PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
£
o-
O
o
G-i r-j
I
1
1
5
I
?_
i~i
N-:
Z
H
n
2>
S
f
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 48 (12.373)	Trst, sreda, 26. februarja 1
C-'
o
S političnim poročilom se je v
Moskvi začel 27. kongres sovjetske partije
Gorbačov kritično ocenil stanje v SZ in nakazal smernice bodočega razvoja
ANTON RUPNIK
MOSKVA — V kremeljski Kongresni palači se je včeraj začel 27. kongres KP Sovjetske zveze. Sama otvoritev je potekala presenetljivo hitro brez tistih dolgih ceremonij, ki so jih bili navajeni na dosedanjih kongresih: brez pionirčkov s cvetjem, brez delegacij z borbenimi pozdravi kongresu, brez internacionale.
Generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov je včeraj govoril ves dan in v bistvu podal tri referate: poleg pohtičnega poročila centralnega komiteja kongresu KP SZ, je imel še poročilo o novi redakciji programa in o spremembah statuta partije. Predsednik vlade Rižkov bo v ponedeljek 3. marca pedal referat o temeljnih smernicah družbenega in gospodarskega razvoja sovjetske družbe v pravkar začeti petletki, oziroma tja do leta 2000. Konec kongresa naj bi bil z izvolitvijo novega vodstva KP SZ 6. marca.
Politično poročilo CK KP SZ je kot osrednja točka prvega dne kongresa imelo več poglavij: uvod s splošno oznako prelomnosti današnje dobe, razčlenitev aktualnega mednarodnega položaja, zlasti krize kapitalističnega sveta, notranjepolitično in gospodarsko situacijo SZ, socialno politiko in nematerialno sfero življenja ter mednarodno politiko partije in Sovjetske zveze.
»Resnica je glavno zdravilo za vse,« je večkrat v svojem poročilu poudaril Gorbačov, ko se je venomer skliceval tudi na Lenina, da bi kar se da kritično osvetlil stanje pomanjkljivosti v sovjetski partiji, državi, gospodarstvu in nasploh v vsej družbi. Kritiko je stopnjeval do take mere, da je poimensko obtožil nekatere republiške, oblastne in mestne partijske organizacije (Uzbekistan, Kirgizija, Moskva), ki so se dolga leta uspavale v samozadovoljstvu in birokratizmu, s tem pa povzročile veliko škodo vsej partiji in državi.
V	uvodnem orisu prelomne dobe je Gor bačov med drugim rekel, da je SZ dosegla vojaško enakost z ZDA in da je tudi s tem okrepila ugled socializma v svetu. Toda ob vseh uspehih se je CK KP SZ z lanskim» aprilskim plenumom (to pa z drugimi besedami pomeni po smrti Černenka) lotil odločne kritike stanja in spoznal, da se je v sovjetski družbi zadnja leta močno razpasel birokratizem z vsemi spremnimi škodljivimi pojavi. V teh večkrat ponovljenih besedah Gorbačova je bilo mogoče zaznati direktno kritiko vladavine Leonida Brežnjeva, čeprav nikoli ni omenil nobenega od predhodnih generalnih sekretarjev, razen seveda samoumevnega stalnega sklicevanja na utemeljitelja sovjetske KP Lenina.
V	razčlembi protislovij današnjega sveta je največ pozornosti pòsvetil krizi kapitalizma. Pojavi kot so brezposelnost, socialne krivice, mihtarizem in poskusi avtoritarnih reševanj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
ro -
Pos	x
VlaUa pupi a vij a nov dekret o davku IRPEF
RIM — Zakonski odlok o reformi količnikov davka na osebne dohodke IRPEF in davčnem grabežu, ki ga je pretekli četrtek poslanska zbornica korenito popravila na osnovi predlogov KPI, bo vlada pustila zapasti, do 4. marca pa bo pripravila novega v bistvu v prvotnem (nepopravljenem) besedilu, pri čemer bo sicer morda upoštevala tudi vsaj nekatere predloge opozicije. Tak namen je sporočil včeraj finančni minister Visentini pristojni p os !h tiski komisiji, ko je utemeljeval nezmožnost vlade, da sprejme odobrene popravke. Pri tem je prišlo do polemike med ministrom in zastopniki KPI in neodvisne levice glede številk, saj je prvi trdil, da bi »izsiljeni« popravki stali državo 6.000 milijard lir, medtem ko so drugi ugotavljali, da bi bil davčni priliv manjši le za 3.700 milijard, ki bi jih lahko nadoknadili z drugimi posrednimi davki. Kot posrednik je nastopil socialistični zastopnik Formica, ki je predlagal, naj o dekretu ponovno razpravlja komisija, da skušajo u-goditi nekaterim zahtevam opozicije, ne da bi se izneverili
Negotova
pocenitev
bencina
RIM — Bencin bi se moral ponovno poceniti za 25 lir pri litru, plinsko olje za avtomobilski pogon za 16, kurilno olje za ogrevanje pa za 8 lir pri litru. Tako izhaja iz predvidenega postopka za usklajevanje italijanskih cen z evropskimi, toda pocenitve niso kar avtomatične. Vsaj za bencin mora odločiti medministrski odbor za cene, ki pa že teden dni odlaša z že dozorelo pocenitvijo 10 lir. Sklep bo verjetno prišel danes, ko bodo gospodarski ministri odločili, ali skupnih 15.000 milijard lir, kolikor stanejo goriva manj zaradi pocenitve nafte in razvrednotenje dolarja, dodelijo državljanom ali pa davkariji. Avtomobilisti se torej ne smejo še veseliti, medtem ko je gotovo, da bo zavarovalnina od sobote dražja za 3,9 odstotka, od sinoči pa imajo težave s tanka-njem, ker je velika večina lastnikov črpalk sklenila zaporo do 7. ure v petek.
Po zaprisegi - farsi je Marcos končno odstopil
Aquinova predsednica Filipinov
ZDA in zahodnoevropske države dejansko že priznale novo vlado
MANTI.A — Ferdinando Marcos je končno padel. Po dvajsetih letih vladanja in po dveh tednih povolilne napetosti, pa še dve uri po zadnji farsi — zaprisegi za predsednika — je Marcos uradno odstopil in se zatekel v neko ameriško oporišče. ZDA mu bodo sicer nudile zatočišče, vendar pa je ameriška vlada s prisotnostjo diplomatskega predstavnika na zaprisegi predsednice Aquino-ve v bistvu že jasno nakazala svojo usmeritev. To velja tudi za številne druge države na Zahodu, ki so z zadovoljstvom sprejele Marcosov odstop. Medtem pa se na Filipinih nadaljujejo spopadi in število smrtnih žrtev je čedalje večje.
Pozno sinoči so uradno sporočili, da je Marcos zapustil Filipine in odpotoval v ZDA. Ameriške oblasti so vsekakor napovedale njegov postanek v oporišču Guam v Pacifiku.
To so, v skopih obrisih, dogodki včerajšnjega dne, ki se je začel z zaprisego Corazon Aquinove, ob ploskanju nekaj desettisoč privržencev pogumne vdove po voditelju filipinske opozicije. Prisotnost prvega sekretarja ameriškega veleposlaništva in nekaterih drugih zahodnih diplomatskih predstavnikov je že jasno - nakazovala dokončen padec Marcosa. Kljub temu pa je bivši predsednik uprizoril še zadnjo farso: pred približno tri
tisoč svojimi privrženci je tudi sam zaprisegel, vendar pa državno televizijsko omrežje ni prenašalo v celoti te farse, saj so že po nekaj minutah pristaši Aquinove zasedli televizijsko postajo in prekinih prenos. Napetost je nato trajala nekaj ur in se stopnjevala, prišlo je do vrste pouličnih spopadov in tudi smrtnih žrtev je bilo precej. V popoldanskih urah pa je končno prišlo sporočilo:	Marcos je pripravljen odstopiti pod
pogojem, da bo njemu in njegovi družini dovoljeno, da zapustijo državo. Sporočilu o odstopu je sledil dejanski beg bivšega predsednika v a-meriško oporišče Clark. Kasneje je bila sicer o-bjavljena vest; da je Marcos že zapustil državo, vendar je to vest zanikal sam ameriški državni tajnik Shultz, ki je dejal, da bodo ZDA bivšemu filipinskemu predsedniku nudile zavetje, vendar pa se slednji še vedno nahaja na Filipinih.
Tako se je končalo dvajsetletje predsednika, ki je iz leta v leto zaostroval odnose v državi, ki se je od leta 1966 počasi a vztrajno spreminjala v diktaturo. V zadnjih dveh letih, po umoru liderja opozicije Benigna Aquina, se je stanje izredno zaostrilo. Že takrat so začele ZDA »zapuščati« Marcosa, saj je prav ameriška vlada pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Milka Planinc sprejela včeraj zastopnike koroških Slovencev
BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc je včeraj sprejela predstavnike koroških Slovencev iz Avstrije, ki sta jih vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc. Predstavniki slovenskih organizacij so predsednico jugoslovanske vlade seznanili z aktualnimi vprašanji iz njihovega življenja in dela. Milka Planinc je v pogovoru poudarila pomen manjšin ia izboljšanja njihovega položaja pri razvoju dobrososedskih odnosov med SFft Jugoslavijo in republiko Avstrijo, (dd)
Dolar padel na 1.523 lir
RIM, NEW YORK — Ameriški dolar je včeraj zabeležil nov občuten Padec na vseh finančnih borzah. V Italiji je popoldne kotiral 1.533,5 lire Skoraj 22 manj kot dan prej), v Nemčiji 2,255 marke (najmanj v zadnjih 4 letih) v Tokiu pa 180,8 jena. Zvečer pa je veljal v New Yorku še precej 'Panj, samo še 1.523 lir in 2.237 marke. Italijanska lira je ohranila v bistvu "Spremenjeno svojo menjalno vrednost do drugih evropskih valut.
Novo nazadovanje je pripisati izjavi namestnika guvernerja državne banke ^A, da ni škode, tudi če dolar nazaduje še za 10 odstotkov.
SMUČANJE: po včerajšnji zmagi v Lillehamrnerju
Krepka klofuta goriškim fašistom
GORICA — Goriški fašisti so dobili klofuto. Njihova resolucija, s katero so hoteli preštevanje Slovencev, zavračali Vizzinijev predlog zaščitnega zakona, zavračali možnost Slovencev, da bi kakorkoli uporabljali svoj jezik v odnosih z oblastmi, zavračali možnost, da se v Benečiji odprejo slovenske šole, sploh ni prišla v razpravo v goriškem občinskem svetu. Svetovalci vseh drugih strank, KD, PSDI, PSI, PRI in SSk, torej strank, ki tvorijo občinsko večino, kot tudi KPI in PLI, so bili mnenja, da sploh nima pomena razpravljati o resoluciji MSI in so zavrnili kakršnokoli razpravo o njej.
NA 8. STRANI
Rok Petrovič
»kralj« slaloma
LILLEHAMMER (Norveška) — Mladi jugoslovanski smučar 'Rok Petrovič je novi »kralj« slaloma. Po velikih uspehih v Sestrieresu, Kranjski gori in Wengnu je Rok včeraj v norveškem Lillehamrnerju zopet dokazal svoj velik talent v tej disciplini in zanesljivo zmagal pred velikanoma svetovnega smučanja Ingemarom Stenmarkom in Marcom GirardeUi-jem. Petrovič je praktično osvojO zlato kolajno v slalomu.
Po prvi vožnji je bil včeraj Petrovič najboljši. Stenmark je na drugem mestu zaostajal za 13 stotink sekunde. V drugi vožnji je bil Rok ob vmesnem času počasnejši za osem stotink, v spodnjem delu proge pa je nadoknadil zamujeno in zopet dosegel naj-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Gorbačov kritično o stanju v SZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
notranjih kriz, se prenašajo tudi v mednarodne odnose ter neposredno o-grožajo svetovni mir. ZDA kot »lokomotiva militarizma« pa ne ogrožajo le države v razvoju, marveč tudi vrsto industrijskih držav, ko jim vsiljujejo svoj finančni diktat. Zlasti nevaren za odnose v svetu je neokolonializem ameriških transnacionalnih družb, je razčlenjeval Gorbačov. Veliko pozornost je tudi posvetil učinku jedrskega orožja na položaj v svetu. Ker lahko notranja logika tehnike odvzame človeku nadzor nad tem orožjem, je edina rešitev v jedrski razorožitvi, kot jo je predlagal v svoji izjavi 15. januarja.
Osrednja tema v njegovem notranjepolitičnem poglavju je bila pospešitev gospodarskega razvoja. Pri tem ne gre več za nove količine, marveč za novo kvaliteto gospodarstva, je venomer poudarjal Gorbačov. Tekmovanje z ZDA je omenil bolj mimogrede, ko je rekel, da SZ sicer še ni dosegla Amerike po dohodku (šele leta 2000 bi lahko bil sovjetski dohodek po prebivalstvu na isti stopnji, ki jo imajo danes ZDA), da pa proizvaja nekatere izdelke več kot ZDA.
Znanstveno tehnični napredek je poglavitna zapoved za sovjetsko gospodarstvo, ki naj bi po smernicah razvoja do leta 2000 proizvajalo toliko, kolikor je ustvarila SZ v vsej svoji 70-letni zgodovini. Med drugim bi morali z avtomatizacijo proizvodnje sprostiti okoli 12 milijwiov ljudi, ki so zdaj na odvečnih delovnih mestih.
Kar zadeva centralizirano vodenje gospodarstva in večanje samostojnosti podjetij, je Gorbačov precej o-stro kritiziral centralne načrtovalce (GOSPLAN), češ da se ne morejo znebiti starih navad, da se vpletajo v vse podrobnosti v operativi, namesto da bi snovali globalno smer razvoja, izvajanje pa prepustili podjetjem. Nasploh je ves referat prevevala zahteva po večji samostojnosti podjetij in delovnih kolektivov, ki naj bi samostojneje vodili politiko nagrajevanja za dobro delo, hkrati pa tudi kaznovali slabo delo.
Gorbačov se je tudi obregnil ob dejstvo, da tovarne še kar naprej izdelujejo zastarele artikle, ki jih ljudje nočejo več kupovati, pa zato ostajajo po skladiščih. Pogosto dobivajo izdelovalci še premije za izdelovanje takih predmetov. In ker pri omembi teh pojavov ni dobil pričakovanega ploskanja, je ob prvi naslednji priložnosti izzval delegate z besedami : »Zakaj pa mi niste ploskali, ko sem rekel, da mnogi dobivajo premije za ničvredne izdelke? Vse to se nam hudo maščuje. To nam res ni potrebno,« je mimo napisanega besedila in že kar rotilno dejal Gorbačov.
oktobrski revoluciji, a kljub temu še obstajajo problemi. Vse kar je pozitivnega na nacionalnem področju je treba ohraniti, postaviti pa se je treba po robu vsem poskusom, ki skušajo preprečiti da bi se posamezne nacionalne kulture približevale in dopolnjevale.
V mednarodnem poglavju je Gorbačov {»udarjal usmerjenost partije in SZ na sožitje in dialog z vsemi državami, na sporazumevanje namesto konfrontacije. Tu je omenil tudi odgovor, ki ga je tik pred začetkom kongresa dobil od ameriškega predsednika Reagana. Gorbačov sicer ni izrekel nobene grobe ali žaljive besede, vseeno pa je rekel, da odgovor ne daje upanja na to, da bi ZDA kazale kaj volje za jedrsko razorožitev, saj je Reagan zavil svoj odgovor v pogojnike. Jedrske sile članice varnostnega sveta OZN naj bj se v bodoče sestajale in iskalo poti za razorožitev, je predlagal Gorbačov.
Glede odnosov z drugimi komunističnimi partijami je rekel, da sovjetska partija ne dramatizira dejstva, da ni v vseh vprašanjih vedno polnega soglasja češ da sta mir in socializem tisti bistveni prvini, ki povezujeta ne samo vse komunistične in delavske partije marveč tudi druge miroljubne sile. Sem je prištel tudi socialne demokrate, ki so tokrat prvič prišli v goste na sovjetski kongres.
ANTON RUPNIK
Poslanska zbornica bo danes odobrila finančni zakon
Stopnjevanje polemik v večini pred skorajšnjim preverjanjem
Martelli napadel šolsko politiko in Falcuccijevo
RIM — Danes zvečer bo poslanska zbornica predvidoma odobrila finančni zakon in začeti bi se moral postopek za preverjanje. Pogojnik je obvezen, kajti stopnjevanje polemik v zadnjih dneh ne govori v prid obnovitvi ali okrepitvi petstrankarske koalicije, čeprav pri tem vztrajajo domala vsi predstavniki večine. Vendar pa se vprašanja, o katerih bodo morali govoriti, kopičijo in tako je podtajnik socialistične stranke Claudio Martelli v nekem intervjuju ostro napadel De Mito ter politiko na področju šolstva, ki jo po nalogu krščanske demokracije vodi minister Franca Falcucci. Sicer pa si je Martelli s tem nakopal kritike člana komunističnega vodstva Adalberta Minuccija, ki ga je napadel, češ, da deluje v nasprotju z ustavo, ko predlaga »bone za šolanje« na zasebnih šolah. Zahteva po zamenjavi v vodstvu ministrstva za šolstvo je po Minuccijevem mnenju zgolj vprašanje oblasti.
Sicer pa so Martellijeve izjave o Falcuccijevi vzbudile vrsto protestov tudi v krščanski demokraciji. Podpredsednik senatorjev KD Aliberti je včeraj dejal, da napadi socialističnega podtajnika vodijo k »upočasnitvi premisleka« z očitnim namigom na skorajšnje preverjanje. Demokristjanski predstavnik očita socialistom, da onemogočajo krščanski demokraciji vsakršno politično dejavnost.
Preverjanje pa se medtem bliža. De Mita je včeraj
odgovoril »tistim socialističnim predstavnikom, ki razlikujejo med voditelji drugih političnih strank in silami, ki so jih izvolile« ter dejal, da tudi v politiki obstajajo pravila sožitja, ki jih je treba spoštovati in obvarovati. Po De Mitovem mnenju je tako razlikovanje napačno, saj je primemo upoštevati stališča, ki jih voditelji strank izražajo, kajti le tako je moč »preprečiti napake, ki bi lahko drago stale«. Prva taka napaka je po mnenju De Mite »misliti, da je KD v zatonu in da ni bistvena za ravnovesje v državi«.
V takem vzdušju bi maralo torej prihodnji teden ali vsekakor v bližnji bodočnosti potekati preverjanje. liberalci in socialdemokrati so včeraj ponovno govorili o poživitvi dejavnosti koalicije, medtem ko so bili stvarnej-ši republikanci, ki vztrajajo pri nujnosti »izpraševanja vesti« sil večine o možnosti, da poiščejo skupne rešitve pri problemih, pred katerimi se nahaja Italija. Vendar pa je ton stališča tak, da že sam po sebi kaže, da niti republikanci temu ne verjamejo.
Medtem pa se je v večini ponovno razvnela polemika o tajnem glasovanju. Včeraj je podtajnik v predsedstvu vlade Giuliano Amato polemiziral z zadnjimi izjavami predsednice poslanske zbornice Nilde Jottijeve in dejal, da je sprememba pravil o načinu glasovanja v parlamentu ena izmed obvez vladne večine.
G. R.
Pod geslom avtonomije, tradicije in napredka
V petek v Cagliariju kongres Sardinske akcijske stranke
RIM — Avtonomija v luči tradicije in napredka bo glavno geslo 22. kongresa Sardinske akcijske stranke (Partito sardo d’azione), ki se bo začel pojutrišnjem v Cagliariju in trajal do torka, ko bpdo odobrili kongresne resolucije in izvolili novo strankino vodstvo. Na otoku vlada veliko zanimanje za ta kongres, ki bi moral po eni strani potrditi prehod te organizacije iz gibanja v stranko, po drugi pa začrtati nove smernice v sardinskem avtonomističnem gibanju, ki je v zadnjih sedmih letih doživelo velik in v marsičem tudi nepričakovan vzpon. Na deželnih volitvah leta 1979 je stranka s težavo prebila mejo 3 odst. glasov, medtem ko presega danes njena volilna moč krepko 15 odstotkov glasov.
Sardinci imajo po enega predstavnika v poslanski zbornici (Battista Columbu) in v senatu (Batti-.'a Loi), njihov zgodovinski voditelj (Michela Columbu) pa je bil izvoljen v evropski parlament in to na podlagi širokega manjšinskega zavezništva, pri katerem je sodelovala tudi Slovenska skupnost. Columbu je bil pred izvolitvijo v
Strasbourg predsednik sardinske deželne vlade, njegovo mesto pa je pred dvema letoma prevzel Maxio Mellis, ki trenutno vodi levičarsko upravo s komunisti in s socialisti.
Gibanje je od vedno politično zelo raznoliko, v glavnem pa napredno usmerjeno, tako da boj za popolno avtonomijo otoka poteka vzporedno z b,ojem za družbeni in gospodarski preporod Sardinije, ki preživlja trenutno hudo ekonomsko krizo. Starim geslom, kot sta avtonomija in dvojezičnost, so se sedaj pridružila nova, ki zadevajo proste cone, zaščito okolja in predvsem vojaške služnosti, ki jih na otoku ne manjka. Na Sardiniji ja namreč več velikih oporišč Atlantskega pakta (največje je na otoku Maddalena), ki močno zavirajo gospodarski, posebno pa turistični razvoj tistih področij. Sardinska akcijska stranka, ki je na svoj kongres povabila tudi delegacijo SSk, ima več kot 11 tisoč članov.
SANDOR TENCE
Stavke rudarjev v Južni Afriki
JOHANNESBURG — V Južni Afriki vlada trajna napetost proti režimu nečloveškega apartheida, ki je tudi stroga cenzura rasističnih oblasti ne more prikrivati. Včeraj je tukajšnje vrhovno sodišče obsodilo mladega belca E-rica Williama Pelserja, ki se ni odzval naboru in se je pridružil črnskemu osvobodilnemu gibanju na 7 let zapora. Po vsej državi se nadaljujejo aretacije med prepovedanimi shodi in posameznimi incidenti z ranjenimi, režimski tisk pa je sprožil pravo kampanjo proti škofu Tutuju in somišljenikom. V rudarskih revirjih je stopilo v stavko več kot 12 tisoč rudarjev, ki se jim bo po napovedih sindikatov pridružilo še na desettisoče tovarišev, v protestu, ki mu oblasti niti z največjim ustrahovanjem in represijo ne morejo napraviti konca.
• Aquìnova predsednica Filipinov
Med obiskom Čula fica v Zah. Nemčiji
Preprečevanje terorizma glavni predmet pogovorov
Preustroj ali po njegovem »perestrojka« gospodarstva zahteva predvsem »perestrojko« v zavesti partije in vseh sovjetskih ljudi. Kaj to pomeni? S tem je šef sovjetske partije povedal, da ima nova linija še mnogo nasprotnikov. Nekateri hočejo že v vsaki spremembi videti nevarnost za socializem, je med drugim rekel.
Glede socialne pravičnosti je Gorbačov rekel, da se je to vprašanje zadnja leta zanemarjalo. Zlasti je o-stro napadel prakso, ko dobivajo ljudje enako plačo za slabo in za dobro delo. Nagrajevanje po delu naj bi prišlo v pristojnost podjetij in . delovnih kolektivov, ti pa naj bi u-stvarjali sredstva za plače po realizaciji in ne po statistiki o izpolnjenih planih, ne glede na kvaliteto blaga in prodajo. Veliko pozornost je posvetil tudi krepitvi socialistične demokracije, pri čemer je nov pojem v sovjetski politični praksi in v novem programu KP SZ, namreč »socialistično samoupravljanje ljudstva«, povezal s sovjeti kot nosilci ljudske o-blasti. Spregovoril je tudi o nacionalizmih v SZ in je navedel da so temelje tega reševanja postavili že v
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tiskala na filipinskega predsednika z zahtevo, naj napove predsedniške volitve. 3. decembra lanskega leta je Corazon Aquino uradno napovedala svojo kandidaturo in s tem že nakazala začetek konca Marcosove diktature.
