MARIBORSKI Cena 1 Oin VECERNEK Uraanlitvo m uptivti Maribor, Aleksandrova cesta it 13 # Tel a Ion 2440 in 2468 tahaje razen nedelja in praznikov vaak dan ob 10. url < Velja mesečno prejaman e upravi ali po poiti 10 Oln, doatavljen na dom 12 Oln > Oglasi po ceniku i Oglase e prejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani > Poitnl čekovni račun it 11.406 JUTRA 99 Vprašanje nemške manjšine v Sloveniji Ha o odgovora na Senator dr. Georg G r a s 1 se je na senata dne 21. t. m. — bogve zakaj lotil problema, o katerem smo ml-s‘»i. da je že zadosti razčiščen. V slovenski javnosti, zlasti v našem časopisju. že dolgo ni bilo čuti besede o naših podeželanih nemške narodnosti, dasi so "dl cesto dani zadostni vzroki in povodi Ja ostre besede, bolj potrebne danes, “kor kdajkoli poprej. Po Graslovem kovorn in pritožbah, da Slovenci nismo dovolj naklonjeni Nemcem, je pa neob-ucdno potrebno znova poudariti naše edino pravilno stališče v tem vprašanju. tem se pa niti ne nameravamo spusti v razmotrivanja o preteklosti, o Casih, ko je pri nas gospodovala še cesarska Avstrija, Omejiti se hočemo le na nove, povojne razmere. Razen na Kočevskem, ni v Sloveniji nikjer kompaktne in avtohtone nemške usrodne manjšine. Kar je nemškega živ-drugod, je diaspora. Jedro tvorijo Posamezne družine, katere je v slovenska mesta in trge naselila pokojna cesarska Avstrija, ali pa sama »Siidmar-ka«. Vse, kar se je zbralo okoli njih in s«.* pod pritiskom prejšnjih razmer prevleklo z nemčursko politično plastjo, je našega slovenskega rodu, kri naše krvi, ki ni s pravo germansko v prav nobenem sorodstvu. Zato ti potujčenci za nas niso in nikoli ne bodo Nemci, še manj seveda nemška narodna manjšina. Po ogromni večini so se ti ljudje že vrnili k svojemu narodu, ali se vsaj vranjo, ostale bo prekrila nova generacija, osvobojena starih strupov. Tem zadnjim Preostankom nekdanjega nemčurstva na ljubo ne moremo spremeniti svojega na-"“la. Problem je za nas definitivno re-Hn. Kar pa je v Sloveniji zares pristnih ”etticev, pa naj so tudi le kolonisti bivaka cesarskega režima, raztreseni med Avtohtono maso hašega kompaktnega ^vlja, tem priznavamo širokogrudno vse Pravice in smo jim jih tudi že priznali. smo jim dosti več kakor so dali kdajkoli oni nam, in vsaj stokrat več, “kor so dobili kompaktno naseljeni, Vsaj že 1500 let na Koroškem živeči Slo-Veuci. Svobodno morejo pošiljati svoje °boke v manjšinske paralelke, ki so se “tvorile povsod, kjer Je bilo zanje zado- najnoveiše izzivanje stl zares nemških, ne nemčurskih otrok. Svobodno se morejo zbirati v društvih, prirejati zabave, predstave, predavanja, izlete itd. Svobodno smejo govoriti, pisati in tiskati svoj materni jezik kjerkoli, kakorkoli in kolikorkoli hočejo. Šli smo celo tako daleč, da smo jim dali prednosti, ki jih mi sami nimamo. Za vse to smo zahtevali samo eno: lojalnosti in priznavanja naših naravnih pravic večinskega državnega naroda. Za plačilo smo bili ukanjeni. Naši »Nemci« se niso vživeli v nove razmere, ostali so v vzdušju svoje megalomanske prošlo-sti, snovali so in še snujejo načrte, kako bi še nadalje potujčevali naše ljudi, ali vsaj vzdržali nekdanjo nemoralno nem-škutarijo, do katere sl laste vse pravice, kakor sl jih je cesarska Avstrija žalostnega spomina. Slovensko javno, družabno, društveno in še prav posebno kulturno življenje bojkotirajo, in večinoma se niti v štirinajstih letih življenja v Jugoslaviji niso naučili našega jezika. Celo javne napise na svojih podjetjih delajo rajši v spakedrani, naravnost škandalozni srbohrvaščini, kakor v pravilni slo venščini. Od svojih delavcev, uslužbencev, pomočnikov in vajencev slovenske krvi zahtevajo še danes znanje nemščine in zaradi njih mora sploh vsaka družba govoriti nemško. K vsemu temu bi pa lahko našteli še njihovo gospodarsko bojkotiranje Slovencev, od katerih so obogateli In od katerih žive. Ali je g. dr. Georgu Graslu, pravemu Nemcu iz Vojvodine, vse to bilo znanor ko je govoril v pondeljek v senatu kraljevine Jugoslavije? Zdi se nam, da ne, ampak so mu bile besede podtaknjene zopet od ljudi, ki smo jih pravkar naslikali v točno In verno podobo. Po vsem tem se nam zdi, da so bile vse naše dosedanje žrtve zaman, da smo Slovenci za vso svojo prizanesljivost in dobrohotnost prejeli le grdo nehvaležnost. Če pa je tako, potem bo potrebna temeljita revizija vsega našega načelnega mišljenja in . -stopanja. To se nam je po nastopu in krivičnih očitkih dr. Grasla v senatu zdelo potrebno povedati in mislimo, da se prav dobro razumemo. Tudi največje potrpežljivosti je prej ali slej konec. Ekspoze zunanjega ministra v senatu DELO SENATA. IZJAVE Dr. MARINKOVIČA O NAŠI ZUNANJI POLITIKL BEOGRAD, 23. marca. Na včerajšnji popoldanski proračunski seji senata je govoril med drugimi tudi senator Ivan Hribar, ki je opozarjal na kritičen položaj lesne industrije v Sloveniji. Sprejeti so bili nato proračuni ministrstev za trgovino in industrijo, gozdove in rudnike, promet ter socialno politiko. Na današnji seji bo govoril zunanji minister dr. M a r i n k o v i c. Za