PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini d-,	/tru\ I ■
Abb. postale I gruppo Ij0I13 4*1 Ml lil’
Leto XXXVI. Št. 299 (10.819)
TRST, sobota, 27. decembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. oovembra 1S43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
SOCIALISTIČNI PREDLOG SKALIL BOŽIČNO PREMIRJE V POLITIČNEM ŽIVLJENJU
Vse politične stranke obsojajo zahtevo PSI po zaprtju Asinare
Vodstvo PSI poudarja, da gre za zahtevo, ki so jo socialisti postavili že pred časom, ne pa za popuščanje pred izsiljevanjem teroristov
RIM — Predstavniki političnih Strank so včeraj posvetili največjo Pozornost dokumentu, ki so ga v četrtek predstavili socialisti in s katerim se zavzemajo za zaprtje posebnega zapora na Asinari. Kot je bilo pričakovati, je socialistična izjava dvignila nemalo prahu v italijanskem političnem življenju, saj je ponovno načela poglavje polemik med strankami o tem kočljivem vprašanju, ki je prišel na dan z u-grabitvijo rimskega sodnika Gio-vannija D’Ursa.
«E>ejstvo, da so dokončno zaprtje Asinare zahtevali tudi teroristi, ki imajo v rokah D’Ursa, še ne pomeni, da se strinjamo z morebitnimi pogajanji s teroristi,» pravi socialistična izjava. «Poudarjamo le, da N posebni zapor v Asinari morali že pred časom zapreti. Odločno zahtevamo, da do tega vendarle pride. Posebna zapora v Termini Imerese-ju in v Favignani je pravosodno ministrstvo že ukinilo, podobno mora sedaj ukreniti z' Asinaro. Kljub vse-
mu se mora država vseeno držati načela strogosti in človečanstva, kar še ne pomeni, da se mora, pri svojem boju za ohranitev inštitucij, odpovedati trdemu nastopu. Prepričani smo, da z našim ravnanjem le preprečimo sleherni zločin ter rešimo smrti sodnika D’Ursa, ki se je dosledno držal italijanske zakona daje.*
Socialisti so se torej tudi pri tem kočljivem vprašanju odločili za svojo samostojno pot. kateri se ne bodo odpovedali. Stališče svoje stranke je poslanec Vincenzo Balzamu včeraj ponovno potrdil med krajšim intervjujem za italijansko televizijo. Med drugim je poudaril, da je že pred leti, v spremstvu sedanjega obrambnega ministra Lagoria, obiskal Asinaro. kjer se je prepričal o nečloveških razmerah v katerih živijo- tako jetniki kot pazniki. Že takrat je Balzamo Doslal pravosodnemu ministrstvu podrobno poročilo, s katerim ga je seznanil o položaju. «Obveznost države
..............urn..
LETO DNI PO SOVJETSKI INVAZIJI
Karmalu ni uspelo pridobiti ljudstva
Obstoj kabulskega režima omogoča le prisotnost sovjetske vojske in svetovalcev
KABUL, NEW DELHI - Pred enim letom, v dneh od 24. do 26. decembra, je Sovjetska sveža z.w-jaškim letalskim mostom ojačila svoj vojaški kontingent v Afgant stanu in prešla tako v odkrilo invazijo te neuvrščene •srednjeazijske države. Še vedno pa niso jasni vzroki in cilji prve sovjetske "bral ske pomoči» izven meja blokovske razdelitve sveta, ki sta jo velesili sprejeli v Jalti. Zima je že drugič naokoli, a še vedno ni odgovora na vprašanje, če predstavlja sovjetska invazija le defenzivno pobudo ob svojih mejah na "zanjo življenjsko pomembnem območju* ali- pa odskočno desko proti toplim oba lam Indijskega oceana.
Neznanke ostajajo, jasno je le, da so trditve o vpoklicu sovjetskih čet težko opravičljive, sai so Aminov prosovjetski režim, ki nai bi zaprosil za sovjetsko »pomoč*. prav na današnji dan pred letom dni krvavo zamenjali s še bolj prosovjet skim režimom Babraka hrmala. Prav tako je jasno, da uradnih vzrokov za poseg niso odpravili. Upor proti meverniškemu* režimu se nadaljuje, še več. verski komponenti se je pridružila še narodnoosvobodilna. Tri leta že traja upor, neobičajen za naše pojme: čudna zmes hajduštva, verskega fa natizma, ksenofobije in želje po svobodnem in neodvisnem Afganistanu. Še vedno ni enotnosti v uoor-niških vrstah, ideološkim razlikam se pridružujejo še plemenska nasprotja. a kljub temu sovjetskemu vojaškemu stroju ni uspelo streti teh za Moskvo «banditskih reakcionarnih band». Zakaj? Nova neznanka. in teh je iz dneva v dan več. Zaman si zahodni politični in strateški analitiki belijo glave, afnani-stanska kriza je pravi gordijski Vozel.
Babraku Karmalu kljub izdatni sovjetski vojaški pomoči ni uspelo utrditi svojega položaja, saj mu ni Uspelo združiti niti vladajoče ljudske demokratske stranke. Njegova manjšinska frakcija je venomer v bolj ali manj odkritem in celo o-boroženem spopadu z večino, kaj še, da bi mu uspelo združiti široke plasti prebivalstva. Z odpiranjem do islama in nacionalnih izročil Afganistana se je Karmal le osmešil, ljudstva pa ni pridobil, že maloštevilno partijo so frakcionaški boji popolnoma zdesetkali, da u-pravni in politični stroj lahko deluje le pod nadzorstvom sovjetskih svetovalcev. Podobna usoda je doletela tudi redno vojsko, ki je nekoč štela 90 tisoč mož, danes pa jih je baje ostalo le kakih 30 tisoč in celo manj, da je glavno breme ^pomiritve* še vedno v rokah sovjetske vojske.
Medtem pa časopisje vzhodnega bloka obširno poroča, kako so varnostni organi in redna afganistanska vojska uspešni v boju profi «banditskim skupinam*. Babralc Karmal je v intervjuju za bolgarsko tRabotničesko Delo» poudaril, da se položaj v državi normalizira in da so težave le posledice «imperialističnega vmešavanja*. Ponavlja se torej stari refren, da je Sovjetska zveza •priskočila na pomoč Afganistanu pred tujin, vmešavanjem. Nedvomno bi afganistanski uporniki le s težavo nadaljevali boj brez tuje pomoči, a med pomočj« m, invazijo je precejšnja razlika.
Navsezadnje je celo ta, da sovjetsko zvezo «imperialistično pomoč» skrajno borna.
Za kabulski režim je položaj torej vse prej kot rožnat, število beguncev, ki se zatekajo v Pakistan in'v Iran se iz dneva v dan veča, zahodni viri in mednarodne organizacije trdijo, da jih je že poldrugi milijon, kar pomeni, da je že 10 odstotkov afganistanskega prebivalstva v begunstvu. Malo je verjetno, da so vsi le ^zapeljanci?, še manj verjetno, da so <(imperialistični a-genti*. Sovjetska tiskovna agencija «TASS» pa je vsaj opustila tezo o «običajnih nomadskih premikih*.
Kabulska kriza je torej še daleč pred razpletom. Sovjetska zveza nima najmanjše volje, da bi umaknili svoje čete, kljub temu, da trpi njen ugled v svetu, kar zgovorno pričajo vsa glasovanja o afganski krizi v generalni skupščini OZN. V SZ do onemoglosti ponavljajo že stari refren, da sta Afganistan napadla vzahodni imperializem* in «kitajski '■enemonizem*, da je umik mogoč šele, ko bo prenehalo Huje vmešavanje*.
lijanske zbornice Barbatija bo Forjani odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Srečanje bo neposredno oddajala prva televizijska mreža.
Polemika med SZ in ZDA o sibirskem plinovodu
MOSKVA — Sovjetski strokovni tisk obtožuje ZDA, da skušajo ustvarjati v Evropi paniko v zvezi z načrtom o novem plinovodu, ki naj bi dovajal metan iz Sibirije Franciji, Zahodni Nemčiji, Italiji in Belgiji, češ da bi te države postale preveč odvisne od SZ glede energetskih virov. V SZ trdro, da so Amerikanci v resnici jezni, ker so se sami izključili iz tega veTikega posla s svojo politiko sankcij. Plinovod, ki bo dolg 4.000 km in bo stal 14 milijard dolarjev, bo namreč kril 35 odstotkov porabe metana v zahodni Evropi, kar ustreza le 5 odstotkom skupnih energetskih potreb teh držav.
Stavke na železnici in pri pomorskih zvezah
RIM — Kljub preklicu vseh napovedanih stavk osebja letalskega premeta bodo ob koncu leta in v prvih dneh novega potovanja v Italiji dokaj težavna. Na vrsti je veriga stavk na železnici in pri pomorskih zvezah. Železniški promet bodo močno ovirale stavke železničarjev, ki so člani avtonomnega sindikata Fisafs-Cisal. To združenje zahteva priznanje zapadle delovne dobe v staležih in je zato oklicalo 24-urno stavko svojih članov od 21. ure 6. januarja, razen osebja na postajah, ki bo od 3. do 6. januarja zapuščalo delo 3 ure pred zaključkom izmene. Osebje trajektnih ladij pa bo od 20. ure 3. januarja zapuščalo službeno mesto pred zadnjo vožnio v vsaki izmeni za naslednjih 24 ur.
Zaradi stavkovnega gibanja, ki so ga oklicali strokovni sindikati pomorščakov enotne zveze CGIL -CISL - UIL, bodo stale po 48 ur vse ladje, ki odplujejo iz italijanskih pristanišč do 10. januarja. S stavko pomorščaki protestirajo proti razbitju pogajanj o novi delovni pogodbi. Da bi omilili posledice za zdomce, ki so med prazniki pri družinah na otokih, so sindikati sklenili osredotočiti stavkovno gibanje osebja trajektov na 7. in 8. januar. Od danes do 31. t.m., bodo v italijanskih lukah stavkali po 24 ur delavci na vlačilcih, ki napovedujejo po novem letu zaostritev borbe za izvajanje nove delovne pogodbe, ki so jo podpisali pred nekaj dnevi, a delodajalci že oporekajo nekaterim temeljnim členom.
INTERVJU ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ IN ZKJ BEOGRAJSKI TV
Vladimir Bakarič o razmerah v Jugoslaviji po Titovi smrti
Partija in vse družbene organizacije si prizadevajo, da bi nadaljevale delo tako, kot si je Tito zamišljal nadaljnjo pot
je torej ta, da ne odlaša z rešitvijo tistih problemov, ki se ponavljajo iz leta v leto.s je še povedal socialistični poslanec Vincenzo Balzamo.
Medtem je tajništvo republikanske stranke izdalo svoje sporočilo, v katerem pravi, da je za celotno zadevo pristojno pravosodno ministrstvo, kar pomeni, da mora problem rešiti vlada. S svo;e_ strani so se republikanci že odločili, da ne bodo pristali niti na posredno niti na neposredno pogajanje s teroristi. V svoji izjavi republikanci podčrtujejo, da nimajo ničesar drugega dodati, kot to, kar je že dosmrtni senator Leo Valiani zapisal v svojem članku 17. decembra, ko je poudaril nekaj bistvenih pogojev, brez uresničitve katerih niso možna pogajanja. Eden izmed pogojev je ta, da morajo vsi teroristi, ki jih nameravajo sodne o-blasti preseliti iz Asinare v druge zapore, biti deležni najstrožje pa-žnje ter ostati pod stalnim nadzorstvom.
Socialdemokrat Romita pa pravi, da zaprtje posebnega zapora še r.e pomeni popustiti terorističnemu izsiljevanju. Minister je dalje mnenja, da je problem edinole to, da se jetnikom, njihovih čuvajem iin vsej skupnosti nudi in zagotovi popolno varnost.
Za načelnika skupine PDUP, poslanca Elisea Milani ja, je sociali- j stična zahteva nerazumljiva in ne-1 logična. Poslanec se namreč vpra- j suje, kako to, da je socialistično | vodstvo postavilo zahtevo šele se- j daj, po četrtem sporočilu rdečih bri-j
dnf minilo, Skar^siJabS S Apostolski nuncij Annibale Bugnini, ki je maševal za talce katoliške veroizpove-
pili v vlado.	1 : ' 1 -
Najbolj zgovoren in neposreden je bil običajne radikalec Marco Pan-
BEOGRAD — V preteklem letu so sp partija in vse družbene organizacije preusmerile na nove razmere, na razmere brez tovariša Tita v prizadevanjih, da nadaljujejo njegovo delo tako, kot si ;e cn zamišljal nadaljnjo pot. S temi bese dami je član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič odgovoril na prošnjo glavnega in odgovornega urednika informativnega programa r~V Beograd Dušana Miteviča. naj pove nekaj o sedahjem trenutku in o času po Titu.
Po meji oceni je dejal Bakarič. smo tu dosegli rezultate, ki so celo nekoliko boljši, kot smo upali, saj je bila kohezijska sila, ki jo je zapustil tovariš Tito. celo nekoliko večja, kot smo pričakovali. Seveda je bilo tudi nekaj slabosti, ki pa so bile normalne in ki so bile delno povzročene s smrtjo tovariša Tita in ker vsi organi, ki so pre-vze*i njegove funkcije, niso imeli takšnega ugleda, kot ga je imel on. Vendar pa so povsod v svetu uvideli, da je to nadaljevanje Titove politike s tistimi silami, s ka-
terimi razpolagamo. Te sile niso ravno majhne.
Doživljali smo dokaj težke motnje, ki so v zvezi s stabilizacijo, je dejal Bakarič, v zvezi z nadaljevanjem samoupravljanja, veliko breme pa je pri tem padlo na delavca, na delavski razred. Pri pregledu rezultatov smo videli, da bremena, ki so bila usmerjena na nadaljnji razvoj samoupravljanja, niso povzročila nobenih neprijetnosti pri delavcu. V procesu stabilizacije so na primer številni ostali brez repromateriala, vendar zaradi tega ni bilo nobene stavke. Stavke smo sicer imeli, vendar so bile vse v glavnem v zvezi z odnosi v delitvi. Vse preusmeritve so spremljale velike težave, vendar pri tem nismo imeli nobenih problemov.
Vladimir Bakarič je govoril tudi o zunanjepolitičnih gibanjih kot tudi o dogajanjih na Poljskem, Dejal bi, da na Poljskem obstajata dva elementa. Eno je odnos med socialističnimi državami. Vse države v svetu želijo doseči določeno samostojnost. Tudi odnosi z vzhodnim blokom so se spremenili od
■■■Hilli ..................................................................m...
NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK REAGAN JE OSTRO OBSODIL IRANSKE JEČARJE
nella, ki je ponovno poudaril, da je treba Asinaro in vse zapore popolne varnosti, nepreklicno odpraviti. Po njegovem mnenju je to civilna in pravna dolžnost, saj so jetniki podvrženi nečloveškemu ravnanju.
S svoje jtrani pa pravosodno ministrstvo poudarja, da so iz Asinare že pred časom odpeljali v druge zapore več teroristov. Sedaj je tu zaprtih le 25, do konca tega tedna pa jih bodo premestili še nadaljnjih sedem. Ministrska okrožnica, ki so jo izdali včeraj zvečer pravi, da bodo dokončno premestili še ostale politične jetnike že v najkrajšem času. Opazovalci menijo, da je pravosodno ministrstvo izdalo okrožnico po srečaniu med predsednikom vlade Forlanijem, notraniim ministrom Rognonijem, podtajnikom za varnostne usluge Mazzolo in pravosodnim ministrom.
Srečanje Forlanija s časnikarji po TV
PARIZ — V preteklem novembru so francoske jedrske centrale krile
s 5.256 milijoni kilovatnih ur sko- .	_v
raj četrtino vse porabe električne ki tujih sredstev javnega obvešča-
RIM — Predsednik vlade Arnaldo Forlani se bo srečal danes ob 11.30 na sedežu časnikarske zbornice z italijanskimi novinarji in z dopisni
energije v državi.
AMERIŠKI TALCI V TEHERANU PRAZNOVALI BOŽIČNE PRAZNIKE DRUGIČ V UJETNIŠTVU
•	0	w	1	,, i
izjavil, da se ti počutijo dobro - Carter skeptičen glede vrnitve talcev
Predstavnik nadškofa iz Canterburyja v Teheranu Terry Waite (levo) je na teheranskem letališča dočakal dva ameriška pastorja, ki sta prispela v Iran iz humanitarnih razlogov	(Telefoto AP)
iiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiuiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiimiuiiiiiiiiiiiiuititi
nja. Po pozdravu predsednika ita-
Poljski zunanji minister obiskal Leonida Brežnjeva
PRAZNIČNO VZDUŠJE JE BILO V JUŽNI ITALIJI KRATKOTRAJNO
BOŽIČ NI ZAVRL DELA REŠEVALCEV
Lažne razposajenosti in veselja ni bilo niti v tradicionalnem « vročem* Neaplju - Trezen poziv kardinala Ursija
MOSKVA — Poljski zunanji minister Jožef Czyrek se je včeraj sestal s sovjetskim partijskim voditeljem Leonidom Brežnjevom. Po skupnih pogovorih je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila kra tek komunike, v katerem med dru-girp Brežnjev in Czyrek odločno ob-sojata prevratniške naklepe in dejavnost- imperialističnih in- reakcionarnih krogov proti socialistični
Poljski. Sovjetski voditelj pa je zaželel delovnim ljudem Poljske, da čimprej premostijo težave na poti socialistične izgradile v državi in je izrazil svoje zaupanje in prepričanje, da se bo to zgodilo pod vodstvom Poljske združene delavske partije.
Kasneje se je Czyrek ločeno se stal tudi s svojim sovjetskim kolegom Gramikom, s katerim .je raz
pravljal predvsem o mednarodnem položaju, vseeno pa je še enkrat poudaril, da je Poljska »bila in bo socialistična, trden člen v sociali stični družini*.
Na sliki (telefoto TASS): poljski zunanji minister Jožef Czyrek v sredini ob sovjetskem partijskem in državnem voditelju Leonidu Brež-njevu.
NEAPELJ — Božični prazniki niso zaustavili dela reševalcev, 'ki si Prizadevajo, da bi pomagali prebivalstvu, ki ga je prizadel potres 23. novembra. Neizposen boj za živ 1 jen je in izboljšanje kritičnega položaja je bil tudi te dni v ospredju pozornosti. Prebivalci, vojaki in o-stali reševalci so si za trenutek oddahnili le ob priliki traddeonaine božične maše, ki so jo duhovniki darovali na improviziranih oltarjih v zložljivih montažnih hišicah ali kar pod milim nebom (včeraj je namreč sijalo sonce), in pa ob prav tako vsakoletni polnočni večerji. Trenutek sreče so doživeli tudi otroci, ki so praznik preživeli ob jaslicah in božičnih drevescih, ki so jih pripravili vsepovsod. Manjkalo ni niti •epih in bogatih daril, ki jih revščina teh krajev Sicer ne premore.
