Št. 41.
V Gorici, dne 23. maja 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t štirih izdanjih, in sicer: vsaktoi-ek in petek, zjntrauje izdan je opoldne, večerno izdauje pa ob 5. ari popoldne, in stane z »Gospodarskim Llntom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v fioTioi na dom pošiljana:
Vse leto • .  ,.....gid. H*—
'.    ., -'1    pol leta-.*'-i;«¦<%—."..'...,«...»   3-—.
Setit leta........»   1-50       ......
Posamične številke stanejo <i kr.
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. Oabrscek vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zveč c; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. Na naročilu brez >npool:tne naročnine se ne oziramo.
„PRIMOltK<?*TzIiaja neodvisno od «So«e» trikrat mese&no in stane vse listo gld. I"'.'!.
«SoSa» in «primorec» se prodajate v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dellavCaserma in Pipan v uliei Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
UredniStro iu odpravnlžtr*
se nahaja v Gosposki -ulici 5t 9 v Gorici \ JT. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje strankei TOafc dan od 11,
do 12. ure predpoldrle.   ,
»opisi naj se pošiljajo le ureditlStvn.
Naročnina, reklamacije in tirugti reSi, katere uo spadajo v delokrog uredništva, naj: se:: pošiljajo le upraviiiStvu.                                     ' .i '  ,              .-K
Neplačanih pisem ne sprejemlje iie uredništvo • ne
upravništvo.                    ______           '¦;     !;L-.       ^   .. -ji
Oglasi in poslanic«!   j                    !
se računijo po patit-vrstah, če tiskano 1-kral, 8 fcr., 2-krat • 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veckrar. po pogodbi, -i i Večje Črke po prostora.                         '¦   .
Naročnino In oglase jo plačati Hx;o tibricni,
»tforiSka Tisk ar n ji" A. GubrSfoit tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* §e ,,Slovuiisko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petšt-vrstica;
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal."
(V razmišljanje pred občnim zborom »Sloge").
Der Mohr hat seine Schul-digkeit gelnan, der Mohr kann gehen!            Dr. G.
Vsak čitatelj je gotovo prepričan, da je »Soča« za moje dobe z vso energijo vršila sicer ne prelahko nalogo svobodno narodnega glasila na Goriškem. Ali je treba morda ponavljati zgodovino desetih let? Menda ne l L. 1889. sem nastopil v Gorici s svežim duhom in mladeniškim ognjem — idejalen politik in časnikar kakor po poklicu. Začel sem strgati Mari kvas — no zadel ob srdit upor onih, ki so menili, da imajo ves narod v žepu. In prišlo je, kar je moralo priti: stari grešniki so izginili in na njih mesto so prišli novi možje.
Torej nova doba I Kakd smo od tedaj delovali, je pač vsakomur znano vsaj po vidnih vspehili, ako ni pobliže poučen o celi resnici. »Soča" in »Sloga* sta ostali na čelu vsemu našemu narodnemu in politiškemu gibanju, — a jaz sem bil prvi urednik in drugi tajnik, imel sem toroj najodgo« vorniši mesti..'. Kak6 sem vršil svojo nalogo ? Uverjen sem, da smem z gotovostjo računiti na ugodno sodbo slovenskega naroda, čeprav bi se naslanjala ta sodba le na vidne znake in posledice mojega delovanja. Kdorkoli pa ve, kak6 težavna je prav taka naloga, kakor je bila ves čas moja, ko imamo baš mi Slovenci vsak svojo pamet h za vsakim grmom kritikast ra, delavcev pa L iko ubogo malo, ta bo znal še vse drugače uvaževati moj položaj in bo razumel tudi, zakaj se je marsikaj godilo tako — in ne drugače.
Pri »Soči* sem bil sam »pri delu in sam pri jelu", pomoči malo ali nič — in to od tistih stranij, katerim je služila z vso silo moje mladostne energije. Naša velemožna gospoda je imela s »Sočo" jako komodno stališče, kakoršnega ni kmalu najti pod božjim solncom; imela je namreč do »Soče" edino le zahteve, list jej je bil vedno na razpolago, jaz sem bil kakor pudelček vedno postrežljiv in ponižni sluga, ker vedno ide-jalno v soglasju, ne da bi bil kdo kdaj po-prašal: kako pa »Soča* prav za prav stoji — do tega se ni nikdo povspel. Na to stran pa je bila »Soča" —: Gabrščekovo zasebno podjetje. In list je imel največkrat deficit. Kje je moje delo 10 let?! Enako je letos pri »A d r i a t i s c h e Post*. Gabršček je edino za to tukaj, da plača kakih 500 gld. deficita!!
Pa še neko drugo neprecenljivo komo-diteto so imeli različni gospodje  pri   »Soči"
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
¦58-
3talijai\ski napisal Commaso <5rossi
(Dalje)
«Ne bom tiho, ne, in ti bi boljše storila, 3e bi zmolila kako molitvico; m tisti tvoj oče ondi, ki gleda kvišku zamaknjen kako** čuk 1»
«Molčite» ji je odvračala hči, «zmo-lite jo vi, če hočete, kako molitvico, toda bodite tihi U
«Ne bom tiho, ne! Sramota je, da se kristijani tako vedejo v cerkvi! Da bi bila slišala, kaj je rekel sinoči tvoj brat!... Pa ga neeejo poslušati*.
Ko je hči uvidela, da, če bi odgovarjala, bi jo le bolj dražila in bi se potem še glasneje prepirala, je obmolknila in jo pustila, naj se spase. In res je na to starka menj in bolj potihoma mrmrala in nazadnje je popolnoma potihnila.
Mej tem je bila Biee vsa zbegana, ne vemo ali bi rekli od veselja ali od strahii, da bo kmalu zopet videla Otto-
in »Primorcu". Oba lista sta v obrtnem pogledu res izključno moji podjetji. Na zunaj pa veljata toliko, kolikor sta si pridobila ugleda sama iz sebe, kolikor vpliva na či-tatelje sila argumentov in nazorov ter živahnost in eneržija v boju za jasne smotre,.. Le malo je takih čitateljev, ki bi kateri teh listov opustili, ako ga prekolne tudi kateri »narodnih voditeljev". Ako odpade jeden, pristopita morda prav vsled tega dva druga«.. Dobro urejevan list ima torej svoj kmg čitateljev, katerim ni treba še le »blaženega žegna", predno list vzamejo v roko, »Soča* in »Primorec" imata tako čitateljstvo -— in v tem oziru se je dokazal ničev vsak naskok vseh možnih činiteljev. — »Soča" in »Primorec" sta torej zvesto in verno služila politiki »Sloge" in njenih voditeljev, kakor sem rekel, ne da se jim je bilo le enkrat pobrigati za gmotno stanje, ker to nalogo so milostno meni prepustili. Poteg tega pa sem nosil jaz sam vso odgovornost za vse, kar se je pisalo v teh listih. »Sloga8 in vsi »voditelji" so imeli vedno kaj lahek izgovor, ako je »Sočina" beseda kje v živo zadela ali ako je prišlo na dan kaj takega, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi bila »Soča* glasilo »Sloge" pod Gregorčičevim uredništvom. Jaz som bil »Sundonboek" za vse kozolce, kiitoro bo preobrnili drugI — in po vrhu sem še plačeval stroške za list in za pravde! Saj se mi je celo pripetilo, da je izšel v hSoei* članek, ki je vzbudil velikanski vihar — in pisatelj sam seje tudi oglasil in javno isti članek o b s o d i I —- jaz sem pa nosil vso odgovornost na grešnih plečih.
Toda vedno enako idejalen nisem gle-? dal oseb in razmer s posvetnimi očmi, marveč vedno mi je bilo na mislih le narodno delo, katerega je vse polno, delavcev pa malo... Nisem imel nikakega povoda, biti zadovoljen z razmerami, v katerih mi je bilo sojeno živeti in delovati, toda tolažil sem se z nadejo, da pridejo boljši časi. — Toda doživel sem še hujše razočaranje!
L. 1897. je dr. Turna izvedei eksodus v deželnem zboru. Ni storil tega na svojo roko, marveč na voljo najuplivnejšega med poslanci; s tem korakom je bila odstranjena zmešnjava pri volitvi v veleposestvu za državni zbor. Poslanci se niso nikdar posvetovali o svoji politiki z odborom »Slog e" aH z drugimi uplivnimi možmi; »Sloga" in vsi drugi smo le za to tukaj, da ob volitvah sprejemamo kandidate na komando ter gremo za nje v ogenj — ako se nočemo pregrešit: proM narodni disciplini, pozneje pa nimamo več besede. In tak6 tudi nismo imeli besede ob eksodusu 1. 1897. Jaz  sam  sem bil in sem
rina. Vsalnkrat, ko je slišala za sebe« odpreti in zapreti vrata, je mislila t sedaj je tu. Rudečica ji je polila obraz in. stresla se je po vsem životu. Pazila je odmev stopinj: dozdevalo se ji je, da spoznava očetovo in še neko drugo hojo. Dihala je težko in sree ji je skoro hotelo iz prs skočiti. Prišleci so šli mimo nje — niso bili oni. Tedaj je prosteje dihala in je dvignila glavo, a le kmalu se je zrpe*; stresala, ko je spet slišala odpirati vrata in je spet kedo prihajal mimo nje.
Toda mahoma seje zaslišal od zunaj neki divji krik, ki je prevpil jednako-merno petje duhovnikov za žrtvenikom. Ljudje, ki so bili v cerkvi, so se jeli ozirati, nekateri so se pobrali ven. Kanoniki so vstavili petje. Nekdo izmed njih je prišel izza žrtvenika, ter se približal k ograji, in pogledal doli po cerkvi •— vse je bilo mirno. Tedaj se je vrnil v kor in petje je zopet pričelo. A čuj ! sedaj so se z velikim ropotom odprla vrata. Ljudstvo je navalilo v cerkev oboroženo s kamenjem in gorjačami, kakor kadar privre srašen hudournik.
