GLAS NAROD


■t - V T »» * *»«■ - « - -
tne Unnea 9nM>
List slovenskih delavcev v AmerikL
and legal Holidays. 75,000
TELEFON : CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, W. Y., nnder Act of Congress of March 3,1970
NO. 53. — STEV. 53.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1935. — SREDA, 6. MARCA 1935
TELEFON: CHelsea 3—3878 _ ,
VOLUME XLIII. — LETNIK XT.TTT.
MOJA KONCENTRIRA VOJAŠTVO NA GRŠKI MEJI
FRANCIJA JE POSLALA DVE KRIŽARKI PROTI PIREJU; -VEN1ZEL0S PRIPRAVLJEN NA BEG
Položaj revolucijonarjev postaja od dne do dne bolj brezupen. — Vladno vojaštvo se bori na dveh frontah. — Grška vlada je pozvala Jugoslavijo, naj aretira Plastirasa, če bi prekoračil mejo. — Bolgarska se boji Turčije. — Venizelos se je predolgo obotavljal.
Gay Williams, načelnik NRA, je odstopil
ANGLIJA B0 0B0R0ŽEVALA
Anglija je prisiljena oborožiti se na suhem, na morju in v zraku. — Ves svet se oborožuje, zlasti še Nemčija.
Nad Balkanom so se "zopet začeli zbirati vojni oblaki. V prihodnjih dneh se bo pokazalo, če je grška revolucija le domača zadeva ali če bo imela za posledico mednarodne zapletijaje.
ANGORA, Turčija, 5. marca. — Turčija je začela koncentrirati svoje vojaštvo ob bolgarski in grški meji. To dejstvo je posebno vznemirilo Bolgarsko, dasi je izjavil bolgarski zunanji minister Batolov, da mobilizacija ni naperjena proti nji.
ATENE, Grška, 5. marca. — Zdi se, da je dobila vlada premoč nad vstaši. Iz posameznih središč krvave vstaje se množe poročila o vladnih zmagah.
Bivši ministrski predsednik Venizelos se baje
pripravlja na beg. Na krovu nekega parnika bočej^f^nja prizadevanja za 1	. . r •	v	-i	vi j jsplosno razorozitev, vsled ee-
pobegniti v Egipt. Vstasi se umikajo v težko do- m je p0trebll0y da se Anglija
t topne macedonske gore. Vojni minister general Kondylis jim je poslal ultimat: — Ce se ne udaste, vas bomo uničili. Dovolj vojakov imam, toda hočem preprečiti bratomorno vojno.
Vlada je dala položiti v solunsko pristanišče mine, hoteč s tem preprečiti zvezo med vstaši na suhem in vstaškimi mornarji na petih grških bojnih ladjah.	!-'*'? .ij
Nad dvajset vladnih letal je pripravljenih, da napadejo z bombami vstaše, ki so koncentrirani v severnem delu dežele.
Po vladnem zatrdilu je revolucijonarni duh vsta-šev, katerim poveljuje general Cammenos, zlom-
i•	t • Mf
ijen.
Vstaja je izbruhnila prepozno. Venizelos se j? predolgo obotavljal ter je s tem dal vladi dovolj Časa, da se je dobro pripravila.
PARIZ, Francija, 5. marca. — Mornariški mini- njem obsegu, tedaj se 1>o boja-ster Pietri je poslal danes dve francoski križarki|Zcn sosed Nemčije povečala in proti grškemu pristanišču Pireju z naročilom, naj-™" ll,ortl Priti v varnost" 7-^iHtp, življenje in* lastnino tamkajšnjih francoskih državljanov.
BEOGRAD, Jugoslavija, 5. marca. — Atenska vlada je naprosila danes Jugoslavijo, naj aretira grškega vstaša, generala Plastirasa, če bi se slučajno pojavil na jugoslovanskih tleh. Beograjska vlada bo baje ugodila tej prošnji.
ATENE, Grška, 5. marca.—Medtem ko je Eleu-therios Venizelos prevzel vodstvo revolucije, se vlada obupno bori za svoj obstoj. Nasprotujoča si poročila ne podajajo jasne slike o krvavih spopadih med vladnimi in revolucijonarnimi silami na dveh frontah.
Venizelos, ki se nahaja na Kreti, ki je v rokah revolucijonarjev, je v stalni zvezi z revolucijonarji po celi Grški ter vodi vsitajo proti vladi. Vladno poročilo naznanja, da aeroplani bombardirajo revolucionarne postojanke na Kreti in da se Venizelos pripravlja na beg.
Vojni minister general Jurij Kondylis, ki poveljuje vladnim četam, je porazil revolucijonarje pri j Nigriti.	j
Položaj na Kreti je še vedno negotov. Gotovo je samo, da aeroplani, ki so prileteli iz Aten, niso mogli oslabiti revolucijonarjev. Celih 24 ur je vlada pošiljala škadrone bombnih aeroplanov nad središče revolucijonajrnega delovanja. Aeroplani so z bombami zadeli kri žarko Averov, ki se je pridružila revolucionarjem in je poveljniška ladja revolu-
London, Anglija, 5. marca. Anglija je odločna v svojem sklepu, da se kar najmočnejše oboroži na suhem, na morju in v zraku, ker se druge države, zlasti pa še Nemčija, oborožu-jejo. To naznanilo je bilo dano v poslanski zbornici v obliki "bele knjige", kar angleška vlada vedno stori, kadar naznani kak vladni sklep, katerega ni mogoče ovreči.
"Bela knjiga" odkrito priznava, da so se izjalovila vsa
pripravi na boj, da se brani proti drugim državam. Po mnenju angleške vlade je izginilo vsako upanje, da bi raz-orožiivena pogajanja imela kak uspeh Vsled oboroževanja drugih držav je Anglija postavljena v nevarnost in mora vsled tega povečati svojo oborožitev.
Obenem z "belo knjigo" pa je bil poslanski zbornici predložen vojni proračun ki je mnogo višji od lanskega.
"Bela knjiga" v več odstavkih obravnava zopet oboroževanje Nemčije ter omenja sedaj slavni izrek Stanley Bald-wina, ki pravi: "Meja Anglije je ob Reni!"
"Ako se bodo nemška oboroževanja nadaljevala v seda-
pravi "bela knjiga", ki poleg Nemčije omenja 'tudi Rusijo, Japonsko in Združene države, o katerih trdi, da se naglo ob-orožujejo.
ROOSEVELETOVA
OBLETNICA
Washington, D. C., 4. marca. Predsednik Roosevelt je ob drugi obletnici, odkar je pred-setlik Združenih držav, prisostvoval cerkvenim opravilom v katedrali. Predsednika je spremljala njegova žena, njegova mati, liči Ana in vnukinja Sistie Dali ter nekaj članov njegovega kabineta.
NADŠKOF
PROTESTIRA
Nadškof Gonzales ostro obsoja vlado. — Vlada krši pravice ljudi in cerkve.
Mexico City, Mehika, 5.
marca. — Nadškof v državi I) ura ligo, Jose M. Gonzales je v soboto izdal pastirsko pismo, v katerem ostro obsoja ravnanje vlade s katoliško duhovščino in verniki.
Med drugim pravi v svojem pastirskem listu:
"Mislimo, da je naša sveta dolžnost, da pred narodom protestiramo proti neštetim grozovitostim, ki so bile izvršene v državi Durango in ki niso samo kršile pravice cerkve, temveč tudi naj pr i prost ej-še pravice državljanov.
"Skoro vsi moji duhovniki so zaprti brez vzroka, celo^sod-nijske oblasti so konečno t«) izjavile. Duhovniki, ki so bili z našim dovoljenjem vpisani po postavi, so bili izgnani iz države.
"Skoro vse cerkve so zaprte, vsled česar verniki po obsežnih pokrajinah in mestih ne morejo zadostiti svojim verskim dolžnostim. Semenišče v Durango je"zaprto, ker je zaprtih več profesorjev.
"Katoliške hiše preiskujejo brez sodnijskega povelja ter odnašajo verske predmete, kot sve te podobe in celo obleko in živež.
"Pred nekaj dnevi je bilo zaprtih več duhovnikov, ki niso bili pripeljani pred sodnika, pred katerim bi mogli dokazati svojo nedolžnost.
"Iz navedenih dejstev — pa še niso vsa, kajti nemogoče je popisati preganjanja, kateremu so izročeni katoličani v državi Durango — protestiramo z vso odločnostjo, ki smo je sposobni kot nadškof v Durango ter povdarjamo potrebo za to v času, ko se po celem svetu uradno zatrjuje, da v naši domovini ni verskega pre-
IZPREMEMBA V OGRSKI VLADI
Goemboes je odstranil iz vlade Bethlenove pristaše. — Admiral Hor-thy ima vanj zaupanje.
Budimpešta, Madžarska, 5.
marca. — Ker je odstopil notranji minister Franz Keresz-tes-Fisher, je takoj ministrski predsednik gen. Julius Goemboes odstopil s celim svojim kabinetom. Regent admiral Nikolaj Horthv pa je Goemboesu zopet j>overiI nalogo, da sestavi novo vlado. S tem je Goemboes dosegel svoj namen, da mu je regent Hotrliv pokazal svoje zaupanje.