Izumetničeno, vendar dobrodošlo vzdušje praznovanj, ki jo drugod po državi pomagalo ljudem, da so se za trenutek izvlekli iz vsakdanjosti in pozabili na dnevne tegobe in težave, pa vendar ni povzročilo lažne razposajenosti in veselja. ‘ Srečanje s zdomci, ki so se iz cele Evrope vrnili v porušene domove je terjalo ponovitev prizorov obupa in žalosti, ki so bili značilni takoj po potresu. Še več pa je tistih, ki so še odločili,
da bodo praznike preživeli daleč od bridke in tragične stvarnosti, s svojci na Severu in v tujini. Večina le-teh se v rodni kraj za sedaj sploh ne bo vrnila. V sami pokrajini Salerna doslej beležijo preko 28.000 primerov emigracije.
Tudi v Neaplju, kjer potekajo prazniki ponavadi v pravem vzdušju »južnoameriškega pusta* s petardami, ognjemeti in splošnim vrvežem, je tokrat vladalo precej vznemirljivo zatišje. Ogromna in tiha množica se je udeležila polnočne maše, ki jo je kardinal Urši daroval v utesnjeni in nabito polni cerkvi sv. Pavla in Janeza, ker je neapeljska katedrala delno poškodovana. V svoji homiliji je pozval vernike k molitvi, da bi »bog osvetlil oblasti in obdal srca tistih, ki razpolagajo s prostimi stanovanji z radodarnostjo.* S tem, je neapeljski kardinal dokaj jasno pozval vse lastnike, ki se že dalj časa upirajo zaplembi svojih poletnih vikendov, da se končno o-drečejo svojim zahtevam in prostovoljno izročijo ključe praznih prostorov. Ni naključje, da so obupni in Razjarjeni Neapeljčani zasedli tudi številne šole in cerkve in sploh paralizirali dejavnost celega mesta, ki se že desetletja ne more otresti revščine in zaostalosti.
TEHERAN - Ameriški talci v Teheranu,so preživeli že druge božične praznike v ujetništvu. Tudi letos so jim iranski študentje dovolili, da so se udeležili božičnih verskih obredov in da so jim nekateri obiskovalci izročili darila. Le ti so nato spregovorili o svojem zdravstvenem stanju, niso pa znali povedati, kje so talci zaprti in niti koliko časa bodo še ostali v ujetništvu v pričakovanju, da se bodo Združene države Amerike in Iran sporazumeli o njihovi izročitvi.
Zadnje novice o talcih je -včeraj posredoval alžirski veleposlanik v Teheranu, Abdelkarim Gheraieb, ki je izjavil, da se je predvčerajšnjim zvečer sestal z 49 ameriškimi talci v enem samem kraju. Veleposlanik je tudi povedal, da jih še vedno stražijo islamski študentje in da živijo v prijetnih prostorih in v boljših razmerah kot so živeli prej. O-benem je tudi izrazil prepričanje, da jih ne bodo več razpršili po vsem Iranu kot so že napravili po propadlem ameriškem vojaškem poskusu, da bi jih osvobodili. Alžirski veleposlanik je pred tem obiskal tudi tri ameriške državljane, ki so zaprti v prostorih iranskega zunanjega ministrstva.
Čeprav veleposlanik ni pojasnil, kje so islamski študentje zaprli talce, se vedno bolj razširja mne nje, da so vsi ameriški talci v Teheranu, To je razvidno tudi iz izjave apostolskega nuncija v Teheranu, Annibaleja Bugninija, ki so mu dovolili, da je maševal za talce katoliške veroizpovedi. Bugnini je namreč predvčerajšnjim izjavil, da je v neki teheranski stavbi maševal za 25 do 30 ameriških talcev. Le-ti naj bi bili po njegoven. mnenju utrujeni, njihovo zdravstveno stanje naj bi bilo normalno, morala pa dobra. Istočasno naj bi v drugih prostorih iste stavbe opravili obrede tudi za ostale ameriške talce drugih veroizpovedi. Po obredih so duhovniki izročili talcem darila, ki so jih poslali iz ZDA ali pa so jih kupili sami duhovniki v Teheranu. Vsak talec je dobil nekaj kosov zimskega oblačila in posebne priprave za krepitev- mišic.
Obravnavanje je posnela iranska televizija, ki je posnetke posredovala tudi v tujino in v ZDA. S tem triminutnem filmom, ki so ga predvajale vse ameriške televizijske hiše, je splahnelo tudi vsako upanje, da bodo talci preživeli letošnje praznike doma. To je predvčerajšnjim potrdil sam predsednik Carter, ki je izjavil, da ne verjame, da bodo Iranci izpustili ameriške talce pred koncem njegovega mandata.
O talcih je spregovoril tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Ronald Reagan ki je označil ječarje ameriških talcev za »kriminalce* in »ugrabitelje*, ki prekršili mednarodno pravo.
Tako Carter kot Reagan nista postavila v dvom pogovorov s Teheranom, Reagan se je celo zavzel, naj iranski voditelji čimprej jasno odgovorijo preko alžirskih diplomatov na ameriške predloge.
Na te izjave je odgovoril iranski ministrski predsednik Radžai, ki je dejal, da poskušajo ZDA izkoristiti celotno zadevo v politične namene, obenem pa zanemarjajo usodo talcev.
stalinizma do danes. Gredo po neki drugi peti, če hočete vzeti njihovo pozitivno stran, gredo v smeri prijateljstva. Jaz pa bi dejal takole: »Rad sem prijatelj Sovjetske zveze, vendar zato, ker jo imam rad, in ne zato, ker je to vsiljeno.* Za časa stalinizma je bilo vsiljeno in zdaj se ta proces odvjja postopoma, počasi, s pretresi, brez pretresov, z uresničevanjem medsebojnega zaupanja in nezaupan a. To je eno od vprašanj dogajanj na Poljskem: ali ta proces poteka zadosti hitro ali ne. Seveda lahko na to navežemo tudi množico nesocialističnih dejavnikov, kar se tudi praktično dogaja, vendar ta proces ni samo v vzlicdni Evropi, ampak tudi v zahodni, morda v drugačnih oblikah, vendar je prisoten, je med drugim dejal Bakarič in navedel primer Francije in ZRN, ki sta se odrekli desne politike, politike ZDA.
Ko je pojasnjeval, zakaj je vera na Poljskem močan politični dejavnik je Bakarič spomnil, da .e katoliška cerkev v tej državi vodila boj preti zasedbi med drugo svetovno vojno. Na pripombo, da ta vpliv cerkve na Poljskem glede na naše razmere dokaj bega nase ljudi, je Bakarič de al, da so bili vrhovi naše katoliške cerkve in njen večji del tudi na drugi strani, tako da smo imeli s tem vrhom politični spor že med vojno. To je nezaupanje, je nadaljeval Bakarič, vendar smo tudi mi na liniji socializma uspeli pridobiti katoliške vernike, vendar v boiu s političnimi tendenoami določenega vrhunskega klera. Na vprašanje: Pojavile so se pretenzije glede Poljske, tako z Zahoda kot Vzhoda, kaj misli « ip ali se bojite možnosti tu'era posega na Poljskem?, je Bakarič dejal:
»Stališče Jugoslavije je znano. Smo proti intervenciji, smo pa tudi za popolno pomoč pri razvoju socialističnih odnosov na Poljskem, seveda brez vmešavanja v notranje zadeve, brez kakšne druge intervencije. Menim, da .ie treba podpreti socialistična stremljenja na Poljskem.* (dd)
Odobren
proračun federacije
BEOGRAD — Proračun federacije v letu 1981 bo 168 miijard 957 dinariev. Za ta znesek so se včeraj dogovorile republike in DOkra-jini na seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije za finance. Izdatki proračuna bodo kriti z izvirnimj prihodki federacije v višini 63,8 milijarde in sredstvi emisije v višini 4,6 milijarde dinarjev. idd)
TEL AVIV — Kot poroča tukajšnji glasnik je izraelska obmejna straža v oboroženem spopadu ubila pet palestinskih gverilcev, ki so baje nameravali napasti neko židovsko naselje.
Kurt Waldheim o 35. zasedanju skupščine OZN
NOVI SAD - V oceni dela 35. zasedanja generalne skupščine OZN je generalni sekretar svetovne organizacije Kurt \Valdheim izrazil prepričanje, da so razprave na zasedanju prispevale k boljšemu razumevanju problemov današnjega sveta in da so položile temelj nadaljnjim rešitvam. »Menim, da je to glavna vrednost tega zasedanja,* je dejal Kurt Wald-heim v pogovoru z, urednikom novosadske televizije Laszlom Tothom.
Po oceni Waldheima redno zasedanje ni prineslo presenečenj zato, ker so določeno število pomembnih vprašanj pred tem proučili na posebnih zasedanjih. To so bili problemi Bližnjega vzhoda, Afganistana in dialog Sever - Jug. Vsa vprašanja današnjega sveta nasploh, razen omenjenih — razorožitev, razmere na Indokitaj-skem, v Aziji in na Jugu Afrike — so proučili v mirnem in delovnem vzdušju z velikim občutkom odgovornosti.
Pomemben prispevek k zasedanju so dale neuvrščene države, je poudaril Waldheim. Neuvrščeno gibanje je od nastanka nenehno odločno podpiralo Združene narode in njihova prizadevanja v boju za mir in boljše razumevanje med narodi. Gibanje neuvrščenosti je zelo pomemben dejavnik v boju za mir in \ mednarodno sodelovanje, je dejal genera'ni sekretar in izrazil prepričanje da bo imelo gibanje tudi -■ pri hodnje pomembno vlogo v njihovih skupnih prizadevanjih.
(dd)
NOVI PRIMERI NIZKOTNEGA IZZIVANJA
V OKOLIŠKIH GOSTIŠČIH IN V NARAVI
FAŠISTI SPET SKRUNILI Tržačani so božične praznike
V BAZOVICI IN ZGONIKU	i . i i i
prebili veselo in brezskrbno
M Zgoniku so pomazali s kljukastimi križi in žaljivimi napisi spomenik in pročelje občinske hiše, pred bazo viškim spomenikom pa podrli jelko
Mnogi so praznične dneve izkoristili za izlete na sneg in za križarjenja
‘ .........
I '■ Vm
: mmM:	::	■	■	' -	■ -i" ■ • ' "	::
Pojav, ki ni nov, a nas znova strese do globin. Spet so se pojavila črna znamenja na naših spomenikih. Tokrat ne več čudne, iz bujne domišljije predelane inačice fašističnih znakov, temveč klasični nacistični kljukasti križi, ki so pred nekaj desetletji napolnili z grozo in odporom zdravo zavest člove štva. In namesto po mestnih zidu vih tako pogostih napisov nova si-gla, ki prav tako zgovorno opre del ju je mazače: S AH — Squadre Adolf Hitler. Vse črne mazače pa naj se podpisujejo tako ali drugače, združuje skupen imenovalec — nesmiselno sovraštvo do vsega naprednega in demokratičnega, do vsega, ki se je kdajkoli in kjerkoli skušalo upreti zasužn je vanju, nod jarmljenju, izkoriščanju človeka po Človeku, to je težnjam, ki so še vedno globoko zakoreninjene v de lu družbe, v kateri živimo. Naši sncmeniki so simbol tega uDora in obenem so simboli naše narodnostne trdoživosti. Zato se tudi vame zagania srd nestrpnih in podlih nacifašističnih skruniteljev.
Zgodilo se je prejšnjo noč v Zgoniku. Vas se je zjutraj ozrla okrog sebe c tesnobnimi občutki. Nacistični znaki in žaljivi napisi vsepovsod — na spomeniku, občinski hiši in zidovih. Poleg tesnobnih občutkov pa se je še tnkrat prebudila nikoli zatrta odločnost, da se tudi tega izzivanja ne pusti v ne-mar. Nekdo ipora za te oskrumbe odgovarjati. Prvi so poklicani, da izpolnijo svojo dolžnost organi javne varnosti. Neštetokrat je bila izrečena obveza, da se naši spomeniki zaščitijo, če niso bili dovolj zaščiteni, naj se izsledijo vsaj krivci. Zgoniško prebivalstvo in njegove organizacije in z njimi vsa slovenska demokratična italijanska javnost to odločno terjata.
To je le en primer. Drug' in nič manj žaljiv se je te dni pripetil tudi na bazoviški gmajni, pred spomenikom štirim slovenskim junakom, ki je bil že tolikokrat tarča fašističnih izzivanj. Neznana umazana roka je podrla eno izmed jelk, ki obkrožajo spominski prostor. Tudi za to dejanje velja ista misel obsodbe in odločne zahteve, da se odkrijejo storilci in preprečijo nadaljnje oskrumbe. Predstavniki ba zoviških organizacij so že nastopili pri varnostnih organih v vasi, čeprav iz dolgoletne izkušnje vedo, da to ni dovolj.
• Drevi ob 17. uri bodo v Zavijali aktivirali trakt nove javne razsvetljave vzdolž pokrajinske ceste za Milje. Prisoten bo tudi miljski župan W. Bordon. Občinska uprava vabi občinstvo, naj se udeleži slo yesnosti.
Božič je tudi tokrat švignil mimo, kot bi trenil. Ob slovesu pa le ni odnesel s sabo tudi prazničnega vzdušja. Včeraj smo imeli Štefanovo, a današnji dan, soboto, bodo premnogi izkoristili kot tretji opornik k štiridnevnemu «mostu» brezdelja in prešernosti. Nekateri so ga še podaljšali v počitnikovanje: eni na snežnih plan.javah tostran in onstran meje, drugi v toplejših deželah bliže ekvatorju, kamor so se odpravili na križarjenje za lepe denarje.
Značilno je, da so se v turistič nih in potovalnih agencijah rezervacije za krajša in srednjedolga križarjenja zredčile, medtem ko so se na daljših — torej sila dragih — progah pomnožile, če izvzamemo upokojenca, ki si naposled lah ko privošči nekaj, česar si skozi dolgo delovno dobo ni mogel, ali pa petičneža, ki mu takšen oddih ne izprazni mošnjička, ta okoliščina odraža splošni pojav, po katerem bogati bogatijo in reveži postajajo čedalje bolj reveži. Problem je bil na svetovni ravni že tolikokrat in zaman razdobnan, da se poprečnega človeka tako rekoč več ne prime. Posebno tedaj ne, seveda, ko ga tradicija kliče k veselju in zabavi in le čemu bi se takrat mučil takšnimi vprašanji in čemu vprašal, kako se imajo kaj v Bazilikati in Kampaniji. «Viva la e po bon*.
Za božič so bile gostilne in restavracije na vsem Tržaškem prenatrpane, čemur je deloma botrovalo tudi skorajda spomladansko vreme. Ljudje so dali duška svojemu dobremu teku in žeji, po kosilu so se odpravili na osvežuioč sprehod v gmajno, zvečer so se znova znašli za bogato založeno mizo v družbi. Včeraj se je vreme skisalo, izlet v naravo ni bil več vabljiv, kljub temu so meščani sedli v avto in odpeljali na planoto, v Furlanijo ali čez mejo na Koprsko ali Sežansko. Kdor si tega ni mogel ori-voščiti* je ostal doma, se kvečjemu sprehodil po nabrežju, zašel v kinodvorano ali gostilno in nazad nje sedel pred domači televizor. Mladina se .je v veliki meri zbrala na plesiščih.
Sindikat FIM za handikapiranee
Sindikalna zveza kovinarjev . — FLM — je sinoči izdala krajše po-čočiitf, v katerem ugotavlja, da so se sindikalne organizacije konkretno zavzele^ za uspeh programa pokrajinske uprave o vključevanju handikapirancev v socialno in gospodarsko življenje mesta. Žal pa sta organizaciji delodajalcev — nravi nadal.je poročilo — to je Inter-sind in tukajšnja industrijska zveza, doslej odpovedali vsako sodelo vanje na tem področju. Sindikat izraža upanje, da bosta Intersind in industrijska zveza nakazala ne-
MiiiiiiiiiimiiiiiiniiiMiMiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiituiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiin
S TORKOVE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Skupščina podprla kandidaturo Trsta za «.evropski sinhrotron»
Zajamčiti pa bo treba zaščito naravnega okolja in varnost pred potresi - Nova imenovanja v razne komisije
kaj ukrepov v tej smeri na sestanku s sindikalisti, ki bo 16. januarja in na katerem bo govor o začetku izvajanja programa pokrajinske uprave za vključevan.je handikapirancev v normalno življenje.
Luciano Ceschia od jutri novi direktor «PiccoIa»
Več tednov trajajoči vlek vrvi v uredništvu tržaškega italijanskega dnevnika med uredniškim odborom in delom novinarjev na eni strani ter založnikom na drugi se je vendarle končal. Kot pravi poročilo grupe Rizzoli - Corrierc della sera, zapušča dosedanji odgovorni urednik Ferruccio Borio z današnjim dnem svoje mesto, od nedelje, 28. t.m., pa bo novi odgovorni urednik «Piccola» Luciano Ceschia. V svo-
jem poročilu se založnik zahvaljuje Boriu «za triletno inteligentno delo na čelu dnevnika* ter želi tako Boriu kot Ceschii uspešno opravljanje novih dolžnosti.
Občina pripravlja glasbene seminarje
Tržaška občina je za prihodnje leto načrtovala vrsto seminarjev o didaktiki in poslušanju glasbe, ki jih bo vodil prof. Gino Stefani, docent za glasbeno semiotiko pri bolonjski univerzi. Seminarji, ki bodo 19., 20. in 21. januarja, so namenjeni vsem, ki jih zanima glasbena vzgoja, še posebno pa šolnikom in glasbenim animatorjem. Za podrobne informacije se je treba obrniti na občinski oddelek za kulturne inštitucije.
Tradicionalno luianje v Boljuncu
Kakor smo že kratko poročali v številki, ki je izšla v sredo, je pokrajinski svet na zadnji seji z veliko večino glasov (vzdržala sta se samo svetovalca LpT Mayer in Ca-vicchioli) odobril resolucijo, ki obvezuje pokrajinski odbor, da bo u radno predlagal Vsedržavnemu svetu za raziskave kandidaturo Trsta za postavitev sinhrotrona (pospeše-valnika) Evropskega znanstvenega sklada na tistem območju na tržaškem Krasu, kjer je v načrtu uresničitev novega Centra za znanstvene in tehnološke raziskav c. Resolucija nedalje obvezuje odbor, da bo postavil pred deželno upravo zahtevo, naj finančno podpre pobudo s prispevkom za uresničitev potreb nih infrastruktur (gradnja pospeše valnika naj bi namreč stala — brez infrastruktur — 100 do 120 milijard lir od tega pa bi morala kriti polo vico italijanska vlada, preostalo polovico pa evropske znanstvene ustanove). Resolucija končno naglasa, da je treba pred morebitno uresni čitvijo sinhrotrona na našem Kra su prejeti zagotovilo, da nova napra va ne bo v ničemer ogrožala kra-škega naravnega okolja in da je. iz brano območje varno pred potresi
V	prvem delu seje je pokrajinski svet imenoval predstavnike pokrajinska uprave v raznih komisiinh in ustanovah. V okrajni volilni komisiji bodo v novi mandatni dobi zastopali pokrajino Benvenuti, Ver-gerio, Forti in Marrone (zaaoja dva kot suplenta); v volilni podkomisiji Camielli, Targhetti, Jurisevich, Sul-li in Battiston (zadnja dva kot suplenta), v zavodu za zaščito ribolova Del Castello; v pokrajinskem upravnem odboru Basso, Marche-sini, Gagliardi in Loisi ter Ivo Jev-nikar in Urbani kot suplenta: v konzorciju za razvoj fizikalnih znanosti na tržaški univerzi Randaccio.