Prvi je stopal tisti duhovnik, ki je malo poprej propovedoval na trgu. Bil je suh starec z razmršenimi lasmf; držal je zazpelo v levi in meč v. pravi roki.
osvedočen, da abstinenca je najodiočnejši korak sedanje slovenske delegacije, ker za odločno nastopanje v zbornici ni zmožna, zato sem tudi z vso vnemo zagovarjal tako politiko slovenskega kluba (ako smem tak6 imenovati tisto nejasno razmerje naše dese« torice!). In vsem eitateljem bo gotovo še v živem spominu, kako odločno se je posebno od lani v »Soči" zagovarjala politika abstinence, kakd je »Soča« (ne vselej iz mojega peresa!) branila poslance na napade v »Narodu«, za kar sem dobil plačilo v neizmerno žaljivih osebnih napadih. Bolje nego »Soča* ne bi mogel nI kdo zagovarjati oficijalne politike slov, poslancev!
In tu so mi padle luskine z očij, da jasneje vidim v neodkritosrčno srce nekaterih politikov. Že 1. 1897. je prinašal »Slov. List" dopise, ki so napadali dr. Turno, češ, da je vzročil nesrečni eksodus in da se hoče z grofom Goroninijem polastiti narodnega vodstva, kakor da je kdo na večne čase nanj intabuliran! Tisti dopisi so prihajali iz poslanskih krogov in so torej dokazovali, da imamo na Goriškem jodno ofi-e i j a 1 n o in drugo neoficljulno politiko nekaterih poslancev. Kdo je v zvezi z dopisi v »Slov, Listu", mi je znano.; sumil sem že takrat, ali bil sem — sloparjen. Tekom vseh spletk proti obstinenčni politiki, v katero se je po sili vmešalo še učiteljsko vprašanje, ko sem jaz nastopil z zgovorno besedo — za poslance, sem pa občudoval stoično hladnokrvnost tistih gospodov, ki bi morali prvi poseči v boj. »Soča" ni dobila od tiste strani ne ene črkice, a kar. je še hujše: ne ene odkritosrčne informacije. — Ne bom več dalje razkrival, ker za to je še čas, ampak rečem le: »Soča* je ustrezala s svojo odločno pisavo le radikalnejšemu delu slovenskih poslancev, drugemu delu pa ne, ker je — gorostasno ali resnično! — predobro zastopala o f i c i j a 1 n o politiko slovenskih poslancev !
Kaj čuda, ako sem se naveličal takega razmerja »Soče* do poslancev? Zato se v njej o letošnji abstinenci ne bo mnogo pisalo, pač pa naj govore poslanci, kaj mislijo, — »pred vsem pa, ali bodo vsi složno delovali, ali pa bodo, kakor lani, nekateri zunaj kluba ruvali proti sklepom v klubu". — S tem pa je bil ogenj v strehi. Da je »Soča" očitala nekaterim poslancem nejedinost, katero so sami dokazovali v »Slov. Listu", — — to je zdaj velikanski greh, katerega ne odpuste več ne na tem ne na onem svetu.
Ali so take razmere za daljši Čas mogoče? Menda ne! Zategadel ne preostaja drugegp,  kakor da  poslanci o svoji  politiki
j Kričal jo z gromovitim glasom, ki je j prevpil ves tisti hrup: »Ven, razkolniki! ven, sinovi Beljala, duhovniki Molo-hovi h Razburjena množica mu je pomagala: «Ven razkolniki! ven, hudob-bneži! ven!» ter so tekli okoli in premetavali klopi, lučali kamenje v velika slikana okna, trgali prte z žrtvenikov, prevračali svečnike, križe, sploh vse, kar jim je prišlo v roke. Takd so pri-drvili do velikega žrtvenika, kjer so začeli še najhuje razsajati. Za žrtvenikom so izvlekli kanonike s stolic ter jih bili s prstmi in v "cami. Kmalu je bilo videti jednega valiti se po stopnicah, drugega so pa za lase- vlačili; na vse strani so letele srajce, kožuhi, kape in knjige. Duhovnik, ki ie bil ijiidstvo k temu Činu naščuval, videvši, da so kanoniki pregnani, je stopil na neko mizo in začel zopet propo vedo vati. Hvalil jo druhal za to, kar je bila storila, ter jo rotil, naj ne dela več kvaril. Toda on je lehko govoril, kar je hotel, nikdo se ni niti zmenil več zanj, ampak vse jo tekalo in divjalo po cerkvi, kakor da bi plenilo po premaganem mestu. Takd so nekateri prodrli tudi v žagrad ter, raz-bivši z gorjačami skrinje, so grabili iz njih cerkveno obleke in posodo ter jo z velikim hrupom delih' med seboj.
pišejo sami ter priobčujejo v zdaj izhajajočih listih, ki pa imajo' zopet proato roko, da morejo biti morda tudi drugačnep mnenja nego gospodje poslanci. Ako pa meni cuVn ali drugi, da mora imeti sam svoj list, da ho zagovarjul svojo politiko, ne more mu nikdo tega braniti, — toda pred javnostjo ne bo mogel opravičiti svojega početja. Ne »Soča* ne »Prim. List" gotovo nista še nikdar zavrnila kake njegove vrstice! Nov liet taks baze pa je — nov razdor v eni in isti stranki. Kdor čuti voljo do dela, ga dobi dovolj brez tak6 nevarnih eksperimentov na potrpežljivost in na žep slovenskega ljudstva. — Na to stran se morajo torej razmere določiti in utrditi!
V »Slogi* sem bil tajnik do letoSnjep marca, ko sem izstopil. — Politiftki del »Sloginega« delovanja je bil poglavitno v mojih rokah. Vse boje za narodno enako« pravnost pri vseh možnih oblaattiijah sem vodil i železno doslednostjo sam. Kuko ao jo vse godilo, ne bom lu ruzkhulal, Gospodom poslancem sem v glavnem jaz sbirul gr »dlvo, ako je bilo tiehn, da so natopili tur oni. Predsednik »Slogo* se jo bavil v glavnem z raznovrstnimi šolskimi in vzgojevulnimi zavodi, ki so mu dajali vedno mnogo skrbi In dela. — Ob vseh motnih volitvah som Rtal vedno v prvi vrsti, da so letele na me p lisico, Sprejemal sem na se najdeDkatiiejse in najoclijozniše naloge, s katerimi sem si nakopal sovraštvo marsikatere osebo, dočirn so iz borno izhajali ž njo listi, fci so mi take naloge poverili. Jaz sem bil »Sundenbock* tudi tu za vso, na me se je streljalo od vseh stranij — no braniti sem se moral vselej sam. Posledice takega mojega javnega delovanja so prav očitne. Ker sem imel v teku let neprestane boje z vsemi oblastnijami, z vsemi goriškimi lahoni v obče in menda ce!6 z vsakim posebe, sem jaz najbolj — »na glasu* ; v teku let sem doživel odlično število »sijajnih demonstracij" pred stanovanjem, ostudnih napadov in žaljenj na ulicah. Kak6 radi bi me bili pogubir ?, osebnim preganjanjem, je tudi znano.
Zakaj pripovedujem to ? Ali da se hvalim ? Tega menda ni treba! Toda kon-statovatt moram vsaj v splošni potezi, ka-košno je bilo moje delo skozi 8 let v odboru — iz katerega sem letos izstopil, kar se bo gotovo marsikomu čudno zdelo. Rečem pa, da marsikdo na mojem mestu bi bil že davno odložil tajniško čast.
Zadnjih par let je »Sloga* bolj ob-mrtvela. Vzrokov je več. Pred vsem sem jaz' bolj opešal,  ker sem  imel   znane   Žalostne
Neprevidni propovednik je hitel tja in vpil: «Bratje, zvršili ste sveto delo, a zakaj si hočete sedaj umazati dušo z grdo pregreho ? Pustite tisto blagtf 1»
«Je tudi izobčeno, treba ga je spraviti iz cerkve«, je zakričal neki šaljivec, in vsi so odobravali njegov dovtip z glasnim grohotom.
Ko je duhovnik videl nekega mladeniča, kateri, skrivši kelih pod plašč, je cepetal ž njim, ga je vstavil rekoč: «V imenu dveh oblasti j, kateri predoču-jeta to razpelo in ta meč, ti ukazujem, o nesramni človek, da se vrneš*. A ta ga je lopnil, da se je moral zasukati, in mu je rekel: «Jaz pa v imenu te oblasti tu ti velevam, da me pustiš naprej !»