njegov govor je povsod izredno veliko zanimanje. BEOGRAD, 23. marca. Senat je danes ob 9. uri nadaljeval proračunsko debato in po krajšem ekspozeju ministra dr. Kraljeviča sprejel proračun ministrstva za telesno vzgojo. Točno ob napovedani uri se je nato pričela debata o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Diplomatske lože so bile popolnoma zasedene, na klopeh senatorjev je sedelo mnogo narodnih poslancev, polnoštevilno pa so bili navzoči tudi člani vlade. Dr. Marinkovič je imel danes kot vodja naše zunanje politike prvič priliko govoriti v senatu. Uvodoma je omenil, da se bo z ozirom na to, da je že njegov namestnik minister dr. Albert Kramer v narodni skupščini podal obsežnejše poročilo o naši zunanji politiki, omejil samo na nekatere ugotovitve. Kot tri najvažnejše zunanjepolitične probleme sedanjosti je omenil dr. Marinkovič razorožitev, reparacije in Podunavje. Glede razorožitve je naglasil že znano Jugoslovansko stališče. Jugoslavija zaenkrat ne more znižati svoje vojske, kei je največja garancija za ohranitev zunanjega in notranjega miru. Pri tem pa ne zasleduje nobenih militarističnih ciljev. Pripravljena pa bo izvesti razorožitev takoj, čim dobi zadostne garancije za mednarodno varnost. Glede reparacij je dejal dr. Marinkovič, da Jugoslavija pod nobenim pogojem ni mogla sprejeti Hooverjevega načrta, o čemer je mednarodna reparacij-ska banka zelo dobro informirana. Naposled se je minister dotaknil Tardleu-jevega podunavskega načrta in izrazil upanje, da bodo pogajanja med zainteresiranimi državami in velesilami rodila dobre rezultate za srednjeevropske države. Senat je sprejel ministrova izvajanja z velikim odobravanjem. Mirovna konferenca v Šanghaju DANES SO SE PRIČELA URADNA POGAJANJA ZA PREMIRJE IN MIR. — POPUSTLJIVOST NA OBEH STRANEH. — PRVE NALOGE KONFERENCE. — REVOLUCIJA V MANDŽURIJI. Problem Podunava Konference v hamburgu ali baslu in MALE ANTANTE. Budimpešta, 23. marca. Po Tardieu rojem načrtu bi se morala v kratkem sklicati vHamburg alivBasel Mednarodna konferenca, na kateri bi se Obravnavala valutna in finančna vprašanja podnnavskih držav. Še poprej pa bi bila vBudimpešti ožja konfe-re“ca, ki bi razmotrivala ista vpraša lja z izključno srednjeevropskega stališča iniciativo za to konferenco je dala bu-bnripeštanska zbornica za • trgovino in rt. Referate sta doslej obljubila guver-!ler romunske narodne banke M a n o i - ,® s c u in bivši madžarski državni taj- n'k dr. H a n t o s. PRAGA, 23. marca. Zunanji minister r- B e n e š je podal včeraj izjavo o ooaunavskih vprašanjih, ki velja za radno stališč© celokupne male antante. ; ? sv°tf izfovi je dr. Beneš dejal, da nr ~5^K°sl°vaška načelno pripravljena učiti vprašanje sodelovanja Poduna-čr> t toc*a samo* kodo pri tem Izkiju-vsi politični nameni, vsaka državno- BUDIMPEŠTI* STALIŠČE pravna organizacija In vsaka konfederacija. Sodelovala pa bo le skupno z Jugoslavijo in Romunijo. Pogoj za vsako akcijo je sporazum male antante in velesil. ŠANGHAJ, 23. marca. Na pritisk Amerike in Anglije je japonska vlada popustila v vseh bistvenih vprašanjih glede sklenitve premirja in miru. V zvezi s tem je izdala uradno izjavo, v kateri pravi, da se je položaj v Šang haju znatno izboljšal, tako da je nastalo več ali manj normalno stanje. Zaradi tega je nevarnost novih oboroženih spopadov med Japonci in Kitajci minila. S tem v zvezi je vlada odpoklicala iz Šanghaja pet križark, dve matični ladji za letala in 16 rušilcev. Brodovje je že zapustilo kitajsko vodovje. LONDON, 23. marca. Med Kitajsko in Japonsko je dosežen sporazum glede uradnih pogajanj za premirje in mir. ŠANGHAJ, 23. marca. Danes so se tu pričela uradna pogajanja med Kitajci in Japonci, zastonanimi po vo- jaških poveljnikih. Konferenci prisostvujejo tudi zastopniki vseh v Šang haju zainteresiranih velesil. Konferenca bo, kakor zatrjujejo, izvolila že ta teden mešano komisijo, ki bo nadzorovala evakuacijo zasedenega ozem lja. Še poprej pa bo določila mejo, do katere se bodo morale umakniti japonske čete. Ker silijo razmere in želje velesil obe stranki k popustljivosti, pričakujejo, da se bo konferenca uspešno zaključila in odstranila vse vzroke, ki so povzročili krvave konflikte zadnjih mesecev. VLADIVOSTOK, 23. marca. Revolucija v Mandžuriji se vedno bolj širi. Po vesteh, ki so dosoele semkaj, se bijejo pri Atuanu in Čangčunu krvavi boji med upornimi Kitajci in med Japonci. Kitajci so porušili železniško progo in tako prekinili zvezo med obema deloma Mandžurije. Položaj je zelo resen. ANGLEŽI IN PODUNAVSKA ZVEZA. LONDON, 22. marca. »Times« obiav-ijajo daljši članek o podunavskem vprašanju, v katerem naglašajo, da se politični momenti ne bodo dali tako lahko izločiti- Kljub temu bo velikobritanska vlada podpirala osnovanje te gospodarske zveze, zgrajene na zdravih finančnih in ekonomskih temeljih. Velika Britanija je pripravljena doprinesti žrtve tako slede pooblastil kakor tudi glede kreditov. Po trebno pa je, da podpre to akcijo tudi evropski odbor, ki je po Briandovi smrti izginil nekam v ozadje. Ce izvedba finančna sanacije ne bo mogoča, bo Velika Britanija segla po drugih sredstvih. Glav no pa je sedaj, da se delo že enkrat začne. SMRT MADŽARSKEGA KOMPONISTA BUDIMPEŠTA, 23. marca. Včeraj je v Budimpešti umrl znani madžarski skla datelj Henrik Beryng- Beryng je bil rojen 1. 