V	delu seje, ki je bila namenjena rednim upravnim aktom, je pokrajinski svet odobril vrsto sklepov, med temi sklep o popravilu stavbe liceja «Oberdan» (100 milijonov lir), dalje sklep o dobavah hrane za potrebe bivše psi-Haniri.e bolnišnice, skjep o vloži Ivi pri šr.je za deželno finančno pod
pore za izdajo drugega zvezka aktov z manjšinske konference ter še vrsto drugih sklepov v zvezi z začasn m nameščanjem specia'iz>ra nega osebja v dejavnostih, ki spadajo v pristojnosti pokrajinske u-prave. Pokrajinski svet je obširneje razpravljal tudi o programu za vključevanje handikapi raneev \ socialno in gospodarsko življenje mesta in v zvezi s tem i-menovnl odbornke Hareja, Rento in Brana za dodal ne člane ustrezne nadzorne komisije.
iiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiHiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiKMniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiB
PO STATISTIKAH PRISTANIŠKE USTANOVE
Promet v luki do konca oktobra za 8,7 od sto manjši od lanskega
Zaradi energetske krize zmanjšan dovoz surovega petroleja za Čez* alpski naftovod - Delež ladij «roll on-roli off» v stalnem razmahu
Po razmeroma ugodnem razvoju v prvi polovici leta, je blagovni promet v tržaškem pristanišču začel v zadnjih mesecih vidno popuščati in statistični podatki za Drvih deset mesecev leta kažejo, da se je manipulacija blaga do konca ok tobra zmanjšala za 8,7% v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Celokupen Drcmet ie namreč nazadoval z lanskih 34,724.112 na 31,712.599 ton, kar je v glavnem pripisati manjšemu dovozu surove nafte za Čezalpski naftovod: zaradi energetske krize se je nam reč ta postavka zmanjšala z lanskih 27,297.402 na 23.517.164 ton.
Podatki, ki jih je pravkar objavila statistična služba tržaške luke, navajajo med drugim, da je v prvih desetih mesecih letošnjega leta priplulo v Trst 3040 ladij, medtem ko Jih je bilo lani 3.426. Potniški promet, ki je že celo vrsto let zelo šibak, se jp v letošnjem- letu za malenkost popravil in narastel z lanskih 25.602 na 29.614 potnikov. Kar zadeva v podrobnosti strukturo blagovnega prometa, pa povzemamo iz pregleda naslednje podatke:
	Leto 1979	Leto 1980
	(tone)	(tone)
Rude	993.456	1.009.655
Premog	375.372	383,908
Min. olja	30,969.267	27,877.091
Žita in oljč-		
na semena	109.052	66.629
Les	107.002	149.635
Kosovne poš.	1,827.992	1,876.996
Potreb, za ladje	341.971	348.685
Skupaj	34,724.112	31,712.599
Iz razpredelnice je razvidno, da se je letos v manjši ali večji meri povečal promet z lesom ( + 39,8%i, s potrebščinami za ladje ( + 8,0%), s kosovnimi pošiljkami ( + 2,7%), s premogom ( + 2,3%) in z rudami ( + 1,6%), medtem ko se je promet nasprotno zmanjšal pri žitu in oljčnih semenih (— 38,9%) in pri mineralnih oliih (— 10,0%). Posledica teh gibanj je bila, kakor rečeno, da se je celokupni Dromet zmanjšal v primeri .z lanskim letom za 8,7%, oziroma za 8,8%, če ne upoštevamo rrometa s po trebščinami za ladje, ki bi s strogo operativnega vidika ne spadal v splošen pregled blagovnega prometa čez naše pristanišče (dejansko do nedavnega se ta postavka ni
IMIIIIIIIMtfHMIIIIHMilllllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIIIIHIIIimilllllllllDIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllMIIHMIIIM
MESEC DNI PO TRAGIČNEM DOGODKU
Solidarnost s potresena z Juga še vedno živa v srcih Tržačanov
Šentjakobski solidarnostni odbor bo kupil montažno hišico in jo odposlal v občino Ricigliano
Predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli, podpredsednik Del Gob-bo in član predsedstva Ermano se danes mudijo v Bazilikati, da bi se osebno seznanili s stanjem na tem predelu potresnega območja, kjer je zbrano osebje, ki ga je odposlala deželna uprava, da bi pomagala pr' odpravljanju posledic potresa. Delegacija predsedstva deželnega sveta F-JK, ki je to odločitev sprejela na svojem zadnjem zasedanju v tekočem letu, bo svoj obisk v Bazilikati zaključila jutri.
Sicer pa je še vedno v ieku solidarnostna akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu z Juga. Tako je rajonski solidarnostni odbor, ki je bil ustanovljen pred mesecem dni pri rajonskem svetu za Sv. Jakob, sklenil kupiti montažno hišico, ki jo bo v skladu s pobudami tržaške občinske uprave, odposlal v občino Ricigliano, V ta namen so v šentjakobski podružnici tržaške hranilnice do začetka tega tedna zbrali skoraj 2,5 milijona lir, kar je sad nabirke med prebivalstvom, trgovci, starši, učnim osebjem in operaterji L rajona. Za nakup montažne hi-
šice pa je treba zbrati najmanj 5 milijonov lir, zaradi česar se rajonski solidarnostni odbor toplo o-brača na prebivalstvo, naj prispeva v ta namen, Poleg tega so zbrali veliko oblačil za odrasle in za o-troke, ki jih bodo čimprej odposlali v Ricigliano. Ob prazniku svetih treh kraljev bo solidarnostni odbor odposlal približno 130 preživelim otrokom iz omenjene občine ravno toliko daril, ki so jih prispevali šentjakobski otroci.
Za prejeto oomoč se solidarnostni odbor zahvaljuje vsem, ki so se na katerikoli način prizadevali za pozitiven potek akcije: zahvaljuje se staršem in učnemu osebju slovenskih šol Ribičič in Cankar, italijanskih šol Duca D'Aosta, Slataper, liceja Oberdan, Centru za umsko zdravljenje in rekreatoriju Pitteri.
O vprašanju pomoči potresencem je razpravljala tudi deželna komisija za zadružništvo na svoji zadnji letošnji seji. Sklenila je, da je bolje zbirati denarna sredstva, kot pa druge vrste blaga, ker je treba najprej nabaviti veliko število montažnih hišic.
upoštevala pri določanju obsega blagovnega prometa).
Po daljšem času je letos Dopustil tudi promet s kontejnerji: njihovo število se je namreč zmanjšalo z 78.008 v prvih desetih me secih lanskega leta na 71.728 enot v istem razdobju letos. Nazadovanje je torej znašalo 8%. Pač pa se je povečala skupna tonaža s kontejnerji prepeljanega blaga, in sicer s 573.094 ton v lanskem letu na 590.915 ton v letošnjem letu, kar pomeni napredek v razmerju 3.1°n. Promet z ladjami roli on - roli off pa se je povečal kar za 46,6°« in sicer z lanskih 183.525 na 268.995 ton.	/-
Didaktično okrožje za Sv. Ivan za rešitev vprašanja katinarske šole
Kljub številnim protestom in posegom vseh prizadetih, ostaja položaj na katinarski osnovni šoli še vedno brez ustrezne rešitve. Pred dnevi smo pisali o protestnem pismu, ki ga je združenje staršev poslalo občinski odbornici za šolstvo,
danes pa beležimo protest in zahtevo po spoštovanju pravic slovenskih dijakov, ki ga je na isti naslov poslal svet didaktičnega o-krožja za Sv. Ivan. V njem svet ugotalja, da je že 22. septembra in 17. novembra opozoril odbornico na težko stanje, ki je nastalo za pouk integrativnih dejavnosti, potem ko so večnamenski prostor, ki so ga slovenski starši tudi z osebnimi žrtvami priredili, šolske oblasti namenile italijanskim dijakom. Svet nadalje ugotavlja, da predstavlja tako ravnanie kršitev zakonov iz let 1924, 1974'in 1977, ki urejajo razpolaganje s šolskimi prostori. Pismo je svet poslal v vednost tudi šolskemu skrbniku, vladnemu komisarju, svetu XV. okrožja, rajonskemu svetu za Sv. Ivan, tržaškemu
Z 31. DECEMBROM
Bencinski kuponi bodo zapadli
Tiskovni urad ACI sporoča, da bodo z 31. decembrom 1980 zanadli kuponi - dinarji, ki so veljavni za nakup bencina v Jugoslariji. Neuporabljene kupone - dinarje bo odku7 nil avtomobilski k'ub, lastniki pa mu jih bodo morali izročiti najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta.
niiiiiiiiiiiiitiiMiiMiiiMHiiiMiiiMiiiiiiiitMiMHimiiiiiMMiitiiinutiiiifiiiimiiHiitimiiiMiininiiitniiiiiHiniii
BOŽIČ \1 BELEŽNICE ČRNCU KRONISTA
TRI PROMETNE NESREČE NA KRASU IN V MESTU
Božični dan je za večino ljudi dan počitka, ki ga najraje preživimo v domačem krogu, kot narekuje tradicija. Kljub tej ustaljeni tra diciji p« je bilo včeraj kar precej prometa; n i žalost je bilo tudi precej prometnih nesreč, od katerih tri hujše.
Prvi nesreči je verjetno botrovala prevelika hitrost. Nesreča se je zgodila približno ob 19.15 na pokrajinski cesti med Nabrežino -Kamnolomi in Sesljanom, v višini znanega lokala Wisky a Go-Go. V nesrečo je bilo vpletenih kar šest oseb. Toda pojdimo po vrsti. 17-letna Agatina Morici, 18-lelna Maria Morici in 21-letni Giuseppe Cur-to, vsi trije bivajoči v Trstu, so se z avtomobilom znamke mini minor, ki ga je vozil 22-letni Gianfranco Sbocci, doma v Ul. delle Campanelle št. 109, odpravljali z zabave v zgoraj imenovanem lokalu. Voznik Gianfranco Sbocci je izjavil, da se je pred prečkanjem ceste ozr1 na obe strani ceste in v daljavi videl, da je iz Nabrežine prihajal avtomobil: menil je, da je avtomobil še daleč in zato skušal prečkati. Za krmilom avta znamke porche, ki je vozil v smeri Nabrežina - Seslja n, je bil 24-letni Sergij Pertot s Proseka št. 579, ob njem pa je sedela NabrežinkfT Tanja Franco. Oba voznika sta se prekasno zavedla, kaj se dogaja; pbrche je silovito trčil v levi del vozila mini minor in ga dobesedno uničil. Da je Pertot skušal zadnji trenutek avto zavreti, priča 24 metrov dolga sled avtomobilskih gum. Medtem ko sta se Sergij Pertot in Tatjana Franco le lažje poškodovala, je stanje voznika avta mini minor in potnice Agatine Morici precej resno in so ju v tržaško oz. tržiško bolnico sprejeli s pridržano prognozo. Ostala dva potnika se bosta morala zdraviti od 10 do 40 dni in 60 dni.
Približno ob isti uri se je pripetila nesreča tudi pred restavracijo «Ai pini* med Križem in Prosekom. Avtomobil znamke fiat 124, ki ga je upravljal Silvano Bottan, po rodu iz Portogruara in bivajoč v Trstu, Ul. Bartoli 26, ie bil ustavljen na sredi ceste, obrnjen proti Proseku ter z ugasnjenimi lučmi. Ravno takrat .je iz Križa privozil renault, v katerem sta sedela zakonca Gianfranco in Anita Vuch iz Ul. Montebello 19; voznik Gianfranco Vuch ni pravočasno zagledal
ustavljenega vozila in se vanj zaletel. K sreči se ni nihče od treh mečno poškodoval: najhuje jo je skupila Anita Vuch, ki bo okrevala v 30 dneh.
Tudi v mestu ni manjkalo manjših nesreč; nekaj pred 20. uro pa l. : je . ripetila hujša nesreča v Passeggiu di S. Andrea. 21-letni Michele Mombelli, ki je s svojim avtom fiat ritmo vozil proti Ul. Čampo Marzio, je iz še nepojasnjenih razlogov nenadoma zavozil na levo stran ceste in trčil v avtobus št. 8, ki je ravno v tistem trenutku peljal v nasprotno smer. Z Mombellijem se je peljal tudi devetnajstletni Bavarec Rolph Rein-hard Rocktaschel, ki stanuje v Mi-ramarskem drevoredu št. 50. Avtobusni šofer Giuseppe Oio iz Doline. Ul, Frankovee 409 in Rocktaschel sta se le nekoliko potolkla; stanje Mombellija pa je resnejše, saj so ga v tržaško glavno bolnico sprejeli s pridržano prognozo.
Popustil omet cerkve sv. Antona novega
Precej močna burja, ki je začela pihati včeraj dopoldne, je verjetno povzročila, da je začel popuščati omet cerkve sv. Antona novega. Gasilci, ki so prihiteli v Ul. Pon-chielli, so najprej odstranili s ceste približno 30 kvadratnih metrov ometa, nato pa še pregledali celot no stavbo, da bi ne popustil še ostali omet.
Boljunška mladina se tudi tokrat ni izneverila tradiciji in je na vaškem trgu priredila «lučanje», se pravi obmetavanje z jabolki, pri katerem so imela tokrat, kot je tudi razvid no z gornje slike, glavno besedo vaška dekleta. Kot veleva običaj, se je lučanje začelo takoj po končanem popoldanskem blagoslovu ter se je končalo šele. ko so bile vreče z jabolki do dna izpraznjene. Kljub kislemu in hladnemu vremenu se je tudi tokrat na trgu zbralo dokajšnje število vaščanov ter drugih ljudi z Brega, ki so oogumno tvegali, da postanejo tarča napa dalnih deklet.
Pač pa so morali včeraj opustiti že ustaljeno tradicijo, da je luča-nju sledila kulturna prireditev. Vaška mladina .ie sicer za to priliko že pripravila sočno predstavo v bo-ljunskem narečju «Venderig’le n' plače*, ki pa so jo morali odpovedati zaradi smrti v vasi, ki je ne posredno nrizadela eno od glavnih nastopajočih.
50 otrok od včeraj na zimo vanju v Gorjah
Večja skupina naših malčkov je od včeraj spet v prijetnem objemu zasnežene blejske pokrajine. Okrog petdeset otrok je namreč odpotovalo v zgodnjih dopoldanskih urah iz Sežane na vsakoletno zimsko letovanje v Zgornje Gorje nri Biedu kjer se .je pridružilo tridesetim o trokom slovenskih izseljencev .+ Berlina. Zimovanje, ki ga nrireja Komisija za doraščajočo mladino pri Slovensko kulturno-gosnodarski zvezi, bo trajalo do 2. januarja, ko se bodo otroci in njihovi vzgojitelji vrnili v Sežano okrog ooldne. Medtem jih čakajo zasnežene smučarske steze Zatrnika, kjer bodo pod veščim vodstvom sedmih smučarskih učiteljev prebili dobršen del svojih zimskih počitnic. Dospeli so zdravi in veseli, sporočajo in snega je dovolj, saj je celo med potjo snežilo. Skratka, vse ie kot nalašč za kar najboljše počutje in pričakanje novega leta.
Pokrajina razdelila brezplačne abonmaje
Z namenom, da bi lahko vsi meščani, in še posebno handikapirane osebe lahko v večjem številu prisostvovali kulturnemu življenju našega mesta in da bi tako bolje izkoristili obstoječe kulturne uslano-ve, je tržaška pokrajina brezplačno razdelila ICO abonmajev za gledališče Rossetti in 20 abonmajev za ogled predstav v Kulturnem domu. Abonmajev so bile deležne ustanove, ki združujejo ostarele ter fizično in psihično handikapirane ,osebe, ned katerimi so ANFAS, Italijansko združenje za slepce, Pro se-nectute, bolnica pri Magdaleni in centri za umsko zdravje.
univerzitetnemu diplomskemu izpitu (izredni rok za akademsko leto 1979/80). Podrobne informacije v tajništvu vseučilišča, ki je odprto V ponedeljkih, sredah in petkih.
Bruno Chientaroli predsednik «Friulie»
Deželni odbor je imenoval za novega predsednika deželne finančne družbe «Friulie* dr. Bruna Chien-tarolija, ki je tako nasledil dr. De-meia, ki je začasno vodil predsedniške posle. Na občnem zboru delničarjev je bil izvoljen tudi nov upravni svet družbe, ki ga sestavljajo G. Cecconelli. L. D’Agostin'., G. De Colle, E. Fellet, M. Fran-zolini, A. Gaffi. F. Longo. E. Mur-ri, V. Nanut. A. Pastorini, A. So-daro. G. Spanparo, G. Soazzaoan. F. Vampa in V. Zanon. V nadzornem odboru ca so G. Cattarossi. P-Medani. P. Bruno in G. Mongiat.
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Vabimo vas na koncert božičnih pesmi, ki bo jutri, 28, t.m., ob 16. uri v cerkvi na KolonkovcU-
Nastopata zbor iz Skednja in tudi otroški zbor.
Župnijska skupnost
Ob težki izgubi očeta Saverija 1*-reka jo bivši sošolci V.b razreda znanstvenega liceja «F. Prešeren* globoko sožalje prijatelju Renat11'
Ob tragični izgubi moža in očeta Saverija Mihelčiča izreka težko prizadeti družini svoje globoko sožalj* odbor Mladinskega doma Boljunec.
ŠD Breg izreka iskreno sožalj* Renatu Mihelčiču in družini ob izgubi dragega očeta.
Ob tragični izgubi očeta izrekajo Nadji Mihelčič in družini globoko soža’je prijateljice Savina, Katja, Patrizia, Nnemi, Enza, Miriam >» Serena.
Ob nenadni izgubi očeta Saverija Mihelčiča izreka sinu Renatu In i družini iskreno sožalje UC Rosan-dra.
• Od 2. do 16. januarja prihodnjega leta Po čas, da zainteresirani vložijo prošnjo za pripustitev k
Kulturno društvo France Prešeren iz Boljunca izreka iskreno sožalj* Renaiu in Nadji Mihelčič ter družini ob težki izgubi predragega očeta.
Ob prerani izgubi dragega očeta izreka sekcija PC1-KPI občine Dolina iskreno sožalje tovarišu Renatu Mihelčiču in družini.
Ob tragični izgubi Saverija Mihelčiča izreka globoko sožalje družini sekcija Slovenske skupnosti Dolina.
Sinoči so približno ob 20 45 spre jeli na ortopedski oddelek glavne' bolnice 16-letnega pomorščaka Bar-tolomea De Seria iz Barija. De Se-rio .je zadobil telesne poškodbe pri padcu po stopnicah lad je Šiba Via ne, na kateri .je vkrcan. Zdraviti se bo moral približno 20 dni.
Večerni sprehod nudista
Toplo in sončno vreme zadnjih dni je verjetno marsikoga prepričalo. da je odložil težke zimske plašče in se sprehajal pomladansko oblečen. Kot zgleda, je postalo tudi 56-letnemu A. A. nenadoma vroče, tako da se je slekel in se, kot ga je mati narava ustvarila, sprehaial po stopnišču stanovanjske hiše v Ul. dello Scoglietto 16. Na opozorilo neznanega moralista so karabinjerji prihiteli v Ul. dello Scoglietto 16 in moža odpeljali v glavno bolnico.