»Ali ti je dal sedaj dve obasti, ne?» mu je zakričal nekdo drugi. — Duhovnik, ki jo je skupil, se je repenčil in je klical z nebes vsakovrstna prekletstva na tiste hudobneža, kateri so ga pustili dolgo časa, da jo govoril, a nazadnje so ga začeli tepsti, lasati in brcati in so ga spodili vsega strganega in.pobitega;
Mej tem j') bil zunaj drugi nič menj čudni prizor. Bernard, sokolarjev sin, kateri je bil tudi prišel z družbo iz Li-monte, je naletel v mestu na nekega svojega znanea.  S tem se je  nekoliko
dogodke,v J5odbiai,:kt sa me odvračali od delotanoa žanaj, SiSe. Ker jaz za »Slogo» * nisem delaL nišo tudi drogi, razuu kar je bilo najnujnejšega. To mi je predsednik sam večkrat potrdil, — Drugi vzrok pa je: neka nar/etdst nekaterih gospodov proti dr. Turni, katera vlada že par let. Gospodje so si zabili v glavo, da dr. Tu m a jim spodkopava stališče, pred vsem hoče vreči dr. Gregorčiča ~- in več podobnih neumnostij. O tem utegnem kaj več govoriti o priliki. Skratka: razmerje do dr. Turne se je ohladilo, — in to je vplivalo tudi na delovanje »Sloge", Jaz sem se vedno toplo potezal za dr. Turno in ga zagovarjal nasproti — obre-¦kovalceml
S tem pa sem škodoval še sebi, ker sem prišel tudi jaz ob iinilost, češ, da pomagam dr. Turni itd. Do najnovejšega časa nisem vedel, da je bilo tak6 že nad dve leti — in zat6 šele ziaj razumem marsikaj, kar se je godilo in česar poprej bodisi nisem razumel ali pa sem si čisto nedolžno tolmačil. Danes pa rni je jasna — neodkrito s r 6 n o s t* mej prvimi zastopniki naše domače politike! Jasno mi je zdaj tudi, zakaj odbor »Sloge" ni prav nič ukrenil, ko so Drihajala v „Nar." na dan hudomušno zavita poročila, dotikajoča se odbora, poslancev in mene; kratko pojasnilo bi bilo potrebno — in  »Narod*   ne  bi  bil šel   tolikokrat na
' led......  In  ko sem videl, kakošen je odbor
»Sloge", ki se i. o č e zganiti, da bi varoval 'jast jednega odbornika, ko se je ta neštetokrat izpostavil za vse druge, — sem se hotel umakniti iz politike in delovati bolj v zatišja na književnem in gospodarskem polju. Hote' sem izročiti .Slogi" tudi vse tri poli-tiške iiste. --- Ali ko sem videl na zboru posojilnice, da hočejo izbacniti dr. Turno celo od tam, ko sem iste dni doznal celo vrsto rečij, ki so mi bile neznane, — razumel sem takoj, kam da plavamo na Goriškem! In isti hip se mi je rodila misel: ne, zdaj ne odstopiš, to bi bil neod-pusten greh, ako vržeš puško v koruzo in se skriješ kakor malodušen zajec!
Drugi dan po zboru posojilnice sem povedal svoj sklep dr. Gregorčiču. Govorila sva nad dve uri; jaz sem bil prav nervozno razdražen. Povedal sem mu, da se politiki ne odrečem, pač pa da bom ^loval še z večjim ognjem, in ž a h t e v r sem sporazumno delovanje tudi z dr. Turno, sicer — gremo narazen.
Dr. Gregorčiča je ta moja »grožnja" takd prestrašila, da je že menil, da se bo moral braniti — in kupil je Obizzijevo tiskarno. Drugi gospodje, nekateri med njimi tudi ne morejo dr. Turne iz enakih razlogov, nočejo pustiti Gregorčiča na cedilu — in zdaj ustanavljajo delniško društvo. Ako bi bil to storil »Prim. List", bi bile le naravno, ^- ta korak dr. Gregorčiča pa je bil skrajno iehkomiseln in z ozirom na preljubeznive nakane do mene — silno obžalovanja vreden. Tak je »posvetni Ion* tudi od strani dr. G.! Mene vse to posebno ne moti, ker ljudstvo je v 10 tetih že toliko politiški napredovalo, da bo znalo soditi tudi prvake in varovati nas revne črvičke nasproti njihovi slabi volji 1
Zdaj vprašam: ali naj nastane na Goriškem nov razkol? Gospodje prvaki ga hočejo imeli, kakor se zdi!
V četrtek bo občni zbor »Sloge* in tu se pokaž«*, koliko je raznim gospodom mar za zdravo skupno delovanje. Povem pa že danes, da meni prav nič ne imponuje slučajna taka ali taka večina na zboru, ker vem, kako se take reči spletkarijc. Od večine, ki bi kaj sklenila, kar bi prvaki razlagali sebi v korist, ne pričakujem ničesa,
pomudil, in kadar je dospel v\ trg sv. Ivana, se je že tam vršil tisti trušč, kakor smo povedali. On je ugledal neke du-hovniTr<5 raztrgane in okrvavljene, ki so bežali ~amor so le mogli. Vprašal je, kaj da to pomeni, in izvedel, da duhovniki so kanoniki stolne cerkve, katere je ljudstvo izpodilo, ker so vkljub cerkveni prepovedi vendarle opravljali svoje molitve v koru. — Kak6 je mogoče ? — mislil je sam pri sebi — to mesto, ki. je bilo vedno udano Nikolaju petemu in dobri stvari, da je sedaj mahoma prišlo do teh skrajnosti} ? — Upal je,: da bi utegnilo biti to le neko hipno vrvenje in da bi se tisti izgredniki dali še spra#fti nazaj na pravo pot. Ogorčenost in domišliavost sta ga za hip zaslepili. Česat* bi ne bil nikoli storil v Li-inonti — kjer so bila srca ljudi utrjena v razkolu, kakor je on navadne pravil, in kjer se torej ni bilo nadejati dobrega vspeha — hotel je poskušati tukaj. Ka-koršen je ravno bil, z* železnim oklepom, nadetim čez dolgo suknjo z nekim jeklenim pokrivalom, M je obrobijevalo njegov bedasti obraz, s kopjem v roki, tako"-da je bil še najbolj podoben ptičjemu strašilu, je stopil na neko mizo in tam začel prepovedovati.
Najlepše je pa bilo, ko je videl priti iz cerkve tistega duhovnika, kateri je -bil provzročjl celo nevihto, a potem ni mogel pomiriti razburjenih duhov.
pač pa od prvakov sami h! Od ajih pričakujem, da ne bodo tirali nasprotij <3o skrajnosti, kajti to bo prej ali slej njihov* poguba. Z ozirom na svoje 10-letno sodelovanje v prvih vrstah imam pač pravico, da govorim v takem tonu in da lahko tudi marsikaj zahtevam. Tn moje zahteve so te-le:
1.  Med deželnimi poslanci poznamo le eno samo — oficijalno politiko, katero so proglasili v klubu, Ako je pa nasprotje med stremljenji  preveliko, naj  se to pokaže
—  a javnost naj sodi in volilci naj odločajo. Vsekakor pa naj so poslanci v kontaktu z odborom .Sloge* in. drugimi veljavnimi možmi, predno sklepajo o važnih korakih.
2.  Sikdo sedanjih delavnih r:ož se ne sme po sili oslraniti, torej tudi ne dr. Turna, ki ima veliko zaslug za narod in veliko prijateljev po celi deželi. Boj proti njemu bi značil razdor, ki bi utegnil imeti hude posledice.
3.  Za narodno delo naj se pridobe še drugi možje, ki so sposobni, a doslej še niso nikjer ali le malo vpreženi. Takih mož imamo I
—  Toda naj se ne kriči: „Proč s Kranjci!", da bi se jedni odstranili in drugim pristop obtožil! Delavcev imamo malo, bodimo torej zadovoljni, če tudi pridejo s Kranjskega!
4.  Na občnem zboru »Sloge" naj se izvoli odbor, ki bo v resnici kos svoji nalogi. Jaz kandidujem zopet v odbor, ako bo izvoljen tudi dr. Turna. — Ako ne bova izvoljena, nič ne de, prav nič se ne bova sramovala, pač pa bo to znamenje — novih razmer v deželi. Bova že znala zavzeti pozneje primerno stališče, in vem, da ne bova osamljena.
5.   Pri morebitnih volitvah v deželni zbor treba poiskati nekaj novih močij, k i s o v deželi na razpolago, in sicer brez smešnega ozira na to, ali so Goricam ali Kranjci! Z dosedanjimi močmi bomo v največji zadregi, ako se bo treba vrniti v deželni zbor, zlasti za slučaj, da se bo udeleževal sej tudi nadškof.
In s tem končam! Naj nikdo ne maja z glavo, češ: čemu je bilo treba te dolge jere-mijade! Gincali in mencali smo dovolj časa v divni »slogi" in prišli ž njo tako daleč, da drug drugega več ne razumemo, drug drugemu nič več ne zaupamo! Naj s' razme. pojasnijo, zrak naj se maLe sčisti, vsaki., toliko let malo treska ne škodi! Upam, da so me gg. čitatelji »azumeii. Ako se čuti pa kdo v čem žaljenega, naj bo prepričan, da ga osebno nočem žaliti, — toda dejstev sem se moral dotakniti.
A. Gabršček.
Rojakinje in rojaki!
Društvo « Šolski dom» je sezidalo, kakor znano, krasno šolsko poslopje, ki bode pričalo še poznim rodovom o izredni požrtovalnosti goriških Slovencev, katero priznavajo in občudujejo že sedaj vsi Slovenci zunaj Goriške.             ¦».••
Društvo vzdržuje tudi mnogoštevilne učne zavode za dečke in deklice, ki prizadevajo mnogo' stroškov, a so nov dokaz neomejene radodarnošti in požrtovalnosti našega ljudstva, ko gre za pouk in vzgojo naše mladine, ki je naša prihodnost.
hi ko začnejo pešali moči rojaI;~m v borbi za obstanek in vzdrževanje naših zavodov,   prikažejo  se  takoj na
Videvši ga tak6 spuljenega in preganjanega od ljudstva, ki je drvilo za njim, je Bernard mislil, da je tudi on jeden korarjev, trpečih za pravično stvar. Zat6 je stopil na Ha, šel k nesrečniku in jel poljubljati njegovo obleko.
Pa nekdo, ki je spoznal Bernar-dovo pomoto, mu je dopovedal, da tisti duhovnik ni monški korar, temveč da je ravno on ljudstvo nadražil proti ko-rarjem. Ko je to slišal Bernard,..je- od-skočil od njega poln groze in je' za-klical: »Tako" sem torej poljubljal strupenega gada meneč, da je golobčekj*
«Ti, ti si gad, zmaj in bazilisk», je jel na vse grlo kričati, uni, «ti raz-kolnik in krivoverec».