Novi kabinet je skoro isti od prejšnjega, z izjemo treh ministrstev, kar za Goemboesa pomeni zmago nad pristaši bivšega ministrskega predsednika grofa Bcthlena.
Novi notranji minister je bivši častnik Nikolaj von Kozina, ki je Goemboesov prijatelj. Novi trgovski minister je Jeza von Borneinisza, prijatelj madžarskega delegata pri Ligi narodov Tiborja Eckhardta ter je vodja madžarskih fašistov.
V bližnji bodočnosti se bodo najbrže zopet združile vse proti revolucijo na rne skupine, ki so se zbrale okoli generala Goemboesa leta 3919 in so do-vedle do padca komunistične vlade pod Belo Kunom. Vse te skupine so v srcu fašistične, to<la vsled sedanjega političnega položaja se jwtegujejo za tajne volitve in zemljiške reforme, čemur pa nasprotujejo veleposestniki in katoliška duhovščina.
Nova vlada bo vodila svojo zunanjo politiko v še večjem prijateljstvu do Nemčije in Poljske.
UDAT1 SE JE MORAL PRITISKU AMERIŠKE DELAV. FEDERACIJE
WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo NRA, ako bo njena veljavnost za dve leti podaljšana, popolnoma reorganizirana, posebno kar se tiče pravilnikov. Vlada je že sestavila podrobne načrte, toda zaenkrat jih še noče objaviti.
PROCES PROTI RINTELENU
POTRES ODKRIL MESTO
jan janja
POLICISTI NE SMEJO PITI
Chicago, HI., 4. marca. Policijski komisar James Allman je izdal odredbo, kateri je policistom prepovedano obiskovati prostore, kjer se prodaja opojna pijača, ra-zun pri izvrševanju svoje dolžnosti.
P. po
cijonarskih bojnih ladij. V Atene pa ni prišlo ni-kako jasno poročilo, ako je bila križarka kaj poškodovana.
Inoizemci, ki beže iz Grške, poročajo, da je cela severna Grška v rokah revolucijonarjev. Temu nasproti pa zatrjuje vlada, da so vladne čete obkolile revolucijonarje in da je vsak čas pričakovati odločilno bitko.
Vzrok sedanje vstaje je bojazen pred monarhijo ali pa pred fašistično vlado, kar je bil namen mi • nietrtfkega predsednika Tsaldarisa in njegovih ministrov,
Tegucigalpa, Honduras, 4.
marca. — Vsled potresa je znanstvena komisija pod vodstvom Gustava Srtomsvika našla velike kamenite stopnice, ki vodijo v veliko podzemsko mesto Majev. Te razvaline se nahajajo v bližini mesta Čopa n. ki je bilo nekdaj središče civilizacije Majev.
Veliki kanali vežejo velika podzemska poslopja, v katerih se nahajajo sobe z rdeče pobarvanimi tlemi. Med poslopji je tudi mnogo amfiteatrov, v katerih so postavljeni kipi raznih oseb. Poleg tega je bilo najdenih več predmetov iz zlata.
Rintelen se ni skušal u-smrtiti. — Obstrelil se je v razburjenosti vsled krutega postopanja.
Dunaj, Avstrija, 5. marca. Obravnava proti dr. Antlionu Rintelenu, ki je obdolžen vele-izdaje, ker je bil udeležen pri nazijski vstaji v juliju lanskega leta, se je v ponedeljek nadaljevala. Utrujenost, katero je kazal v soboto, ga je nekoliko popustila, samo zaradi delne pohabijenosti je včasih bil zelo slab.
l)r. Rintelen je zanikal, da bi se skušal usmrtiti ter rekel, da bi vedel, kako je treba streljati, ako bi se hotel usmrtiti." Rekel je, da .i«' v veliki razburjenosti vsled krutega postopanja Schnscliniggove vlade pograbil revolver in ustrelil na sebe.
Njegov zagovornik bo v smislu te trditve zgradil svojo obrambo in jo bo potrdil z dejstvom, da se je dr. Rintelen že pri neki drugi priložnosti v razburjenosti zaletel v steno s tako silo, da se je nevarno ranil.
Pri popoldanski obravnavi je drž. predsednik trdil, da je voditelj nazijev, ki je 25. julija s svojimi naziji vdrl v pisarno dr. Dollfussa, rekel navzočim uradnikom, da bo prišel dr. Rintelen, da prevzame vlado. Obravnava je morala zaradi Rintelenove izmuče-nosti biti odgodena.
Najvažnejša novica današnje dne je, da je kot načelnik NRA odstopil Clay Williams. Da se ne bo mogel dolgo zdržati na svojem mestu, je bilo jasno, toda vest o njegovem odstopu je prišla precej nepričakovano.
Proti Williamsu, ki je v privatnem življenju podpredsednik R. J. Reynolds Tobacco Company, je bila v prvi vrsti Ameriška Delavska Federaei-
ja-
Delavski voditelji so označevali Williamsa kot zagrizenega sovražnika organiziranega delavstva.
Parkrat se je bil zavzel zanj sam predsednik Roosevelt in je skušal opravičiti njegovo stališče, slednjič je pa tudi predsednik sprevidel, da se ne bo mogel dolgo ustavljati pritisku Federacije.
Wiliams je rekel, da se mora po trgovskih opravkih pokati v North Carolino, kar pa seveda le izgovor.
MAMUT NAJDEN V LEDU
Moskva, Rusija, 4. marca. — Truplo mamuta je bilo najde no v letu blizu izliva neke sibirske reke. Vlada bo poslala posebno komisijo, da mamuta izkoplje in pošlje v muzej. Zadnja leta je bilo v ledu sibirskih planjav najdenih več popolnoma ohranjenih mamutov.
MAJNERSKI NEMIRI
V PENNSYLVANIA
HAUPTMANN JE RESEN
Wilkes-Barre, Pa., 5. marca. V antracitnem okrožju severne Pen nsy Ivan i je so veliki maj-narski nemiri. Med policijo in nnajnerji je prišlo do spopada, v katerem je bilo ranjenih nad 50 oseb.
Prišlo je do ostrega spora med dvema majnerskima organizacijama: United Anthracite Miners of Pennsylvania in United Mine Workers of America. Majnerji obeh strank so se zbrali pred sodiščem Luzerne okraja, kjer je antracit -na unija na zasliševanju, ker ni na odredbo sodišča preklicala stavke.
Trenton, N. J.f 5. marca. — Mrs. Ana Hauptmann je v ponedeljek obiskala svojega na smrt obsojenega moža v smrtni celici. S seboj je tudi prinesla svojega 15 mesecev starega sina Manfreda, katerega pa je tekom svojega obiska v kaznilnici pustila v bližnji restavraciji.
Ko je prišla iz kaznilnice, je rekla, da je njen mož dobro razpoložen, da dobro je in mirno spi.
"Prav nič se ne boji, ker ve, da ni ničesar storil,", je rekla žena. Na vprašanje, ako bo nesla tudi svojega sina pokazat Hauptmannu, kar je po kaznil-niških pravilih dovoljeno zadnji teden pred usmrtitvijo, je Mrs. Hauptmann odvrnila:
"Ne; svojega otroka ne bom nikdar nesla v smrtno celico".
DAVEK NA OPOJNE PIJAČE
marca. — je od 12.
Albany, N. Y., 5.
Država New York aprila 1933 do 31. decembra 1934 prejela na davkih na o-pojne pijače $33,536,689.
UČITELJSKA STAVKA
Scranton, Pa., 5. marca. — Stavka učiteljev na ljudskih šolah v Mayfield okraju že traja drugi te£eri. Vsled tega ima 1100 otrok počitnice.
STAVKA NA KUBI
Havana Kuba, 5. marca. — Ves tovorni promet z avtomobili je ustavljen, ko je zastav-kalo 7000 voznikov tovornih avtomobilov.


"GLA* HA&ODA"
r - — j—
V
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
ft
Glas Naroda
j*
■ . . \ ==
On— and PnbittfMd »7 SLOVEN!C PI'BUSHING COMPANY (A Corporation)
Prank "Sak^er, President
L Benedilc, Treas.
21« W. IStb Street.
On corpora don and add Borough of Manhattan,
of above officera: New York City, N. Y.
"ALAS NAHODA" (Vaire of the People)
Daj Except So&dayn and Holldaya
celo lato Tf»H * Kanado -
& pol leta
rt lettT.......
...........
Za New York an celo leto
Za pol leta .............
Za inosesMtro aa otio leto Za pol leta .......
. • • • a
Subscription Yearly
Advertlseraeot on Agreement
"Olaa Naroda" Uhaja ranici dan lavaenriH nedelj lu praanlfcor.
Dopial brea podpisa in osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli »ofllljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nmm tod t nreJBoj* hlrallfiče nasmanl. da bltrejo najdemo naatovnlka.