1871. in je živel več let v Parizu, kjer so dosegla njegova dela največji uspeh. BRUNINGOVO AGITACIJSKO POTOVANJE. BERLIN, 23. marca. Državni kancelar dr. Briining je sklenil aktivno poseči v borbo za ožje predsedniške volitve. Prepotoval bo vso državo in govoril na velikih shodih po vseh važnejših mestih. Prvi govor bo imel v Hamburgu. Senzacijonalna ruska trupa 4 Orlow samo še par dni v Veliki kavarni. —~tt-t-ti«—irnu—Ti- Vreme. Današnja vremenska napoved (opol dne); Nobene spremembe. BORBA MED IRSKO IN ANGLIJO. LONDON, 23. marca. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo ministrski svet na svoji današnji seji razpravljal izključno le o irskem vprašanju. Minister za dominione Thomas bo pa podal o tem vprašanju izčrpno poročilo v spodnji zbornici. Nobenega dvoma ni, da bo Anglija odločno branila veljavnost z Irsko sklenjene pogodbe. Vendar se ostrejših sredstev ne bo poslužila. DUBLIN. 23. marca. Ministrski predsednik de Valera je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da je vlada, neglede na vse. kar se bo zgodilo, trdno odločena do konca izvesti svojo politiko. Če je na svetu še svoboda, potem jo mora priznati tudi Irski. IRSKA PLAČALA ODKUPNINO. LONDON, 23. marca. Kljub nasprotnim izjavam novega predsednika de Valere, le irska vlada te dni plačala 3 milijone untov šterlingov odkupnine za angleško veleposestniško zemlr za 1. 1932, Mariboru, bmtmh Pravični je podoba božja na zemlji NAPOLEON Beležimo ce-le mariborske posebnosti in zanimivosti : da ura pred čakalnicama na glavnem kolodvoru že mesec dni ne kaže prav in da je zadnje dni sploh več ni (kar je najbolje!); d a ura na vogalu Aleksandrove m Cafove že par mesecev ne gre, čeprav nosi napis »Točni čas«. (Ali pa je morda to točni čas, kadar ura stoji?); da ima neka tvrdka na Aleksandrovi ,v izložbi to-le »objavo«: »Lepi temno im oder plašč in temno moder marinersko obleko za lOletnega fanta na prodaj« in drugo objavo: »Lepo opremljeno sobo z eno ali dve postelji v bližini kolodvora oddam«; d a predvaja kino »Union« dan za dnem na reklamni plošči »Film divnih SL-gcra«; ' da ima Grajski kino v čakalnici na stolpiču za svetlobne reklame napisano »Za oddati«; d a je na plotu v Kolodvorski ulici nalepljen listek: Vzamem bolšiga gospoda na postelo. Vprašati pri gospe vdovi XY. (Brez komentarja!) ; da so zagrebške »Koprive« beležile ta-le repertoar mariborskega gledališča: sobota: Zemlja smehljaja; nedelja: Slaba vest. Znižane cene: pondeljek: za-prto; da prinesemo prihodnjič še kaj takih in enakih v pouk in zabavo. Osebna vest. Na ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu je diplomiral g. Stane Košto-■maj iz Maribora. Čestitamo! Iz politične službe. Okrajni načelnik v Dolnji Lendavi dr. Anton Farčnik je premeščen v Ljutomer, okrajni načelnik Alojzij Trstenjak pa iz Ljutomera v Dolnjo Lendavo. Okrajni podnačelnik za Maribor desni breg dr. Ivan Vrečar je premeščen za podnačel-nika Maribor levi breg, za podnačelnika Maribor desni breg pa je imenovan dr. Mirko Potočnik, doslej politično-upravni tajnik istotam. Denarni zavodi. Posojilnica v Narodnem domu, Mestna hranilnica in Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica na velikonočno soboto ves dan ne bodo poslovali. Velikonočne počitnice na naših šolah. Velikonočne počitnice trajajo letos na ivseh šolah,' srednjih, meščanskih in ljudskih, po odredbi prosvetnega ministra šest dini in pričnejo s 24. t. m. V sredo po Veliki noči 30. t. m. pa prične spet redni pouk. Nov red pri vlakih. Kakor smo že javili, bodo s 1. aprilom odpravljeni vsi vidni in slišni signali pred odhodom brzih in potniških vlakov in ne bodo dajali sprevodniki nikakih znamenj več. Zato mora odslej vsak potnik sam skrbeti za svojo varnost in mora med postankom nemudoma vstopiti ali izstopiti. Za izstopanje in vstopanje potnikov pa je določen tudi nov red. Potniki se moralo že pred prihodom v postale do katere se peljejo, pripraviti na Izstop pri prednjih vratih vagona v smeri vožnje, potniki pa, ki se nameravajo odpeljati, pa morajo brez odlašanja vstopiti vedno pri zadnjih vratih vagona. Skakanje na oziroma z vozečih vlakov je strogo prepovedano. Nova telefonska zveza. Pred kratkim je bil upostavljen telefonski promet med Majšpergom in vsemi madžarskimi mesti. Pristojbina za navaden pogovor znaša v korist naše poštne uprave 1.80 zl. fr. v korist madžarske pošte pa se bo plačevala različno po krajih. Zahvala. Namesto venca na grob preminulemu gostilničarju Hummlu je daroval gostilničar g. Ivan Moscha tovariškemu odboru tukajšnjega gasilnega in reševalnega društva znesek 100 Din, za kar mu izreka tovariški odbor prisrčno zah-Vflio. Akcija za znižanje stanovanjskih najemnin Odgovor hišnih posestnikov na resolucijo protestnega zbora Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico nas prosi za objavo odgovora, ki ga je poslalo akcijskemu odboru stanovanjskih najemnikov. Ta odgovor se glasi: »Na danes nam predložene »resolucije« o shodu stanovanjskih najemnikov z dne 18. marca t. 1. sporoča odbor društva hišnih posestnikov po soglasnem sklepu sledeče: V prvi vrsti povdarjamo, da v našem društvu niso organizirani vsi mariborski in okoliški hišni posestniki, temveč okroglo samo 50%. Povrh tega pa društvo nima pravice predpisovati svojim članom, kako naj postopajo s svojo lastnino; tem manj ima društvo ingerenco na nevčlanjene hišne lastnike. Društveni odbor je opetovano na občnih zbo-fL članstvo pozival, naj bodo zmerni pri določevanju najemnin ter se je članstvo, kolikor nam je znano, na splošno držalo teh smernic. Društvo pa je pripravljeno posredovati v poedinih slučajih, ako sta najemnik in hišni lastnik s tem zadovoljna. Društvo hišnih posestnikov mora pa odločno odklanjati pavšalirano in generelno obdolžitev izkoriščanja najemnikov in tudi ton, v katerem je resolucija sestavljena. Maksimiranje najemnin stanovanj in poslovnih prostorov na podlagi najemnin 1. VII. 1914. v relaciji 1:10 (1 krona enako 10 Din) je absolutno neizvedljivo in tudi nepravično, ker brez dvoma 1. VII. 1914 niso bile najemnine enakomerno določene, to je, da se tudi takrat za popolnoma slična stanovanja niso plačale iste najemnine. Povrh tega so se med tem zidale nove hiše, prezidale mnoge stare in ponajveč tudi temeljito popravile. Edino mogoče bi bilo, da se najemnina določi v vsakem posameznem slučaju, u-poštevajoč vse okolnosti stanovanj oziroma poslovnih lokalov, sporazumno med lastnikom in najemnikom. Glede točke 10 sprejetih resolucij pa pripominjamo, da smo na merodajnem mestu vložili protest proti temu, da je vladni zastopnik sploh pripustil sprejetje zlasti te točke resolucij, v kateri se grozi s protizakonitimi sredstvi, ker bi s tem res ogrožal obstoj sedanjega družabnega reda, o katerem govorite v točki 2 sklenjenih resolucij. Čudno se nam pa zdi, da ste pozabili na svoje podnajemnike, ki bi edini lahko govorili o izkoriščanju.« Pripomba uredništva: Mi bi samo glede na omenjeno točko 10 resolucije najemnikov pripomnili to, da se nam zdi, da jo društvo hišnih posestnikov malce pretirano tolmači. O kaki grožnji s protizakonitimi sredstvi tam ni govora. Če pravi resolucija, da bodo najemniki sami znižali najemnine, to še ni protizakonito. Saj vendar niso sedanje najemnine nekaj »zakonitega«? Torej bi v primeru samovoljnega znižanja najemnin mogla biti to kvečjemu stvar civilne pravde. Spričo te oblike resolucije tudi vladni zastopnik na zborovanju ni imel povoda intervenirati. V ostalem pa beseda ni konj, in bi mi samo toplo priporočali na eno kakor drugo stran: dajte se, gospoda, rajši mirno kako pobotati. Saj je šlo to tudi drugod, kjer je bilo dobre volje, zakaj bi v Mariboru ne šio?! Mariborska deputacija v Beogradu. Včeraj je prispela v Beograd deputacija mariborskih najemnikov. Posetilaje vse merodajne činitelje, ter jih informirala o nevzdržnem položaju, ki je nastal spričo splošnega znižanja prejemkov zaradi pretirano visokih najemnin za stanovanja in lokale. Deputacjja je dobila obenem zagotovilo, da bo stanovanjsko vprašanje s posebnim zakonom v najkrajšem času rešeno. Obupala nad življenjem. Kakor smo že včeraj poročali, so našli v nekem gozdu v bližini Fale selniški orožniki obešeno na drevesu neko žensko srednjih let. Prvotno so domnevali, da je mladenka postala žrtev groznega zločina. To domnevo je podkrepila zlasti okolnost, da so ljudje to dekle videli preteklo nedeljo pri cerkvi v Selnici, popoldne pa v družbi z nekimi moškimi v gostilni. Sodna komisija pa, ki se je podala včeraj na lice mesta, je ugotovila, da je šla mladenka prostovoljno v smrt. Pri nji so našli pismo, v katerem navaja, da so jo domače razmere spravile do obupa. Po listinah, ki jih je imela pri sebi, je komisija ugotovila, da je to Frančiška Medvedova, stara 27 let, doma iz Dobrenja pri Pesnici. Truplo nesrečne mladenke so prepeljali na selniško pokopališče, kjer jo bodo danes pokopali. Iz Cankarjeve šole ukradene slike. Uprava Cankarjeve šole nas prosi za objavo: Na Jožefovo in nedeljo nato je imelo v II. nadstropju Cankarjeve šole »Slovensko žensko društvo« razstavo ženskih ročnih del. Lepo razstavo je obiskalo občinstvo — najbrže pa so bili vmes tudi nepoklicani elementi, kajti izginilo je s hodnika I. nadstroja sedem manjših in ena velika slika čeških in ju-goslovenskih narodnih noš. V podpritličju Cankarjeve šole je turi že več mesecev mestna ogrevalnica. Zadnji čas se obiskovalci ogrevalnice ne drže več reda, pa hodijo v poslopje pri sprednjih velikih vratih. Tako pridejo v šolske prostore poslopja tuji ljudje, ki jih uprava šole ne pozna; zato seveda ne more presoditi, kje in kdaj se je uti-hotapil v šolo tat, ki odnaša iz šole slike, ki si jih je uprava težko nabavila, oziroma izprosila. — Opozarjajo se trgovci in privatniki, katerim bi se eventualno ponudile slike v nakup, da so slike narodnih noš v okvirih šolska last, o-'/oma last mariborske mestne občine. 