nove stroške kanalščine in omrežnine. Pred sprejetjem proračuna še ni bilo jasno ali in koliko bo občina subvencionirala omrežnino za pitno vodo in kanalščino. Občinski svet o morebitnem subvencioniranju lahko sklepa šele po zagotovitvi subvencijskih sredstev v proračunu. Do takrat pa občani za vodovod omrežnino plačujejo v celoti. Plačilo omrežnine za kanalščino pa bo začelo veljati šele od 1. aprila 2015. Z lahkoto pa so svetniki izglasovali novo ceno programov v vrtcu Markovci, ki ceno v prvi starostni skupini znižuje za 10 %. Prav tako so potrdili Cenik nadomestila stroškov, nastalih pri uporabi večnamenske dvorane v Sobetincih. Sprejeli so še letni program kulture za leto 2015 in letni program športa za leto 2015. Po dolgotrajnem postopku in predhodnem usklajevanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so končno imenovali tudi urednico občinskega časopisa List iz Markovcev gospo Ireno Pukšič iz Nove vasi pri Markovcih, za nadomestnega člana uredniškega odbora pa Antona Majeriča iz Stojncev. Ker je dosedanji predsednik Komisije za odlikovanja in priznanja odstopil, so za nadomestnega člana-predsednika imenovali Mirana Milošiča iz Bukovcev. Odstopil pa je tudi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zato je bil za nadomestnega člana--predsednika imenovan Franc Kostanje-vec iz Stojncev. Na koncu so svetniki sprejeli še sklep o prodaji nepremičnine v k.o. Spuhlja in k.o. Hlaponci. Gre za nepremičnine, ki jih je občina pridobila v dednem postopku kot nadomestilo za plačevanje institucionalnega varstva. S sklepom pa so ustanovili še služnost v k.o. Bukovci (na javni poti) v korist Elektra Maribor za gradnjo NN kablovoda. 3. redna seja OS je bila 25. 2. z nadaljevanjem 18. 3. 2015. Svetniki so sprejeli stališča do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski prostorski načrt občine Markovci, na katerega smo čakali že celo desetletje. V nadaljevanju seje je župan podal spremembe, ki jih je vključil v nov predlog proračuna za leto 2015 ter predstavil tudi amandmaje, ki so jih svetniki vložili k novemu predlogu proračuna. Ker amandmaji niso bili pripravljeni v skladu z določili poslovnika, je župan predlagatelje pozval, naj jih umaknejo. Po daljši razpravi in krajši prekinitvi seje so se predlagatelji amandmajev odločili, da jih ne bodo umaknili. Zato je župan dal na glasovanje svoj predlog proračuna. Ta ni bil izglasovan, saj je 7 svetnikov glasovalo proti in le 4 svetniki za proračun. Ker so se vse ostale točke dnevnega reda navezovale na proračun in ker ta ni bil sprejet, je župan sejo zaključil z navedbo, da bodo ostale točke dnevnega reda obravnavane na nadaljevalni seji oz. po sprejetju proračuna. Seja se je nadaljevala 18. marca, ko je župan točko sprejem proračuna ponovno uvrstil na dnevni red. Tudi na ta - nov predlog so posamezni svetniki podali amandmaje. Po dolgi razpravi in kratkem odmoru so se župan in svetniki vendarle dogovorili in uskladili posamezne amandmaje ter na koncu proračun za leto 2015 soglasno sprejeli. Skupaj z Odlokom o proračunu so sprejeli tudi Letni načrt razpolaganja in pridobivanja nepremičnega premoženja in Sklep o sklepanju pravnih poslov izven letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem. Sprejet je bil tudi Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Markovci. Prav tako sta bila sprejeta sklepa o 100 % subvencioniranju cene omrežnine pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda ter o 50 % subvencioniranju cene omre-žnine pri oskrbi s pitno vodo. Potrjena sta bila DIIP-a za »Izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovodnega sistema Nova vas« in za »Sanacijo strehe z menjavo kritine na OŠ Markovci«. V zvezi z premoženjsko pravnimi zadevami so bili sprejeti sklepi o nakupu nepremičnine v k.o. Sobetinci (Lučka Toplak); o ukinitvi statusa javnega dobra pri nepremičnini v k.o. Stojnci; o soglasju k prodaji lastniškega deleža Milene Peklar na nepremičnini v k.o. Zabovci in o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini v k.o. Bukovci. 16. aprila 2015 je bila že 4. redna seja OS. Na njej so svetniki sprejeli Odlok o zaključnem računa proračuna za leto 2014 in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v sp. Podravju. Potrdili so tudi Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Na predlog Komisije za odlikovanja in priznanja so svetniki sklenili, da ob letošnjem občinskem prazniku prejme občinsko priznanje - plaketo Matilda Markovič iz Bukovcev 45 in listino Slavi-ca Vincek iz Stojncev 28. V nadaljevanju so dopolnili oz. uskladili letni program športa s sprejetim proračunom. V zvezi s premoženjsko pravnimi zadevami so sprejeli sklep o nakupu nepremičnin v k.o. Zabovci in o brezplačni pridobitvi nepremičnine v k.o. Markovci. Na koncu so se seznanili še s Trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci v letu 2014, ki je pozitiven v primerjavi s predpreteklim letom. Sejo je župan zaključil v predpraznič-nem vzdušju, saj je občina 24. aprila praznovala svoj 16. občinski praznik. MBK Občinska uprava Leto/16, številka/2, maj2015 5 ÍJÜT (7 rVÍ.ARKOVCIÍV" Uspešna čistilna akcija po naših vaseh Udeleženci čistilne akcije so se ob 9. uri zbrali na zbornih mestih po občini, v glavnem je to bilo pri gasilsko-vaških domovih, predstavniki lovskega, čebelarskega, ribiškega in konjeniškega društva pa so se zbrali pri svojih domovih. V akciji je sodelovalo 267 občanov, ki so zbrali 130 m3 odpadnega materiala. Tudi v Markovcih ugotavljamo, da se izboljšuje odnos ljudi do narave, saj iz leta v leto naberemo manj odpadkov. Ugotavljamo, da so veliki onesnaževal- ci okolja vozniki, ki med vožnjo odmetavajo odpadke v naravno okolje. Na območju občine smo v Stojncih odkrili novo divje odlagališče gradbenega materiala. Vsekakor pa se lahko pohvalimo, da v naravnem okolju ni več odlagališč salonitnih plošč, saj jih lahko občani brezplačno odlagajo v zbirnem centru Gajke. Po končani akciji so vsi udeleženci okrepčali z malico in pijačo. Branko Kostanjevec Udeleženci čistilne akcije v Markovcih Onesnaženje cest Občinski redarji medobčinskega redar-stva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je pred vključevanjem v promet na prometno površino nujno potrebno očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: • razsipati sipek material, razen po-sipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; • puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; • onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; • vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet, na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizi-rane ceste ... odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Foto: BK Oprema za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvu Ali ste vedeli, da v posameznem letu povprečen prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? Količina se le malo zmanjšuje, povečuje pa se ločeno zbiranje odpadkov. Nastajanje odpadkov je odvisno od vsakega posameznika in je pogojeno z njegovim načinom življenja, dela, zadovoljevanja vsakodnevnih potreb po hrani in pijači, oblačilih in obutvi, bivanju, potreb po aktivnem preživljanju prostega časa ... In ker večina odpadkov nastane kot posledica iztrošenosti in neuporabnosti Slika 1 predmetov ali tekočin, moramo o njihovem nastajanju razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov. Preden se odpravimo po nakupih, moramo tehtno premisliti, ali vse, kar si želimo, tudi dejansko potrebujemo in ali je naš nakup lahko drugačen, drugačne vsebine, v drugačni embalaži, ki je lahko vračljiva oz. zamenljiva ali celo brez embalaže. Premišljen nakup je prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov ter odločitev, s katerimi odpadki se bomo kasneje srečevali. Statistični podatki na ravni Slovenije za pretekla leta kažejo, da je bilo odloženih nekaj več kot 313.000 ton odpadkov, od tega dobršen del na občinskih odlagališčih. Žal se nastajanju odpadkov zmeraj ne moremo izogniti, zato se moramo takoj ob njihovem nastanku odločiti, kako bomo z njimi ravnali. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih vrst odpadkov na izvoru njihovega nastajanja od drugih vrst odpadkov, zbiranje v ustrezni opremi za zbiranje, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem ter zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. Razvoj tehnologij, opreme, objektov in naprav za zbiranje, obdelavo in končno odstranjevanje je dosegel raven, da je možna rešitev za sleherno vrsto odpadka. To pomeni, da imajo povzročitelji oz. imetniki odpadkov vse tehnične možnosti za njihovo pravilno zbiranje in oddajo. Večina komunalnih odpadkov nastaja v prostorih gospodinjstva, zato je najprimerneje, da se njihovo zbiranje zagotovi čim bližje mestu oz. viru nastajanja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev: • organske kuhinjske odpadke (ostanki pri pripravi hrane, ostanki hrane, sadje, zelenjava, serviete, ...) lahko zbiramo v priročni posodici (slika 1), ki jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali v drugem kuhinjskem elementu, priporočljiv prostor je tudi shramba ali balkon. Zbrane organske kuhinjske odpadke odložimo na kom-postnik, če pa ga nimamo, jih moramo odložiti v rjavi zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter prepustiti zbiralcu odpadkov; • odpadno jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali priročnih posodicah (slika 2), mesto zbiranja pa je lahko podobno kot za organske kuhinjske odpadke. Zbrano odpadno jedilno olje bomo zbirali s premično zbiralnico v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov v vaši občini; • plastenke, pločevinke, konzerve, folije, PVC vrečke, tetrapake ... lahko zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah, škatlah, zabojih ali posodah, skupaj Slika 2 kot mešano embalažo. Pri zbiranju mešane embalaže je pomembno, da je brez tekočin in očiščena ter zaradi zmanjšanja prostora tudi stisnjena. Za stiskanje plastenk lahko uporabimo priročne stiskalnice (slika 3), lahko jih stisnemo tudi ročno ali nožno oz. vročo vodo. Zbrano mešano embalažo odložimo v namenske vrečke za zbiranje mešane embalaže, ki jih lahko namestimo na priročna stojala; • revije, časopise, prospekte, knjige . lahko zbiramo v priročnih zabojih ali škatlah. Zbran papir in papirno embalažo odložimo v namenski zabojnik za zbiranje papirja, zelene barve in rdečim pokrovom; • za zbiranje steklenic lahko uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine. Zbrano stekleno embalažo odložimo v zabojnike za steklo na skupnih zbirnih mestih (ekološki otok); • mešane komunalne odpadke običajno zbiramo v vrečkah, ki jih položimo v namenske koške, tako da odpadke skupaj z vrečko odložimo v črn zabojnik. Posamezne vrste odpadkov lahko zbiramo ločeno, vsakega v svoji embalaži za zbiranje, lahko pa v embalaži, ki omogoča zbiranje dveh ali treh različnih vrst odpadkov, vsako vrsto odpadka v svoji embalaži. Najprimernejše mesto za zbiranje vseh navedenih vrst odpadkov je v shrambi. Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Občina Markovci z novim zbirnim centrom Sistem zbiranja komunalnih odpadkov občanom omogoča, da svoje odpadke oddajo dvakrat tedensko. V napi občini bo to mogoče v industrijski coni Novi Jork, in sicer v naslednjih terminih: - ob ponedeljkih od 9. do 12. ure in - ob sredah od 10. do 17. ure. Izjema: Vsaki četrti teden v mesecu bo zbirni center odprt ob sredah od 10. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure. Slika 3 6 Leto/16, številka/2, maj2015 Sonja Pungertnik, Slovenka leta V februarju je bila Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014, gostja medobčinskega Društva slepih in slabovidnih na Ptuju in Društva izobražencev Viktorina Ptujskega v okviru Viktorinovega večera. Tisti petek sem se srečala z njo pri Salihovičevih v Zabovcih, kajti bila je tudi njihova gostja. Že ob najinem prvem stisku rok sem začutila močno osebnost, skozi pogovor pa sem jo spoznala kot človeka z neizmernim optimizmom in vero v sebe in ljudi. Gospa Sonja Pungertnik, najprej se vam želim zahvaliti, da ste si vzeli čas za najin pogovor. Vem, da ste v tem času zelo medijsko izpostavljeni in najbrž ste že mnogokrat odgovarjali na podobna vprašanja, vendar vas kljub temu prosim, če se našim bralcem najprej predstavite. Sonja Pungertnik: "Ja, tudi vam hvala za povabilo, zelo rada pa vam povem tudi že večkrat povedano. Sem slepa žena, mama, mož je močno slaboviden, sin vidi in nosi očala samo za kratkovidnost. Sem družinski človek in že mnogo let neutrudna delavka za vključevanje slepih in slabovidnih v družbo. Zaposlena sem v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani, ki ga vodijo slovenski jezuiti, kjer se ukvarjamo z različnimi duhovnimi programi, programi osebnostne rasti, kot so duhovne vaje za duhovnike, ministrante, zakonce in še mnogo drugih delavnic. Po osnovni izobrazbi sem defektolog, vendar se nenehno izobražujem." Vem, da sodelujete tudi z radiem Ognjišče. Kako je nastalo to sodelovanje? Sonja Pungertnik: "Tako je, z njimi sodelujem že od 1997. leta, ko me je V sredo popoldne, 22. aprila, se je v okviru praznovanja občinskega praznika zbralo lepo število aktivnih in nekdanjih krvodajalce na sprejemu pri gospodu županu. Župan se je krvodajalcem zahvalil za njihovo humanitarno poslanstvo, ki ga opravljajo z darovanjem krvi in tako pomagajo ohranjati marsikatero življenje. V svojem nagovoru je je orisal zgodovino krvodajalstva v Sloveniji. Učenci osnovne šole so pripravili kratek kulturni program, nato pa je župan skupaj s sekretarko območnega združenja Ptuj, Marjano Cafuta, in Jankom Zelenikom, ki je v OORK Markovci zadolžen za krvodajalstvo, podelil priznanja in značke za različno število odvzemov krvi v letu 2014. Tako so za petkrat darovano kri prejeli priznanja in značke Vladko Kelenc, Marjana Kristovič, David Mislovič, Marko Mlinarič, Franc Meznarič, Martina Peklar, Janez Verlak, Eva Forštnarič in Mateja Ko-drič, za desetkrat darovano kri Janez Bezjak, Tadej Cimerman, Matej Kirbiš, Sonja Kukovec, Marij Završnik, Justina Zorec in Ivan Korošec, za petnajstkrat darovano kri Mirko Florjanič, Jože Jan-žekovič in Aleksander Šeruga, za dvajsetkrat darovano kri Ivan Fijan in Aleš Forštnarič, za petindvajsetkrat darovano kri Renata Majer in Olga Plohl, ta tridesetkrat darovano kri JankoMuhič, za štiridesetkrat darovano kri Renata Plohl, za petinštiridesetkrat darovano kri Janko Zelenik in za petdesetkrat darovano kri Miran Ljubec Foto: Marija Prelog Slovenka leta, Sonja Pungertnik s kipcem, ki ga je prejela ob tem nazivu._ kot gostjo v oddajo Luč v temi, ki je namenjena slepim in slabovidnim, povabil Jure Sešek. Oddaja je na sporedu enkrat mesečno in edina, ki je namenjena slepim in slabovidnim. Vanjo povabimo različne goste, ki so invalidi na tak ali drugačen način, ali katerega od strokovnjakov tega področja." Nekje med članki sem zasledila, da ste med kandidatkami za Slovenko leta edini omenili družino. Kakšen pomen ima za vas družina? Miran Ljubec iz Zabovcev, ki je lani kri daroval petdesetkrat, nam je povedal, da je prvič daroval kri hitro po polnoletnosti. Osrečuje ga dejstvo, da lahko s svojo darovano krvjo pomaga ljudem, ki jo potrebujejo. Želi si, da jo bo lahko daroval še mnogokrat. Vsem prejemnikom priznanj želimo obilo zdravja in da bodo smeli svoje rdeče zlato še velikokrat deliti soljudem, ki jo potrebujejo. Hvala vam v imenu tistih, ki ste jim z darovano krvjo rešili življenje. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Miran Ljubec je v lanskem letu daroval kri petdesetkrat. Sonja Pungertnik: "Družina mi pomeni največjo vrednoto, ki jo človek občuti v srcu in je ne moreš izraziti z besedami. Odraščala sem v družini skupaj s še štirimi sestrami in pri šestih letih sem odšla v internat, v zavod za slepe in slabovidne mladine v Ljubljano. To je za dekletce mojih let bilo izredno stresno in travmatično in pravzaprav tudi za moje starše in sestre. Doma sem namreč iz Nove Cerkve pri Celju in takrat je to bila zame Ljubljana zelo zelo daleč. Spomnim se, da je prvih šest mesecev bilo res grozljivo. Zdelo se mi je, da se vsak teden dobesedno mukoma odtrgam iz naročja svoje družine. Danes, ko toliko razglabljamo o družinskem zakoniku, res ne morem razumeti tistih, ki govorijo, da je vseeno, v kakšni družini živi otrok. Ja, pozneje sem si tudi sama ustvarila družino. Z možem Francijem sva si oba želela imeti družino, poročena sva 14 let in imava 12-le-tnega sina Marka. Zame je družina res velika vrednota. To, da se lahko vsak dan z dela vračam v svojo družino, mi zelo veliko pomeni." Kako pa ste doživeli izbor za Slovenko leta 2014? Sonja Pungertnik: "Iskreno povedano sem bila zelo presenečena in obenem vesela. Nisem niti vedela, oz. še sedaj ne vem, kdo me je sploh predlagal za nominiranko. Prejela sem obvestilo, da sem med 10 predlaganimi kandidatkami po izboru revije Jana. Ko pa sem bila izbrana, sem resnično bila presenečena, kajti zadnja leta se nisem toliko več pojavljala v javnosti kot pred leti, ko sem intenzivno delala na Zavodu za slepe in slabovidne in pripravljali zakonske spremembe za invalide. Najprej sem pomislila, da bi se zahvalila in odklonila. Nato pa je prišlo zavedanje, da je ta nominacija pravzaprav priložnost za širjenje vedenja o nas invalidih, o delu Ignacijevega doma in za zastopanje krščanskih vrednot, ki jih živim, tudi družine. Takrat sem potrdila nominacijo. Ugotovila sem, da smo si predlagane kandidatke zelo različne med seboj in da lahko o svoji življenjski izkušnji povem širšemu krogu ljudi. Kajti, če ne povemo ljudem nič o sebi, ne moremo pričakovati, da nas bodo razumeli, upoštevali in seveda spoštovali. Vedno sem ne- U3T i'/. MMiKOVCV.V kje v sebi čutila klic, da moram nekaj narediti, da bodo ljudje bolje spoznali slepe in pokazati, da tudi mi lahko veliko naredimo za družbo. Zato te nominacije nimam za lastno promocijo, kajti spoznala sem, da je lažje in bolj preprosto biti anonimen, seveda, če se s tem zadovoljiš. Zavedam se, da so z menoj nominirani vsi, ob katerih sem v življenju postajala to, kar sem danes in tudi tisti, ki mi omogočajo, da jim vse to, kar sem prejela, lahko dajem." Kako pa vaš sin Marko sprejema svojo mamo, ki je Slovenka leta? Sonja Pungertnik: "Ko je izvedel, mi je odkrito povedal, da je ponosen na svojo mamo, v šoli je v prvem trenutku zadržano sprejemal čestitke svojih sošolcev, potem pa je tudi to sprejel. Oba z možem se trudiva, da se v družini odkrito pogovarjamo o stvareh. Tako je kot še zelo majhen dojel, da je v naši družini nekaj drugače. Otroci so mnogo bolj dojemljivi, kot si odrasli moremo predstavljati. Hitro je tudi dojel, da moramo v hiši imeti red. Za nas, ki ne vidimo, je zelo pomembno, da so stvari vsaj približno na enakem mestu. Tako lahko normalno funkcioniramo. Tako je Marko že od majhnega vedel, da lahko ima nered v svoji sobi, v kuhinji pa ne. Velikokrat se tudi zgodi, da pride v položaj, ko se zaveda, da je drugačen, ne samo zaradi slepote v družini, ampak zaradi naše vere. Toda, ali nismo vsi na nek način drugačni in ta različnost nas pravzaprav bogati in dela življenje zanimivejše? V družini je sin dobil tudi izrazit socialni čut, Tako ni problema žrtvovati nogometa po nedeljski maši, če mora pomagati kolegici, ki je na invalidskem vozičku, to je le en primer." Spoštovana gospa Sonja, kašno sporočilo bi predali našim občanom? Sonja Pungertnik: "Predvsem jim želim optimizma in topline, tega, kar sama čutim v svoji notranjosti. Prepričana sem, da sem bila slepa na svet poslana z namenom. Nikoli ne gledam, kaj bodo drugi naredili zame, temveč kaj bo družba pridobila z menoj. Zato je tako pomembno ozaveščanje ljudi o invalidih, o njihovih sposobnosti. Bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo in ne nergajmo zaradi tistega, česar nimamo. Bodite človek z drugimi in za druge." Iskreno se vam zahvaljujem za vaš čas in pogovor in vam želim obilo uspehov in odprtega duha tudi v prihodnosti. Marija Prelog Vabilo društvom in posameznikom k oddaji prispevkov za naslednjo številko Lista iz Markovcev Spoštovani, vabimo vas, da s prispevki popestrite občinski časopis in občane seznanite z aktualnim dogajanjem vašega društva ali vasi. Veseli bomo prav vsakega članka in tudi napovedi za prihajajoče dogodke, ki jih pripravljate. Nova številka Lista iz Markovcev bo izšla predvidoma v začetku meseca julija 2015. V kolikor bi želeli sodelovati v naslednji številki, vas vabimo, da vaše prispevke in slikovni material pošljete na naslov markovski.list@gmail.com do 20. junija oziroma po dogovoru. Za vsa morebitna vprašanja se lahko obrnete na člane uredniškega odbora. V pričakovanju vaših prispevkov vas lepo pozdravljamo! Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog, Irena Pukšič in Alenka Rožanc. LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. _Spletni naslov: www.markovci.si._ Sprejem krvodajalcev Leto/16, številka/2, maj2015 7 (7 MiVRECOVCP.V Elitizacija in centralizacija nujne medicinske pomoči Spoštovane občanke in občani, verjetno ste v zadnjih tednih zasledili veliko polemik in razprav na temo izgradnje urgentnega centra Ptuj, ki je ključnega pomena za Spodnje Podravje in naše prebivalstvo. Urgentni center Ptuj je v načrtih Ministrstva za zdravje že od leta 2003. Od takrat pa do leta 2011 je vse potihnilo, nato pa se je takratni minister za zdravje dr. Marušič javno zavezal, da bo gradnja urgentnega centra Ptuj napredovala in bo vključena v mrežo urgentnih centrov. Žal se zadnja vlada ni odločila, da bi urgentni center Ptuj vključila v gradnjo urgentnih centrov, ki bodo financirani iz evropskih sredstev. Dobili smo obljubo, da bo UC Ptuj zgrajen iz sredstev iz državnega proračuna in neverjetno je, da se moramo o vključevanju urgentnega centra Ptuj v mrežo urgentnih centrov sploh pogovarjati. Kljub temu sem na podlagi mnogih prizadevanj kot član Odbora za zdravstvo predlagal nujno sejo Odbora za zdravstvo, kjer smo na svoji 2. redni seji, ki je potekala v sredo, 11. februarja, sprejeli sklep, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da vključi urgentni center Ptuj v mrežo urgentnih centrov.« Sklep je prejel sogla- sno podporo vseh strank, kljub temu pa moram izpostaviti, da so boljši predlog sklepa, ki bi zahteval takojšen pristop k izgradnji urgentnega centra, zavrnili poslanci Stranke Modernega centra in DeSUS. Sprenevedanje vladajočih, da so bile v preteklosti narejene napake, ni sprejemljivo; prej gre za neopravičeno prestavljanje odgovornosti na druge. Tako je tudi jasno, da predloga amandmaja k rebalansu proračuna, ki bi zagotovil izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ni podprla koalicija Mira Cerarja. Odgo- vornost je izključno njihova. Ob tem je potrebno opozoriti, da je prizadevanje za čimprejšnjo izgradnjo UC Ptuj podprlo 20 županov občin Spodnjega Podravja, ne glede na politično opredelitev, saj je na SB Ptuj vezano vsaj 120 000 prebivalcev Slovenije. Ob tem opozarjam, da je bilo v preteklem letu na našem koncu 44. 364 urgentnih obravnav, kar razgalja tudi jasno upravičenost in potrebo po organizaciji UC Ptuj. Neprimerno je, da bi se ljudje iz okolice Ptuja, Slovenskih goric in Haloz morali voziti v Maribor, ko pa o življenju odloča vsaka minuta! SB Ptuj je s svojimi aktivnostmi glede urgentnega centra tako daleč, da je pridobila gradbeno dovoljenje, prav tako je do sedaj skupaj vložila lastna sredstva v višini 100 000 evrov in je skrajni čas, da končno pričnemo z izgradnjo UC Ptuj. Odgovornost je predvsem na ministrici in na tistih, ki so glasovali proti amandmaju, ki bi zagotovil izgradnjo UC Ptuj v letu 2015. Vse drugo je sprenevedanje in navadno zavajanje. V kolikor bi bil interes za čimprejšnjo gradnjo UC Ptuj res prisoten, bi koalicija Mira Cerarja amandma podprla, saj se gre za 3 milijone evrov. Poglejmo, koliko je Vlada Mira Cerarja popustila vsem drugim pogajal- cem in socialnim partnerjem. Zdravje je področje, kjer ni prostora za politične delitve, ampak moramo vsi stopiti skupaj ter si prizadevati za čimprejšnjo izgradnjo urgentnega centra Ptuj. S svojimi prizadevanji za izgradnjo urgen-tnega centra Ptuj bom nadaljeval tudi v prihodnje. Upam, da bomo pri tem čimbolj enotni in uspešni. Prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo urgentnega centra Ptuj so podprli tudi: Milan Gabrovec, župan občine Markovci, Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, Darja Vudler, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik, Alojz Benko, župan občine Trnovska vas, Anton Butolen, župan občine Žetale, Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, Marko Maučič, župan občine Podlehnik, dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, Miran Vuk, župan občine Zavrč, Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, Friderik Bračič, župan občine Videm, Alojz Sok, župan občine Ormož, Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, mag. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina in Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Andrej Čuš, poslanec DZ RS Učenci OŠ Ljudevita Pivka na akciji Dan za spremembe BODIMO SAMI SPREMEMBA, KI SI JO ŽELIMO V SVETU (Jasna Veber Zazula) V vseslovensko prostovoljsko akcijo DAN ZA SPREMEMBE, katere nacionalni nosilec in koordinator je bila Slovenska filantropija, se je vključila tudi OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Pod okriljem gesla Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI, so na šoli vsak dan v tednu od 23. do 27. marca izbrali petčlansko posadko učencev. V podhodu železniške postaje Ptuj so jih vsako jutro prijazno pričakali organizatorji akcije - predstavniki CID Ptuj in Društva za šport invalidov Most Ptuj. Pridružili so se jim tudi učenci drugih ptujskih šol. Najprej so vsi skupaj smuknili vsak v svoje zaščitno oblačilo, si nadeli zaščitni znak akcije - rumeno ribico, nato pa navdušeno poprijeli za čo- piče. Prvi dan je mojster Branko Goričan učencem predstavil poklic slikopleskar-ja. Seznanili so se s celotnim postopkom pleskanja, od zaščite površin, pravilnega mešanja barv, do vseh zakonitosti pleskanja z valjčki in s čopiči. Tudi ustreznega čiščenja in pranja orodja ter sliko-pleskarskih pripomočkov so se naučili. Sledili so vsem mojstrovim navodilom in del tunela so, kot bi mignil, prepleskali v toplo belino, ki je kar klicala po novih zgodbah. Drugi dan so sledili mentorju slikarske akcije Gregorju Samasturju in stene železniškega podhoda so pričele dobivati novo podobo. Vsak nov dan so se lotili nove stene in jo ovili v zgodbo barvitega linijskega valovanja, iz katerega je v obliki barvitih ribic zasijala dobra energija vseh, ki si svet želijo spremeniti na bolje. Eden izmed učencev, ki se je akcije udeležil vsak dan in je svoj čopič in valjček vrtel najbolj spretno, na zaključni prireditvi pa je za svoje marljivo delo in trud s strani organizatorjev prejel tudi posebno zahvalo, je bil Andrej. Andrej pravi, da mu je bilo najbolj všeč to, da se je naučil mnogih novih znanj s področja slikopleskar-stva in mnogih spretnosti. V času akcije se je celo naučil suverene hoje po A-le-stvi, medtem ko je bila njegova naloga, da z veliko mero natančnosti prepleska zgornje robove tunela. Pravi, da je izziv, ki mu ga je postavil mojster, sprejel z veliko dobre volje do novega učenja in da je hvaležen za nove izkušnje in nova, zelo prijazna medgeneracijska poznanstva, ki jih je sklenil v tednu za spremembe. Predstavnikom OŠ Ljudevita Pivka je pet ustvarjalnih dopoldnevov, ki so jih preživeli v ptujskem železniškem podhodu, hitro minilo. V njih so še močneje prižgali luč zavedanja, da morajo biti sami sprememba, ki si jo želijo v svetu. Jasna Veber Zazula 8 Leto/16, številka/2, maj2015 UST (7 [Vi. A K KO VC Alen Salihovič, odgovorni urednik informativnega programa Radia Ognjišče Zabovčana Alena Salihovica vsi občani dobro poznamo, saj je že od malih nog eden tistih, ki je z lepo in jasno povedano besedo povezal marsikatero šolsko prireditev in domačo proslavo. Iz majhnih stvari se vselej rodijo velike in tako sta Alena znanje in volja do napovedovanja danes pripeljala do urednika informativnega programa na Radiu Ognjišče. Zelo odgovorna naloga, bi rekli. Za tokratno številko Lista iz Markovcev smo se odločili, da nam zaupa kaj več o svoji zanimivi in dinamični vodstveni funkciji. Je funkcija odgovornega urednika informativnega programa Radia Ognjišče zares dinamična in nenazadnje zanimiva? Alen Salihovič: »Alenka, najprej hvala za vprašanja in priložnost za pogovor. Gotovo oboje. A ni tako pomembno mesto, na katerem delaš, ampak ali delaš z veseljem. Pri nas dan ni enak dnevu, vedno je nekaj novega. Stremimo za različnimi izzivi, iščemo odgovore, zanimive sogovornike, to je pogosto dinamično, še posebej, če gost odpove sodelovanje v oddaji v živo zadnjo minuto ali pa, kot se mi je zgodilo pred leti, če gost v časopisu prebere, da bi moral biti na javni radijski oddaji. V takšnih trenutkih se pokaže tvoja iznajdljivost. O funkciji pa še to: pri delu v ekipi radijskih novinarjev funkcije ne štejejo. Smo enakovredni. Zakaj? Nekdo je dober v italijanščini, nekdo v angleščini, nekomu je ljubša teologija, nekomu notranja ali zunanja politika. Na podlagi teh znanj se ne izključujemo, se z njimi ne bahamo, ampak se dopolnjujemo v celoto. Tudi nogometne tekme ne odigra samo vratar. Sodelovati mora vso moštvo.« Kako se je vila tvoja pot izobraževanja in nabiranja izkušenj? Iz cvetličarja v odgovornega urednika radija. Alen Salihovič: »Upal bi si reči, da se je moja pot začela sestavljati v knjižnici osnovne šole v Markovcih pri gospe Ka-rolini Pičerko, ki je s številnimi vlogami, v katere me je poskušala postaviti, v meni prebudila veselje do besed, čeprav imajo sodelavke še danes veliko dela z mojimi vejicami. (Smeh) Nove sestavine sem pridobil v Dijaškem domu v Celju ob odličnih vzgojiteljicah in danes dobrih prijateljicah Bebi in Ljubi. Ni naključij. So le priložnosti, ki jih zgrabimo ali pustimo. Kljub vsemu ostajam tudi cvetličar - vsak dan. Prepričan sem, da je z besedami kot z rožami. Če jih neguješ, rastejo. Tudi pri Foto: Nika Rožanc Alen Salihovič je lani novembra več kot prijazno sprejel domače farane - člane in članice ŽPS in ožje sodelavce naše župnije - v prostore Radia Ognjišče in nam predstavil svoje delo, pozdravil pa jih je tudi odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak._ besedah je tako: več jih uporabljaš, »buj-nejši« je besedni zaklad.« Mediji, kakršnikoli že, so danes tarča kritičnega razmišljanja, zato je treba biti pri objavljanju informacij zelo pozoren, pazljiv in predvsem objektiven. Je delo radijskega urednika naporno? Alen Sallihovič: »Če izhajam iz prvega odgovora, bi namesto urednika raje uporabil besedo novinar. Smo specifična radijska postaja. Zavedamo se: kot nas imajo nekateri radi, bi nas nekateri najraje ukinili. Na žalost polena pod noge pogosto mečejo prav tisti, od katerih pričakujemo podporo. A tako skuša hudi duh. Tako je skušal Jezusa in tako skuša nas. Zelo tanka je meja med »biti« in »ne biti« objektiven. Medtem ko mnogi zaradi gledanosti, poslušanosti in branosti obidejo objektivnost, pri nas senzacionali-stičnost ni na prvem mestu. Usmeritev našega dela ni vezana na neko politično stranko ali ideologijo. Naša »alfa in ornega« je Njegova vesela novica, ki živi že več kot 2000 let. Nihče je ni mogel zlomiti, nobena vojna poraziti, niti ena beseda preglasiti. Ne trdim, da smo zaradi tega sveti in brez napak. Cerkev je bila sveta, a prav tako grešna. To smo tudi mi. A če slediš Resnici, novice dan za dnem ne uporabljajo besednih zvez »naj bi«, »kot smo izvedeli iz neimenovanih, a zanesljivih virov«, »slišali smo« ... Sam trdim, da šteje le resnična resnica, a na žalost velja, da bolj kot je novice krvava, napihnjena, nepreverjena, boljša je v očeh gledalcev, poslušalcev in bralcev. Žalostno. Vse to je mogoče zajeti iz besed Svetega pisma: »Da si kristjan, še več, da delaš za katoliški medij, še nekaterim danes povzroča težave,« razlaga Alen. »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8, 31-32) Radio Ognjišče je lani praznoval 20 let. Tisti, ki vsaj malo spremljajo frekvenco 107.3, lahko opazijo, da vas sodelavce druži ne le vsakdanje vodenje, poročanje in iskanje informacij, temveč se skupaj odpravljate tudi na kolesarjenja, izlete, organizirate dobrodelne akcije ... vse v okviru radijskega programa. Tovrstna druženja vas vsekakor še bolj povezujejo. Alen Salihovič: »Iskreno povedano, če bi službo na radiu videl le kot osemur-no delo, bi bil na tem mestu nesrečen, še več, gotovo na njem ne bi vztrajal že dobrih deset let, če Ljubljani prištejem še delo v koprskem studiu, kjer se je začela moja pot. Na radiu nismo zgolj sodelavci, ampak prijatelji, pogosto tudi zaupniki. Sodelavci so že večkrat obiskali Markovce in Zabovce, z mamo in tudi, žal, že pokojnim očetom so prijatelji, za svoje so jih sprejeli tudi moji najbližji. Tega sem vesel. Radijski dogodki nas res povežejo. Povezujejo pa nas tudi s poslušalci, najbolj našimi prijatelji, ki z 2,5 evra na mesec radio skupaj z oglaševalci ohranjajo pri življenju. Dan za dnem smo hvaležni vsem, ki nam stojijo oziroma stojite ob strani, tudi iz naše fare vas je nekaj, zato: HVALA VAM! Še večja je hvaležnost za vse molitve, ki so namenjene vsem radijskim sodelavcem. Tukaj se potrjuje rek: »Dobro se z dobrim vrača.« Čeprav je včasih treba dolgo čakati.« Pri delu se srečuješ z raznolikimi ljudmi, funkcionarji ... To je na nek način tudi privilegij - biti zelo blizu pomembnim osebam, kar po drugi strani zahteva odgovornost in trud, da svoje delo opraviš najbolje. Ali nam lahko zaupaš kakšno anekdoto, ki se ti je pripetila v letih ustvarjanja na radiu? Alen Salihovič: »Najhuje je, ko se sme-ješ takrat, ko se ne bi smel, in gre oddaja v živo. To se mi je zgodilo že trikrat. Na to nisem ponosen, a življenje je tudi smeh. Sicer pa me je pri delu s pomembnimi osebnostmi iz sveta kulture, politike in športa presenetil predvsem njihov v veliki meri pozitiven odnos do radia. Seveda obstajajo tudi izjeme. Drugače pa ni več tako, kot se mi je zgodilo pred leti na eni od prireditev v Ljubljani, ko me je kolegica iz komercialne televizije, potem ko je izvedela, da delam na Radiu Ognjišče, pustila samega na pijači. Da si kristjan, še več, da delaš za katoliški medij, nekaterim še danes povzroča težave.« Dom je tam, kjer je srce ... V Markovce oz. v Zabovce se vedno rad vračaš, kar opažamo ob večjih cerkvenih praznikih, ko ti farani z veseljem prisluhnemo, ko stopiš pred mikrofon na am-bonu. Živeti v Ljubljani je le nekoliko drugače kot v domačih Zabovcih, kajne? So prednosti in slabosti, bi rekli. Alen Salihovič: »Domov, v Zabovce, pridem z največjim veseljem. K mami, bratu in sestram z družinami, vsej ostali žlahti -ni je malo, zato je nemogoče vse obiskati v enem samem vikendu ... Zdi se, da komaj čakamo drug drugega, čeprav smo prek telefona v stikih vsak dan. Ljubljana oziroma Šentvid pa je postal moj dom. Tam sem aktiven v ljubiteljskem gledališču, ki je del Društva Blaž Potočnikova čitalnica. Trenutno po državi gostujemo s predstavo Angel varuh ali kdo je gospod Shaffler? Vedno je lepo nasmejati ljudi. Prav tako sem aktiven v Ustanovi Anin sklad, ki povezuje in po svojih močeh pomaga družinam z več otroki. Kar vživel sem se v belo Ljubljano in jo sprejel za svojo. Ampak samo sprejel, srce ostaja pri sv. Marku v Markovcih.« Ali nameravaš ostati na tem delovnem mestu ali v prihodnosti razmišljaš o čem drugem, novem? Je delo radijskega urednika to, kar si iskal, za kar si se izobraževal v življenju? Alen Salihovič: »Daleč od tega, kar sem želel, saj na srečo vseh želja ne moremo uresničiti, in seveda še manj od tega, za kar sem se izobraževal. Naš glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak je ob lanskem 20. rojstnem dnevu radia o uspehih radia in talentih posameznika povedal: »Ti uspehi so predvsem Božje delo, to ves čas poudarjam. Mi se dajemo le na voljo, Bog nam je dal talente, ki jih uporabljamo.« Podarjene talente se trudim dan za dnem uporabljati, ne le v dobro sebe, ampak tudi svojega bližnjega. Naše delo ni nikoli dolgočasno, vedno se zgodi nekaj novega, zato nemalokrat poskrbijo v vladnih in parlamentarnih sobanah. Na srečo pa za veliko pozitivnih presenečenj poskrbi vse bolj priljubljeni papež Frančišek. Njegova dejanja in odkrite besede me vedno znova nagovarjajo in tudi opogumljajo pri vsakodnevnem delu. Ali razmišljam o čem novem, te zanima? Vedno, vsak dan moramo razmišljati o novih stvareh, le tako napredujemo. Z veseljem grem na radio, ki je skoraj moj drugi dom. Ko se bo to moje občutenje spremenilo, bo treba gotovo obrniti list. A danes ostajam odločen ostati tukaj, na Radiu Ognjišče, kjer lahko evangeliziram oziroma oznanjam veselo novico, informiram, izobražujem in zabavam.« Alen, najlepše se ti zahvaljujem za podane odgovore. Še naprej ti želim mnogo uspehov na delovni poti. Alen Salihovič: »Iskrena hvala tebi, Alenka, in uredništvu Lista iz Markovcev za to priložnost. Vsem pa bi rad sporočil besede iz Svetega pisma, ki jih od mene prejme vsak radijski gost, bodisi veren bodisi neveren, saj jih imam zapisane v podpisu mojega službenega elektronskega naslova. Prepričan sem, da so namenjene vsakemu od nas. »Ljubite vse ljudi, tudi sovražnike. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite! Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi; bodite med seboj ene misli; ne hrepenite po visokih stvareh, ampak se držite nizkih. Ne bodite sami pri sebi modri.« (Rim 12,14-16)« Alenka ROŽANC Leto/16, številka/2, maj2015 9 (7 MARKOVCUV Valentin Zupanič, član skupine Perpetuum Jazzile Valentin Zupanič, devetnajstletnik, ki bo kmalu opravljal pripravništvo iz zobozdravstvene tehnologije, je od septembra 2014 član vsem znane slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Takrat je z njimi odpel celovečerni repertoar in tako postal njihov polnopravni član. Kako to postaneš, kako naporne so aktivnosti in še kakšno uporabno informacijo nam je Valentin zaupal v kratkem pogovoru. Valentin, kot pevca te poznamo že iz osnovne šole. V srednješolskih letih si bil član Mešanega mladinskega pevskega zbora ljubljanskih srednješolcev Veter, pot pa te je zanesla tudi v Perpetuum Jazzile. Slednje je morda želja marsikaterega pevca, željnega prepevanja tovrstne glasbe. Kako si vzpostavil stik z zborom? Najverjetneje je bila potrebna avdicija. In to ne ena ... Valentin Zupanič: »Za razpis avdicije sem slišal od prijatelja, ki mi je svetoval naj se prijavim. Ker sem si rekel, da poskusiti ni greh, sem posredoval svoja podatke in čakal na e-mail. Prva avdicija ni potekala v živo, saj se je na razpis prijavilo preveliko število pevcev (320), zato smo morali preko e-maila posredovati glasovni posnetek. Na drugo avdicijo sem se moral pripraviti z delom ene skladbe. Preverjali so glasovni razpon, ritem in barvo petja. Na tretji avdiciji smo prepeli dele skladb, ki jih sedaj pojemo v repertoarju celovečernega koncerta. Prvič sem k vaji pristopil 9. aprila 2014. Z zadnjo avdicijo sem mislil, da sem najtežje že dal skozi. Motil sem se, saj je sledilo učenje pesmi s koreografijo na pamet. Potekale so še 4 avdicije oz. lahko drugače rečem preverjanje znanja, kjer smo morali pokazati, kako napredujemo z učenjem skladb sami doma.« Kaj vse je potrebno za uspešno dejavnost v zboru, kakršen je pJ? Valentin Zupanič: »Na začetku sem mislil, da mi bo skupina kot hobi, vendar sem kmalu ugotovil, da je to zelo resno in profesionalno delo. Vzame mi veliko časa, vendar vsako sekundo z njimi uživam. Za uspešno delo v skupini se moram marsi- Foto: Iztok Aver »Vskupini pojem z dušo in srcem,« pravi Valentin Zupanič. čemu odreči. Temelji na disciplini in redni udeležbi na vajah in koncertih.