^i ib WABM1A". 216 W. 18th Street, New Yertt. N. trfrr,^'i CHelacn i—ITM
GRŠKA IN SIAM

Izza svetovale vojne, ]»osebno pa izza grško-turškega s|K>ra. ki se je za Urško tako- usodepotoio končal,-(Irki niso ver; trajno pomirili.
Leta 1922 je iribrulmla revolucija. Kralj je moral po-brati šila in 'kopita. revolucijcmarji so pa proglasili republiko.
Kot že tekom svetovne vojne, je tudi pri vseh polnejših nemirih in prevratih igral glavno vlogo stari diplomat Venizelos. kaiiorega trikrat imenujejo "rešitelja drugič pa *'-naj večjega škodi ji vea " (irske.
Le*a 192J) je izbruhnila protirevohieija, ki pa ni dosegla svojega namena.	I
Temu jo sledil spor z Italijo, v katerem je prišlo d" obstreljevanja otoka Krfa.	,
»Skoro vse leto 192<> in 1927 so se vršili krvavi nemiri.
Leta 1928 je Elevterios Vem«<4os zopet prijel v roko vladno vajeti, *tiri leta kasneje je bil pa strmoglavi jen.
Leta 19:»:» je vprirzoril general Pastiros državni pur, toda to revalueijonarno gibanje je bilo po krvavih pouličnih bojih v Atenah kmalu zatrto.
Za najnovejšim revolucionarnim gibanjem je zop"t Venizelos. Revolucija je bila doibro pripravljena +er jt zavzela velik obseg.
Vstaši zatrjujejo, da se bore edino in izključno pro« i obnoviti monarhije.
V tem je morUa nekaj resnice, to<la pretkami lisjak Venizelos ima najbrž vse drugačne namene.
Rcvortueijonarji so se polastili nekaterih grškili boj-nih budi j, proti katerim je poslala vlada bombna letala.
Današnji svet je čuden v več kdt enem oziru.
Na Grškem se bore dozdevni prijateji »demokracije proti monarhiji, v Si a mu je pa kralj <wl«topilT ker se mu vsled odpora nekaterih političnih strank ni posrečilo dati narodu demokratske ustave in demokratske vladne o>b-like.
Siairt.^ki 'kralj, ki je bil pred par leti s svojo soprogo v Združenih drža vali, se mudi sedaj v Angliji-
Zapadiia kultura mu je začela ugajati in je hotel pre-o snovat i siaansko vlado jx> ijzoreu angleške, da bi namreč imel narod odloeihio besedo, kralj pa nobene.
Siamdki mogotci s tem niso bili zadovoljni.
Oni nočejo demokratske vlade, pač pa kralja, čigar beseda bo wckaj zalegla.
New York City, N. Y.
Slovensko prosvetno dm stvo "Bled" priredi na Belo nedeljo v Slovenski dvorani na Osmi cesti igro, ki bo primerna za ta dan. Podrobnosti bodo objavljene pozneje. Ostala slovenska društva v Greater New Yorku prosimo, naj na Belo nedeljo ne prirejajo zabav.
Članica.
Fallansbee, W. Va.
('as hitro poteka in tako j«' tudi meni potekla naročnina za cenjeni list Glas Naroda. Tukaj vam pošiljam rek za eno leto in se vam lepo zahvalim, ker ste mi list vedno po-
z* Velikonoč
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ ITALIJO
.V
Za
▼ JUGOSLAVIJO
$ 2.75 .......... Din.	10«
t 5.35 .......... Oin.	200
$ 7.50 .......... Din.	300
$12.— ............... Din	5410
$23.85 . $47.50
Din. 104M Din. 2000
Za
$ 9.35 $18.25
$44.60 ....
$88.20 ____
$176.— ...
Lir 100 Lir% 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000
$263.— .............. Lir 3000 1
Obenem vam moram poročati žalostno novico, da je nam za vedno zaspala naši hči Marija Rihel, omožena Traxall, v starosti 2K let. Zapustila nam je 3 hčere od do 7 let stan*.
Lepa hvala vsem prijateljem, ki so nas obiskali v tem žalostnem časti, ker. ne vemo, dokler smo zdravi* koliko prijateljev imamo. Tako so je tukaj pokazalo, ker prišli so od vseh krajev na pogreb.
Hvala tudi za cvetlice, s katerimi so njen grob pokrili.
Minuli mesec jo bil zelo nesrečen. Veliko ljudi je pomrlo in tudi še sedaj nas flu obiskuje. Tas je, da bi že prišlo
KER SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI
•jfr-	, .
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolj* pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplaflln
$ 5.— morate poslati $10.— $15.— $20 — f40.— $50.—
......$ 5.75
......$10.85
.....$16.—
......$21.—
.......$41.25
i...... $51.50
Prejemnik <iol>l v starem kroju Izplačilo v dolarjih. 1 Nujna nakazila izvršujemo po Cwile Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (<Glai Naroda'9
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. V.
^wTOii^iv',,,:: viiJ; • ".■ \ .i v:.-r!>:..............• ..................<•■ •»	.....
zdravje, pomladni in boljši časi, da bi vam mogla kaj veselega poročali.
Zdaj pa pozdravljam vse prijatelje (ilas Naroda.
Frances Rihel.
Iz Slovenije.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga
hitro. Zato te taupno obrnite na nas ta vta pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potite liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno p najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanj** strdka.	, ,
Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it W ashingtona povratno dovoljenje, JtlS-tBf-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
' Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in eaaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. ,TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
Novi grobovi.
V Ljuliljain so umrli: državni gozdni* v pokoju Lovrenc Pleško, star 78 let.
—	Fan i Bat telili o, roj. Mi-hovčeva.
—	Marija Zalnikovčeva, rojena Fcrkolj.
—	Vinko Horvat, sodni nad-ofiejal v p.
Dva otroka zgorela.
1 H. februarja proti večeru se se je po Mirni n;i Dolenjskem n.igloraa raznesla vest o strašni nesreči, ki je doletela oglarja Janeza Lu punca in njegovo ženo. Njuna otroka, 4-letni Stanko in .'Motna Miei. sta postala žrtev požara, ki je l>il izbruhnil v koči.
Janez Lupane je oglar in žge že več mesecev oglje v gozdu. IS. febr. ob 17. je odšla njegova žena v gozd k možu, domu pa je pustila oba o-troka brez nadzorstva. Ko se je možem vrnila, je od koče ostal samo še kup kadečili se
ruševin, otrok pa ni liilo nikjer, ker st.i našla v jilamenili strašno smrt.
Kako je nastal v koei ogenj, ni znano. V kotu je stal majhen gašperček in je mogoče, da je padel ogorek na suha pre-perela tla. ki so se hi]M»ma vžgala. Ni pa tudi izključeno, da sta se otroka igrala in sama zanetila požar.
Čudna prošnja.
Nedavno so prehivalei Sla-vonskega Sanica ]»oslali pristojni oblasti originalno prošnjo, da bi bil morilec Adam Major, ki je bil obsojen na smrt zaradi roparskega umora družine bogatega Guberoviča iz Samca, obešen v Slavonskem Samcu. Adam Major je preteklo leto umoril v Samcu bogataša Štefana Guberoviča, njegovo ženo in taščo ter odnesel večjo vsoto denarja. Tega zločina je bilo obdolženili več nedolžnih oseb, dokler se ni končno posrečilo najti pra-
vega zločinca. Te dni j«' prišla prošnja, katero so podpisali prebivalci Samca in okolice, nazaj. Oblast je odgovorila, tla prošnji ne more ugoditi, ker \>\ bilo to proti zakonu, in da bo Adam Majer obešen v < )sijeku. Zadnje ease je bilo v Samcu in okolici izvršenih več ropov in umorov, zato bi bila po mnenju podpisnikov na prošnji just it"1 kacija na licu postala učinkovito strašilo za drug«' zločince.
Rekord v zaušnicah.
zapisnik z zagotovilom, da povsem resnična.
44Dne IS. novembra lanskega leta", tako je pripovedoval Kumberger. "sem prišel okoli 111 v družbi (Vrminika Josipa, najemnika v Grosswalzu. v gostilno Koerhler, kjer se je nahajalo takrat dosti ljudi.de S loma iz Avstrije, deloma i/. Jugoslavije. Jaz in <Vrmenik sva spibi v gostilni liter vina. tako da sem bil nekoliko vinjen, ne pa tako pijan, da ne bi vedel. kaj se godi. Ko sem pogledal po gostilni, je pristopil k meni PušnLk Ivan, p. d. Huber iz Grosswalza, rekoe: da mu dolgujem :iUO šilingov, ki mu jih moram takoj plačati. To pa si je I hišnik sam izmislil, da je dobil povod za napad. Jaz sem mu odvrnil, da mu ne dolgujem nieesar ter mu tudi niee-sai* ne plaeam. Ta «'-as je porabil Pašnik, da je zbral menda 4 fante, med njimi tudi Krenila Vi licenca, ki me skupno napadli". Prav dramatično je slikal nato Kuniberger ves potek nenavadnega napada, v katerem je pretrpel pravo mtičeui-štvo. "Najprej me udari Pašnik s pestjo po glavi. Kremi pa zgrabi in vrže na tla. Komaj vstnnein. začne padati po meni. Tope! me je Pašnik z roko v obraz. Moral sem mirno sedeti, on mi je pa dajal zaušnico. Nisem se smel ganiti s stola, ko sem sem pa park rat kljub grožnjam dvignil, da bi pobegnil iz gostilne, me je Pašnik zgrabil ler me potisnil na mesto, kjer sem sedel. Tako mi ni preostalo ničesar drugega, kakor sedeti mirno in šteti zaušnice. Naštel sem jih vsega skupaj potem pa se mi je kar mešalo. Mislim, da jih je bilo nekaj več. Te pel pa me ni nepretrgoma, temveč v pre sledkih, v katerih mi je vsa-
V POSTU SMO.