In takd sta besnela nadalje drug proti drugemu, kolikor sta le mogla, ne hoteča niti za las popustiti nasprotniku. Ljudstvo pa, katero se je pri tem prizoru prijetno zabavalo, ju je še bolj dražilo. Nazadnje je neki potepač nenadoma sunil od zadej sokolarjevega sinu, da ga je prevrgel po tleh, a ljudstvo je na to kričalo in ploskalo od vseh strani j.
Toda zaslišali so se neki glasovi: «Oj, pojte s poti, stopite v stran, pustite iti naprej!* in hrup je mahoma potihnil. — Bil je Ottorino, ki je jezdil na konju in ž njim grof Del Balzo in še kakih trideset vojakov.
gladini narodnega delovanja naše plemenite daine, spodbujajo k novenu neumornemu delu ter iščejo in nasve-tujejo novih sredstev, ki so društvu v korist in narodu v ponos. One znajo izvrstno spajati vse, kar je koristno, z onim, kar je lepo, plemenito krasno.
Proizvod take navdušenosti in ljubezni do milega nam naroda je tudi ženski oddelek tega društva, ki se je osnoval preteklo leto ter si stavil kot glavno nalogo, sodelovati pri nabiranju gmotnih sredstev v društvene namene. Že do sedaj je dosegel lepe vspehe; a oziraje se na težek položaj in velike potrebe društva, je sklenil napraviti v nekaterih mesecih zopet efektno loterijo, ki bode vir novim dohodkom in združuje s tem koristnim namenom tudi še drugo krasno idejo.
Ženski oddelek < šolskega doma* priredi 14 dnij pred izžrebanjem v prostorih «Šolskega doma* razstavo vseh dobitkov ter daje na ta način našim p. n. gospiesm, gospem, obrtnikom in drugim rodoljubom priliko, da pokažejo slovenskemu svetu svoje spretnosti in proizvode domovinske ljubezni.
Koliko spretnih rok, koliko rodoljubnih src imamo v deželi! Kdor more, naj ne zamudi te prilike, naj položi na žrtvenik domovine kak izdelek prostih ur, nasut z biseri domovinske ljubezni in ljubezni do naše mladine!
V  to svrho se obrača načelništvo ženskega oddelka «Šolskega doma» do vseh rodoljubov in prijateljev naše mladine z uljudno prošnjo, da bi mu blagovolili doposlati kakoršnih koli štvarij, ki bi mu mogle služiti kot dobitek; tudi pijače in jedi, ki se dajo ohraniti. Hvaležno se sprejme vsak še tako majhen dar ter se zaznamuje s številom in imenom darovalca.
Komur je Ijub:va poslati denar mesto dobitka, to lahko stori; načelništvo poskrbi, da se kupi za poslani znesek dobitek, ali da se denar sploh obrne v društvene namene po želji darovalčevi.
Darove sprej ema načelnica ženskega oddelka, gospa Avgusta Šantl v Gorici, Novi most, št. 26.
Začetek razstave se objavi ob svojem času po listih.
Rojakinje in rojaki, na delo! Podpirajte po možnosti plemenite in koristne namere naših rodoljubnih gospa, pokažite svetu, da Čista in nesebična ljubezen do naroda in mladine ni puhla fraza, da plamte Vaša srca v sveti ljubezni do našega siromašnega, od vseh stranij zatiranega naroda! Čim bolj mu drugi nasprotujejo, čim bolj teptajo njegove pravice, tem večja naj bode naša ljubezen do njega!
Kdor čita to prošnjo, naj blagovoli tudi druge o nji obvestiti ter priporočati naše podjetje v njemu dostopnih krogih.
V  Gorici, dne 21. maja 1899.
Društvo »Šolski dom".
Domače in razne novice.
Poroka. — Včeraj v jutro se je poročil g. Josip D o u g a n, c. kr. sodni pristay na Voloskem, z g.erto Olgo Drufovk«a iz znane rodoljubne slovenske rodbine v Gorici. Mnogo sreče!
Osebna vest. — V pokoj je stopil svetnik prizivnega sodišča v Trstu KI. Mrach.
Občili zbor »Sloge" bo torej v četrtek ob 11. predpoldne v čitalnični dvorani. Gujemo, da se od dveh stranij prav pridno dela za obilno udeležbo, t. j. od stranij našega učiteljslva in iz društvenega odbora.— V razpisu občnega zbora je bilo rečeno, da vsak ud dobi še posebno vabilo, ki bo služilo za izkaznico. Došle so nam pritožbe, du mnogo udov ni dobilo takih izkaznic. Mogoče,
da niso v redu plačali udnine!? — Gujemo tudi, da jeden učitelj, ki je poslal denar po zadnji odborovi seji in je hotel pristopiti »Slogi*, je dobil denar nazaj. Ali je še več takih slučajev? Doslej je bila navada, da so udje pristopali tudi tik pred občnim zborom.
—  Naj bodo v tem pogledu katerekoli pritožbe, vsakdo naj pride in uredi svoje razmerje do društva še pred zborom.
Nekateri gospodje imajo posebno velik strah pred obilin? številom gg. učiteljev, ki baje pridejo na zbor. Mi smo prepričani, da naše učiteljstvo bo sicer z odločnostjo nastopalo za koristi svojega stanu, določi svoje stališče, drugače pa da se bo dalo voditi le od stvarnih razlogov in ne bo pihalo v požar, če tudi ne pojde po kostanj za nikogar v žrjavico. Tako se nam poroča.
V ostalem pričakujemo, da se na tem zboru pojmi sčistijo, a nasprotja ne po ost r; jo,  pač   pa da se združijo vsi za
delo sposobni možje-----kajti zanemarjenega-
dela je v deželi toliko, da se vsi skupaj zadušimo pod njega težo, ako se ne zbudimo iz zaspanosti zadnjih par let.
Posebni vlak v Ljubljano pojde v nedeljo dne 28. t, m. o polunoči (ob 12. pop.) in se bo vračal iz Ljubljane ob 8. uri zvečer, ako se oglasi najmenj 250 udeležnikov;
Vožnja bo hitra ko z brzovlakom,
Cena vožnji tje in nazaj 3 gld. 14 kr. (polovica). Oglase sprejemajo v kat. delavskem društvu zvečer od 6—8 (Semeniška ulic«. 9j, Kdor se oglasi, izplača takoj 3 gld. 14 kr. Do Četrtka zvečer moramo vedeti, pri čem smo. Slovenci 1 Skrbimo, da bomo častno . zastopani na prvem vseslovenskem delavskem shodu v Ljubljani. Kdor vtegne, naj ne zamudi te lepe priložnosti.
Klub italijanskih poslancev ima danes zopet sejo. Kaj se zopet posvetujejo modri italijanski gospodje? Ali morda o prihodnji seji deželnega zbora, o razpustu istega, ali kaj ? Morda pa se bodo radovali nad tem, da se nahaja italijanska čast v dobrih rokah ter da njim ne bo treba na nikak način podpirati slovenskih teženj z laškim denarjem, kakor je tako pomembno - skrivnostno povedal „Corriere* od sobote?! »Italijanska čast" je v dobrih rokah, tako se hvali »Cor-riere*. Mi to verno, da pa tudi sam priznava, je prav lepo in za to smo mu tudi hvaležni, ker nam služi v ravnanje za prihodnjost!
»Avlta coltura" se kaže vedno bolj in bolj ob Soškem mostu. Tam se je nastanil slovenski čevljar, katerega ni sram pisati svoje ime s »pipami" in ki je tudi svojo tablo razobesil, na kateri je pisano ime pravilno. Zato ga zmerjajo italijanski kulturonosci ob vsaki priliki in za Binkoštne praznike so mu z blatom namazali zopet enkrat tabio.
Tako je s Slovenci v Gorici.
Sv. Birma je pričela — kakor po navadi — tudi letos v nedeljo po slovesni pontifikalni maši v Stolni cerkvi dopoludne, popoludne ob 5. uri pa v cerkvi sv. Ignacija na Travniku; na Binkoštni ponedeljek je bila birma dopoludne v Stolni cerkvi, popoludne pa v kapeli nadškofijske palače. Od danes naprej do kosica tedna pa je birma v nadškofijski kapeli v jutro po maši ob 8. uri. Birmo deli prevzv. kardinal dr. Mi s s i a; udeležba pri birmi je bila taka kakor običajno.
Velekatoliški „Eco" v spomin. — Pišejo nam: »Priui. L." je bil dobro zavrnil slutnopravičnost velekatol. „Eco*. Res žalostno! Cese to godi na zelenem drevesu!... Ne škodilo bi, ko bi si dotična nravoslovna gospoda v spomin poklicala n. pr. Holandca Lehm. Kuhla I.m 753. Če se ne varam, bere se tamkaj — v kolikor jaz razumem latinščino
—  blizo tako-le: Razdelivna pravičnost terja sorazmerje pri  razdeljevanju javnih dobrot
in bremen..... Ge kdo preveč  stiska drugega
pri obkladanju z bremeni, greši ob jednen zoper menjavno pravičnost. In kdor prestopi to (menjavno pravičnost), mora storjeno škodo popraviti.