Sporočamo naš dragi
žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil
SAVERIJO MIHELČIČ
Pogreb bo danes, 27. decembra, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu.
Žalujoči: žena Rosi, sin Renato, hči Nadja, mama, oče, sestra, svaki, svakinje, nečaki, nečakinje in drugi sorodniki
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boljunec, 27. decembra 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih . izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob smrti naše dragi
ALOJZIJE JURJEVČIČ vd. VOUK
se iskreno zahvaljujemo vsem, tem težkem trenutku.
ki so nam bili ob strani v
SVOJCI
Trst, 27. decembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
KD FRANCE PREŠEREN	v
priredi danes, 27. decembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu
KULTURNI VEČER
z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro
VENDERIG'LE NA PLAČI
v režiji TATJANE TURCO.
VABLJENI!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV
prireja dne 29. t.m., ob 17. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4
NOVOLETNO DRUŽABNOST
'Vabljeni vsi člani in svojci!
^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA
BRIAN CLARK
ČIGAVO
JE MOJE ŽIVLJENJE?
Danes, 27. decembra 1980, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; ABONMA RED F - druga sobota po premieri:
Jutri, 28. decembra 1980, ob 16. uri ABONMA RED C -prva nedelja po premieri; ABONMA RED G - popoldan na dan praznika.
Ker so abonmaji združeni, prosimo abonente redov C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu danes, od 10. do 12. ure ali eno uro pred pričetkom predstave. Obveščamo tiste, ki so že dvignili nove številke, da ostanejo te še vedno veljavne
Kino
Ariston 15.15 »Allegro ma non trop-po*. Barvni film.
Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 »Flash Gordon*.
Excelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi
Grattacielo 16.00—22.00 «Biapqgne
.. ve e i sette nani».\Risani film-
"Fenice 16.00 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film.
Aurora 16.30—20,00 «D bučo nero*.
Cristallo 16.00 «Pap’occhio». R. Ar bore, R. Benigni, Le sorelle Ban-diera. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano.
Capitol 16.30—20.00 «L'aereo piu pazzo del mondo».
Moderno 15.30 «Delitto a Porta Romana*. Tomas Milian.
Lumiere 16.00 «Uno sceriffo extra terrestre*. Bud Spencer.
Volta 16.00 «La battaglia di Mid-way». Hanry Fonda, Charlton He ston.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. decembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 22.46 in zatone ob 11.26
Jutri, NEDELJA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
Vreme včeraj: maj višja temperatura 11,6 stopinje, najnižja 4, ob 18. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb pada, veter vzhodnik - severovzhodnik 52 km na uro, burja, vlaga 47-odstotna, nebo oblačno, mor je razgibano.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Coslo-vich, Margherita Baricchi Chantal, Valentina Dessenibus, Alessia Bar-tow, Pamela Rupil, Stefano Silvestri,’ Monica Gerolami, Emanuele Tuillier.
UMRLI SO: 2 dni star Maurizio Gianmarini Barsanti, 65-letni Guer-, rino Konobelj, 84-letna Luigia Iuerjevcic vd. Vovk, 22 letni Roberto Stepancich, 82-letna Vittoria Bre-' mitz vd. Tommasi; 85-letna Irene Antoniou, 84-letna Emilia Iez vd Gherbez, 89-letna Teresa Maurin vd Marussi, 73-letni Mario Vrenek, 55 letni Dario Battistutta, 81-letni Ma rio Sferza, 78- letna Riccarda Sie ga vd. Grassi, 82-letna Eugema Ce sar vd. Grioni, 74-letni Eugenio Sponza, 15-letni Stefano Lestan, 58-letni Dino Perilli, 76 letna Maria Caris vd. Ceglar, 72-letni Emilio
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Cavana 1, P- Giotti (Sv. Franči 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zp 19.
d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Oberdan 2. Ul. T Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24
IAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA jčna služba od do 8 ure 73267. pred praznični od 14 21 'tre in praznična od 8 do ure. tel 68441
LEKARNF V OKOLICI
iliuneo- tel 228 124; Bazovica.
226-165, Opčine: tel 211001. sek: tel 225-141; Božje polje nik: tel 225-596; Nabrežina: tel 121. Seslja n: tel. 209197; Zavije 213-137; Milje: tel« 271-124.
SLOVENSKO 5STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom - balkonska dvorana - izven abonmaja
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
Danes, 27. decembra 1980, ob 18.30 in v nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri.
Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije.
Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic od 1Q. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da bodo danes njeni uradi v Ul. sv. Frančiška 20 zaprti.
Gospodarska zadruga v Bazovici
vabi vaščane na
VESELO
,-S
SILVESTROVANJE
Vpisovanje vsak Veččr v krožku.
Razstave
KD Vesna sporoča, da je fotografska razstava Maria Magajne v domu Albert Sirk odprta še danes od 18. do 22. ure in jutri od 10. do 12. ure.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
MILIČ DUŠAN — Zagradec 2 — toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje.
OBČINA DOLINA išče uradnika/co za začasno zaposlitev — 90 dni — starostna doba od 18. do 35. leta. Telefonirati na številko 228127 od 8. do 14. ure.
NUJNO iščem prostore za urad, velikost 70 kv. m na Opčinah ali v-okolici. Telefonirati v večernih urah na štev. 226-369.
UGODNO prodam drogerijo. Telefo nirati na št. 722-035 od 20. do 22. ure.
NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo -julija 1981. Teiefonjrati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure.
PRODAM zobozdravniški stol, zidni vrtalni sveder (trapano) ter razne inštrumente in material za zo bozdravniško ordinacijo. Telefonirati na št. 200-317.
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju Telefon 825286.
15-LETNO slovensko dekle z uspešno dokončano nižjo srednjo šolo išče primerno zaposlitev. Telefon 745-139.
Obračun delovanja krožka ZKMI Devin-Nabreiina
Prejšnji teden je bile na sedežu ZKMI Devin-Nabrežina zaključna razširjena seja članov ter simpatizerjev, na kateri so podali letni obračun delovanja krožka. Najprej je poročal tajnik krožka, ki je poudaril važnost političnega udejstvovanja, zlasti na področju devinsko-na-brežinske občine, kjer smo bili v zadnjih letih priča desničarski ofenzivi, ter dokaj pozitivno ocenil delovanje krožka v tem letu. Tajnik je nadalje spregovoril o vedno tesnejših stikih z ZSMH iz pobratene občine Buje ter ZSMS iz Radovljice, s katerima želi krožek še bolj poglobiti prijateljske odnose.
Blagajnik je nato orisal finančno ..stanje krožka, sledila pa je diskusija. Vanjo je posegel tudi član federacije tov. Birsa, ki je v svojem govoru omenil aktiv slovenskih komunističnih mladincev, ki bo v začetku prihodnjega leta. Zaustavil se je pri vprašanjih mladih slovenskih kadrov ter odnosov med centralno tržaško federacijo in okoliškimi krožki, ki bi morali biti vsekakor bolj povezani.
Med diskusijo je bil govor tudi o uspešni nabiralni akciji za pomoč potresencem; člani so se tudi izrazili o ostalih političnih akcijah. Pokazala pa se je obenem težnja po večjem razmahu v .okviru bodočih prizadevanj krožka.
MO SKGZ v Kopru
Delegacija mladinskega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze se je včeraj mudila na obisku v Kopru pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Koper. Obisk je obsegal najprej razgovore o medsebojnem sodelovanju, na katerih so analizirali vse dosedanje delo ter obravnavali ostale možnosti razvijanja obmejnega mladinskega sodelovanja na tem področju med mladimi s Tržaškega in Koprskega.
Pn razgovorih je delegacija še obiskala luko Koper in pa tovarno Tomos v Kopru.
Zgoniški občinski svet
Na torkovi seji zgoniškega občinskega sveta je najprej župan Jože Guštin seznanil svetovalce, da so iz tržaškega sklada dodelili občini Zgonik dodatni izredni prispevek v znesku 250 milijonov lir za izgradnjo občinskega športno-kulturnega centra v Zgoniku. Dela bodo oddana čimprej na osnovi že obstoječega globalnega idejnega načrta. Govor je bil tudi o delovanju vrtcev in o okvari na centralnem ogrevanju v šoli v Zgoniku. V razprevi, ki je sledila, so vzel' na znanje nekatere pripombe v zvezi z vzdrževanjem vaških poti z obvezo, da bodo na osnovi prednostne lestvice posvetili temu vpijanju vso pozornost, kolikor je lo pač možno z omejeno delovno silo. “■
Osrednja točka pa je bila porazdelitev prispevna kulturnim in športnim društvom v skupnem znesku 5 milijonov lir. Na osnovi predhodne poglobljene razprave in e-notnega predloga občinske posvetovalne komisije za kulturo in šport, je občinski svet na predlog odbornika- Miloša Budina, ki je tudi orisal družbeno funkcijo društev, takole soglasno razdelil sredstva: ŠK Kras 3.600.000 lir, KD Rdeča zveza 1 milijon lir in Mladinski krožek 600.000 lir. V zadnji točki pa so obnovili za smeti
zadevnega posojila.
Na koncu je župan še zaželel vesele praznike svetovalcem in vsem občanom.	B. S.
sklep za nakup tovornjaka tarsko službo in za najem
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub prireja Silvestrovanje, ki bo v Ul. Doni-zetti 3, z začetkom ob 20.30. Vstopnina: člani 7000 lir; nečlani 8000 lir (vključena jedača).
Društvo slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine «Doberdob» vabi člane, da se udeležijo »Lovskega krsta* za nekatero lovce, ki bo v gostilni Sardoč v Prečniku, danes, ob 20. uri. Obvezna je lovska uniforma. Lovski zdravo. Odbor.
f Čestitke
Včeraj jc slavila god mama ŠTE FANIJA OLENIK. Vse najboljše ji želijo hči Marija z možem Faustom ter vnuka Franko in Massimo.
Danes praznuje MARTINA GULIČ iz Ricmanj 11. rojstni dan. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva in o-bilo sreče v šoli ji želijo brat Damjan in vsi, ki jo imajo radi.
/Vw/«>r«yZe zn
DIJAŠKO MATKO
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALF OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192
KAKO SO LJUDJE PREŽIVELI BOŽIČ
Bogato založena omizja za praznike v domačem okolju ali v bližnji gostilni
Vse gostilne na našem podeželju so bile polne - Malo prometa na cestah, kljub temu je bilo nekaj prometnih nesreč
Goričani so letošnji božič, kot ve leva običaj, preživeli povečini v družinskem krogu. Mesto je bilo v jutranjih urah precej pusto, saj so se ljudje večinoma zbirali po domovih ali pri sorodnikih in znancih za tradicionalno božično kosilo. Mnogi so se odpravili na kosilo v tipične okoliške gostilne in restavracije, kjer so bila vsa razpoložljiva mesta za božično kosilo oddana vsaj že teden prej. V gostilni «pri Mi-rotu* v Sovodnjah so nam povedali, da so oddali vse rezervacije že pred dvema tednoma in niso mogli zadovoljiti vseh gostov, ki so v zadnjih dneh iskali kako morebitno razpoložljivo mesto.
Marsikatera gostilna je gostom ponujala poseben božični menu z redkejšimi specialitetami in kvalitetnejšimi jedmi, ;.a katere je bilo seveda treba odšteti kak tisočak več kot običajno. V gostišču »Sark* na Plešivem so na primer gostje lahko okusili pršut divjega prašiča, gobovo juho, špinačni štrudel, polento s ptičjo omako, divjačino ter druge specialitete, ki so jih seveda zalili z žlahtnim briškim vinom. Poseben božični menu so pripravili tudi v gostilni «Soban* v Jamljah. Tudi tu so imeli vse polno gostov, predvsem družin, nekaj pa je bilo. tudi večjih’ omizij, pri katerih se je. zbralo po več družin skupaj z znanci ali sorodniki.
Sončno in nenevadno toplo božično popoldne je po kosilu priporočalo sprehod v naravo, ki je bil še posebno dobrodošel za marsikaterega jedca, ki je še malo prej preveč marljivo uporabljal jedilni pribor. Mnogi so se tako odpravili na Kras ali Brda, prav tako številni pa so bili tisti, ki so izkoristili sončno vreme za sprehod ob morju, predvsem v Gradežu, kjer je bilo včeraj popoldne skoraj tako živo kot sredi poletne sezone. Manj Goričanov se je odpravilo čez mejo. saj so skozi prehod pri Rdeči hiši predvčerajšnjim zabeležili minimalen promet, nekaj več prometa izletnikov in smučarjev pa so skozi go-riške mejne prehode zabeležili včeraj. Kljub vsemu pa je nekaj več prometa kot običajno bilo tudi na božični dan, saj so nam v znanem gostišču na Kekcu povedali, da so kljub delavniku imeli vsaj toliko gostov kot običajno qb nedeljah.
Božični praznite so na srečo po tekli brez hujših' prometnih nesreč na goriških ceslaV čeprav tudi to-
krat ni šlo povsem gladko in so v splošni bolnišnici morali nuditi pomoč nekaterim osebam, ki so se poškodovale v prometnih nezgodah. V sredo je okoli 18. ure 31-letni Ivan Rijavec iz Ul. Volta 27 z motornim kolesom podrl 25-letnega Antona Šinigoja iz Črnič, ki je po Ul. Alviano hodil proti Rdeči hiši. Oba so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so Rijavcu ugotovili pretres možganov z izgubo spomina, rane po nosu in desni roki, Šinigoju pa odrgnine po desni rami in njen morebitni zlom. Obr bosta o-krevala v 20 dneh.
Na božični dan sta okoli 1.30 zjutraj v Ul. Žara trčili dve vespi, ki sta ju upravljala 17-letni Giuseppe Gre-co iz Ul. Cipriani 21, in 16-letni Elvio Cenni iz Ul. B. Croce 32. Pri nesreči si je prvi zlomil čeljust ter
utrpel rane po glavi, zaradi česar so ga najprej sprejeli na 15-dnevno zdravljenje v goriško bolnišnico, nato pa odredili njegovo premestitev v Videm, kjer so specializirani za zdravljenje takih poškodb.
Nekoliko težja nesreča se je včeraj zjutraj pripetila v Koprivnem, na državni cesti Gorica - Videm. 42-letni Franco Ciol iz San Daniele ja, Ul. Sopracastella 148, je bil s svojim fiatom 127 namenjen v goriško bolnišnico, kjer naj bi mu opravili hemodializo, ko je na ovinku tik po železniškem podvozu, ki pelje v Koprivno, izgubil oblast nad vozilom in zavozil s ceste. V bolnico se je tako pripeljal z rešilcem, zdravniki pa so mu ugotovili zlom leve ključnice, rane po obrazu, rokah in nogah, zaradi katerih se bo moral zdraviti 30 dni.
BENEŠKI KOLEDAR
ZA LETO 1981
Beneški duhovniki, ki se zbirajo okoli revije Dom, so izdali »Beneški leolendar za leto 1981», stenski koledar, ki po svoji vsebini in namenih daleč presega skromne dlje, ki si jih izdajatelji takšnih publikaciji ponavadi zastavljajo, ter se uvršča med dragocene pripomočke pri narodnostnem razvoju beneških Slovencev. Letošnja vsebina koledarja je svojevrsten dokument tudi zategadelj, ker vrednoti velike može, znane in manj znane, ki so se rodili v beneških vaseh ter delali za svoje ljudstvo.
»Letošnji koledar želi obuditi spomine na odlične može, posebno na duhovnike, ki so v prejšnjih časih goreče ljubili našo domovino, zavzeto branili pravico beneškega naroda, se zanimali za rešitev številnih problemov naše Benečije, skrbeli za dvig kulture beneško-slovenskega ljudstva: može, ki so toliko boli vredni priznanja in časti, ker v naši Benečiji takim ni bilo pikoli lahko.* Tako pravijo izdajatelji koledarja, pri tem m ne morejo mimo 'objektivne resnice, ki jo tudi zapišejo, namreč, da je Italija skrbela sa mo zato, da bi bilq-,Benečija kultur-ro odrezana od. slovenskega sveta in
NA ZADNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
'*V .y :	c	, Z ’
Komunist Italico Chiarion ponovno potrjen za predsednika podjetja APT
I manjšimi spremembami obnovljen mandat tudi elanom upravne komisije Razprava o razmejitvi krajevnih zdravstvenih ustanov ter o brošuri o Soči
V KOČI MED 23
Goriški pokrajinski svet je na zadnji seji, kakor sr„j že poročali v sredo, podaljšal mandat pokrajinskemu prevoznemu podjetju APT ter potrdil na predsedniškem mestu (za leto 1981) komunista Itali-ca Chiariona ter potrdil, z manjšimi spremembami, tudi upravno komisijo za zgoraj omenjeno podjetje. V komisiji so zdaj Ermellino Peressin, Marcello Simsig, Giorgio Gruden, Ciril Terpin, Livio Dall’Or-co, Olivo Fattoretto ter Sergio Marin in Mario Bombi kot nadomestna člana. Socialdemokratski predstavnik v prejšnji komisiji Giovan-ni Fedrigo je odstopil, komunist Sergio Marin je prevzel nalogo nadomestnega člana komisije, na novo pa je bil imenovan predstavnik SSk Ciril Terpin. Mandat u-pravne komisije podjetja APT traja eno leto.
'ftaže/'da' so še tako pokrajinski
iHiiitiiitiiiiiiiiiiiiniinaiiiiiiiiiiiimimiiMtffMmiiiiniifkciiiiiiiiiiiMiiNiiiiiim
odbor, kakor svetovalci odločili, da končajo leto v delovnem vzdušju. Torkova seja je bila zadnja v tem letu, a obenem prav gotovo tudi med najdaljšimi, saj se je končala šele okrog ene ure z ratifikacijo cele vrste sklepov ožjega odbora. Nekatere je sprejel že prejšnji odbor, ki ga je vodil prof. Silvano Pagura.
Na torkovi seji so kar precej časa namenili razpravi o različnih
rala ravnanje pokrajinskega odbo ra v zvezi s finansiranjem brošure o Soči. Gre sicer za pobudo združenja Italia nostra,. kakor smo poročali že- pred dnevi, ki pa jo je v izdatni meri finansirala' pokrajinska uprava, ki je odkupila več kakor dve tretjini izvodov celotne naklade. Knjižico so porazdelili dijakom tretjih razredov nižje srednje šole in njihovim profesorjem zgodovine in zemljepisa, žal
da bi bila ekonomsko nerazvita.
No vsaki od dvanajstih strani so poleg koledarja objavljeni ljudski izreki, pravljice in uganke. Na spodnjem delu so zanimive zgodbe, ki krožijo m račun v Benečiji službujočih duhovnikov, v zgornjem delu, poleg imena meseca, pa so slike odličnih beneških mož s kratkim življenjepisom. Dve sta skupinski fotografiji, in sicer za jarma” in za december, prva iz časov prve svetovne vojne, druga pa iz leta 1953, ko so se župniki slikali z dr. Besednjakom in inž. Rustjo, dvema krščanskima socialcema, ki sta uspešno delovala med beneško duhovščino.