« Kolikokrat na teden potekajo priprave oz. pevske vaje in kako približno izgledajo? Valentin Zupanič: »Vaje potekajo dvakrat tedensko, vendar je potrebno veliko vaditi tudi doma. Skoraj vsak konec tedna koncertiramo po Sloveniji in v tujini. Na vaje prihajamo točno oz. 5 minut prej, saj ob uri začnemo že z opevanjem. Po opevanju po navadi vadimo še ritem z različnimi ritmičnimi vzorci. Nato se lotimo »piljenja« skladb. Po vaji imamo včasih kratek sestanek, kjer si izmenjujemo mnenja in rešujemo probleme, ki pa jih ni veliko, saj je skupina zelo homogena. Naš menedžer Boštjan Usenik nam posreduje novice in imformacije o aktualnem dogajanju.« OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE STORITVE dušo in srcem, mi nobena aktivnost ni naporna, saj vse kar delamo, delam z velikim veseljem in odgovornostjo. Zelo se že veselim, da bomo lahko uspeh naše skupine pokazal tudi v domačem kraju, saj imamo v mesecu avgustu predviden celovečerni koncert v osnovni šoli v Mar-kovcih, kjer se je moja pot ustvarjanja v glasbi začela z učiteljico glasbe Slavico Lajh.« Perpetum Jazzile bo torej moč slišati tudi v Markovcih. Kdaj in kje bo donela glasba »tvoje« vokalne skupine in kje bomo lahko kupili karte za koncert? Valentin Zupanič: »Koncert bo v nedeljo, 23. avgusta 2015, v večnamenski dvorani v Markovcih. Karte se trenutno prodajajo v naši domači Lovski trgovini v Markovcih in v Ribarnici Delfin na Ptuju. Zadnji mesec se bodo karte lahko kupile tudi preko Eventima. Rad bi se zahvali vsem prijateljem in svoji družini, ki so mi vedno stali ob strani in me na vsakem koraku podpirali.« Valentin, lepa hvala za odgovore. Želim ti že mnogo pevskih uspehov, mi pa že komaj čakamo na avgustovski koncert PJ v Markovcih. Alenka Rožanc PJ je znan po zvočnih efektih, ki jih pevci izvajajo sami. Slednje je rahlo nevsakdanje in je v slovensko glasbo vneslo novost. Si tudi sam beat-boxer, kot pravimo tem pevcem? Valentin Zupanič: »Naša glasba je a capella, kar pomeni da pojemo brez spremljave instrumentov. Instrumente oponašamo sami. Beatboxer pomeni vokalnega bobnarja, ki je v naši skupini samo eden. To je genialni Sašo Vrabič, saj ni zvoka, ki ga ne bi znal oponašati. Sodi v ritem sekcijo, ki jo dopolnjuje še solo bass. Moja sekcija je tenor, to je najvišji moški glas. Na koncertih pojemo vsak na svoj mikrofon, kar pomeni, da si napak nikakor ne smemo privoščiti.« Kako naporne so aktivnosti v zboru? Valentin Zupanič: »Ker sem v skupini z Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka na delavni praksi v mestu V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo smo se v šoli lotili projekta z naslovom »Vključevanje mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju v večinsko delovno okolje«. Namen našega projekta je, da mladostniki z vključitvijo v družbo razvijajo svoja močna področja in sposobnosti, krepijo samozavest in delovne navade ter da okolje spozna, da lahko tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju prispevajo svoj delček v mozaik našega skupnega vsakdana. Zaposlitev je namreč eno izmed pomembnejših področij v življenju posameznika. Naši učenci med usposabljanjem pridobijo različne spretnosti, ki so pomembne za vsakdanje življenje. Zaposlitev jim omogoča razvijati višjo stopnjo lastne vrednosti, občutek pripadnosti, sposobnost sodelovanja. Napredujejo v socialni prilagodljivosti, delovnem znanju in čustvenih izkušnjah ter se hkrati počutijo enakovredne ostalim. Naši prošnji za sodelovanje so se prijazno in z navdušenjem odzvali v Kavarni BO caffe, cvetličarni Roža, trgovinici Skrinjica unikatov, mizarstvu - suha roba Pintar ter TlC-u. Vsem imenovanim se najlepše zahvaljujemo, da so nas sprejeli v svoje delovne sredine. Začetek delovne prakse smo vsi pričakali z velikim navdušenjem, prisotne pa je bilo kar nekaj treme in neučakanosti. Vendar se je začetna trema po prvi uri na »delovnem mestu« hitro razblinila. V kavarni naši učenci goste postrežejo s kavo in prigrizki, pospravijo mize, radi pa tudi po-kramljajo. V cvetličarni spoznavajo delo z rožami in skrb zanje, občasno pomagajo zaviti kakšno darilo. V suhi robi spoznavajo les ter pomagajo pri manjših zaključnih delih. V TlC-u obiskovalcem predstavijo mesto Ptuj, zlagajo prospekte. V trgovinici unikatov zlagajo oblačila, lepijo cene ter pomagajo pri prodaji oblačil, nakita, torbic pa tudi loncev. Naši učenci so bili s strani »delodajalcev« pohvaljeni za marljivost in prijaznost. Tudi odziv ljudi, ki se srečujejo z njimi, je bil pozitiven. Učenci so se v šolo vrnili polni navdušenja, novih izkušenj in samozavesti ter se neizmerno veselijo prihodnjih petkov, ko se bo praksa nadaljevala. Če boste kaj v mestu, nas pridite pogledat. Z veseljem vas bomo sprejeli in postregli. Natalija Sagadin, Tanja Ješovnik 10 Leto/16, številka/2, maj2015 L (ST (7 MARKO VC Koncert pevskih zborov in godbenikov naše občine V sklopu letošnjega 16. občinskega praznika je Kulturno društvo Bukovci priredilo koncert pevskih zborov naše občine, v programu pa se je predstavila tudi Pihalna godba Markovci. Omenjena prireditev je bila prva v nizu dogodkov ob občinskem prazniku in je potekala na sončno nedeljo, 12. aprila v večnamenski dvorani v Bukovcih. Ideja o »občinski« reviji je lansko leto zrasla v Kul-turno-umetniškem društvu Markovski zvon z željo, da se organizacija prireditve vsako leto preseli v drugo društvo in v drugo vas. Iz Stojncev se je koncert letos preselil v Bukovce. Udeležili so se ga je štirje pevski sestavi in pihalna godba. Uvodoma so nas z ljudskima pesmima pozdravili predstavniki organizatorja prireditve, ljudski pevci, ki jih vodi Alojz Markovič, v nadaljevanju pa so se zvrstili nastopi posameznih zborov in godbe. Zapeli so pevke in pevci Komornega zbora Glasis KUD-a Markovski zvon, ki jih vodi dirigent Ernest Kokot, sledila jim je Pihala godba Markovci pod vodstvom profesorja Petra Gojkoška. Program so nadaljevali pevke in pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, ki jih vodi Alenka Ro-žanc, in Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček, ki jih vodi Gregor Zmazek; oba zbora sta, poleg KZ Glasis, sekciji KUD-a Markovski zvon. Kot zadnji nastopajoči so zapeli člani Moškega pevskega zbora Markovci Kulturnega društva »Alojz Štrafela«, ki jih od lanske jeseni vodi Uroš Sagadin. Program je zajemal širok izbor glasbene literature: od sakralnih, slovenskih in tujih umetnih do priredb ljudskih skladb. Petje je umetnost in zdravilo. Naj ta zdrava umetnost še dolgo ostane med nami. Na snidenje prihodnje leto na 3. občinski reviji. Foto: Studio Laura Pihalna godba Markovci Foto: Studio Laura AR Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko Foto: Studio Laura Foto: Studio Laura Ljudski pevci KD Bukovci Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček Foto: Studio Laura Komorni zbor Glasis Moški pevski zbor KD »Anton-Jože Štrafela« Markovci Foto: Studio Laura Leto/16, številka/2, maj2015 11 i,(ST (7 MARKOVCI! V Po koncertu Moškega pevskega zbora Markovci Pevci Moškega pevskega zbora Markovci, sekcija Kulturnega društva „Alojz Štrafela», smo v mesecu aprilu nastopili po daljšem premoru, ki je bil namenjen pevskim vajam, saj je v letošnji sezoni dirigentsko palico prevzel nov dirigent. Temu primerno smo potrebovali čas, da se dodobra spoznamo kot prijatelji in kot pevci. Zbor je do začetka letošnje sezone zelo uspešno vodil Srečko Zavec. Zelo smo hvaležni in ponosni na skupnih 19 let. Naših trenutkov, ki so prerasli v čudovite spomine, nam ne more nobeden ukrasti ali skriti, in to je dobro, saj se jih zelo radi spominjamo. Zavedamo se, da so tudi današnji rezultati plod trdega in dobrega dela v preteklosti. Zagotovo ni novica, da je v lanskem septembru zbor prevzel 31. letni Uroš Saga-din s Hajdine, ki z glasbo živi že 20 let. Organist v cerkvi je postal že pri svojih dvanajstih letih, kot zborovodja pa se je preizkusil že pred polnoletnostjo. Za seboj ima nekaj let dela z moškim kvartetom, deset let je zborovodja cerkvenega mešanega pevskega zbora, pet let ženske vokalne skupine, tri leta pa deluje kot pevec v priložnostnem kvartetu študentov. Za seboj ima tudi osem let solopetja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Izziv v Markovcih je sprejel s tehtnim premislekom, saj se je zavedal, da prevzema zbor z dolgoletnimi izkušnjami in tradicijo. Po pregledu našega dosedanjega dela smo skupaj začrtali smernice in določili cilje. Skoraj osem mesecev trdega dela je bilo potrebno, da smo se v aprilu predstavili s povsem prenovljenim repertoarjem. Premierni nastop ali prvo generalko smo Moški pevski zbor KD »Anton Štrafela« Markovci z zborovodjem Urošom Saga-dinom in z napovedovalcema Tamaro in Nikom._ imeli v soboto, 11. aprila, v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Sodelovali smo na zaključni prireditvi Vino Ptuj 2015, ki jo tradicionalno pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. To je bilo že za tradicionalno 25. ocenjevanje vin in podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom. Zadovoljni s prikazanim smo se na naslednji nastop ali drugo generalko pred našim koncertom, odpravili že naslednji dan, ko smo nastopili na 2. reviji pevskih zborov in godbenikov naše občine Od ideje do Impulza Lansko leto smo ustanovili novo skupino, ki igra drugačno zvrst glasbe, kot smo je vajeni v našem vsakdanjiku. Ideja o nastanku takšne skupine se je porodila že pred leti, meseca junija 2014 pa se je končno začela udejstvovati. Polni entu-ziazma in želje po ustvarjanju smo vadili in vadili. Po dobrih treh mesecih trdega dela smo se odločili, da se predstavimo tudi vam. Naš prvi koncert smo priredili 28. septembra 2014 v dvorani gasilskega doma v Stojncih. Koncerta se je udeležilo veliko število ljudi in njihov odziv je bil daleč nad našimi pričakovanji. Predstavili smo se z glasbo, značilno za sestav big-ban-da, kot je jazz, blues, swing, funk, rock.. Big-band Impulz vodi dirigentka Katja Bezjak. Sestav, vključno z njo, šteje kar 15 članov. Na alt saksofonu sta Špela Mlinaric in Vanesa Tomažič, na tenor saksofonu Jure Majerič in David Hameršak. Na trobentah so Aleksander Kelenc, Žiga Bezjak in Janko Kelenc, na pozavni pa Peter Gojkošek in Blaž Tement. Ritem sekcijo sestavljajo Tina Kajzer Hameršak na klavirju, Blaž Kekec na kitari, Marko Horvat na bas kitari, Mihael Majerič na bobnih in Niko Kostanjevec na tolkalih. Vsak izmed njih se je predstavil tudi z improvizacijo, ki je kljub določenim okvirjem aranžmaja, eden bistvenih delov jazz glasbe. Glasbeniku omogoča, da zraven teženja k čim bolj sinhroni skupni igri, tudi sam individualno razvija svojo improvizacijsko kreativnost. Vaje big-banda potekajo čez leto, intenzivno pa delujemo v poletnih mesecih. V tem letu načrtujemo nekaj nastopov in letni koncert, ki bo predvidoma konec meseca septembra. Naš cilj je, da v glasbi uživamo in da v njej uživate tudi vi, naši poslušalci. Upamo, da bo Impulz z vašo podporo trajal še dolgo časa. Se vidimo v poletnih mesecih! VAŠ IMPULZ Markovci. Prireditev se je v organizaciji domačega Kulturnega društva Bukovci odvijala v večnamenski dvorani v Bukovcih. Odlično organizirano prireditev je zmotila le slabša akustika v dvorani. Mogoče je na tem mestu prav, da opozorimo vse odgovorne, da kljub zelo kul-turno-bogatemu področju in številnim prireditvenim dvoranam v celotni občini ne premoremo prostora, ki bi ga lahko imenovali «kulturni dom», ki bi pevce optimalno zadovoljeval z akustiko. V soboto, 18. aprila, smo v veliki dvorani v Markovcih imeli odmeven tradicionalen spomladanski koncert z gosti, kjer smo pokazali trud celoletnega dela. Predstavili smo se z žanrsko raznolikim in pestrim glasbenim programom, ki ima svežino in mladostno zagnanost. Leta predstavlja velik izziv za pevce. Ponosni smo, da smo petju pri dveh pesmih dodali tudi odrski nastop. Gre za skladbi mlajše slovenske skladateljice Tadeje Vulc: Nastop in Repna juha za 4 osebe. Po odmevih ocenjujemo, da smo z izborom programa in izvedbo izpolnili in celo presegli pričakovanja slehernega poslušalca na koncertu. Koncert sta vodila učenca OŠ Markovci, Tamara in Niko. Skupaj z mentorico Dorotejo Kostanje-vec so svoje delo odlično opravili. Voditelja sta bila prava svetla točka prireditve. Sprva smo razmišljali, da bi koncert izvedli v stari šolski telovadnici, a smo se po izkazanem interesu odločili, da prireditev izpeljemo v 2/3 velike večnamenske dvorane. Izkazalo se je, da je odločitev bila pravilna. Gostje koncerta so bili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža v Italiji, ki neprekinjeno deluje že od konca druge svetovne vojne. Prikazali so odličen program in sproščeno izvedbo in dokazali, da gre za zelo kvalitetno pevsko skupino, ki je na tekmovanju primorskih pevskih zborov že večkrat dosegel bronasto in srebrno priznanje. Zbor je že gostoval širom po Italiji in tudi v Rusiji. Izdali so zgoščenko Naše stezice. V letošnji sezoni se zbor pripravlja na različna tekmovanja v jeseni. Z delnim programom se je zbor predstavil tudi na našem koncertu. Na pogostitvi po koncertu so se med obema društvoma v sproščenem vzdušju spletle prijateljske vezi. Povabili so nas na njihovo prireditev, ki jo pripravljajo v mesecu septembru. Radi bi se zahvalili županu Milanu Gab-rovcu za izrečene pohvalne besede in Foto: Jure Korez Pesmi Repna juha so dodali tudi odrski nastop_ podporo pri izvedbi koncerta in kolektivu OŠ Markovci z ravnateljem Ivanom Štrafelo na čelu za vso opravljeno pomoč in podporo pri pripravi dvorane in drugih šolskih prostorov. Ne smemo pozabiti na pomoč ekipama Megasound in SIP TV, ki nam stojijo ob strani pri naših idejah in projektih. Z njimi ni nič nemogoče. Pevci smo iz odra stopili zelo zadovoljni. Veliko nam pomenijo čestitke in navdušeni obrazi naših poslušalcev. To je neprecenljiva energija, ki jo pozna vsak, ki je kadarkoli bil zadovoljen s svojim nastopom. Veseli smo, da smo opozorili na prostorske zagate našega društva. Večkrat smo omenili, da smo društvo, ki dobiva priznanja, pohvale in zahvale, a žal nimamo stene, kamor bi te spomine lahko obesili. Na koncertu nam je gospod župan ne samo obljubil, ampak celo zagotovil društvene prostore do društvenega abrahama, ki ga bomo praznovali v letu 2018. Držimo ga za besedo. Največji projekt v tej sezoni je za nami. Čaka nas še nastop na območni reviji pevskih zborov in že zdaj bi vas radi povabili na občinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki jo na predvečer praznika organizira naše društvo. Nato pa bomo skupaj čakali naslednjo sezono, načrti za to pa že nastajajo. Člani zbora z zborovodjem zelo uspešno preskakujemo polena, ki se včasih načrtno in še večkrat nenačrtno znajdejo na naši poti. To preskakovanje ovir nas le še bolj združuje in bogati. Aleš Milošič 12 Leto/16, številka/2, maj2015 UST (7 [Vi. A K KO VC Zgodbe iz preteklosti (2) Pri mojem prejšnjem istoimenskem članku je ponagajal tiskarski škrat, ki je zamenjal podnapise pod dvema fotografijama. Možakar v vojaški avstro-ogrski obleki je Jakob Šešerko, rojen leta 1883, možakar v suknjiču z metuljčkom pa moj dedek Alojz Rižnar, rojen leta 1923. Tokrat nadaljujem z drobnimi zgodbami o življenju malega, preprostega človeka. V življenju je pomembno, kje in s kom smo odraščali, kako smo živeli in v kakšne mišljenjske vzorce smo bili potisnjeni. Kot sem že navedla, sem zgodnje otroštvo preživela skupaj z babico in dedkom. Njun način življenja se je močno razlikoval od današnjega. Danes se moramo prilagajati izjemno hitrim spremembam, eksploziji razvoja sodobne tehnologije in tehnike, dohajati hitri tempo in temu prilagajati naš način življenja. Ob tem se poraja vprašanje, kje je tisti prihranjeni čas, ki bi ga naj pridobili s sodobnim razvojem. Navedem lahko, da sem v otroštvu ujela še zadnje ostanke tradicionalnega vaškega življenja. V spominu iz 70-ih let v Sobetincih mi je ostala medsosedska solidarnost in soodvisnost, sodelovanje in pomoč pri večjih kmečkih opravilih. Ljudje so si bili prisiljeni pomagati, sicer dela ne bi mogli pravočasno opraviti. Največkrat so usluge vrnili z uslugami. Spominjam se medsosedske pomoči pri mlatvi žita in delovnem postopku s pomočjo »bintmlina«, pri pobiranju krompirja in kasnejšem prebiranju, pri spravilu sena ali »krme« na vozove in kasneje na hlev, pri okopavanju ... Najbolj veselo delo v povezavi z druženjem pa je bilo ličkanje koruze ali »kožuhanje«. Po ročnem trganju klasov smo koruzo prepeljali v »škegenj«. Zbrali so se sosedje in se veselili, vse dokler delo ni bilo opravljeno. V času poletnih neviht so v primerih, ko je kdo še imel za spravit suho seno, sosedje prišli kar sami, ne da bi jih prizadeti klicali, in seno hitro postavili v »navle« ali kupe. Tako je bilo zaščiteno pred mokroto. Medsebojna pomoč je bila potrebna tudi pri živini, predvsem pri telitvah. Prav tako je vaška skupnost pripomogla pri večjih gradbenih delih in družinskih dogodkih, ob poroki, smrti. V primeru poroke ali smrti na vasi je babica zmeraj odnesla v »cekarju« družini nekaj hrane. Tudi gledanje televizije je včasih bil medsosedski dogodek. Danes si več ne znamo predstavljati življenja brez televizije, interneta, pralnega stroja, avtomobila, traktorja, vodovoda in celo elektrike. Tokrat bom s pomočjo zgodovinskega vira posegla v čas brez vseh teh pridobitev, v čase, ki ga današnji pripovedovalci niso živeli, se pa ga spominjajo iz pripovedi svojih prednikov. V Seelenstan-ds-Protokoll-u ali Zapisniku duš so duhovniki vpisovali vse pri hiši živeče ljudi, datume rojstev, porok, smrti. Vendar je za celovito podobo potrebno pregledati zapisnike iz različnih obdobij. Za obdobje v letih od 1891 do 1902 je duhovnik vsako leto beležil znanje krščanskega nauka za vsako »dušo«. Torej govorimo o obdobju, ki je bila še vedno globoko prežeto s krščansko vero. Kljub temu da se je razsvetljenstvo v evropski zgodovini začelo oblikovati že v 17. stoletju, pa se je v katoliških področjih srednje Evrope s pretežno kmečkim načinom gospodarjenja tradicionalno pojmovanje življenja z neizogibno vero v Boga ohranilo še daleč v 20. stoletje. Za vas Sobetinci je navedenih trideset hišnih številk, ki pa niso skladne z današnjimi. Navedeno je tudi Domače ime, Posestnik in Red, v katerega je ta spadal. Iz tega je možno razbrati razslojenost takratnega kmečkega prebivalstva. Vladimir Bračič navaja podatek že za leto 1825, da je bilo v Sobetincih nad polovico (52, 5 %) kajžarjev oz. že-larjev, velikih kmetov pa tretjina (33,4 %), če tiste, ki so imeli do 1 ha posesti ocenimo za kajžarje ali želarje, vse od 1 do 3 ha za male kmete, od 3 do 8 ha za srednje in nad 8 ha za velike kmete. V Sobetincih je bila takrat zabeležena tudi kmetija, ki je merila 26 ha od tega je imela 24 ha njiv. Procesi razslojevanja kmečke zemlje so se pričeli po 16. stoletju, saj jih imenjska cenitev iz leta 1542 beleži v manjšem obsegu, ko še vsa zemlja ni bila razdeljena. Vzporedno z osvajanjem nove plodne zemlje in z nastajanjem kmetij pa se pojavljajo tudi kajžarji, neke vrste kmečki »delavci«. To so bili praviloma kmečki sinovi, ki niso hoteli ali niso mogli ostati na domačiji, ki jo je vodil oče ali pa jo je že prevzel starejši brat. Raje kot bi bil doma za podrejeno delovno silo (boljšega hlapca), ki so ga klicali običajno »stric«, se je marsikateri odločil za samostojno življenje v koči, ki jo je postavil v bližini vasi. Hčerka, ki se ni priženila na drugo kmetijo ali kajžo, je ostala na domačiji kot tako imenovana »teta«, ki je imela čestokrat le položaj boljše dekle. Upam, da ne bo kdo zameril navedbe domačih imen, saj so se karte po več kot stotih letih premešale. Največje kmetije oz. kmetije I. reda v Sobetincih v letih (1891-1902) so bile naslednje: Tkavčekovi, Lahovi, Županovi, Horva-tovi, Batjanovi, Roškarovi, Cencekovi, Jurekanovi; kmetije II. reda: Blajzelno-vi, Dolinarovi, Trunkovi; želarije II. reda: Lajhovi, Šimečevi, Zavčevi, Lovrenčevi, Meškovi, Toplakovi, Arnovi, Andrašovi, Arnečevi, Verbančičevi; želarije III. reda: Bratušovi, Bahukovi, Rajzelovi, Klinčevi, Gregovi, Meškovi, Rajzelovi (Kovačevi), Čikovi. Razlike so se odražale v velikosti posesti, število glav živine, velikosti hiše ... Želarji so načeloma hodili delat h kmetom. Imeli so malo zemlje, do 1ha, pa še to včasih v najemu. Za odsluženje najete zemlje je bilo potrebno hoditi k lastniku zemlje in opravljati vsa kmečka dela. Kmetje so dajali želarjem »želehce ali želincije« oz. plačilno sredstvo kot potrdilo za odsluženo delo. Konec leta za Štefanovo se je šlo na obračun h kmetu, ki je po navadi še zahteval dodatno delo. Kot obrtnik je naveden le Janez Lesjak, kovač. Domače ali hišno ime Slovenski etnološki leksikon navaja kot vzdevek, ki ga za člane kake družine oz. hiše uporablja okolica. Domače ime je drugačno od priimka in je vezano na hišo. Domače ime se ne spreminja, četudi dobi hiša novega lastnika in se drži več rodov. V imenu se ohranja dediščina krajevnega imenja, večina je nastala iz ledinskih imen, imen živali, rastlin, dreves, dejavnosti. Včasih se kot domače ime obdrži lastno ime ali vzdevek kakega starega gospodarja (Gregovi - Gregor, Cencekovi - Vinzenz, Lovrenčovi - Lovrenz) ali priimka (Toplakovi - Toplak), govori o njegovi vlogi v vaški skupnosti (Županovi - župan), poklicu, dejavnosti (žnidar, kovač) ... Skoraj vsi navedeni posestniki so bili poročeni, saj samski moški in ženska nista imela nikakršnega družbenega položaja. Sklepanje zakonske zveze ni bilo nikoli popolnoma svobodno, zadostiti je bilo potrebno določenim pogojem, tako zaradi koristi posameznika in družine kot tudi javnih in cerkvenih koristi. Naj k temu dopolnim primer zgodbe Gere Šešerko, rojene 16. 