Kaj ne, da ustno — v teoriji tako učite, gospoda? Kako pa s peresom?! Da Slovenec le plačaj — uživajo pa lahko drugi, ki so istega jezika s profesorjem onstran luže? Vsej indirektno tako učite z odobravanjem laških terjatev in zroganjem do naših. No, čujem, da oni gg. pri „Eco" zelo cenijo zgornjega pisatelja. Torej upam, da nas bodo na stara leta vendar še podpirali v boju proti nAniicomu in drugim ž-dovskim prijateljem. — Da, da, gg.: »In ozrši se srdito okrog, užalil se je zaradi slepote njihovega srca!" Citat lahko najdete; uporaba tudi ni težka ... — —
Velevažna obravnava. — Dne 27. t. tn. bo pri upravnem sodišču na Dunaju obravnava radi pritožbe mestne občine goriške proti ministerstvu za uk in bogo-častje glede na rekurz v zadevi, kje ima biti slovenska mestna ljudska šola v Gorici, ter dalje proti ministerstvu za notranje posle radi eksekucije prispevkov za to šolo in radi nastanitve iste.
Ta obravnava je za Slovence v mestu velikega vitalnega pomena. Kako skonča, kdo to vol? Upati pa vendar smemo, da zmaga pravica.....
Odbor slovenskih in \1vr9Uklk poslancev je imel v petek zopet sejo, v kateri je glavni poročevalec predložil poročilo o odnoSajih v vsaki treh primorskih pokrajin posebej in na vsem Primorskem sploh. Ko-nečna uredba poročila se je odobrila soglasno in se je odločilo, kaj je ukrenili na dalje. V
vseh vprašanjih se je pokazalo med navzočimi poslanci popolno soglasje.
Zrelostno preizkušnjo na tukajšnjem ženskem učiteljišču prično dne 5. junija. Med kandidatinjami, ki bodo delale te skušnje, jih je tudi 16 iz Trsta, ki študirajo privatno.
Ustrelil se je pretekli četrtek v Kapucinski ulici 87 let stari Jos. Menzel, upo-jcojeni davčni uradnik,,. Bolan je bil na živcih ter vedno mislil, da ga kedo preganjaT V četrtek opoludne so ga poklicali h kosilu, na kar je rekel, da takoj pride. Na to se je zaprl v svojo sobo ter se ustrelil." S pomočjo kovača so potem odprli sobo, kjer so našli starčka mrtvega.
Kakšni so naši Italijani: — Poročajo nam iz Podgore: Dne 14. t. m. v nedeljo so se vračali goriški Lihi iz Ločnika v tram-wajih. Hilro ko so stopili na slovensko zemljo v Podgori, so začeli prepevati izzivalno pesem »Marameo" skozi celo vas po glavni cesti, po kateri so se sprhajfli domači ljudje. Vsi so bili nejevoljni na tiste poba-line, in še celo Italijani v Podgori, ki so to videli, so" rekali, kako da so surovi, ker se predrznejo peti v slovenski občini nespodobno in izzivalno pesem. Pa denimo, da bi se tem izzivačem kaj zgodilo,-da bi kakega Slovenca pograbila jeza ter bi dal tem tičem, kar edino zaslužijo, to l.»i bil potem krili in vik po Gorici, da v Podgori so nevarni ljudje, ubijale«, ki napadajo mine ljudi, kadar grudo domu; da torej m nikdo na cesti pri nas osobno varen. In kaj bi imele opravila s>o:i-nije l — Ločničani pa pozneje, ko so bili »na biks" napravili in razobesili lepake „Gran Sagra di San Giorgio in Lucinico", so sklenili celo s trannvaji voziti ljudi v Ločnik. Iz Ločnika so prihajali v bližnje krčme v Podgori lep so-nagovarjali ljudstvo: »Allo signori, pronti per Lucinico"; tudi domačo slovensko mladino so prisilili na ptes, da jej je zagodla „la brava banda Gori-ziana* prav na uho »Marameo",, s katerim so se prav pošteno od Časa de i.:n.n ur!-"lahnih*. Tudi naši podgorski rh;.Y ijieki" si si oddahnili v neki krčmi v Ločni! ter f • tepraii grla z »Maranicom*, ker v Podgr-r« si n-upajo več prepevati izzivalni!, pe^nij.
59.000 Italijanov se jo t ija!o cen Pontabo od 10. aprila rio 10. maja v Avstrijo ter od tamkaj še dragam. Samo čez Pontebo jih je šlo toliko, koliko pa čez Kotnim in koliko čez Alo? Iz tega bi se delo zračuniti, koliko zaslužijo ti ljudje izven svoje domovine in koliko kruha sned6 našim ljudem I — Kako pa so hvaležni, je vsakemu znano I
Premo vanje konj. — Dne ^27. avgusta v Tolminu in 23. v Gradišču bo razdelitev državnih premij — kakor prejšnja leta — v srebrnih goldinarjih in srebrnih kolajnah, ter priznalnih znamenj izrediteljem-lastnikom kobil z žrebeli; dalje za mlade konje od 3 do 5 let ter za žrebeta od 1 do 2 let.
Postojiuska Jama. - Včeraj je bil o kakor nalašč, ne dež ne prevroče, da so ...tieli ljudje od vseh krajev v Postojino. Vsi vlaki, tudi zabavni, so bili polni; v Postojini se je zbrala silna množica ]judij vseh stanov in raznih narodnostij. Došli so tudi češki turisti, ki še vračajo z Balkana v domovino. — V jami je bilo jako živahno, posebno na plesišču. Tu so t"di peli postojinski pevci lepe narodne pesmi, ki so divno odmevala od kapnikovih sten.
Vseslovenska delavska slavnost  v
proslavo petdesetletnega vladanja Njegovega Vel. cesarja Frančiška Jožefa I. bo v soboto 27. maja, in v nedeljo 28. maja 1899. I. v Ljubljani. Vspored: V soboto dne 27. maja: Bakljada in serenadsi, potem večerna čast došlim gostom. V nedeljo dne 28. maja s Slavnost blagoslovljenja zastave (»Slovenske krščansko - socijalne zveze") pred nunsko cerkvijo, kjer bo imel knezoškof Jeglič cerkveni govor ter bo blagoslovil zastavo. Po maši se bo vršil obhod po mestu. — Zborovanje. I. Slavnostno zborovanje: a) Pozdravi: Poslanci V. skupine. Zastopniki po-samnih organizacij, b) Iziava udanosti in pokorščine cesarskemu jubilarju. II. Ustanovitev krščansko-soeijalne zwze. III, Sklepanje o resolucijah: 1. Načela, (poroča dr. Josip Pavlica); 2. Politične razmere; 3. a) Gospodarska organizacija, b) Delavsko varstvo. 4. Tisek, delavski zaklad. Na to bo skupni obed na »starem strelišči«. Popoludne ob 4. uri se prične velika ljudska veselica na »s^rem strelišču". Vspored: Prolog, zložil g. dr. Jan. Ev. Krek. Slavnostni govor, g. dr. Jan.Ev. Krek. Petje raznih pevskih društev, svi-ranje godbe itd. Prosta zabava. Vstop udom si. društev brezplačen, neudje plačajo 30 kr. za osebo. — Čisti dohodek se porabi v pokritje stroškov za novo društveno zastavo, ter se preplačila hvaležno vsprejemajo.
Imenovanje kardinalov v prihodnjem konzistoriju. — Po poročilih rimskih listov se je papež minulo soboto odločil za imenovanje naslednjih kardinalov: taonsign. Gasetta in del Drago, oba v Rimu, nadSof dr. M i s s i a v Gorici, nadalje nad-pastirji škofij Turin, Catania, Ferrara, Reggio, nadškof Mathineu v Toulusu, vrhovni glavar španskih kapucinov, nadškof v Santiago v Gnile. Poslednji bo torej prvi kardinal za južno Ameriko. V 21 letih svojega pnpeže-vanja je imenoval Leon XIII. z navedenimi, vred 123 kardinalov, izmej katerih jih je pa
že 59 umrlo. Po letih ga izmed sedaj živečih le dva prekašata, namreč kardinal Merkl za štiri in Canossa za eno leto. Mej 61 živečimi kardinali je samo pet takih, ki jih je imenoval pokojni papež Pij IX.
Razgled po svetu,    i
j           iTpoToža-Jtu. — Danes zborujejo v Ljub-
ljani slovenski in hrvatski državni poslanci, da se zjedinijo, kakošno stališče imajo zavzeti v s/.r isvrševalnega odbora desnice. Gibanje v tem pregledu je velevažno, pa tudi skrajni čas .je bil, da se prične resno delati j na*to, da se razjasni stališče med vlado in desnico. Vlada pozna Jugoslovane le takrat, kadar jih potrebuje, drugače pa — zlasti v naših deželah — pritiska z nečuveno drznostjo na nas — v prilog Italijanom, torej njenim odkritim opozicijonalcem v državnem zboru.
»Der Saden" pravi: Končno vendar mora priti do premembe v sistemu, in od ministerstva kot pravi pripoznani politiški, narodni in gospodarski temelji morajo zado ¦ I biti priznanje tudi pri upravnih organih vlade v posameznih deželah ter morajo biti za iste obvezni. Priti mora do neke jednakosti I med vlado in eksekulivo, in če se vlada grofa j Thuna ne moro odločiti za to, tedaj vesla dalje pod krivo zastavo ter je ministerstvo smatrali kot desnici nenaklonjeno. Potem t u d i n i m a m o v e č v z r o ka, podpirati isto in zategadel bo treba slaviti ministerstvu kategoričen: »Ali — ali -".
Veseli nas, da glasilo slovenskih in hrvatskih poslancev govori tako, n6 pričakujemo tudi dejanj! —
Predsednikom najvišjega računskega dvora na Dunaju je imenovan bivši nrnisterski predsednik baron Gautsch.
Odkritje spomenika nadvojvodi Alb-rcclitu je bilo v nedeljo na Dunaju z vso pristojno svečanostjo. Udeležilo se je odkritja tudi več izvenavstrijskih dostojanstvenikov, tako n. pr. deputacija 4. saksonskega pešpolka, kateremu je bil nadvojvoda Al-breeht imejitelj.