Vmes je dolga galerija znanih in manj znanih Benečanov, med katerimi daleč izstopa Ivan Trinko, »največji sin Benečije», kot je zapisano, «neugasljiva luč, ki kaže pot v bodočnost Beneške Slovenije.» Visoko so izdajatelji ocenili Antona Kafola, izdajatelja molitvenikov, katekizma in koledarja, sicer pa vestnega zapisovalca vseh dogodkov od leta .1920 pa do' njegove smrti 1959. leta, zaobjetih v »Dnevniku*. Posebno pod fašizmom je vneto branil pravice beneških Slovencev, in še zlasti Rezijanov, Jožef Kramaro. Navedem so nadalje univerzitetni profesor Jacopo Stellini, Peter Podreka, ki je za slovenski jezik navdušil' Ivancp Trinka, odvetnik, zgodovinar ter garibaldinec Carla Po-drecca, duhovnik, politik in diplomat Luigi Faidutti, Eugenio Blan-chini, Bruno Gujon, profesor srt ske-ga jezika na orientalskem inštitutu v Neaplju. Trinkov sodelavec Ivan Petricig, 1934. leta povišan v kanonika čedajskega kapitlja, da so ga odstranili s položaja dekana v Špetru.
Za konec naj spet spregovorimo z naslovom uče . .» so zapisali «če belih ugotovitvah norčujejo sami iz sebe, pri tem pa povedo tudi kakšno bridko resnico. Na koncu prisvevka z naslovom «de...» so zapisali »Če so stari. . ., je ura da gredo v penzjon; če umrejo. . ., kdo jih bo nadomestil?»■ Res se je vprašati, kdo in kako jih bo nadomestil pri nithovem velikem delu za ohranjanje žive slovenske govorice na tem najbolj 'izpostavljenem območja.
točkah, ki niso bile vpisane v dnev- pa, v sicer zanimivi publikaciji, ni red. Tako je predsednik prof. ni bjlo prostora niti za kratko
IN 24. DECEMBROM
Kljukasti križi na zidovih cerkvice na goriškem gradu
Prostaška gesla proti cerkvi in duhovnikom - Podobne izpade so v Gorici zabeležili že pred dnevi
Neznanci, ki so se v zadnjih tednih že nekajkrat izkazali z maza-škimi akcijami na cerkvah in spomenikih, so se v noči med 23. in 24. decembrom spravili nad starinsko cerkvico sv. duha na goriškem gradu. Zidove so pomazali s kljukastimi križi ter izpisali nekaj prostaških gesel na račun duhovnikov in vere. Menda so nameravali zažgati tudi razpelo, ki je postavljeno nad vhodom, vendar jim to ni uspelo. Preiskovalci menijo, da je bila na delu ista skupina, ki je pred kratkim pomazala zidove kapucinske cerkve v Gorici, spomenik infanteristu, nekaj spomenikov v goriškem spominskem parku ter poslopje slovenskih srednjih šol v Ulici Alviano.
Prodaja izdelkov handikapiranih
Zadrugi «La felce* iri «La ruota*. ki se v Gorici in Gradežu ukvarjata z izdelavo obrtnih izdelkov s stra-' ' handikapiranih oseb. sta v soglasju z goriško občinsko upravo priredili prodajno razstavo svojih izdelkov v pritličnih trgovskih prostorih stavbe na Korzu Itaiia 71 Trgovski prostor je lastnik stavbe zastonj odstopil omenjenima zadrugama, saj je prodaja teh izdelkov dobrodelnega značaja. Trgovina bo odprta še nekaj dni, do konca leta
Zategovanje pasu tudi za avtomobiliste na Goriškem
Avtomobilisti na Goriškem bodo sredi januarja spet prejeli nakaznice za bencin po znižani ceni. Razdeljevanje bonov za prvo letošnje obdebje se bo pričelo 15. januarja, za drugo obdobje pa sredi maja. Napovedi, d„ bo treba v novem letu še bolj zategniti pas, so zdaj že nekaj povsem običajnega. Bo kar bo, ugotavljamo z vdanostjo, da tako pač mora biti in da se ne more nič spremeniti. Zategovanje pasu bo tokrat, vsaj tako kaže na podlagi neuradnih vesti, zajelo tudi avtomobiliste na Goriškem. Namesto šest mesečnih kvot naj bi jim januarja razdelili samo pet mesečnih kvot nakaznic, najbrž pa bo »poskočila*, ne glede na napovedi o nujnosti zvišanje cene goriv tudi v državnem merilu, tudi cena bencina go-riške proste cone.
Predvideno zmanjšanje dodeljene količine goriva na posameznega u-
pravičenca je v zvezi z znatnim primanjkljajem, okrog 260 tisoč litrov, ki se je pokazal tekom letošnjega leta, zaradi razlik v gostoti, oziroma teži goriva. Primanjkljaj bo treba tako nadoknaditi.
• Sovodenjska občinska uprava je razpisala javni natečaj za namestitev občinskega delavca v staležu 4. stopnje na plačilni lestvici uslužbencev krajevnih ustanov. Rok za predložitev prošenj zapade 5. januarja.
Silvio Cumpeta najprej poroča! zasedanju združenja italijanskih pokrajin v Rimu,, kjer je tekla razprava o novi vlogi in pomenu pokrajine v italijanski upravni ureditvi, podpredsednik pokrajine To-mat je poročal o nekaterih gospodarskih vprašanjih, predvsem pa o prizadevanjih za rešitev najbolj perečih vprašanj:'ilntečo, Mata Idi, ladjedelnica, Tee--Fridli)« Govor je bil itudi o splošnem gospodarskem stanju ter o pripravi gospodarskega razvojnega načrta, za kar je pokrajinska uprava že poverila nalogo trem izvedencem. Komunist Poletto je opozoril na čudno zadržanje goriške občinske uprave glede jeza na Soči. O tem vprašanju naj bi ponovno razpravljali na -javnem posvetu ob koncu januarja.
V ospredju torkove seje je bilo ponovno tudi vprašanje razmejitve krajevnih zdravstvenih ustanov. Zaradi odstopanja deželne uprave od izhodiščnih smernic — namesto predvidenih sedem krajevnih ustanov, je njihovo število že naraslo na dvanajst — komunisti menijo; da bi bilo potrebno ponovno preučiti tudi porazdelitev v naši pokrajini, kjer naj bi uvedli vsaj dve krajevni zdravstveni ustanovi. V razpravo so posegli poleg Silvina Poletta (KPI) še Longo (KD), Bratina (KPI) in Cej (PSI). Longo je v bistvu potrdil veljavnost dose danjih izbir, češ, zakaj bi zdaj spreminjali nekaj, za kar smo še pred kratkim smatrali, da je pravilno. Bratina in Cej sta kritizi-
ra
uvodno besedo v slovenščini, če prav se v brošuri sami nekajkrat poudarja, da je Soča mednarodna reka, ki zd.ružu.je in povezuje dva’ naroda. -Bila bi ta. res lepa priložnost, dg pokra inski odbjjr ure. sniči v praksi tolikokrat poudarje1 na načela o spoštovanju in enakopravnosti Slovencev in slovenščine. 'Opravičita /o T^ničnih Mi drugač-
Konfert H. Berganta v Krniiim
Na pobudo pokrajinske Uprave bo jutri, v nedeljo. 28. decembra, ob 18.30, r krminski stolnici, orgelski koncert Humberla Berganta. Izvajal l>o Bachova; Daguinova, Vonova, Frdncfcbva in Messipeneva dela.
.pjh •^že^eh-plkak«
JADRANSKI KOLEDAR
Vš fejfžhD', zbirko je že na 4

‘fi:
IS5
itr
Ob skorajšnjem razpustu ustanove EPT
Ob koncu leta bodo uradno razpustili turistične pokrajinske ustanove (EPT). Za pospeševanje turizma in podpiranje različnih pobud bo po novem letu skrbela posebna deželna služba.
V zvezi s skorašnjo spremembo, je dosedanji predsednik pokrajinske turistične ustanove za Goriško, Mario Del Ben, poslal sodelavcem, turističnim delavcem, predstavnikom sredstev javnega obveščanja in u-službencem ustanove ahvalno pismo z željo, da bo novi deželni organizem prav tako uspešno nadaljeval delo .ki ga je doslej opravljala pokrajinska ustanova za turizem.
Mario Del Ben je dolžnosti predsednika ustanove opravljal od leta 1966.
Pročelje palače Attems popravljajo
5?gs;
' 'ljo;,A£am naročnikom. Zbirko lahso "naročniki dvignejo pri ■ -poverjenikih - ■ raznašalcih Primorskega dnevnika. Kdor je zbirko, naročil v upravi Primorskega dnevnika v Gorici jo lahko dvigne v uradnih urah.
Razna obvestila
Silvestrovanje v Domu Andreja Budala v Štandrežu, v priredbi PD Oton Župančič. Rezervacije vsak dan od 17. do 19. ure v domskih prostorih.
Mladinski krožek v Gorici vabi na Silvestrovanje — tradicionalni praznik v dveh dejanjih, ki bo v dijaškem domu. Uradni pričetek ob 20,30, konec ob 10. uri zjutraj.
Koncerti
V soriški sioiuici bo jutri, v nedeljo, popoldne ob 15. uri koncert božičnih pesmi, ki jih prireja Zveza Slovenske katoliške prosvete. Sodelujejo mladinski in mešani zbori ter zbor Mirko Filej.
Kino
Pred nekaj tedni so delavci nekega gradbenega podjetja postavili pred eno izmed stranskih fasad Attemsove palače na Komu zidarske odre. Odstranili so omet, mimoidoči smo lahko ugotovili, da je palača zgrajena iz kamna in da so v naših krajih v sedemnajstem stoletju, ko je bila zgrajena, poznali o-peko. Uporabljali so jo v kasnejšem času pri gradnji novih stavb kot pri popravilu prejšnjih, starih. Načrt za Attemsovo palačo je napravil v sedemnajstem stoletju goriški arhitekt Nicolo Pacassi, ki je bil
kasneje višji arhitekt na dvoru cesarice Marije Terezije na Dunaju in je imel tudi glavno besedo pri gradnji dvorca v Schoenbrunnu.
Palača je bila dve stoletji mestno bivališče Attemsov, plemičev, ki so igrali precejšnjo vlogo v goriški zgodovini in imeli tudi precej posesti na njenem podeželju. Že več desetletij je to sedež pokrajinskega arhiva, pokrajinske knjižnice, pinakoteke z deli slikarjev Posočja in muzeja iz prve svetovne vojne. V zadnjih letih pa so v prostorih t« pa-
lače kultoma srečanja, koncerti, razstave in podobne kulturne prireditve.
Pokrajinska uprava se je že pred časom odločila, da docela prenovi fasade te palače, streha pa je bila nekoliko poškodovana v času potresa. Letos poleti so obnovili notranjo fasado na dvorišču, sedaj .so se lotili ene stranskih fasad; v teku leta nameravajo popraviti tudi še eno stransko in glavno fasado. Popravili bodo tudi streho. Za vsa ta dela bo pokrajinska uprava porabila nekaj manj kot 150 milijonov lir.
(1 vrten
VERDI 17.30-22.00 «11 vizietto 11».
U. Tognazzi in M. Serault. CORSO 17.30-22.00 «Flash Gor-don». S. Jones, O. Muti. Barvni film.
VITTORIA 17.00 - 22.00 «Canadesi super sexy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Tržifi
PRINCIPE 17.30-22.00 «La locan-dieras
EXCELSIOR 17.30-22.00 «L'aereo piu pazzo del mondo*
A vrv tlvricu in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Izganjalec hudiča*. Ameriški film.
22.00 «Hektor v postelji*. Danski film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Šampion*. Ameriški film.
DESKLE 16.00 »Pepelka*. Ameriški film.
19.30 »Veliki Kombinator* Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 835-38.
Berite revijo
Dve razstavi ob 200-Ietnid slovenske šole na Tržaškem
Ženska in njena stvarnost
novi zakon «0 Zenskem delu»
NAJ ŽENSKA SAMA UVELJAVLJA
Kaj je povedala analiza 10.500 oglasov iz vseh predelov Italije
Ob nedeljski proslavi 200-letnice slovenskega šolstva na Tržaškem sta bili v Kulturnem domu v Trstu prirejeni tudi dve razstavi in sicer v vfcži KD razstava slovenskih učbenikov, fotografij in raznih materialov o naši šoli, v foyerju pred veliko dvorano ter na stopnišču pa je razstava risb in slik na isto temo, ki so jih napravili slovenski Solarij
Teorija je eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Kolikokrat je vsakdo izmed nas to vzdihnil ali vsaj slišal to pripombo, pa naj je šlo za kakršenkoli problem.
Načelna izhodišča in njihovo praktično vsakdanje izvajanje so sl v navzkrižju: to se kaže tudi, če že ne predvsem, v vsem tistem, čemur pravimo ženska problematika. Če je že težko priboriti določene pisane pravice, jih je potem še veliko težje uresničevati.
Dokazov za to mogoče zelo banalno trditev, ki pa globoko posega v, življenje vseh žensk, je veliko. Tokrat bi «žensko tožbo* omejili na področje, ki je bistvenega pomena za dosego resničnega e-nakopravnega položaja vsakega posameznika, to je področje dela, oziroma točneje zaposlovanja.
Konec junija 1977 je italijanski parlament odobril zakon o enakopravnem položaju med moškim in žensko na delovnem mestu. Lep je že sam naslov zakona, zakonska določila, ki jih vsebuje pa so prinesla nekaj bistvenih sprememb, ki so posledica spremenjenih družbenih razmer.
Med najpomembnejšimi novostmi zakona, nekateri sicer pravijo, da je to njegova edina odlika, je načelo, ki je zakon navdihnilo: ne govori se namreč več o zaščiti žen-
tiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I__________________________ NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ __________________________________________________________________________________________
Med prazniki je dolar rahlo padel zlato pa se je nekoliko podražilo
Med božičnimi prazniki je bilo trgovanje z valutami in zlatom sicer okrnjeno, prišlo pa je vseeno do novih potez, ki kažejo v glavnem na padanje dolarja ter na podražitev ostalih valut ter surovin. Veliki operaterji sp bili po večini odsotni, tako da so bile kupčije treznejše in realnejše. Manjkal je namreč špekulativni kapital, ki je prevladoval na tržiščih zadnja dva meseca. Dolar je padel za dva in pol odstotka, zlato pa se je podražilo za 5 odstotkov in je varno zlezlo na nad 600 dolarjev..xa unčo. Evropske valute so oliranile prejšnje medsebojne razmerje, li ra .je zgubila pol odstotka nasproti, vsem valutam.
■ Dolar se je torej začel majati in' je padel za 25 lir. Med prazniki so se umaknili s tržišč veliki operaterji in finančniki, ki so usmerjali v zadnjih časih naložbe proti dolarju. Tako je bilo tržišče pod vplivom dejanske ponudbe in povpraševanja. Očitno je bilo, da dolar ne bo dolgo zdržal na tako visoki stopnji (2 marki) in da je bilo zlato pc ! 600 dolarji prepoceni in pod «energetsko» podlago. Tako je dolar, ki je še v petek ve-l al 945 lir. padel v ponedeljek na 936 lir, naslednje dni pa še niže. na 922 lir, 1,94 marke, 1.76 šv. franka in 205 jenov. Obresti, zaradi katerih je dolar rastel, so se ta teden znižale od 21,5 na 20,5 odstotka, kar je sicer še vedno veliko.
Tudi ob taki obrestni stopnji bi bilo ameriško gospodarstvo usmer jeno proti recesiji, ker bi proizvodne naložbe ob tako dragih kreditih pešale Opazovalci sicer menijo, da bo prišlo po praznikih spet do navala na dolar, ki se b- žara di povišanja obrestne mei na 24 odstotkov spet okrepil. Proti koncu januarja, ko bo prevzel vajeti n"vi predsednik Reagan, s'> bodo obresti verjetno ustalile nekoliko nad inflacijsko stopnjo v ZDA (12 do 13 odst.) in dolar bo spet pa del na realnejšo osnovo.
• Treba je vsekakor priznati, da a-meriška valuta pogojuje svetovna tržišča s svojim nihanjem, čeprav gre največkrat za nerazumljive premike, ki jih narekuje ameriški špekulativni kapital, je skoraj nemogoče nadzorovati dolar med močnimi navali. Pred tremi tedni niso mogle zaustaviti dolarja niti evropske centralne banke in Japonska, niti srednjevzhodni kapital, ki se je prelival v glavnem v zlato. Treba ,ie bilo počakati, da se obresti v ZDA znižajo in dolar je padel brez posebnih posegov. Po zadnjih premikih na valutnih tržiščih je mogoče zabeležiti le, da se je krepitev dolarja zaustavila ob »psihološki* prelomnici t- .'aja 2 marki za en dolar. Operaterji so se prepričali, da dolar v nobenem primeru ni vreden več kot 2 marki.
Zlato je med tednom nihalo med 575 in 605 dolarjev za u" v>, kar predstavlja 5 odstotkov. V torek ji; rumena valuta zlezla nad 600 dolarjev za unčo, seveda vzporedno s padanjem dolarja. V sredo se je vrednost zlata ustalila na 605 dolarjih ,za unčo. V Milanu kupujejo zlato ix) 18 000 lir za gram. Čeprav je bila cena pod 600 dolarji ali pod 18.000 lirami za gram razmeroma nizka, so bili operater ji zelo oprezni z zlatom, ki bi ob ponovnem porastu dolarja gotovo padlo pod psihološko prelomnico. Gram srebra je veljal v Milanu nekaj manj kot 500 lir, gram plati-rie pa nekaj več kot kot 18.000 lir.
Britanski funt in japonski jen gta se obdržala na razmeroma vi-šoki ravni. V evropski valutni skupini ni prišlo do večjih premikov,
tako da je ostal holandski florint še vedno na prvem mestu, takoj za njim je francoski frank, italijanska lira je na zadnjem mestu, ker je padla nasproti vsem valutam za pol odstotka.
Med nevezanimi evropskimi valutami še je tokrat dobro odrezal avstrijski šiling, ki velja zdaj 67,36
lire. Vrednost švicarskega franka je še vedno 522 lir.
Za prihodnji januar predvidevajo spet živčne nakupe na valutnih tržiščih in sicer zaradi začetka novega poslovnega leta ter zaradi umestitve novega ameriškega predsednika.