Dasi je bil dolg predpust. je hitro, skoro prekmalu minil.
Danes je pepel nična sreda — začetek posta in pokore.
Kako je bih*.' Tako in tako. V marsikaterem shieaju j»* pri-"a do veljave pesem, ki jo je zložil Zupančie:
Slušaj pesem, draga moja,
zložil jo je fant vesel; zložil jo j<» pustni torek, pepel niello sredo pel:
kapitan je barko vodil sredi širnega morja: kapitana za nos vodila.
kapitana za nos vodila njegova mlada gospa — kraj morja.
Ne vem. kaj bi vam povedal na la pomembni praznik.
Pepela si bo treba nasuti na •elo in ne več grešiti. Že vsaj •tirideset dni ne. Štirideset Ini je pa dolga doba. V tem pregrešnem času štirideset dni biez greha je že limit in višek saiiiozntajov.iuja.
No. borilo poskušali. <*e bo šlo.
Pred pust nega praznovanja je bilo dosti navzlic mizeriji, ki je poleg Amerike objela tII«II ves svet.
V Greater New Yorku sta bili dve slovenski maškaradi: v sobote* jo je priredila **Domovina". v nedeljo pa "Bled".
Kje je bilo lepše ill pri jetiie-je, ne morem presoditi, ker sem bil samo na **Bledovi*\ Dve zaporedni maškaradi bi bili nekoliko preveč za moje pro-
Due 11. januarje je prejelo mariborsko okr. sodišče sporočilo od okrajnega sodišča v Arnfelsu v Avstriji, naj se zasliši posestnik Jožef Kuniberger iz Velikega Boča št. :!.">. katerega sta dne IS. novembra lih'54 ob priliki veselice v gostilni Koebler v Grosswalzu pretepla posestnik Iv. Puscll-nig in posestniški sin Vineenc Kremi iz Grosswalza. Ob omenjeni priložnosti je dobil Kuniberger prelom nosne kosti. Proti obema napadalcema je uvedlo sodišče v Arnfelsu kazensko postopanje, pri katerem rabi tudi izjavo prizadetega Ktuii-bergerja.
Preiskovalni sod. dr. Trav-lier je povabil Kumhergerja na zališanjo v Maribor, ki je se izvrši!" te dni. V dolgoletni sodniški praksi preiskovalni sodnik pač še ni imel takega slučaja, kakor je izpoved Kumhergerja, katero je podal na
kokrat primazal nekaj gorkih. zrahljane živce
TOVORNI PARNIK "PENNNSYLVANIA'
Nič ni gledal na to. kam -o klofute letele ill je udrihal > pre cejšnjo močjo. Kukrat s»'in <lo-bil s pestjo po nosu. da mi je zdrobil nos. Zdravil me je najprej zdravnik dr. CSrasel v Lu-čanah, potem pa >ein se zdravil ."> dni v bolnišnici v Mariboru. Bolečine čutim pa še sedaj".
"Kaj pa zahtevate sedaj za odškodninoga je po tej izpovedi vprašal preiskovalni sodnik.
"Kaj bom zahteval drugega, kot običajno takso za zaušnico. Po KM! Din ali 1J šilingov naj mi jo vsako plača. Za 4(5 naštetih bom dobil 4<i<)0 Din ali šilingov. Poleg tega pa še stroške za zdravljenje v bolnišnici v Mariboru in pri zdravniku v Lnčaiiah. Še ne vem, koliko bodo znašali, pa vam jili boni pismeno sporočil. Pa še poškodovani nos naj mi posebej plača, zahtevam zanj 1000 Din ali 121» šilingov in za odhod na zaslužku (»00 Din".
('ist veselo se je pri telil računanju muzal nenavadni rekorder. Morda se mu pri številkah, ki so narasle iz zaušnic, niso zdeli udarci več tako vroči, saj bo dobil zanje okoli 7 tisoč dinarjev. Za ta denar bi še marsikdo danes nastavil lice ...
IZVE2BANE SlVALKE dobe
delo pri ženskih slamnikih. Vprašajte pri: — 31 West 21. Street, 8. floor, New York City.	<2x)
se je potopil pri mestu Camd en, N. J^ ker ni mogel vzdrževati pritiska ledenih plošč. Mornarji so se rešili s tem, da so skakali s plošče na ploščo in dospeli na suho
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnine za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne potil jamo.
Maskam moram izreči vse priznanj«-. !{••> so bile lepe in. originalne. Tiste, ki so dobile nagrado, so jo zaslužile. Razsojalo je namreč občinstvo in je po svoje razsodilo.
< *e bi bil jaz sodnik, bi nagradi* mogoče drugače razdelil. Kaj ženske noge res več ne pridejo vpoštev .' Štiri tako zapeljive pare nog sem videl, da se še dane- na pepelnično sredo zjutraj ne morem ubraniti skušnjavi.
Godba je bila dobra, postrežba za odrom izvrstna: krvavice in mesene klobase: fina potica; zelje in v solati krompir; in menda tudi bobi ter vsakovrstna druga sladkost.
Izvežbane kuharice so imele dosti dela. Tiste, ki je bila še pri zadnji veselici orva, smo pa vsi zares pogrešali.
Sploh se je opazilo, da nekaj manjka. Tako za odrom kot v kleti.
Klet je pod novim manag-meutom.
Dolga, moderna bara pa ne bo nikdar nadomestila nekdanje domačnosti in prisrčnosti.
Tako so mi zatrjevali — pa je res tako.
Kaj je vzrok / Kje je vzrok? Slišal sem obe plati zvona ill Mem potegnil z osemindevet-desetodstotno večino.
No. pa pustimo to. Sedaj je vendar postni čas, doba premišljevanja, izpraševanja vesti ill pokore. — do Bele nedelje, ko bo zopet 44 Bled' nastopil.
Toda predpust je bil dolg in je rojake za vadil.
Veselica je sledila veselici, zato tudi v postu ne morejo biti brez njih.
Tisti, ki odločajo o težavnem vprašanju, kaj je prav in kaj i a i jlrav, so odločili, da bo, ne glede na sveti postili čas, koj prihodnjo soboto veselica društva Najsvetejšega Imena.
? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES
M&C-ikui^i
'GLAS NARODA'
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY taU.8.£
f'ltosrh/f M h: HIM EE:
Mali Fortunato je mirno ležal in obrnjen proti šolani o-<:ledoval mod re gore ter mislil na ikm lei jo, ko ho obedoval pri svojem strieu »korporalu. Iz leli ini-li ga je nenadoma zbudilo streljanje. Vstal j«' in st' okrenil v smer, odkoder je bilo slišati šum. Sledilo je več strelov, in sieer v neenakih pre »ledkih, toda v bližini. Končno >'• pojavil na stezi, ki je vodila preko planote proti hiši M a tea, neki moški, ki je imel n;« glavi gorjansko kapo. Bil j« razcapa n in bradat. Komaj x je še vlekel, opirajoč se pri tem na svojo puško. Pravkar j- bil ustreljen v bedro.
To je bil bandit, kateri se je ponoči napotil v mesto, da b« si tam nakupil streliva, a pri t« m so ga na neki preži zasačili korziški orožniki. Neknj časa se je hrabro branil, a slednjič se je moral umakniti. Venomer je streljal za svojimi zasledovalci. Ni bil veliko pred njimi, kajti rana, katero mu .:»: povzročila krogla, ga je vznemirjala. da ne bo mogel doseči grmovja pred prihodom o-
i o/ni-kov.
Približal >e je Fortuiiatu in 1 mli rekel •
"Ali si ti sin Matea Foleo-nea ?'' -pa/*
".laz sem pa (fianetto Sun pirro. Zasledujejo me riime-l.oovratničarji. Skrij me, kajti daljo ne morem več bežati."
"Toda kaj bo rekel moj oče, če te skrijem brez njegovega • lovoljenja
"Kekel bo, da si dobro napravil/'
"Kdo ve?"
"Hitro me skrij; že priha-t »*
da se vrne moj
jajo
"Počakaj,
oče.
"I>a naj počakam! Za vraga \ Tu bodo v petih minutah! l»aj, hitro me skrij, ali te pa ubijem!''
"Tvoja puška je izstreljena; saj nimaš več nabojev v torbi."