Američani niso nikoli prikrivali svojega vmešavanja v filipinska dogajanja. Tak je bil tudi njihov odnos do te zamenjave na vrhu. »Ameriški predsednik Reagan je zadovoljen nad mirnim prehodom k novi vladi,« je včeraj poudaril Shultz, ki je novo vlado označil kot »enega najspodbud-nejših in najpogumnejših primerov političnega demokratičnega razvoja v sodobni zgodovini.« Američani so Filipinom tudi zagotovili vso podporo, kar zadeva »vprašanja gospodarskega razvoja in državne varnosti«. Skratka, Američanom je zelo pri srcu ohranitev vojaških oporišč na tem otočju in Corazon Aquino jim tega ne
odreka. Nova predsednica je namreč včeraj zagotovila spoštovanje vseh pogodb z ZDA do leta 1991.
Po drugi strani pa Američani niso odpisali politične preteklosti: če ZDA po eni strani priznavajo zakonitost nove vlade na osnovi zadnjih volitev, se ne odpovedujejo svoji dosedanji politiki, saj se je Shultz pohvalno izrazil o dosedanjem sodelovanju med ZDA in Filipini ter je prav tako pohvalno govoril o Marcosu, o katerem je tudi dejal, da je odstopil, ker »mu je pri srcu dobrobit filipinskega ljudstva«.
Ameriškemu zadržanju so se v bistvu pridružile vse zahodne države. Kar zadeva Zahodno Evropo je treba še izrecno navesti stališče komiteja za politično sodelovanje EGS, ki je včeraj uradno priznal novo filipinsko vlado. Odločitev sicer ni obvezujoča za vse članice evropske dvanajsterice, vendar si ni mogoče misliti, da bi komite EGS tako odločitev sprejel brez predhodnega soglasja vseh članic.
BONN — Zvezna repùblika Nemčija in Jugoslavija sta zaskrbljeni zaradi porasta terorizma v svetu in sta pripravljeni na tesno sodelovanje v boju proti njemu. To je, kot poročajo, eden glavnih sklepov v pogovorih jugoslovanskega zveznega sekretarja za notranje zadeve Dobroslava Čulafiča z njegovim bonskim kolegom Friedrichom Zimmermanom. čulafič je ob tej priložnosti Zimmermana seznanil z ukrepi, ki jih sprejemajo v Jugoslaviji. Jugoslovanska stran je posebej poudarila nujnost odpravljanja glavnih vzrokov, ki spodbujajo terorizem. Takšna stališča Jugoslavije so ocenili kot razumna, saj je za razli-
ko od vrste drugih držav ki se šele v zadnjem času soočajo s terorizmom, Jugoslavija srečuje s tem problemom že desetletja, vendar pri tem ni imela dovolj razumevanja na Zahodu, vključno z Zahodno Nemčijo, ki je bila ena glavnih oporišč delovanja protijugoslovanske teroristične emigracije. Šele v zadnjem času je bilo moč opaziti bolj odločno ukvarjanje zahod-nonemških oblasti s tem problemom. Poročajo, da je Zimmerman tudi tokrat izrazil razumevanje za sodelovanje z Jugoslavijo in je med drugim z zadovoljstvom omenil, da je protijugoslovanska kampanja v turizmu popolnoma propadla, (dd)
ZAGREB — Nedavni grobi napad tržaškega tednika »II meridiano« na obmejno gospodarsko sodelovanje močno odmeva tudi v Jugoslaviji. Zanimivo je, da je med prvimi prizadeto reagiral zagrebški »Vjesnik« ter s tem na svojevrsten način razgalil podtikanja, češ da gre pri omenjenih poslih za nekakšne slovenske interese na tej in oni strani meje. To, kar piše »II meridiano«, je sestavni del protijugoslovanske kampa: nje, katere arzenal vsebuje celo zbirko laži, prikrojenih podatkov in zelo pristranskih komentarjev, poudarja zagrebški list v obsežnem članku z naslovom »Zakaj joka II meridiano?«
Tudi najnovejšo akcijo desnih tržaških sil podpirajo predstavniki trgovcev, ki izgubljajo tla pod nogami, ocenjuje tokratno pisanje Klaudio Be-lussich, predsednik odbora hrvaške Gospodarske zbornice za obmejni promet (sicer direktor Buje - Exporta). Gre za tisti parazitski krog tržaških trgovcev, politikov in bankirjev, ki
Zagrebški »Vjesnik« komentira »II meridiano«
Bodočnost Trsta je le v višjih oblikah obmejnega sodelovanja
so se navadili na dobičke na račun enosmernih trgovinskih tokov in se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da je lahko meja most prijateljstva in sodelovanja le v primeru, če gre za enakopravne, torej dvosmerne odnose.
Treba je priznati, ugotavlja »Vjesnik«, da se v delu maratonskih besedil v »Meridianu« tu in tam pojavljajo tudi odbleski objektivnosti. Tako mora hočeš nočeš tudi »II meridiano« priznati, da pomeni slovensko zaledje rešilni pas za tržaške trgovce ter da avtonomni računi obsta-
jajo že 30 let, kar kaže, da gre vendarle za obojestransko korist. Toda objektivne podatke so z žongliranjem z iztrganimi dejstvi tako spretno skrili, da si zaradi tega ne morejo prislužiti nobene pozitivne točke.
V nadaljevanju »Vjesnik« podrobno povzema karakteristične trditve v sporni nadaljevanki tržaškega tednika ter omenja pomen razvoja obmejnega sodelovanja z Italijo.
»Obmejna blagovna menjava se odvija recipročno, lani v vrednosti 30 odstotkov jugoslovanske menjave z Italijo,« komentira Klaudio Belussich
in dodaja, da bo letos ta menjava dosegla 20 odstotkov celotne. Kolikor je uvoza, toliko je izvoza. V letošnjem letu je kvota menjave (384,3 milijarde lir). razdeljena na skupno 47 jugoslovanskih organizacij, in to so okviri poslovanja. Ne gre le za pobude trgovcev z ene ali druge strani meje. »Ozke«, »provizijske« poglede je la oblika menjave že zdavnaj presegla, pravi Klaudio Belussich. Niti sledu ni o nekakšnem zapiranju v ozke kroge, še posebno ne na podlagi nacionalne pripadnosti. Bistveni kriteriji so poslovnost, poznavanje
stroke, učinkovitost poslovanja. Partnerjev ne izbirajo niti po politični opredelitvi niti po narodnosti. Belussich celo dodaja, da je imela jugoslovanska stran nekatere zelo slabe izkušnje s tvrdkami, ki so jih vodili ljudje jugoslovanskega porekla. Zaradi nekorektnosti in neposlovnosti so prekinili že marsikatero pogodbo.
»Vjesnikov« sogovornik tudi meni, da preračunavanje prometa posameznih tvrdk ni sprejemljiva metoda: bistven je skupni rezultat. Ne nazadnje obmejni obseg prometa pomembno vpliva tudi na skupni promet med državama.
Zakaj joče »II meridiano«, se sprašuje Vjesnik in ob zaključku članka ugotavlja, da je prihodnost Trsta predvsem v razvijanju višjih oblik gospodarske?a sodelovanja prek meje. Ponterosso je namreč že zgodovina in tržaški trgovci se bodo morali s tem dejstvom prej ali slej sprijazniti. Kljub »solzavim« nadaljevankam »II meridiana« . ..
Z. Š.
Pogovor s poslancem KPI Antoninom Cuffarom
Paket je le uvod v celovit strateški načrt za obmejno območje
O paketu za Trst in Gorico, predvsem pa o zakonskem predlogu KPI za gospodarski preporod in razvoj obmejnih območij Furlanije - Julijske krajine, smo se tokrat pogovarjali s poslancem Antoninom Cuffarom, ki je eden avtorjev in prvi podpisnik zakonskega besedila.
Kako ocenjujete paket za Trst in Gorico in kakšni bodo po vaši presoji njegovi učinki?
Četudi nismo do popolnosti zadovoljni z izglasovanim zakonskim besedilom, saj smo posredovali številne druge predloge, smo vendarle uspeli uveljaviti vrsto svojih stališč. Ob pozitivnosti paketa kot celote, ostaja tudi komponenta (finančna), ki bo lahko slabo ali neustrezno uporabljena. Pozitivno se mi zdi predvsem to, da zakon pripoznava posebnost naše dežele in območja ob vzhodni meji, ki ga je vlada dolga leta zapostavljala. Njena politika brez natančnih ciljev in programiranja, je namreč pripeljala do današnje stopnje gospodarskega propada in emarginiranosti. Vse, kar smo v zadnjih letih živahnega imeli, je bil mali obmejni promet, medtem ko je emar-ginacija preprečila sodelovanje v višjih oblikah in na visoki tehnološki ravni. Prav zato smo bili prisiljeni braniti proizvodne sektorje z zastarelo tehnologijo, kar nas je privedlo v današnjo hudo krizo. Če sedaj ne bomo poskrbeli za kakovostno okrepitev obstoječih proizvodnih sektorjev in preprečili dokončnega propada tradicionalnega proizvodnega aparata, se bodo tudi učinki paketa močno zmanjšali.
Po drugi strani pa z naše strani paket razumemo le kot prvi korak k celovitemu go-
spodarskemu preporodu na osnovi splošnejšega predloga, usmerjenega v razvoj proizvodne kooperacije na najvišji ravni in temelječega na vrsti olajšav in pogojev, ki naj bi pritegnili tudi tuj kapital, ki naj bi stimulirali ustanavljanje joint-ventures in mešanih družb in, ki naj bi spodbujali projekte in podjetnost, usmerjene na mednarodno tržišče. Skratka, to bi lahko pomenilo tudi enostransko nadaljevanje oziroma uresničevanje mehanizmov kooperacije in sodelovanja, kakor so bili zamišljeni v gospodarskem delu osimskih sporazumov.
Vaš zakonski predlog o gospodarskem razvoju ob meji torej v nobenem primeru ni mišljen kot nadomestilo za neuresničevanje osimskih sporazumov?
Absolutno si ne bi mogli dovoliti, da bi skušali ustvariti inštrumente za mešano prosto industrijsko cono, kakor jo predvidevajo osimski sporazumi. V tem smislu se naš predlog omejuje na tiste mehanizme, ki naj omogočijo odstraniti ovire za delovanje prostih con v tržaškem pristanišču in hkrati predvideva njihovo razširitev tudi na suhozemsko območje.
Dobro moramo namreč razlikovati ta naš predlog od razvojnih hipotez iz osimskih sporazumov: ne gre za nobeno nadomeščanje, niti za dopolnjevanje. Tega enostavno ne more biti, saj so osimski sporazumi plod dogovarjanja med dvema državama, ki ga z italijanskim zakonom ne moremo nadomestiti; naš zakonski predlog je čisto internega značaja, u-smerjen v ustvarjanje sistema olajšav za širša tržišča in finančna tržišča. Če sem še bolj konkreten: zamisel o mešani industrijski coni
na Krasu je plod meddržavnega sporazuma, medtem ko prosta cona kot taka temelji na specifičnem italijanskem carinskem režimu.
Katere so bistvene olajšave iz vašega zakonskega predloga?
V prvi vrsti so to olajšave za proizvodna vlaganja z vsemi jamstvi za rizičnost ter finančna sredstva za programe raziskovanja in eksperimentiranja. Nadalje so predvidena finančna sredstva za tehnološke inovacije v terciarnem sektorju, prispevki za nove proizvodne naprave in za proizvodne preusmeritve, posebno poglavje pa predstavlja predlog o ustanovitvi novega oddelka sklada FRIE, ki naj bi skrbel za spodbujanje mednarodne kooperacije.
Vaš zakonski predlog, ob katerem so se te dni vnele tudi nekatere polemike, si prizadeva vnesti tudi novo miselnost v obmejna gospodarsko politiko, tako kot so jo že skušali uveljaviti osimski sporazumi?
Brez dvoma ne gre le za problem zakonskih norm, marveč tudi in predvsem za drugačno politično voljo od tiste, ki smo je bili vajeni v preteklosti. Uveljaviti skuša novo miselnost, odprto in dovzetno za sodelovanje s sosednimi državami in deželami, odpraviti hoče nacionalistično ozkost in uveljaviti uporabo inštrumentov, ki nimajo asistencialistične 'narave, temveč spodbujajo projekte na visoki tehnološki ravni.
Paket, zakonsko besedilo o gospodarskem razvoju obmejnih območij in zahteve po dokončni rešitvi krize državne industrije nameravamo uokviriti v celovit strateški načrt, ki
bo sposoben izrabiti veliko bogastvo, ki ga predstavlja politično - geografska lega našega ozemlja, sožitje različnih kultur na njem in rezultanta že navezanih mednarodnih odnosov, ki so konec koncev našemu območju sploh o-mogočili preživeti. Gre torej za načrt, v katerem paket pomeni le uvodno poglavje. Kdorkoli bi hotel napihovati njegov pomen ali se ustaviti pai njem, bi le pripravil pot novim propadom in neuspohom v naslednjih letih.
Komunisti smo se pridružili skupnim prizadevanjem za sprejem paketa in omogočili, da ta zakonski načrt ni bil združen z našim predlogom o obmejnih območjih. Prav tako smo danes pripravljeni poglobiti njegovo vsebino in se nam zdi koristno sodelovanje dežele pri tem. Toda, zdi se nam nesprejemljivo, da bi kdo to zaradi volilnih potreb izkoristil kot pretvezo in skušal z njo onemogočiti sprejetje zakonskega predloga o obmejnih območjih.
Naj v tej zvezi še povem, da smo radi vzeli na znanje izjave, ki jih je poslanec Coloni izrazil na zasedanju Krščanske demokracije na Pomorski postaji. Pri tem pa uporno, da njegova stranka ne bo zastopala dveh različnih političnih Unij: eno, ki jo razvija na zborovanjih, in drugo, linijo zaprtja, v zakonodajnih telesih. Z naše strani smo pripravljeni vložiti vse sile za sestavo strateškega načrta, ki bi omogočil v največji meri izrabiti vrednote odprtosti, sožitja in pozitivnega prepletanja interesov, ki prihajajo prav v Trstu do največjega izraza.
Pogovor zapisala
VLASTA BERNARD
O delu novih odborov
Predstavnik SVP Frasnelli in Ante Markovič na Koroškem
Seja 10 SKGZ v Gorici
GORICA — Novoizvoljeni izvršni odbor SKGZ se je sestal v ponedeljek v Gorici, da bi razpravljal o sestavi in delu novih območnih in področnih odborov. V uvodu je predsednik Race pozdravil nove člane izvršnega in se zahvalil za opravljeno delo vsem tistim, ki so izvršni zapustili.
Uvod v razpravo so bila poročila posameznih predsednikov. Novost v strukturi SKGZ predstavlja teritorialni odbor za Trst, ki bo skrbel za razčlenjevanje in reševanje problemov v pokrajinskem merilu in s tem delno razbremenil izvršni odbor. Kar zadeva odbore, ki bodo v nekaj dneh začeli z delom v polni zasedbi, pa ni velikih sprememb.
V nadaljevanju seje je izvršni odbor sklenil, da bo v teku dveletne mandatne dobe organiziral vrsto posvetov in tematskih srečanj. Letos sta v programu dve taki srečanji in sicer glede odnosov med Trstom, Gorico in Vidmom, ter o vprašanjih kulture, v prihodnjem letu po bo tekla beseda o Problemih mladine, o slovenščini v javnosti, o odprtosti in sožitju ter o dodatnem izobraževanju.
'-J Delegacija avstrijskih parlamentarcev, ki se te dni mudi v Rimu, bo jutri prispjela v našo deželo, kjer se bo srečala s predsednikom Biasuttijem in s predsednikom trgovinske zbornice Tombesijem. Avstrijski parlamentarni, ki jih bo spremljal komunistični Poslanec Cuffaro, se bodo v naših krajih zadržali tri dni. Med drugim si bodo ogledali tržaško luko, Zavod združenega sveta v Devinu, Oglej in Vilo Manin. Pred odhodom jih bo sprejel še predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo.
Manjšina najbolje ve kaj potrebuje
CELOVEC — Sodelovanje sosednjih dežel v delovni skupnosti Alp>e - Jadran koristi tudi narodnim skupnostim. To ugotovitev lahko potrjujejo koroški Slovenci, katerih zastopniki so se meseca februarja srečali na Koroškem tako s predstavnikom najmočnejše južnotirol-ske stranke SVP Hubertom Frasnellijem, kot tudi s predsednikom IS Hrvatske Ante Markovičem, ki je kot predsednik delovne skupnosti Alpe - Jadran bil na uradnem obisku na Koroškem. Oba sta poudarila dolžnost pristojnih oblasti, da iščejo v narodnostnih vprašanjih soglasne rešitve s predstavniki narodnostnih skupnosti.
Prvič v zgodovini je začetek februarja obiskal narodnostno mešani del Koroške frakcijski vodja SVP dr. Hubert Frasnelli. Prišel je na povabilo Koroške enotno liste (KEL). V tridnevnem obisku se je Frasnelli intenzivno razgovarjal s številnimi koroškimi Slovenci in z uradnimi zastopniki Koroške. Za koroške Slovence je prav gotovo bila koristna ocena Frasnellija, »da manjšina in njeni legitimni zastopniki najbolje vedo, kaj potrebuje narodna skupnost za svojo zaščito«, in da je; Italija glede južne Tirolske v bistvu vedno ravnala v soglasju z manjšino. Še posebno pomembna pa je bila takšna izjava, ker jo je povedal zastopnik južnih Tirolcev, ki jih Avstrija gospodarsko, socialno in moralno z vsemi sredstvi podpira. Frasnelli je poudaril načelno solidarnost, ki je potrebna med manjšinami.
Mimo vseh svetovnonazorskih in drugih ideoloških razlik med obema narodnostnima skupnostima je Frasnellijev obisk tudi pomemben, ker ga lahko pojmujemo tudi kot posledico rahlih premikov znotraj južnotirolske politike. Ko je namreč lani obiskala mlada generacija SVP Koroško, se je informirala o položaju koroških Slovencev pri zastopnikih koroškega Heimatdiensta (KHD). Komentator v južnotiroiskem dnevniku »Dolomiten« je v tej zvezi vpraševal: Kaj bi rekli južni Tirolci, če
bi prišli na obisk koroški Slovenci in se bi o položaju južnih Tirolcev informirali pri italijanskih fašistih? Ta komentar je sprožil daljšo polemiko v pismih bralcev, ki je, zgleda, vplivala tudi na zavest znotraj SVP. Kot je to v Celovcu potrdil Frasnelli. Ta važna razprava znotraj SVP pomaga hkrati intenzivne vozi koroških nacionalističnih in reakcionarnih krogov s podobnimi silami na Južnem Tirolskem.
Ko je Frasnelli v Celovcu pred koroškimi novinarji govoril o šolskem vprašanju, je opozoril na močno samozavest južnih Tirolcev, katerih 280.000 pripadnikov živi v dobrem psihološkem vzdušju. »Iz narodne obrambe smo se odločili za nemške šole. Če Slovenci zahtevate ohranitev dvojezične šole, izhajate iz popolnoma drugih okoliščin. Zaskrbljeni ste za obstoj.« »Vsaka manjšina najbolje ve, katera rešitev ji najbolj ustreza.«
Tudi izmenjava mnenj med koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagncrjem in predsednikom IS Hrvatske Ante Markovičem, ki je februarja obiskal Koroško kot predsednik delovne skupmosti Alpe - Jadran, je potekala v odprtem vzdušju. Ob zaključku razgovorov, v katerih so obravnavali skupna gospodarska, prometna in kulturna vprašanja, je pwudaril Markovič, da je »osnovna vprašanja koroških Slovencev treba reševati tako, da se vse spremembe izvajajo v dogovoru in soglasju z manjšino.« Ta jasna izjava predstavnika Hrvatske je bila zelo koristna, sploh če pomislimo, da govori koroška politika stalno o razlikah in neenotnosti med jugoslovanskimi republikami glede njihove politike do manjšin v sosednjih državah.
Markovič se je srečal tudi z zastopniki koroških Slovencev, ki so mu obširno tolmačili trenutni narodnopolitični položaj koroških Slovencev. Pri tem razgovoru je navzoči predsednik koordinacijskega komiteja manjšin v Avstraliji dr. Franci Zwitter naslovil na predsednika skupnosti AJpe-Ja-dran tudi željo, naj manjšine v bodoče bolj upoštevajo kot samostojen subjekt v tej vzhodno-al-pski regiji.
Te politična impulze iz Južnega Tirolskega in Hrvatskega so koroški Slovenci z veseljem sprejeli,,^ saj so pomembni prav v tem političnem trenutku,
ko po razgovorih zastopnikov koroških Slovencev in avstrijskim zveznim kanclerjem Fredom Sino-vvatzem ni prišlo do konkretnih rezultatov, ko zvezni kancler ni dal jasnega zagotovila, da se bo odločno postavil proti vsem šolskim spremembam, ki. bi škodovale koroškim Slovencem. Sinowatz je razgovore pojmoval le kot informacijo za razgovore z zastopniki koroških strank (SPOE, OEVP, EPOE), o bodočnosti dvojezičnega šolstva na Ko^ roškem. Dejstvo pa je, da se zvezna vlada zaveda pomembnosti vsakršnega poslabšanja položaja koroških Slovencev, zaradi česar skuša zavlačevati hitro- politično odločitev, ki jo zahtevajo nemško-nadonalistične sile na Koroškem.
Pismo slovenskega centra na Dunaju B. Craxiju
V začetku tega meseca je sekcijski vodja SVP Hubert Frasnelli obiskal Slovenski center na Dunaju. Ob tej priliki so predstavniki Centra naslovili ministrskemu predsedniku Craxiju pismo, v katerem ga pozivajo, da se čimprej zavzame za rešitev problemov v zvezi z avtonomijo Južne Tirolske in' globalno zaščito Slovencev v Italiji. Pismo se glasi:
»Ob priliki srečanja v okviru rednih posvetovanj med narodnostnimi manjšinami v Avstriji in bližnjih dežel je kuratorij organizacij Hrvatov, Slovencev, Madžarov, Čehov in Slovakov obravnaval tudi položaj manjšin v Avstriji in Italiji. Zato Vas prosimo, da se zavzamete za čimprejšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj v zvezi z avtonomijo Južne Tirolske in da parlamentu predstavite zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Kuratorij narodnostnih manjšin avstrijske države se pri tem nanaša na dejstvo, da številne politične napetosti v Evropi izhajajo prav iz nerešenih problemov etničnih skupin, zato slednjim izraža svojo solidarnost in se obvezuje, da bo še nadalje delovalo v korist boljšega sodelovanja med narodi.«
----- Marka HValtritsch ---
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
72.
Na tej šoli so v tem več kot štiridesetletnem razdobju poučevali verouk Otmar Vostner, Rudolf Klinec, Mirko Mazora, Alojz Paulin, Hilarij Cotič, Stanislav Premrl, Stanislav Jericijo, Marijan Komjanc, dožef Žorž, Jožef Merkuža, Oskar Simčič, Cvetko Žbogar, Bruno Abrami, Marjan Markezic ter Valenoma Rupnik, Tereza Srebrnic, Anka Komjanc in Danijela Komjanc.
V zadnjih letih so v nekaterih šolah na razpolago tudi učitelji za dodatne dejavnosti. V šoli na Li-^mdi so bili na razpolago Ivan Bolčina, Kazimira diasi, Mariza Perat in Silvan Bevčar, ter šp Kata-^oa Tabaj, Ramira Bric in Vera Gergolet, K?^pa nu-aiio njihove usluge tudi drugim šolam.
, Na osnovni šoli Franceta Bevka (najprej v Ma-em domu, sedaj pa v zavodu Oddone Lenassi) pa j.? od leta 1945 poučevali naslednji učitelji in učite-doe: Terezija Peršič, Ana Causi, Marija Koršič Flajs,
Olga Čuš, Pavla Makuc, Virginija Ocrelli, Roža Čučat, Albina Valentič Sifiligoj, Marija Zeppi, Angela Cotič, Zora Čuk, Marta Šorli Mazzolini, Marija Hvala Telesforo, Karmela Braida Devetak, Ljudmila Dovgan, Ivanka Comelli, Rozina Zorn Srebotnjak, Vero-
Stavba MALEGA DOMA v današnji Ul. Randaccio. V tej stavbi, zgrajeni po nalogu društva Šolski dom v letu 1904, je bila do prve svetovne vojne slovenska zasebna osnovna šola, po letu 1945 pa državna slovenska osnovna šola. V njej so bili tudi nekateri razredi nižje srednje šole, tja do leta 1977, ko so se osnovnošolci preselili v zavod Oddone Lenassi, nižješolci pa v stavbo nekdanjega semenišča v Ul. Alviano. Spredaj stavba NOVEGA DOMA, ki je bil zgrajen leta 1910. Obe stavbi sta danes zaprti, že deseto leto, na nekdanjem šolskem dvorišču rase trava
nika Onesti Vogrič, Ljuboslava Šorli Bratuž, Emilija Černič Devetak, Stanislava Čermelj Rustja, Adriana Dorini, Floreana Čevdek Šauli, Sonja Božic Pahor, Kazimira Blasi Sore, Marija Obljubek Fratti, Vanda Tomšič Tommasi, Majda Zavadlav Paulin, Silvana Berlot, Ramira Bric Biancuzzi, Nataša Paulin Petelin, Mariza Perat, Erminia Makuc Bon, Marko Cotič, Lady Gergolet, Livio Pahor. V zadnjih dveh šolskih letih sta bila pomožna učitelja Katarina Tabaj in Dario Leban.