50. občni zbor Posojilnice Narodni dom v Mariboru Minoli ponedeljek je imela mariborska Posojilnica Narodni dom svoj petdeseti redni letni občni zbor. Iz poročil posnemamo, da šteje ta zavod 4.531 članov s 16.112 deleži in vplačano deležno glavnico 589.555 Din. Hranilne vloge so znašale koncem lanskega poslovnega leta 84,988.358 Din, posojila 89,286.926 Din. Čisti dobiček je znašal 727.582 Din in to po izvršenih odpisih v znesku 757.396 Din, v katerem je všteta tudi kurzna izguba vrednostnih papirjev. Posojilnica se tudi ni posl užila zakonitih in dovoljenih olajšav postopnega odpisovanja, ampak je ta odpis izvršila v celoti v lanskem poslovnem letu. Rezervni zaklad je narastel za 727.054 Din in je znašal ob zaključku lanskega poslovnega leta 7,621.971. Iz tega po-rastka je razvidno, da se je rezervni zaklad v zadnjih štirih letih več kot potrojil. Po volitvah je bil sestavljen novi odbor takole: predsednik g. dr. Viktor K a c, člani odbora pa so gg: dr. Leopold Boštjančič, Vilko Berdajs, dr. Anton Dolar, Rado L e n a r d, Franjo Majer, in dr. Igor Rosina. Nad-zorništvo tvorijo gg.: Matej Dolenec, Stanko Detela, Karl Jančič, ■'dr. Josip Kronvogel, Andrej Oset in dr. Hugon Robič. Letos obhaja Posojilnica Narodni dom 501etnico svojega obstanka in namerava s j jubilej primerno proslaviti. Živinski sejem. Na živinski sejm 22. t. m. so prignali skupno 592 glav živine in sicer 7 konj, 13 bikov, 250 volov, 317 krav in 5 telet. Dogon živine je bil velik, cene so padle, kupčija pa je bila slaba. Prodanih je bilo 195 repov. Inozemskih kupcev na sejmu ni bilo. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 4—5, poldebeli 3— 3.75, plemenski 2—3.40, biki za klanje 2.50—3.75, krave za klobase 1.25—2, krave debele 2.50—3, plemenske 2—2.50, molzne krave 4—4.25, mlada živina 3— 4.50 in teleta 4—5 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste po 10—12, II. vrste po 6—8 Din: meso od bikov, krav in telic po 4—6 Din; teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8 in sveže svinjsko meso do 8—-16 Din, Socijalni odsek »NaKOsa« je sklenil prirediti za velikonočne praznike brezposelni in zapuščeni primorski omladini čajanko. »Nanos« naproša zato cenjene primorske in druge narodne dame, da bi po možnosti prispevale in s tem napravile bednim primorskim emigrantom nekaj velikonočnega veselja. Darovi se bodo sprejemali v prostorih Narodne Odbrane v soboto od ar8 popoldne. Cercle francais v Mariboru. Gospod M. Vey, lektor za francoski jezik na ljubljanski univerzi, je v ponde-Ijek zvečer v »Vesni« predaval o Julesu Romains-u, ustanovitelju in idejnem vodji unanimistov. Unanimisti so sodobna francoska pesniška skupina, ki se od-Jikuje vsebinsko po svojem socialnem čustvovanju, oblikovno pa s skoro klasično preprostostjo izražanja. G. predavatelj nas je najprej seznanil s pesnikovo mladostjo, nato pa je podrobno razložil njegovo vsestransko pisateljsko delovanje. Da omenimo le satirični roman »Les Copains« !a karakterno veseloigro »Knock ou le triomphe de la me-decine«, s kateTO je Romains zaslovel kot moderni Moliere. Razmeroma številno občinstvo je z izredno pozornostjo sledilo zanimivim predavanjem in je g. predavatelja na koncu nagradilo s prisrčnim aplavzom. Nezgoda mestnega avtobusa. Včeraj popoldne je zavozil na cesti b“zu Bresternice težko naložen tovorni avto v mestni avtobus, ki vozi na progi Mar,bor - Selnica. Oba šoferja pa sta b.la toliko pisotna, da sta pravočasno zavrla na vso moč in tako preprečila katastrofo. Tovornemu avtomobilu se ni 1 zgodilo, pač pa so se razbile pri mestnem avtobusu na eni strani šipe in pokvarili okenski okviri. Mestno avtobusno podjetje ceni škodo na 1500 Din. Kri je kriv karambola, pa raziskujejo sedaj orožniki. Izpred sodišča Ana Gospodaričeva oproščena. Pred malim kazenskim senatom je bila danes obravnava proti 231etni Ani Gospodaričevi, obtoženi zločina detomora. Ot.oženka, žena trgovskega potnika GospodariČa, stanujoča na Pragerskem* jo dne 16. februarja t. 1. svoji trimesečni hčerki Alojziji narezala najprej žile na levi in desni roki, nato pa zasadila otročiču še nož v srce. (O tem strašnem dogodku smo takrat podrobno poročali)* Pri današnji razpravi je bilo prečitano zdravniško mnenje, ki pravi, da je Gospodaričeva storila ta strašni čin v hipni blaznosti. Sama je izpovedala, da se je že za časa nosečnosti bavila z mislijOi da mora tega otroka »darovati«, ker da ji je tako pripovedovala že mati. Dne 1& februarja — ko ni bilo moža doma — pa je bil ta notranji pritisk nanjo tako velik, da je otroka »darovala«. Poizvedbe so dognale, da je obtoženka že večkrat imela napade, v katerih je bila popolnoma zmedena. Zdravniško mnenje je, da bo treba obtoženko trajno nadzirati, da ne stori še drugemu otroku, dveletni Mariji, kaj žalega. Po kratkem posvetovanju je sodišče razglasilo oprostitev, ker je obtoženka storila dejanje v duševni zmedenosti« pač pa mora biti stalno nadzorovana. Nesrečna žena je bleda in tiha zapustila sodno dvorano s svojim soprogan** Razpravo