"I'a imam zato bodalo!" "Toda saj ne moreš taki.) hitro teči ko jaz!"
< >dskočil je, da bi ga bandit lie dosegel.
"Ti nisi sin Matea Faleo-liea! Mi me boš torej pustfl aretirati pred tvojo hišo?" Otroka je to ganilo. 44 Kaj mi boš dal, če te skrijem?" pravi mali Fortunato in se plaho približa.
Bandit pobrska v svoji u-snjati torbi, ki mu je visela za ]>asom, in izvleče novec za pet frankov, denar, katerega j<1 brez dvoma pripravil, da bi si nakupil streliva. Ob pogledu na srebrn novec se je Fortuna-to zasmejal; vzel ga je in dejal Gianettu:
"Ne boj se ničesar!" Hitro je naredil veliko luk-rjo v kup sena, ki se je nahajal poleg hiše. (lianetto se je zaril vanj in Fortunato ga je pokril tako, da mu je pustil lalo odprtino za dohod zraka, J pri tem pa nihče niti malo ni j mogel sumiti, da bi se v tem ! senu kdo skrival. Sel je po
MATEO FALCONE
mačko in njene mladiče ter jih postavil na seno z namenom, da bi vse to naredilo na zasledovalec vtis, kaikor da je mački. zrahljala seno. Sledove ki vi pa, katere je opazil na stezi, je pokril skrbny s peskom, potem se je pa z največjo mirnostjo zopet v legel v travo.
Nekaj minut za leni je re-» prišlo šest mož, oblečenih v rjavo uniformo z rumenim o vratnikom. Poveljeval jim je adjutant. Ta adjutant je bi i daljni sorodnik Matea.hm« mu je bilo Tiodoro (Jamba. Bil je zelo delaven in pogumen mož, katerega so se baudili zelo bali, ker ji' že večino oil njih gonil.
"Dober dan, mali bratrance!" je rekel Fortuiiatu in ga nagovoril: 'Kako si že y.ra->tel! Ali si mogoče videl prav kar iti mimo kakega člove ika ?"
"<>li, jaz še nisem tako velik kot pa vi, moj bratranec/' odvrne otrok neumno.
"Boš že še! Toda. ;tli nisi vi del, da bi šel mimo neki moški ?"
"(V sem videl moškega?"
"Da, človeka s kapo iz črnega žameta in z rdečo ter rumeno obrobljenim površnikom? Pa hitro odgovori in ne ponavljaj mojih vprašanj!"
"Danes zjutraj je šel tod mimo gospod župnik na svojem konju Picro. Vprašal me je, kako je kaj z očetom in odgovoril sem um, tla.. . "
"Ah, ti mali porednež. ti postajaš hudomušen! Povej mi hitro, ikje je šel Gianetto, kajti njega iščemo; prepričan sem, da je šel po tej stezi."
" Kdo ve ?"
"Kdo ve? Jaz veni, da si ga ti videl!"
liA\i lahko vidimo v spanju, če gre kdo mimo?"*
"Saj nisi spal, malopridnež, brez dvoma so te zbudili streli."
"Ali mislite, dragi bratranec, da delajo streli tak šum ?
ste bili med njegovo odsotnostjo v hiši?"
Kden izmeti vojakov se približa kupu sena. Vidi mačko in
levo roko, s palcem pa je pod ramo naznačil kup sena, na katerega je ImI naslonjeni. Poglavar ga je takoj razumel. Izpustil je konec verižice. Že se je Fortunato čutil posestnik.i ure. Z giličnostjo jelena se je dvignil in se oddaljil kakih de_ i-et korakov od sena, katerega so začeli runieno-ovratuičarji takoj prevračati.
Kmalu so videli, da se v senu nekaj premika in čez nekaj časa je prilezel i Z njega ve< krvav človek z bodalom v roki: toda čeravno je poskušal,
mahne brezbrižno z bajo-.«la bi se postavil na noge, mu
r.ctom po senu. majajoč z rameni, kot da bi vedel, da je vsn ta previdnost smešna. Nič m ni zganilo in otrokovo obličje ni izdalo uiti najmanjšega raz. burjeuja.
Adjutant in njegova četa <o pričeli kleti; že so gledali z
njegova rana ni dopuščala, da bi se držal pokoucu. Padel je. Adjutant se je vrgel nanj in mu izbil bodalo. Takoj nato >e ga, kljub uporu, zvezali.
(Medtem se pa vrne Mateo > svojo ženo. Poglavar mu sporoči, da mu je Fortunato
resnim obrazom proti planja j pokazal banditovo skrivališč«
Puška mojega očeta je brez dvoma glasnejša."
"Naj te hudič vzame! Zani karnež prokleti! Jaz sem pre-pričam, da si videl Gianetta. Mogoče si gii Še sam skril. — Gremo, tovariši, poglejmo v hišo, če ni mogoče tam. Saj je šel samo po eni nogi in preveč je lopov prebrisan, da, bi skušal šepaje doseči goščo. Sicer se pa tu nehajo sledovi krvi."
"Kaj bo pa oče rekel," je vzkliknil Fortunato posmehljiv«, "kaj bo rekel, če zve, da
\ i, kot da hi se hoteli vrniti, odkoder so prišli, ko je njih i poglavar v prepričanju, da z j grožnjami ničesar ne opra\ i pri sinu Falconeu, hotel poskusiti še z zadnjim trudom '"'i skušal zapeljati z laskanjem in darili neizkušenega otroka.
Privlekel je tedaj iz žepa srebrno uro, ki je.bila vredna kakih deset cekinov; zapazil ,ie kako Fortunato ogleduj" dragocenost in kako se mu pri tem iskre oči. Zato je prijej uro za verižico in mu rekel:
" Navihanček ! (iotovo bi rad imel tako uro na svojem vratu, i-n bi se sprehajal po ulica'i Porta Vecchia, ponosen kakor pav. Ljudje pa bi te izpraše vali: Koliko je ura? Ti bi jim pa rekel: "Poglejte na mojo."
"Kadar bom velik, mi bo stric korporal podaril uro/*
"Da. toda sin tvojega -tri-ca jo že ima.. . seveda, ne tako lepe, kot je ta. —■- Pri vsem tem pa je on mlajši od te be."
Otrok je vzdihnil.
"Torej, moj bratranček. ah hočeš to uro?"
Fortunato je opazoval uro z i i • 1111 očesom, st ično kakor maček, kateremu kdo pomoli cele. ga piščanca. Ker je čutil, da se norčujejo iz njega, si ni u-pal iztegniti roke in je z<h'j pa zdaj okn-nil oči, da ne bi podlegel skušnjavi- Grizel si je \eiioiner spodnjo ustnico in "«z njegovega obraza je bilo brat; besede: Kako je kruta vaša šala.
Medtem je pa ura na verižici nihala, se obračala in se ma-lodane zadela ob otrokov nos. Končno se je njegova roka-polagoma iztegnila po uri: že so je dotaknila s koncem svojih prstov: že je bila z vso težo v njegovi roki, ne da bi adjutant spustil konec verižice — — Kazalo je bilo višnjevo, srebro nanovo očiščeno—lia soln-cu je bila podobna ognju. — -Skušnjava je bila prevelika...
Fortunato je že dvignil tudi
m mu tako olajšal aretacijo.»
"Prokleto!" je rekel Mateo čisto tiho.
zopet puško <na ramo, krenil proti gošči in zakričal nad o-t rokom, naj mu sledi. Otrok je* ubogal.
Giuseppa je zletela za Ma-teom in ga prijela za roko. — "Tvoj sin je," mu je rekla s tresočim glasom in uprla vanj svoje črne oči ter skušala prodreti v globino njegove duše.
"Pusti me," ji je odgovoril Mateo, "jiiz sem njegov oče."
Giuseppa je objela svojega sina, potem se pa vsa v solzah
(NadtUmnk m 4. itraoL)
LEPA HELENA NA INDIJSKIH ZNAMKAH
KAKO DOLGO TRAJAJO SANJE?
Neki predmet je v sobi zaropotal na tla in zbudil -}>ečega človeka. V trenutku prebuditve je še slišal konec ropota. A v sekundi med padcem in Četa je bila že gotova s po-j prebuditvijo je ropot s
v< za njem. Gianctto je že ležal nti nosihiiei, pripravljen za od. hod. Ko je opazil Mateja v družbi Gumbe, se jo čudno zasmejal; potem se je pa obrnil proti hišnim vratom, pljunil in dejal:
'Hiša izdajalca!" Razen Gianetta ni bilo člo veka, ki bi si upal izpregovo-rlti besedo izdajalec, in katera bi se nanašala na Matea, kaj t i z enim udarcem bodala (katerega bi ne bilo treba ponoviti), bi takoj plačal zaznamo valeu njegovo predrznost.
Medtem ni bilo pri Mateu opaziti druge geste, kakor to.
v njem dolge sanje, ki se sučejo okrog tega trušča. Človek sanja n. pr. o tem, da je pri-l-rzela topovska baterija, top-ničarji so naravnavali top, povelje se je oglasilo, top je za-grinel — vse v trenutku preprost o dejstvo, da je nastavek na postelji padel* in zadel v vrat.