Verouk so na tej šoli poučevali: Kazimir Humar, Mirko Mazora, Albin Martinčič, Viktor Cotič, Ivan Eržen, Stanislav Premrl, Stanislav Jericijo, Cvetko Žbogar, Marjan Markežič, Marija Valentina Rupnik, Tereza Srebrnič, Daniela Komjanc, Ana Komjanc.
Obe slovenski osnovni šoli v Gorici sodita v didaktično ravnateljstvo v Gorici. V to ravnateljstvo sodijo tudi slovenske osnovne šole v Štandrežu, Pod-gori in Pevmi, t.j. šole v občini Gorica, ter šoli v Števerjanu in na Plešivem (občina Krmin). Svoj čas so sem spadale tudi danes zaprte šole v Štmavru, na Valerišču, na Jazbinah, v Mirniku in v Škrlj e-vem. V didaktično ravnateljstvo Doberdob pa sodijo osnovne šole v doberdobski občini in sicer v Doberdobu, v Dolu in v Jamljah, šole v sovodenjski občini, in sicer v Sovodnjah, na Peči in na Vrhu (svojčas tudi danes ukinjena šola v Gabrjah), ter pred nekaj leti ustanovljena šola v Ronkah. Takoj po vojni sta nekaj let delovali slovenski šoli v Tržiču in v Ronkah, ki sta bili potem ukinjeni.
Ob odseku med Ricmanji in Lonjerjem
Razlaščenci zaradi gradnje avtoceste končno prejeli ponudbe za odškodnine
Sestanek Cavicchioli-Antonini o kmetijstvu v tržaški pokrajini
Spet je v ospredju vprašanje razlaščanj zemljišč ob gradnji avtoceste vzdolž Trbiške ceste. Zdaj je posebno aktualno izplačilo odškodnin za zemljišča, ki so bila razlaščena ob odseku Lonjer - Ricmanje. Pred dnevi je namreč podjetje, ki je prevzelo dela na tem odseku, poslalo prizadetim lastnikom ponudbe za odškodnino. Do tega prihaja po skoraj triletni zamudi in po številnih posegih konzorcija »Naša zemlja« ter Kmečke zveze, ki zadevi neprenehoma in neposredno sledita. No, zdaj so vsekakor ponudbe pisno predložene in o'njih moramo nekoliko spregovoriti predvsem zato, ker jih obkrožajo številne nejasnosti.
Kot nam je povedal tajnik KZ Edi Rukavec, je podjetje napravilo ponudbe za odškodnine na osnovi zakona štev. 865 iz leta 1975. Po razsodbi ustavnega sodišča je namreč ta zakon še vedno veljaven za zelena in kmetijska področja. Zatorej imajo lastniki 30 dni časa, da ponudbe sprejmejo, in v tem primeru tudi pravico do 50-odstotnega poviška ponujene odškodnine. Poudariti nadalje velja, da so bile ponudbe napravljene na osnovi cen, ki so veljale v letu 1985 in ne ob trenutku razlastitve. Kdor ponudbo sprejme, jo mora podpisati in je dostaviti podjetju. Priporoč Ijivo je, da si napravi fotokopijo tega dokumenta. Za dodatna pojasnila so na razpolago uradi KZ.
Kdor bo ponudbo sprejel (kaže, da boljših alternativ ni), bi mu moralo podjetje v teku 3 mesecev izplačati 80 odstotkov odškodnine, v 6 mesecih pa bi moral biti ves postopek zaključen. V tem času bi mu morali izplačati tudi začasno zasedbo zemljišča, kar bi moralo znašati 1/12 odškodnine, za vsako leto od datuma zasedbe. Za to se odločno zavzemata konzorcij »Naša zemlja« in KZ, ki sta zahtevali sklicanje koordinacijskega odbora, v katerem so zastopani razlaščenci, podjetja in krajevne uprave. Na sestanku bosta poleg tega zah tevali, naj se postopek izplačila od-
škodnin pospeši tudi v primeru razlaščencev ob odseku Opčine - Padri-če, ki so že sprejeli ponudbe, in razlaščencev ob odseku Nabrežina - Pro-' sek, ki so jim doslej izplačali le predujem.
• Danes bodo odplule iz Trsta letalonosilka Saratoga in ostale bojne ladje šestega brodovja ZDA. Tako bo z bojnimi ladjami zapustilo tržaško pristanišče tudi vseh 7.500 članov posadke, ki je Trstu zagotovilo precejšnje zaslužke. V enem samem tednu so namreč ameriški vojaki potrosili .približno poldrugo milijardo lir.
Nekateri izmed temeljnih problemov, s katerimi se spopada kmetijstvo na Tržaškem, so bili včeraj predmet sestanka med pristojnima odbornikoma na deželi Antoninijem in na pokrajini Cavicchiolijem. Slednji je svojemu sobesedniku obrazložil predvsem potrebo, da pride brez nadaljnjih odlašanj do izdelave razvojnega načrta za kmetijstvo v tržaški pokrajini, brez katerega si ni mogoče predstavljati prave bodočnosti za to sicer skromno, a nepogrešljivo gospodarsko dejavnost v naših krajih.
Na -sestanku sta odbornika namenila posebno pozornost vprašanju namakanja. Pokrajinska uprava je pred letom dni predlagala, naj dežela prevzame del stroškov, ki jih imajo tržaški kmetovalci pri namakanju, ker so prisiljeni v ta namen uporab^ati dokaj drago pitno vodo. Dejansko je dežela tudi določila za to 800 milijonov lir, vendar kmetovalci ne bodo od tega imeli nič, kajti sklep nima ustreznega finančnega kritja. Odbornik Cavicchioli je načel tudi vprašanje ureditve poljskih poti, ki bi omogočale dostop na obdelovalne'površine. Spomnil je, da deželna zakonodaja predvideva posege za odprtje takšnih poti in ne samo za njih vzdrževanje, kljub temu pa dežela ni doslej ničesar storila na tem področju.
Cavicchioli je Antoniniju tudi prikazal nekatere pobude, ki jih namerava pokrajinska uprava izvesti letos v prid kmetijstvu. Ponoviti namerava natečaj za osmice, vendar v nekoliko bolj izpopolnjeni obliki in predvsem z namenom, da bi nudila vinogradnikom večjo tehnično pomoč. Na
sestanku je bil nadalje govor o predlogu, naj bi občinske uprave na Tržaškem preizkusno osnovale »socialne vrtove«, ki bi jih obdelovali upokojenci.
6 MILIJARD LIR V TREH LETIH
Deželni prispevek za Raziskovalno območje
Deželna komisija za šolstvo se je včeraj sestala pod predsedstvom njenega podpredsednika Borisa Iskre in ob navzočnosti odbornika Daria Barnabe te(r soglasno odobrila prispevek 6 milijard lir, ki ga bo v triletju 1986-1988 prejel Konzorcij območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah/ Sredstva bi moral konzorcij uporabiti za nakup in ureditev zemljišč, za zgraditev nekaterih poslopij ter za raznovrstno opremo. Kot znano, na območju pri Padričah že delujejo nekateri raziskovalni laboratoriji, v kratkem pa bi morali na njem namestiti še sinhrotron ter Center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo.
• V gledališču Cristallo bo še danes in jutri ob 10. uri na sporedu četrta predstava mladinske gledališke sezone. Neapeljski gledališki ansambel II Teatro predstavlja »Full« Laure An-giulli in Fabia Donata, ki sta tudi podpisala režijo gledališkega dela.
Dolinska sekcija KPI o sporu občinskih uslužbencev
Na zadnji seji je odbor dolinske sekcije KPI razpravljal tudi o^ problemih, ki zadevajo občinsko upravo. Tudi v dolinski občini je namreč prišlo do tega, da uslužbenci stavkajo. KPI ne nasprotuje sindikalnemu boju delavstva, ker spoštuje sindikalni pluralizem kot trajno vrednoto, kakor spoštuje tudi sindikalno neodvisnost, kar je predpogoj za za demokratični in družbeni napredek.
Ta dogodek pa pomeni tudi rast krajevnega sindikata, ki zahteva določene pravice za delavstvo. Rast pa ne pomeni samo zahtev, ampak tudi soodgovornost pri oblikovanju reform, dela in organizacije dela v korist naših občanov. Tako stanje, ugotalja dolinska sekcija KPI, je dozorevalo več časa po dolgoletnem nezadovoljstvu. Reš je tudi, da na delovnih mestih, tudi drugod, ne gre vse kot bi moralo, kakor tudi ni res, da je odgovornost samo na eni strani, oziroma na strani zadolženega odbornika. Zato je treba z odgovornostjo posredovati, da se ustvari sodelovanje pri ugotavljanju odprtih problemov, da se izboljšajo razne usluge v korist naših neposredno prizadetih občanov. Prepričani smo, da je vloga komunistov tako v stranki kot v sindikatu ugotavljati najbolj pereča vprašanja naše družbe in jih nato reševati.
Po Listi tudi KPI vložila svojo resolucijo
LpT postavlja obmejno sodelovanje na zatožno klop v občinskem svetu
Predstavitev »Izbrisane istovetnosti« v DSI
Parovelova knjiga naj bo zgled vsem ki še nosijo poitalijančen priimek
Odmev na publikacijo tudi v Sloveniji in Avstriji
Poročali smo že o ponedeljkovem sestanku načelnikov skupin v tržaškem občinskem svetu, na katerem je načelnik občinskih svetovalcev K PI Arturo Calabria napovedal predstavitev resolucije o obmejnem go-spodiarskem sodelovanju, potem ko je resolucijo na isto temo že vložila Lista za 'Trst. Le-ta se namreč na vse pretege in z vsemogočimi potvarjanji zaganja proti zakonskima predlogoma o gospodarskem preporodu obmejnih območij, ki sta jih v poslanski zbornici vložili KPI in PSI. Prišlo je celo do tega, da so melo-narji po mestu razposlali neko vrsto razglednic, na katerih svarijo javnost pred »nevarnostjo« teh dveh pobud in naklonjenega stališča zunanjega ministra Andreottija, ki se je že pred časom javno izrekel za razvoj obmejnega sodelovanja v višjih proizvodnih oblikah. Najhujši listarski očitek je namreč ta, da KPI, PSI in Andreotti (s soglasjem KD) želijo skozi okno prinesti v Trst mešano prosto industrijsko cono, ki so jo bili po hrupnem melonarskem protestu prisiljeni pognati skozi vrata.
Komunistični svetovalci so tako že takoj v ponedeljek vložili v občinskem svetu resolucijo, v kateri vabijo občinski odbor, naj podpre hiter parlamentarni iter zakonskega predloga za obmejna področja in tudi drugih ukrepov, ki zadevajo gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini in v Trstu, tako na vsedržavni ravni kot v EGS. V njej izhajajo iz ugotovitev o velikih možnostih pobud na področju industrijskih in raziskovalnih dejavnosti, trgovine, pomorstva in turizma na obmejnem območju, ki zajema tržaško, gonško in del videmske pokrajine, iz pomena, ki ga ima gospodarsko, proizvodno in kulturno sodelovanje z državami Srednje in Vzhodne Evrope, zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo, ter iz potrebe po ovrednotenju vloge Severnega Jadrana v okviru italijanske pomorske politike, ki jo mora podpreti ustrezna zunanjetrgovinska politika. Komunisti nadalje poudarjajo nujnost po novih pogojih za izvajanje predpisov o olajšavah, priznanih s strani EGS, pri dejavnostih na temelju mešanega kapitala, predvidenih z gospodarskim delom osimskih sporazumov, ki pa so bile sporazumno zamrznjene ob zavrnitvi uresničenja mešane proste industrijske cone na Krasu. Upoštevajoč finančna sredstva, ki jih italijanski finančni zakon namenja za razvoj obmejnih območij (255 milijard v treh letih), obvezo vlade za sestavo vsedržavnega programa za ovrednotenje vloge F-JK v mednarodnih odnosih Italije in EGS in drugih specifičnih posegov, kot na primer v korist prostih con v tržaškem pristanišču za posebne kontingente za tržaško pokrajino in za pomoč EGS območjem, ki jih je prizadela kriza ladjedelništva, resolucija poziva tržaškega župana, naj nemudoma poseže pri rim-
ski vladi za sprejem nadaljnjih ukrepov za integriran poseg za razvoj mednarodne vloge dežele F-JK in pristaniškega sistema Severnega Jadrana. Občinski odbor pa poziva, naj poseže pri vladi za sprejem vseh potrebnih ukrepov glede vprašanja kooperacije med Italijo in Jugoslavijo, ki je še vedno odprto, s posebnim ozirom» na pfemostitev normativa o prosti industrijski coni na Krasu.
Podatki o gibanju življenjskih stroškov
Po podatkih statistične službe tržaške občine smo za prehrano v mesecu februarju porabili 0,8 odstotka več kot v januarju, za obleko 0,9 odstotka več, za razne stroške pa je šlo 1,3 odstotka več kot mesec prej. Znižali pa so se z ozirom na januar stroški za energijo (—5,9 odstotka), tako da dobimo srednjo Vrednost porasta življenjskih stroškov za družine uradnikov in delavcev v tržaški občini, ki je za 0,7 odstotka višja kot meseca januarja letos in 6,6 odstotka višja z ozirom na lanski februar. Za primerjavo naj dodamo, da so še na mesečni osnovi živ-Ijenski stroški v Bologni zvišali za
Na knjižnem tržišču se je pred kratkim pojavilo novo nadvse pomembno delo — ki nosi naslov »Identità cancellata« (Izbrisana istovetnost), njen avtor pa je Paolo Parovel. Ta knjiga se lahko ob površnem prelistavanju zazdi komu dolgočasna, saj je njena glavna vsebina neskončno dolg seznam imen. Ravno ta seznam pa izpričuje tragično bližnjo zgodovino nasilnega poitalijančevanje slovenskih priimkov.
To knjigo, dokument nasilja nad narodom, je njen avtor predstavil na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev. Z delom »Izbrisana istovetnost« je Parovel posegel prav v bistvo problema nacionalističnega Trsta, osvetlil je dejstvo, ki ga skuša tržaška italijansko govoreča skupnost povsem pokopati pod nekakšno lažno zgodovino tega mesta. Nacionalizem pomeni za »Tržačana« sovraštvo in zaničevanje drugih, ki pripadajo neitalijanski kulturi. Kdor bi se rad vključil v življenje
tega mesta in dosegel visoke položaje, mora zanikati svojo narodno pripadnost, ker »Trieste italianissima« ne priznava druge kulture kot italijanske. Pri tem pa naše mesto pozablja na svoj nastanek, na svojo zgodovino.
Knjiga nudi vsemu prebivalstvu možnost, da spozna resnico. Res je sicer, da priimek še ne izpričuje neke pripadnosti človeka, vendar pa nakazuje njegov izvor. Sovraštvo in zaničevanje do svojega porekla je nesmiselno dejanje in tega bi sd morali zavedati vsi, ki s ponosom nosijo svoj poitalijančen priimek.
Parovelova najnovejša knjiga seveda ni našla pravega odmeva v tržaški javnosti. Pravzaprav so tega kriva sredstva javnega obveščanja in zato večina prebivalstva sploh ni informirana o obstoju tega dela. Tržaški »II Piccolo« je na svojih straneh objavil le kratico, seveda zelo kritično recenzijo, brez naslova. V Sloveniji pa so to knjigo predstavili
tudi na televizijskem zaslonu ter objavili obširne recenzije v raznih dnevnikih in tednikih. Tudi bližnja država Avstrija je pokazala za to delo precej zanimanja. V Italiji pa je seveda stanje povsem drugačno. Italija pozna Trst le po opisu nacional-fašistov in zato sploh ne pozna bistva tržaškega problema. Da bi ■ državo seznanili s tem, bi morali »stopiti v akcijo« mi sami. Dokler pa bo v Trstu vladal nerazumljiv strah pred »slovanskim tabujem« in bo marsikateremu, sicer dobro mislečemu Tržačanu manjkalo poguma, da bi javno in jasno povedal to kar misli, se bo stanje le težko in počasi spreminjalo.
Večer se je zaključil z zanimivo diskusijo. Predvsem pa so nekateri udeleženci želeli spoznati vse tiste, ki bi želeli vrniti svojemu priimku prvotno slovensko obliko, da postopek sploh ni težaven in da zahteva le malenkostne stroške.
HJ
Turistična ponudba Grčije
Med sredozemskimi državami je nedvomno Grčija med turistično bolj razvitimi, kljub temu pa išče novih poti in možnosti za nadaljni razvoj. V ta okvirni načrt sodi tudi tiskovna konferenca, ki sta jo predsinočnjim priredila Vsedržavna grška turistična ustanova in tržaški Krožek za kulturo in umetnost. Prikazu turistične ponudbe in pa orisu petletnega razvojnega načrta je sledil nastop folklorne skupine »Mixioti« iz okolice mesta Larissa.
V svojem poročilu je predsednik Vsedržavne grške turistične ustanove Kostas Kiriazis navedel vrsto izredno zanimivih podatkov, iz katerih je razvidno, da sta se tako turistična ponudba kot tudi povpraševanje od leta 1950 do lanskega leta številčno zelo povečala. Lani je na primer obiskalo Grčijo približno 7 milijonov gostov. Med pomembnimi »veznimi členi« so seveda sredozemska pristanišča in med temi je tudi Trst.
O drugačni povezanosti Grčije s Trstom je govoril grški ambasador v Rimu Christos Stremmenos, ki je opozoril, da grška skupnost živi v mestu že od začetkov osemnajstega stoletja. V mali dvorani gledališča Verd’ je bil nato nastop folklorne skupine »Mixioti« (na sliki), ki je prikazala nekaj najznačilnejših plesov iz raznih grških pokrajin.
V torek bodo predstavili načrt sa zaposlovanje
Skupni napori javnih ustanov za vključevanje prizadetih
Prihodnji torek bo v organizaciji tržaške pokrajine uradna predstavitev četrtega načrta EGS za delovno vključevanju handikapiranih. Pobuda o vključevanju bo bržkone imela dober uspeh, kajti enkrat toliko so se vse javne ustanove, ki imajo pri tem besedo (predvsem pa finančna sredstva in vplivno moč) povezale in se skupno zavzele, da bi tudi najšibkejši državljani uživali pravico do dela in se izognili drugim oblikam socialnega skrbstva, ki so običajno bile zgolj finančnega značaja
Tako bodo v torek govorili o načrtu pokrajinski odbornik za skrbstvo Loc-chi, deželna odbornika za delo in stike z EGS Brancati ter Nodari, občinski odbornik za skrbstvo Colombis in članica upravnega sveta Krajevne zdravstvene enote Erariova. Pokrajinskega odbornika Locchija smo včeraj zaprosili, naj nam pove, kaj si pričakuje od torkovega srečanja, ki se v uradnih lepakih imenuje _ kar »predstavitveni posvet«.
»Posvet je zato, ker sporazumno z deželo in tržaško občino želimo, da bi se na to temo odzvale vse osebe, u-stanove in kategorije, ki so posredno ali neposredno zainteresirane. V mislih
imam gospodarske predstavnike, politične sile, združenja prizadetih, operaterje itd. Sicer pa so pokrajinski operaterji, ki so zadolženi za uresničevanje načrta, že imeli vrsto stikov in srečanj z vsemi. Posebno pozornost so posvetili industrijskim in obrtniškim združenjem, ki se sicer zaenkrat niso množično odzvala, vendar smo optimisti, ker ugotavljamo, da se stvari ugodno razvijajo in prav v torek bomo s tern v zvezi lahko ponudili nekaj točnejših podatkov.«
Osrednji inštrument delavnega vključevanja je delovna štipendija, ki jo bodo lahko nudili okrog stotim prizadetim. Dvajset je že v teku, v kolikor so praktično nadaljevanje prejšnjih. Kaj pa preostalih 80? Bocchi nam je povedal za štiri primere, kjer bodo laiiko odprta delovna mesta za prizadete: v okviru tečaja informatike, zadruge »Prospettive«, kmetijske zadruge »Monte S. Pantaleone« in centrov Ceo. V vseh primerih b,o delovno vključevanje »resnično« in ne le zgolj formalno. Posebno posrečena je zamisel, da bi v okviru zadruge »Monte S. Pantaleone« skrbeli za bonifikacijo parka v komprenzoriju bivše u-
mnKr»lnir>E> in nrvznpnšfl vzHrv.PVflnio
Predsinočnjim v tržaškem novinarskem krožku
Krožek »Istria« je začel svojo sezono z razpravo o novi knjigi prof. Pirjevca
Krožek Istria, ki ga vodi Giorgio Depangher, je v ponedeljek zvečer začel svojo sezono s predstavitvijo knjige profesorja Pirjevca »Tito, Stalin in Zahod«. Knjigo je pred nekaj meseci izdalo Založništvo tržaškega tiska in je rezultat dolgega raziskovalnega dela, ki ga je avtor opravil v washingtonskih, londonskih, rimskih in miinchenskih arhivih in bibliotekah z namenom, da o-svetli na čimbolj izčrpen način zakulisno politično in diplomatsko igro ob sporu med Komunistično partijo Jugoslavije in Sovjetsko zvezo leta 1948. Zanimiva tema, povezana z enim od najbolj dramatičnih in usodnih dogodkov sodobne zgodovine, je privabila v časnikarski krožek kljub burji in stavki avtobusov lepo število ljudi.
Prof. Guido Miglia, ki je večer vodil, je po uvodni predstavitvi prof. Pirjevca, postavil vrsto vprašanj, na katera je slednji, opirajoč se tudi na nove izsledke iz angleških arhivov, izčrpno odgovarjal. Zaradi tega, ker občinstvo, ki se zbira v krožku Istria, zanimajo predvsem problemi, ki se tičejo deželne zgodovine, je pogovor stekel predvsem v to smer. Miglia in Pirjevec sta
Od leve profesorji Depangher, Pirjevec in Miglia
se tako dotaknila raznih vprašanj v zvezi s prihodom angloameričkih sil v Trst in Istro, govorila sta p italijanski in jugoslovanski zunanji politiki po letu 1945 ter o-menila razloge, ki so marca 1948 narekovali zahodnim zaveznikom, da so izdali tako imenovano tristransko noto, s katero so predlagali Sovjetski zvezi naj bi celo Svobodno tržaško ozemlje vrnili Italiji. Prof. Miglia je poudaril kako usodno je bilo, da so nekateri italijanski politični krogi ta predlog razglašali za dokončno rešitev, čeprav so dobro vedeli, da ima predvsem propagandistični značaj. Pirjevec mu je pritrdil in omenil, da se je tako poigravanje z javnostjo ponovilo tudi pozneje ob sprejemu londonskega memoranduma leta 1954, ko so isti krogi trdili, da ima sporazum začasen značaj in umetno gojili upanje, da za Italijo cona B ni izgubljena. Namesto da bi sprejeli dejstva, ki so bila rezultat poraza v drugi svetovni vojni in iskali novih prijateljskih odnosov s sosednjo Jugoslavijo, so gradili svojo politiko na brezplodnem revanšizmu, katerega sadovi so še danes opazni v žalostnih razmerah, v katerih se nahaja Trst.
Sledila je debata, ki se je dotaknila predvsem problema, kako se je treba soočati s sodobno zgodovino. Direktor inštituta za zgodovino odporništva Fogar je v svojem drugem posegu pohvalno ocenil Pirjevčevo knjigo in ugotovil, da se je avtor v svojem iskanju resnice brez strahu lotil tudi kočljivih vprašanj. Čeprav je očitno, da se je Pirjevec posvetil temi, ki jo obravnava z veliko zavzetostjo in s pristopom, v katerem je čutiti njegov osebni odnos do dogodkov o katerih piše, je pa treba reči, da je skušal razsvetliti svojo tematiko z vseh zornih kotov in jo postaviti v širok okvir mednarodnega .političnega dogajanja. Samo na tak način, je zaključil Fogar, je mogoče tudi zgodovino Trsta in Istre videti v njunih pravih dimenzijah brez municipah-stičnih in lokalpatriotskih povehčevanj in pretiravanj. Samo tako je mogoče pravilno zastaviti vrsto problemov, ki se tičejo bližnje preteklosti Italijanov in Slovencev v našem prostoru.