3. 1888 na Cencekovi domačiji. Njen oče se je po maši pri sv. Marku dogovoril z očetom Andreja Vin-ceka iz Stojncev o morebitni poroki. Oba sta namreč izhajala iz večje kmetije. Tako sta oče in morebitni ženin prišla v Sobe-tince na »vogled« ali ogled k morebitni nevesti. Na vogled se je šlo ob prazniku ali v nedeljo popoldne. Ko sta se srečala, sta si bila všeč in tako so se dogovorili za poroko. Skoraj vse poroke so se dogodile v mesecu januarju in februarju, torej v predpustnem času. Načeloma se je poroka opravila v fari, od koder je prihajala nevesta. Žena in otroci so prevzeli priimek po možu. Povprečna starost ženina ob prvi poroki je (od 40 zabeleženih porok) bila 28 let, povprečna starost neveste pa 26 let. Dokaj pozna poroka je povezana s prevzemom posesti ali grunta. V treh primerih so se možje ponovno poročili z drugo ženo, povprečna starost ženina ob drugi poroki pa je bila 46 let. V zapisniku za obdobje po 1. svetovni vojni v letih 1920-1934 so pripisani tudi naslovi. Tako je možno razbrati, od koder in kam so se poročali. Redki posamezniki so odšli v oddaljeni kraj. Večinoma so se poročali med bližnjimi vasmi (Zagoji-či, Prvenci, Bukovci, Stojnci, Moškanjci, Mezgovci, Borovci). Kar nekaj parov je zabeleženih, ko sta oba izhajala iz So-betincev. Tako sta se leta 1920 poročila Jakob Muršec in Ana Muršec, leta 1923 Jakob Horvat in Ivana Prelog, leta 1927 Janez Munda in Marija Lajh, leta 1929 Franc Lajh in Marija Bratec. To dejstvo lahko glede na zapisane priimke sklepamo tudi za predhodna obdobja. Osebna imena so se v družini načeloma prenašala iz roda v rod in ponavljala. Tako je na primer Peter Kostanjevec, rojen 26. 1. 1924, (po domače Čikov) dobil ime po očetu Petru, rojenem 27.6. 1880 in dedku Petru, rojenem 21. 2. 1854. Kar v tričetrt primerih so se po poroki ženske priselile iz svoje v moževo družino; takšen patrilokalen vzorec velja za vso Evropo. Za to obdobje sta zabeležena le dva obrtnika: Franc Žnidarič, mizar, in Franc Vidovič, kovač. Dodaten vir dohodka so si posamezniki prislužili s prevozništvom, načeloma pa je v tem obdobju bil temeljni vir preživetja ljudi zemlja. Zemlja ni imela le ekonomske vrednosti, temveč je bila tudi temelj ugleda kmeta in njegove družine. Starejši ljudje so do nje obdržali starodaven spoštljiv odnos, zato jo danes tudi težko prodajo. Leta 1890 beležijo Sobetinci 160 prebivalcev, leta 1931 pa 173, kar je manj kot danes. Vendar pa že bežen pregled daje občutek, da je bilo nekoč pri vsaki hiši veliko več življenja. Veliko otrok, »toliko, kot jih je Bog dal« (pa tudi več revščine in smrti), k družini pa je potrebno prišteti še prevžitnikarje, pa tudi kako deklo, teto, hlapce, pastirice, kakega berača. Ko so ljudje delali na polju, je bilo tudi zunaj veliko življenja in druženja. Danes na polju vidiš le posamezno ženico in velikanske traktorje. Ljudje se srečajo le ob vaški ali gasilski prireditvi. Čez dan, ko mlajši odidejo v službe, starejši ljudje ostajajo sami, zaprti v lastne hiše. O številu rojenih otrok, vzgoji, o ženski in njeni vlogi pa v prihodnje. Alenka Rižnar Pripovedovalci: Cvetka Bezjak, Stojnci, roj. 1960 Alojz Kostanjevec, Sobetinci, roj. 1945 Marjeta Marinič, Sobetinci, roj. 1925 Viri in literatura za oba članka: Bračič V.; Ptujsko polje, ZOM, 1975 Puconja M.; Slovenska kmečka kultura, MS, 2011 Slovenski etnološki leksikon, Mk, 2004 Kuhar B.; Odmirajoči stari svet, Redna knjiga Prešernove družbe, 1972 Destovnik I.; Moč šibkih, Založba Drava, 2002 Seelenstands-Protokoll - Zapisnik duš, župnijski arhiv Markovci Leta/16, številka/2, maj/2015 13 UST (7 MfVRKOVCIiV Iz zgodovine Markovcev Neukrotljiva Drava Poplave so sestavni del naravnih procesov, ki oblikujejo naše okolje. Učinkovite obrambe pred njimi ni, lahko pa jih predvidimo in z ustreznimi ukrepi omilimo vsaj materialno škodo, ki jo povzročijo. V Sloveniji so bile poplave in povodnji od nekdaj pogoste, vendar se danes zaradi človekovih dejavnosti v okolju (spremembe v rabi tal, urbanizacija, krčenje obrežnih gozdov in grmovja, izsuševanje, regulacije vodotokov, gradnja akumulacij in drenažnih sistemov) stopnjujejo oziroma je njihova škoda večja kot nekoč. Do njih in posledično do izrednih razmer v Sloveniji najpogosteje pride zaradi obilnih padavin med dolgotrajnejšim zmernim deževjem, taljenja snega in kratkotrajnih, toda močnih nalivov. Drava, ki je ime Derava dobila po svojem deročem in neugnanem toku, je pogosto spreminjala svojo strugo. Ljudje so jo spoštovali, ker je jemala, pa tudi dajala. Čeprav je nepopravljivo uničevala njive, travnike in domove, je z nasipavanjem proda, peska in ilovice ustvarjala nove rodovitne površine. Naredila je tudi številne rokave, da je v njih umirjala spomladanski in jesenski naval vode z oddaljenih snežnih gora, in ob njih zasadila topole, breze, gabre, smreke, jelše, bukve, kostanje in dobe. Ljudem je dajala delo v splavarstvu, šajkarstvu, brodarstvu, mlinarstvu in žagarstvu, dovolila jim je iskanje in izpiranje zlata, izkoriščanje proda in peska ter sečnjo, pašo in košnjo v poplavnih območjih. V preteklosti je bila Drava pomembna vodna transportna pot. Po njej se je v mirnih in tudi vojnih časih odvijal živahen promet s splavi. Zaradi pogosto spremenjene struge in fizičnih ovir (skale, mostovi, rečni mlini) je plovba po 133 km dolgi Dravi od Dravograda do hrvaške meje potekala le navzdol. Čeprav je imela po nadmorski višini ugoden 148,3-metr-ski padec, so splavarjem največje težave povzročale velike poplave, ko se je varna plovna pot zabrisala. O takšni poplavi priča že najzgodnejši pisni vir iz leta 1477, ko je narasla voda Drave ogrozila najprej vas Zabovce, nato še Sv. Marko niže Ptuja. Ko je zaradi nenehnih silnih nalivov dežja prestopila bregove, je uničila ves pridelek. Po novem letu 1783 je prišla zgodnja spomladanska otoplitev. Tedaj je Drava z deročim tokom in valovi prihrumela nad Spuhelj (Spuhljo) in druge levoobrežne vasi, kjer je utonilo sedem ljudi in neznano število glav živine. Že pred tem je sipino pred Ptujem, kjer je bil eden najpomembnejših pristanov na Dravi, odtrgala in naplavila v nižje ležeči Budini. Tu se je nanos proda in peska od prejšnjih poplav povišal še za nekaj metrov. Če se v Sv. Marku niže Ptuja ne bi vaščani z molitvijo obrnili k svojemu zavetniku, sv. Marku, ki je Dravo v zadnjem trenutku preusmeril stran od vasi, bi bilo škode še več. Posebno uničujoča je bila poplava v letu 1827, ko je skoraj 5 m visoka voda porušila najprej mariborski, nato pa še ptujski in borlski most. Oktobra 1882 so narasli ne samo Drava, ampak tudi njeni pritoki ter povzročili takšne poplave, da so bile vse vasi ob njih v največji nevarnosti. V naslednjih sedmih letih je Drava od Ptuja navzdol opustošila več kot 162 ha plodne zemlje, v Novi vasi pa so morali izprazniti in podreti devet hiš, ker bi jih drugače odnesla voda. Še prej, leta 1889, so z velikimi žrtvami rešili vas Sv. Marko niže Ptuja. Leta 1892 so v Zabovcih več mesecev gradili zasilne nasipe in jih utrjevali, saj jim je grozila za 3,7 m višja Drava. Ko je konec leta 1895 več dni zapored močno deževalo, so Drava in njeni pritoki prestopili bregove in poškodovali okolico. Tudi novembra 1926 je Drava poplavljala in pri Fali, kjer je že obratovala takrat največja jugoslovanska elektrarna, dosegla pretok 3600 m3/s. Škodo pa so delale tudi hude zime, ko je Drava najprej zmrznila, nato pa z odjugo poplavljala. Ko so leta 1766 debele ledene plošče prekrile Dravo pred Ptujem, so se prestrašeni meščani v procesiji podali do križa sredi mostu in se z molitvijo priporočili zaščitnikom mesta, predvsem sv. Juriju in sv. Florijanu. Ko se je z milejšimi temperaturami rečni tok okrepil in odnesel s seboj ledene plošče, so hvaležni Ptujčani zbrali denar in pri slikarju Franzu Josefu Fellnerju naročili votivno sliko, ki jo lahko še danes občudujemo v Mestni hiši na Ptuju. Pisalo se je leto 1782, ko so prek Dravskega polja v rojih priletele kobilice in opustošile vse rastje, nato pa je decembra pritisnil tako hud mraz, da je Drava zmrznila. Nakopičen led je ukleščil splave, brodove in mline, prebivalci na obeh rečnih bregovih od Ptuja do Sv. Marka pa so v strahu pred poplavami zaradi staljenega ledu zapuščali svoje domove in bežali stran od vseh voda. Mag. Nataša Kolar je v Plovbi po Dravi od 15. do 19. stoletja zapisala, da je bila Drava leta 1880 tako zaledenela, da so jo ljudje prečkali kar po ledu. Enajst let pozneje so morali več kot meter debele ledene plošče pred Ptujem žagati in celo minirati, saj so ogrožale stebre cestnega in železniškega mostu. Tedaj so razbite ledene plošče odplule po Dravi navzdol in se med potjo topile. Pri Novi vasi, kjer je bila rečna struga razcepljena na več plitvih rokavov, je narasla voda poplavila levo- in desnoobrežno pokrajino ter razširila vodno pot z maksimalnih 100-110 m pri srednjem vodostaju na 1 km. (Za primerjavo: Drava je v 7,3 km dolgem Ptujskem jezeru, največjem akumulacijskem jezeru v Sloveniji, široka 1,2 km.) Januarja 1929, ko je temperatura padla na -32 °C, je Drava pri elektrarni Fala zmrznila, katastrofo pa so preprečili z razstreljevanjem ledenih plošč. Te so se na poti do Ptuja topile, narasla voda v srednjem in spodnjem toku Drave pa je spet ogrozila vasi na obeh rečnih bregovih. Led je prekril gladino Drave tudi leta 1939 in ogrožal mostove, mline in žage. Čeprav so o veliki gospodarski škodi, ki jo je delala Drava, tedanji slovenski poslanci redno seznanjali Štajersko deželno namestništvo v Gradcu, je avstrijsko mi- nistrstvo za javna dela in promet šele leta 1873 izdalo dovoljenje za sestavo načrta za regulacijo Drave od Ptuja do Bukovcev. Zaradi novih poplav v letih 1882 in 1883 je bila izdana nova naredba, s katero bi se regulacija razširila od Hajdoš do Borla oziroma do Središča. Toda ostalo je le pri pripravah. Leta 1896 pa se je Mestna občina Ptuj odločila utrditi samo dravsko nabrežje med obema ptujskima mostovoma. V letih 1903 in 1904 je bil narejen načrt za 11 km dolgo regulacijo Drave od Ptuja do Borla s proračunom v višini 2,5 mio kron. Žal tudi do njegove izvršitve ni prišlo, ker je Drava medtem tako močno izpodje-dala svoja bregova in vasem povzročala tako veliko škodo, da se je avstrijsko notranje ministrstvo zbalo tvegane investicije. Do 1. svetovne vojne se je Štajersko deželno namestništvo omejilo samo na vzdrževanje in popravljanje že postavljene zasilne obrambe, za kar je bil zadolžen inženir Anton Weber. Zgolj vzdrževalna dela obstoječih pregrad in nasipov je po letu 1918 nadaljevala tudi starojugoslo-vanska državna uprava. Novembra 1928 so bila končana delna regulacijska dela Vrtec in osnovna šola sta minuli mesec praznovali Otroci in vzgojiteljice vrtca Markovci smo v četrtek, 26. marca, proslavili svoj dan vrtca. Pipravili smo glasbeno-plesno prireditev na temo Potujemo okrog sveta. Tema prireditve je bila povezana s projektom Unicefa - Potovanje k sebi in okrog sveta, ki ga vzgojiteljice izvajamo skozi celo leto. Projekt sestoji iz različnih dejavnostih, iger in pogovora. Otroci spoznavajo različne države sveta, otroke sveta, predvsem pa razvijajo empatijo in spošto- vanje drugačnosti. Prireditev sta povezovala Luka in Ožbej, ostali otroci pa so preko glasbe in plesa prikazali značilnosti posamezne celine oz. države. Predstavili so se nam Kitajci, Aborigini iz Avstralije, pingvini iz Antarktike, Afričani, indijanci, kavbojci, Mehičani in Rusi. Veliko poudarka smo vzgojiteljice dajale sami kostu-mografiji in rekvizitom z namenom, da se otroci lažje vživijo v svoj lik. Vse to je bilo zlahka opaziti, saj so otroci zelo uživali in se vživeli v svoje vloge. Prireditev je bila zelo zanimiva in zabavna. Kot vedno so gledalci odšli zadovoljni, saj so doživeli nepozabno potovanje okrog sveta. Vzgojiteljica Simona Hameršak V torek, 21. 4. 2015, ob 18. uri je na naši šoli potekala že tradicionalna prireditev ob dnevu šole. Vsako leto izberemo temo, ki je povezana z domačim krajem in okolico, tokrat je bilo to »gostuvaje«. Koncept celotnega dogajanja si je odlično zamislil in povezal učitelj Jurij Cvitanič. Ohran- janje naše tradicije, kulture in ljudskih običajev je eden izmed ciljev vzgoje in izobraževanja, ki smo ga želeli tudi tokrat uresničiti. Učence v šoli navajamo na to, da je obvladanje knjižnega jezika pomembna veščina, prav tako pa je pomembno tudi to, da se v okolju, v katerem živimo, ohrani bogastvo narečja, zato je bila večina točk, ki so se predstavile, v našem narečju. Naš namen je bil, da otrokom približamo običaje v zvezi z ženitvijo, ki so mogoče že marsikje pozabljeni. Tako smo 5> ra-i ^'j'f.iisftbljj-i 14 Leto/16, številka/2, maj2015 pri Novi vasi, Sv. Marku, borlskem mostu, Gajevcih in Forminu, ki jih je s kreditom v višini 5 mio din priskrbel Jugoslovanski klub. Izjemno težko delo je vsak dan na 5 večjih in 6 manjših čolnih opravljalo 150-200 delavcev (moških in žensk s Štajerske in iz Hrvaške). V strugo Drave so na razdalji 5 km zabijali 5 do 6 (ponekod še več) m globoko več tisoč debelih pilotov iz smrekovega in borovega lesa. Piloti so bili od 8 do 10 m dolgi, v vodno strugo pa so jih zabijali s 400 kg težkim zabijal-nim ovnom. Zabite pilote so povezali s 3 vodoravnimi deskami in trami, založili s kamenjem in fašinami (ogromne butare iz vrbovega šibja, napolnjene s prodcem in trdno povezane z železno žico). Valove, ki so nastali med levim bregom in piloti, so umirjali z valobrani iz kamenja. Ker pa pregrada (traverza) iz pilotov ni zadostovala, so vzdolž levega brega zgradili po 80-120 m v Dravo segajoče odbijače (skupno 7), ki sta jih tvorili dve vzporedni vrsti lesenih pilotov, povezanih s trami. Poseben problem pa je na Dravi predstavljal otok Gris, ki je danes naravni (gozdni) rezervat. Gris, 20 ha velik otok, je Drava nasipala sredi svoje struge med vasjo For- min na levem in Zavrčem na desnem bregu. Gaji različnih dreves, travniki, zaraščene goščave in tudi njive so dajale zavetje zajcem, fazanom in srnam. Na pragu 19. v 20. stoletje so si ga lastili Forminčani, prav tako pa tudi nekateri Zavrčani in še gra-ščak Maks Ulm iz Zavrča. Leta 1938 je starojugoslovansko gradbeno ministrstvo od državnega posojila v višini 4 mrd din oddvojilo dotacijo 13 mio din za dobo šestih let pod pogojem, da Dravska banska uprava v Ljubljani in občine, ki jih ogroža Drava, prispevajo po 4,4 mio din. V Ptuju je bila ustanovljena t. i. Terenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave, ki je pod vodstvom inženirja Leona Knafelca sestavila glavni načrt regulacije Drave od Maribora do Ormoža. Po njem so bila regulacijska dela razdeljena na tri sektorje: od Loke navzdol, od mesta Ptuja navzdol in od borl-skega mostu navzdol. Ljubljanski inženir Aleksander Pretnar je zmagal na licitaciji za oddajo naročila na ptujskem odseku v vrednosti 3 mio din. Dve leti trajajoča dela (1940-1942) v dolžini 1 km je na Dravi pri Budini opravljalo povprečno 130 delavcev, ki so med drugim nameščali tudi šest 174 m dolgih traverz, potrebnih za 126 m široko in 4 m globoko rečno korito. S temi deli so v občini Sv. Marko niže Ptuja obvarovali 3277 ha zemlje 3341 prebivalcev, ki so živeli v 8 katastrskih občinah in 9 naseljih, v 607 hišah in 548 kočah oziroma v 631 gospodinjstvih. Občina je tedaj imela osnovno šolo, pošto in župnijo. Glavni panogi sta bili poljedelstvo in živinoreja (prašičereja), čebelarstvo (Sobetinci, Mar-kovci) pa so omogočala cvetoča ajdova polja. Čebulo (luk), ki je bila na trgu zelo cenjena, so s posebnimi vozovi z uslo-čeno streho vozili v Maribor, Varaždin in Krapino. Sredi preteklega stoletja so bili vodnogospodarski posegi na Dravi (hidroelektrarne, akumulacijska jezera, zajezitveni jezi, delna preusmeritev prvotne reke v umetno strugo in odvodni kanali hidrocentral Zlatoličje in Formin, visokovodni nasipi, varovalna betonska stena) ekonomsko upravičljivi in dobrodošli, pozneje pa se je izkazalo, da so nepopravljivo škodljivi. Tako so med drugim uničili ali izsušili 80 % poplavnih površin, spremenili videz pokrajine ter ogrozili tamkajšnje živali in rastline, tudi redke. Nekdanjo bočno erozijo je Drava nadomestila z erozijo svojega dna, s tem pa povzročila novo škodo, ki je sicer še ne občutimo - manjšanje rezerv pitne podtalnice. Ker se Drava danes nima kam umakniti, ko naraste v njej voda, poplavlja polja, ceste in hiše ter povzroča veliko večjo materialno škodo kot nekoč. V zadnjih dveh desetletjih je bilo v Sloveniji več poplav velikih razsežnosti. Med njimi so bile lokalne poplave leta 1990 in 1998, 2003, 2004 in 2005; hudourniške poplave leta 2007, ki so terjale tudi človeške žrtve; leta 2009 je bila okrog božiča poplavljena vsa Slovenija razen severovzhoda; leta 2008 so kljub nadpovprečni količini padavin zavladale najprej poletna suša, nato pa decembrske narasle vode; podobno tudi leta 2010. Leta 2012 pa je Drava zaradi povečanega pritoka iz sosednje Avstrije poplavila svoje porečje, zlasti nad in pod Ptujem. Tako je Drava pod jezom v Markovcih dosegla pretok 3300 m3/s (do tedaj najvišji pretok 2600 m3/s iz leta 1965). Ta poplava je bila poplava rekordno visokih pretokov (stoletna povratna doba), zaradi česar je Drava poplavljala vzdolž celotnega toka po ozemlju Slovenije. Visokovodni val je zalil stanovanjske zaselke, kmetijska zemljišča ter cestno in vodno infrastrukturo tudi na območjih Stojncev, Gorišnice in Mihovcev ter spremenil Ptujsko polje v veliko jezero. V občinah Markovci in Gori-šnica je val povzročil veliko gospodarsko škodo, saj si je Drava utrla povsem svojo pot, pri tem pa porušila tri hiše in predrla nasip odvodnega kanala HE Formin. Ta 42 m širok kanal (z nasipi vred ok. 100 m) so pričeli graditi leta 1974 v Markovcih. Ker je voda v njem v normalnih razmerah globoka od 6 do 11,6 m, vsako sekundo pa po njem steče 500 m3vode, je lahko vsak nadpovprečen pretok usoden. Videti je, da ljudem elektrarna ni pri srcu, zato ji pravijo »največje gorje Ptujskega polja« (po novinarju Francu Milošiču). Odkar je Drava vključena v Naturo 2000, veljajo zanjo tudi novi naravovarstveni predpisi, ki prepovedujejo iz struge odstranjevati naplavine. Zaradi tega je ponekod pretočnost upadla s prejšnjih 800-1000 m3/s na manj kot 500 m3/s. Čeprav poznamo razdiralno moč Drave v poplavah, pa si težko predstavljamo, kako neugnana reka je bila nekoč. Z na-plavljanjem proda in peska so v njej nastajali rečni otoki in sipine, ki so nato s poplavami, spodjedanjem in spreminjanjem struge izginjali. Le kdo še verjame, da so bili nekoč v