Takšne izkušnje so raziskovalce pripravile do tega, da so se začeli natančneje baviti z v prašanjem, kako dolgo trajajo sanje. V ta namen je preizkusil ameriški psiholog Klein zanimivo metodo. Svoje slušatelje je pripravil v hipnotično
tja je položil ves potrt roko na »panje in jim velel, da mu mn-svoje čelo.	j lajo natančno opisovati svoje
Otrok je nemirno gledal zdaj sanje. Te sanje je sprožil s svojo mater, zdaj zopet svoje- kakšnim zunanjim dražljajem ga očeta, kateri se je oziral na | Jia speče, n. pr. z glasnim svojo puško in z jeznim izrazom motril Fort ima ta.
"Dobro začenjaš!" je dejal končno Mateo sicer mirno, toda na njegovem glasu je bilo spoznati vso strahoto in gro-zovitost.
"Moj oče!" je vzkliknil o-t rok in s solzami v očeh stopil naprej, da bi padel na kolena pred svojim očeom.
Toda Mateo mu je zakričai:
vzklikom ("Ogenj!" ali podobno), z ropotom, dišavo itd. l*ra je merila čas od dražljaja do konca sanj. Neki Študent, ki mu je Klein zaklical 'Pomagaj!", je sanjal, da se je pripeljal s svojim avtom in ga ustavil v bližini svojega stanovanja. Zaslišal je krike, izstopil je iu zagledal, da se je j neki drugi avto prekucnil na J strmini. Neki možakar je zle-
Stran od mene!"	j iz	<lfMal J«N ,la 111 ra'
Otrok se je ustavil, zaihtel,!	Paž !,a tla lt'ži lleka ,lru-
ga ose>ba pod vozilom. Sanja-
lee je pomagal avto obrniti,
pod njim je ležala težko ra-
stoječ nepremično par korakov pred svojim očetom.
Pristopila je Giuseppa. Opazila je konec verižice, ki j" gledala Fortuiiatu iz srajce.
"Kdo ti je dal to uro?" je vprašala strogo.
"Moj bratranec adjutant."
Falcone je prijel Za uro in jo z vso silo vrgel ob skalo, tako da se koščev.. .
Hitenje Fortunatovo je postalo silnejše in Falcone je svojimi očmi nalik risu nepn mičuo motril svojega sina. — Potem pa je udaril s puškinim kopitom po tleh, a nato dal
je razletela na tisoč 'na-'kra^t' .
kratk<' so bile
TRGOVSKA POGODBA MED ZDR. DR2 AVAMI IN BRAZILIJO
Zoper revmatične bolečine
zahtevajte avetovcoslavni miCHlm
PAIN -EXPELLER Pain-Expcllcr vedno boMme
je bila pred kratkim podpisana v Washingtonu. V imenu Brazilije jo je podpisal bra-zilki finančni minister' Gosta, ki sedi na predsednikovi desni strani, v imenu Združenih držav pa državni tajnik Hull (na predesdnikovi levici).
njena ženska. Odneseli so jo v bolnišnico. Vse to je speči o-pisoval silno hitro. Sanje so trajale komaj 20 sekund.
Klein je ugotovil, da trajajo sanje povprečno 39 sekund, najdaljše so trajale !K) sekund, 3 sekund. Posebno vedno sanje, kadar je kakšna speča poskusna oseba sanjala, da pada. Takšne sanje so se po javljale tudi najhitreje, skoraj V istem trenutku n. pr. ko so spečemu pritisnili postelj ob gležnjih navzdol, da so bile noge za trenutek nižje nego ostalo telo. Sicer je pa isti dražljaj pri različnih osebah imel za posledico različne sanje. Ce so jim na pr. roko narahlo podr-gnili z mehkim blagom, je ta sanjala, da ji jo krava liže, druga, da se kosmat pes drgne ob njo, tretja je prav tako videla mačko augorko, nekdo je sanjal, da mu prijateljica boža roko, med tem ko sam leži v bolnišnici, itd. V«e te poskusne sanje so bile v splošnem zelo kratke, dosti krajše, nego bi si mislil po njih vsebini. — Skoraj gotovo pa je, da eksi-stirajo tudi dolge sanje, saj vidimo včasi speče, ki očitno dolge ure doživljajo določene sanje.
iiiimmiim
fmročite m m "GZjAB »ARO D A največji iltvetuki d%*vnik v Združenih državah.
Življenjska pot Helene Kar-tholomewove je najboljši dokaz, da piše življenje samo včasih pravljice. Mlado, lepo dekle je absolvirjdo vseučili-ške študije, toda po letih marljivega dela je moralo sesti za pisalni stroj in pisati uradne fennane. Lepa llelena je smatrala za posebno čast, da je smela pisati dopise po dikta-tu. Dolgočasje svojega j m »klica si je lajšala s sanjami o tujih, nedostopnih krajih, o čarih džungle in vožnji po širnem morju.
Y urad. kjer je bila zaposlena, je pa prišel nekega dne ko-lonijalui uradnik dr. Wilson. Moral je nekaj časa čakati !a lepa Helena ga je zabavala z vprašanji o Indiji in njenih lepotah. Dr. Wilson je zgovoren mož, naslednjega dne je mula I je val svoje kramljanje pri skodelici čaja v glasgow« kavarni, odkoder je odhajal z ranjenim srcem. Cez tri tedne je lepa Helena že pripravljala kovčege in s svojim možem dr. Wilsonom se odpelala v deželo svojih sanj. S Cevlona je odpotovala v .1 ohoro, kjer je bil njen mož uradnik angleškega vladnega komisarijata. Po tamkajšnjih običajih se je držala v ozadju in tako je morala precej dolgo čakati, predno j se ji je izpolnila vroča želja, da | se je na lovu v džungli sezua-1 liila z johorskini sultanom. Sul-tan jo je kar požira! z očmi, toda spregovoril ni niti besedice. Čez leto dni je lepa Helena iz-] gubila svojega maža, na lovu ga je raztrgal tiger. Mladi ženi ni preostalo nič drugega, nego vrniti se iz čarobne Indije v megleno Anglijo in posvetiti se svojemu prejšnjemu poklicu.
Minilo je še eno leto. Jolior-ski sultan je moral v Londonu sklepati pogodbe, potem se je pa mudil v Ascotu kot gost angleškega kralja. Kar se je napotil s svoj i iti spremstvom v Glasgow, češ, da si hoče ogledati velika industrijska podjetja. Prvi koraki so ^a pa vodili v popisolvalni urad. kjer je dobil proti bogati nagradi naslov lepe Helene. In tako je bila mlada vdova zelo presenečena, ko je drugič srečala mogočnega vladarja. Siiltiin ji je najprej izrazil sožaljenje k tragični smrti njenega ni ozn, potem se je pohvalil z uspehom svojih pogajanj v Londonu, ki so utrdila bodočnost njegove države, slednjič je pa prišel z barvo na dan, zasnubil je lepo Heleno. Mladi vdovi je zaigralo srce od radosti, vendar si je izprosila dva dni za premislek. Predobro je poznala razmeri' v Joliori in takoj je izrazila bojazen. da ji bo težko sesti na joliorski prestol.
Sultan je pa energičen mož, nobenih ovir se ne boji. Takoj se je napotil nazaj v Johoro. kjer je preuredil prestolni red in čez tri mesece je bil že zopet v Glasgowu, da bi odpeljal belo sultanko v svojo orijental-sko državo. Takoj je bil pa vos Johor na nogah. Stoletni običaji so bili poteptani. Zlasti mestna patricijska rodbina, ki je imela skoraj monopol na pošiljanje svojih hčera na pre-
stol, se j«- odločno uprla sultanovi ženitvi. Po razkošnih poročnih obredih je lepi Heleni neprestano pretila smrtna nevarnost. Zdaj so ji položili v posteljo strupeno kačo, zdaj zopet podtaknili zastrupljeno jed. Med ljudstvom se je pa končno utrdila vera, da bogovi sami čuvajo belo ženo in da je neumrljiva. Tako je začelo zaupanje v njo rasti in mlada vladarica jo postala ljudstvu prava mati.
Njena popularnost je postala tako velika, da ministrski svet odredil, naj izda poštna uprava nove znamke z lepo glavo bele sultanko. Ta sklep je sprejelo ljudstvo z velikim navdušenjem. Filatelisti vsega svetil bodo pa z veliko vnemo zbirali znamke iz Johorc. ki ImmIo pričalo kako čudilo pot je namenila usoda skromni glasgowski strojepiski.
Ali imate9 Koledar
za 1.1935
inilHlIffMlUlilllliii«
1'm^llltlJIMIIIt!!!^/
MJllllillHURMlU
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGLISH SLOVENE READEB 8TANB 8AMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th 8TBEET
i
Za 50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIV A— POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA- — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K X; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York, N- Y.
Pošljite naročilo še danes!
««
GLAS NAROD A"
NSW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1935
- j* .	~—	i' i	».......