Nižjeavstrijskl deželni zbor. — V
seji dne 19. t. m. je posl. dr. Lueger podal nujni predlog, s katerim se z ozirom na dvo-bojno stvar Heiterer-Gudenus poživlja ustavni odsek, da se tekom tega zasedanja stavi predlog v varstvo svobode govora in svobode predsednika v poslovnem vodstvu. Deželni maršal je rekel, da naj se ta stvar smatra kakor privatno ter da se odkloni nujni predlog. On da v izvrševanju svojih dolžnosti . ne bode pristopen uplivom od nobene strani. Po kratki debati se je sprejel nujni predlog s 37 proti 30 glasovom.
V tirolskem deželnem /boru so utemeljevali predlog, da se vsem učiteljem, ki j so bili do leta 1894. stalno nameščeni ter imeli pravico do desetletne doklade, dovoli dodatek k plači v višini desetletne doklade; nadalje da se dovoli 4000 gld. kakor podpora učiteljem, ki so vsled posebne stiske potrebni podpore. Namestnik je pozdravil z veseljem skrb deželnega zbora za učiteljevo. Predlog je bil sprejet jednoglasno*
Nemški program. — Nemci so sedaj povedali, kaj hočejo. Njihovi program zahteva v splošnem, naj se nemški jezik določi kot posredovalni jezik za vso Gislitvansko, torej kot izključni jezik za armado in za vse urade, dalje naj se zveza mej Avstrijo in Nemčijo vzakoni in sprejme mej državne osnovne zakone. Za Češko se zahteva popolna razdelitev kronovine v nemško in v češko ozemlje in I ustanovitev narodnih kurij v deželnem zboru, j za Moravsko da mora biti nemščina izključni notranji uradni jezik, za Slajersko se odklanja priznanje zaključenega slovenskega ozemlja in se »dovoljuje", da se sme v nekaterih okrajih s strankami uradovati v slovenskem jeziku. Tudi za naše dežele naj bi bila nemščina »posredovalni" jezik — s kratka velik most naj se sezida Nemcem do Adrije, da zamore sčasoma ob ugodni priliki spr»jeti v i svoje okrilje vse avstrijske dežele nemška J mati — velika Germanija!
Mirovna konferenca. — Mirovni zbor je poslal 18. t. m. čaru Nikolaju to-le brzojavko: | »Mirovna konferenca polaga pred vznožje Va- j šega Veličanstva najudanejše želje k današ-jemu rojstnemu dnevu (gotovo najlepša čestitka k rojstnemu dnevu plemenitega velikega čara!) ter izraža svoje presrčno zadovoljstvo, da sme sodelovati na uresničenju velikega blagega dela, katero je pričela Vašega Veličanstva veledušna inicijativa, za kar prosi, da sprejme Vaše Veličanstvo najglobo-kejšo hvaležnost. (Podpisan Beaufort.)
Mirovni zbor je poslal udanostno brzojavko tudi kraljici nizozemski ler sklenil tajno razpravljanje konference.
Predsednik Mac Kinlev je odposlal čaru Nikolaju nastopno brzojavko: Današnjega dne dobrega predpomena pošiljam najpri-srčneje čestitke ob otvorenju konference v Haagu, ki je izišla iz prosvetljene, velikodušne inicijative Vašega Veličanstva. William Mac Kinlev.
MInistar broj 5. — Pod takim naslovom pripoveduje »Narodni List«, da 16. t. m. na večer je dosel v Dalmacijo že 5. minister, t. j.  poljedelski, baron Kast, ko so
poprej ae dolgo od tega bili v Dalmaciji 4 j ministri, iti sicer vojni, finančni, justični ;a J železniški. , »Nar. L.* pravi:   »upamo   videti j še onega  za  pouk in bogoslovje,  onega za I deželno hrambo, trgovino ter  naposled  še J ministra-predsednika,   pa smo  au grand completl« Za deželo eminentnb  poljedelskega   značaja,   kakor je Dalmacija je  po mnenji »Nar. L."  pohod  Kasta najvažnejši; zat6 ga roti -1fNar...List",  naj se pouči vsaj on o razmerah v Dalmaciji v svoji stroki ter J opomore deželi, kar je v njegovi moči.
Izvanreden banket. — Amerikanski milijonarji pripravljajo v čast admirala De-iyeya povodom njegove vrnitve s Filipin tako pogoščenje, kakoršne svet gotovo še ni videl. Za sijajni banket so odredili, potrošiti najmanj 2 in pol milijona frankov, a poleg tega bo plačal vsaki udeležnik banketa še posebej 500 frankov. V odboru za prireditev tega banketa stoji 40 milijonarjev.
Časnik za kaznenee. — V Ameriki je časnikov vseh mogočih vrst, in tako je tudi časnik za kaznenee. V Ne\vjorku v kaznilnici Sip-sip, kjer je okoli 1500 kaznencev, izhaja časnik pod imenom »Zvezda nade". Izhaja na 4 straneh vsako nedeljo ter donaša poleg vsakdanjih vestij ponajveft dogodke v j kaznilnici sami. Tiska se v kaznilnični tiskarni, j i urednik mu je ravnatelj Sage, sotrudniki pa so koznenci!                                               I
Razgled po slovanskem svetu.
Kaj sedaj ? — »Edinost" piše v soboto v lepem članku pod tem zaglavjem med drugim to: Vspehi, ki so nam odrečeni na parketih ministrov in parlamentarcev, so nam zagotovljeni med narodom. Tu zastavimo vse sile in sad nam ne izostane. Popolnjujmo domačo šolo za politiško dozorevanje, posvetino svoje napore javni vzgoji, skrbimo, da dobimo na-| raščaja značajev, in delajmo, da se narod i naš okrepi gospodarski po krepki, zdravi in solidni organizaciji! Narod okrepčan gospodarski, nadahnjen s samozavestjo, ponosom, vero v samega sebe in v svojo bodočnost, tak narod si vzgajajmo, in on bo skala, ob kateri se razbijejo vsi peklenski naklepi nemoralne politike l Pred vsem pa bodi naša skrb, da z živo besedo i.i lepimi izgledi izže-nemo iz narod« tisto nesrečno skromnost in pohlevnost, tisti prokleti duh hlapčevstva, da izgine izmed nas sramotni rod onih, ki zvijajo svoje hrbtišče pred vsakomur, in ki še pravijo »hvala lepa", ko so dobili klofuto. Ne le posamifeniki, ampak luda narodi.niorajo imeti dobre živce l
V narodu, ki je okrepčan moralno in materijalno, ki se zavede, da je v njem pogrebne sile za življenje in ki je pripravljen braniti to svoje žizljenje pred vsakomur in proti vsakomur, v takem narodu je dovoljno odporne sile proti vsakemu pritisku od zunaj.
Osnovalnl občni zbor društva slovenskih umetnikov iu umetnic je bil v
Ljubljani na Binkoštno nedeljo. Razgovor je bil o pravilih novega društva ter o vsem, kar potreba ukreniti za redni občni zbor.
Župan ljubljanski. — Ker je bila potekla doba, za katero je bil izvoljen ljubljanskim županom g. |van Hribar, se je vršila 17. t. m. nova volitev župana. Izvoljen je bil, zopet g. Ivan Hribar, ki je tudi prevzel ne baš lahko nalogo ljubljanskega župana. Podžupanom je izvoljen dosedanji podžupan vit, B l e i \v e i s s-TrsteniSki.
Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane. — V posebni brošuri prav okusno prirejeni je podal naš rojak g, M&ks JT a-b i-a ni svoje študije o regulaciji Ljubljane. Brošura je razdeljena na 2 dela, t. j. pojasnila k načrtu za osnovo in preosnovo severnega dela mesta Ljubljane, ter poročilo k nafirlu občne regulacije kranjskega deželnega stolnega mesta Ljubljane. Brošuri so pridjani 3 načrti in 1 slika o nov! Ljubljani, če bi se prenovila po mislih g. Fanianija. -- Načrti so sestavljeni po naročilu ljubljanskega magistrata.
Avstrijski LIoyd. 15. t. m. je bil letni občni zbor avstrijskega Llovda. Letno poročilo kaže zadovoljive vspehe na sploh, ali konečni vspeh vsled zvunanjih okolr.osti (!) ni tako dober. Delokrog Llovda se ]n ponekod razširil, v jadranskem morju, posebno pa je podaljšal vožnje v indo-kme^kem prometu do Calcutte, nasproti temu pa se je zmanjšal promet v Levanto in v Črnem morju radi premembe protnih zvez. Vtroški so rasli, ker se je množilo delo, zlasti po »lasti pa zalo, ker materijal za kurjenje mora dobivati Llojd celo z Angležkega, kar veliko stane. 4 stare ladje so prodali, 2 novi so spravili v promet zopet, dve drugi novi se izročita prometu v kratkem času, 5 pa jih je v delu. Reklo se je še na občiiem zboru, da s pomočjo vlade sme računali Llojd na boljšo prihodnjost. Dividende se je določilo po 20 gld. za akcijo.
Istrski deželni zbor 19. f. m, Posl. Bennati je poročal v imenu šolskega odseka o izvestjih deželnega šolskega nadzornika ter o stanju javnega pouka v Istri. Poročevalec je napadal vlado, očitaji je, da slavi-zuje, dočim popolnoma.zanemarja italijansko prebivalstvo. Poročevalec je povdarjal razne zahteve Italijanov na polju ljudskega šolstva in je slednjič predložil resolucijo v tem smislu.