je vodil viš. sod. svet. dr* Lenart, votanta sta bila viš. sod. svet* dr. Tombak in dr. Čemer. Državn0 tožilstvo je zastopal dr. Z o r j a n. 4 — Vi ste svojo ženo tepli, to je ne-možato. , — O, prosim, gospod sodnik, le P°* filejte jo, — to je korajžal Hlariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 23. marca ob 20. uri »Kaverna«, ab. B. Krstna predstava, četrtek, 24. marca. Zaprto. Petek, 25. marca. Zaprto. Sobota, 26. marca. Zaprto. Velika noč v gledališču. Na velikonočno nedeljo bo popoldne ob 15. uri o-troška predstava. Uprizori se izredno zab:.,.ia pravljična spevoigra »Rdeča kapica« zadnjikrat v sezoni in pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri se ponovi priljubljena opereta »Viktorijam flU- huzar« istotako pri znižanih cenah. Na velikonočni pondeljek (popoldne krasna klasična opereta »Dijak-prosjak«, trn’ pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri ,-a vesela kmečka komedija »Trije vaški svetniki«. Razgovor z avtorjem „Kaverne“ K današnji krstni predstavi. Dogovorila sva se, da se najdeva ob 19. uri v »Astoriji«, pa sem zvest svojemu izreku, »da smo točni samo v enem, da pridemo vedno prepozno,« prišel šele ob 19.30. Konkurenca iz Jurčičeve ulice je bila bolj točna. Začeti je bilo treba tedaj znova od kraja. Gustav Šilih je v celoti znova potrdil svojo sta-ro potrpežljivost; je pač psiholog in pedagog. Moja vprašanja so bila kratka, njegovi odgovori precizni. Kako je s tvojo »Kaverno«? Kam si to postavil? »Njeni začetki segajo v kaverno, v Čas krvave svetovne vojne, ki je zarobila toliko poznejšega zla; drama sama, °na, ki se odigrava na odru, je pa povojna zgodba ljudi, ki so se vrnili v ^življenje«. Zapletljaj sta ji dva zločina, eden v kaverni, drugi, posledica prve-ga, po premirju. Ideja dela se mi je porodila že tik po vrnitvi s krvavih poljan. Takrat je bila morda še meglena in nejasna, pozneje pa jo je splošni razvoj dogodkov izkristaliziral, dal ji sedanjo obliko. Tekstovno je obsežno, morda preobsežno delo, zato je bilo treba dosti črtati, da se predstava ne bi zavlekla preko 23. ure.« In idejna stran? Kakšna je osnovna in vodilna misel? »Povedal ti jo bom z enim samim stavkom,« je dejal Šilih. »Človek je lahko dober samo, če je na solncu! Naj-kulturnejši človek postane žival, če ni imgojev za normalno življenje. V drami s&m zato poudaril, da je napačna ona S(>dba, ki pravi, da vojna očišča. Ne, vojna pbživinja. V tem smislu so nastopajoče osebe reprezentanti skupin, nekako simboli, če hočeš. Tako je n. pr. Iflvalid simbol onih stotisočev, ki niso dobri zato, ker ne morejo biti, ker jih je v°ina .pregloboko demoralizirala.« Vsebina? Saj veš, da je od vsebine In fazvoja dejanja vse odvisno? »Vsebine ne navajam rad, odnosno, n'- Potrebno, da bi preveč pisal o njej. Zato ti jo bom povedal na kratko. Mladenič, ki je doma pustil dekle, čaka v kaverni na fronti ofenzive in nevestinega pisma. V frontni atmosferi se spremeni, njegovi instinkti postanejo primi-tivnejši, kultura človeka iz zaledja izginja. Zadnji udarec pa mu da spoznanje, da je dekle nanj pozabilo, padlo. In nanese, da pride zapeljivec prav v njegov zakop, v kaverno. Tu mu izvabi tajno in ga pri napadu sovražnika pusti v podminirani kavenmi, katero razstreli. Toda tekmec pride sicer težko ranjen, a živ v sovražnikovo ujetništvo. To je predzgodovina. Povzročitelj dru gega konflikta, ki se odigra že na odru, je invalid, ki zopet spravi prvega z dekletom. Ta gre k njej, toda ne z namenom, da bi jo osrečil, temveč, da bi se maščeval. Tedaj pa se vrne drugi iz u-jetništva in razvoj se bliža drugemu zločinu, katerega žrtev postane invalid, povzročitelj pa ujetnik. In tedaj se, kakor po očiščujočem sproščenju, znova vzbudi človek v prvem. Naenkrat občuti potrebo popolnega očiščenja, zato se, dokler ni doseženo, me zveže z dekletom1, katerega zopet ljubi. Drama izzveni v upajoči: Morda!« In dalje? »To je konec. Samo to bi ti še povedal, da je pevski vložek v prvem dejanju vglasbil Slavko Osterc.. Vse ostalo boš videl na odru.« S tem je bil najin razgovor zaključen. Plačali smo in odšli — k »Orlu« na liter vina. Spori SK Železničar razpisuje cross-country za prvenstvo mesta Maribora, katerega priredi na velikonočno nedeljo ob 11. uri dopoldne. Proga meri 7450 m. Start in cilj sta na igrišču SK Rapid. Pravico udeležbe imajo samo verificirani atleti J. L. A. S. ki so člani mariborskih klubov. Prijave sprejema do 26. t. m. do 12. ure. Josip Fischer, uradnik v delavnicah drž. železnic na koroškem kolodvoru. Za zmagovalca je razpisal SK »Železničar« prehodni pokal. Pokal preide v trajno last onega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Drugo in tretje placirani tekmovalci prejmejo plakete. Točasni posestnik pokala je Fran Podpečan (SK Železničar). Tekmuje se po pravilih JLAS-a. Iz Mariborskega smučarskega kluba. Ob priliki tekme v smuku na Peci za velikonočne praznike bo v Uletovi koči maševal predsednik Aljaževega kluba dr. Jehart in sicer na velikonočno nedeljo in pondeljek. Smučarji pozdravljajo to s hvaležnostjo. Visokoalpinski tečaj na Peci se je pričel ob številni udeležbi smučarjev. Naknaden vstop je še vedno mogoč. Prijave se sprejemajo v Uletovi koči. Tekma v smuku je določena na velikonočni ponedeljek. Start bo ob 9. uri. Za tekmo so se prijavili najboljši smučarji iz vse države. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 27. in ponedeljek 28. t. m. bodo te-le tekme: V nedeljo: ob 10. uri dopoldne prijateljska tekma SK Svobode mladina :SK Železničar mladina; ob 14. uri predtekma; ob 15.30 uri mednarodna tekma SK Siidbahn (Gradec): SK Rapid. V ponedeljek: ob 10 uri prijateljska tekma SK Rapid rez.:SK Svoboda rez.; ob 14. uri predtekma; ob 15.30 uri mednarodna tekma SK Siidbahn (Gradec): SK Železničar. Službujoči odbornik v nedeljo g. Kemeny, v pondeljek g. Amon. V Murski Soboti bo v ponedeljek 28. t. m. ob 14.30 uri prvenstvena tekma SK Mura:SK Železničar rez. Službujoči odbornik g. Peterka. Dijaška. Profesorica francoščine: Aimer — ljubiti, kateri čas je to? Dijak: Izgubljen Čas, gospodična profesorica! Amerikanizem ESTATE Špekulativni lastniki letal se okoriščajo z nesrečo oceanskega letalca Lindbergha. Prevažajo radovedne ljudi po zraku preko Lindberghove domačije, od koder je bil ugrabljen otrok. Tarifa za tak let znaša 2% dolarja, kakor vidimo označeno na sliki. Kupujte kolke „Protituberkulozne lige<( Boi za trdniavo Vusunq Po pripovedovanju očividca. (Konec.) Devetega februarja so Japonci obno-vj'i naskok na trdnjavo. Kitajci pa tudi j?>so držali rok križem. Blizu Chuin Kung £°ad so izkopali globoke jame in jih po-fbi, tako da ni bilo ničesar opaziti. Tež-kl avtomobili so se udrli in padli na mi-ne- štirideset avtomobilov je padlo v Past. Prebivastvo je bilo navdušeno, po-ebno ko je izvedelo, da je bilo sestreljenih tudi pet japonskih letal. Toda tudi Japonci so zabeležili uspeh. Križarke so zadele munjcijsko skladišče. Na milje da-V® bl° čuti oglušujoče eksplozije. Veliko ogorčenje je povročila vest, da Japonci napadli pribežališče begun-ev; Deset tisoč Kitajcev, ki so vsled z ^VjJangceja izgubili dom, je dobilo avetigče na posebnem kraju zunaj anghaja, in te so napadla japonska le-,a- Ogromna množica ljudstva je pridala v Šanghaj. Število lačnih se je zo-pet pomnožilo. «tr •Jc’ so sec^ai s svojimi ljudmi zelo ^ Generalni ravnatelj proge Nan-S-Sanghaj je v zaporu, ker ni dal za- varovati severnega kolodvora. General Teng-Tsenghuan je bil poveljnik trdnjave Vusung. Ker po mnenju njegovih vojakov ni pokazal bogve kake hrabrosti, ga je vojno sodišče obsodilo na smrt. Medtem ko so zunaj trdnjave divjali strašni boji, je bil general od svojih lastnih ljudi ustreljen. Njegov naslednik Tah Shaou je gotovo z mešanimi občutki prevzel nasledstvo. Dočim uporabljajo Japonci izključno topove in tanke, so Kitajci samo za boj na nož. Najrajši gredo z bajoneti nad sovražnika. Že Točne granate so v njihovih očeh nemožato orožje. Mnogo mrličev leži pred mestom in v Čapeju, ki imajo pregriznjene vratove. To so storili kitajski vojaki. Z grozo vidiš japonske vojake, katerim obvezujejo rane, povzročene od ugrizov. Neke nove čete imajo tako Kitajci kakor Japonci, tako-zvane »Plain Clothes Men«. To so večinoma iregularni vojaki, ki so bili prisiljeni iti v boj; prostovoljcev je bolj malo med njimi. Pri Japoncih vsaj je večina bila prisiljena, in znano je, da je mnogo japonskih žena izvršilo samomor, ker so njihove može prisilili, da vstopijo v četo »prostovoljcev«. Petsto metrov od mojega stanovanja je Capei, mesto mrtvih. Tlak :e raztrgan od granat, hiše porušene- Za ruševinami in električnimi drogovi pa čepijo ostrostrelci. Še petdeset korakov dalje in bil bi v japonskih jarkih. Odkar so izpraznili mesto, ni več toliko mrtvih po cestah. Neprestana posredovanja velesil ne privedejo do nikakega zaključka. Mir bo dosežen šele takrat, kadar bo zmagala ena vojujoča se stranka. Naj pride zmaga od katerekoli strani, Japonska ne bo tako zlahka prebolela 400 milijonov jenov, ki jih je vtaknila v to vojno. Ne glede na škodo, ki jo ima vsled bojkota in ki tudi raste v milijone. Kitajci pa tudi ne bodo odpustili, da so jih Japonci tako roparsko napadli in jim razdejali največje in riajlepše trgovsko mesto. Dokler ne bodo še tisoči izkrvaveli, ne bo miru na- Daljnem vzhodu. Na obroke. Cerkovnik neke fare nekje na Angleškem je terjal nekega kmetiča za plačilo 30 pencev za pokop noge, ki mu jo je bil odrezal vlak. Revni kmetič se je pritožil pri župniku, ki mu je predlagal v poravnavo to-le: Pristojbine za pokop noge mu ne more črtati, toda odračunal bo uplačani znesek, kadar bo pokopano tu di ostalo truplo prosilčevo- Goethejeva proslav« Kakor po vsem kulturnem svetu, tako je snoči tudi slovenski Maribor počastil spomin J. W. Goetheja ob 100 letnici njegove smrti. V nabito polni dvorani Ljudske univerze je o nesmrtnem geniju predaval prof. dr. Fr. Sušnik. Predavatelj je izvajal, da nam o Goethej# ne bo povedal ničesar novega, ker da so neštete knjige, revije in publikacije izčrpale o njem vse; da je celo nekiden-tist napisal o Goethejevih zobnih boleznih