TBS LARGEST SLOVENE DAILY in TT. S. A.
SAMOSTANSKI T ftVFP
Ij (ROMAN IZ 14. STOLETJA).AJvr T J-j\j
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
41
rika.
—	Pridi vendar! Povej mi, kje si ga našla?
—	Zunaj, — pravi s pojemajočim glasom, — pred kočo.
—	Daleč od tukaj? Gitli zmaje z glavo.
—	In kako je prisilo, da si ga našla?
Vsa zbegana in s plahimi očmi pogleda gospoda Hen-
—	Govori vendar! Vedeti hočem, kaj te je pripeljalo na kraj, kjer si ga našla. Kaj si imela tukaj gori opraviti!
Gitli si z rokami zakrije obraz.
—	Prosim Vas, gospod Henrik, ne mučite otroka! — pravi Desertus z omaliujočiin glasom. — Mislim, da vem za vzrok, ki jo je pripeljal sem. Sinoči je v hiši njenega brata umrl otrok.
—	Wolfratov otrok? — Gospod Henrik gre Gitli nasproti. — Ali si hotela po snezenke? Za angelski venee? In tedaj si našla ranjenea in si ostala pri njem dan in noč in si zanj Htorila vse,* kar je bilo mogoče storiti? — Z roko gladi Gitli-ne lase. — Pridno, junaško dekle si. Zahvalil se bom tebi in tvojemu bratu.
Gitli se obrne vstran ter omaliovaje gre skozi vrata. Zunaj pade na klop ter joka v vroči bolesti.
Walti pride, ji potegne roke navzdol in ji pogleda v obraz.
—	Joj, ti si? Zakaj pa tuliš?
Izmakne se mu in se hujše joka.
—	Ali jokaš zaradi tega notri? Beži, neunmiea! Ta ima zdravje in moč kot železo. In če ga nekoliko boli, ti ne čutiš! — AValti se nasloni na steno koče in zdeha. Tedaj pa zapazi na gosposki koči dim. — Tukaj poglej! Frater že kari. Ti, tam bodo kuhali dobre stvari. Veš, ko smo šli v hrib, sem vedno korakal za vozmi. To je dišalo! O, kako dobro! — Tn posmoka z jezikom. — Ali misliš, da mi tudi kaj dobimo? — Ne da bi čakal na odgovor, se splazi proti gosposki koči ter pogleda skozi priprta vrat.
Veža je vodila v prostorno kuhinjo z odprtim ognjiščem; poleg nje je bila majhna gosi>oska soba, čije priprosto pohištvo je bilo iz rdečega lesa in poleg nje spalnica z dvema posteljama iz sena. Iz kuhinje je vodila lestva v pod-strešje. kjer je bilo dovolj planinskega sena, kjer je imelo mehko ležišče pol tueata ljudi.
Poleg ognjišča, na katerem je gorel svetel ogenj, je stal frater Severin; rokave svoje bele halje ima zasukane, opasan z modrim predpasnikom in ravno pripravlja večerjo.
Na stopnicah pred gosy>osko sobo sedi gospod Slutman z razmršenimi brka min i jezno obrača oči. Povest o Hajmotu je bil oreh, katerega je bilo treba grizti. Utnijen vsled neprestanega premišljevanja, mrmra je strese glavo, sune z rokami v zrak in ztigrmi:
—	Hudič! Hudič! Ako pomislim, ko bi mogel sedaj sedeti tam doli v sobi v kleti.
—	S patrom Hadamarjem in s kuharjem, — se norčuje frater Severin. — pri vinu iz Rechberga in Steina.
—	Nehajte, nehajte, — vzdihuje gospod Šlutman, — tega ne morem slišati, ker mi vleče dušo iz telesa.
Nato pa, zatopljen v jezno žalost, vpraša:
—	Pa saj menda je kaj preskrbljeno za našo žejo?
Frater Severin skomigne z rameni.
—	Kakor je ukazal gospod Henrik. Ostali bomo pet dni. Ukazal je deset steklenic. Preračunajte, koliko pride na vsakega.
—	Prekleto malo! — pravi gospod Slutman z dolgim o-brazoin. — Prekleto ma-a-a-lo! Frater! Frater! Jetra se mi bedo posušila. Vode ne morem prenesti. In posebno vode ne!
Frater opazuje nesrečnega oskrbnika s porednimi očmi, nato pa si obli že prste, stopi k njemu ter mu zašepeče na uho:
—	Ali ste videli koš, ki ga je nosil Walti?
—	Da, zakaj?
Obraz fratra Severin je vedno bolj zagoneten.
—	In niste slišali prav nič kenkljati v košu?
Gospod Slutman nagne glavo na stran ter pokaže belo v očeh. Plaha svetloba upanja nastane v njegovi obupno temni duši.
—	Povejte, frater, kaj je kenkljalo?
—	Deset skritih steklenic! Iz Rechberga in Steina! Za kočo leže zakopane v hladni zemlji in kadar bo gospod ITen-irk spal, bomo šli po nje.
—	Frater Severin, vi ste svetnik! — vzklikne gospod Slutman ter hoče fratru skočiti okoli vratu.
Frater Severin pa ga pahne od sebe.
—	Ne tako glasno, gospod oskrbnik! — Pogelda proti vratom. — Gospod Henrik bi naju mogel slišati.
Fratrova skrb pa je bila brez potrebe. Gospod Henrik se je še vedno mudil v lovski koči. Na Hajmovo ramo je položil novo obvezo ter je djal njegovo roko v zanjko, da ei s kako nerodno kretnjo ne bi odprl rane. Sedaj pa radovedno gleda okoli.
—	Kje je dekle?
Desertus gre naglo k vratom. Pred hišo sedi Gitli na klopi; njene solze so usahnile; izgubljeno strmi tja v padajočo noč. Desertus se dotakne njene rame. Gitli se prestrašena zgane in vstane.
—	Pojdi, Gitli! Gospod Henrik je vprašal po tebi. — Prime jo za roko in jo pelje v sobo.
—	AH noeeš videti, kako gre tvojemu bolniku? — vpraša prost. — Pridi sem! Samo poglej, kako dobro in mirno spi!
V hvaležnosti brez besed hoče poljubiti roko gospoda Henrika.
—	Pusti Sfrmo, dekle, — pravi. — Za njegovo rešitev nisem storil niti najmanjšega. Hajino bi bil brez tebe izgubljen. Samo tebi se ima zahvaliti, da bo še živel.
V<ylih, vroč in vesel, dvigne Gitline prsi. Z žarečim pogledom viei na bledih Hajmovih potezah; nato pa si z roko potegne čez mokre oči in se obrne k vratom.
(Dalje prihodnjič.)
ZA POLDRUGO MILIJARDO ZLATA IZGINILO
Te dni je iwlletelo iz Pariza v London letalo, katero je nosilo 6(MX) funtov šterlingov zlata. Ko je letalo z zlatim tovorom letelo čez Kanal, je zašlo v hude viharje, ki so divjali.tu-di na Angleškem. Letalec je moral napeti vse sile, da je letalo srečno pripeljal nad An- j glijo in se spustil na tla na letališču Ambridge (v grofiji Essex).
Ko so letalo pregledali, so i ugotovili, da je vihar poškodoval in naloinil stene prtljažne- i ga oddelka letalu in da manj- J ka več pošiljk, med drugimi tudi dva zaboja z zlatimi pali-, cami, ki so bile vredne f»(MK) ' funtov.
Morda so zaboji iz razbite shrambe padli med letom v I morje ter že davno počivajo na dnu morja. Mogoče pa so pad- j li zaboji nad Anglijo kje na ' kak vrt in se njegov lastnik i uiti ne zaveda ne, da je pri njem zlato deževalo. Zato listi j opozarjajo prebivalce krajev, | nad katerimi je letalo letelo, naj iščejo, kje bi se kaj našlo. Zato že na tisoče ljudi išče in brska po vseh kotih tistih krajev.
Ni pa tudi izključeno, da je zlato bilo ukradeno še prej, preden je letalo odletelo. Pariška tajna policija je že na delu z angleško. Angleškim carinskim nadzornikom je že naročeno, naj dobro pregledajo vso angleško južno obalo ter na posebno pazijo na male čolne, ki bi morda hoteli tam pri stat zl
"■i trgovci.
VELIKONOČNI PRAZNIKI
V S T A K I DOM O V I N 1
PRIDRUŽITE SE NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABINSKEM PARNIKU
"CHAMPLAIN"
6. APRILA OPOLDNE
I litru., pripravili) pol pr«-ki> P;iriz i
(n *»k»<i»ret*Til vliik (Io I .jul»lj« n»*. 1'ljudtia postreilui. — Slavim francoska kuhinja. — 15jvz|>1hčiio vinu
pri obedih. Znana ekspresna parnika
4tile de france"
tudi
"PARIS"
plujeta redno iz New Yorka.