Še huje je napadal vlado posl. Vareton in jej  očital surovost. Te napade je vladni
zastopnik sicer zavrnil, toda na kratko in rahlo, da »i bolelo nikogar, Predlogi odseka so se vsprejeli. Potem še je vsprejel zakon o gradnji ceste po Rasi mej Barbano in La-binjem ter zakon za razdelitev občine Kast a v. Prihodnja seja bo v četrtek. -:,
Cerkev sredstvo poitaHjeacevRVija. — V »Naši Slogi* čitamo: V cerkvi po, frančiškanov v Kopru propovedujel skozi ta mesec vsaki dan ob 6-7 ure zvečer neki misijonar Italijan. Temu širitelju italijanščine je vsaka druga ali tretja beseda: „La bella Italia", „!a mia bella Italia", »la no str a bella Italia". Ne verno, kako prihaja »pobožni" Italijan do tega, da upleta neprestano svojo Italijo v propoved, ko bi vendar moral govoriti o veri, o odrešeniku ter o njegovih naukih. Tudi med naš narod hodijo propo-vedniki, toda nismo še Culi ali čitali, da bi bili i i v času prepovedi politikovali. To svoj-stvo, ali bolje rečeno, to nalogo so si postavili pri nas edino le italijanski prepoved-niki, katerim je tako že vse dovoljeno. Čudimo se, da na vse to molče cerkvene in posvetne oblasti ter mirno in nemarno poslušajo, da se v božjih hišah govori tako in I tako, kakor se ne bi smelo niti v zasebnih stanovanjih. Težko da je tako politikovanje j v cerkvah na korist cerkve in države'.
Istra pripada k Italiji, — Poslanec i Ghersa (Grča!) je v istrskem deželnem zboru govoril raznotero; med dragim je rekel: Istra pripada — (tu je malco ponehal) — pomagal mu je dr. Bennatti — k Italiji! Glas iz zbora: Naravno. Temu je sledilo gromovito ploskanje, odobravanje, govorniku so čestitali. Vladni za-stoprik pa se ni zmenil za to! Čemu, saj to so le »otročarije!"
Irredenta dviga visoko svojo glavo, ali oči c kr. avstrijske vlade so slepe, da je ne vidijo! —• Je pač tako — v »deželah ne-verjelnostij !*
Nn račun Hrvatov In Slov neov. — V .Naši Slogi" čitamo: Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da je italijanska večina hotela na vsaki način uničili mandate hrvatako-slovenskih poslancev. Odstopila pa I je od svojega sklepa le vsled prošenj c. kr. oblasti, toda proti zagotovilu dobrega plačila. Italijani so zahtevali kakor plu« ilo zagotovilo, da vlada predloži v cesarsko potrjenje zakona o razdelitvi občin Pazin in Kastav. To je stara želja Jtalijanov, ker se nadejajo, da v okraju voloskem dobe odškodnino za ona dva deželnozborska mandata, katera utegnejo izgubiti ali v poreskem ali puljskem okraju. Mi si mislimo, zakoj je bilo vladi ležeče na tem, da naši poslanci ne zgube mandatov. Ljubezen de Italijanov jo je gnala v to, kajti pa spravljivem posto-paju češke večine v Pragi in nemSke v Ino-mosiu, bi se nje istrski ljubljenci kazali v grdi luči, ako bi bili razveljavil! mandate in bi bila vlada morda prisiljena razpustiti deželni zbor. Iz te nevarnosti jih je relila vlada s svojimi povabili. In za to uslugo, ki so je prejeli, dobe še bogato plačilo — na naš račun. Tako se baranta z našo kožo!
Železnica SpUet-Sinj. — Iz Spljeta v Sinj v Dalmaciji zgradijo železnico. Železniško ministerstvo je določilo zopetni pregled trasovanja za to železnico; treba bo nekaj sprememb na prvotnem načrtu.
Iz češkega deželnega zbora. — V seji deželnega zbora 19. t. m. je deželni maršal knez Lobkovic prečital dopis 13 nemškonacijonalnih deželnih poslancev, s katerim ti naznanjajo, da se odpovedo mandatom, češ, da jih nečejo imeti po milosti čeških strank. S tem hočejo nemški nacijonalci prisilti nemške liberalce, da tudi oni odložč mandate, česar pa bržčas ne store. Deželni zbor je bil zaključen 19. t." m.
Ruski car avstrijskemu polku. — Nikolaj II. je poslal 2. avstroogrskemu peš-polku v Plevliu svoj portret. Polk nosi že od 1. 1814. ime aara Aleksandra I. ter ga bode nosil vedno. Vsak car pa je imejitelj tega polka. Vojaški pooblaščenec ruskega poslaništva na Dunaju polkovnik Voronin je sporočil zbranemu polka pozdrav čara. Vojaška godba je po nagovoru Voronina zasvi-rala rusko himno, polkovnik Kemenovič pa je odgovoril, da sprejema polk čarov ve-ledušni dar s čustvi naj prisrčne jšega veselja. Zato prosi polkovnika Varonina, naj sporoči čaru najglobljo zahvalo polka za to odlikovanje, za dokaz visoke milosti in očetovske naklonjenosti. Pri svečanem banketu v oficirski kazini se je napivalo ruskemu čaru, avstrijskemu cesarju in turškemu sultanu, v Cegar'imenu se je udeležil slavlja turški poveljnik Sulejinan paša. Brigadir GonemoSus je nazdravil ruski vojski in polkovniku Vo-roninu ter dejal: Ako listamo v slavni zgodovini naše vojske, vidimo, da se je v mno-go.Vojnih vojnah zmagovita carska ruska vojs>a boriia poleg nas ramo ob rami. Imena Solty; ov, Buturlin, Suvarov, Kutuzov, Oster-man in drugih ruskih vojskovodij in junakov je zabeležila naša bojna zgodovina z zlatimi črkami. Ni torej čudno, da se simpatije avstrobgrske vojske vedno prijazno obračajo k slavni ruski vojski. Jako nas veseli, da moremo danes zastopnika te vojske pozdrar vili v svoji sredi kot nositelja misije, k? dokazuje prijateljstvo naših vzvišenih vladarjev in njihovih zvestih vojsk. Dvigam čašo v slavo in prospeh slavne ruske vojske in na zdravje ngenega zastopnika, polkovnika Veronina,
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v ulici Par car Štev. 10 (v Podturnu) v JGorici. Priporoča se p. n.  slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno in hitro postrežbo.
Razglednice
krasno doTršene za 20 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerfcič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Razglas
Naznanja se, da se odda na javni dražbi dne 27. maja l. i. od 11. do 12. ure predpoldne v zakup občinski lov katastralne občino Doberdob, v tamkajšnji občinski pisarnici.
Vsklicna rcna topa lova je 350 gld. in se isti odda v zakup za 8 let, to je do 30. aprila 1907.
C. kr okrajno glavarstvo.
ft kr, okrajni glavar:
Fabris.
^    Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21, zraven  Paleinollijevc knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—9                                Anton Pnceij.
ti       U»fonoYllono teta 1863.       jg
|f|           Prvi primorski  zavod za izde-
|J lovanje aromatiških  izcedkov, likve-JB rov itd. tvrde                                       g$
5Fratelh Maregatt
g     Gradišča, Isonzo.     |*
JI               Čistilnica na par:               |g.
*I   konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših    «3. J                              llkverov.                               ^
2       Nevarna vinskega kisa        |^
JL po edino racijonelni sistemi »Pasleur". |^
M izarsta Mla"
v SOLKANU pri Gorici
je  otvorila   1. maja t. 1. v -novih prostorih-gosp. Otona Lenassija
mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva
ter strugarskih izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, .spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt.
V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo nadrobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke.
Pismena naročiia je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih »Uršul i nk".
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 L!•*- v Gorici. -^gg
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
xa gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Anton Pečenko
- Via Giardino 8
Dostav?ju na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od S6 itrov naprej.  Na zahtevo pošilja ludi uzorce.
Cone zmarn«. Postrežba, poitena.
Špeclicijska poslovnica
Bašpar Hvalic v Goricii
30 5!  10   * ulici Msrelli B
se toplo priporoča Slovencem v J Gorici in z dežele.
Naznanilo,
Podpisano išče mojstra, kateri  bi prevzel zidanje novega vodnjaka (šterne) v Gabrijah. Načrti se nahajajo pri županstvu. Županstvo t Gabrijah pri Ajdovščini dne 19. maja 1899. Župpr :
Pegau.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulld št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-lo blago: Sladkor      kavo — rlž      mast — poper — sveče — olja — škrob — ječmen — kavlno priraeso — moko
—  o/is -   drobne in debele otrobe — turlioo — z9b
-    so! — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20-8
Um pristne^ dalmatinskega žganja na debela
ter pristnega črnega in belega Tina.
Prave in edine želodčne kapljice,
lV.rrtvenajnnn.ka).  Zc]ravUna mog teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico _            popije. 0k repe po-
Sv.AiitouPadov. kvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in zivotea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stoi'6, da človek raji je.                 —9
Cena steklenici 3fl kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroiiitve in pošilja tve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v Gorici.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zn
birma nce. lorte i. t. d.
Priporoča   so   slavnemu   občinstvu   za
mnngobrojna   naročila   ter  obljtiblja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, t Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovSčihi in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih evetlio za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvrjke potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrstne točno in solidno. Pi:poroča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)               tiskarno Jrk na perilo.              7P. cl.)
Velika hiša
v Matavunu zraven slovečih škorijanskih jam, 3 ure od Trsta in «/s ure hoda od železnici)« postaje Divača, ob živahni prometni cesti Keka-Trst; z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljski mi kletimi, s 14- krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne letovščinike, ki vsako leto prihajajo v ta divno romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem. z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ttr druge poljske pridelke, s prostranimi lopam:, s krasnim se sadjem in Irlami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer [.od ugodnimi pogoji takoj
P9**   na prodaj   **^ffi
Proda se ludi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lep na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki i:i vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi olrskovalci škocjanskih jsim.
Vso pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bf so tudi v najem po dogovoru.