Od jutri dalje v organizaciji ACLI
■v
Na »Soli miru« tudi predavanja o tvornem sožitju med narodi
Jutri bo v sejni dvorani tržaške sekcije Združenja italijanskih katoliških delavcev (ACLI) prvo predavanje na »Šoli miru«. Alessandro Zo-natelli, glavni urednik revije »Nigri-zia«, bo govoril o »Osojni in prisojni strani italijanskega programa za pomoč državam v razvoju«.
S tem predavanjem se bodo v Tr-. stu začele svojevrstne lekcije na »šoli miru«, ki jo je ustanovila mestna sekcija ACLI. Njen predsednik Barbo je pred dnevi zelo obširno obrazložil cilje te inštitucije, ki naj bi postala vsakoletna priložnost srečanja na temo miru. To pa je pojem, ki ima za ACLI zelo široke razsežnosti, saj sega od miru kot antiteze vojne, mimo prizadevanj za razorožitev, sožitje med narodi (»tudi med Slovenci in Italijani« so predstavniki ACLI večkrat ponovili) in boj proti rasizmu, tja do problemov odnosa med severom in jugom ter med vzhodnimi in zahodnimi silami.
koncerti
Glasbena matica priredi v sredo, 5. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert orkestra harmonik kultumo-umetniškega društva SONJA MARINKOVIČ iz Novega Sada. Dirigent Milana Simin.
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Ciklus koncertov MLADI MLADIM. Jutri, 27. februarja, ob 18. uri v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu, Ul. F. Severo 7: Silvio Sirsen, klavir. Skladatelji Grieg, Schumann. Vabljeni!
Velike in ambiciozne teme torej, ki jih bodo skušali v okviru »Šole miru« vsaj nakazati, če že ne v celoti razčleniti. Pri tem si bodo pomagali tudi z doprinosom uglednih predavateljev. Tako bo o razdoru med severno in južno Italijo spregovoril ravnatelj milanskega CESPI, medtem ko bosta Angelo Zennari in Falco Accame predavala o možni preureditvi vojaške industrije in o delovanju italijanske vojske. Veliko zanimanja pa bo prav gotovo vzbudilo predavanje, ki ga bo 8. marca imel Benny Nato De Bruyn, predstavnik za Italijo ilegalne južnoafriške stranke Afričan National Congress.
Nove cene
avtobusnih
abonmajev
Prevozno podjetje ACT obvešča, da bodo v soboto, 1. marca, stopile v veljavo nove cene avtobusnih abonmajev, ki bodo naslednje: mesečni abonma za eno progo 12 tisoč lir, za dve progi 14 tisoč lir, abonma za vso avtobusno mrežo pa 16 tisoč lir. Nove izkaznice se bodo od dosedanjih razlikovale po rdeči prečni črti. Stare izkaznice bo do 30. junija ob doplačilu moč zamenjati z novimi pri naslednjih okencih ACT: v Ulici S. Cilino 99, na tržaški avtobusni postaji in na miljski avtobusni postaji vsak delovnik od 8.15 do 12. ure.
Na Opčinah se pripravljajo na premiero mladinske veseloigre »Figole-fagote«
Grožnje in žaljivke za Radio Opčine
Uspeh Radia Opčine očitno moti i-talijanske skrajneže, predvsem tiste, ki bleščijo po svoji neotesanosti in vulgarnosti. Že daj časa se namreč dogaja, da neznanci po telefonu grozijo, žalijo in ustrahujejo. Vse bi lahko ostalo pri neokusni šali, če se ti izlivi ne bi stopnjevali in vsiljevali tudi po registriranem traku radijske beležnice. Psovke in žaljivke, ki smo jih tudi mi slišali včeraj, se zaradi vul gamosti ne dajo prevajati. S katere strani piha ta veter, ni težko ugotoviti, dovolj je omeniti grožnjo, »da če Radio Opčine ne bo nehal razbijati škatle, bodo poslali tiste iz Ulice Pa-duina«.
Vsiljuje pa se tudi dvom, če ne gre morda istočasno za vročekrvne sodelavce neke zasebne radijske postaje, ki je pred meseci prekrila eno od treh valovnih dolžin, s katerimi razpolaga Radio Opčine. Med njimi so tudi nekateri, ki so polemiko okrog trebenskega vrtca umetno napihnili in zastrupljali ozračje sporazumevanja. Predstavniki Radia Opčine so to nekorektnost prijavili pretorju, ki sedaj vodi preiskavo. Nič čudnega torej, da jim je aktivnost in popularnost slovenske openske postaje trn v Peti, saj je pokazala, da se za svoje pravice oddajanja ne boji pred sodnika.
Nedolgo tega je italijanski tisk veliko pisal o trgovanju z romskimi o-troki. Takrat smo tudi mi ugotavljali, da jih veliko ilegalno prestopi mejo prav v naših krajih. Policijski organi so to ugotovitev potrdili, obenem pa predočili težave policije pri Preprečevanju ilegalnih prehodov. Meja je zelo obsežna in težko pregledna, so dejali, da bi ta pojav lahko Uspešno zajezili. No, prav od včeraj je vest, da je obmejna policija zasačila pri ilegalnem prehodu 22 državljanov iz Sri Lanke. Med njimi je eden mladoleten. Vsi so hoteli v Italijo, kjer so upali, da bodo vsaj na »črnem trgu« lahko našli zaposlitev.
Prvo, obsežnejšo skupino, ki je štela 19 oseb, so agenti zasačili ponoči Pri Pesku. Sume sta jima vzbudila dva taksija 2 jugoslovansko evidenčno tablico, ki sta čakala na italijanski strani meje. V prepričanju, da čakata na »ilegalce«, so se agenti po skrili v bližini. Ni jim bilo treba dol-čakati: kmalu je iz gozda stopila Pa plan večja skupina, ki jo je vodil Jugoslovanski državljan, star znanec Jugoslovanske policije. Državljani iz ^ri Lanke so povedali, da so mu za Prehod čez mejo izročili po 150 do-turjev (okrog 250 tisoč lir) in šest latili ur. Dvanajst je imelo ponare-Jen vstopni pečat, zato so jih agenti Prijavili sodstvu in odposlali nazaj, taksista in spremljevalca pa so izro-Pui jugoslovanski policiji.
V petek, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah premiera mladinske veseloigre »Figole - fagote«, ki jo pripravlja domača dramska skupina KD Tabor pod skrbno režijo Olge Lupine in seveda ob sodelovanju velikega števila, ne samo nastopajočih, temveč vseh tistih, ki bodo z glasbo, kostumi, sceno, z lučmi, petjem, plesom pa tudi z opravljanjem vseh tistih drobnih del, ki so za postavi-
Čez nekaj dni je bil na vrsti mejni prehod pri Fernetičih, skozi katerega je skupina treh državljanov iz Sri Lanke hotela z dvema ameriškima in enim holandskim potnim listom. Čeprav so bili na prvi pogled potni listi povsem v redu, je agent obmejne policije postal pozoren. Pozneje so ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da so bde na izredno spreten način zamenjane slike. Tuji državljani so priznali, da so potne liste kupili od neke kriminalne organizacije v Franciji po 500 nemških mark. Vse tri so aretirali zaradi prekupčevanja in ponarejanja dokumentov.
ZDRAVIL SE BO DVA MESECA
Huda nesreča delavca pri Domju
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so sprejeli 31-letnega delavca Ernesta Franzo iz Jesola, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Mattioli. Franza je na delovišču pri Domju postavljal zidarski oder, ko je izgubil ravnotežje in padel z večme-trske višine. Zdravniki so mu ugotovili zlom desnega gležnja in več zlomov na levi nogi. Zdravil se bo dva meseca.
tev predstave potrebna, poskrbeli za njen uspeh.
Z vajami so začeli že novembra. Bolezni in še druge težave so datum premiere nekoliko prenesli, niso pa zmanjšali veselja in navdušenja, s katerim se vsi nastopajoči in ne, pripravljajo na petkovo premiero.
' V igri bodo nastopali: Irina Čebu-lec, Gregor Peric, Lara Lupine, Danijel Malalan, Erika Škerk, David
Na Trbiški cesti, nedaleč od križišča za Bazovico, se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic^ vsaj za voznika. Materialna škoda pa je velika, saj sta avta — kot je razvidno z našega posnetka — po trčenju bolj klavrno zgledala. O dinamiki nesreče ni uradne verzije, ker jo karabinjerji iz Milj, ki so prvi prišli na kraj nesreče, šele preverjajo. Kaže vsekakor, da je bil 28-letni Maurizo Fiorio iz Zindisa s ford fie-
KraljK Mitja Ozbič in Katerina Cit-ter, sceno in kostume si je omislila Jasna Merku, za izvirno glasbo je poskrbel Aleksander Vodopivec, za pevske vložke Savica Malalan, za luči in ton Renato Hrovatin, šepetal-ka pa je Božica Čuk. Pri predstavi bodo sodelovali tudi mladi plesalci, ki jih je pripravila Mira Vovk.
Leopold Suhodolčan, avtor igre, je v njej pisal o med seboj sprtem svetu, polnem nesmiselnega sovraštva in mržnje, ki pa ima svojo poučno poanto: izkoreninimo iz naše srede vse, kar je nezdravega, gnilega, bodimo si raje prijatelji. Komedija nima srečnega konca, ker so stvari v svetu takšne, kakršne pač so. »Komedija se nadaljuje« so zadnje besede v igri, gledalcu pa je prepuščeno, da si sodbo in zaključek prikroji in zamisli sam.
Predstava torej, ki bo prav gotovo zanimiva za mlade in odrasle.
• V ponedeljek zjutraj je 36-letni Franco Sterpin 'Rigutti, lastnik trgovine z oblačili v Ulici Mazzini 43, odkril, da so ga obiskali tatovi. V prostore so zlikovci vdrli skozi vhodna vrata, odnesli pa so štiri usnjene plašče v skupni vrednosti 4 milijonov lir.
sto namenjen proti Opčinam, ko je trčil vanj — verjetno med prehitevanjem — 42-letni Gianfranco Cassano iz Ulice Crisciani, ki je z oplom ascona vozil proti mestu.
Kot rečeno, sta jo voznika precej poceni skupila. Oba so sprejeli v bližnjo katinarsko bolnišnico na začasno opazovanje. Fiorio se bo zaradi udarcev in odrgnin po čelu in udih zdravil 10 dni. Cassano pa se je udaril v prsni koš in bo okreval predvidoma v 20 dneh.
.	V ponedeljek je po dolgi
bolezni umrl
Anton Košuta
(PROCJESJEV)
Pogreb bo jutri, v četrtek, 27. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnica glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: žena Angela, hči Mariuccia, brat Nini, snaha Oliviana in drugo sorodstvo.
Trst, Križ, 26. februarja 1986
ZAHVALA •
Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega
Angela Mahniča
Posebna zahvala bivšim delovnim kolegom in prijateljem za nesebično pomoč pokojniku, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Trst, Bazovica, 26. februarja 1986
Ob prvi obletnici smrti dragega
Bruna Zulianija
se ga z ljubeznijo spominjajo
Silvana, Morena, sestri in bratje.
Sočustvujejo z Angelco in Barbaro v tem težkem trenutku Dragica, Ramiro in Ana.
Ob izgubi, ki je prizadela Angelco in Barbaro, izreka globoko sožalje Jelka Švab z družino.
Ob izgubi očeta Klavdija Čoka izrekamo sošolki in družini iskreno sožalje dijaki I. C razreda in profesorji DTTZ Ž. Zois.
Ob bridki izgubi očeta izrekata Katji Čok in družini iskreno sožalje odbor in namiznoteniški odsek ŠK Kras.
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Marije izreka svojemu podpredsedniku Milanu Čebulcu in svojcem globoko sožalje Upravni svet. Nadzorni odbor, Direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke
22 državljanov iz Sri Lanke hotelo ilegalno čez mejo
TRČENJE NA TRBIŠKI CESTI: VOZNIKA LE LAŽJE RANJENA
Proslave dneva slovenske kulture
Učenci osnovne šole F. Venturini na proslavi v Boljuncu
Z nedeljskega praznovanja v Podlonjerju
Nastop domačega zbora na proslavi KD Barkovlje
V prostorih škedenjskega društva I. Grbec je nastopil tudi mešani zbor
Koionkovec - Ženjan
Gostovanje Borštanov pri Domju
Po gostovanju v Tiebčah in Prebenegu so prosvetni delavci iz Boršta in Zabrežca v nedeljo popoldne gostovali v dvorani socialnega centra »Anton Ukmar - Miro« pri Domju na povabilo tamkajšnjega KD Fran Venturini.
Laura Maver je v imenu domačega kulturnega društva* pozdravila goste in v kratkem nagovoru med drugim dejala: «Društvo KD F. Venturini je še mlado društvo, ampak z navdušenjem podpira vsako pobudo, ki zbližuje sorodna društva, različne kraje in ljudi. Pripričani smo, da je lahko samo velika odprtost posameznih društev povod za plodno delovanje na kulturnem področju v naši občini in izven nje«. Nato so nastopili mešani pevski zbor »Slovenec«, ki ga vodi Boža Hrvatič in mladi igralci dramske skupine s pravljično igro »Ambet je bieu«.	(mm)
menjalnica	nakupni tečaji 25.2.1986
Ameriški dolar......... 1.520,—
Nemška marka......	679.—
Francoski frank......... 220.—
Holandski florint........ 600.—
Belgijski frank ......	32.—
Funt šterling.......... 2.260.—
Irski šterling......... 2.050.—
Danska krona............. 182,—
Grška drahma .......	10 —
Kanadski dolar......... 1.090.—
Japonski jen.................... 8.—
Švicarski frank............... 810,—
Avstrijski šiling.............. 96.—
Norveška krona................ 215.—
Švedska krona................. 210.—
Portugalski eskudo ....	10,—
Španska pezeta.............. 1° —
Avstralski dolar............ 1.035.—
Debeli dinar.................... 4,10
Drobni dinar.................... 4,10
■ ii BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domio 831-131
SLOVENSKO
V TRSTU 300. premiera
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Režija:	JOŽE BABIČ
PREMIERA
v petek, 28: febr., ob 20.30 — ABONMA RED A - premierski
PONOVITVE
v soboto, 1. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B - prva sobota po premieri
v nedeljo, 2. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 4. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski
v sredo, 5. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 6. marca, ob 20.30 — ABONMA 'RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 8. marca, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri — ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
STALNO „ „ GLEDALIŠČE
gledališča
VERDI
Danes, 26. februarja, ob 20.00 četrta predstava Mozartove opere (red E/H) »Figarova svatba«.
Ponovitev v soboto, 1. marca, ob 17. uri.
Tržaško gledališče Verdi prireja od 4. do 8. marca ciklus petih koncertov za šole. Koncerti, primerno predstavljeni in komentirani, bodo v mali dvorani in bodo trajali od 9. do. 10. ure. Vse šole, ki so za to zainteresirane, si lahko že sedaj rezervirajo prostor. Vstopnica stane 500 lir. Blagajna je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure.
ROSSETTI
Danes, 26, t. m., ob 17. uri bo gledališka skupina Teatro di Roma predstavila »Varietà« z M. Ranierijem, M. Merilni. Za abonente 30-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja tri ure.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	soboto, 1. marca, ob 18. uri: Koncert akademskega zbora Ivan Goran Kovačič, Zagreb.
Mala dvorana
V	nedeljo, 2. marca, ob 22. uri: Pshychic TV.
V	torek, 4. marca, ob 19.30: Mladi mladim. Bojan Gorišek, klavirski recital.
Srednja dvorana
Danes, 26. t. m., ob 20. uri: Chri-štophoros — slovesno predvajanje slovenskega filma in pogovor z ustvarjalci.
V	četrtek, 27. t. m., ob 19.30: P. Merku »Kačji pastir«. Slovensko narodno gledališče Maribor - Opera in balet.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE	.
Danes, 26. februarja, ob 20. un: L.. Pirandello »Šest oseb išče avtorja«. Režija Mile Korun. Predstava bo v Solkanu za S - sreda in izven.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. februarja MATILDA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 7.53.
Jutri, ČETRTEK, 27. februarja GABRIJEL
Vreme včeraj: temperatura zraka 0 stopinj, zračni tlak 1011,1 mb raste, • veter 40 km na uro severovzhodnik s sunki burje do 82 km na uro, vlaga 31-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,4 stopinje.
Plimovanje: ob 4.32 najnižja —36 cm, ob 10.19 najvišja 41 cm, ob 16.31 najnižja —55 cm, ob 22.58 najvišja 53 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Lizzi, Fabrizio Ferluga, Giulio Tizam, Elena Balt, Giusy Gallizia.
UMRLI SO: 85-letni Bruno Buda, 77-letna Anna Rutter, 87-letna Maria Sit-tar, 77-letna Alessandra Belleli, 80-letna Gelmina Opara, 92-letai Giovanni Bartole, 81-letna Elisabetta Parenzan, 81-letna Libertaria Viviani, 80-letna Olga Grilc, 73-letni Attilio laschi, 75-letni Umberto Benedetti, 83-letna Luigia Pre-garz, 83-letna Anna Florenin, 79-letna Francesca Benussi, 67-letna Bruna Angelini, 83-tetni Antonio Cossutta, 68-letni Mario Feletti, 77-letna Valeria Ciuciar, 89-letna Anna Vida, 71-Ltni Gastone Giasche, 83-letna Iolanda Bel-tramini, 65-letni Potenziano Bernardini, 64-letna Zebla Bartaìetti.
kino
ARISTON — 16.00, 22.00 II ritorno delle aquile, krim., VB 1985, 110’; r. John Frankenheimer; i. Michael Baine, Anthony Andrews.
EXCELSIOR I — 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke. Kim Basinger. (O)
EXCELSIOR II — 17.30, 21.45 Plenty, dram., ZDA 1985, 124’; r. Fred Sche-pisi; i. Meryl Streep, Sam Neill.
FENICE — Danes zaprto.
GRATTACIELO ~ 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone: i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I’ — 16.00, 22.tì0 Ammaz-zavampiri, fant, ZDA 1985, 110’; r. Tom Holland: i. Chris Sarandon, William Ragsdale, (O).
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 Erotic seduction, pom., (OO).
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Super-girls in 3 D, porn., (OO).
EDEN — 15.20, 21.15 E’ tutto per te Sybille in Amore top secret, porn., (OO)
LUMIERE FICE — 16.00, 22.00 Birdy, dram., ZDA 1985, 120'; r. Alan Parker; i. Mattew Medine, Nicolas Lace.
CAPITOL — Danes zaprto.
ALCIONE — 15.30, 22.10 La bella addormentata nel bosco, ris.; r. Walt Disney.
MIGNON — 16.00, 22.15 II papa del Greenwich Village, kom., ZDA 1984, 120’; r. Stuart Rosemberg; i. Mickey Rouke in Eric Roberts.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.00 II piacere, er. kom.. It. 1985, 90’; r. Joe d’Amato; i. Lili Carati, Laura Genser, (OO).
RADIO — 15.30, 21.30 La casa delle vedove, pom., (OO). * 2 3
Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO)
čestitke
Na filozofski fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo diplomiral BORIS NADLIŠEK. Iskreno mu čestitajo Dragica, Vida, Emil in Irena.
Franku je žena Nives povila prvo-rojenčka DEVANA. Srečnima staršema čestita KD Krasno polje - Gročana.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Krasno polje - Gročana prireja v soboto, 1. marca, ob 20.30 v Srenj-ski hiši v Gročani praznik dneva žene. Pohitite z vpisnino.
Foto Trst 80 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 28. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Ul. sv. Frančiška 20,
2.	nadstropje.
SPDT prireja jutri, 27. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje znanega tržaškega planinca Ettora Tomasija, ki bo s pomočjo diapozitivov predstavil KARNIJSKE ALPE.
Celodnevna osnovna šola I. Gruden in SKD Vigred iz šempolaja prirejata v petek, 28. februarja, ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo učenci osnovne šole in dramska skupina SKD I. Gruden z veseloigro v narečju »Kje je meja?«.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER v soboto, 1. marca, ob 20.30 v srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo PD Slovenec z nastopom mešanega pevskega zbora in veseloigro »Ambet je bjeu«.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi - na predavanje z diapozitivi jutri, 27. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, na temo SPREHOD PO PRETEKLI UMETNOSTI POSOČJA. Predaval bo prof. Milko Rener.
Zveza slovenskih kulturnih društev -
3.	pregled slovenskega filma. V petek, 28. t. m., v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu ob 18.00 in 20.30 film OVNI IN MAMUTI Filipa Robarja-Do-rina. Ob 20.30 srečanje z režiserjem in predstavnikom VIBA film.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 28. t. m., ob 18.00 premiera mladinske veseloigre FIGOLE FAGO-LE. Izvaja mladinska dramska skupina, režija Olga Lupine, scena in kostumi Jasna Merkù, glasba Aleksander Vodopivec. Ponovitev v soboto, 1. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 2. marca, ob 17. uri.
Koordinacijski odbor mladih komunistov prireja v soboto. 1. marca, ob
20.30	v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z ansamblom Karamela. Vabljeni!
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška
20, razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja še danes, 26. t. m., svoja olja slikar Fabio Zubini.
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 26. februarja, ob 18. uri na otvoritev razstave
KONTINUITETA MODERNIZMA V SODOBNI SLOVENSKI UMETNOSTI
Janez Bernik Zmago Jeraj Lojze Logar Emerik Bernard Andrej Jemec Marija Rus Gustav Gnamuš Bojan Gorenec Matjaž Počivavšek
Razstavo bo predstavil umetnosti kritik JURE MIKUŽ.
Dne 24. t. m. je diplomiral na filozofski fakulteti z odliko in pohvalo
BORIS NADLIŠEK
Iskreno mu čestitajo mama, oče, brat in sestra.
V ponedeljek je promoviral z odliko in pohvalo na tržaški univerzi za doktorja filozofije BORIS NADLIŠEK Za odličen uspeh mu iskreno čestitamo Alenka, Mara in Evgen.
izleti
KD Rovte - Koionkovec priredi dvodnevni izlet 30. in 31. marca na Krško (na Dolenjskem) in okolico z dvema ekskurzijama. Vpisovanje po telefonu na št. 827-528 in 827-808 od torka dalje.
SPDT prireja, ob 20. Zimskih športnih igrah avtobusni izlet v Ravascléttu, kjer bo 9. marca tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta (odhod ob
6.15	izpred sodne palače) pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri Pavlu Fachinu (tel. 742-488) ali Zvezdanu Babiču (tel. 762-228).
mali oglasi
20-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka ali kot uradnica z znanjem angleščine in francoščine. Tel. od 14. do 16. ure na št. 040/571-274.
ŠVRPLANINCA črne dlake in svetlo rjavega bergamaska ovčarja pogre-. šamo že več dni. Kdor ju je videl, naj pokliče na št. 299-453.
KUPIM rezervoar za plinsko olje (2 toni) in peč - rabjena, v dobrem stanju. Tel. 220-140.
UVOZNO-IŽVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem knjigovodstva in prakso na računalniku IBM, obvezno lastno prevozno sredstvo. Pismene ponudbe' na Oglasni oddelek Primorskega dnevnica. Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvo«.
VESPO 125 PX prodam. Tel. 226-560 ob urah kosila.
NUDIM POMOČ kot hišna pomočnica. Tel. 003866/23933.
UGODNO PRODAM prikolico za frezo nibbi, nosilnost 14 stotov, z volanom in kardanom. Tel. 228-292.
PRODAM vinograd 2.000 kv. m v Dolini. Tel. 040/228-373.
VESPO PX 125 sinje metalizirane barve v odličnem stanju prodam. Telefonirati na št. 228-296.
20-LETNO DEKLE s kvalifikacijo tajnice in znanjem nemščine in srbohrvaščine išče katerokoli službo. Telefonirati ob uri kosila na št. 228-597.