(srs)
NAKUPNA CENA		TUJIH	VALUT	
	Trst ,	Celovec	jZiiricb	Beograd
	24. 12. 80	24.12. 80	24.12. f}	25.12. 80
Ameriški dolar	910.—	13,55	1,74	28.45
Kanadski dolar	760,—	11,20	1.46	23,33
Nemška narka	470,—	7 H1.00	90,16	1474,20
Holandski florint	432,—	645,50	83,27	1353,63
Belgijski frank	28,50	43.20	5.61	90,00
Danska krona	152,-	226.50	29,38	480,58
Švedska krona	209,—	' 308,50	40.12	652,56
Norveška krona	180,—	265,00	34,33	559,81
Francoski frank	202,—	300,40	38,93	637.53
Italijanska lira	—	1,46	1.80	3,12
Angleški funt	2180,-	31,71	4.11	67,61
Irski funt	1730,—	—	3,39	—
Švicarski frank	520.—	778.00	—	1636.54
Avstrijski šiling	66,—	—	» 12.70	208,72
, Japonski jen	4.20	6.20	0,85	13.22
Avstralski dolar	1025,—	—	1.94	32.25
Španska peseta	11,30	17,20	2.25	35,89
Portugalski eskudo	16.50	22.00	3.34	—
Jug dinar mali	27,-	40,-	5.2	—
veliki	27,50	40,-	5.2	—
Grška drahma	17,-	24,50	3.50	57,78
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 24.12.	80
Sovjetski rubelj	280.-
Poljski zlot	6,80
Češka krona	34.50
Madžarski forint	25.-
Romunski lej	25,-
Bolgarski lev	315-
Turška lira	8,50
DRAGOCENE KOVINE		
24.12. 80 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	17.800	18.000
London (unča) 604 dol. 606		
SREBRO		
Milan (kg) PLATINA	495.000	505.000
Milan (g)	17.900	18.100
ske - delavke, temveč o pravicah - dolžnosti žensk, ki so zaposlene ali ki se želijo zaposliti. To že dolgo velja za moške, medtem ko so ženske v Italiji morale čakati na leto 1977, da so to načelo upoštevali tudi v zakonskem predpisu.
Novi zakon o «ženskem delu*, kakor mu nekateri poenostavljeno pravijo, je torej prinesel, oziroma zakonsko predpisal, nekaj pomembnih postavk. Ne glede na različ ne ocene črke in duha zakona, še posebej so kritične nekatere ženske organizacije in posameznice, ki so tudi od tega zakona več pričakovale, pa je neizpodbitno dejstvo, da se vsi predpisi ne izvajajo v celoti ali se sploh ne izvajajo.
Ponoven dokaz o tem nam je prinesla znana novinarka in evropska parlamentarka Vera Squar-cialupi. ki je pripravila manjšo anketo. Izhajala je iz ugotovitve, da so v najslabšem položaju, kar zadeva žensko zaposlovanje, tiste ženske, ki <je šele želijo zaposliti aji ki bi se želele ponovno zaposliti.
Na voijo imajo le malo sredstev, predvsem, ker gre za ženske, ki so uradno »gospodinje# in torej nimajo ne ustreznih kvalifikacij ne potrebnih napotkov. Zato se pri iskanju razpoložljivih mest omejujejo predvsem na časopisne oglase.
In diskriminacija se začne že tu: Vera Squarcialupi je v sodelovanju z Viviano Guolo natančno pregledala male oglase v šestih večjih italijanskih časopisih in sicer vse številke od 20. februarja do 4. marca letos. Časopise je razdelila tudi teritorialno in je za severno Italijo vzela v poštev milanski Cor-riere della Sera in turinsko La Stampo, za srednjo Italijo rimska dnevnika II IVIessaggero in II Tempo in, končno, za južni del države dva dnevnika.
Skupno sta zbrali in obdelali 10.050 oglasov: najprej sta ugotovili, da se od tega samo slabih 20 odst. nanaša na ženske, medtem ko vsi ostali bolj ali manj očitno zahtevajo moško delovno silo. Več kot osemdeset odstotkov oglasov naravnost zakonskih predpisom navkljub zahteva moško delovno silo, medtem ko je ostalih slabih 14 odst. »mešanih*, se pravi, da ne izrazijo jasno zahtevanega spola, pač pa se nanašajo na taka službena mesta, ki so dejansko ženskah, ii pv^jčpim.^lpgm, povsem zaprta.
Razpisujejo namreč delovna mesta za «geometre, vodje zidarskih del z večletno prakso* in podobno, tako da je navedba spola dejansko odveč, saj ni žensk, ki bi imele ustrezne pogoje.
Žensko oglasi izrecno omenjajo, kadar povprašujejo po čistilkah, po varuhinjah za otroke, po sodelavkah v gospodinjstvu in podobno. To ni nič novega, ugotavlja Vera Squarcialupi, toda vseeno dejstvo, da je ob tem vrsta zahtev za kvalificirane delavce, za tehnike raznih specializacij, za vodilna mesta, ki naj bi bila vsa v zakupu prosilcev moškega spola ali tistih, ki naj bi bili «že oproščeni ali prosti vojaščine ali naj bi izhajali iz vrst raznih vej vojaške strukture*, kar je z malo bolj zavitimi besedami izražena ista omejitev za ženske, to dejstvo torej zbuja še vedno veliko ogorčenje.
Podobna slika izhaja iz celotne raziskave, ki obravnava zahteve za 114 različnih delovnih mest: ženskam se nudi, oziroma ni nikakr šne omejitve glede na spol, pri nižje kvalificiranih in tudi nižje plačanih mestih, medtem ko so pri zahtevnejših prepovedi za ženske bolj ali manj očitno izražene.
Ženske torej upravičeno protestirajo in ugotavljajo, da se duh o enakopravnosti na delovnem mestu med moškimi in žensko v prakso ni prelil. Protestirati bi pravzaprav morale vse demokratične sile, saj
uiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiJiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiimiiu
Slovenska jamarja v podzemlju k novim, še neodkritim rovom
Odkritje večje jame je na Tržaškem res redek dogodek. V naslednjem bomo opisali, kako sta dva slovenska jamarja odkrila vhod v nove rove. Nadaljnje odkrivanje rovov pa bomo opisali v naslednjih člankih in ko bodo vse raziskave zaključene, bomo objavili tudi načrt jame in njeno lego. Do tedaj pa le to, kako smo prišli do rova, ki v jamo vodi.
Sto metrov pod površjem in tristo metrov od vhoda si jamarja o-gledujeta napise na steni. Do tu so prvi raziskovalci prišli verjetno že pred 80 leti, vendar so te rove izmerili in izrisali šele 30 let kasneje, ko so jamo «dokončno* raziskali. Do dna jame je kakih 80 metrov položnega rova. Edino oviro predstavljata dve jezerci, ki so ju prvi raziskovalci premagali tako, da so v to globino privlekli dva hloda.
Naša jamarja pa sta mnogo lažje opremljena, saj imata s seboj ie po en nahrbtnik, v katerem je nekaj hrane, karbida in raznih jamarskih potrebščin. V nahrbtniku je tudi »Nautilus* kot tržaški slovenski jamarji imenujejo svoj tpa-li plastični čoln. Toda «nautilus» ni namenjen tema dvema jezercema, ki ju jamarja nameravata prebresti, saj sta globoka le slab meter.
Rov se položno spušča do prvega
jezerca, ki zapre pot. Po jezercu se rov ponovno dvigne. Ko je v jami še tekla voda, je bil ta del rova do stropa zalit z vodo. Jezerce, kot jamarji imenujejo podzemeljske tolmune, meri v premeru približno štiri metre. Za njim pa se dviga iz vode slab meter visoka polica, na kateri se razteza drugo jezerce približno enakih dimenzij. Prehod se zdi otročje lahek, saj zlesti na malo več kot meter in pol visoko polico ni problem niti za desetletnega otroka, kaj šele za izkušenega jamarja. Zato se prvi jamar lahkotno požene na polico. Vendar ga čaka presenečenje. Polica je gladka, nekoliko nagnjena ter pokrita z zelo tanko plastjo blata, ki učinkuje kot mazivo. In jamar počasi spolzi nazaj v prvo jezerce od koder presenečeno gleda nizko skalo, ki ga je zavrnila. Nato se malo odločneje kot prvič zažene nanjo, a ponovno zdrsne nazaj v jezerce. Tokrat gleda skalo z malo več spoštovanja; zbere vse sile in se odločno zažene navzgor. Nekaj sekund obvisi v ravnovesju in počasi zleze na polico.
Drugo Jezerce ne predstavlja te žav. Jamarja si jezerci še malo o-gledujeta in skušata zaman rešiti uganko, zakaj je nižje jezerce kristalno čisto, medtem ko je dru go polno trohnečega listja. Nato
kreneta naprej. Po nekaj metrih se rov razcepi. Na desni zavije navzdol nizek rov, ki vodi do najnižje znane točke v jami. Na levi pa zavije visok in širok rov, ki se po nekaj metrih konča z je-zercem. Tako vsaj pravi opis, ki ga imata jamarja s seboj.
In prav to jezerce je cilj odprave, saj obstaja možnost, da je ta večji rov v resnici glavni rov in ne desni, kot so domnevali dosedanji raziskovalci. Zato je v nahrbtniku »Nautilus*, s katerim naj bi premagali meter in pol globoko ter 5 m široko jezerce. Toda «Nau-tilusu* je bilo usojeno, da se edini vrne iz jame suh. Prvi jamar o-pazuje jezerce in ugotovi, da so stene, ki ga obdajajo, manj strme kot se je na prvi pogled zdelo, ter da so pokrite z debelo plastjo ilovice. Tudi voda ni posebno mrzla, da bi se je bilo treba bati. Zato si sleče premočljivi del obleke jn počasi stopinjo za stopinjo, podobno kot alpinisti v strmem snegu obide jezerce. Prehod je lažji kot se je na prvi pogled zdelo in kmalu je polovica jezerca že za njim. Tedaj st- ustavi in si ogledu položaj. Gleda predse in skoraj ne verjame očem, za skalo zija okoli 2 metra visok in meter širok rov. Jama se torej nadaljuje...
Sn. Sn.
navedeni niso prekrški samo nad posameznimi ženskami, temveč nad načeli, ki so jih s takimi napori pravno le uveljavile.
Sam protest pa je premalo: ženske namreč prevečkrat same sebe omejujejo. Tudi glede poklica. Tako je v posebni študiji ugotovila tudi pisateljica Elena Gianini Be-'otti, ki trdi, da bi «morale imeti ženske več poguma in ne iskati več toliko opravičil.*
Pri tem je mislila predvsem na to, da bi se morala dekleta v večji meri odločati za tiste smeri študija in strokovnega usposabljanja, ki so še vedno v moškem zakupu, tudi če to stane določen napor. Težave so in to velike, takole bi lahko strnili njeno misel, toda tudi ženskam prepogosto zmanjka volje in poguma, da bi te težave premostile.
Če pogledamo tudi v naše okolje, bi prav gotovo znani italijanski pisateljici pritrdili: »to ženskam bolj leži,* «to je za žensko bolj primemo* in s takimi podobnimi stavki si obrazložimo izbire, ki pa največkrat temeljijo na konkretnih težavah in tudi na osebni komediteti, ki narekuje »linijo najmanjšega odpora*. Pri tem se seveda ne vprašamo, morda celo še same ne, kaj si pravzaprav od življenja (razen ljubezni, družine, sreče in podobnega) želijo razne Franke, Barbare, Mojce, Neve in še toliko drugih, (bp)
AVSTRALSKE
POKOJNINE
JUGOSLOVANSKIM
BORCEM
SYDNEY — Avstralski parlament je pred nedavnim sprejel za kon, po katerem ima pravico de pokojnine vsak bivši borec jugo slovanske narodnoosvobodilne vojne. Pogoji za pokojnino so nasled nji: NOV se začenja z 33. decembrom 1941, torej z ustanovitvijo prve proletarske brigade v Rudu vzhodni Bosni. Vsak bivši borec, ki se je vključil po tem datumu v boj, ima torej pravico do pokojni ne. vendar šele potem, ko je pre koračil 60. leto starosti za mo ške in 55. leto za ženske. Nadalje mora živeti v Avstraliji že najmanj 10 let in da ni bil v službi okupa tor ja niti en dan. Končno mora biti stalno brezposeln.
Čeprav je pogoj breznoselnosti nekoliko čuden, je politična pote za pozitivna, ker izenačuje vse borce prot skupnemu sovražniku nacifašizmu.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
10.00	Luis Amstrong:
Kako se je rodila zvezda 11.10 Zrjani dirigenti
12.05	Risanke 12.30 Check-up:
Program o zdravilih 13.25 Vremenska slika
14.00	Življenje z očetom
15.55	Pet letnih časov — 3. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Stik!
18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja 18.50 Predniki
19.20 Veliki lov - 4. del 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Oder, prvi program
22.00	Hollywood
22 50 Velike razstave
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Na začetku. . . stari Egipčani
11.00	Girando intorno al cespuglio di more — film
12.30	Black Beautyjeve dogodivščine
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 2 — Italija 14.09 Jaslice po svetu
14.30	Športna sobota
17.00	Dnevnik 2 -*- Flash	’
Program za mladino
17.05 II barattolo
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 — Dribbling Vremenska napoved
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO	.
20.30	Od tu do večnosti — 3. del Prevvitt je vedno bolj zaljubljen v Loreno. Da bi zbral toliko denarja, da bi ga bilo dovolj za eno noč, ki bi jo preživel z njo, je pripravljen sodelovati v nepošteni prigodi, ki jo je pripravil njegov prijatelj Angelo Maggio, Ta pa je že v sporu s pravico ir, s kazenskim zakonikom in zato konča v zaporu, kjer se sreča s svojim starim tekmecem in sovražnikom, ki nosi vzdevek «Panza». Medtem pa \Varden odkrije, da se je Karen v preteklosti »spečala* z nekim vojakom. . .
21.35	II gioco del t.eatro — 1. del
22.30	Sereno variabile quiz
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal
16.45	Praznik v Piedigrotti
17.35	Vlak v gozdu. 2. zadnji del
18.30	Questa sera c’e Venditti
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Superbabica, na pomoč
19.35	Palec
20 05 Vsi na oder
20.40 Tolpa — film
22.00	Sromin na Cesara Paveseja
22 20 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05 Minigodci v glasbeni deželi
8.20 -Dimnikarček se potepa po svetu
8.30	Škrat Kuzma
8.45	Zeleni oblaki
9.15 Mali svet
9.45	Vzpon Madsa Andersena,
TV nadalj.
11.15	Delaj z glavo:
11.40	Stari pisker
15.30	Poročila
15.35	ččni Peter — film
17.00	Naš kraj-
17.15	Košarka:
BOSNA CIBONA
18.45 Leva roka — Desna roka 19.05 Zlata ptica
19	10 Risanka
19.24	TV nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Srečanja
21.35	Bolnišnica na koncu mesta, TV nadalj.
22.25	Poročila
22.30	PLES NA VODI - film
Koper
17.10	Košarka:
BOSNA - CIBONA
18.40	HiParious Hundred: Komike
19.00	ODPRTA MEJA
19.30	Visoki pritisk
20.00	Risanke Dve minuti
20.15	TV D - Stičišče
20.30	PUŠČAVSKA LJUBIMCA, film
22 00 TV D - Danes
22.10	ZAVAUENEC - film
Zagreb
9.50 in 11.15 TV V ŠOLI
12.15	Delo in zdravje
14.30	Veliko mesto
16.15	DIVJI DEČEK - film 18.45 Zabava za vso družino
20.00	BEG - film
ŠVICA
15.40	Program za otroke
17.00	I bracconieri — TV film
20	40 KARAVANA - film
TRST A	,
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 18.00, Poročila; 7 20 Dobro jutro po na- -še; 8.10 Jutranji almanah: Koder teče, ondod moči; 9.00 Glashena matineja: 10.10 Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana; '
11.30	Beležka, sledijo: Folklorni odmevi;, 12.00 »Bom naredu sfzice, čjer so včasih b'le», glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasba po željah — I. del; 13.20 Glasba po željah — n. del; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-oper; 16.30
16.30	Poslušali boste; 17.10 Mi in e'asba: Slovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 »Henrik, gobavi vitez* — božični misterij: ‘8.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 9.30. 10.30. 11.30, 12.30,' 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knji)*#'po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Mozaik; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po že-
ljah; 14.00 LP plošče; R33 V pri jetni družbi; 16.00 Istrski akvareli 16.32 Crash; 16 55 Pismo iz...
17.00	Polvere di stelle.
KOPER
(Slovenski program)
6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.1X1 Pregled dogodkov in najava sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14 37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 G’asba po željah; 16.00 Sobotni piknik.
RADIO 1
' 7.00. 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Sobota; 9.00 Week-end; 10.03 Black out: 11 15 Glasbena srečanja; 12.03 I mostri; 12.30 Dva pola; 13.30 Dal rock - al rock; 14.03 Mali o-glas; 14.30 Smo tudi mi; 15.03 Italijanska družba od 1820 dr 1914; 15.30 Glasba; 16.00 Ladrol; 16.35 Mi kot vir+T-sOJ -sfazz glasba; 17.30 Obietfivo Evropa; 18.00 Globelrot-ter: 20.00 Dober večer, zdravnik; 21.03 Glasba; 22» JazrWti(:eTt>.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar: 6.16 Prometne informa cije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, Uroči!; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Pionirski tednik' 9 05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Za pojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojmo z nami: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do, 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .: 14 05 Glasbena panorama; 14.55 Minuto za EP: 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17 uri: 18.00 škatlica z godbo: 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute-za EP: 19.25 Obvestila in zabavna glasba. 19.35 Mlad:’ mostovi: 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo: 21.30 Oddaja — naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 2310 Portreti jugoslovanskih u, stvaralcev in poustvarjalcev za bavne glasbe; 00 05 - 4.30 Nočni program — glasb'
večletne
državne
zadolžnice
odstotkov
zapadlost 7. januarja 1983
dejanski donos
1654
d~totka
emisijska cena za vsakih 700 lir nommale
9850
šestmesečni kupon
oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajalev
V podpis In obnovitev 10% štiriletnih zadolžnic z zapadlostjo 1. (anuarja 1981. Operacije se vršl|o pri zavodu Banca d'ltalla, pri ustanovah, pri kreditnih zavodih ter, samo za obnovitev, pri poštnih uradih. Pri obnovitvenih operacl|ah bo ob predložitvi zapadlih zadolžnic Izplačan znesek 1,50 lire za vsakih 100 lir obnovl|ene nominale. Nove zadolžnice, obresti In zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedah|ih in bodočih neposrednih davčnih da|atev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter kra|evnega davko na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemalo v plačilo pri plačevan|u neposrednih davkov državi In to v kateremkoli času v pollet |u pred njihovo zapadlostjo.
do 16. januarja v podpis operacije za obnovitev se zaključijo 30. januarja

m *■ i
34 ~
vije je včeraj o sko. Na 11. trač rodnem turnirju
i ki bo v Haningu, ‘M I ljenem od Kobenhavna

i-
1
Kontovelova ženska mladinska odbojkarsk a vrsta
NOGOMET
PRIČEL SE BO 30. 12.
V urugvajski prestolnici vse nared za mundialito*
Za dragocen pokal se bo potegovalo šest reprezentanc, med temi tudi Italija ■ Finale bo 10. janucrja
MONTEVIDEO - Vse je že pripravljeno za «mundialito», ki bo stekel v torek, 30. t.m., v glavnem mestu Urugvaja. To nogometno svetovno prvenstvo v malem je že sedaj osrednja tema razprav navijačev z vsega sveta, ki ugibajo, kdo je močnejši, Argentina ali Zahodna Nemčija, Brazilija ali Nizozemska, Italija ali Urugvaj. «Copa de oro*, tako je. naziv temu turnirju, bo tudi dobra priložnost, da šest reprezentanc pomeri svoje moči pred svetovnim prvenstvom, ki bo leta 1982 v Španiji. Naj omenimo še to, da nastopajo tiste reprezentance, ki so vsaj enkrat osvojile naslov svetovnega prvaka, manjka le Anglija, ki je svoj nastop odpovedala, zamenjala pa jo bo Nizozemska.