njej pogubni vrtinci in celo takšni s 40 m premera, ki so se jih bali vsi splavarji, brodarji in čolnarji. Še težje pa je verjeti, da so elektrarne dosegle to, kar več tisočletij ni uspelo niti bogovom in zavetnikom iz bajk in legend niti človeku - deročo reko so spremenile v obvladljivo in energetsko koristno vodo. Na žalost pa je ta sprememba prinesla tudi slabe stvari. Tam, kjer je imela svoje Drava zavetne dobrave, so sedaj njive in travniki, ponekod celo hiše. Izginili so mokri travniki in poplavni gozdovi, z njimi pa nekatere živali in rastline. Nekaj pa je Drava ohranila: suhe mrtvice, krče, imre, lave, melovja in ... zgodbe o svoji divji moči, ki je stoletje za stoletjem krojila usodo našim vasem na obeh bregovih. Povzeto po poročilih o regulacijskih delih na Dravi, ki jih je objavil Slovenski gospodar v letih 1910, 1928 in 1940, po podatkih v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937, po člankih Mire Kobold (Primerljivost poplave septembra 2010 z zabeleženimi zgodovinskimi poplavnimi dogodki, 2013), Nataše Kolar (Plovba po Dravi od 15. do 19. stoletja, 2011), Agate Suhadolnik (Plovba po Ptujskem jezeru in delu Drave, 2010), Mateje Klaneček (Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave, 2013) in Vladimirja Bračiča (Značilnosti prostorskega razvoja temeljnih upravno-političnih oziroma oblastnih organov na območju današnje občine Ptuj, 1975), po pripovedkah iz zbornika Da te fabula nar-ratur (2012). Irena Pukšič predstavili zgodbo o dveh zaljubljencih iz vaškega in mestnega okolja, njuni starši imajo različne predstave o poroki, zato je prišlo do številnih komičnih zapletov, ki so se povezovali v zgodbah dveh družin. Glavne vloge so odigrali učenci: Lucija Vrbančič, David Anžel, Alen Jurgec, Eva Mlinarič, Uroš Amon, Tea Korošec, Matija Fišinger in Ajda Mikša. V zgodbo teh dveh družin, za katero si je scenarij zamislil Jurij Cvitanič, so se vključevale točke različnih razredov. Prikazali smo priprave na »gostuvaje«, dekliščino, fantovščino, pripravo pijače in hrane, šranganje, prihod po nevesto ter sam poročni obred. Za sodelovanje se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Maučecu, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč. Učiteljice Jasna Zajšek, Marjetka Kocuvan in Silva Pilinger so z učenci prvih razredov pripravile točko Ta ljubezen. Učenci četrtih razredov v sodelovanju s folkloro so nam pod vodstvom mentorjev Darje Šori, Primoža Galuna in Brigite Horvat predstavili domače koline, zahvalo za besedilo pa dolgujemo Draganu Mikši. Učitelja Mihaela Bratuša in Jurij Cvitanič sta s petošolci pripravila prikaz flaširanja, šestošolci s svojimi mentorji Vido Vajda, Gregorjem Zmazkom in Slavico Lajh so prikazali šranganje. Za pomoč pri sceni se zahvaljujemo Forštnaričevim iz Stojncev in Marohovim iz Nove vasi. Seveda ne gre brez zanimivega prihoda po nevesto in »robca na pet cifof«, kar so nam predstavili drugošolci v sodelovanju s folklorno skupino z mentoricama Janjo Hunjet in Brigito Horvat, ki je na tej prireditvi sodelovala s tremi zanimivimi folklornimi točkami, med drugim tudi z »gostovanj-skim« plesom. Brigita je zaslužna, da je folklora v zadnjih letih na naši šoli doživela ponoven razcvet. Tudi na fantovščino in na dekliščino so se podali učenci tretjega in sedmega razreda z mentoricami Darjo Frangež, Vesno Kovačec in Dorotejo Kostanjevec. Več točk je tudi tokrat pripravila naša učiteljica glasbe Sla-vica Lajh, zapeli so pevci mladinskega pevskega zbora, predstavili so se učenci izbirnega predmeta glasbena dela ter inštrumentalisti. Učiteljica Olga Zorko pa je s svojimi likovniki ponovno pripravila bogato sceno, ki je pripomogla, da je bila prireditev tudi paša za oči. Učitelja Boris Šegula in Gregor Zmazek pa sta poskrbela za tehniško plat prireditve. Ob koncu prireditve je g. ravnatelj Ivan Štrafela podelil MARKECA - nagrado učencem OŠ Markovci za posebne dosežke, ki si jo je zaslužila odlična učenka devetega razreda Tea Korošec. Poleg svetnikov sta bila častna gosta prireditve župan Milan Gabrovec in predstavnica zavoda za šolstvo Nada Nedeljko, ki sta nas ob koncu prireditve nagovorila, se zahvalila vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter čestitala nagrajenki Tei Korošec. Priprava za vsako prireditev nam sicer vzame ogromno časa in energije, a učenci zelo radi nastopajo in pokažejo svoje sposobnosti, zato je vložen trud poplačan. Upamo, da ste obiskovalci te zanimive s kulturno dediščino bogate prireditve uživali vsaj tako, kot naši nastopajoči, ko so se zabavali pri pripravah na nastop. Se vidimo ponovno drugo leto. Hvala še enkrat vsem, ki se kakorkoli prispevali pri pripravi prireditve. Vida Vajda Leto/16, številka/2, maj/2015 15 Ü3T VA MA.R.KOVCIÍV Oh, ta zaljubljenost ... (Literarno poustvarjanje ob pesmi Mrož ) Nekega dne je šel mrož na sprehod. Bil je zelo izčrpan, po desetih metrih in je rekel, da gre na leden sladoled. Prišel je do tja in rekel, da bi imel tri kepice rib. Niso imeli tega sladoleda, zato so ga hitro šli delat, seveda, saj je gospod. Z debelega popka je vzel denarnico in sladoledarju poplačal s tremi ribami. Šel je sedet, ker pa je bil predebel, se mu je zlomil stol. Nato pa je šel raje na avto in od daleč je videl lepo punco, ki je bila pingvin. Za daljnogled je vzel dve ribji očesi, saj je imel preveč poveše-no dlako pred očmi. Šel je proti njej in ji rekel: »Uh, kako si lepa.« Povabil jo je na večerjo in ona je to sprejela. Dobila sta se zvečer ob dvanajstih, ker rad je pozno. Prišla sta tja in mrož je naročil pečene rakce. Bila sta si zelo blizu in mrož jo je poljubil ter jo pogoltnil. Rekel je: »To je bila najboljša večerja do zdaj in upam, da se bom še večkrat zaljubil v pingvinko, ker je dobra. Seveda za pojest. To sem pač jaz, mrož, ki jem pingvine, ha, ha, ha.« Patrik Holcer, 6. b Starši naprodaj Nekega dne sem se zbudil in sem šel v trgovino. Tam sem videl dva starša robota, mamo in očeta, ki znata vse. Vprašal sem, ali ju lahko kupim? Gospod se je režal in me je vprašal: » S čim pa boš plačal, mali? Videl je nekaj zlatega v mojem žepu in je rekel: » No, izvoli starša robota.« Jaz pa sem si mislil, joj, kako so ljudje nori na zlato. Hotel sem domov, ampak nisem mogel, ker so mi neki tepci predrli gumo na kolesu. Nato sta me mama in oče položila na njun hrbet in sta me z veliko hitrostjo pripeljala varno domov. Ko sem prišel domov, sem rekel, da sem lačen. Oče in mama pa sta mi v trenutku naredila hamburger in coca colo. Nisem vedel, kako sta vedela, da imam to rad. Morda pa sta le najboljša starša robota, kar jih je. Zunaj sem igral nogomet in sem igral proti trem drugim nogometašem. Ko sem jih premagal, so me pretepli, tako kot vedno do zdaj. Nato pa pride oče robot in vsi zbežijo. Vprašal sem ga, ali zna govoriti, on pa je rekel, da ja. Vprašal me je, če kaj potrebujem? Rekel sem, da bi šel spat, a vedno me je mučilo, da nisem mogel spati. Nato pa je prišla mama Iz osnovne šole Markovci m m^Bi -m m i !! llllftjF ■mir ■m y ■ ir feî in me je božala in sem zaspal. Zjutraj sem se zbudil in sem dobil moj najboljši zajtrk. Dobil sem računalnik od njiju in sem ga igral en čas. Nato pa sem se spomnil, da moram v šolo, ker pišemo test, jaz pa se nisem učil. Mama in oče sta mi dala v ušesa neko stvarco in nisem vedel, kaj to pomeni. Nato pa smo pisali test. Oče in mama sta mi govorila, kaj naj napišem. Nato pa sem dobil pet. Potem pa me v šoli učiteljica zbudi in sem rekel: »Kaj pa je, mama?« Nato pa sem odprl oči in vidim, da sem v šoli. In dobim ena. In sem rekel: »No, ne moreš vsega imeti, ampak res ni dobro, da sem spal v šoli in dobil ena.« Patrik Holcer, 6. b Včeraj sem šla v posebno trgovino, kjer prodajajo nove starše. Kupiš lahko, kar koli si želiš. Zaupala vam bom, kaj sem kupila. Najprej sem mislila, da bo super imeti starša robota, vendar se je izkazalo drugače. Vam povem? Kupila sem mamo robota, najprej sem jo uporabljala tako, da je bila tiho in se ni pogovarjala z menoj, ampak je delala hišna opravila, pospravljala je mojo sobo, pomivala Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. ................... ............iîïîÛ1^'! ■lump-"""»»"».."*1■■■ , I. IIIt Ur ^v ?i M.......T- ■ivur v NAŠ RAZRED Naš razred je razigran, vedno za pravo stvar zagnan. Čeprav učiteljem to ni všeč, jim verjetno nismo odveč. Naš razred je ognjevit, nikoli v žalost zavit. Včasih celo tako vesel, da bi najraje zapel. V našem razredu si stojimo ob strani, četudi se včasih gledamo postrani. In kljub temu, da smo razgrajači, smo pravi zabavljači. Tjaša Lešnik, 9. r Jure Letnik posodo, pometala, ... Potem pa mi je postalo dolgčas in sem naredila zvok in bila je hujša od moje mame, ko je tečna in razdražena skupaj. Nisem je mogla ugasniti! A, a, a, a, a, a ! Tako je tečna. Takoj sem jo nesla, no odpeljala z mojim kolesom, nazaj in so jo ugasnili, jaz sem dala račun in sem nazaj dobila moj denar. Bila je super kot čistilka, vendar mislim, da sta moja starša stokrat boljša od robota in nočem nobenega starša robota več No, kaj hočeš, starši roboti niso vžgali, zato sem kupila še učitelja, ki ne daje domačih nalog in ne uči pred tablo, ampak ti da računalnik in te nauči, kako se igra igrica. Ta učitelj ni tak, da bi ti vzel telefon, ampak ti ga podari. Nekega dne pa smo imeli nadomeščanje s tistim pravim učiteljem, ker je učitelj robot moral na popravilo, ker se mu je začelo kaditi iz glave. Kratka zgodba: nihče ni nič vedel. Dolga zgodba: učitelj nam je dal delo v delovnem zvezku ter domačo nalogo, mi pa nismo znali polovico reči, ki smo jih morali reševati. Kaj misli, da smo v službi pri njem in misli, da delamo za denar pri njem? Potem pa smo mi ugotovili, da nam učitelji dajo delo in domačo nalogo, bojim se tega reči, vendar je res, kje sem ostala? O ja, delo in domačo nalogo nam dajo z razlogom. Nekaj sem se naučila od robotov, da niso vedno koristni, včasih lahko naredijo celo več škode kot koristi. Viktorija Puc, 6. b Vsi si želimo potovati Potovanja? Le kdo si jih ne bi želel? Obiskovati razne muzeje, videti pragozdove in necivilizirane pokrajine in narode, okusiti drugačne okuse jedi in se sprehajati po najlepših plažah na Zemlji ipd. Rada potujem, vendar za to tudi potrebujem denar. Želim si potovati okrog sveta. To je moja že nekdanja želja. Potovala bi po Evropi, Afriki, Aziji do Avstralije in Nove Zelandije, se ustavila na Fidžiju in Havajih ter odpotovala do Amerike. Prepotovala bi jo od Kanade do Brazilije. Vsem se lahko uresniči želja potovanja, vendar se mora človek zanjo tudi potruditi. Pomembna je izobrazba, kasneje dobra služba in odpoved raznim dragim stvarem. Jaz sem pripravljena se odpovedati dragim stvarem, kot so mobilni telefoni, televizija, naročnine, draga oblačila in dodatki ipd. V šoli smo si ogledali posnetek o slovenski družini, ki je prepotovala svet. Ta me je še bolj navdušil za potovanja. Nika Kociper, 9. a Jaz zelo rad potujem, to pa zato, ker rad odkrivam nekaj novega oz. novi svet. Jaz si želim potovati predvsem v zahodni del, sveta je to predvsem Amerika, rad bi videl ta velika mesta v Združenih državah Amerike: kot so Los Angeles ,New York in tako dalje. Bi pa rad šel tudi v bolj južno-vzhodni del sveta, kot je Avstralija, Nova Zelandija. Želje imam velike, a možnosti bolj malo, bolj malo pa zato, ker v Sloveniji s povprečno plačo ni mogoče, da bi prišel daleč. Na to, da bi se hotel čemu odpovedati, sem bolj malo pripravljen. Avtu na primer bi se jaz bolj težko odpovedal, ker ga sploh nimam, da ne govorim o računalniku, same zelenjave pa tudi ne mislim jesti zaradi tega. Potovanje ti prinese veliko zanimivega, veliko izkušenj, pa tudi veliko bolezni, če si v takem kraju, kot je nerazviti svet. Ogled oddaje o potovanjih v šoli me je pritegnil, da bi potoval, to pa zato, ker so tudi tako zanimivo predstavili različne dele sveta. Niko Ljubec, 9. b Potovati so sanje vsakega človeka, saj je potovanje veliko življenjsko doživetje. Kot vsak otrok tudi jaz sanjam, da bi nekoč potovala. Vsaj enkrat si želim potovati v Brazilijo na karneval. Ker takšna potovanja kar nekaj stanejo in nočem staršev s tem obremenjevati, srčno upam da se izšolam za dober poklic in da si bom za nagrado lahko privoščila potovanje v Brazilijo. Zato bi bila pripravljena se odreči telefonu, televiziji in računalniku. V oddaji, ki smo jo pogledali v šoli, so potovali okrog sveta, kjer so videli zanimivosti drugih držav. Lepote pokrajine v tej oddaji so me še me je bolj pritegnile k razmišljanju o potovanjih. Katja Tinko, 9. r p__oa „ju _nso Jan Majer Spomin na Boni Ti malo sonce zlato, ki bi me pogrešalo, nazadnje si se me z noskom dotaknilo na moje rdeče lice. Zmešnjava v moji glavi ne mine in ne mine. Bolečina me razžira, sredi mojega bolečega srca. Dar govora mi je vzet, a zato bolečino najdem na tisoče besed. Zaman v tem svetu govori moja misel, spominja me nate. Očke drhteče izlivajo solze, spolze do smrčka sivega. Srce utripa vse do žile, a zaman,saj do jeter več ne pride. Rak razlega se vse do oči, dokler se zadnja solza ne posuši. Nika Kociper, Opisala bom osebo, ki jo zelo cenim, spoštujem in jo imam zelo rada. To je moja najboljša prijateljica Larisa. Stara je 14 let. Visoka je 168 cm in težka 60 kg. Ima svetle lase in je svetle polti. Ima rjave oči, ker je kratkovidna, nosi Matjaž Zajšek r 16 Leto/16, številka/2, maj2015 očala. Po navadi je oblečena v kavbojke in majico z dolgimi rokavi. Zelo rada pa tudi nosi čevlje z visoko peto. Najraje ima testenine s polivko. Živi v Novi vasi pri Markovcih in ima mlajšo sestro Edito, ki hodi v 3. razred. Obiskuje Osnovno šolo Markovci. Je zelo zanesljiva in vestna učenka. V šoli jo najbolj veseli slovenščina. V prostem času najraje bere knjige in gleda televizijo. Rada se tudi ukvarja s svojo psičko Šelo, ki jo ima neizmerno rada. Larisa je zelo odprta oseba. Med vrstniki zelo rada nastopi kot vodja, saj je rada v odspredju. Do starejših ljudi je vljudna, rada jim pomaga. Dobro se razume z mlajšo sestro Edito. Polona Rojko, 9. a Opis pohoda V torek , 14.4.2015, smo se 4.a in b zbrali v garderobah. Odšli smo na pohod. Najprej smo se odpravili do čistilne naprave, kjer so nam pokazali, kako s pomočjo mikroorganizmov očistijo vodo in kje so cevi za kanalizacijo. Odpravili smo se proti športno ribiškem društvu Zabovci, kjer smo pomalica-li in tudi kaj spili. Nato smo šli proti sotočju reke Rogoznice in Grajene. Tam nam je uči- telj v kozarce za vlaganje nalil vodo, zraven pa malo peska. Tam smo opazovali vodo in smo marsikaj našli v njej: potočno postranico, vodnega oslička, ličinko trzače in tubifekse. Ugotovili smo da je Rogoznica od srednje do zelo onesnažena voda. Ko smo šli nazaj, smo Tia Veršič Horvat se ustavili pri ribniku in videli, da je v ribniku ličinka enodnevnice, kar pomeni, da je ribnik neonesnažena voda. Nato nas je čakala dolga pot do šole. Nekateri smo odšli k pevskim, drugi pa domov. Po pevskih vajah smo odšli domov. prrtv .za iic&t hajj. jtdicimi.fči &TMT rs ^Aimju^Ju. Boü&n. .'/mu' -rtOTiijO^- jqwou ,tm. -ptnvL .rS&foXf. JÇJIOW ÂoÊftnir/flcde^ca^Jitam^êZ 'IflÉ&X Afiï. jOLlKLf icLïoJù. fa&L Ahtmiati*.. œSttzr .r^icL-joit- iu, ^cW,-"¿¿fii. . JTV^.JÎ fi-Îir nwfjD- .'JaclÏL ./Office- ¿yno^jcL. /pjlafiJoL .^ ^aue/nâ^L, JL '¿ma: „--ut. /^ULpvROL Saffëz ^xspHaixL -ckr Kaja Kumer Ana Roškar Ta dan je bil zelo poučen in zanimiv. Vid Petrovič, 4.a Naravoslovni dan - voda Ta dogodek se je zgodil v torek,14. 4. 2015. Dobili smo se v garderobi. Potem smo šli do Čistilne naprave Markovci. Ta pokriva kanalizacijsko omrežje za 6 vasi v občini Markovci. Tam so nam pokazali na zemljevidu kanalizacijski načrt za občino Markovci in kje se nahajajo kanalizacijski pokrovi. Pokazali so nam tudi postopek čiščenja vode ter bazene, kjer se voda čisti. Nato smo šli do Športno ribiškega društva Zabovci. Tam smo pojedli malico, nekaj sladkega in malo poklepetali. Nato smo hodili do Društva za ubogljive pse. Tam nam je učitelj Primož zajel vodo iz Rogoznice, kjer smo videli s povečevalnim steklom: ličinko malado-letnico, potočno postranico, vodnega osliča, ličinka trzače ter nenavadno žival, katera izgleda kot rastlina prisesana na kamen.To je tubifeksi. Rogoznica je srednje do močno onesnažena. Do ribnika sem naštel tri mostove, kjer je voda rahlo onesnažena. V šolo smo prišli 13.10 izmučeni od sprehoda. Ta dan je bil zelo poučen in zelo pohodniški. To je bil naravoslovni dan 4.a razreda. Maj Vogrin, 4.a BILI SMO V LONDONU Potovanje v London je bilo enkratno in nepozabno. Najprej zaradi vseh čudovitih znamenitosti in lepot Londona, predvsem pa tudi zaradi zabavnih dogodivščin s prijateljicami in prijatelji. Čeprav smo bili veliko kilometrov od doma, smo se tako zabavali, da smo na dom kar pozabili. Štirje dnevi so nam minili kot v hipu. Videli smo veliko zanimivega, se tudi kaj novega naučili in domov odnesli veliko nepozabnih trenutkov. KONČNO SMO PRISTALI V LONDONU! Prvi dan smo se utrujeni od letenja najprej namestili v hotelu. Potem ko smo razpa-kirali, smo odšli na London Eye, znamenito londonsko kolo, od koder se je videl ves London. Nato pa smo se odpravili na večerjo in na ogled musikla Cats. Lahko smo bili srečni, da smo »naleteli« na to znamenito predstavo, ker je bila ponovno predstavljena po več letih. Trajala je kar štiri ure z majhnim odmorom, a je minilo kot bi mignil. Pevci so bili zelo dobri in usklajeni. Ogromno gledališče je bilo »natrpano« z ljudmi, ki so si z velikim navdušenjem ogledali muzikal. Ko smo se utrujeni odpravili nazaj v hotel, smo se stuširali in takoj zaspali, saj smo bili utrujeni od prvega preživetega dneva v Londonu. Drugi dan navsezgodaj zjutraj smo se z ladjico odpeljali do Greenwicha. To je bilo povsem posebno doživetje, saj smo hkrati stali na dveh delih sveta. Pot smo nadaljevali do Shakespearovega gledališča The Globe, kjer smo imeli delavnice na temo Romeo in Julia. Tam nas je zabavala gledališka igralka, ki nam je na zanimiv način predstavila Shakespearovo najslavnejšo delo in nam predala veliko igralskih skrivnosti. Po izmučenem dnevu smo se nasitili v italijanski restavraciji in se s polnimi trebuščki odpravili spat. Joj, kako dnevi hitro gredo. Že se je pričel tretji dan našega potovanja. Peš smo se odpravili po Londonu, kjer smo si ogledali mnoge trge, cerkve, spomenike in druge znamenitosti. Odšli smo celo v Natural History Museum, kjer smo videli T-rexa in druge dinozavre v naravni velikosti, doživeli čisto »pravi potres!