doktorsko disertacijo... In vendar smo s tem predavanjem silno obogateli na poznavanju Goetheja: Predavatelj nam je predstavil jurista, odvetnika, šumarskega, gradbenega, finančnega, prosvetnega ministra in ministrskega predsednika dobe’petdesetih let, gasilca, pesnika, pisatelja, dramatika, univerzitetnega rektorja, ki je preskrbel Vuku K .radžiču doktorat honoris causa in Schillerju profesuro na univerzi, poli-pan- in monoteista protestantovske veroizpovedi, fizika, optika, naravoslovca, framazona in ljubimca, — svetovnega duha Goetheja, ki ga nacijonalisti za nič niso hoteli priznati in ki je bil vi stiku z vsemi tedanjimi evropskimi veličinami, predstavil nam je genija Goetheja kot človeka, ki vedno išče resnico, a je najti ne more. Sokolstvo Sokol Selnica ob Dravi. Na velikonočno nedeljo bo gostovala pri nas propagandna dramatična družina Sokola Krčevine, ki je že z velikim uspehom nastopila tudi na drugih sokolskih odrih. Prireditev bo v dvorani bralnega društva ob 15. uri. Sokoli in prijatelji Sokolstva pridite! Sokol Sv. Rupert v Slov. gor. je priredil minulo nedeljo Tyrševo pro* sla\ Dvorana je bila nabito polna članstva in drugega občinstva. Navzoče je pozdravil br. starosta Škerjanc, nakar je imel br. načelnk slavnostni govor. Pri proslavi je nastopila moška in ženska deca z ljubkimi vajami; ženski na-raščaj in članice so precizno izvajale proste vaje, moški naraščaj in članstvo pa je nastopilo s simboličnimi skupinskimi vajami. Vmes so se vrstile pevske točke. Med odmori je igrala domača godba. Proslava je bila lepa manifestacija sokolske ideje, ki je našla odmeva v, celem kraju. — Zdravo! — Ivan Kreuger gologlavec O švedskem kralju užigalic, čegar samomor je vzbudil tako senzacijo in povzročil toliko težkih gospodarskih stres-ljajev, pripoveduje neki član njegove rodbine v londonskih listih razne zanimive poteze. Kreuger je bil mlad odšel v Ameriko, kjer se je hotel udejstvovati kot inženir, izgledal pa je takrat kot kak deček, tako da mu nihče ni zaupal večjega dela. Ko se je razočaran povrnil v domovino, je dejal svojim sorodnikom: »Dela bi že bilo v Ameriki dovolj, ampak pravijo tam, da sem še premlad. Ali ve kdo za kako sredstvo, ki pospešuje rast brade?« In res so mu sorodniki priskrbeli neko tako sredstvo, s katerega pomočjo si je Ivar vzgojil vsaj brčice. Pa se je podjetno vrnil v Ameriko in tam potem položil temelj svojim poznejšim uspehom. Kreuger je ostal vse življenje samec, dasi bi mu bile najlepše in najbogatejše ženske rade dale svojo roko- A kako bi mož, ki je živel in delal kakor on, sploh misli! na ženitev! Sam je večkrat dejal, da na ženske ne utegne misliti. Kljub temu so vedno krožile vesti, da se Kreuger namerava oženiti. Z najmanj dvajset nevestami ga je tako zaročil ljudski glas. Ko je nekoč neki list prinesel sliko neke dozdevne Kreugerjeve neveste, je on pokazal sliko svojemu bratu in ga vprašal: »Ali morda ti poznaš to damo? Jaz je še nisem nikoli videl!« — Da-li je ta mož kdaj doživel kak ljubezenski roman, Ako je kdaj kaka ženska igrala kako vlogo v njegovem življenju, je to vsekakor še skrbneje prikrival kakor svoje poslovne zadeve, tako da niti njegovi najbližji ljudje niso o tem ničesar zvedeli. Živel je kakor je umrl — zagonetka. 'Čevlji za deklice iz Črnega ali rjavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Tz črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pumps obliki. Najnovejši model. Iz črnega ali rjavega usnja. Za spomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko, z visoko polvisoko peto. Za Veliko noči Kdor holm varčevati ta kupuje PEKO čevlje 1 PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in domač.h eelavnih rok. Iz laka, s črnim semišem kombiniran' Najnovejše pete! Isti čevelj imamo tudi V pumps obliki. PEKO čevlji so na g.asu’ po svoji ka' ovosti in svojih skrajnih cenah. Kdor ljubi svoj dom, ta podpira dom Co industrijo. Deški visoki čevlji iz črnega ali rjavega usnja z dolgotrajnimi podplati. Din 195 Čevelj iz izbranega gornjega usnja In pr- Za pomladanske izlete kupite svojim otro- šivan čevelj v Original . . K novi obleki morate no- vovrstnih podplatov. Vaša noga ostaiu kom ta preizkušeni haierl čevelj. Goodyear \Velt izdelavi. IZ prvovrstnega USnja siti ta čevelj iz črnega ali zdrava, ako nosite ta čevelj. Je trajnejši in odgovarja « čvrstimi nnrinlaii ! rjavega boksa. Neoblio-boli higijenskim zahtevam dno potreben za elegant- nego vsaka druga obutev. nega gospoda. Vseli vrst ženstk ti in moških nogavic po najnizfiti cenah ! Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga l Ivan iCravoi Aleksandrova cesta 13 Cene brezkonkurenčne t prašek ja pecivo ' m tMk : X« (»tboltl« htoilM« n ,WL | MOMVMS liUM« : :Tj sladkor M«M Jp-.ptita!« JtOftlH' VMOiit - JllfigfP illlffHI a dobite v knjigarni m papirnici miicumu) ♦ tiskovne zadruge maribor, Aleksandrova cesta 13 Razpošiljamo jih tudi po povzetju! Dopisnica zadostuje! T. SOKLIČ braniš, tvrarnsorsin ^vcccknia« jno-a v Mariboru, dne 23. III. 1932 Primerlaite naše znižane cene in kvaliteto našega blag«!