«Mundialito» organizira urugvajska nogometna zveza, da bi s tem dvignila kakovost predvsem svoje reprezentance, ki že od leta 1950, ko je osvojila naslov svetovnega prvaka, pada, tako da se Urugvajci niso uvrstili niti v finalni del svetovnega prvenstva, ki je bilo pred dvema letoma v Argentini. Nogometni turnir se bo odvijal v urugvajski prestolnici v pravem tropskem poletju, saj je ta čas temperatura v Montevideu med 35 in 40 stopinj Celzija, kar bo najbrž močno vplivalo predvsem na igro evropskih reprezentanc.
Organizatorji so moštva razdelili v dve skupini. V prvi igrajo Italija, Nizozemska in Urugvaj, v drugi pa Brazilija, Argentina in ZRN. Zmagovalec iz vsake skupine bo igra) v velikem finalu 10. januarja prihodnjega leta.
Že iz sestave skupin je razvidno, da se bo v drugi bil ogorčen boj med tremi renomiranimi reprezentancami, najbolj pa bo nemara »vžgal* spopad med tradicionalnima nasprotnikoma Argentino in Brazilijo, saj že sedaj napovedujejo masiven »vdor* navijačev obeh moštev v Montevideo. V prvi skupini pa bodo Urugvajci «naredili vse*.
•hIMmhhhihihhhiiihihhihhhhiihiihiiiihiiiiihi*
da se uvrstijo v finale, kljub temu pa ima italijanska reprezentanca lepe možnosti za ugoden plasma.
Vse tekme se bodo začele ob 18. uri, zaenkrat pa še ni zhano, kako bo z neposrednimi televizijskimi prenosi. Polemika o tem teče že dalj časa, predvsem med italijansko RAI-TV in neko zasebno televizijsko postajo iz Milana, v ta dvoboj pa se je sedaj vmešala še ev-rovizija, tako da je vsa stvar še v oblakih. No. kljub temu si organizatorji obetajo uspeh in zaslužek, ljubitelji nogometa z vsega sveta pa upajo, da bodo na malih zaslonih spremljali lep in privlačen nogomet, kakršnega danes skorajda ni več mogoče videti.	. .	...
KOŠARKA
DANES IN JUTRI V TRSTU
Ha mladinskem turnirju ŠZ Bor sarajevska Bosna glavni favorit
Poleg Sarajevčanov nastopajo še Kontovel, Stella Azzurra in Bor
V organizaciji ŠZ Bor bo danes in jutri na stadionu «Prvi maj* v Trstu mladinski košarkarski turnir, na katerem bodo nastopila naslednja moštva: Bosna iz Sarajeva, Kontovel, Stella Azzurra iz Trsta in seveda Bor.
SPORED Danes, 27. 12.
15.30: Kontovel - Bosna 17.00: Bor - Stella Azzurra Jutri, 28. 12.
8.30: finale za 3. mesto 10.00: finale za 1. mesto 11.30: nagrajevanje
Vsa srečanja bodo v novi športni dvorani na «Prvem maju* v Trstu.
Glavni favorit na tem turnirju je seveda sarajevska Bosna, ki razpo-
Ascoli - Inter (p.p.)	X
Ascoli - Inter (k.r.)	2	X
Avellino - Juventus	X	1	2
Catanzaro - Pistoiese	1
Como - Cagliari (p.p.)	X	1
Como - Cagliari (k.r.)	1
Fiorentina - Napoli (p.p.) 1 Fiorentina - Napoli (k.r.) 'f	X
Perugia - Roma (p.p.)	X
Perugia - Roma (k.r.)	2	1	X
Torino - Bologna (p.p.)	X
Torino - Bologna (k.r.)	X
Udinese - Brescia	1
laga res z odličnim moštvom. Sarajevčani so uigrana celota in o-benem razpolagajo z zelo visokimi košarkarji. Prvo mesto nikakor jim ne bi smelo uiti.
Proti Sarajevčanom bodo danes i-grali Kontovelci, ki bodo na Borovem turnirju nastopili v glavnem s kadetsko postavo in z Valterjem Banom. Resmci na ljubo proti premočni Bosni naši košarkarji nimajo večjih možnosti za presenečenje, na dlani pa je, da bo današnja tekma za požrtvovalne Kontovelce lepa priložnost, da protim močnim nasprotnikom pokažejo svoje znanje in da si naberejo novih ter koristnih izkušenj.
Nedvomno bolj izenačeno bo drugo današnje srečanje med Borom in Stello Azzurro. Borovci bodo sicer igral v okrnjeni postavi, vseeno pa imajo možnost, da premagajo današnjega tekmeca. Današnja tekma bo za obe ekipi tudi priložnost za oba trenerja, da preverita formo pred bližnjim pričetkom mladinskega prvenstva.
BOKS
Oliva zmagal v Bologni
BOLOGNA — Patrizio Oliva je v svojem četrtem nastopu, odkar je prestopil med profesionalce, sicer premagal Španca Muhameda El Kamoudija, vendar ni pokazal posebne učinkovitosti:	nasprotnik
namreč ni nudil skoraj nobenega odpora, kljub temu pa Italijanu ni uspelo srečanja končati predčasno in je dosegel svojo že običajno zmago po točkah.
Istega večera sta se v peresni kategoriji pomerila tudi Loris Stes-sa (Rimini) in Jugoslovan David Mahmutovič. Dvoboj je trajal le dobro poldrugo minuto, saj si je
in Jugoslavije. «Tumir na Danskem bo ena težjih preizkušenj za nas*, pravi branilec Ignac Kavec. «Se-veda si bomo na vso moč prizadevali vnovič zmagati. Madžari in Avstrijci niso močnejši kot mi. Z domačini, Danci, pa smo imeli vselej veliko težav. Zato je težko napovedati, katera ekipa bo dobila turnir*.
Vsekakor bo turnir koristen za uigravanje ekipe, saj čaka jugoslovansko vrsto v kratkem svetovno prvenstvo B skupine v Ortiseiu (Italija). «če si želimo uspeha na SP v Italiji, naš cilj je obstanek v skupini B, se moramo dobro uigrati.
Turnir na Danskem nam bo nedvomno koristil*, pravi branilec Andrej Vidmar.
MHHHHHHMMimHHHHHHHHMMiHHHHHMHMHHHiniHHiHHHHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiimiMiiiiiiHiiHiiiniiiiiiiniimHiiiiiiiMiiiiiiiHiiHitiHHiiiiHiHiiiitiiiiHiiiiHHiHHttHHiiiimHiiiiiiiiHiiiiiHniiiiiMHHMHiHa
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AL
Jadranovi košarkarji (na sliki med tekmo s Servnlano) bodo drevi v Dolini igrali proti prvemu z lestvice, proti Pacheri iz S. Bonifacia
Mahmutovič poškodoval
kad.o,
HOKEJ NA LEDU
.;sy luir.ir na Danskem
Jugoslovani favoriti za pingvina
Hokejska reprezentanca Jugosla-včeraj odpotovala na Danil. tradicionalnem medna-za pokal Pondus, 300 km odda-bo skušala [peha iz leta 1978 in letoš-I njega januarja, ko je obakrat osvojila prvo mesto.
Na letošnjem turnirju, ki se bo začei danes, bodo igrale reprezentance Avstrije, Danske, Madžarske
NAŠE ENAJSTERICE ČAKAJO JUTRI SREČANJA Z MOČNIMI NASPROTNIKI
Na sporedu bodo zaostale tekme - Breg, Kras in Zarja bodo igrali pred domačim občinstvom, Vesna pa na ttijem
Nogometaši letos ne poznajo počitnic. Tudi predvideni odmor, ki je bil določen za jutri, ne pride v poštev, kajti odigrali bodo šest od desetih zaostalih tekem. Vse naše enajsterice bodo jutri na igrišču in čaka jih sorazmerno težka naloga.
Breg — Costalunga
Po dveh zaporednih porazih h . tu-levo ar- j di tretji nasprotnik težka ovira za | Breg, čeprav je ekipa Costalunge v prvem delu prvenstva precej razočarala. Kljub temu pa predstavlja vedno za vsako ekipo nevarnost, saj imajo Tržačani v svoji sredi nogometaše, ki bi lahko igrali v višjih ligah. Če Costalunga do sedaj ni dosegla rezultatov, ki so jih vsi pričakovali, pomeni, da ekipi letos očitno ne gre. Prav na to upajo jutri navijači Brega, kajti po dveh zaporednih porazih morajo breža-ni tokrat odnesti vsaj eno točko, kajti v drugačnem primeru bi se lahko znašli spet na spodnjem delu lestvice.
Kras — Libertas
Tudi nasprotnik Krasa je v tem delu prvenstva dosegel manj kot so predvidevali. Ekipa Libertasa je morda letos nekoliko zatajila v na-
padu kar dokazuje dejstvo, da so Tržačani samo trikrat dosegli več od enega gola na tekmo. Posebno pomanjkljiv je bil Libertas v začetnem delu prvenstva, ko je v tretjem, četrtem in petem kolu doživel tri zaporedne poraze. Od takrat dalje pa so se Tržačani precej poboljšali, predvsem v obrambi. V pozitivni seriji nastopov, ki trajajo že osem nedelj, je Libertas prejel le tri gole in s tem znatno popravil položaj na lestvici. Čeprav imajo Tržačani le točko več od Krasa, bo Libertas za Kras res težka ovira predvsem zato ker ima Kras svojo šibko točko v napadu. Kras je namreč do sedaj dosegel le devet golov. Navijači Krasa upajo, da se bodo v zadnjem letošnjem nastopu napadalci razigrali in da bo Kras neporažen zapustil igrišče.
Zarja — Staranzano
Zarjani, ki letos očitno igrajo boljše v gosteh kot'pa domk,' spre]’- ' mejo v goste drugouvrščeno ekipo Staranžana, ki ima na lestvici le točko prednosti pred Zarjo. Bazovci so za ta nastop precej optimisti, čeprav ne smemo pozabiti, da smo zadnji uspeh Zarje v Bazovici zabeležili 19. oktobra (1:0 proti Libertasu). Optimizem zarjanov je v tem, da
llll>IIIIIIIIIHIIHHIHIIHHIIIHIHIIIIHIHIIinnMHIHIIHHIIIHIHHIHHHHIIHIIIIf inillHHIHIHIIHIIIIHIIlif lllIHIIHIIIIIHIIIIHHIIHIIHIHIIf IHHHHHHH Hill HIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIHI Hill 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111*11111111111^1111111111111111111111111111111111**111111111111111 III lilll llllll III llllllllllllllllllillllllll 11,11
KOŠARKA
DREVI V DOLINI (20.00)
Jadran proti San Bonifaciu
Drevišnji Jadranovi nasprotniki so trenutno prvi na lestvici
Danes in jutri bodo vsa pokrajinska košarkarskega prvenstva zaradi božičnih praznikov prekinjena, v prvenstvu C-2 lige pa bodo regularno odigrali 12. kolo.
Osrednje srečanje tega zavrtlja-ja bo nedvomno drevišnji spopad v Dolini med Jadranom in moštvom Paehere iz San Bonifacia. Obe moštvi sta se že uvrstili v četverico ekip, ki se bo potegovala za prestop v višjo, C-l ligo. Obe ekipi bosta danes torej lahko igrali sproščeno, brez velike psihične obremenitve. Vseeno pa menimo, da bo dre višnja tekma dokaj zanimiva, saj se bosta pomerili dve najboljši moštvi tega dela prvenstva. San Bonifacio je namreč prvi, Jadran pa drugi na lestvici.
San Bonifacio je doslej izgubil le eno srečanje, Jadran pa dve. Če bi varovanci trenerja Splichala tudi danes zmagali, potem bi se pridružili prav drevišnjemu nasprotniku na vrhu razpredelnice in bi tako na najboljši način kronali doslej izredno uspešno uspešen nastop v tej ligi.
Tudi danes je pričakovati, da bodo Jadranovi navijači do zadnjega kotička napolnili dolinsko telovadnico. Nedvomno bodo priča res kakovostni košarkarski predstavi.
MINIBASKET
»TURNIR Z4K»
Slovenski derbi nabrežinskemu Sokolu
Sokol — Polet 49:41 (25:23)
SOKOL: Venier, Dario Škrk 15, Andrej Škrk 2, Peric, Pertot 8, Pau-
...............IHHH.IHHIHHHIM.n.•»
1. — prvi drugi t. — prvi drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi 1 — prvi drugi
lina, Carli 20, Ivan Staniča 4, Rudi Staniča, Florjančič, Grilanc.
f^OLET: Hrovatin, Kocman 27, Kerpan, Ciani, Čebulec 4, Škrk 10, Daneu.
V slovenskem derbiju je nebrežin-ski Sokol slavil nad openskim Poletom.
Tekma je bila vseskozi izenačena z rahlo prednostjo Sokola, ki je sicer zasluženo zmagal. Mislimo pa, da Polet ni igral tako, kot je Sposoben, sicer bi se verjetno srečanje drugače končalo.
Najboljši pri Opencih je bil Kocman, v vrstah Sokola pa se je to? krat izkazal Carli.
Mitja
venski odbojkarji so že od vsega pričetka zaigrali odločno, kajti zavedali so se, da si bodo le tako zaslužili zmago in možnost nastopa na deželnem finalu.
01ympia bo prihodnjo tekmo i-grala proti Torriani. V slučaju, da bi zmagala s 3:1, se bo uvrstila v fina’ni del.	cej
BOKS
Anidolti ostal prvak
PIACENZA — Domenico Anidolfi je ohranil naslov italijanskega boksarskega prvaka v težki kategoriji, s tem da je premagal izzivalca Vincenza Pesapaneja, ker je leta odstopil v devetem krogu.
NOGOMET
3. AL NA GORIŠKEM
Slovenske ekipe delno razočarale
Doberdobska Mladost trenutno na sredini lestvice, medtem ko so Sovodenjci zadnji - Juventina v zadnjih kolih boljša
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov imajo tudi ekipe, ki nastopajo v 3. amaterski ligi na Goriškem, enotedenski odmor. Zato smo se odločili, da v tem tednu pavze in po 12. odigranih kolih nekoliko ocenimo dosedanji nastop naših slovenskih predstavnikov v tem prvenstvu: doberdobske Mladosti, štandreške Juventine ter Sovodenj.
Naj pred tem še povemo, da je presenečenje prvega dela prvenstva predstavila ekipa Audaxa iz Gorice, ki je do 10. kola vodila na lestvici, kar je bilo vsekakor proti vsakemu predvidevanju, saj je go-riška ekipa že več let spadala med
igra Zarja proti solidnim nasprotnikom dobro in ker Staranzano spada med skupine močnejših ekip, bo jutri bazoviško igrišče prizorišče lepega in napetega dvoboja, v katerem seveda lahko pride do kakršnegakoli izida.
Čampi Elisi — Vesna
Križani gredo v goste h ekipi, ki preživlja hudo krizo in to jasno dokazujejo zadnji nastopi. Enajsterica Čampi Elisi je po odločnem startu zatajila, saj je v zadnjih šestih tekmah osvojila le eno samo točko. Zato mislimo, da Vesna, ki se je izkazala kot daleč najboljša ekipa te skupine, ne bi smela imeti problemov in zato se bodo jutri Križani še bolj utrdili na vrhu lestvice, kjer gospodarijo že od 1. kola dalje, to je 13 nedelj zaporedoma.
Jutrišnji koledar dopolnjujeta še tekmi Opicina Supercaffe - Rosan-dra in Giarizzole - San Marco.
Bruno Rupel
CICIBANI
Kras — S. Croce 1:4 (0:2)
KRAS: Robert Purič, Križman, Lucijan Škabar, Andrej Purič, šuc, Škrk, Alan Škabar (Sedmak).
STRELEC: Šuc
Kras je imel v nedeljo poleg moč nega nasprotnika tudi precej smole. Rdeče-beli so tokrat z igro povsem zadovoljili, saj so bili skoraj vso tekmo enakovredni Križanom. Slednji so oba gola v prvem polčasu dosegli s pomočjo Krasovih branilcev, ki so kar sami spravili na kolena vratarja Puriča. V nadaljevanju je Šuc z lepim golom zmanj-i šal razliko in dvakrat za las zgre-j šil vrata. Križani so dosegli še en 1 zadetek, medtem ko je bil njihov j zadnji gol tudi delo Krasove
! Kromli
uVOBOJ KANDIDATOV
Hiibnrr premagal Korčnoja
MERAN — V četrti partiji šahovskega dvoboja kandidatov med Korčnojem in Hiibnerjem je prišlo do presenečenja. Zahodnonemški velemojster je igral s črnimi figurami, a partijo zaključil v svojo korist, saj je apolid Korčnoj igral zelo slabo.
Četrta partija je dolgo časa potekala razmeroma mirno, okrog dvajsete poteze pa se je položaj želo zaostril. Korčnoj se je globoko zamislil, tako da mu je za nasled njih dvajset potez ostalo le še 50 minut. Po razpletu se je očitno veliko bolje znašel črni, ki je prekinil s kvaliteto več in v zanesljivo dobljenem položaju. Ta predvidevanja so dobila svoja potrdila tudi v nadaljevan'", k" sto velemojstra vlekla samo še deset potez, potem pa se .c ivoičroj predal. Sedaj vodi zahodnonemški velemojster z 2.5:1,5.
ODBOJKA
Pomembna zmaga Olymp!e OLYMPIA - LIBERTAS KRMIN 3:0
(4, 2, 5)
OLYMPIA:	A. Terpin, Špaca-
pan, S. Terpin, Košič, Cej, Kom-janc, Cotič, J. Špacapan, Podveršič.
01ympia je po spodrsljaju proti Torriani slavila prepričljivo zmago proti skromni ekipi iz Krmina. Slo-
. - “ • .....................................
Gajia napadalec Marko Rismondo v akciji med tekmo s Primorjem
slabše ekipe prvenstva. V zadnjih ' zadnjih kolih beležila le negativne dveh kolih pa so Goričani žabe-: izide. Očitno se j: v sovodenjskih ležili prav toliko porazov ter s tem vrstah nekaj zataknilo, tako da je zaključili svoj presenetljiv začetek ekipa iz sredine zdrknila na rep prvenstva.	I lestvice. Sovodenjci so doslej le
Če začnemo kar pri najboljši ? zmaSab. 4 Je bilo remijev, slovenski ekipi na lestvici, mora- „ar ® Pf. porazov. Golov so dosegli mo spregovoriti o Mladosti. Kra- preje i pa *iar 21-
hrambe.
R. B.
ška ekipa je doslej delno razočarala, saj ne ponavlja lanskega u-spešnega prvenstva, ko se je že od vsega začetka vključila v krog ekip, ki so se potegovale za napredovanje. Kje iskati razloge za letošnji polovični uspeh? Mislimo, da je prvi razlog v višji kakovosti letošnjega prvenstva. V 3. AL je namreč letos več dobrih ekip, ki imajo možnost napredovanja. Drugo dejstvo pa je, da so Dober-dobci izgubili njihovo učinkovitost v napadu, kjer so v lanski sezoni bili najboljši. Mladost je v 12. odigranih kolih le 4-krat zmagala, izbojevala jg 5 remijev ter v treh tekmah poražena zapustila igrišče. Napadalci so doslej dali 16 golov, 14 pa so jih prejeli.