« in izvedeli več o človeškem telesu ter živalih. Ko smo odhajali na ogled menjave straže pred Buckingamsko palačo, so nas na poti pozdravile veverice. Kraljice na žalost ni bilo doma, zato nas ni mogla povabiti na pravi angleški čaj. Čas je bil, da smo odprli svoje denarnice, saj smo se odpravili na Oxford Street. Tega smo se veselila predvsem dekleta, za nas je bilo dve uri »šopinga« premalo, čeprav smo si bolj napasle oči, nismo kaj dosti kupili, ker je bilo vse izjemno drago. Zadnja destinacija je bil muzej voščenih lutk Madame Tussauds. Tam so se lahko vse slavne osebe slikale z nami. Bili smo kar utrujeni od vse te pozornosti, ki so jo nam naklonili. Z večerjo se je zaključil dan. Zadnji dan smo se s težkim srcem poslovili od Londona, saj smo tam doživeli veliko novega in videli zanimive stvari, ki smo si jih do sedaj lahko samo predstavljali. Na ta izlet nas bodo gotovo spominjale tudi slike, ki smo jih posneli ob vseh priložnostih. To potovanje si bomo zapomnili za vedno, saj smo se odlično imeli in uživali »do konca«. Tea Korošec, Anja Muhič in Eva Vajda, 9. r Leto/16, številka/2, maj2015 17 UST (7 MfVRKOVCIiV Naj fotografija pomladi V prejšnji izdaji Lista iz Markovcev smo razpisali nagradni natečaj za »Naj fotografijo pomladi«. Med prispelimi fotografijami je uredništvo izbralo fotografijo avtorice Lucije Meglič, fotografija je objavljena na naslovnici. Ker so nekateri avtorji poslali tudi po več fotografij, smo se v uredništvu odločili, da nagradimo še pet avtorjev prispelih fotografij. To so fotografije Slavice Petrovič, Nike Rožanc, Andreja Forštneriča, Nejca Kukovca in Primoža Njegača. Nagrade za natečaj »Naj fotografija pomladi« podeljuje Občina Markovci. Nagrajenci nagrade prevzamejo na sedežu občine v Markovcih. Med prejetimi fotografijami objavljamo tiste iz ožjega izbora. Vsem avtorjem se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajencem pa iskreno čestitamo. Naslednja številka Lista iz Markovcev bo izšla predvidoma v začetku meseca julija. Gradivo bomo zbirali do konca meseca junija. Če boste do takrat v objektiv ujeli kakšen zanimiv utrinek, ga bomo z veseljem objavili Andrej Forštnerič Nika Rožanc Slavica Petrovič Lucija Meglič Primož Njegač Nejc Kukovec Dan žena in materinski dan Dan žena v Prvencih Praznik vseh žena smo letos v Prvencih posvetili vsem mamam, babicam, ženam ter dekletom. Tako se je v Prvencih na predvečer 8. marca zbralo nekaj mladih nadobu-dnežev, ki so bili pripravljeni razveseliti vse žene s svojim nastopom, predvsem pa svoje mame. Pripravili smo kratek program, jim zapeli, izlili svoje najlepše misli ter občutja. Zbralo se je veliko vaščanov, največ žena, ki jim je Prosvetno društvo Prven-ci-Strelci ob prazniku podarilo vrtnico. Tudi nastopajočim se je porodila ideja, kako z majhno pozornostjo razveseliti svoje mame, ki nič ne stane, a veliko pomeni. V ta namen smo se z otroci popeljali na velik travnik, kjer smo nabrali zvončke ter jih zvezali v šopke. Vsaka mamica je tako prejela šopek zvončkov, pretkan z veliko ljubeznijo otroka. Veselo druženje se je nadaljevalo ob živi glasbi ter dobri družbi. Janja Golc Materinski dan v Bukovcih V mesecu marcu zaznamujemo dva dneva, ki sta posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žena, 25. marca pa materinski dan, ki je namenjen materam in materinstvu. V KD Bukovci smo se odločili, da bomo ob enem izmed teh praznikov posvetili svoj čas našim ženam in materam, da se jim z majhno pozornostjo zahvalimo za vse, kar storijo za nas. V soboto, 28. marca, smo se zbrali v večnamenski dvorani v Bukovcih, kjer smo navzočim pripravili kratek kulturni program. Najmlajši so se predstavili z recitacijami pesmi in misli o materah, nekateri med njimi so zapeli in zaigrali, program pa so popestrile tudi plesalke, ki jih vodi Simona Hameršak. Program je vodila Sara Merc. Najmlajša nastopajoča sta štela le dve leti in pol. Na koncu programa smo se vsi prav prijetno posladkali, za kar so poskrbele članice društva in še prijetneje poklepetali. Ob tej priložnosti se vsem nastopajočim in tudi obiskovalcem zahvaljujem, da so si vzeli čas in nas počastili s svojo prisotnostjo. PM 18 Leto 16, številka3, julij2015 UST i'/. MARKOVC V sklopu občinskega praznika so v Prvencih tekmovali gasilci in športniki V dobrem mesecu je bilo v Prvencih kar nekaj prireditev; vsa društva so bila zelo aktivna. V začetku marca so člani Prosvetnega društva priredili ženam, mamam, babicam proslavo, istega večera pa je potekal tudi občni zbor društva. Mladi na vasi so se organizirali ter ob veliki noči pripravili pokaško druženje. Zelo so se potrudili, pripravili so tudi nekaj za pod zob Ob občinskem prazniku smo zopet pomagali pri pogostitvi, predvsem pri pečenju na prireditvenem prostoru. V sklopu praznika vsa leta prirejamo tudi gasilsko tekmovanje v hitrostni vaji s sedmimi gasilci. Ta vaja se je pričela prav v naši vasi pred 23 leti. Vaja iz hidranta je postala zelo zanimiva, saj se je razširila v medobčinsko ligo okoliških gasilskih zvez. Istočasno smo izvedli tudi pionirsko tekmovanje vaja z vedrovko in prenos vode. Krst tekmovanja je mlado vodstvo gasilcev izpeljalo odlično in v skladu s pravili gasilske službe. Čestitam! Prav posebej smo ponosni na pionirje Presmec v Sobetincih Tudi letos smo se v dneh pred cvetno nedeljo v Sobetincih zbrali, da bi naredili vaški presmec, ki ga nesemo na blagoslov v farno cerkev. Pri poteku ustvarjanja nas je sodelovalo 20 vaščanov. Prvi izziv nam je predstavljalo zelenje, ki smo ga morali pridobiti. Pri tem nam je pomagal naš bivši sovaščan in prijatelj Dejan Poplatnik. Obiskali smo ga v petek in izkazal se je kot še vedno odličen gostitelj. V soboto smo se ob 11. uri dobili pred večnamenskim centrom v vasi, kjer smo začeli z izdelovanjem. 6 ur je bilo in pionirke, saj je preteklo kar nekaj let, ko nismo imeli malih pionirčkov. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip, prva tri mesta so osvojili pionirji iz Sel, Ptuja in Spuhlje. V disciplini pionirk so 1. mesto prejele pionirke PGD Bukovci. V hidrantni hitrostni vaji so prva tri mesta v moški konkurenci dosegli PGD Po-lenšak, PGD Mezgovci in PGD Tržec. V isti kategoriji so se pomerile tudi de-kleta-članice. Prva tri mesta so osvojile članice PGD Gajevci-Placerovci, PGD So-betinci in PGD Moškanjci. Na Markovo nedeljo je športno društvo priredilo tekmovanje v balinanju. Vzduš- je je bilo čudovito, pomerilo se je kar nekaj trojic. Med najboljše prve tri trojice so se v moški konkurenci uvrstili člani ekipe Zvončki, 2. mesto je dosegla ekipa Majhen in 3. mesto ekipa Tjoši. V ženski konkurenci so slavile članice ekipe Peč-ke, 2. mesto Čebelarsko društvo Markovci in 3. mesto Mlade gasilke - pionirke. V četrtek, 30. aprila, se je skupina gasilcev odpravila v Klajžarov gozd po majsko drevo, Prosvetno društvo pa je poskrbelo za kres, ob njem pa smo skupaj z vaščani postavili majsko drevo. Tudi prvomajsko budnico smo slišali zjutraj prvega maja, ki so nam jo zaigrali mar-kovski godbeniki. IG potrebnih, da je nastal rezultat: 8,20 metra dolg presmec. Nato smo izdelali še 90 manjših presmecev, ki jih tako kot vsako leto razdelimo po naši vasi. V nedeljo smo velik in majhne presmece odnesli k blagoslovu v Markovce. Po končanem blagoslovu smo manjše presmece razdelili po vasi vsem vaščanom, da bi varovali njihova imetja in pridelek. Ljudje so pri tem darovali prostovoljne prispevke, ki jih bomo porabili za tradicionalno kre-sovanje ter pogostitev. Hvala vsem. David Lah Sobetinski presmec pred blagoslovom v Markovcih Leto 16, številka2, maj2015 19 (7 iViARKOVCIiV Paradižnik je rastlina sonca I-'. V * ¡TO Zastrika izpokošene trave in rastlin (na fotografiji novozelandska špinača). Poleti se bo razrasla in prekrivala tla. Svet paradižnika je zelo pisan; naj vas ne omejuje le ena sorta. Odstranjevanje zalistnikov je nujno Je bolj ali manj stalen prebivalec naših vrtov. Tako zelo smo ga že posvojili, da nekateri že govorijo o domačih, avtohtonih sortah, čeprav pri nas niti približno ni tako dolgo, da bi se lahko o tem pogovarjali. Po tem, koliko paradižnika smo pridelali, nekateri celo merijo uspešnost sezone. V nadaljevanju ponujam nekaj napotkov, kako si lahko pomagamo, da bo paradižnik vendarle imel manj težav na vrtu. Pričnemo z izbiro sort Pri Slovencih je zelo popularna sorta 'Vo-lovsko srce1. Žal je ravno ta sorta tista, ki je najbolj občutljiva na vse težave, ki jih paradižnik na prostem lahko ima. Prav zato je poleg kumaric paradižnik tista vrtnina, pri kateri vam toplo priporočam, da se odločite tudi za pridelovanje hi-bridov. Na našem trgu ni veliko semena hibridov v prosti prodaji, vendar imajo prav vsi vrtnarji, posredno pa tudi vrti centri, vedno na razpolago kar nekaj različnih sadik hibridov. Prepoznamo jih po črki F1 na koncu imena sorte, ponekod pa najdemo namesto te oznako končnico HY. Hibridi so do krompirjeve plesni, ki je največji sovražnik te vrtnine, veliko bolj tolerantni in bodo zdržali zdravi nekaj dalj časa. Opozorila bi vas na tako imenovane sa-mosevce. To so rastline, ki se iz različnih razlogov same zasejejo. Običajno jih prinesemo na vrt s kompostom, saj ob čiščenju plodov običajno kar nekaj semena vržemo na kompostni kup. Svetujem vam, da vsaj nekaj teh rastlin pustite. Lahko se vzpenjajo ob kompostu, ga hkrati tudi senčijo, nekaj jih lahko pustimo tudi na vrtu, jih privežemo ob kole in negujemo. Ti samosevci so dokaj odporni, še bolj pa velja, da so pozni, zato imamo pogosto njihove plodove v skledah takrat, ko so gojeni že odpovedali. Tudi to se zgodi predvsem zato, ker vzkalijo šele takrat, ko so tla resnično topla. Vzkalijo samo iz popolnoma zdravega semena. Ker jih potem ne vznemirjamo s presajanjem, jim vsa energija ostane za rast in za boj z glivičnimi obolenji. Seveda pa na njihove plodove čakamo zelo dolgo, zato pa so resnično dobrodošli v jeseni. Vse se začne s čvrsto sadiko Nikoli ne vemo, kakšno poletje je pred nami. Že pri sajenju rastlin poskrbimo, da bo koreninski sistem čim globlji in močan, zato jih sadimo na prosto šele, ko se zemlja dovolj ogreje. Če zemlja nima 15 °C, lahko imajo korenine velike težave. Da bodo korenine tudi poleti globoke in razrasle, jih sadimo tako globoko, kolikor je le mogoče - do prvih pravih listov. Opozarjam na cepljene sadike. Teh ne smete saditi globoko, saj mora cepljeno mesto vedno biti nad zemljo. Ob sajenju najprej zalijemo jamico. S tem zagotovimo, da se korenine ne iz- sušijo že takoj po sajenju. Takoj po sajenju pa zalijemo celo gredo, tudi med-vrstni prostor, ne samo rastlin. Potem vlažno, namočeno zemljo okoli rastlin zastremo, da se bo vlaga ohranila. Zastir-ka je lahko folija, kar mi na vrtu ni najbolj všeč. Najpogosteje uporabimo kar poko-šeno travo z domače zelenice. Nikoli je ne polagamo na debelo, razen v primeru zelo visokih temperatur, kot so bile leta 2013, jo pa redno dodajamo. Tako bodo sadike hitro in predvsem nemoteno nadaljevale svojo rast. Poleti skrbimo, da bodo tla ves čas globoko namočena - zalivamo manjkrat, a takrat v globino. Tako se bodo korenine razvijale enakomerno v globino in širino. Svetujem vam, da preverjate globino omočenosti zemlje nekaj minut po zalivanju, da dobite občutek. Medvrstne razdalje Dovolj prostora in zraka med rastlinami je nujno potrebno, da se bolezenski trosi med rastlinami ne širijo prehitro. Paradižnikove rastline so lahko velike in košate, zato potrebujejo vsaj 70 cm med vrstami, pa tudi v vrsti ne smejo biti preblizu skupaj. Med rastlinami v vrsti naj bo vsaj 50 cm prostora. Tako bodo vsi listi enakomerno osvetljeni, vlaga na njih se bo dovolj hitro posušila in glivicam bo preprečeno hitro razmnoževanje. Seveda se nam v začetku rastne dobe prostor med rastlinami smili. Lahko ga zapolnimo s setvijo solate berivke, mesečne redkvice ali presajanjem sadik solate. Proti koncu poletja lahko v senco visokih rastlin, če smo seveda pustili dovolj prostora in se nekoliko potrudimo, posejemo tudi motovilec. Redno odstranjevanje zalistnikov Zalistniki zrastejo v steblo, ki sicer res tudi zarodi nekje po 6. oziroma 7. etaži. Korist teh plodov je veliko manjša, kakor je škoda, saj ta dodatna stebla rastlino izčrpavajo, ji jemljejo energijo, potrebno za obrambo pred glivičnimi obolenji. Obenem povzročajo senčenje listov, ki ne morejo »pridelati« dovolj hrane za rastlino, so ves čas bolj vlažni, razmere za razvoj bolezni so idealne. Zalistnike odstranjujemo čim manjše, da ne naredimo prevelikih ran. Odstranjevanje listov Zračnost rastline dosežemo tudi z odstranjevanjem odvečnih listov. Ko dosežejo plodovi končno velikost in se tudi rahlo obarvajo, odstranimo vse liste, ki so pod njimi. Pustimo le list nasproti grozda s plodovi ali tik pod njim. Ko rastlina doseže meter, lahko tedensko brez posledic za rastlino potrgamo z nje 5-6 listov, kar pomeni, da lahko redčimo liste tudi po rastlini, če je potrebno. Tako dosežemo zračen posevek, plodovi se lepše in hitreje obarvajo, glivice pa imajo slabše pogoje za hitro razmnoževanje. Pazi na krompir! Krompir v bližini paradižnika je stalen vir okužbe s krompirjevo plesnijo. Pa ne samo krompir na gredici, tudi naše roke in orodje prenašajo trose glivic, zato vedno najprej opravimo vse, kar smo si zamislili na paradižnikovi gredici: trganje zalistnikov, obiranje listov in tudi plodov, okopavanje in rahljanje tal, šele nato gremo na gredico s krompirjem. Še nekaj, kadilci naj se odrečejo kajenju, preden se lotijo dela na paradižniku. Na njihovih prstih se lahko zadržujejo virusi, ki pridejo nanje s tobaka. Na žalost pa so isti virusi nevarni tudi paradižniku, papriki, bučkam in kumaricam. To velja že od začetka, ko vzgajamo sadike. Streha nad glavo V zadnjih letih opažamo na vrtovih vedno več pokritih gredic s paradižnikom. Mnogi se sprašujete, ali je to potrebno ali ne. Streha nad glavo je zelo koristna, če ne pretiravamo. Težave so se pokazale lansko leto, ko so bile rastline paradižnika pokrite ne samo nad glavo, temveč tudi stlačene v kletko iz prozorne plastike. Spočetka, ko še ne cvetijo in so temperature zunaj še nizke, jim tako razva-janje koristi. Kasneje s tem preprečimo vstop opraševalcem cvetov, pod tako pokrovko se rastline ne počutijo dobro Streha vedno pomaga in jim je prevroče. Zalivanje povzroča dodatno zračno vlago, ki nima kam »pobegniti«. Prav zato velja: streha ja, ne pa mini rastlinjak, v katerem se rastline poleti lahko tudi skuhajo. Ker ne vemo, kakšno bo poletje, ki je še vedno pred nami, poskrbimo, da bo paradižnik lep in zdrav že od prvega dneva - setve naprej. Sorte, kolobar in pravilno gnojenje so pogoj za uspeh. Z vsem ostalim pa si lahko pomagamo, ko opazujemo vremenske razmere in ukrepamo pravočasno tako, kot zahteve vreme. Še vedno pa je bolje, da poberemo manj plodov, pa te zdrave, kot pa jemo celo poletje nekaj, za kar ne vemo, koliko zdravo je. Naravni pripravki, da ne bo kemije na vrtu, rastline pa bodo vseeno zdrave Dokler se bolezen ne pojavi, vzdržujemo zdrave rastline s kamiličnim čajem, s čajem iz timijana in žajblja. Tudi čaj iz čebulnih ali česnovih listov in plodov deluje proti glivičnim obolenjem paradižnika. Odlično se obnese tudi škropljenje z razredčenim mlekom (ali sirotko), redčimo v razmerju 50:50. Baziliko posadimo v bližino rastlin, da bodo plodovi okusnejši in bolj zdravi, škodljivce pa bosta odganjali kapucinka in ognjič. V vročem poletju radi pričnejo gniti plodovi pri muhi. To ni glivično obolenje, ampak pomanjkanje kalcija. Pojavlja se tudi na apnenčastih tleh. Redno škropljenje z mlekom, kalcijeva listna gnojila, ki jih kupimo v trgovinah ali pa namočene koprive bodo zdravilo za to nadlogo. Vendar plodov, kjer so se črne pege že pojavile, ne rešimo. Rešujemo samo no-vonastale plodove. Pri tem je pomembno, da uporabimo gnojilo vsakokrat, ko odpadejo venčni listi z novih plodov, to je običajno na 7 do 10 dni. Naravni pripravki, ki nekaj časa varujejo paradižnik pred krompirjevo plesnijo, pa so kamilični čaj, čaj timijana ali materine dušice, čaj iz rmanovih cvetov so prva pomoč oz. preventiva, s katero si lahko pomagamo, ko bolezen še ni naredila veliko škode. Najprej odstranimo vse napadene liste, potem pa uporabimo katerega izmed teh čajev dvakrat ali trikrat zapored v kratkem presledku (3 - 5 dni). Paradižnik sodi med vrtnine, ki dobro delajo samo, kadar je vroče in suho, v deževnih poletjih pa nam hitro propade. Na ekološkem vrtu se je s tem potrebno sprijazniti. Vsekakor pa velja, da prehitro sajenje prevelikih sadik nikoli ni dober začetek za uspešno pridelovanje te priljubljene vrtnine. Narava zahteva svoje in se je ne da prevarati. Vseeno je zdaj že čas, da posadimo vse plodovke, ne samo paradižnik. Fotografije in tekstMiša PUŠENJAK 20 Leto 16, številka/2, maj2015 LIST (7 MAR. KO VC Novo sladko veselje pri ŠPIC-u Z veseljem vam sporočamo, da smo v sredini marca letošnjega leta odprli Sla-doledarno Fati. Gospod Muzafer Elmazi se je rodil v mestu Tetovo v Makedoniji. Kot veliko mladih je tudi njega pot pripeljala v Slovenijo, kjer živi že dolgih 27 let. S seboj je pripeljal tudi svojo družino in vsi skupaj delajo v družinskem podjetju. Najprej so se ukvarjali s prodajo sadja in zelenjave, sedaj pa že kar nekaj let z izdelavo in prodajo sladoleda. Ker pa dober glas seže v deveto vas, sem tudi sam hotel pripeljati v našo vas nekaj dobrega. Dolgo je trajalo, da sem prišel v stik z g. Elmazijem. Že na prvem poslovnem sestanku sem opazil, da je zelo zanesljiva in prijazna oseba. Prav dobro se zaveda, kaj danes pomeni kvaliteta, ki jo ponuja svojim strankam. Segla sva si v roke, podpisala pogodbo in naše sodelovanje se je začelo. G. Elmazi je naročil opremo in zagotovil, da bo v mesecu marcu začel s prodajo sladoleda. Najprej sem bil malo začuden, saj se mi je zdelo, da je vse malo prehitro, saj se še zima ni poslovila. Spet sem lahko opazil, da se motim in da g. Elmazi res ve, kaj dela in ima po- slovanje v krvi. Sladoledarna je odprta vsak dan od 9. do 21. ure. Dnevno pripravljajo sveži sladoled, ki ga lahko pojeste kar zraven omenjenega objekta ali pa ga preprosto odnesete domov. Poskrbeli so tudi, da lahko ob sladkih užitkih malo posedite, se pogovorite s svojimi prijatelji ali pa kar z g. Elmazijem, ki je prav prijeten sogovornik. Svojo drugo prodajalno imajo v vasi Gorišnica, kjer so prisotni že nekaj let. Predvsem naši občani, ki sem jih srečeval v Gorišnici, ko so se pripeljali na sladoled, so bili povod, da sem začel in uspel pripeljati sladoled v Markovce. Prvi vtisi strank in g. Elmazija so pozitivni. Ob dobrem sladoledu vam tudi v baru Špic ponujamo odlično kavo in ostale napitke, s katerimi se lahko okrepčate. Za konec pa vabim vse tiste, ki še niste poizkusili sladoleda, da ne oklevate in nas čim prej obiščete. Zagotavljam vam, da boste presenečeni ob kvaliteti in prejeti količini kepice. TUŠ market ŠPIC Darko Plohl, direktor Recepte zbrala Mojca Metličar, objavljeni so v zbirki receptov Bogastvo okusov podeželja. Kuharski kotiček Hrana izraža našo povezanost z zemljo, vsak grižljaj vsebuje življenje sonca in zemlje. Do katere mere se nam hrana razkrije, je odvisno od nas samih. Dragoceno je, da lahko sedimo z družino in prijatelji ter uživamo v okusni hrani. Je nekaj, česar nimajo vsi (Thich Nhat Hanh). Uživajte v pristnem bogastvu domačih okusov. Dober tek želim. SVINJSKA PEČENKA S ČESNOM IN KUMINO Foto: ßoris Farič Potrebujemo 1 kg svinjskega plečeta, čebulo, lovor, sol, poper, kumino in česen. Meso natremo s soljo in z zrni strtega česna, potresemo s kumino, oblijemo z maščobo in ga v ogreti pečici pečemo. Med pečenjem pridno polivamo. Pečemo le tako dolgo, da je meso pečeno, ostati pa mora še sočno. Omaka te pečenke naj ostane naravna. Pečenko zrežemo na rezine, zložimo na krožnik in obložimo s popečenim krompirjem. JEČMENOVE POLPETE Potrebujemo 20 dag zmletega ječmena, 400 ml zelenjavne juhe, 1 čebulo, 1 strok česna, majaron, 5 dag mletih lešnikov, drobnjak, muškatni orešek. Na drobne kocke narežemo čebulo, skuhamo v zelenjavni osnovi in dodamo zmleti ječmen. Dodamo začimbe, vse dobro premešamo in iz mase naredimo polpete, ki jih spečemo v pečici in serviramo s solato. REGRAT Z OCVRTKI (ŠPEHOV REGRAT) Potrebujemo 250 dag regrata, 2-3 krompirje, sol, zaseko, kis. Krompir skuhamo, ga olupimo in z vilicami razdrobimo. Zaseko prepražimo in dodamo h krompirju; vse skupaj okisamo in solimo ter s to mešanico prelijemo regrat, ki ga dobro premešamo. Ponudimo še toplega. Po želji lahko dodamo še kislo smetano. Na enak način pripravimo tudi endivijo ("špehova tiva"). MIŠKE IZ AJDOVE KAŠE Potrebujemo 1 pecilni prašek, 2 navadna jogurta, 2 jajci, 2 žlici sladkorja, sol, 35-40 dag ostre moke, 4-5 žlic kuhane ajdove kaše. Vse sestavine zmešamo in z žlico oblikujemo miške, ki jih cvremo v vročem olju. PKKARNA <,7/t: i CM ¿t iT^ranko t,p,' '¿Ättiavn öS a - tffljitiovct Leto 16, številka2, maj2015 21 Ü^T (7 íVLíVKKOVCIiV 1. markovskí mali tekaški maraton Markoton V ponedeljek, 27. aprila 2015, nas je peščica rekreativnih tekačev pod okriljem Turističnega društva občine Markovci organizirala tekaško prireditev, ki je potekala po mejah naše občine. Prireditev je zajemala tekmovalni tek na 21 kilometrov, rekreacijski tek na 10 kilometrov in pohod na progi 5 kilometrov. Tako se je v Športnem parku Bukovci, kjer je bil start in cilj teka, v lepem sončnem vremenu zbralo okrog dvesto rekreacije željnih udeležencev. Kar 51 se jih je podalo na polmaratonsko razdaljo, med njimi je bilo sedem domačinov. Ostali niso bili samo tekači iz sosednjih občin, ampak so prišli tudi iz oddaljenih krajev, kot je npr. Šentilj, Kisovec, Bled, Mari- bor, Šmartno ob Paki, Jesenice, Mengeš, Murska Sobota, Lenart ter Novo Mesto. Na razdaljo 10 km se je podalo 76 tekačev in tekačic. Ker je bila ta panoga rekreativne narave, uradnih časov nismo merili, lahko pa omenimo, da so najhitrejši prišli v cilj pod 35. minutami, kar so res zavidanja vredni rezultati. Omeniti moramo še naše pohodnike, ki so prav tako v številčni zasedbi veseli in utrujeni prišli srečno in varno na cilj. Prireditev je bila uspešno izvedena. To, da imamo atraktivno traso za tek, je potrdila številčna udeležba, še bolj pa nas veseli, da se je na tek prijavilo kar nekaj takšnih, ki so se prvič udeležili tovrstne prireditve. Ob tej priliki vabim vse, ki jih tek veseli, da se nam pridružijo na tedenskih tekaških potepanjih po haloških gričih. Dobivamo se vsak torek ob 18. uri za avtobusno postajo v Dolanah. REZULATI: ŽENSKE - ABSOLUTNO: 1. Božica Selinšek, letnik 1968 1h:42m:20s 2. Bernarda Ivančič, letnik 1960 1h:44m:37s 3. Marija Rojič, letnik 1968 1h:47m:02s MOŠKI - ABSOLUTNO: 1. Bojan VOZLIČ, letnik 1975 1h:24m:32s 2. Robert PRELOG, letnik 1973 1h:25m:16s 3. Mitja Črnčec, letnik 1991 1h:30m:42s Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili, da je prireditev uspela, ter Turističnemu društvu občine Markovci in Športnemu društvu Bukovci za pomoč pri organizaciji. Prav tako hvala Prostovoljnim gasilskim društvom Bukovci, Zabovci in Stojnci ter AMD Markovci za varovanje na cesti. Hvala vsem ostalim, ki so ob progi usmerjali tekače po pravi poti. Se vidimo na 2. Markotonu, 27. aprila prihodnje leto. Gorazd Mlinarič Mladi najboljši na tekmovanju v videomontaži Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) vsako leto organizira t.i. Festival inovativnih tehnologij (FIT), v okviru katerega poteka vrsto državnih tekmovanj predvsem s področja računalništva in tehnike. Letos so na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani organizirali že 21. FIT, v sklopu katerega je zopet potekalo tudi tekmovanje iz mul-timedije - videomontaža. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih kategorijah: osnovnošolci in srednješolci. Že četrtič zapovrstjo smo se na to državno tekmovanje uvrstili z učenci OŠ Markovci. Letos smo v Ljubljano odpotovali kar s petimi učenci oz. učenkami, ki so pometli z vso konkurenco. Dosegli smo vse, kar je bilo moč doseči, in sicer: • 3. mesto sta si razdelila Tilen Milošič in Anja Muhič iz 9.B razreda. Prav tako sta oba prejela srebrno priznanje, • 2. mesto in SREBRNO PRIZNANJE je osvojia Eva Vajda iz 9.A razreda, • 1. mesto in ZLATO PRIZNANJE pa je dosegla Tea Korošec iz 9.A razreda. Tea Korošec je tako tudi prejela naziv državne prvakinje v videomontaži. Kaj je Tea povedala o tekmovanju in dosežku: "Tekmovanja sem se udeležila z velikim veseljem, saj me videomontaža, snemanje videoposnetkov in podobne reči zelo zanimajo. Na tekmovanje sem se pripravljala z montiranjem raznih po- snetkov za našo šolo, s tem vadila in se naučila veliko reči, ki so mi na tekmovanju prišle prav. Učitelj nas je večkrat tudi »vzel« od ure, na voljo pa smo tudi imeli ves dan pred tekmovanjem, da smo se lahko zadostno pripravili. K uspehu celotne ekipe je zagotovo veliko pripomogel naš mentor Gregor Zmazek s svojim svetovanjem in trudom, saj nas je veliko novega naučil. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani, je vsak dobil svoj računalnik, slušalke in »tono« posnetkov, katere je prvo pregledal, nato pa se lotil ustvarjanja. Letošnja tema videa je bila svetloba, saj je letos tudi mednarodno leto svetlobe. Takega rezultata nisem pričakovala, saj je bilo to moje prvo tekmovanje v multimediji. Ta uspeh mi resnično ogromno pomeni, saj še nikoli nisem imela take visoke uvrstitve na kateremkoli tekmovanju." Zares iskrene čestitke! Sedaj že tretje leto pa imamo Markovci na tem tekmovanju tudi tekmovalce v srednješolski konkurenci. To so dijaki, člani Videoproduk-cijske skupine Akcija iz KUD Markovski zvon. Letos smo na tekmovanje poslali tri svoje člane, dosegli pa smo najboljše rezultate doslej: • 3. mesto in SREBRNO PRIZNANJE je osvojil Matic Šešerko, • 2. mesto in ZLATO PRIZNANJE pa je dosegla Katarina Tement. Katarina, ki ji to tekmovanje ni tuje, saj je v osnovnošolski konkurenci že bila državna prvakinja, je zbrala nekaj misli o tekmovanju in uspehu: "Tekmovanja sem se spet z veseljem udeležila, kljub temu pa brez strahu ni šlo. Nisem pričakovala tako dobrega rezultata, saj sem letos prvič tekmovala v kategoriji srednješolcev, kjer je konkurenca večja in že bolj izkušena. Všeč mi je bilo, da je tekmovanje potekalo v Ljubljani, kjer so bolj urejena delovna mesta, pa tudi tema se mi je zdela bolj razumljiva, kot lanska. Na letošnjem tekmovanju smo morali narediti kratek video na temo svetloba. Hitro sem dobila zamisel in tako sem imela dovolj časa, da sem video dokončala. Ta uspeh mi je dal zagona, da še naprej montiram in se drugo leto spet dobro, morda pa še bolje, odrežem na tekmovanju ;)" Čestitamo! Seveda bomo še naprej delali in se borili za čimboljše rezultate, ki bodo, verjamem, mladim odpirala različna vrata pri izobraževanju in iskanju poklica. Mentor Gregor Zmazek 22 Leto/ 16, številka/3, julij/2015 Društvo Baron v pripravah na velik dogodek V društvu Baron smo te dni v velikih pripravah na mednarodni Baronov tabor (historial), na katerem pričakujemo skupine iz Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Dogodka se bo udeležilo več kot 15 skupin, ki pripravljajo nepozaben program. Obiskovalcem v čudovitem ambientu grajskega parka Turni-šče ponujamo srednjeveški tabor z 20 šotori. Viteške skupine bodo z veseljem pokazale orožje in oklepe, ki so v večini njihovi izdelki in so replike originalov. Na viteškem turnirju boste lahko spremljali dvoboje najboljših mečevalcev in lokostrelcev. Program bodo dopolnili srednjeveški plesalci, bruhalci ognja in hudomušni dvorski norček. Ko se bo sobotni dan prevesil v večer, se bodo po taboru prižgali ognji in bakle, ki bodo dale čar celotnemu dogodku. V viteški dvorani se bo pričela Baronova večerja, ki je prav poseben srednjeveški dogodek v slovenskem prostoru. Za omizjem se bo zbralo okrog 150 povabljencev v srednjeveških oblekah. Streglo bo preko 20 strežajev, celoten dogodek pa bodo popestrili mečevalci, plesalci, izvajalci srednjeveške glasbe in plesalke orientalskega plesa. Gostje tabora bodo dogodek lahko spremljali na filmskem platnu. Nedelja bo prav tako pestra z dogajanjem. Ob 10. uri pripravljamo zgodovinsko predstavitev gradu Turnišče, ob 15. uri pa se pričnejo Baronove igre, na katerih ne bo manjkalo najrazličnejših družabnih iger, ki so jih nekoč uporabljali za pridobivanje moči in spretnosti. Skupina iz Soviče-Dravcev bo odigrala igro Mitnica. Na Baronovem taboru bo moč zamenjati vaš denar za Baronove novce, s katerimi boste lahko barantali na srednjeveških stojnicah, popili kakšen kozarček ali okušali Baronove dobrote. V društvu smo veseli, da so se za otroške delavnice odločile skoraj vse okoliške osnovne šole. Tako pričakujemo več kot 1200 otrok, ki jim bomo od ponedeljka, 25., do petka, 29. maja, predstavili srednjeveško življenje. V tem tednu bo moč spremljati tudi intenzivne vaje za igro kmečkega upora. 20. junija namreč nadaljujemo s srednjeveškimi dogodki. Takrat bomo v Staršah na Dnevih sivke pre-mierno uprizorili igro kmečkega upora, ki se je zgodil 31. travna leta Gospodovega 1677 na gradu Turnišče. Scenarij za igro je pripravil gospod Bojan Maroševič, scensko podobo pa pripravlja gospod Janko Selinšek. Za igro se pripravlja več kot 50 igralcev, ki bodo nastopili v treh dejanjih: zaplet zaradi ribolovnih pravic nad reko Dravo, upor kmetov z ravnega polja in uboj. V tretjem dejanju pripravljamo sodbo za vsa storjena dejanja. Načrtujemo, da bomo dogodek nekajkrat ponovili. Vabimo vas torej, da si ogledate naše dogodke, s tem podprete trud naših članov in spoznate moč in raznovrstnost kulturnega udejstvovanja društva Baron. Baron Jakob Breuner Markovski Janez Golc 23. in 24. Maj na dvorcu Turnišče pri Ptuju i?rrïmirtuMîr ifltr, FokosírtlBtt'o. wceri>aitir. srebnjrtd&í jiírs, Lulciti bbûboji, bfïrifta poj rti no, írrtnrcbrfS* gtosbo Ribiško tekmovanje za občinski pokal Tudi Športno ribiško društvo Markovci se je vključilo v program praznovanja 16. občinskega praznika. Tako smo v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri organizirali ribiško tekmovanje za pokal občine. Na tekmovanju je sodelovalo 21 ribičev. Prvi tri ribiče smo izbrali na količino ulovljenih rib v času 3 ur. Najuspešnejši pri lovljenju rib s plovcem so bili: 1. mesto Viktor SLAMERŠAK iz Markov-cev, ki je uplenil 45 kg rib; 2. mesto Miran LJUBEC iz Zabovcev, ki je uplenil 27 kg rib; 3. mesto Miran ZAPLOTNIK iz Stojncev, ki je uplenil 25 kg rib. Ribiči so z organizacijo in izvedbo tekmovanja bili zelo zadovoljni, saj jih je spremljalo prelepo sončno vreme. Ljubitelje ribištva vabimo, da nas ob vikendih obiščete v našem ribniku in si ogledate ribiška tekmovanja. Z ribiškim pozdravom DOBER PRIJEM. Branko KOSTANJEVEC Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo tudi v prihodnje. Se priporočamo! frizerski studio ç£tctya Leto 16, številka/2, maj2015 23 (7 MíVRECOVCIW Iz dela Društva upokojencev Markovci Tudi v Društvu upokojencev Markovci smo izvedli obvezujoči vsakoletni zbor članov. Osnovna dejavnost društva je skrb za druženje naših članov in članic, zato namenjamo temu področju tudi največ pozornosti. Naše že tradicionalno prvo druženje je namenjeno počastitvi dneva žena, ki smo ga izvedli 7. marca v Novi vasi. Vsakoletno najmnožičnejše srečanje naših članov in članic je občni zbor društva, na katerem smo se zbrali lani 3.aprila. Kar nekaj naših članov se je udeležilo srečanja PZDU Sppodnjega Podravja 15. junija v Mezgovcih. Organizirali smo tudi že tradicionalni romarski izlet na Brezje 15. avgusta. Na kopanje v Bioterme v Malo Nedeljo smo se odpravili dvakrat. Skupina naših upokojencev je od 7. do 14. julija letovala v hotelu Delfin v Izoli. S kolesarjenjem smo pričeli 29. aprila, nato pa vsak zadnji torek v mesecu vse do 30. septembra. 16. oktobra smo se srečali na jesenskem pikniku, ponovno v Novi vasi, ki je nekako postala naša najbolj priljubljena lokacija v občini, udeležba na pikniku pa je bila zelo dobra, saj se ga je udeležilo 150 članov in članic. Na področju športa so nas v pokrajinski ligi uspešno zastopali naši ribiči in zasedli 3. mesto. Pokrajinskega tekmovanja v pikadu v Vitomarcih sta se udeležili tako ženska kot moška ekipa, obe pa sta se uvrstili približno v sredino tekmovalne lestvice. Ponovno smo se tudi udeležili tekmovanja PZDU v visečem kegljanju z moško in žensko ekipo, ki je bilo 1. julija v Podgorcih. Naši dosežki v tej disciplini so seveda primerni začetniškim izkušnjam. Odzvali smo se tudi povabilu DU Zavrč, ki je 4. avgusta organiziralo tekmovanje v pikadu za povabljene ženske ekipe v okviru občinskega praznika. Prav tako smo bili povabljeni na zaključni turnir lige »Petovio« v visečem kegljanju ter se že nekoliko spoznali s tekmovalci ekip, s katerimi bomo letos tekmovali v tej ligi. Tekmovalno srečanje je bilo v Podvincih 10. oktobra. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše igralce kart (kartaše), ki neutrudno igrajo celo leto, običajno ob sredah, petkih in nedeljah tudi do poznih večernih ur. Tudi to je dobrodošla in pohvale vredna oblika druženja. V soboto, 25. oktobra, smo skupaj z našim Hišnim ansamblom organizirali že tretje srečanje ljudskih godcev in pevcev v dvorani v Novi vasi pod naslovom »Godemo in pojemo v korantovi deželi«. Foto: arhiv društva Upokojenci domačega društva so aktivni skozi vse leto. Nastopilo je več skupin ljudskih godcev in pevcev, dvorana pa je bila polna, tako da je prireditev povsem uspela. Prav tako je naš hišni ansambel s svojimi nastopi polepšal slavnostne trenutke nekaterim našim članom, ki so od zadnjega do današnjega občnega zbora praznovali jubilej zlate poroke, ob tej priložnosti pa so jubilantom bile izročene tudi priložnostne plakete. Za vse jubilante nam ni bilo znano, kdaj so praznovali, ker so nekateri to storili v ožjem družinskem krogu, smo pa jim prav tako naknadno izročili priložnostne plakete, vsem, ki so proslavljali visoke jubileje pa še enkrat iskrene čestitke. Na področju socialnega varstva je naše društvo že deseto leto izvajalo projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Lani so naši prostovoljci opravili 490 obiskov občanov, starejših od 69 let, ter tako vsakemu izmed njih polepšali nekaj trenutkov življenja. S tem smo tudi na tem področju dosegli zastavljene cilje, kar kaže na to, da so naši odborniki, ki so v tem projektu tudi prostovoljci, dobro delali. Vi, upokojenci, ste začeli razumeti namene in cilje projekta in ste dobro sodelovali, za kar se vam kot koordinator tega projekta najlepše zahvaljujem in vas vabim in prosim k aktivnemu sodelovanju tudi v prihodnje, še posebej pa tiste, ki boste to starostno mejo kmalu prestopili. Slika socialnega varstva je pri nas še vedno relativno ugodna, saj nismo zaznali kakega posebej zaskrbljujočega primera, ki bi bil potreben posebne obravnave in pomoči (če pa veste za koga, ki bi mu bilo potrebno nujno pomagati, pa vas prosimo, da nas o tem obvestite ). Naši člani in članice so tudi v letu 2014 skoraj vsako sredo imeli možnost merjenja krvnega pritiska, sladkorja in maščob v krvi. Opažamo, da čedalje več upokojencev in drugih občanov prihaja na preventivne poizvedbe svojega zdravstvenega stanja, ob tem pa so deležni še koristnih nasvetov. Gospa Majda, najlepša hvala za doslej opravljeno delo in prosimo za pomoč tudi v naprej. Pred božičem smo obiskali in skromno obdarili naše najstarejše člane, ki so dopolnili 80 let V tako častitljivih letih je bilo lani 162 naših članov in članic. Od pokojnih članov smo se poslovili z društvenim praporjem in svečami. Tukaj bi se zahvalil tudi našemu praporščaku, g. Janezu Vrtačniku, za vestno in korektno opravljeno delo. Tudi lani nismo pozabili na našo stano-vanjsko-poslovno stavbo in namenili nekaj sredstev investicijskemu vzdrževanju, pri čemer nam je pomagala tudi občina. Tudi naš bife je v preteklem letu deloval in posloval pozitivno tudi po zaslugi gospe Dragice Kristovič, za kar se ji najlepše zahvaljujemo in upamo, da bo tako tudi še naprej. Spoštovane upokojenke in upokojenci - člani društva! Za vsako našo prireditev ali aktivnost, ki jo organiziramo, je potrebno vložiti precej dela in časa preden pride do realizacije, vsako delo pa povzroča stroške. Nenazadnje vas za vsak dogodek morajo obiskati naši odborniki in odbornice, ob tem pa žal ugotavljamo, da je vaša odzivnost in sodelovanje v precejšnjem upadu. Kot predsednik in tudi celotni UO bi želeli dobiti odgovore, kaj je razlog vaše zadržanosti. Je to res finančni položaj oziroma kriza, ki jo dejansko že vsi občutimo, ali gre le za neke vrste apatijo (brezčutnost, naveličanost vsega), ali je krivo še kaj tretjega, saj za športno-rekreativne aktivnosti, kot je kolesarjenje ali kegljanje, niso potrebna skoraj nobena finančna sredstva, ampak le dobra volja .. Če je razlog nezadovoljstvo z vodstvom društva ali posameznimi člani odbora oz. če delamo karkoli narobe, potem nam dajte to jasno vedeti. Če je glavni razlog gmotni položaj upokojencev, potem bi nas to moralo resno skrbeti. Če si upokojenec enkrat na pol leta ne more privoščiti skromnega izleta za 35 €, potem se tega ni treba sramovati upokojencu, ampak bi moralo biti sram državo, a so to besedo verjetno že črtali iz slovarja ... Želim vam predstaviti še nekaj statistič- nih podatkov za preteklo leto 2014: - število aktivnih članov društva : 725 - moških : 269 - in žensk: 456 - število častnih članov: 6 - člani oproščeni članarine: 20 (de-mentni, nastanjeni v domovih za ostarele) - člani vzajemne samopomoči pri ZDUS: 276 - v obdobju umrlih članov: 17 - v obdobju sprejetih članov: 24 V letošnjem letu (2015) bomo dali še večji poudarek dogodkom družabnega značaja in jih skušali organizirati z najmanjšimi možnimi stroški, da tako omogočimo udeležbo čimvečjemu številu naših članov in članic. Večina vas je okvirni plan dela prejela ob plačilu članarine, lahko pa ga še vedno dobite v naši pisarni vsako sredo od 9. do 12. ure. Tako ste vabljeni, da se pridružite kolesarjenju, visečemu kegljanju v Novi vasi ali v Stojncih, pikado v prostorih društva, itd... Edini namen je druženje in zabava, športna znanja so drugotnega pomena, razen tistih nekaj, ki jih bomo izbrali za tekmovalne ekipe, pa še tu je najprej druženje in šele nato tekmovanje. Gotovo pa je prav, da se tako veliko društvo udeležuje tekmovanj na nivoju pokrajine ali pa še višje. Zgled za to so gotovo naši ribiči, saj je tekmovalna ekipa v preteklosti bila zmagovalna na državnem nivoju dve leti zapored, pa tudi sicer se držijo pri vrhu lestvice. Pridružite se nam in ne bo vam žal. Urnike delovanja naših športnih objektov bomo skušali čimprej objaviti na ustrezen način. Zahvaljujem se vsem članicam in članom upravnega in nadzornega odbora za vso opravljeno delo. Hvala tudi občini za dodeljeno pomoč in upamo, da bomo tudi v prihodnje še deležni kake pomoči. Prav tako se zahvaljujem vsem tistim društvom in posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali pri uresničevanju naših projektov. Vam, drage naše upokojenke in upokojenci, pa namenjam naslednje besede: »Veste, časa ni možno ustaviti, je pa ga možno čim bolje izkoristiti.« Ostanite zdravi in prihajajte na naša srečanja, druženja in rekreativne dogodke. V prihodnje bi želeli, da pogosteje obiskujete našo spletno stran, kjer se bomo potrudili objavljati aktualne novice, lahko pa si tudi ogledate fotogalerijo naših dogodkov in prireditev. Anton Majerič 24 Leto 16, številka2, maj2015 UST (7 [Vi.A.Í.