PRODAM otroška oblačila in voziček. Tel. na št. 730-495.
PRODAM udobno trisobno stanovanje v lepem kraju Gorice, prosto konec avgusta. Samo direktno zainteresirane osebe naj telefonirajo na štev. 0481/86464 ali 32135.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali hišo z vrtom v Trstu ali bližnji okolici kupim. Tel. 414542 od 10. ure dalje.
ITALIA ASSICURAZIONI — Zavarovalna agencija, Ul. Cicerone 8/A - Trst išče uradnika/co, po možnosti z diplomo trgovske akademije in opravljeno vojaško službo. Pismene ponudbe na zgornji naslov do 28. t.m.
STUDIO 4 — Ul. Palestrina 8, tel. št. 728-334 — prodaja na Katinari malo vilo novejše gradnje v dveh etažah, dnevna soba, 3 sobe, spalnica, kuhinja, sanitarije, klet, garaža, vrt, pogled na mesto.
LLOYD TRIESTINO Dl NAVIGAZIONE TRST
M/N »DIONEA«
Sporočamo cenjenim strankam, da bo M/N »DIONEA« ponovno vzpostavila linijsko zvezo od 27. februarja 1986 dalje z istrskimi obalnimi mesti Koper - Izola - Piran - Umag - Novigrad - Poreč - Rovinj - Pulj. Informacije in rezervacije: Lloyd Triestino di Navigazione, Ul. dell Orologio 1 — 34100 Trst — Telefon: 040/7785428-205 — Telex: 460368
avtomobil in človek
Vec varnosti, če se
kolesa ne blokirajo
Novi escorti in orioni z novim mehanskim sistemom proti blokiranju koles
Ford nadaljuje s politiko, ki jo je začel pred kratkim in sicer ob predstavitvi nove fielste. Serija 1986 Orionov in escortov se namreč na zunaj ne razlikuje kaj prida od dosedanjih modelov, vendar je velika novost v tem, da je na njih mogoče za doplačilo dobiti mehanski sistem proti blokiranju zavor, ki je bil doslej na razpolago, in sicer v svoji elektronski obliki samo pri velikih in dragih limuzinah. Mehanski sistem, ki je domala enakovreden elektronskemu, je mogoče kupiti po ceni, ki ni nič višja od malo dražjega radia ali od pomične strehe, njegova prisotnost pa vam lahko reši življenje. Za sedaj je sistem, ki so ga izdelali pri Girlingu, na razpolago samo za avtomobile s prednjim pogonom in Ford ima za nekaj časa ekskluzivo, vendar bo kaj kmalu na razpolago najbrž tudi za druge modele. Sistem je kar se da učinkovit in je le za spoznanje počasnejši od elektronskega ABS.
Predsednik italijanske podružnice Forda Delean, skuša, s pametno politiko cen, doseči, da bi se italijanski avtomobilisti raje odločili, ob isti nakupni ceni za nekoliko višjo kubaturo motorja, saj gre pri tem ne le za vprašanje počutja pri vožnji, temveč tudi za varnost. Tako bosta na primer escort 1100 in escort CL (katerega ku-batura pa znaša 1300 kub. cm) na voljo po enaki ceni, s tem, da je mnogo
bolj prijetno voziti nekoliko močnejši avto, ki zagotavlja, ob višjih zmogljivostih, manjšo porabo in večjo varnost. Malenkostna razlika v davku na lastnino in v zavarovalni premiji, po mnenju predsednika Deleana, in tokrat mu kaže pritrditi, ne opravičuje izbire nižje kubature. To je za sedaj navzkriž z navadami italijanskega avtomobilista, ki se je vedno odločal za čim nižjo kubaturo, s tem pa ni vedno prihranil.
Poleg tega se je cena enakovrednih modelov znižala: najvišja razlika v ceni med lanskim in letošnjim modelom je pri escortu 1.3 ghia: lani je b.ilo treba zanj plačati 14.246.000 lir, letos pa velja enakovredni model escort 60 ghia 1.539.000 lir manj.
Seveda velja tudi za modele escort in orion dosmrtna garancija, o kateri smo obširno pisali v enih naših preteklih številk: prvo okvaro (po triletnem obdobju, v katerem velja normalna garancija) boste plačali, če vam se vdrugič zgodi isto, pa gre popravilo na stroške Fordovih delavnic. Pogoj pri tem je, da prvo popravilo opravi pooblaščena Fordova delavnica. Gre za pobude novega predsednika italijanske podružnice Forda, ki je trdno odločen okrepiti prodajo vseh svojih vozil, kar mu bo spričo dinamičnosti in domiselnosti najbrž tudi uspelo.
ti in morje
Hladilniki za navtiko da bo počutje boljše
Zadnjič smo načeli vprašanje električnega omrejža in akumulatorjev na kajutnih jadrnicah. V prihodnjih člankih bomo skušali prikazati glavne »porabnike« te energije, obenem bomo navedli tehnične rešitve, ki naj to Porabo omejijo.
Nedvomno se le redki dopustniški kapitani odpovejo hladilniku. V vročih Poletnih dneh je ta »stroj« skoraj nenadomestljiv. Brez njega se nam hrana kvari, mlačne pijače pa niso o-svežujoče. Po starem so imeli na krovu termično izolirane shrambe, v katere so spravljali led. Danes tega sistema ne uporablja skoraj nihče Več, saj led dobimo le v večjih ribiških pristaniščih. Nekdanjo »ledeni-co« je torej zamenjal hladilnik. Najprej so suhozemne hladilnike pre-nredili za navtične potrebe, v bistvu da kompresor hladilnika poganja e-tektrična napetost akumulatorjev. Pri ‘‘notornih čolnih in gliserjih je ta rešitev še vedno najbolj smotrna. Navadno imajo ti hladilniki možnost, da
kompresor poganja tudi izmenični tok »suhozemskega« električnega omrežja, kar prav pride med pòstahki v marinah. Na jadrnicah pa taki hladilniki kaj kmalu iztrošijo akumulatorje, da se jih jadralci izogibajo. Drugi tip hladilnika je kempinski, ki nima kompresorja in deluje na principu toplotne črpalke, ki lahko deluje na plin, na akumulatorsko elektriko in na navadno elektriko. Ti trivalentni hladilniki pa morajo biti v vodoravni legi, kar je na morju skoraj nemogoče, obenem je plin v podkrovju izredno nevaren. V zadnjem času so se pojavili novi hladilniki, ki niso vezani na vodoravno lego, a prav tako trosijo precej električne energije. Najstarejši in obenem najzanesljivejši hladilniki so pa tisti, kjer močnejši kompresor direktno poganja ladijski motor. Motor poženemo le nekaj minut vsaki dve uri, pa nam temperatura zdrkne globoko pod ničlo. Edina hiba je izredno visoka cena, a za prijetno počutje se taka investicija prej ali slej izplača.
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.20 Tre anni - 4. in zadnje nadalj.
11.30	Vetrina del festival di Sanremo
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Halo... kdo igra? - zadnji poziv
14.15	Quark - poljudnoznanstvena oddaja
15.00	Vetrina del festival di Sanremo
15.30	Šola in vzgoja:
Ekologija: gozdovi
16.00	Zgodbe od nekdaj, zgodbe od danes: Il ragazzo di Portorico
16.30	Magi&t - program za otroke Sandybell - risanka
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic - drugi del
18.00	Dnevnik 1 - Kronike
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah
19.50 Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Professione: Pericolo!
21.30	Politična tribuna
22.15	Dnevnik
22.25	Gremo v kino
22.30	športna sreda
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.30 Televideo
11.55	Cordialmente - opoldanski program z Enzo Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjižna rubrika
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35 Tandem - popoldanski program za otroke
Aktualnosti in elektronske igre
15.15	Paroliamo - kviz
16.00	Šola in vzgoja:	, ,
Federico da Montefeltro
16.30	Pane e marmellata - program za otroke D’Artacan - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Oddaja o medicini
18.15	Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Cacciatori di Gloria
21.45	Dnevnik 2 - Vesti
21.55	Diabolicamente tua - film Igrata Alain Delan in Senta Berger
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.40	Prima đeH’ambra - film Igrajo Jeanne Woodward, Christopher Plummer, Valerio Harper
Tretji kanal
13.30	Avanture dobrega vojaka Švej-ka - TV nadalj.
14.25	Lorin Maazel
15.15	Kolesarstvo
15.55	šola in vzgoja:
Stara italijanska ljudstva
16.25	Šola in vzgoja: Tečaj Basic
16.55	Dadaumpa - glasbeni program
18.10	L’Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	Che in America voglio andar... -3. oddaja
Friulani e triestini a New York
20.05	Oddaja o ribolovu
20.30	I ragazzi della 56. strada - film Igrajo Matt Dillon, Diana Lane, Thomas Howel. Režija Francis Ford Coppola
22.00	Delta
23.05	Dnevnik 3
jugoslovanska televizija
Koper
14.15 TV novice
14.25 Uboga Klara - TV nadalj.
13.10 Ujetnica - film
16.45 Otroški program: Risanke
Opera narave - dokumentarec Velika noga - divji deček -TV film
18.30 Pacific International Airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
NOVA GORICA — Posvet o učinkih osimskih sporazumov TRST — Pred tristoto premiero SSG SOVODNJE — Revija zborov ob dnevu slovenske kulture VIDEM — Deželni kongres UISP ŠTANDREŽ — Odbojka Val - Bor JIK banka
19.30	TVD Stičišče 19.50 Rugby time
20.30	Lucky Explorers 22.15 Sladka koža - film
Ljubljana
9.00 Kastelka - TV drama 15.40 Teletekst 15.55 TV mozaik
17.2.5	Poročila
17.30	Spored za otroke: Avstralske pravljice: Južni križ - 3. del
17.45	Spored za mlade:
Ko se korenin zavtimo: Prva partizanska zima - 4. del
18.45	Risanka
19.00	Danes dolenjski obzornik
19.30	TV dnevnik
20.05	Shakespeare na TV:
Julij Cezar - drama
22.50 TV dnevnik
Zagreb
8.30 Ben ji, Zaks in deček iz vesolja 8.55 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
13.15 Tom Sawyer - film
14.30	Rumena laguna - humoristična oddaja
15.00	TV v šoli
16.00	Dober dan
18.45 Številke in črke - kviz
19.30	TV dnevnik
20.00	Kino-oko - film
22.30	TV dnevnik
zasebne
CANALE 5
8.35 Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana
9.50	General Hospital - TV nadalj.
10.45	Facciamo un affare
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV nadalj.
14.30	La valle dei pini - TV nadalj.
15.30	Così gira il mondo - TV nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Webster - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Visitors - TV nadalj.
22.30	Big Bang - znanstvena oddaja
23.15	La grande boxe
00.15 Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy show - TV film
10.00	Difendo il mio amore - film
11.45	Magazine
12.15	Mr. Abbott o famiglia - TV film
12.45	Ciao ciao - program za otroke
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua viva - TV novela
15.50	Pietà per chi cade - film
17.50	Lucy show - TV film 18.20 Ai confini della notte
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV nadalj.
20.30	California - TV film
21.30	Detective per amore - film
22.30	Lord Jim - film
01.00	Ironside - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria - TV film
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	WondcT Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari
13.30	Help - kviz
14.15	Deejay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
postaje
18.00	La Casa nella prateria - TV film
19.00	Gioco delle coppie - tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke '
20.30	OK ! Il prezzo è giusto - kviz
22.45	Premiere
23.15	Cannon - TV film 00.15 Strike Forco - TV film
01.15	Quincy - TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanke
9.00	TV film
10.00	Missione impossibile - TV film
11.00	II ritorno del Santo - TV film
12.00	Andrea Celeste - TV film
13.00	Risanke
13.00	Missione impossibile - TV film
14.00	Anche i ricchi piangono
14.30	Innamorarsi - TV film
15.00	Andrea Celeste - TV novela
16.00	Risanke
19.00	Carmin - TV novela
20.30	Insidetrs - TV film
21.30	Dottor John - TV fibn
22.30	Totò tuttofare - film
23.30	Missione impossibile - TV film 00.30 II ritorno del Santo - TV film
TRIVENETA
15.30	Una storia americana - film
17.00	Risanka
18.30	Pacific International Airport
19.00	Monitor
19.30	Disperatamente tua - novela
20.15	Calibro 38 - film
22.00	Dražba
01.00	La liceale seduce i professori
03.00	L’ultimo giorno di lavoro di una prostituta - film TELEFRIULI
13.00	Lamù - risanka
13.30	Senorita Andrea - TV novela
14.30	Lamù - risanka
15.00	Super Mouse - risanka
15.30	Musicale
18.30	Dokumentarec
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV novela
20.30	La famiglia Edvards - film
23.00	Nogomet
01.00	Buonanotte Friuli
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.0, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; Koledarček, 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in operetnega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu: mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj (vodi Aleksandra Pertot), mešani zbor Novega sv. Antona (vodi Edi Race) in Tržaški oktet (vodi Janko Ban), nato:	Glasbena pri-
loga; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika, nato:	Glas-
bene skice; 15.00 »Čarobni globus«. Pripràvlja in vodi Roža Peric; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba drugih celin; 14.40 Jezikovni pogovor, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk ; 15.30 Dogodki - in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Fantje po polj gredo: ansambel Mihe Dovžana; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, l|3.3t0, 17.30, IV!.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti;
6.00	Jutranji program, otvoritev programov; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 prisrčno vaši; 8.15 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.50 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program — glasba; 15.45 Sublime -popoldanski glasbeni program; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.35 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; Jadra in motorji; 18.10 The guitar club; 18.32 Klasična glasba - koncert; 19.00 Jazz; 20.00 do 6.00 Zaključek programov in nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val jutranji program; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.00 Odprti prostor;*' 11.10 Kviz; 11.30 II delitto di Lord Savile - radij, priredba; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Poštna kočija; 15.03 Habitat; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz; 17.00 Zeleni val; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 20.00 L’intrusa - radij, priredba; 20.38 Glasbena pavza; 21.03 Varjetejski program; 21.30 Nočni glasbeni program.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo mekedon-sko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.06 Rezervirano za. . .; 10.40 ' Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate. . . (prenos iz tudia radia Maribor) ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
1140 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Naj narodi pojo (9. oddaja); 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Lahko noč. otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo - Labrador; 20.25 Minute s slovenskimi interpreti - Mitja Gregcrač tenor (pri klavirju Aci Bertoncelj); 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Seraja»; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno: Vuk Krnjevič:	Pesmi;	23.05 Jazz za
vse.
V ponedeljek zvečer v goriškem občinskem svetu
Protislovenska fašistična resolucija sploh ni prišla v javno razpravo
Že več mesecev dolgo zavlačevanje
■v
Se vedno brez novih odborov občinska podjetja v Gorici
Take klofute fašisti v Gorici najbrž niso še dobili. V goriškem občinskem svetu so v ponedeljek pozno zvečer svetovalci skoro vseh strank (KD, PSDI, PSI, PRI, SSk, KPI in PLI), tako večinskih kot opozicijskih, sklenili, da o fašistični protislovenski resoluciji sploh ne razpravljajo. Trije fašistični svetovalci so zaradi tega razjarjeni odšli iz dvorane in niso glasovali. Mestni redar pa je iz dvorane odstranil razgretega fašista, ki je z galerije motil glasovalne izjave svetovalcev, ki so se protivili razpravi resolucije MSI.
Kaj so pravzaprav hoteli fašisti? Edini njihov argument v občinskem svetu so Slovenci. Nasprotujejo vsakemu sklepu, ki bi karkoli dal kakemu slovenskemu društvu ali šoli; venomer interpelirajo župana in odbornike o stvareh, ki zanimajo sosednjo Jugoslavijo. Skratka, zdi se„ da sploh ne poznajo drugih argumentov.
Tokrat jim je spodletelo. Znašli so se na ledeni skorji in kar niso mogli na suho zemljo. Ostali so čisto izolirani lani novembra, ko je občinski svet skoro soglasno obsodil provokatorje, netilce narodnostne mržnje, ki so dali nalepiti gnusne lepa-
ke v vseh krajih Goriške. Januarja so v goriškem občinskem svetu prebrali Vizzinijev predlog zakona o globalni zaščiti, ga porazdelili med svetovalce, menili, da gre za najresnejši poskus »slovenizacije« tukajšnjih krajev. Zatem so fašistični svetovalci Coana, Noselli in Cosma, predstavih resolucijo ki je vsebovala zahtevo, da goriški občinski svet zavrne Vizzinijev predlog, še zlasti tam, kjer je govor o odnosih med državljani slovenske narodnosti in oblastmi, o uvajanju slovenščine v javne urade, o slovenskih šolah v Benečiji. Istočasno so fašisti hoteli z resolucijo doseči, da goriški občinski svet zahteva preštevanje Slovencev.
Na dnevnem redu je bila resolucija v ponedeljek zvečer. Načelnik fašistične svetovalske skupine Coana je več kot eno uro govoril o vsem mogočem: o zakonskem osnutku Vizzini, o zakonskih osnutkih drugih strank, o šolah, društvih, o »slovenizaciji«, o videmski pokrajini. Lp dvakrat, ko je šel že preko vsake dostojne meje in ko je natrobil vrsto laži in neresnic, sta ga prekinila svetovalca Battello in Waltritsch.
upali, da se bodo lahko ponašah pred skupino svojih privržencev, ki so ob tej priložnosti nalašč prišli v dvorano, pa je nanje kot mrzla prha padla izjava demokristjanskega svetovalca Tripanija. O fašistični resoluciji sploh ne bomo govorili, je dejal Tripani. Upoštevajoč točko 24 občinskega pravilnika večina v občinskem svetu lahko zavrne razpravo o vprašanju, ki se občine direktno ne tiče. Goriški občinski svet je o tem vprašanju že razpravljal lani novembra. Ne bomo zaradi tega ponavljah razprave. Tripani je dejal, da govori v imenu vseh petih strank večine, kot tudi hberalcev in komunistov. Sicer so potem svoja stališča podprh še Esposito (PSDI), Drufuca (PRI), Foma-sir (PLI), Paulin (SSk), Bruneho (PSI) in Batteho (KPI).
Fašisti so v svoji glasovalni izjavi irritili, da je stališče tržaškega župana drugačno, saj je takoj obsodil Vizzinijev predlog. Prav tako so ga obsodili republikanci in še kdo drug. V znak protesta so odšli iz sejne dvorane in sploh niso glasovah. Edini nasprotni glas razpravi je bil tisti zelenega svetovalca Fiorelhja. Vsi drugi so soglasno zavrnih glasovanje in s tem fašiste popolnoma izničih.
V goriškem občinskem svetu niso v ponedeljek zvečer izvolili zastopnikov v mestno podjetje za elektriko, metan, vodo in avtobuse, v mestno lekarno, v dom za ostarele v Lečniku in še v nekatere druge ustanove. Na dnevnem redu je imenovanje teh zastopnikov že od lanskega oktobra. Zaradi nesporazumov med strankami večinske koalicije in tudi zaradi sporov znotraj nekaterih strank pa so z imenovanji odlašali. Zdelo se je, da bo končno glasovanje v ponedeljek. Pa je bila stvar spet odložena, tokrat baje na zahtevo socialistov, ki naj bi morah rešiti še marsikatero notranje vprašanje.
O stvari naj bi sklepal goriški občinski svet na svoji prihodnji seji, ki bo, tako vse kaže, izjemoma v soboto zjutraj. Vse druge večere tega in naslednjega tedna, so zastopniki ene ah druge stranke zavzeti z notranjimi sejami.
Sicer pa je imela ponovna odložitev imenovanj nekaj nesoglasij v vrstah same večine. Mestni tajnik KD Leardi sploh ni prišel v sejno dvorano, potem ko so se načelniki večinskih skupin domenili, da se glasovanje odloži.
Pokrajinskega tajnika PSI Blasiga smo včeraj vprašah, kaj meni o tem. Nekateri so namreč trdih, da je on zahteval odložitev imenovanj, dokler
se ne razčistijo vprašanja okrog Gra-deža in pokrajinske uprave. Povedal nam je, da je za karseda hitro imenovanje in da se s stvarjo ne odlaša več. Z njegove strani torej ni prišla zahteva po odložitvi imenovanj.
V Tržiču se v teh dneh sestaja občinski svet. Pokrajinsko socialdemokratsko vodstvo napoveduje odstop svojih dveh odbornikov iz levičarskega odbora s KPI in PSI v Tržiču. Ta dva odbornika pa bajè odlašata. Ko bi odstopila, bi namreč levičarska u-prava zašla v krizo. Če pride do tega, menijo socialisti na pokrajinski ravni, potem bodo zahtevah, da se socialdemokrati izločijo iz vseh občinskih uprav na Goriškem.
• V prometni nesreči v križišču ulic Duca D’Aosta in Trieste se je v ponedeljek zvečer lažje poškodoval 38-ktni Stanko Kovic s Peči. V bolnišnici so mu nudih le prvo pomoč.
razstave
V	preddverju Kulturnega doma je
do 2. marca odprta razstava »Poklon A. Černigoju«. Obisk, ob delavnikih med 16.30 in 18.30.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo odprli v petek, 28. februarja, ob 18.30 razstavo približno tridesetih likovnih del slikarja Mateja Sternena. Prirejajo jo Goriške likovne galerije v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani. Na otvoritvi bo govoril kustos Narodne galerije Ferdo Šerbelj. Razstava bo odprta do 22. marca.
razna obvestila
Ko je Coana končal in so fašisti že
Po odgovoru dezelnegu odbornika Barnabe dvema svetovalcema
Kako bo s poslopji za slovenske srednje šole?
Kaj bo s poslopji za slovenske srednje šole v Gorici? Kako se bo vnaprej v zvezi s tem obnašala goriška občinska uprava? Kakšni bodo odnosi z deželno upravo glede finansiranja gradnje novih šolskih stavb? O tem je v goriškem občinskem svetu govoril v ponedeljek zvečer komunistični svetovalec arh. Busolini. Nanašajoč se na oktobrsko vprašanje socialističnega svetovalca Waltritscha in na takratni odgovor župana Sca-rana, na interpelacijo komunističnega svetovalca Bratine v deželnem svetu in na odgovor deželnega odbornika za- šolstvo Barnabe, je Bu-solini županu in svetovalcem povedal, kaj je odgovoril Barnaba in izrekel tudi začudenje zaradi nekaterih točk v odgovoru, ki mečejo kaj čudno luč na goriško občinsko upravo.
Barnaba je namreč odgovoril, da je vprašanje šolskih' zgradb za slovenske šole v Gorici odprto, in da se za stvar zanimajo starši, šolske oblasti, slovenska društva in organizacije, občinske in pokrajinska uprava, kot tudi sam deželni svet. O tem je bil govor že v razpravi o triletnem pro-
gramu 1982-84 deželne uprave. Deželno odborništvo je zbralo podatke o teh potrebah, še zlasti za štiri srednje šole, ki so v stavbi nekdanjega semenišča v Uhci Alviano. Gre za nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, za klasični hcej Primož Trubar, za učiteljišče Simon Gregorčič, za tehnično trgovski zavod Žiga Zois. Goriška nadškofija je namreč že 8. oktobra 1984 poslala občini pismo z odpovedjo najemne pogodbe. Ta naj bi zapadla 30. septembra 1985. Potem so pogodbo izjemoma podaljšali za eno šolsko leto.
Kaj so goriške krajevne uprave napravile v zvezi s tem? Odbornik Barnaba je dal nekaj podatkov. Goriška pokrajina je izrekla pripravljenost poskrbeti druge prostore, če bi šole morali zapustiti stavbo v Ulici Alviano (pokrajina namreč skrbi za zavod Žiga Zois, in tudi za strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar, ki je nastanjen v Uhci Rismondo). Goriška pokrajinska uprava je leta 1981 deželno upravo zaprosila za prispevek 650 milijonov hr za prenovitev šolske stavbe v Uhci Rismondo. Po-
krajina je prošnjo ponovila leta 1982. Kasneje ni bilo drugih prošenj.
Goriška občina pa je prošnje deželi naslovila že v daljnem letu 1972 in sicer za potrebe gradnje stavbe za osnovno šolo na Livadi in za potrebe učiteljišča. Od takrat, torej od leta 1972, ni na deželo, s strani gop riške občine dospela nobena prošnja.