Po napredku, ki so ga igralci pokazali v zadnjih nastopih, v štan-drežu lahko z večjim optimizmom gledajo na bodočnost Juventine. Borghesovi varovanci so namreč
Ce hočemo dati globalno oceno, kar zadeva tri slovenske predstavnike moramo reči, da so nekoliko razočarali. Upati je, d bodo v nadaljevanju prvenstva, ki je še precej dolgo, uspeli nadoknaditi izgubljeno in doseči rezultate, ki bi jih vsi želeli.
P. R.
Di Risio izključen za eno kolo
FIRENCE — Disciplinska komisi ja nogometne zveze je s prepovedjo igranja ene tekme kaznovala tudi igralca Triestine Di Risia. Poleg Di Risia ne bodo nastopili niti Mat-teoni (Parma), Biloni (Prato), Za-notti (Siracusa), Simoni (Spezia), Facchi (Mantova), Malema (Terna-na), Perrotta (Sambenedettese) in Tortorelli (Cosenza), za dve koli pa je bil izključen Pinotti (Piacenza).
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 27. DECEMBRA 1980
KOŠARKA
PRVENSTVO C-2 LIGE
20.00	v Dolini Jadran - Pachera
MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR ŠZ BOR 15.30 Trst, »Prvi maj»
Kontovel - Bosna * * #
17.00	Trst, »Prvi maj»
Bor - Stella Azzurra
JUTRI
NEDELJA, 28. DECEMBRA 198*
NOGOMET
14.30 v Dolini
Breg - Costalunga * * #
14.30 v Repnu
Kras - Libertas	*
« • •	<
14.30 v Bazovici
Zarja - Staranzano * # *
14.30 pri Domju	1
Čampi Elisi - Vesna
KOŠARKA
MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR ŠZ BOR 8.30 Trst, «Prvi maj*
Začetek finalnih srečanj. Nastopajo: Bosna, Bor, Kontovel it Stella Azzurra
OBVESTILA
ŠPORTNA
ŠOLA
TRST
sporoča, da odpade pouk teh vad-, be vseb oddelkov in na vseh šo-, lab ter vrtcih do 5. januarja’ 1981.
ŠD Breg
obvešča, da sprejema rezervacije za silvestrovanje. Vpis v mlekarni pri Lauri Kofol v Boljunct. ' Pohitite!
* * *
ŠK Kras
obvešča, da zaradi božičnih počitnic ne bo otroške telovadbe d* 5. januarja 1981.
# • #
SK Devin
obvešča vse člane, ki so se vpisali za 6. trnovski maraton, ki bo 28. t,m. v Črnem vrhu pri Idriji, da lahko dvignejo startne številke eno uro pred startom pri klubskem kombiju.
					
Iz planinskega sveta
Danes popoldne s pričetkom ob 14. uri bo na občinskem igrišču v Krminu prijateljska nogometna tekma med selek cijo krminskih nogometašev ter selekcijo iz jugoslovanskih Brd. Celoten izkupiček srečanja bodo namenili v pomoč ljudem v južni Italiji, ki jih je potres tako hudo prizadel.
prvenstvo pričeli dokaj slabo, medtem ko so prav v zadnjih nastopih dosegli nekaj uspehov. To je bilo sicer predvideno, saj se jc ekipa v tem prvenstvu precej obnovila in spveda je za uigranost med posamezniki bilo treba čakati na določen čas. Štandrežci so doslej zabeležili 3 zmage, 6 remijev. ter 3 poraze. Dali so 16 golov, 11 pa jih prejeli.
Tretja slovenska predstavnica v tem prvenstvu je ekipa iz Sovodenj. Le ta je po zares dobrem pričetku razočarala na vsej črti, saj je v
Bližnje delovanje SPDT
Prejšnjo nedeljo so se smučarji in tečajniki SPDT ie tretjič odpravili na sneg, tokrat pa je bila na sporedu novost: prve dve nedelji se je «karavana» avtobusov SPDT podala na Nevejsko sedlo, tokrat pa je bilo končno dovolj snega tudi v Ravasclettu in m Zoncolanu. Tudi vreme je bilo prizanesljivo, saj je še sonce sijalo, pa tudi mraza ni bilo posebno hudega, tako da je bila smuka še kar prijetna. Tečaj je tudi redno potekal na smučiščih v Ravasclettu, medtem ko se je večina drugih smučarjev podala z žičnico na Zoncolan. Tam je bil namreč sneg že mehkejši, medlem ko je bil o v dolini precej ledu.
Sedaj pa je nastopil novoletni smučarski premor. Naslednji smučarski izlet s tečajem (spet v Ravasclettu) bo v nedeljo, 11. januarja prihodnjega leta, tečaj pa se bo nato zaključil v nedeljo. 18. januarja. Seveda se ne bo z zaključkom lečaia končalo tudi smučanje pri SPDT. Sledili bodo še smučarski izleti vse do pomladi.
Odlikovanja zaslužnim
planinskim delavcem
Pred kratkim so na srečanju jubilantov Planinske zveze Slovenije podelili odlikovanja šestim planinskim delavcem. Tine Orel in Jan-
ko Ravnik sta dobila red republike s srebnim vencem, Milan Zinauer je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Lojze Motore pa red dela z zlatim vencem, Danilu Škerbineku so podelili red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Tiriu Lenarčiču pa red dela s srebrnim vencem. Na slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tudi člana predsedstva SRS Tone Bole in Marijan ■Brecelj, so podelili še več drugih priznanj in plaket planincem in zaslužnim planinskim delavcem za življenjsko delo.
Gora nesreč
Tanigava, gora, ki je visoka vsega 1963 m, se pa strmo dviga kvišku precej blizu Tqkia, ima menda najbolj črno preteklost. Nanjo so prvič stopili šele leta 1931 in od tedaj je zelo priljubljen alpinistični cilj. Toda zaradi nepremaglji vosti nesreč namreč ne manjka, če se kronisti niso zmotili, jih je bilo samo smrtnih doslej več kot 650.
Jugoslovanski alpinisti
spet na Himalajo
Jugoslovanski alpinisti nameravajo spomladi prihodnje leto osvojiti 8500 metrov visoko goro Lhotse v Himalaji, pri čemer so izbrali vzpon čez 3300 metrov visoko, ste-
no, ki je ena najtežjih alpinističiOhi smeri na svetu.	‘D>f’-'c
Za to odpravo je izbranih 13 alpl-nistov, med katerimi so samo trije,: iz odprave, ki je osvojila Evereat'
—	Bergant, Štremfelj in Manfreda,,,
Med ižbranimi alpinisti sta tudi Pe- j ter in Pavel Podgornik iz .Novi Gorice. Vodja odprave Lhotse 81 jf Aleš Kunaver.	,
Predvidevajo, da bo Vil. jugo-1, slovanska himalajska odprava stala okoli 3,5 milijona dinarjev in", bo veliko cenejša od odpraveL' kije osvojila Mount Everest'. Odprava bo krenila na pot, v , začetku' ’ marca prihodnjega leta, vrnila .pa naj bi se konec maja.
V Jugoslaviji je skoraj
200 tisoč planincev
Po najnovejših podatkih planih* ske zveze Jugoslavijo je e Jugo--slaviji 196.163 organiziranih planin-. < cev, tistih, ki so plačali članarina, r
Skoraj polovico teh (99 770) ie‘p -Sloveniji. Na drugem mestu je Hr-y vaška z 28.368 planinci, tretja ja Bosna in Hercegovina s 27.347, četrta ožja Srbija - 19,168, zatem Makedonija - 10.000, Vojvodina-
—	6.810, črna gora — 3.900 in končno Kosovo, kjer je v planinska društva včlanjenih 800 planincet).
J. O.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlfe)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	27. decembra 1980
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603 45361 kADITd DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm;
22.600 lir. Finančni SCO. legalni 700. osmrtnice 300. sožajia 400 lir za mm višine v sirim 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj In tiska
■H
ITT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih |f||3fl založnikov FIEG



i
.•.v.v.v.HSSSS . •.•. • ,\ v.\v.v.v.\ •. •.
ir .iiii lir- m______________

.■•v.v.v.v.v
.v.v.v.v.v.-
.•.\V.V,\V.V



. .■.v.v.v.v,%a*%v.y.\v.v
.•.■.•.'.•.•.■.V.V.V.V.V.V/.'..-.
::::::v:vX^Žv:v:v::::
o;.
;:;::!v:-v-v---..........


	

ItlilPlš
VPLIV DOGAJANJ NA POLJSKEM OBČUTIJO TUDI V DRUGIH DRŽA VAH VZHODNEGA BLOKA
«Pravda» o vlogi sindikatov v Sovjetski zvezi
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
MOSKVA — Poljski dogodki so pljusknili tudi čez meje te socialistične dežele. Njihov vpliv občutijo tudi v deželah socialistične skupnosti, četudi so zaprli nekatere meje in omejili potovanja državljanov. Očitno menijo tudi v Sovjetski zvezi, da je treba nekatera dogajanja v poljskem političnem sistemu teoretično pojasniti, jih spraviti v sklad s splošnimi tu veljavnimi normami t.im. realnega socializma, da ne bi dogajanj na Poljskem icdo napak razlagal ali celo poskusil pre našati tamkajšnje izkušnje na druga tla.
Najbolj sporen je bil že od vsega začetka pojav tako imenovanih neodvisnih* sindikatov «Solidarnost» na Poljskem. Zdaj jih je treba torej teoretično pojasniti, kanalizirati razmišljanja o njih, kajti na Polj skem so postali neločljiva sestavina, političnega sistema, stvarnost, mimo katere ni več mogoče, naj bi si kdo še tako želel. Dejstvo je, da je delavski razred osnoval svoje sindikate, ker v stare ni več za upal. Novi sindikati pa so postali močan soodločajoč dejavnik poljskega političnega življenja.
Nalogo, da bi ustvari Dostavil na pravo mesto*, je uredništvo «Pravde* zaupalo doktorju pravnih zna hosti M. Baglaju. Napisal je obširen teoretični članek «Sindikati v pogojih socialistične družbe» in je to pravzaprav prvi članek s tako širokimi teoretičnimi ambicijami. Doslej sta res izšla že dva članka. Prvi z recenzijo Leninove knjige o sindikatih, drugi pa v iLiteratur naji gazeti*, v katerem avtor predvsem razloži, kakšno vlogo in kako široke naloge imajo sovjetski sindikati, in sicer tako, da je ta vlo ga že zdaj takšna, da je ne kaže v ničemer spreminjati ali dopolnje vati
Že po naslovu sodeč, se torej avtor članka v včerajšnji «Pravdn loteva celovito, saj je opredelitev vloge sindikatov v socialistični družbi temeljna sestavina opredelitve ce lotnega političnega sistema.
Z orisom zgodovinskega nastanka sovjetskih sindikatov skuša avtor dokazati, da so o «neodvisnosti> sindikatov govorili že ob nastanku sovjetske države. Ideja o meodvis nosti* pa se je rodila v nasprotju z Leninovimi tezami — pri menjše-vikih in eserih, ki so izpeljali vlo go sindikatov v socializmu iz vloge, kakršno imajo sindikati v kapitalistični družbi <rNeodvisnost* sindikatov od države in drugih sestavin političnega sistema, nekak šr.a (delavska opozicija* — to je bilo torej geslo menjševikov in ese-rov. To pa bi pomenilo, da bi se smdikati aodtraali od delavskega razreda in njegove politične avant garde*, da bi se «postavili po robu socialistični državi*, uaotavlia avtor. V nasprotju s takšnimi tezami je nastopal Trocki, ki pa ie hotel spremeniti sindikate v ((dodatek države*. ustvariti v njih vojaške metode, kar bi (skazilo načelno vlogo sindikatov kot samostojnih družbenih organizacij*.
Iz tega sprehoda v zgodovino izpelje avtor potem sklep, da so tudi dandanes sile, ki skttšajo sindikate postaviti (proti socialistični drža vi*, ki pa pooseblja vse temeljne interese delavcev in bi se taki sindikati torej borili iproti njihovim lastnim interesom*.
Temeljna izhodiščna postavka avtorjevih razmišljanj je torej socialistična država, v kateri ni ne razredov. ne družbenih skupin, ne izkoriščanja in torej tudi ni družbenih vzrokov za konfrontacijo sindikatov z državo. Zato po avtorjevem mnenju tudi ni razlogov za stavke ali za druge skrajne oblike zavarovanja delavskih interesov. Če že do njih pride, potem je to zato, ker delavci ene znajo* uveljaviti svojih legalnih pravic ali pa hočejo dose či prednosti pred drugimi skupinami delavcev ena škodo vseh*.
Avtor torej izhaja iz teze, edino priznane v deželah realnega socializma, da je socialistična družba brez notranjih konfliktov. Predvsem pa zanemarja možnost, da bi se pojavil tudi v socialistični družbi birokratski sloj, ki bi v svojih rokah monopoliziral vso politično oblast in oblast nad razpolaganjem z delavčevim dohodkom. Dopušča pa veti darle možnost, da so tudi v socialističnih deželah «določene pomanjkljivosti*. tudi v delu samih sindi katov, če so (pasivni* ali pa je v njih «prevladal formalizem*. Po nje govem mnenju bi bila (globoka zmota*, če bi te «pomanjkljivosti* povezovali s kakršnimikoli proble mi glede položaja in pravic sindikatov v socializmu. (Stvar je v tem*, piše Baglaj, «da je treba predvsem dobro poznati te pravice, se jih bolj posluževati in ne dopustiti neodgovornega in potrošniškega odnosa do družbe.*
Stavke so torej nesmiselne, ker še bolj zaostrujejo nastale družbeno ekonomske probleme, znižujejo proizvodnjo in s tem tudi standard ter so potemtakem v temeljnem nasprotju z interesi delavskega razreda. Še več: izkušnje Poljske kažejo, piše Baglaj, da gredo stavke tna roko* protisocialističnim elementom, ki skušajo dati (ekonom-skemu protestu* (ki ga Baglaj očitno vendarle dopušča) povsem drugi pomen, odvrniti družbo s socialistične poti.
h take nekonfliktnt vizije socia-
lizma izvaja Baglaj tudi naloge sindikatov, ki so predvsem v izboljševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev, v skrbi za njihov oddih in rekreacijo, za stanovanja, za kulturno življenje, za delovno varnost in lahko (.celo ustavijo delo*, če delo ni varno. Imajo pravico zahtevati zamenjavo posameznih voditeljev v podjetjih itd., kar je iz sovjetske teorije in prakse sice< že vse znano. Imajo pravico do zakonodajne iniciative^ razpravljajo o planih in proizvodnih problemih podjetja, imajo skratka, veliko vlogo v gospodarstvu dežele.
Poseben problem, ki ga teoretič-
no razloži avtor, je (neodvisnost* sindikatov. Poudarja, da so v deželah realnega socializma sindikati povsem samostojni, da je v njih uveljavljeno načelo demokratičnega centralizma. To naj po njegovih izvajanjih pomeni, da ni neskladij med posamičnimi in splošnimi inte resi, da se le ti zlivajo v «dialek-tično celoto*. Torej je tudi po tej plati problem že zdavnaj resen in je poudarjanje «neodvisnosti» pravzaprav trkanje na odprta vrata.
Nesporna pa je vloga partije glede družbenopolitičnih organizacij in torej tudi glede sindikatov. Avtor se trudi — očitno predvsem za-
voljo obstoja sindikatov (Solidar nosti» na Poljskem — da bi teoretično pojasnil njihovo vlogo v poljskem političnem sistemu.
Vsekakor je opazen premil? v noj-movanju vloge partije. Kot razloži Baglaj, je njena vloga v tem. da opredeljuje (generalno linijo razvoja družbe na osnovi marksistično-leninistične teorije», dalje ‘■daje planski znanstveno utemeljen značaj* boju delovnih ljudi «za uresničitev nalog socialistične in. komunistične graditve*. Razen tega pa so v vseh partijskih organih zrstopa-ni tudi sindikati, kakor pove Baglaj.
In še ena (novost*, bi lahko re-
kli: <(Samo po sebi se razume, da ni in ne more biti nikakršne šablone v dejavnosti sindikatov v deželah socializma, nikakršnega mehanskega kopiranja izkušenj dru-gih.'» Stvar Poljakov je torej, da sarni najdejo «pravo» mesto sindikatov v svojem političnem sistemu ki pa naj ga drugi nikakor ne kopirajo. Tako sta tudi «teoretično» pojasnjena obstoj in , delovanje «Solidarnostii* na Poljskem. Stvar, je torej v tem, da se poslužijo (že priznanih in danih* sindikalnih pravic in naj ne iščejo še česa drugega.
VLADO JARC
SODIŠČE ZA MLADOLETNIKE
IZ TURINA
Kanclist
Na osnovi člena 314/9 zakona z dne 5. 6. 1967 št. 431,
OBVEŠČA
gospoda HALILOVIČA Zuhdijo in HALILOVIČA BAILIČ Nefo, za katera sta neznana kraj in datum rojstva ter bivališče, da ju išče ta Urad za zasliševanje v zvezi s postopkom, s katerim naj bi se izrekla o možnosti posinovi jen ja njunega sina HALILOVIČA EKE.
V roku enega meseca se morala predstaviti Predsedniku sodišča za mladoletnike iz Turina ali sporočiti kancliji svoj domicil.
Turin, 17. decembra 1980 KANCLIST
Anna Maria Sclerandi
SODIŠČE ZA MLADOLETNIKE IZ TURINA
Kanclist
Na osnovi člena 314/9 zakona z dne 5. 6. 1967 št. 431,
OBVEŠČA
gospoda HALILOVIČA Zuhdijo in HALILOVIČ BAILIČ Nefo, za katera sta neznana kraj in datum rojstva, da ju išče ta Urad za zasliševanje v zvezi s postopkom, s katerim naj bi se izrekla o posinovlje-nju njune hčerke. HALILOVIČ Ma-riše.
V roku enega meseca se morata predstaviti predsedniku sodišča za mladoletnike iz Turina ali sporočiti kancliji svoj domicil.
Turin, 17. decembra 1980
v	KANCLIST
Anna Maria Sclerandi
SODIŠČE ZA MLADOLETNIKE IZ TURINA
Kanclist
Na osnovi člena 314/9 zakona * dne 5. 6. 1967 št. 431,
OBVEŠČA
gospo SEFEROVIČ Marijo, rojeno v S. Sucju (Jugoslavija) dne 15. 2. 1938, bivališče neznano, da jo išče ta Urad za zasliševanje v zvezi s postopkom, s katerim naj bi se izrekla o možnosti posinovljenja svojega sina SEFEROVIČA Davida.
V roku enega meseca se mora predstaviti Predsedniku sodišča za mladoletnike iz Turina ali sporočiti kancliji svoj domicil.
Turin, 17. decembra 1980 KANCLIST
Anna Maria Sclerandi
Srečno
Vam želi 28 italijanskih podjetij, ki vsak dan proizvajajo Coca-Cola, Fanto, Sprite, Kinley in Beverly