Í.KOVCJ Iz gasilskih vrst 69. občni zbor PGD Borovci V soboto, 7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, smo gasilci iz Borovcev na občnem zboru pregledali svoje delo. Pred začetkom so nam člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci zaigrali dve melodiji, Maja Čre-šnik pa je pripravila Prešernovo Zdravlji-co. Predsednik društva Zvonko Črešnik je pozdravil navzoče in v svojem poročilu pregledal delo društva skozi vse leto. Opravljeno je bilo zelo veliko dela, zato se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je društvo delalo dobro. Tudi poveljniško poročilo je bilo dobro ocenjeno, saj je bilo delo na operativnem področju zelo dobro opravljeno. Sodelovali smo na pregledu operativne sposobnosti, ki smo tudi zelo dobro organizirali v športnem parku Borovci. Sodelovali smo tudi na vseh operativnih nalogah občinskega poveljstva, predvsem pa na vaji Polje 2014, ki jo je odlično organiziralo PGD Sobetinci. Udeležili smo se velike gasilske vaje območne gasilske zveze Ptuj v občini Markovci. Naše društvo je sodelovalo v verigi in iz kanala Drave dobavljalo vodo še štirim ostalim društvom na simulirano požari-šče na žagi v Prvencih. Nabavljene so bile tudi zaščitne delovne obleke, čelade in škornji. V garaži so bile zmontirane nove garderobne omare. Na občnem zboru smo izvedli tudi volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Funkcijo predsednika društva je prevzel Peter Matjašič. V svojem nagovoru se je zahvalil dosedanjemu vodstvu in predstavil ambiciozen investicijski in operativni plan društva. Pridobil je tudi 17 novih članov, od tega je bilo 12 pionirjev, ki so postali novi člani društva. Podeljena so bila tudi priznanja za dolgoletno delo, odlikovanja in diplome za tečaj specialnosti. Članom so bila podeljena tudi društvena priznanja. Našemu delu so čestitali svetnik Zvonko Črešnik, predstavnik OGZ Ptuj, predsednik PGD Hermanci, s katerimi smo pobrateni že več let, in nadzorni odbor društva. Martin Zamuda 10. mladinski kviz OGZ Ptuj V nedeljo, 22. februarja, je v prostorih PGD Ptuj bil organiziran 10. mladinski kviz Območne gasilske zveze Ptuj. Ude- Foto: arhiv . Ekipa pripravnikov PGD Prvenci - Strelci: Martin Kitak, Gregor Golob in David Korpič, Marsel Kosec, Denis Metličar in Uroš Meglič. ležba občinskega poveljstva Markovci je bila zelo dobro zastopana, saj smo v kategoriji pionirji, kjer je sodelovalo 10 ekip, bili udeleženi s 6 ekipami. Z dvema ekipama sta sodelovali PGD Bukovci in Prvenci - Strelci, po eno pa Markovci in Stojnci. V kategoriji mladinci je sode- lovalo 13 ekip, kjer so naše poveljstvo zastopali Markovci. V kategoriji pripravniki sta sodelovali dve ekipi: Hajdoše in Prvenci - Strelci. Pomembno je, da se že mladi dobro pripravljajo na teoretično in praktično znanje gasilstva, saj so pravila in znanje gasilske zveze Slovenije na visoki ravni in zahtevajo nenehna izpopolnjevanja, pa čeprav so na lokalni ravni gasilci prostovoljci. Tako so vse tri kategorije najprej izvedle teoretični del, sestavljenega po težavnosti kategorije, ki zaokroža gasilsko delo od splošnih gasilskih nalog, gasilske taktike, poznavanje činov do prve pomoči. Praktični del sestoji iz vezanja vozlov, poznavanja gasilske opreme, gašenja požarov, pravilne sestave cevi ipd. Čeprav je kviz povsem prostovoljne narave, so bili udeleženci in mentorji kljub temu rahlo nervozni. Naši pionirji in mladinci so bili v zlati sredini in si seveda zaslužijo zahvale in pohvale, da so zbrali pogum in se udeležili kviza skupaj z mentorji. Pripravniki gasilci iz PGD Prvenci - Strelci si zaslužijo še posebno pohvalo za pogum, saj so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Na regijskem kvizu mlad ine, ki je potekal 1 4. marca v Svetem Juriju v Slovenskih goricah, so fantje med trinajstimi ekipami zasedli odlično peto mesto. Marija Prelog H V • • • V • V • I • • Za vožnjo si vzemite čas in ne življenja Avto moto društvo Markovci deluje na preventivnem področju. V preteklem letu smo izvedli številne aktivnosti: udeležili smo se občnega zbora PGD Markovci in otvoritve etnografske zbirke v občinski stavbi. Na občinskem prazniku smo prejeli priznanje Turističnega društva Markovci za lepo vzdrževan objekt. V maju smo se z učenci Osnovne šole Markovci z mentorjem Primožem Galunom udeležili kolesarskega tekmovanja na Vranskem. Naši tekmovalci so dosegli dober uspeh. Ob srečanju objezerskih krajev smo pomagali pri urejanju prometa. Udeležili smo se otvoritve novega vaško gasilskega doma v Sobetincih, ob začetku šolskega leta pa deset dni pomagali pri varovanju otrok. V mesecu oktobru smo se udeležili regijskega posveta Avto moto zveze Slovenije v Mariboru, v decembru pa skupščine Avto moto zveze Slovenije. Na skupščini je generalni sekretar Robert Štaba predstavil zaključke projekta »Senzor«. Predstavljene so bile analize slovenskih cest. Dobro sodelujemo tudi z vodjem policijskega okoliša Marjanom Vrbnjakom, predvsem ob začetku šolskega leta. Člani društva vseskozi opozarjamo na pomanjkljivosti na občinskih in lokalnih cestah. Zaradi del ob izgradnji kanalizacije so bile v vasi Bukovci in Stojnci ceste večkrat neprevozne in tudi nevarne za promet. Stanje se na srečo izboljšuje. Vse državne ceste v Sloveniji so v zelo slabem stanju. Ocenjene so bile z eno ali dvema zvezdicama, avtoceste pa so dosegle oceno »dobro trojko«. Skozi našo občino peljeta dve regionalni cesti, ki sta tudi v zelo slabem stanju. Pri prometnih nesrečah vedno ugotavljamo krivdo voznikov, a je za slednje krivo tudi slabo stanje cest. Število smrtnih žrtev se je na naših cestah res zmanjšalo, vse več pa je huje poškodovanih. 108 mrtvih v lanskem letu je še vedno velika število. V projektu Desetletje varnosti v cestnem prometu od leta 2011 do 2020 predvideva nič mrtvih na cestah. Morda je tudi naše preventivno delo prispevalo, da v naši občini ni bilo smrtnih žrtev. Naš objekt lepo vzdržujemo, kar gre zahvala članom društva. Za nasaditev in zalivanje rož skrbi Venčeslav Galun. Zahvala gre Občini Markovci za sredstva, ki smo jih prejeli, in tudi za sredstva ki jih še bomo. Hvala nadzornemu in upravnemu odboru za dobro delo ter vodstvu osnovne šole za dobro sodelovanje. Deset let nismo imeli predstavnika v svetu za preventivo Občine Markovci, letos pa sta v svet izvoljena dva člana našega upravnega odbora. Mislim, da bomo dobro sodelovali, saj bomo oboji skrbeli še za večjo varnost v cestnem prometu. Vsem voznicam in voznikom želimo var- no vožnjo. Zanjo si vzemite čas in ne življenja. Martin Zamuda, predsednik AMD Markovci Obvestilo v zvezi s parkirno karto za invalide V obdobju februar-marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. V cilju zmanjšanja zlorab in zagotovitev parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo: • Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila, • parkirna karta se izda za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij, • parkirno karto upravičencu izda upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji, • v 9. členu Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, tj. na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 - ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo, ki znaša 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Leto 16, številka2, maj2015 25 Predstavitev vaških odborov v novem mandatu in njihova vizija delovanja Vaški odbor Borovci V letih 2015 do 2019 med drugim planiramo izvedbo naslednjih zadev: • obnovo poškodovanih pločnikov in dokončanje gradnje pločnika ter javne razsvetljave do konca vasi (proti Spuhlji); • gradnja kolesarske steze skozi naselje ter ureditev povezav kolesarske steze s sosednjimi vasmi; • pomoč pri ureditvi potrebne dokumentacije za širitev oziroma rekonstrukcijo vaško- gasilskega doma Borovci, odkup potrebnega zemljišča ter pomoč pri sami izvedbi projekta; • v sodelovanju s PGD Borovci ureditev in dograditev dveh manjkajočih hidrantov na severni strani vasi, kar bo povečalo požarno varnost v vas;. • gradnja zaščitne oziroma odbojne ograje ob cesti Borovci- Dornava, vsaj v dolžini igrišča; • popravilo obeh cest Borovci - Dornava zaradi poškodovanja ob gradbenih delih SŽ; • ureditev kanalizacije v športnem parku Borovci - po prenehanju črpanja zaradi nivojskega prehoda prihaja do povratnih odplak nazaj do mesta črpanja. Seveda pa Vaški odbor namerava skrbeti tudi za družabno življenje vaščanov Borovcev, jim prisluhniti, upoštevati in čim bolj izpolniti njihove želje in potrebe. Tudi v prihodnje namerava organizirati tradicionalno nošenje presmeca. Sodelovali bomo v spomladanskih čistilnih akcijah. Spremljali in po najboljših močeh bomo pomagali pri projektih vsem prostovoljnim društvom v vasi Borovci. VO Borovci Vaški odbor Bukovci Kot je v naši vasi že tradicija, bomo nadaljevali z vsemi prireditvami, ki se zvrstijo skozi leto. Vsekakor bo ena izmed naših nalog uspešno sodelovanje z vaškimi društvi. Potrudili se bomo tudi, da bodo predloge, pobude in aktivnosti, ki nam jih boste podali, romale na plodna tla; poskušali jih bomo čim bolje rešiti oziroma jih posredovati občinskemu svetu. VO Bukovci Vaški odbor Markovci Odbor sestavlja pet članov: Aleš Meznarič, Milan Vajda, Marko Kukovec, Nino Bezjak ter Zlatko Bratuša. Zavzemali se bomo za: • ureditev cestne razsvetljave, • prestavitev električnega omrežja v zemljo na območju celotne vasi, • ureditev ter postavitev novih avtobusnih postajališč v Vopošnici ter pri Klinčevem križu, • prestavitev prehoda za pešce med obe avtobusni postaji, • popravilo pločnika in izgradnja kolesarske steze skozi zgornji konec vasi, • izgradnja javne razsvetljave do igrišča Bukovci (ta odsek je postal zaradi vse večjega prometa, sprehajalcev oziroma rekreativcev še posebej nevaren v mraku in večernem času), • preplastitev cestne povezave med zaselkom Hujkari in Novo vasjo, • postavitev prometnih ogledal na nepreglednih predelih javnih površin (Novi Jork), • odlok nizkih posevkov ob križiščih (Novi Jork, igrišče Bukovci), • ureditev vaškega središča: • medgeneracijski center, • rusko keglanje, • balinanje, • piknik plac - brunarica, • odbojkarsko igrišče na umetni travi • ureditev hidrantov v spodnjem koncu vasi. Vaški odbor Nova vas Vaški odbor Nova vas sestavljamo člani, ki prihajamo iz različnih koncev naše vasi. To smo: Katja Kocbek, Mi-hela Kukovec, Roman Podrenek, Irena Pukšič in Daniel Vrtačnik. Smo »novinci« na področju delovanja vaških skupnosti, vendar si to štejemo v dobro, saj smo polni svežih idej in predlogov. Zavzemali se bomo za hitrejši razvoj naše vasi in večjo povezanost naših vaščanov. Naše prednostne naloge bodo obsegale izpostavljanje raznovrstne problematike, ki se nanaša na našo vas in vaščane, udejstvovanje vaščanov v kulturnih, športnih, družabnih in drugih dejavnosti ter obveščanje vaščanov o našem delovanju in drugih zadevah, ki vplivajo na kvaliteto življenja na naši vasi. Ena izmed naših prioritet bo tudi uspešno sodelovanje z drugimi društvi na vasi in občinskim svetom pri predlogih in aktivnostih, ki so v interesu vaške skupnosti. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi realizirali marsikatero idejo v korist naše vasi in naših vaščanov. V mesecu marcu je bil na zboru vaščanov v Markov-cih izvoljen nov vaški odbor v sestavi: Aleš Kolednik, Anton Kukovec, Darko Štrafela, Marko Mlinarič in Luka Kranjc. Članstvo odbora se je pomladilo, člani prihajamo iz vseh koncev vasi, kar je prednost, saj smo tako nenehno v stiku z vsemi vaščani. Vsi člani odbora smo že do sedaj bili na različne načine vpeti v delo in dogajanje na vasi ter smo aktivno sodelovali pri razvoju vasi, tako da smo v veliki meri seznanjeni s problemi in željami vaške skupnosti in interesnih skupin. Vaški odbor si bo prizadeval izpolnjevati vse tiste naloge, ki so mu zaupane v skladu z Odlokom o ustanovitvi vaških odborov. Zavedamo se, da naša naloga ni samo, da poskrbimo za vaški piknik ali gredico s cvetlicami, ki bo polepšala kraj, temveč želimo dejansko udejanjiti naloge, ki so nam kot vaškemu odboru zaupane. Brez sodelovanja vaščanov in društev na vasi ne bo šlo, zato vaščane pozivamo, da se aktivno vključijo v pripravo in izvajanje nalog vaškega odbora. Od vaščanov pričakujemo, predloge in ideje, ki bodo pomagale izboljšati življenje na vasi. V začetku našega dela smo se srečali s številnimi predlogi, idejami in željami. Nekatere predloge in zahteve smo že posredovali občini in realno je pričakovati realizacijo nekaterih predlogov in zahtev, ne pa vseh, saj so rešitve posameznih predlogov, predvsem s področja infrastrukture, vezani na dolgoročne načrte občine kot celote, ne le vasi Markovci. Posamezni predlogi pa so se izkazali tudi za neutemeljene. Vaščane bomo o delu vaškega odbora seznanjali sproti. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi uspešni. Vsem vaščanom se še enkrat zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vas pozivamo, da skupaj z vaškimi društvi in svetniki matične volilne enote tvorno sodelujete z nami. VO Nova vas Vaški odbor Stojnci Z marcem se je tudi v naši vasi ustanovil nov vaški odbor. Kot predsednik nas v vasi zastopa Franc Ambrož, ki je že v prejšnjem mandatu pridobil veliko znanja o delu vaškega odbora in izkušnje, ki so prepotrebne za delovanje. Ob njegovi desnici smo še štirje člani, ki smo dokaj sveža beseda na tem mestu. To smo Milan Črnivec, Marjan Ambrož, Peter Vincek ter Hedvika Rojko. Že na prvi seji smo hitro našli skupno besedo in ugotovili , da bo naše delo složno in preprosto. Na drugi seji smo določili plan dela v tekočem letu: občinski praznik, majsko drevo, druženje vaščanov, bo-žično-novoletno okraševanje, dokončanje medgene-racijskega centra, spremljanje izgradnje in dokončanje kanalizacije ter pločnika, predvsem pa posluh sovašča-nov. VO Markovci VO Stojnci Pričeli smo s čistilno akcijo, ki je potekala po vsej občini. Kot se spodobi, smo sodelovali vsi člani, ob tem pa povabilii še lepo število sovaščanov. Ob občinskem prazniku smo vasi izobesili zastave. Nismo pozabili na prvi maj ter praznovanje tega praznika. Vsem vaščanom se želimo zahvaliti za zaupanje. Zagotavljamo, da bomo vas dobro zastopali, vam prisluhnili 26 Leto 16, številka2, maj2015 in poskušali uresničevati cilje, ki si jih bomo skupaj zastavili. Vsak od nas je odgovoren za vas, zato je prav, da nam poveste svoje želje, ideje, predloge, pripombe. Stopimo skupaj in bomo zmogli. Vaški odbor Strelci Prebivalci vasi Strelci si že od ustanovitve občine Markovci preko svojih predstavnikov v VO in športnem društvu prizadevamo, da bi naselje pridobilo svojo brunarico z manjšim igriščem za potrebe druženja otrok, mladih in starejših v naši vasi. Prav zato ponovno prosimo, da se naša želja čimprej uvrsti v investicijske načrte občine. Ostala infrastruktura na področju naše vasi je dokaj dobro urejena. Menimo, da bi v prihodnjem obdobju kot prioriteta na področju investicij v naši občini morali razmišljati o domu za starejše občane. VO Strelci Vaški odbor Sobetinci Štiri leta so se hitro obrnila in prišel je čas za izvolitev novih članov vaških odborov. Vaški odbor Sobetinci sestavljajo predsednik Ivan Horvat, namestnik predsednika Marjan Bezjak, tajnik David Lah ter člana Boštjan Belšak in Vladimir Plohl. Na prvem sestanku smo si predali delo in si zadali naslednje cilje: • dokončanje odprtih projektov (večnamenski center z okolico ter igrišče in igrala) • optika/ kabelska • popravilo ceste Sobetinci-Prvenci • cestna razsvetljava Sobetinci-obrtna cona • Bioplinarna- večji pregled in problematika • Mundovo oz. Trunkovo kapelo bi podarili v vaško dobro • poravnava računov od odmere zemljišč (cesta skozi Sobetince do Strelcev) V upanju, da bomo uresničili vse zadane cilje, bomo dobro sodelovalo z občino, županom in svetniki. VO Sobetinci Vaški odbor Prvenci Vaški odbor Prvenci v novi, letos izvoljeni sestavi je na svoji prvi seji sprejel smernice za celoten štiriletni mandat. Želimo ohraniti in nadgraditi delo, ki je v Prvencih teklo do sedaj. Aktivno bomo sodelovali pri vseh aktivnostih v vasi, ne glede na organizatorja prireditve. Ohranili bomo vse dosedanje prireditve, kot so okrasitev vasi ob praznikih, pustu, čistilna akcija, pogostitev in srečanje vaščanov ob budnici za 1. maj. Ob novem letu bomo obiskali vaščane, starejše od 80 let. Kratkoročna želja je obnovitev Filpovega križa, ki ga je načel zob časa in skupaj z občino Markovci pospešiti sana- VO Prvenci cijo revizijskih jaškov na naši lokalni cesti. Podali smo tudi pobudo za omejitev tranzita za težka vozila skozi naše naselje. Radi bi, da bi bile postavljene krajevne table za vas Prvenci na vseh možnih vstopnih točkah v naselje. Naša želja je tudi pomagati pri ohranjanju kulturne zapuščine. Tukaj imamo v mislih pomoč in aktivno sodelovanje pri žetvi, predvsem pri predstavitvi starih običajev in opreme, ki se je uporabljala nekoč pri žetvi. Naše delo bo vseskozi povezovalno, saj smo v tako majhni vasi, kot so to Prvenci, vsi nekako povezani med seboj. S svojimi idejami in željami vaščanov bomo obveščali občino Markovci, za katero verjamemo, da bo prisluhnila naši viziji razvoja vasi. Vsem nam mora biti skupna želja živeti v okolju, ki bo urejeno in prijetno za tiste, ki v Prvencih živimo, ter vse tiste, ki se v Prvence vračajo ali le popeljejo skozi vas. Svojo vizijo bomo sprotno dopolnjevali, jo prilagajali pobudam vaščanov in finančnim zmožnostim. Izvoljeni smo bili od vaščanov in za njih bomo to svoje poslanstvo izvajali. Vaški odbor Zabovci Novoizvoljeni vaški odbor iz Zabovcev sestavljajo predsednik Franc Letonja in člani Robert Šega, Matej Cimerman, Jožica Korenjak in Edi Popošek. Izvoljeni so iz različnih delov vasi, tako da bodo poskušali problematiko svojih sovaščanov reševati čim bolj učinkovito oziroma koliko bo v njihovi moči. Predsednik Franc Letonja nam je podal smernice dela vaškega odbora v prihodnjem štiriletnem mandatu. Najprej morajo dokončati že začeta dela iz prejšnjega obdobja. Sanacija odtočnega jarka skozi vas, sanacija asfaltne prevleke v spodnjem delu vasi mimo gostilne Ambiente, kjer poskušajo že nekaj let z dopisi na občino vplivati, da se reklamira delo, ki ni bilo kvalitetno opravljeno s strani izvajalca, nujno je potreben dogovor o financiranju vzdrževanja mostov čez Rogo-znico, saj predstavniki občine pravijo, da niso pristojni za to, vendar verjamemo, da je potreben dogovor z dravskimi elektrarnami, da je potrebno mostove oz. mostiče nujno popraviti. Te zadeve so poskušali urediti že prejšnji vaški odbori, vendar s strani občine ni bilo posluha. Skupaj s PGD Zabovci bomo poskušali odkupiti zemljišče pred gasilskim društvom za ureditev vaškega centra. Dogovori o tem so v preteklosti že tekli, vendar se je zataknilo pri odkupni ceni, ki je bila previsoka. To so naloge, ki jih moramo dokončati v tem mandatu. V prihodnje nas čaka veliko dela: narediti se morajo pločniki proti Markovcem in postaviti se mora zaščitna odbojna ograja na desni strani proti Markovcem. V načrtu imamo različne vaške prireditve v sodelovanju z društvi v vasi, da še bolje povežemo sovaščane. Želimo si predvsem dobrega sodelovanja z občino, da se lahko obrnemo nanjo in da nam predstavniki pomagajo, odzivajo na naša vprašanja in nam vsaj odgovorijo. VO Zabovci Občinski svet v tem mandatu Foto: arhiv občine Od volitev je res minilo že precej časa, a še v občinskem časopisu nismo predstavili novega občinskega sveta v tem mandatu. Fotografija je nastala na prvi konstitutivni seji sveta. Z leve stojijo: Anton Kekec (SLS), Igor Ambrož (SDS), Zvonko Črešnik (NSi), David Gabrovec (skupina volivcev), Maksimilijan Sakelšek (skupina volivcev), Franc Rožanc (NSi), Peter Majcen (SLS) in Marjan Meglič (SDS). Z leve sedijo: Danijel Kekec (neodvisni), župan Milan Gabrovec (LDS), Franc Kostanjevec (LDS) in Maja Zemljarič (skupina volivcev). Županje imenoval tudi dva podžupana, to sta potala Franc Kostanjevec (LDS) in Zvonko Črešnik (NSi). Leto 16, številka2, maj2015 27 Nagrajenci akcije »Ocenjevanje okolja 2014« Foto: Milena Plohl Foto: Milena Plohl Foto: Milena Plohl Družina Kuhar iz Borovcev 55 Družina Vertič iz Bukovcev 13a Družina Klinc iz Markovcev 90 Foto: Milena Plohi Družina Slana iz Nove vasi pri Markovcih 27 Družina Forštnarič iz Stojncev 151 Foto: Milena Plohl Foto: Milena Plohl Družina Golob iz Strelcev 10a Foto: Milena Plohl i Foto: Milena Plohl Foto: Milena Plohl Družina Muršec iz Sobetincev 24 Družina Golc iz Prvencev 10 Družina Kociper iz Zabovcev 7a ZLATA POROKA ČIŽIČ V soboto, 18. aprila 2015, sta po petdesetih letih skupnega življenja zakonsko zvezo ponovno potrdila zlata nevesta Anica in ženin Slavko Čižič iz Borovcev. Civilni obred zlate poroke, ki je potekal v poročni dvorani občinske stavbe v Markovcih, je vodil župan Milan Gabrovec, dogodek pa je s pesmijo obogatil Komorni zbor Kor. Cerkveni obred je nato potekal v cerkvi sv. Marka. Mašo je daroval farni župnik Janez Maučec, s svojim petjem pa so jo popestrili člani MeCPZ sv. Marko. Foto: Milena Plohi Najlepša kmetija je kmetija družine Janžekovič, Stojnci 101. Anica se je rodila leta 1947 z dekliškim priimkom Petek. Skupaj z dvema sestrama je odraščala na Ptuju. Slavko seje rodil leta 1942, svojo mladost pa je preživljal v Pobrežju pri Vidmu. Poročila sta se 17. aprila leta 1965. Hitro po poroki ju je pot zanesla za zaslužkom v tujino. V Nemčiji, natančneje v Frankfurtu, sta si domotožje lajšala z delovanjem v izseljenskem društvu Sava. Večkrat sta bila tudi gostitelja članov domačih slovenskih društev. V zakonu sta se jima rodila sin Daniel in hči Valerija, danes pa ju osrečujeta dve vnukinji. Sedaj, ko sta oba upokojena, preživljata svoja zrela leta v Borovcih, kjer sta si skozi življenjsko obdobje zgradila nov dom. Zlato obletnico sta proslavila skupaj s sorodniki, prijatelji in sosedi. Dogodek je popestril tudi Hišni ansambel Društva upokojencev Markovci, ki je s svojo izvirnostjo in hudomušnostjo oba sla-vljenca prijetno presenetil. Želimo jima še obilo srečnih in zdravih let. S. K. Foto: Milena Plohi Najbolj urejen objekt-vaški dom, Vaški center Sobetinci Foto: Milena Plohi Priznanje za najlepši čebelnjak, Franc Ciglar iz Bukovcev 101b