Deželni odbornik Barnaba je v odgovoru svetovalcu dejal, da »goriška občina ni napravila nobene posebne akcije, niti potem ko je lani oktobra goriški župan odgovoril (že prej omenjenemu) svetovalskemu vprašanju. Takrat je župan potrdil, da je bila goriška nadškofija v stikih z neko švicarsko družbo, da bi tej prodala stavbo nekdanjega semenišča. Povedal je tudi, da bi bil potreben posebni zakon za finansiranje potreb slovenskih šol«.
Svetovalec Busohni je zaskrbljeno vprašal, kdaj in koga je občinska uprava zaprosila za finansiranje oziroma za posebni zakon. Pristojni na deželi pravijo, da o tem ne vedo ničesar. O tem posebnem zakonu je govor že dobrih pet let, ves čas prej-
šnje uprave, o tem je govor tudi v sedanji mandatni dobi. Konkretnih prošenj na deželno upravo za finansiranje slovenskih šol pa ni bilo.
O tem je kasneje govoril tudi svetovalec SSk Paulin (v prejšnjemi manr datu je bil član ožjega občinskega odbora). Povezal se je na podobno interpelacijo svetovalca Štoke in na enak odgovor odbornika Barnabe. Dejal je, da je najbrž prišel čas, da občina poskrbi za odkup stavbe nekdanjega semenišča.
Župan je odgovoril, da se dogovo-rja z nadškofijo za podaljšanje najemne pogodbe. Slovenskih šol ne bomo dah pod šotor, je dejal župan. Potrebujemo pa poseben finančni zakon, kajti v Gorici so potrebe po gradnji ali popravilu stavb tako za slovenske kot za italijanske šole in ker Gorica potrebuje veliko več denarja za šolske gradnje zaradi dvojnih šol, italijanskih in slovenskih. Zaradi tega se pogajajo s pohtiki na deželni ravni, je še 'dejal Scarano, da bi nam odobrih posebni finančni zakon.
Zaradi očitka, da se ponavljajo ista vprašanja
Načelnik opozicije v Doberdobu polemično zapustil sejno dvorano
Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu v Doberdobu dr. Maks Gurgolet je približno eno uro po začetku ponedeljkove seje sveta polemično zapustil sejno dvorano. Njegov užaljen umik je povzročila opazka načelnika večinske skupine Karla Ferletiča, češ da Ger-golet že nekaj zaporednih sej postavlja vedno ena in ista vprašanja v zvezi z gradnjo šole in s tem po nepotrebnem povzroča izgubo časa.
Gergolet je v začetku seje postavil županu celo vrsto vprašanj o poteku del za izgradnjo nižje srednje šole. Prisotna je bila skupina staršev otrok iz Ronk, ki danes še najbolj občutijo nevšečnosti prevoza v šolo v Gorico. Načelnik opozicije je ugotovil, da podjetje, ki ima v zakupu dela, ni spoštovalo napovedanega roka za pokritje stavbe, zaradi česar — je dejal — lahko predvidevamo, da tretja skupina del ne bo zaključena do junija, kot je bilo zagotovljeno. Sledila je vrsta podrobnih vprašanj v zvezi z deh: kako je z deli v notranjosti, katere stene bodo izohrane, komu bo dodeljeno delo za napeljavo vode in ogrevanja, kaj pa z okni in vrati, in šolska oprema? Nazadnje je Maks Gergolet vprašal občinsko upravo, kaj je ukrenila, da bi avtobusno podjetje skrajšalo čas prevoza otrok iz Ronk v Gorico in rešilo problem prenatrpanosti avtobusa.
Župan dr. Lavrenčič je v zvezi s podrobnostmi o poteku del dal pojasnila, Id so v pristojnosti občinske u-
prave, glede zamud pa je dejal, da je pravočasno dokončanje del na šoh že dolgo časa’glavna skrb uprave. Zaenkrat podjetje. spoštuje roke za izvajanje del, je dejal, ter polemično pristavil, da ni mogoče počasnosti očitati upravi, ki je šolo dosledno hotela, medtem ko so ji drugi nasproto-vah. V zvezi s prevozom otrok v Gorico je občina že pred časom posegla pri prometnem konzorciju, nakar je vodstvo le-tega poslalo v odgovor pismo, v katerem je rečeno, da proge (in s tem časa prevoza) ni mogoče spreminjati, ker gre pač za linijski avtobus. Glede pritožb o prenatrpanosti je vodstvo konzorcija izvedlo več pregledov in ugotovilo, da so pritožbe neutemeljene.
Preden je polemično zapustil sejno dvorano je svetovalec Gergolet še vprašal upravo, kakšno stališče namerava zavzeti do pustnega odbora, ki je priredil pogreb strica Lovreta. Po njegovem mnenju je namreč prišlo do javnega sramotenja vere in čustev dela vaščanov z nošenjem križa na pustnem pwgrebu, s čimer, je v moralizatorskem zanosu presodil, je prireditev z ravni kulturne tradicije zdrknila na raven vulgarnosti, župan si je pridržal pravico odgovora na pri-hodnji seji.
Zatem je občinski svet dokaj naglo odobril ostala vprašanja na dnevnem redu. Med drugim so Jameljski sekciji VZPI izdali dovoljenje za obnovo grobnice sedmih partizanov in pa-
tih v prvi svetovni vojni, ki je na )kopahšču v Jamljah. Prenovljen_spo-lenik naj bi svečano odkrili že 25. a-rila. Občinski svet ja tudi poveril rh. Antoniju nalogo za pripravo do-umentacije za izdelavo občinskega rha in nranora.
O uvedbi davka TASCO, ki je tudi bila na dnevnem redu, svet ni razpravljal, ker bodo morah počakati, da vlada uradno predstavi novi odlok, ki bo v marsičem popravil določila prvotne zasnove novega davka.
Drevi Scaccia s »Chicchignolo«
V okviru letošnje abonmajske gledališke sezone bo drevi v Verdijevem gledališču gostoval igralec Mario Scaccia - s Petrolinijevo komedijo »Chicchignola«. Predstava se bo pričela ob 20.30.
Komedija je po mnenju poznavalcev najbolj originalno in obenem najbolj dovršeno delo ie skoraj mitičnega Ettoreja Petrolinija. Scaccia je med najbolj priljubljenimi igralci na italijanski gledališki sceni in je ie dobro znan goriškemu občinstvu, pred katerim je. večkrat nastopal v zadnjih letih. Njegove velike igralske sposobnosti in nadarjenost prihajajo najbolj do izraza prav v oživljanju umetnosti velikega Petrolinija.
PREDAVANJE SPDG
Ob vznožju Anapurn
»Ob vznožju Anapurm. Tak je naslov planinskega večera, ki ga pripravlja SPD Gorica jutri, 21. t. m., ob 20. uri, v dvorani v Ulici della Croce 3. Predaval bo novinar Lojze Abram ter prikazal okrog 250 barvnih diapozitivov z lanske treking odprave v Himalajo, kamor so se odpravili tržaški alpinisti in planinci v počastitev 80-letnice SPD Trst. Medtem ko so plezalci naskakovali Južno A-napurno, se je ducat tržaških planincev odpravil na skoraj tri tedne dolgo pot okrog te himalajske skupine, se medtem povzpel tudi na 5600 metrov visoki prelaz, doživel marsikaj.
Vtise z 250 kilometrov dolge poti je Lojze Abram pridno beležil s fotografskim aparatom in tako je nastala bogata zbirka diapozitivov. Izbor iz te zbirke bomo lahko videli jutri zvečer. Naj kot zanimivost povemo, da je Abram opazoval dogajanja o-koli sebe predvsem kot novinar in da je posnetkov, ki bi bili zanimivi zgolj z alpinističnega vidika, bolj malo. So Pa na posnetkih zabeleženi vtisi o zelo trdem življenju nepalskih gorjancev, o vdiranju industrijske civilizacije tudi v najbolj zakotne doline.
Priznanja za zvestobo delu
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da zapade 10. marca rok za predloge o pxdelitvi vsakoletnih priznanj za zvestobo na delu in gospodarski napredek. Priznanja bodo podelili, tako kakor že vrsto let doslej, ob letošnjem sejmu Espomego.
Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu trgovinske zbornice, na sedežu strokovnih združenj in sindikalnih organizacij.
Žene iz Števerjana, Podgore in Štan-dreža vabijo na skupno družabnost z večerjo, ki bo 8. marca v prostorih razstavišča Espomego. Nastopa kvartet Zvonček iz Škofje Loke in narodnozabavni ansambel bratov Arnold. Prijave in informacije pri Marti Zorn v Štandrežu, tel. ‘21407, Danici Mize-rit v Števerjanu tel. 884110, Ančki Mi-kluš v Števerjanu tel. 884182 in Mar-čeh Kocjančič v Podgori tel. 391450.
V Katohškem domu bo jutri, ob 20.30 v okviru teoloških predavanj duhov-nije sv. Ivana dr. Lojze Škerl govoril na temo »Vsebina novega konkordata med italijansko republiko in Apostolskim sedežem«.
____________izleti______________
Društvo slovenskih upokojencev priredi 8. marca ob dnevu žena izlet v Čedad - Landarsko jamo s kosilom v Tolminu. Na razpolago en sam avtobus (izlet je skupen z upokojenci iz Solkana). Vpis izključno na sedežu v četrtek, 27. t.m., od 10. do 12. ure.
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 2. marca, izlet na Nevejsko sedlo s treningom za Goriško smučarsko prvenstvo. Vpisovanje do 27. t.m. v trgovini Bauzon v Ul. Carducci.
prireditve
KD Jezero vabi v soboto, 1. marca, ob 20. uri na prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Nastopil bo moški pevski zbor, posredovali bodo diapred-stavo »Ain Turist in Doberdob komet« — (Špargert Ferlauf).
koncerti
V organizaciji združenja AGEVLUS bo drevi, ob 17. uri v prostorih goriške glasbene šole koncert flavtista Fabia Goranija in pianista Valterja Attanasia. Na sporedu skladbe Mozarta. Poulenca in Prokofjeva.
____________kino______________
Gorica
VERDI 20.30 »Chicchignola«. Gledališka predstava.
CORSO 18.00 — 22.00 »Senza scrupoli«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30 — 22.00 »Fantasia e-rotica in concerto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Do zadnjega diha«
SVOBODA Zaprto
DESKLE 19.30 »Kolo sreče«.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri Trebicino Susmel iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
V petek, 28. t.m., bo v Kulturnem «lomu premiera Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v režiji Jožeta Babiča. Kot dramaturg je sodeloval Tone Partljič, sceno in kostume si je zamislil Klavdij Palčič, za koreografijo pa je poskrbela Ksenija Hribar
Jutri v okviru ciklusa Mladi mladim
Koncert pianista Sirsena
».. . Zrela muzikalnost, kristalno čista tehnika, naraven in preprost način izvajanja ter velika občutljivost so vrline, s katerimi si mladi umetnik takoj pridobi simpatije avditorija . . .« je o gostu tretjega koncerta iz ciklusa MLADI MLADIM, ki jih Glasbena matica organizira s sodelovanjem slovenske deželne Radio-tele-vizije v Avditoriju sedeža tržaškega radia, v Ul. F. Severo 7, pianistu SILVIU SIRSENU, pisal Messaggero Veneto.
Tenkočutni pianist je za svoj nastop izbral program velike romantike, GRIEGA (Lyrisches Stiicke) ter SCHUMANNA (Fantazija op. 17, Simfonične etude op. 13). Morda se zdi čudno, da se mladi glasbenik za izpovedovanje svojega sveta obrača na dela, ki so mu časovno tako odmaknjena — a odgovor na to dobimo znova v oceni enega njegovih zadnjih koncertov: ». . . značilnosti tega mladega umetnika, ki stalno išče lepoto glasbe — in z občutkom pripovednika raziskuje v spominu kot da bi hotel, skupaj s pubhko, doživeti veselje prvega poslušanja . . .«
Obeta se torej prvovrstni kulturni dogodek ki, če z ene strani predstav-
lja kar samo od sebe vabljivo glasbeno ponudbo, postavlja pa z druge zanimivo vprašanje soočanja mladega, sodobnega človeka v razbiranju romantičnih del transcendentalne poetike, nasičene s hrepenenjskim liriz-mom (Grieg) in z eksistenčno dikoto-mijo, ki sili individuuma, navzlic svoji razdvojenosti, k totalnemu in absolutnemu.
Akter tega pogumnega dejanja je 25-letni pianist SILVIO SIRSEN, ki je začel študij klavirja v Trentu, nadaljeval pa na tržaškem konservatoriju Tartini z A. Costantinidesom ter L. Baldinijem, v razredu katerega je tudi diplomiral leta 1980. Sirsen se je potem izpopolnjeval na Mozarte-umu v Salzburgu s H. Costa, na Dunaju z E. Werbo, sledil pa je tudi tečaju komorne glasbe, ki sta ga v šolskem letu 1982-83 vodila Dario de Rosa in Renato Zanettovich na Glasbeni šoli v Fiesolah. Odlikoval se je na različnih pianističnih tekmovanjih, tako na tekmovanju Monti v Trstu kot v Albengi, slovi pa tudi kot odličen komorni glasbenik in je v duu z violinistom M. Bellijem posnel ploščo Griegovih Sonat za violino in Ida vir.	ALEKSANDER ROJC
Radijski odmevi
Najdaljši
dan
Do kod lahko seže ohranjena človekova zavest v srečanju s piinaja-jočo smrtjo, je bilo nemara temeljno vprašanje Bruna Bongnimja, ko je v radijsko igro zajej posieanje ure in trenutke »norega« pesnika Dina Campane, ki je svoje življenje, izpolnjeno z obsedenimi potovanji, zaključil v psihiatrični bolnišnici, obdan s pri-vioi m uhajajočimi prizori burnin od-tekiin dni. Kot je znotraj italijanskega kulturnega prostora nedvomno zanimiv tako radikalen prikaz pesnikovega oonoda, 'ri-jetno nas boij in v mnogo večji men priteguje življenjska in ne literamo-zgoaovinska metafora.
Radijska izvedba v režiji Marka Sosiča je v prevodu Alenke Rebule Tuta prav gotovo izbrala pravilno pot — Dino Campana je za nas v prvi vrsti človek, »slehernik«,- ki se korakoma opoteka proti tistemu breznu, iz katerega -ni več povratka. Brez običajne sentimentalnosti in zgolj čustvene pretresenosti se je usmerila v anaiizo odhajanja, ki je dolgo bi razpotegnjeno, noče ga biti konca, saj se v nasprotju z običajnimi predstavami širi v smislu razpadanja bežečih delcev od tistega središča, ki se je nekoč imenovalo polno in vitalno življenje z neštetimi načrti. Živa snov duha razpada pri živem telesu in prisebnem razumu, delci se sredobežno odmikajo v verižno reakcijo, odmikajo do tistih obsegov, ki bodo končno preveliki za obladovanje eksistentnega ravnotežja.
»Tod mimo pride ladja«, toda človek v podobi Dina Campane se zaveda do poslednjega trenutka — režija je z glasbenim nivojem pravzaprav vzpostavila novo in vse močnejšo osebo, ki se ji pravi smrt sama; preobražena v patetično, včasih sladkobno in včasih grozljivo glasbo, se zdaj približuje, zdaj spet molči, zdaj sočustvuje s trpljenjem nesrečnega zemljana, zdaj- pospešuje njegovo mučno odhajanje. Morbidnost operne lepotnosti se je kar dobesedno preobrazila v personifikacijo konca, medtem ko je v suhih kliničnih obeležjih Dino Campana boril svoj poslednji boj brez iluzije, brez odrešilnih napitkov in brez saunopomilovanja. Območja gluhosti so brezmejna in ravno tovrstne praznine so bile naj-Prepričljivejse in psihološko zanimive. Takšne dimenzije so premagale tudi dolgi obseg igre, na koncu pa skorajda presekale nit v trenutku, ko človek za vedno in dokončno odide. Nemara je bil konec premalo jasno izražen, potem ko smo v poslednjem delu v prvi vrsti pričakovali prav njega, premalo jasno ali premalo o-Predeljeno: gre za prekinitev, za nič, ali za novo pokrajino vesoljskih di-hienzij?
Malokdaj se zgodi, da številne, tudi na videz drobne vloge, tako enotno in iz enega središča ustvarijo igro: ^ osrednji vlogi je bil imeniten Tone Gogala, zelo smotrno je stopnjeval v Pričetku zadržana igralska sredstva, Pred vsemi nastopajočimi pa ni bilo slabega nihljaja, prav vsi so poglob-ijeno in v pravem obsegu prispevali ^voj delež; Stojan Colja, Drago Go-riip, Anton Petje, Alojz Milič, Miranda Caharija v dvojni vlogi, Mira Sardel Maja Blagovič, Stane Stareši-nič in Vladimir Jurc. J, POVŠE
Mozartova opera »Figarova svatba« zaživela na odru gledališča Verdi
Mozartova opera »Figarova svatba«, četrt'č po vojni na odru gledališča Verdi, kar ni pogost pojav v drugih italijanskih teatrih, je povzeta po nam dobro znani Beaumarchaisovi komediji, po kateri je prirejen tudi naš »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Libreto tega Mozartovega »Ftgara« je napisal italijanski poet Lorenzo Da Ponte in delo bi moralo doživeti krstno uprizoritev v Parizu leta 1781, a je uprizoritev prepovedal kralj Ludvik XVI. Ponovno je uprizoritev prepovedal dve leti kasneje in potem še februarja leta 1784. Končno je bila uprizorjena aprila istega leta v Parizu. Podobno se je s »Figaravo svatbo« dogajalo na Dunaju, kjer bi morala biti uprizorjena februarja 1785 a je uprizoritev zaustavil cesar Jožef U. m je prišla na oder šele leto kasneje, potem ko je libretist Da Ponte cesarja prepričal, da je iz besedila črtal vse tisto, kar bi lahko motilo
ZaJcaj tolilcšen odpor proti Beaumarchaisovi komediji in njeni (v manjši meri) Mozartovi u-glasbilvi? Zadeva je dokaj preprosta, saj je zgodba sama po sebi in osebah, ki v njej nastopajo, bila za tiste čase bogokletna, revolucionarna in kcé taka predhodnik zgodovinskega razvoja, ki je sledil. Služabnik (Figaro) in služabnica (Su‘ zana), predstavnika nižjega sloja, se v njej nor čujeta iz grofa in grofice, predstavnika višjega vladajočega sloja in celoten splet je ena samt; burka na njun račun.
Nastopajoče osebe so v »Figarovi svatbi« dramaturško in glasbeno jasno okarakterizirane in v tem je Mozart s prefinjenostjo svojega duha in muzikalno virtuoznostjo ustvaril mojstrovino, ki je preživela čase in okuse. In čeprav so elementi »opere buffe« pri tem Mozartu še vedno eno od izrazil, je formula italijanske opere s po-
navljajočimi se recitativi in arijami ter nepogrešljivimi dueti, terceti in kvinteti v mnogočem presežena. Glasbeno tkivo se v »Figam« plete brez predahov v medsebojni soodvisnosti recitativov, ' arij, 'duetov, tercetov, kvintetov in sekstetov z natančno opredeljenimi funkcijami, vse to pa daje gledališkemu in glasbenemu dogajanju živahen tempo, tako značilen za Mozartovo glasbo
Glasbeno vodstvo dirigenta Bruna Weila, čeprav korektno, se ni držalo striktno klasične forme mozartovskega interpretiranja in orkester ni bil dosledno naravnan na preciznost in dinamično prožnost partiture, začenši že pri uvodni simfoniji, pri kateri je bilo precej površnosti. No trenutke briljantnemu muziciranju so sledili manj intenzivni premori, kar je, neglede na samo dolžino opere (dobre štiri ure), dajalo, kot na primer v drugem dejanju, občutek nepotrebne razvlečenosti.
Solistična zasedba je, z izjemo bariton'sta Fran-coisa le Rouxa, bila v celoti italijanska, kar je predvsem po pevski plati dajalo predstavi večjo mehkobo in lahkotnost. Naslovno vlogo Figara je pel s prijetno pastozno bas baritonsko barvitostjo in igralsko pojavnostjo odlični Ferruccio Furia-netto. Sopranistka Daniela Mazzucato je bila živahna, nabrisana in pevsko prikupna Suzana. Paza Kembina je pela in igrala s potrebnimi erotičnimi poudarki in dokaj izvirno upodobitvijo Etena Zilio z lepimi altovskimi odtenki. Francois le Roux je grofa Almavivo poosebljal boljše z glasom kot z igro, v vlogi grofice Rozine pa je zaradi obolelosti najavljene mezzosopranistke Marie De Francesce pri prvih dveh predstavah vskočila tržaška pevka R''ta Lantieri in glede, na okoliščine povsem dostojno opravila svojo nalogo.
Oh teh so tudi druge vloge bile dobro zasede-
ne, kar velja predvsem za vlogo doktorja Bario- jg la, ki jo je z lepim in kulturno moduliranim basom pel Ivan (Gianni) Sancin, za katerega je bil to že drugi nastop v letošnjem repertoarju gledališča Verdi. Guvernantka Marcellina je bila Fulvia Ciano, Don Basilia je dokaj neizrazito pel tenorist Pierfrancesco Poli, sodnika Don Curzia Giuseppe Botta, vrtnarja Anton a Vito Susca, njegovo hčerko Barbarino pa zelo čedno in prikupno Rosanna Didonè.
Zbor je pripravil Andrea Giorgim, scene je zasnoval Ferruccio Villagrossi, rež'jo pa js oskrbel Filippo Crivelli.
Zabeležiti je treba tudi to, da so nekateri od premierskega občinstva v parterju po tretjem dejanju zapustili gledališče, kar neglede na že omenjeno dolžino predstava, nikakor ne dela časti tistim, ki se jih to tiče. (jk)
Jutri v Cankarjevem domu Merkujev »Kačji pastir«
Po mariborski premieri bo opera Pavleta Merkuja »Kačji pastir« gostovala v Cankarjevem domu v Ljubljani: SNG Maribor - Balet opera praznuje letos svojo 65-letnico, s Kačjim pastirjem pa bo po dolgih letih ponovno gost v Ljubljani.
Libreto za Merkujevo glasbo je napisala Svetlana Makarovič, dirigent pa je Stane Jurgec. Predstava bo jutri, četrtek, 28. februarja, ob 19.30 v srednji dvorani Cankarjevega doma.
Dramski spored radia (I)
Vsako soboto od 15. februarja, do 22, marca ob 18. uri (ponovitev vsako nedeljo ob 14.40): ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja. Jože Rode »DEDIN-GA VERE JE TROBLJA: OD TOD DO SLOVENCEV TRUBAR JE TROBIL NAGLAS, BUKVE JIM SVETE PIŠOČ«. Radijska nadaljevanka v 6 epizodah o tem pomembnem kulturniku in avtorju prve slovenske knjige. Glasbeni svetovalec Pavle Merki. Asistentka režije Anastazija Purič. Ton in montaža Piero Del Linz. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«.
3.	V soboto, 1. marca: »SPREJMEM POZIV, PA ČE ME PRECEJ DRUGI DAN, KO PRIDEM V LJUBLJANO, OBESIJO ALI SEŽGO«. V dosedanjih epi zodah naše nadeljevankc smo spoznali Trubarjevo mladost in službe, ki jih je opravljal v raznih krajih po Kranjskem in v Nemčiji, kamor ga je pregnal ljubljanski škof Textor. Po več letih pregnanstva se Trubar sme odzvati vabilu deželnih stanov in se vrniti v Ljubljano.
4.	V soboto, 8. marca: »GOSPOD PRIMOŽ SE BO MORAL S HUDIČEM GRISTI«. Primož Trubar se vrne v Ljubljano, kjer ga čaka veliko težav. . .
5.	V soboto, 15. marca: »HUDIČ JE NAPRAVIL LUKNJO V SLOVENSKO CERKEV — ZMAGAL JE DEŽELNI KNEZ«. Oče prve slovenske knjige se torej vrne v Ljubljano, kjer pa mu življenje ni lahko.
6.	V soboto, 22. marca: »TU VOM SDAI IS MUIG-i NIGDIRDOMA PISSHEM«. Trubarjevo zadnje bivanje v Ljubljani je bilo kratko. Vendar je v tem času napisal eno svojih najpomembnejših del — Cerkovno ordnungo.