Nalanjfneja pojasnila pri iaslniku Aleksandru Mahorelču v Materami, pošta Divača.
Singer
Originalni Singerjevi Šivalni stroji
za vsako stroko izdelovanja kakor tudi za vsako domače šivalno delo.
Šivalni stroji družbe »Singer« se svetovno znani radi izvrstne kakovosti ter storilne zmožnosti, kar odlikuje že od nekdaj vse njene   izdelke.   Vedno   večja   prodaja,   posebna
. odlikovanja na vseh razstavah in nadšliridesetletni obstoj tovarne so najsigurnejše in popolno jamčenje za to, da so naši stroji dobri. Brezplačni pouk v modernem umetnem vezenju. Singerjeva naprava za gonilno silo novejše sestave. Singerjevi elektriški inotori za gonilno silo s šivalnimi stroji, v vseh velikostih. Co. deln. družba, Trst. — Zastopstvo v Gorici v Rastoiu 9.
Poprejšnja tvrdka : G. Neidlin^er.
------Naznanilo.-------
Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzel
cvetličarsko obrt
v vrtni ilici št. 15. nasproti ljudskemu vrtu,
kjer bode izdeloval najrazličnejše izdelke spadajoče v to stroko z svežimi kakor tudi suhimi cvetlicami v najrazličnejših oblikah na zahtevo točno in po jako ugodnih cenah. Najtoplejc- se priporoča svojim rojakom v mesto in na  deželi  za   mnogobrojen  obisk
Štolfa Anton,
lastnik cvetličarske obrti.
i
ODLIKOVAN
fotografski atelier
na Jravniku šfev. ff v Soriei,
podružnica
na Ac(|iie<lottu fit. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  v  mostu
in na deželi v blagohotno podporo.

NAZNANILO.
Podpisanec uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno Častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,              V
podob na platno in sipe /. različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti   ter preproge   J
za okna. Različne stoiice iz trsja in po nemškem slogu,  posebno za jedilne sobe.   v
1 Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na   izbero ter razne tape-   J
i carije.  Sprejema   naročila   raznih  divanov ter naročila   od  priproste  do  najlineje   ^
i jedilne, spaine in poselne solx   id prvih mizarskih  mojstrov,  posebno od odliko-   q{
vane Crnigojeve delavnice v Gm Si.                                                                                                     At
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo  se po izberi cenikov v naj-   i
krajšem času.                                                                                                                     Y
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja so ludi izven   v
Gorice po železnici in parobrodih.                                                                                                        <fl
Nadcjaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem    dj
Anton Breščak,         i
Gosposka »lica šlev. M (Via Siguoii N.o ll.)     A
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
pri
s prenočišči, katera toči pristna bela in erna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
^^^^^Ip^M^t^^^^^^«^^^^^
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
\
m Ivan DoUak

v Bolkann pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (I)ro6).
Prevzema vsako naročilo t mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najiienejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji 'nikake konkurence.
BOCtATO           ^   >-   *m   J&     -   >   ^           ZALOGA
preskrbljena Zaloga      Kulantnu postrežba.      vseh, k mizarski
obkladkov (nmh)        ,             9mmmmt
--------------------                      rumji j                 strugarski stroki
suadajočih potrebščin.
Le!a1881. v Gorici isJaRovljena tvrdka
KlssaerjNistiicil
(nasproti nunski cerkvi)
pripenjaš prež. duhovščini in slavnemu ob-'instvn, svojo lastno izdolovaluico : umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene/pphe&e. ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče Ud.. .¦se po zmerni ceni. — Nmočda za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča *lav. občinstvu tudi ivojo (S. ci>              tiskarno Jrfc na perilo.               (P. cl)
P. Drašček
ti govee z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 04                Gorici in z dežele.
Prodaja kavir.o primeso iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
.Domača slovenska gostilna
fxa* Uatetu
jx
v Trstu v ulici Solifario št. 72
toči dobro, črne 'n belo /ipnTdko, Istrsko Jn okoličansko Tino. Dnjft se ludi vino na debelo krem ar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja jo preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Frnn Vnlctlff, krčmar.
Velika hiša
v Matavunu zraven slovesih Skoiftnnskih jam, 3 ure od Trsta in ','9 ure hoda od Soieznifne postaje Divača, oh živahni prometni i-esti licka-Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi klelimi, s H krasnimi sobami s posebnimi nhodi, kakor nalašč prirojenim za mnnjjobrujiic letovščinike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, :; obzirnim, na visoko obzidanim insc-n.'nalim dvoriščem, z >*rlikim 'odnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hhvi za Kjnje in govedo, z obširnimi spravami v.\ seno lev druga poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim &e sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
¦NT*   na prodaj   -*^tB
Proda se tudi na večletno obroke. - Hi'a, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go«lilniear«*ko in Stanmnrsko obrt.
Vsled njene lege. na tako zivnhnej prometni cesli, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo: krčina bi pa imeta razun navadnega po*.Ia z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vsa pohlitvo x vrtom lr parkom vred, dalo nI to tudi v na)tm po dogovoru.
Nalanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Miiliorčiču v Matavniin, postu Divača.
l^arol Praščil^,
pekovsM mojster in sladcicar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Svoji k svojim!
Priporočam veieslavnemu   občinstvu   v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven   Paternollijeve knjigarne in loterije. Obijubuje- točno in Ju tro__ postrežbo, se toplo priporočani udani 68—0                            Anton Pncelj.
Generalni zastep banke »Slavije"
išče spretnega akvlziterja
za požarni .oddelok proti  stalni   plači in proviziji za Goriško. Ponudbe naj se pošiljajo g. Antonu Jeretiču, glavnemu zastopniku v Gorici, Semeniška ulica.
ZaiUtMiiutz: SteiS.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo jeno - srebrno svetinjo

TF
Turama uzornih tetovfdniii priprav JOa YINBYŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripo::nanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice posiija na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                   . 3
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
URINEM. CAPSICI GOMPOS.
IzRichierjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublazujočo
mazilo f za ceno 40 kr., 70 kr. in J gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. stckleni-cali z našo zaščitno znamko, s „$idromu\ namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
RicMerjeva lekarna „pri zlatem levit*
v PRAGI.
Anton Stoj s,
pekovski mojstervGorid
Gosposka ulica šiv. 19.
izdeluje dober in   zdrav   kruli
iz navadne in line pšenične moke. v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štruce, žen./je itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postiežbo po jako zmernih cenah.
jZIJ   ZlVlC.
ključavničar
in izdelovalec
štedilnik,
v Gorici, Flabatišče $t 3
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvržuje
po naročilu hitro in po nizkih cenah.
t
Garancija   S   le*.
I
M. ŠULIGOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschinchen in Rnndschiff-chen »Mirana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuli), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se  priporoča  za točno popr vsakovrstnih ur m strojev po zmerni ceni.
¦ arancija  5   let.
I
Dobi
p o v s o d
f,^.
r#nt
pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
Krojaški mojster
Franc Čufer v Gorici
ulica  Sv.  Antona  štv. f.
Izdeluje vsakovrstne obloke za možke
po meri, bodisi fine aH priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici h. na deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učencem ljudskih in srednjih sol ter ostalemu občinstvu za obila naročila.
Klepar Artur Makutz
Ozka ulica 1. - GORICA -¦ Via Sfccetta 1.
priporoča Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi)  Baker je trd in svetel.  Zalistke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena pripre f.p in lak o, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika.
SRP**   Cena je zelo nizka.  ~**Xa1
Stroj za /vepljiiuje sodov iz cinkanega železa.
Priprava ?ai obvarovanje vina pred plesnobo in eika-njem pri točenja iz soda (kan).
Meh za žvepljanje grozdja raznih sistemov.
Cevi iz gume za vsakovrstne 'škropilnice.
Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge" škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela.
Umetna -gr^tlo-^^^^—
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu.
i§NP»*   Zaloga in prodaja '-^jj
pri Er nest u Steeker & Comp. v Gorici, v ulici Ascoli štv. 1. Na zalitevanje se pošiljajo programi zastonj.
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
TrJjeri (čistilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in 7clenjavo. Škropilnice proti peiOTtOSjjor-i, poboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnlca, mlini  sa žito, slfsfcafnice  (preše)   za vino  In sadje različnih sestav. (Te stiskal-nife imajo skoro ono tlačilno  moč kakor hidravlične vodovodne preše). Sfamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah.  Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne . poljedelske stroje prodaja v najboljši j izvršitvi
Ig. Heller na Dunaju
II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki so iščejo.
{?ž33f3?SJEBiiB Kava d^pgpg sv» Cirila i"- MetodaTj^ffij)HHB!HnSj
Cenjena gospodinja!
IN,
M
No dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej foobovi kavi, k\ Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda«.
Dobiva se povsod I Glavna zaloga pri: lir, Jpbačinil v Ljubljani.
yXr3Ei^yfK*fg?"  Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda l    {^^^žnSrffi
NAZNANILO.
Podpisanee uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,
podob na platno in šipe z različnim« okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne slolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tape-carije. Sprejema naročila raznih divanov ter naroČila od priproste do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojeve delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in pafobrodih.
Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak,             <?*
Gospe-ka uhea štev. 14 (Via Signori N.o 14.)     <^
TOVARNA
drožiss winsfaega cireta in rafinerija
glavnega zakupniStva posestev
kneza Thurn i Taxisa Nove-Čiče
@A§)
Priporoča svoje iz žita proizvajane kvasnice (drože), katere se dlje časa drže in so dvojtmto močne gg. trgovcem in pekom 7. rodoljubno prošnjo, da izvole naročati ta izvrsten proizvod za po-skušnjo. — Naslov za dopise:
Tovarna kvasnic Nove  Č i L e  pri Zagrebu.
37