V	torek, 4. marca, ob 18. uri: Ulrich Lauterbach »OBISK OD ZUNAJ«. Ra-tlijska pripoved. Drugi del. Izredno aktualna in tudi napeta pripoved o »enelpe-jih«, o teh neznanih letečih predmetih, ki nam iz dneva v dan vnemajo fantazijo _ a hkrati tudi poetična meditacija o poslednjih rečeh in stvareh. Delo, katerega prvi del smo predvajali prejšnji torek, je nastalo na osnovi sodelovanja med ljubljansko in slovensko radijsko postajo v Trstu. Sodelovanje med obema radijskima hišama v obliki izmenjave trakov traja že nekaj leL to pot pa je obema dramskima redakcijama prvič uspelo organizirati gostujočo ustvarjalno ekipo. »Obisk od zunaj« je namreč prevedel in jo režiral znani slovenski režiser in dramaturg Borut Trekman, v eni od glavnih vlog pa nastopa pcieg našega Vladimira Jurca tudi Jožica Avbelj, članica MGL. Ton in montaža Edi Balestrieri. Produkcija »Radio Trst A«. Stereo.
V	torek, 11. marca, ob 18. uri: Balbina Baranovič - Battelino »ŽENSKA V ČRNI RUTI«. Dramatizirana biografija Kate Pejnovič, žene v črni ruti, komunistke, revolucionarke, prve jugoslovanske ljudske poslanke in prve predsednice AFŽ Jugoslavije. Napeta življenjska zgodba o tej čudoviti ženski, ki je zrasla iz ljudske preprostosti, skromnosti, požrtvovalnosti in zgodovinskih globin, iz katerih vstajajo velike osebnosti velikega časa. Režija avtorica. Produkcija »Radijski oder, 1982«. Ponovitev.
knjižni dnevi v
tržaški knjigarni
Tradicionalno marčno srečanje s knjigo je posebna ponudba Tržaške knjigarne, ki želi še bolj spodbujati k branju in zakoreniniti pravi odnos do pisane besede.
OD 1. DO 8. MARCA NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH
POPUST
od 10 do 50%
(izvzete so šolske knjige)
TRŽAŠKA KNJIGARNA — Ul. sv. Frančiška 20
Obv. občini 6/2/86
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
KOŠARKA: v pokalu pokalnih prvakov
Scavòlini finalist
NOGOMET: osmina finala italijanskega pokala
Danes zaostala srečanja
Badalona —1 Scavolini 114:107 (54:46, 103:94)
BADALONA (Španija) — Scavolini iz Pesara je finalist košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov.
Italijanski košarkarji so sicer sinoči v drugi polfinalni tekmi v Španiji izgubili proti moštvu Badalone, po podaljšku s sedmimi točkami. Doma pa so v prvem srečanju odpravili Špance z devetimi točkami razlike in tako so se uvrstili v finale.
KORAĆEV POKAL
Drevi povratni polfinalni tekmi
Danes bosta povratni polfinalni tekmi Koračevega pokala.
V Caserti bo Tanjevičev Mobil-girgi igral proti Divareseju, ki je v prvem srečanju premagal moštvo iz Caserte s 84:71. Srečanje v Varese-ju je potekalo v znamenju grobosti
in tudi pretepa, tako da je drevi v Caserti pričakovati ogorčen boj.
Rimska Bancoroma, ki je v prvi polfinalni tekmi v Franciji zmagala z 78:69, bi morala drevi doma znova premagati moštvo Antibesa in se tako uvrstiti v finale.
Rokometno
svetovno prvenstvo
Jugoslavija pričela z zmago
Včeraj se je v Švici pričelo 11. svetovno rokometno prvenstvo.
IZIDI 1. KOLA
. SKUPINA A: Jugoslaviia - SZ 26:22 (13:11); NDR - Kuba 28:24 (15:11).
SKUPINA B: Švica - Španija 15 proti 15 (4:8) ; ZRN - Poljska 21:20 (8:8).
SKUPINA C: J. Koreja - Islandija 29:21 (12:9); Romunija - ČSSR 23 proti 18 (8:9).
SKUPINA D: Švedska - Alžirija 24:16 (11:8); Madžarska - Danska 25:11 (15:9).
Danes bodo igrali zaostala srečanja osmine finala italijanskega nogometnega pokala.
Na sporedu so naslednje tekme: Torino - Messina (15.00); Inter - Padova (20.30) • Sampdoria - Vicenza (20.30).
V prvem srečanju so favoriti za uvrstitev četrtfinale Turinčani, ki so že v Mesini zmagali z 2:0. Tudi Inter, ki je v prvi tekmi zmagal z 2:1, ne bi smel imeti velikih težav, da izloči Padovo. In favorit za četrtfinale je še Sampdoria, ki je v Vicenzi igrala neodločeno z 2:2.
Žani: »Z Ivičem nekorektni«
RIM — Predsednik združenja italijanskih nogometnih trenerjev Giuliano Zani je izjavil, da je prišlo z odslovitvijo Tomislava Iviča kot trenerja Avellina do nove in grobe nekorektnosti s strani nekaterih društev. Žani je še dodal, da se bo njegovo združenje odločno borilo proti takim ravnanjem, in to ne glede, če so trenerji Italijani ali pa tujci.
Naj dodamo še, da se je ves ita-
lijanski tisk zgražal nad odločitvijo Avellina. »S tako ekipo, kot jo je imel Ivič, je dosegel dobre rezultate in odslovitev je bila povsem neumestna«, pišejo dnevniki.
Danes Francija - S. Irska
PARIZ — V okviru priprav na svetovno prvenstvo v Mehiki bo danes Francija igrala prijateljsko nogometno tekmo proti Severni Irski. Francozi bodo nastopili precej okrnjeni. Odsotni bodo namreč poškodovani Tigana, Toure in Bellone.
Mladi »azzurri« uspešni
NOLA (Neapelj) — V prijateljski nogometni tekmi reprezenitanc pod 15. letom je Italija premagala Zahodno Nemčijo z 2:1 (1:0).
Prodali že 39.000 vstopnic
MILAN — Za nogometno srečanje pokala UEFA med Interjem in Nantesom so prodali že 39.000 vstopnic. Vodstvo Interja pričakuje, da bo 5. marca na tribunah San Sira najmanj 65.000 gledalcev.
Kolesarstvo: dirka po Siciliji
Slavje veterana Francesca Moserja
MARS Al. A (Trapani) — Veteran italijanskega kolesarstva Francesco Mo-ser je včeraj dokazal, da bo tudi v tej sezoni lahko še marsikoga presenetil. Moser je namreč včeraj suvereno zmagal v predzadnji etapi mednarodne kolesarske dirke po Siciliji. V sprintu je premagal švicarskega specialista na ciljni ravnini Freulerja, Rosolo, Danca Lilholta in večjo skupino kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši.
Na skupni lestvici vodi Giuseppe Saronni, njegova prednost pred Ghiottoni, Argentinom in Moser jem pa je minimalna in tako je danes v zadnjih dveh poletapah pričakovati ogorčen boj za končno zmago.
VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Moser (It.), ki je 167 km prevozil v 4.28’31” s poprečno hitrostjo 37,316 km na uro;
2.	Freuler (Švi.), 3. 'Rosola (It.), 4. Lilholt (Dan.), 5. Cavallo (It.) in večja skupina, v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA:	1. Saronni
(It.) 18.37’22”; 2. Ghiotto (It.) po 1”;
3.	Argentin i.č.; 4. Moser (It.) po 3”; 5. Rabottind (It.) po 5”.
zvonko simoneta o namiznoteniški a ligi
kratke vesti - kratke vesti
Za krasovke v soboto odločilen boj

Igralke ekipe Kras Globtrade se vračajo z najdaljšega potovanja letošnjega prvenstva z novo zmago. Odpravile so zadnjeuvr-ščeno Barcellona s 4:1 in sedaj jih ča-ka v soboto pred lastno publiko najtežja prvenstvena preizkušnja. V Zgonik prihajajo namreč igralke iz Verone, ki niso še okusile grenkobe poraza in upravičeno zasedajo vrh lestvice. Gostovanje na Siciliji je potekalo brez večjih presenečenj. Slovenske igralke so dokazale svojo premoč in prepustile točko domačinkam le v igri dvojic. Pozitivno pa je opravila svojo nalogo Tanja Ukmar, ki je zasluženo premagala nasprotnico in tako upravičila
zaupanje trenerke Sonje Milič.
Predstavnice naše ekipe so v tem tednu poostrile ritem treningov, da bodo v soboto nared za odločilno srečanje. Lažje težave ima le Sedmakova, ki čuti še bolečine v hrbtu in je zato v zadnjem času opustila nekaj treningov. Resnici na ljubo moramo zabeležiti, da so gostje iz Verone nesporne favoritinje. Na papirju razpolagajo bolj homogeno in boljšo postavo. Vse tri igralke so prvokategornice, Cergolova in Zampinije-va sta celo stalni članici državne reprezentance. O moči ekipe pa govori že podatek, da se je ta ekipa v evropskem pokalu sejemskih mest uvrstila med osem najboljših v Evropi. Kljub temu pa krasovke ne mečejo puške v koruzo, saj so že v prvem delu prvenstva zaigrale zelo dobro in prepustile zmago nasprotnicam s
3:4. Zaigrati bodo morale sproščeno, prepričane v lastne moči in òb podpori domače publike, ki bi morala napolniti športno dvorano v Zgoniku. Obeta se nam lepa in kakovostna predstava, ki bo navdušila predvsem sladokusce, saj si bosta stali nasproti najboljši ekipi prvenstva.
IZIDI 12. KOLA: Barcellona - Kras Globtrade 1:4; Surgelati Arena - Re-coaro Bočen 4:1; Štetan Neapelj -Vigor Temi 2:4; Coccaglio - Mara-tea 4:2.
LESTVICA: Surgelati Arena Verona 24 točk; Kras Globtrade 22; Štetan Neapelj 14; Coccaglio 12; Re-coaro Bočen 10; Maratea 8; Vigor Terni 6; Barcellona 0.
PRIHODNJE KOLO: Barcellona -Štetan Neapelj; Recoaro Bočen -Coccaglio; Maratea - Vigor Terni; Kras Globtrade - Surgelati Arena.
Boks: drevi
De Leva - Gilbody
COSENZA — V Cosenzi bo drevi boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka v petelinji kategoriji med Italijanom Čirom De Levo in Angležem Royem Gilbodyjem.
Regalia pri Laziu
RIM — Carlo Regalia je novi tehnični direktor nogometnega drugoli-gaša Lazia. Po zamenjavi predsednika je torej prišlo pri Laziu že do novih sprememb.
Nogomet: SZ - Irapuato 2:0
IRAPUATO (Mehika) — Na turneji po Mehiki je sovjetska reprezentanca premagala mehiškega prvoligaša Irapuata z 2:0 (2:0) z zadetkoma Kondratjeva in Blohina.
Farina v Fort Elizabethu?
JOHANNESBURG — Po pisanju najbolj popularnega dnevnika v Johannesburgu »The Star« naj bi se biv-
ši Milanov predsednik Farina, proti kateremu so izdali zaporni nalog zaradi davčne utaje, mudil v Fort Elizabethu.
Košarka: lestvica strelcev B lige
Marko Ban drugi
Kljub temu da je v soboto proti Teoremi dosegel le 11 točk, je jadrano-vec Marko Ban še vedno drugi na lestvici najboljših strelcev v drugoli-gaškem italijanskem prvenstvu.
LESTVICA
Boni (Panapesca Montec.)	587
MARKO BAN (JADRAN)	489
Della Fiori (Cagiva VA)	462
Sciacca (Faciba B. Arsizio)	443
Masetti (Ecocementi FE)	430
Maguolo (Panapesca Montec.) 425 Turel (Castor Pordttnon)	417
Bessi (Faciba B. Arsizio)	404
Lana (Teorema Arese)	396
Lamperti (Citrosil VE)	381
Na deželnem kongresu UISP v Vidmu
Priznanje Tanji Pete jan
Tanja Petejan, kotalkarica društva Vipava s Peči, je bila v nedeljo deležna posebnega priznanja za uspehe v državnem merilu. V okvim prvega deželnega kongresa UISP, državnega združenja ljudskih športov (o tetn bomo še poročali) so podarili mladi Tanji spominsko plaketo za njen uspeh na italijanskem kotatkarskem prvenstvu UISP, kjer je zasedla 4. absolutno mesto, prvo pa v prostih likih.
Košarkarska trim liga
Visoka zmaga Domove peterke
Dom - Brda 92:71 (51:31)
DOM: Mauro Dornik 7, Cej 2, Košuta 6, Semolič 6, Nanut 32, Čubrilo 6, Coretti 15, Ugo Dornik 8, Ciani 10.
BRDA: Miren 13, Konavec 10, Sti-mac 6, Rupnik 18, Kožlin, Mikulin 14, Mišigoj 10.
Domova članska ekipa je v zadnjem kolu letošnje novogoriške trim lige v košarki na domačih tleh visoko slavila proti sktramni dkipi iz Brd. Naši so bili vseskozi v vodstvu, najvišje vodstvo pa je znašalo v 33. min. (kar 34 točk, 86:52). Med domovci je najbolje igral Nanut, med gosti pa se je izkazal Rupnik. S tem srečanjem se je končal prvi del prvenstva, v katerem so Gojkovičevi varovanci zmagali le štirikrat. Metnimo pa, da bo-
do v povratnem delu bolje igrali. Prihodnje srečanje domovcev bo na sporedu že jutri, 27. t.m., ko se bodo ob 20. uri v telovadnici osnovne šole v Solkanu spoprijeli z močno ekipo KPK. (M. Čubej)
Atletika: na tekmovanju v Vidmu
Naši predstavnici povsem zadovoljili
Tudi letos so naše atletinje nastopile na dvoranskih tekmovanjih. Omenili bi tako tekmovanje oz. test, ki je bil v Vidmu, v deželnem centru za skoke. Testa se je udeležilo le omejeno število atletov, med katerimi tudi nekaj zvenečih imen, kot na primer vdšinaš Borghi, ki je član italijanske reprezentance z osebnim rekordom 2,28 m, in pa še priznana višinašica Ghedin z rekordom 1,82 m.
Na tekmovanju sta nastopili tudi članici Bora Infordate Sara Umari in Lidija Glavina. Obe sta se zelo dobro izkazali, čeprav njuna priprava še ni zaključena. Izenačili sta namreč o-sebna rekorda in prisotnim trenerjem dali vtis, da zmoreta še več. (L.G.)
IGRA MED DVEMA OGNJEMA
Izenačeni boji
V Borovem športnem centru se je začel letošnji turnir v igri med dvema ognjema, ki ga prireja vsako leto Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade.
Na sporedu so bile naslednje tri tekme: Župančič - Milje 2:1; Milje -Kette 2:0 in Župančič - Finžgar 2:0.
Župančič je z dvema zaporednima zmagama postavil resno hipoteko na uvrstitev v finale, vendar pa rezultati sami ne odražajo pravilno stanje na igrišču. Turnir je bil namreč izredno izenačen,
Zaradi številnih obolenj otrok v nekaterih šolah je moral organizator prihodnji urnik nekoliko spremeniti in ga bo objavil v kratkem. (—boj—)
Uspelo pregledno tekmovanje
V soboto je bilo v Borovem športnem centru uspelo pregledno tekmovanje v ritmični gimnastiki, na katerem so borovke povsem zadovoljile. Na sliki:
nastopajoče ekipe
• nadaljevanje s prve strani
Rok Petrovič
boljši čas, čeprav s stotinko sekunde. Bilo je to novo, veliko slavje za mladega jugoslovanskega smučarja, ki mu vsi strokovnjaki napovedujejo bleščečo kariero.
Jugoslovansko slavje sta dopolnila Grega Benedik, ki je poskrbel za pravi podvig, saj je s startno številko 58 osvojil končno peto mesto in Bojan Križaj, ki je bil dober osmi.
V italijanskem taboru pa je bilo po včerajšnji tekmi razočaranje veliko. Ivano Edalini je osvojil deseto mesto. Paolo De Chiesa, Michael Mair (včerajšnji slalom je bil tudi za kombinacijo) in Robert Erlacher so izpadli v prvi, Richard Pramotton pa v drugi vožnji.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Petro-
vič (Jug.) r23”99; 2. Stenmark (Šve.) 1’24”12; 3. Girardelli (Luks.) 1’24”71; 4. Mader (Av.) 1’25”12; 5. Benedik (Jug.) 1’25”29; 6. Frommelt (Liecht.) 1’25”65; 7. Zoller (Av.) 1’25”88; 8. Križaj (Jug.) 1’26”07; 9. Zurbriggen (Švi.) 1'26”13; 10. Edalini (It.) 1’ 26”16.
SKUPNA LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Petrovič (Jug.) 120; 2. Stenmark (Šve.) 95; 3. Nilsson (Šve.) in Križaj (Jug.) 87;	5. Frommelt
(Liecht.) 82.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Gi-rardelli (Luks.) 256 ; 2. Miiller (Švi.) 199; 3. Zurbriggen (Švi.) 186;	4.
Wasmaier (ZRN) 180; 5. Petrovič (Jug.) 150; 6. Stock (Av.) 145; 7. Wimsberger (Av.) 143; 8. Stenmark (Šve.) 137; 9. Strolz (Av.) 127; 10. Mair (It.) 119; 14. Križaj (Jug.) 102.
pisma uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Spošt. uredništvo Primorskega dnevnika
Prosim Vas za objavo sledečega pisma in se Vam za to že vnaprej zahvaljujem.
Odkar je predstavnica PŠD Naš prapor Vesna Lutman osvojila v Turinu državni mladinski naslov indoor v lokostrelstvu, je Vaš dnevnik o u-spehu in delovanju lokostrelskega odseka našega društva že veliko objavil. Vesna sama pa je bila deležna raznih priznanj s strani italijanske in slovenske javnosti.
Vse to me seveda kot vaditelja lokostrelskega odseka društva zelo veseli, ne morem pa mimo pomislekov, ki jih imam glede na razmere, v katerih lokostrelci delujemo. Najprej naj navedem, da smo ob začetku zimske sezone naleteli na velike težave pri iskanju telovadnice za izvajanje rednih treningov. V telovadnici Kulturnega doma smo dobili na razpolago samo eno uro in pol na teden, medtem ko so vse ostale panoge dobile po tri ure tedensko. Iz trenutne zagate nas je rešil upravni odbor občinske telovadnice v Sovodnjah, ki nam je dal na razpolago telovadnico še za dve uri treninga na teden. Na to pa ne moremo računati tudi za prihodnje leto, kajti prednost za u-porabo tega objekta gre seveda društvom iz sovodonjske občine. Poleg težav s telovadnicami, imamo lokostrelci velike probleme tudi glede stroškov za nakup potrebnega materiala ter za nastope na raznih turnirjih v naši deželi in v Venetu. Zaenkrat rešujemo te probleme iz dneva v dan in vsakdo si vse stroške krije sam. To pa,ni več umestno, ko doseže delovanje določen nivo, kajti redki so uspehi, ki pridejo sami od sebe, brez načrtovanega dela. Za načrtovanje pa je treba imeti vsaj delno finančno podporo, katere mi sedaj nimamo.
Sprašujem se, ali se bo delovanje lokostrelskega odseka v sedanjih pm gojih sploh še lahko kaj razvilo, ali pa se bo moralo po sili razmer ustaliti pri sedanjem stanju in čakati, da se bo kak »dedek Mraz« spomnil Uidi na uboge »indijance«.
Lepo pozdravljeni
Beno Vižintin
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Tokrat uspešni le Krasovi naraščajniki
Dijaško prvenstvo: ženska odbojka
»Zois« in »Slomšek« tudi letos v finalu
Slovenski višji šoli Slomšek in Zois sta tudi letos finalistki {»krajinskega dela ženskega odbojkarskega turnirja v okviru Dijaškega prvenstva. Medsebojni spopad za prvo mesto bo že v petek, 28. t.m., ob 11.30 v tržaški športni palači. Lani so naslov pokrajinskih prvakinj osvojile dijakinje trgovskega zavoda, za učiteljiščnice Slomška pa je to že tretji zaporedni finale, iz katerega pa so doslej vedno izšle kot poraženke.
V finalu sta naši šob izločib predstavnici šol Dante in Nordio. Treb,a je povedati, da sta se turnirja udele-žib tudi ostali naši višji šob na Tržaškem in sicer Stefan in Prešerun.
Polfinalni tekmi sta se iztekb takole: Dante — Slomšek 0:2 (11:15, 1:15)
TRAJANJE SETOV: 18 in 8 minut.
SLOMŠEK: Foraus, Žerjal, Pertot, Ušaj, Radetič, Centazzo, Knez, Bandi,
Viller, Legiša in Klinc.
Nordio — Zois	0:2 (5:15, 6:15)
TRAJANJE SETOV: 12 in 13 minut.
ZOIS: Milkovič, Komar, Možina, Velikonja, Vidah, Garbini, Drnovšček, Malmenvall, Štoka, Ukmar in Križ-mančič.
Obe naši ekipi sta zgovorno dokazab svojo premoč. Dijakinje Slomška so bile v težavah le v prvem setu, ko so zaradi nezbrane igre dovoble nasprotnicam, da so se jim pribbžale. V končnici niza pa so s servisi in dobrimi protinapadi prepričljivo zmagale. Drugi set je bil le formalnost. Dijakinje Zoisa so ravno tako zmagale brez težav, saj sta bila niza izenačena le v začetku.
Skratka turnir je znova potrdil absolutno premoč slovenske ženske odbojke na tržaškem. (C. B.)
UNDER 18
SUPERCAFFE’ — ZARJA 8:2 (6:2)
STRELCA ZA ZARJO: Žagar v 20. in Zeugna v 40. minuti.
ZARJA:	Zettin, Leban, Ferluga,
Kralj, Borelli, Schillani, Castelb, Ra-žem, Zeugna, Žagar, Cark (Gojča, Zerbo).
Slab dan večjega števila Zarjinih posameznikov je glavni vzrok za tako visok poraz proti sicer močnemu Supercaffeju. Nekateri naši igralci so namreč igrah povsem nezbrano in včasih prav boječe. Proti tako močnemu nasprotniku pa bi bilo treba igrati zelo zagrizeno in samozavestno.
LESTVICA: Edile in Supercaffè 31, Opicina 27, Zaide 23, San Marco, Olimpia in San Sergio 20, San Luigi in Costalunga 18, Fortitudo 17, San Andrea 15, Domio in Roianese 14, Campanelle in Montebello 12, Zarja 10.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
CHIARBOLA — BREG 2:0 (2:0)
BREG: Colar, Sancin, Bevk, Albino,. Hervat, Bonzanini, Paiano, M. Tamaro, Švara, Defranceschi,- Starec.
V prvem polčasu je imel Chiarbola terensko premoč in je tudi dosegel oba zadetka. Drugi del tekme je bil pravi monolog Brega, a do zadetka ni prišlo, zlasti po zaslugi domačega vratarja, ki je ubranil vrsto strelov. Blatno igrišče je bolj ustrezalo tekr sno močnejšim igralcem Chiarbole. Za požrtvovalno igro bi tokrat pohvahli Stareca. (M. Š.)
LESTVICA: Domio 24, Fortitudo 18, Muggesana 16, Montebello 11, Breg 10, Campanelle in Chiarbola 7, Ser-vola 3.
SKUPINA A
COSTALUNGA — KRAS 1:3 (0:2)
STRELCI: Kavalič v 26. min., A. Škabar v 35. in 75. min.
KRAS : Kočevar, Grgič, Tavčar, Černe, Leone, Ferluga, A. Škabar, Ka-vahč, L. Škabar, Žagar, Umek (Dragom).
Krašovci so tokrat ponovno zaigrah odločneje. V prvem polčasu so rdeče-heli s Kavahčem na čelu gospodarih na igrišču in si zagotovih prednost dveh zadetkov. V nadaljevanju je bila igra bolj izenačena in domači so znižali razliko. Krasova obramba pa je bila zelo budna in se ni pustila več presenetiti. Gostje so iz protinapada spravih rezultat na varno in so do konca tekme lahko igrah manj napeto.
LESTVICA: San Vito in Kras 18, San Luigi in Opicina 16, Ohmpia 13, Costalunga in Sant’Andrea 11, CGS 4, Sant’Anna 3.
Košarka -1. divizija: druga zmaga Poleta
Jadran Parco v kadetskem prvenstvu
Po prvem delu drugi
POLET — SKYSCAPERS 67:56 (41:25)
POLET: Sosič 19 (5:6), Ferluga 4, Malalan, Kerpan 2, Tavčar, Persi 23 (3:4), Gantar (0:2), Kraus 10 (2:2), Hrovatin 6 (2:2), Gregori 3 (1:2).
Openci so v četrtem kolu iztržili drugi par točk. Tekma se je začela v znamenju poletovcev, ki so si s hitrimi protinapadi pridobili dokajšnjo prednost. V drugem delu tekme se je stanje na igrišču precej menjalo. Tržačani so upočasnili ritem (Opencem je zmanjkalo sape) in proti postavljeni obrambi so imeli poletovci vehko težav. Toda nasprotnikovim napadom so se dobro upirali. V obrambi se je predvsem izkazal veteran Edi Kraus, v napadu pa mladi Štefan Persi.
(A. Vremec)
Bor — Sloga	2:3
(14:16, 10:15, 15:5, 15:11, 7:15)
TRAJANJE SETOV: 25, 32, 22, 32 in 27 minut.
BOR:	Kalc, Meton, Jablanšček,
Starec, Sedmak, Marega, Jercog, Germani, Gombač.
„ SLOGA: De Walderstein, Kralj, ^ač, Gulič, Kerpan, Komar, Hrova-V Sain, Pahor in Betocchi.
Derbi je nesporno potrdil, da so-j|ha obe naši šesterki v sam vrh “ge, kar je še toliko bolj spodbudno, Ce vemo, da sta obe zelo mladi. V Prvem setu so si borovci pri vodstvu 14:11 zapravili dve setžogi in Set tudi izgubih.
V drugem setu je prišlo do prekinitve zaradi spolzkega igrišča na k maju, set pa je zasluženo pripadi slogašem. Zelo dobro so »pla-v?« reagirali v naslednjih dveh ni-'('h, v katerih so goste res nadigra-■ Tudi peti niz je bil, kljub raz-jheroma jasnemu izidu, zelo izenačen, borovce pa so pokopale napake v °brambi. Vsekakor je prišla do iz-^aza večja homogenost Sloge.
(M. Kalc)
Ženska — 1. divizija
DLFAC — SOKOL	1:3 (5:15,
*5:13, 6:15, 6:15)
, SOKOL: Radetič. Pizziga, Rudeš, ara in Tanja Masten, Passerini, Žbo-gar. Škrk.
, Tekma ni bila privlačna, ker ni bi-jf'.živahna. Nasprotnice so bile sta-eJse od igralk Sokola, niso pa igra-
SKUPINA C
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — LIBERTAS	68:83 (34:37)
KONTOVEL: Danieli, Kneipp 14, Pertot, Barini 39, Starc, Zugna, Nabergoj 4, Svetlič, Brischia 2.
Domačini so proti močnejši ekipi Li-bertasa gladko izgubih, saj so ji bili enakovredni le v prvem polčasu. Povedati je treba, da se je tekma končala prav v boksarskem vzdušju, saj sta sodnika izključila kar tri igralce. Pohvahti je treba le Barinija, ki je lepo kljuboval nasprotniku in dosegel kar 39 točk. (D. Danieli)
BOR — SANTOS	69:62 (44:29)
BOR: Gordol 5 (1:2), Krapež 5 (1:2), Štavar 2, Furlan 19 (5:6), Slo-
le dobro, kot gostje, ki so brez velikega truda zmagale. Vsekakor pa so se morale igralke Sokola včasih boriti in to predvsem v drugem setu, v kateremu so zgrešile mnogo servisov, tako kot se je zgodilo z nasprotnicami v prvem setu.
V	zadnjih dveh setih so bile igralke Sokola bolj koncentrirane na servisu in tudi v napadu. Nasprotnice niso prav dobro sprejemale servisov in niso napadale. (Ana Pizziga)
UNDER 16 — ŽENSKE
INTER 1904 — SLOGA A SKLAD M.
ČUK 0:2 (11:15, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 23 in 10 minut.
SLOGA A SKLAD M. ČUK: Drnovšček, Guštin, Križmančič, Milkovič, Vidah.
V	nedeljo zjutraj so slogašice igrale proti ekipi, ki se jim je od vseh doslej najbolj krčevito upirala. Kljub temu pa, da je Inter odigral svojo najboljšo tekmo, je bila premoč naših igralk tudi tokrat očitna in so tako zlahka osvojile novi točki. (Inka)
VOLLEY KLUB — BOR	0:2
(1:15, 1:15)
TRAJANJE SETOV: 12 in 11 minut.
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Superina, Železnik, Čok, Vessel, Leghissa, Pernarčič.
Borovke so tudi tokrat zlahka premagale nasprotnice. Te so bile neizkušene, a so se lepo borile, toda so bile prešibke. (C. Bandi)
LE VOLPI — SLOGA B	0:2
(2:15, 3:15)
bec 18 (4:7), Sestan 7 (1:2), Curri, Bajc 2 (0:5), Devčič 3 (1:7), Mesesnel 8 (0:1).
V tretjem kolu so borovci zasluženo premagah ekipo Santosa, katero sestavljajo igralci, ki nastopajo v prvenstvu kadetov. Plavi so takoj prevzeh pobudo in si s hitrimi protinapah in natančnimi meti iz razdalje priigrah visoko prednost 18 točk (54:36 v 7. min. d.p.). Nato so nasprotniki prešli na pressing obrambo in se minuto pred koncem srečanja približali na same štiri točke. V končnici pa so borovci obdržali mirne živce in spravili rezultat na varno. Pohvalo zaslužijo za požrtvovalnost vsi igralci, še zlasti Slobec, ki je odlično igral pod ob,ema košema. (Luka Furlan)
SLOGA B: Ciocchi, Citer, Čufar, Fabrizi, Foschini, Lupine, Marucehi, Paulina, Rebula.
Proti ekipi Le Volpi je Sloga B premočno zmagala. Kljub temu, da so bile domačinke šibak nasprotnik naših deklet smo s prikazano igro mladih Slogašic lahko res zadovoljni, saj so prikazale nekaj lepih igralnih kombinacij. (Inka)
CUS — SOKOL 1:2 (4:15, 15:8, 11:15)
SOKOL: Tanja in Lara Masten, Žbogar, Škrk, Passerini in Catonar.
Prvi set je Sokol osvojil brez težav, zlasti zaradi dobrih servisov. V drugem setu je prišlo do izraza podeljevanje nasprotnika. V začetku tretjega seta je CUS vodil z 8:0, ker pa se Sokol ni hotel sprijazniti s porazom, je zaigral bolj odločno in zmagal.
(A. Pizziga)
Nagradili najboljše
V ponedeljek so na sedežu goriške Hranilnice nagradih najboljše športnike, ki so se izkazah v teku čez dm in strn in v smučanju v okviru mladin skih in dijaških iger. Med temi je bilo tudi nekaj slovenskih dijakov (o tem smo poročah v nedeljo), ki so se izkazah na polerajinskem dijaškem smučarskem tekmovanju.
O pomenu telesnokulturne dejavnosti v okviru šolskega življenja so spregovorih predsednik upravnega odbora Hranilnice Tripani, pokrajinski predsednik olimpijskega komiteja Cristiani in namestnik šolskega skrbnika Leotta.
PRIMOTOR KLUB
člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304.
TPK SIRENA
vabi v soboto, 1. marca, na 9. REDNI OBČNI ZBOR v pomorskem sedežu (Mi-ramarski drevored) ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: L otvoritev; 2. izročitev priznanj jadralcem; 3. poročila glavnega odbora; 4. diskusija; 5. pozdravi gostov.
ŠD MLADINA
priredi 9. marca avtobusni izlet v Ra-vasclelto ob priliki 20. zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in tekmo
Barcolana - Jadran Farco 66:115 (26:58)
JADRAN FARCO: Uršič 7 (3:4), L. Lippolis 23 (7:8), M. Pertot 9 (0:1), Carbonara 15 (1:2), P. Pertot 4, P. Lippolis 4 (0:1), Lokar 18 (3:5), CSvardi 16, Mosetti (0:2), Terčon 19 (1:3).
TRI TOČKE: Lokar 1 in M. Pertot 1.
Jadran Farco je sklenil prvi del prvenstva z zmago proti skromni Barcolani, proti kateri so naši fantje v deveti minuti že vodih s 30:6. Tokrat so nastopili vsi igralci, ponovno pa se je izkazal kapetan Luciano Lippolis.
Prvenstvo so tako jadranovci kon-čali na drugem mestu z devetimi zmagami in tremi porazi, sedaj pa jih čaka težavna druga faza.
Spored Jadrana Fvca bo v tem tednu dokaj naporen. Jutri bodo pred pokalnim nastopom med Cibo-no in Žaljgirisom odigrah v Zagrebu prijateljsko tekmo s Cibo-ninimi kadeti, v soboto pa jih v o-kviru prvega kola drugega dela čaka tekma s Stefanelom.
(M. Raseni)
MLADINCI
BOR — LIBERTAS 90: 70 (52:27)
BOR: Pregare 30 (2:2), Perčič 6, Jogan 6 (4:6), Vecchiet 2, Semen 8 (0:4), Kovačič 8, Korošec 30 (6:9), Kralj, Pahor.
V tekmi, ki je v bistvu odločala o prvem mestu, so Borovi mladinci z dobro igro povsem nadigrali Libertas. Čeprav so »plavi« nastopih brez Pie-rija in Volka, so si predvsem po zaslugi Pregarca, Korošca in Štefana Semna priigrali visoko prednost 30 točk. Poleg že omenjenih zaslužijo pohvalo še Kovačič, ki je v obrambi odlično opravil svojo nalogo ter Perčič zaradi številnih uspešnih skokov pod obema košema. S to zmago so si borovci utrdili prvo mesto na lestvici in upati je, da ga bodo tudi obdržali doi konca prvenstva. (Vato)
POLET — BOR	58:91 (28:54)
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX — SANTOS AU-TOSANDRA 74:61 (35:29)
BOR ADRIAIMPEX:	Simonie Lì
(1:1), Pertot, Krasna 6 (0:1), Škc.*-21 (2:4), Sestan, Race, Cupin 7 (1:2), Acerbi 4 (2:2), Smotlak 19 (1:2), Gašperini 4 (0:2).
3 TOČKE: škerk
Borovci so bili skozi celo tekmo v vodstvu, čeprav je prevladoval individualizem nekaterih igralcev. Deset minut pred koncem so »plavi« vodih za dvajset točk (70:50). To prednost
se vrši vsak dan v Domu A. Sirka v Križu od 19. do 21. ure do torka, 4. marca.
ZSŠDI
obvešča, da odnade seja košarkarske komisije jutri, 27. t. m. Prihodnja seja bo v četrtek, 6. marca, ob 21. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN prireja v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekmovanja za pokal prijateljstva treh dežel. Zagotovljen bo odhod avtobusa z Opčin. Vpisovanje in informacije Bruno škerk, tel. 200-236.
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da bo srečanje članov jutri, 27. t. m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju.
so obdržali do 16. minute, nato pa so nasprotniki z delnim 11:4 le ublažih poraz na 11 točk razhke. (U.A.)
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX - FERROVIARIO 130:23 (62:10)
BOR: Prelec 19 (3:6), Danieli 6, Berdon 17 (1:4), Arena 18 (0:1), O-berdan (2:3), Sterni 23 (1:2), Bajc 20 (0:4), Ažman 13 (3:4), Legiša 6 (0:2).
V zadnjem kolu 1. dela prvenstva dečkov so borovci brez težav premagali Ferroviario. Za plave je bila tèkma le lahek trening, saj so z lahkoto dosegah koše, predvsem s protinapadom. Naslednji teden, v torek, 4. marca, ob 18.15 na stadionu 1. maj bodo borovci nadoknadili zaostalo tekmo s Sorvolano A. (Luka Furlan)
PROPAGANDA
DOM — CORRIDONI 27:76 (16:35)
DOM: Pavšič, Bordon 16, Pintaz Sihč 6, Sfihgoi 5, Pahor, Primožič.
PON: Pavšič v 5. min. d.p.
OSEBNE NAPAKE: Dom 13, Cor-ridoni 13.
Mladi Domovci so v okrnjeni postavi na domačih tleh visoko izgubili proti solidni ekipi Corridonija iz Rechpu-glie. Belo-rdeči so dobro zaigrah predvsem v prvem polčasu, v katerem so dosegh tudi največ košev. V tem srečanju pa so domovci gotovo pokazali boljšo igro kot v prejšnjem kolu (Ardita - Dom 136:0), to pa jim bo dalo novega elana za nadaljevanje prvenstva. Prihodnje srečanje bodo naši igrali v soboto, 1. 3., na tujem proti Arteju s pričetkom ob 15. uri. '
(M. Čubej)
BREG - DON BOSCO A 43:52
(19:35)
BREG: Zahar, Canoiani 2, Zeriali 8, Rosso, M. Gombač 7, R. Gombač 17, Gropazzi, Kralj, Gerdol, Bandi 9.
Končni rezultat ne odraža dejanske moči na igrišču. V prvih dveh četrtinah so bih plavi slabši od nasprotnikov. To verjetno samo zaradi treme nekaterih ključnih igralcev. Ob polovici tekme so Brežani zaostajali za 16 točk. V zadnjih dveh četrtinah pa so se srčno vrgli v boj za vsako žogo in zmanjšah svoj zaostanek na same štiri točke. Prav na koncu tekme so zaradi utrujenosti nekoliko popustili. Pohvala gre vsem igralcem, (Stojan)
ROKOMET: MLADINCI
Prva zmaga Krasa Trimac
KRAS TRIMAC — VIRTUS 28:26
(11:11)
KRAS TRIMAC: M. Grilanc 7, Janežič, Predonzoni 3, M. Milič, Gruden 1, Košuta 1, Kralj, BetoccM 2, Khnc, S. Grilanc' Raseni 14, M. Sardoč.
Krasovi mladinci so v soboto končno prišli do prve prvemstvene zmage. Pred domačo publiko so namreč premagah moštvo Virtusa iz Trsta. Pri krasovcih so tokrat igrali vsi, razen Simonete, ki je poškodovan in upajmo, da bo čimprej okreval. Po izenačenem prvem polčasu je Kras Trimac prevzel vajeti igre v svoje roke in prešel v vodstvo, ki ga je potem ohranil do konca. Pri Krasu lahko za dobro in požrtvovalno igro pohvahmo vse igralce. Poleg običajnega doprinosa Rasenija, velja omeniti tudi Grilanca, ki je gotovo igral svojo najboljšo tekmo in dosegel tudi lepo število golov.
(Andrej Budin)
Odbojka: v 1. moški odbojkarski diviziji
Slogi maratonski derbi z Borom
Mlade borovke, ki nastopajo v prvenstvu under 16
obvestUa
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitni tafcoci račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubljana Kordelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale ih sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIF.ST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx. 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (MO) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (M81) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiskal
ZTT
llrst
Clan kaVarak*
zakjžnkov F1EG
26. februarja 1986
»Nevidljiva« raketa ZDA
WASHINGTON — V prihodnjih 12 mesecih bo vojno letalstvo ZDA opremljeno z najnovejšo »nevidljivo« raketo ACM (Advanced emise missile), s katero si o-brambno ministrstvo nadeja, da bo resneje ogrožalo poglavitne sovjetske vojaške objekte. Novo orožje je sposobno leteti izredno nizko, zaradi posebne barve, ki »vpija« elektromagnetske valove, pa je za radarje nevidljivo. Za razliko od prejšnje generacije »cruist'.v,« ki letijo 2.400 km daleč, dosežejo ACM kar 4.000 km oddaljene cilje. V primeru spopada bi ameriška letala spuščala »nevidljive« rakete daleč proč od sovjetskih mej.
Medtem ko »cruise« izdeluje Boeing, je »nevidljive križarke« Pentagon naročil pri firmi General dynamics.
S knjigo sozaložnika Helmuta Schmidta
Poskus rehabilitacije nacizma
Reichstag naj bi zažgali komunisti
BONN — Po celi vrsti samovoljnih dokazov in ponaredb, da bi rehabilitirali Hitlerja in nacizem, odnosno njuno »nedolžnost« za požig Reichstaga, se pojavlja najbolj resen poskus, da bi dosegli ta cilj. Jutro bodo namreč v Bonnu sklicali tiskovno konferenco, kjer bodo predstavili 300 strani obsegajočo knjigo, v kateri je zapisano, da sta Hitler in Goering »nedolžna« in da so Reichstag »zažgali komunisti«, da bi »oklevetali zakonitega kanclerja«, se pravi Hitlerja in da je bil on, Hitler, po požigu prisiljen, da se brani z vsemi sredstvi.
Neštetokrat dokazana neovrgljiva zgodovinska resnica pa je, da so nacisti podtakniU ogenj, da bi uprizorili napad na komuniste. Dejansko so potem zaprli vsaj 25.000 pripadnikov KP in odprli zloglasna taborišča smrti za nasprotnike nacizma in Žide.
Novost najnovejšega poskusa rehabilitacije Hitlerja je v tem, da za njo stoji ime bivšega zahodno nemškega kanclerja Helmuta Schmidta, Ju se pojavlja kot sozaložnik knjige. Dovoljujejo tudi možnost, da Schmidt za to ne ve, kar pa je bolj malo verjetno.
Sedanja nemška gonja je usmerjena proti luksemburškemu odboru, ki se od 1968 leta dalje ukvarja z vzroki druge svetovne vojne; predsednik odbora je Švicar Walter Hoffer, podpredsednik pa jugoslovanski zgodovinar Edvard Calie.
Cirkuški krokodil
V SZ se vsak mesec »rodi« novo mesto
MOSKVA — V Sovjetski zvezi se tako rekoč vsak mesec »rodi« novo mesto. Te dni so na primer postavili temeljni kamen za izgradnjo novega mesta na bregovih reke Amur na skrajnem vzhodu države. Mestu še niso niti izbrali imena, marajo pa ga graditi zato, ker so tam postavili novo veliko tovarno za proizvodnjo dušikovih umetnih gnojil, ki zaposluje veliko delavcev.
Med enajsto petletko (od 1981 do 1985) se je pojavilo na zemljevidu SZ kot poroča njihova agencija Novosti, 70 novih mest, ki je vsem botroval razvoj gospodarstva. Nekatere so sad razširitve manjših naselbin in vasi v krajih, kjer sp nastale nove tovarne ali električne centrale, več je pa tudi takih, ki so se rodila povsem na novo, v prej neobljudenih krajih, kjer so začeli izkoriščati rudnine ali pa zgraditi velike prometne infrastrukture, kot se je zgodilo ob trasi velike železniške proge Bajkal - Amur, ki so jo'odprli med minulo petletko.
V Sovjetski zvezi se razvijajo tudi stara mesta. Ista sovjetska tiskovna agencija trdi, da izgradijo vsako leto okrog 2 milijona novih stanovanj, kolikor jih v enakem času zraste v vsej zahodni Evropi. Več kot dve tretjini stanovanj namenjajo prebivalcem mest, v veliki večini pa jih gradijo z državno podporo, medtem ko predstavlja najemnina, z vključno komunalnimi storitvami, le 3 odstotke proračuna poprečne družine.
Po istem viru sedaj več kot 80 odstotkov meščanov (in več kot 90 odstotkov deželanov) prebiva v individualnih stanovanjih ali enodružinskih hišah. Sovjetske oblasti so si pa postavile cilj, da zagotovijo do leta 2.000 individualno stanovanje vsaki družini. Zato naj bi v prihodnjih 15 letih gradili najmanj 36 milijonov stanovanj ali enodružinskih hiš. Med tekočo, dvanajsto, petletko, bi se moralo število mest v Sovjetski zvezi povečati za nadaljnjih 60 enot, torej vsak mesec bd mo ralo zrasti eno novo mesto.
.	M -M - ,- • -Vx	... HIIHIIUU BitWallI IUII lil .	... .
WINDSOR — Kadar podjetje bankrotira, ga prodajo na dražbi po zakonu, kdo da več. Ko je šel v stečaj cirkus Billy Samart’s, so na dražbi prodali njegove živali. Tako so delavci odnesli na dražbo tudi krokodila, ki ga vidite na sliki. Da ne bo pomote. Krokodil ni živ, ampak iz plastike in. so ga v cirkusu s pridom uporabljali	(Telefoto 'Reuter)
Na starem železniškem mostu
Čez križišče vozijo z rdečo lučjo
»Rialto« tudi v Beogradu
BEOGRAD — Z dograditvijo novega železniškega mostu čez. Savo, ki bo Beograd povezal z novo železniško postajo Prokop, bo stari železniški most zgubil dosedanjo vlogo. Sprva so premišljevali, da bi odpisani most podrli, vendar pa so pozneje prevladovale drugačne zamisli, tako da zdaj nameravajo most preurediti in dodatno opremiti. S tem bi pridobili zanimivo prehajališče in trgovsko obrtniški pas nad reko. Poleg tega so strokovnjaki izracunah, da bi bilo za tovrstno preureditev mostu potrebno mnogo manj denarja kot pa za demontiranje.
Arhitekti predlagajo, da bi na mostu zgradili prodajalne spominkov, majhne trgovinice in kavarne, umetniške ateljeje in prodajalne umetniških izdelkov ter še vrsto drugih majhnih lokalov. To naj bi postala sprehajalna ulica s približno 750 lokali, med katerimi bo tudi precej obrtniških prodajaln in manjših delavnic. Ob obeh straneh mostu bodo razvrščene slaščičarne, pi xorie, starinarne in podobno, podobna kot na Rialtu v Benetkah.
Po projektu naj bi na mostu pridobivali električno energijo s pomočjo veterine, kar bi zadoščalo za potrebe vseh objektov. Stalni vetrovi nad reko naj bi omogočili poceni vir električne energije, s katero naj bi tudi ogrevab vse objekte. Veter naj bi poganjal majhne generatorje, vetemice pa naj bi postale posebna privlačnost preurejenega mostu.
Ciper »raj« za prometne nesreče
NIKOZIJA — Nedavno objavljeni podatki o prometnih nesrečah v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti so pokazali, da se je najvarneje voziti v Veliki Britaniji, kjer je na vsak milijon prebivalcev v letu 1984 umrla 101 oseba. S 300 žrtvami je najbolj okrvavljen portugalski asfalt. Francozi so nekje na sredini: na cestah se je na en milijon ubilo 228 oseb.
Ciprske statistike se približujejo francoskim, z edino razliko, da jih ne objavljajo na vsak milijon, ampak na vsakih 100.000 prebivalcev. To je tudi razumljivo, saj je Ciprčanov komaj za pol milijona. V letu 1984'so otočani imeli 210 tisoč avtomobilov, kar je razmeroma visoka številka. Ciprčani se štirim kolesom, ki so zelo draga nikakor ne morejo odpovedati, dasiravno so uvozne carine na avtomobile visoke in da nimajo svojih avtomobilskih tovarn. Z avtomobili vseh mogočih svetovnih znamk se dobesedno vozijo tudi po cigarete in časnike. Do takšne mere so zasvojeni z avtom, da pešcev na cesti skorajda ni videti, razen v središču mesta in tudi to med delovnim časom. Ob takšni prometni gneči je zmešnjava na cesti nepopisna in ostaja za tujca
ciprska prometna ureditev nerazrešljiva skrivnost.
Čeprav po nekih usodnih srečnih naključjih Ciper ni m vrhu evropske lestvice prometnih nesreč, pa bi zagotovo ta slika bila povsem drugačna, če bi vanjo vključili tudi manjše nesreče kot so razbiti odbojniki, žarometi, blatniki, pobiti motociklisti in kolesarji.
Ob takšni krvavi bilanci vladi ni preostalo drugega, kot da se je prilagodila evropskim ukrepom za večjo prometno varnost in je uvedla obvezno uporabo varnostnih pasov in merjenje stopnje alkohola v krvi.
Kljub temu, Ciprčani ostajajo slabi vozniki. Čez križišče vozijo z rdečo lučjo ali si pomagajo z roko, ki jo molijo iz kabine. Pa tudi če uporabljajo smerokaz, to še ne pomeni, da se bodo ravnali po njem. Zato radi verjamemo nekemu''dobremu poznavalcu otoških razmer, ki je iznašel »zdravilo«, kako se izogniti trčenju.
»Kadar se ti bliža avtomobil, ne glej njegovega smerokaza in niti iztegnjene roke, ampak mu poglej naravnost v oči, pa boš ugotovil šoferjevo namero,«, pravi previdni šofer, ki mu je doslej s takšnim ravnanjem za volanom uspelo preprečiti že veliko trčenj.
Jože Trobec
Čenča
18.
MAS ROKE '/ŽEPOl ALI TE ZEBE?
NO. R>f£A< M PA VZEMI VEN!