"NORMANDIE"
7!U>00 ton — 1029 čevljev dolg. največji parnik na svetu odp'uje iz New Yorka
7. JIM J A
Pri-skrbit«- .«i prostore s^t-duj pri , L K O ZA KRAJŠE K
Clem-ral Travmi St-rvi« f. In«-. 302 East 72nd St..	New York
' in
SLOVENK* Pl'BLISHINC CO.
216 West 18th St.,	New York
"Drench. Xme
MATEO FALCONE
Nadaljevanje s 3. etrom.

vrnila v svojo" kočo. Padla je na kolena pred podobo Device in goreče molila.
Medtem jo pa naredil Fal-eone kakih dvesto korakov in se ustavil v majhni globeli. S puškinim kopitom je poizkusil kako mehka je zemlja, in vi-deh, da se bo dala lahko prekopati. Kraj, ki si ga je izbral, se itiii je zdel pripraven za njegovo namero.
"Fortunato, pojdi k temu velikemu kamnu."
Otrok je storil, kakor mu je oče ukazal, potem pa je pokleknil.
"Oče, moj oče, nikar me ne ustrelite!" '
'Opravi svojo molitev!" je
10. aprila:
WaHhington
I 6. aprila:
Champlain v Havre
v Havre
v Cherbourg
13. aprila:
Ue de France v Havre Conte di Savoia v Cenoa
19. aprila:
I lef-enjjsu-iii Ifreinen v
v Cherbourg Bremen
S. marca:
Kerenguria	v Cherbourg
Bremen v	Bremen Weeterland v Havre
9. marca:
Paris v Havre Komu. v (jrnoa
13. marca:
I>eutsehland v Hamburgg Washington v Havre
15. marca:
Olympic v Cherbourg
20. aprila:
Itoma. v Trst Paris v Havre
24. aprila:
Manhattan
v Ilavr«
26.	pprila:
Kompa v Bremen A<iu!tanla v Cherbourg
27.	aprila: Lafayette v Havre Ilex v Oenoa.
1b. marca:
Cliamplain v Havre Cuntt di Savoia v Cenoa 20. muca:
Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pres. IC.ooHov. lt v llavre 22. marca:
Pennland v Havre
ponovil Mateo s strašnim gla- i ^'^ca". v chert*°,,re
Ho de France v llavre 27. marca:
Clierbourc
Havre I 'bet liourg
ga govenierja. Prebrisani Anglež pa je takoj zaslutil, da francoska ladja ni prišla v Aden samo na sprehod. Zato
som. Otrok se je tresel in med Hitenjem molil "Oče nas" in "Vero". Oče pa je na koncu vsake molitve glasno odvrnil: Amen.
"Ali iso to vse molitve, ka--tore znaš?"
"Oče, znam še "Angelovo
v Hamburg Trst
v Havre
v Cherbourg Bremen
je na vso moč prijazno pova-! češčenje" in litanije, kateri
bil Francoza na obilen zajtrk, pri katerem je tekel šampanjec. Zabava je bila tem bolj zgovorna, čim bolj se je penil šampanjec. Končno je neprevidni Francoz izustil besedice "Perilu". Anglež je takoj v*-del, pri čem je. Govenier je naglo načečkal na listič papirja nekaj besedi, češ, <ln s tem naroča kletarju, naj pošlje prav staro burgundsko vino.
............................. i"'	i , ..	v	i jiito.i-a
tati. Opozorjeni so tudi vsi ^'»»»r N zaprašenih ste-1 ^ .
latarji. zastavljalnice in dm-1 kleiufah ^ rcs Pr,so1 mi "»»» ./Vn: i trgovci	1111 za',ava sr je raztegnila. Ko r/
me je naučila teta."
"Dolgo je, nič zato."
Otrok je s pojemajočim gla som končal s molitvijo.
"Ali si končal?"
"Oh, oče, usmiljenje! priza-1 j nosite mi! Ne bom storil nič več takega! Prosil bom svoje-1 ga bratranca korporala, da naj se usmili (Jianetta."
Se j«' govioril, ko je Mateo že nabasal puško in pomeril, re-
York ^Saturnia v Manhattan
29.	marca: Berenparia Bremen v
30.	marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Oeroa
5. aprila:
Olympic v Cherbourg Europa v Bremen
3. maja: Majestic
14. maja:
Cliamplain \ 6. maja:
Washington J Berengaria
10.	maja: Bremen v Bremen
11.	maja: Paris v llavre
Con te di Savoia v Oenoa 15. maja: Ai|uitania v Cherbourg
17.	maja:
Ki i rop« v Bremen Saturnia v Trst
18.	maja:
l|i- de Kran«-e v llavre 22. maja:
M ijestie v Cherbourg M i T'ha t tan v Ha vre 25. maja: r*bnmplain v llavre I1--X v Otnoa I 28. m2ja:
' Bremen v Bremen
!29. maja:
B. rengaria v Cherbourg
ZBIRKA.
DRAGOCENI OTOK IN STAR "BURGUNDEC
Pred kratkim se je poročalo, da se je Francija z Mehiko sprla zaradi malega otoka Clipportona z Tihem oceanu. V tem sporu je Francija zmagala in sedaj vihra na otoku francoska zastava. Tisti otok je že leta 18(»0 odkrila francoska fregata in že tedaj na njeni razvila francosko zastavo. Zaradi naglega postopanja poveljnika francoske fregate je ostal otok francoski, čeprav bi ga bila v zadnjem času dobila Mehika.
Ta kapitan je naglo delal, bolj ko neki drugi francoski kapitan. Zgodba te^a pa je ta:
L. 1857 je priplula v Aden francoska vojna ladja. Aden je namreč že leta 18.'?9 zasedla Anglija in ga močno utrdila. Kakor se spodobi, je francoski poveljnik obiskal angleške-
,j ti odpusti Bog!"
|je pozneje francoska vojna la- Zaman se J*e otrok trudil> dja priplula pred otok Porini, <!il l>1	111 ob.H kole-
da ga zasede v imenu Franci-'"41 svoJeMlu «eetu; ni bilo vetje, je na otoku že pozdravlja-1 l'asa' Mateo ^ izstrelil in For-la Francoze angleška zastava.
Dve uri pred Francozi je priplula angleška vojna ladja "Mahi" in na njem razobesila angleško zastavo, v znamenje, da ji* poslej otok angleški.
In poslej je na tem otoku važno angleško oporišče. Tam so velike hike, premogovne postaje in utrdbe, ki v zvezi z
tunato je padel mrtev.
Xe da bi se ozrl na truplo, se je Mateo vrnil proti domu i>kat lopate, da bi pokopal svo. jega sina. Komaj je naredil par korakov, že ga je srečala Giuseppa, ki je pritekla vsa preplašena zaradi strela.
"Kaj si naredil?" je vzkli-
zanimivih povesti
primernih za odrasle in mladino. — vsebina je raznovrstna: zgodovinska, zabavna, poučna. večina knjig je opremljena z lepimi slikami. v zimskem času jih boste cltali z užitkom
Adeiiom Angležem omogočajo,' knila.
tla so gospodarji ondotuih morij. Ko bi ne bilo močnega bur-gundca, bi bil ta otok danes francoski, angleška mot manjša.
'Po pravici!" "Kje je?"
"V globeli. Pokopati ga bo-pa i čem. Umrl je kot kristjan; dal | boni za maše."
ISlvfltlS
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «1« WEST lltta STREET NEW IOKK, N.
PlftlTl NAM ZA TENS VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC-VANJI
"macon" Žrtev sabotaže
30c
30e 30c 35e 25c 4(k-35c
ANDKK.I 1IOKEK ....................................................50f
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................
KEU.KA.JSKI ISISKK ...........................................
ROBINZON ................................................................ »«r
ROBINZON (Velika izdaja) ....................................60c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................»5r
BO.I IN ZMAGA ........................................................2»c
C VETINA BOKOGRAJSKA ....................................45e
KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................25c
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................3llc
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........3T»c
ERAN BARON TRENK ............................................35c
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
MARKO SEXJAXIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 7>f
REVOLl'CIJA NA PORTUGALSKEM ............. 3«e
FRA DIAVOLO ........................................................50«
SlEŠKI INVALID ....................................................35c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................!3f
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ............30e
SVETA NOTBCRGA ................................................35c
STEZOSLEDEC ......................................................... 30c
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (frtiče o misijonarjih v Koreji) ..............................................
KRALJEVIČ IN BERAČ .................................
KRVNA OSVETA (povest iz abniških gora)
K,\J SE JE MAKARIT SANJALO ................
MARON. krščanski deček iz Libanona .........
Ml SOLINO, ropar Kalabrije .........................
MRTVI GOSTAČ .............................................
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ........................................................ 25c
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e
SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c
TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30c
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. z v. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORMK (spisal Frane Meško: s
slikami) ...................................................... $1.00
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva deta)
I. del ............ 40c II. del ..............40c
NA INDIJSKIH OTOKIH ................................ 50e
PABERKI IZ ROŽA ................................................25e
PARIŠKI ZLATAR ..................................................................35e
POŽIG ALEC ............................................................ 23C
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ....................................................50c
PRSTI BOŽJI ..................................................30e
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35«
POVODEN.! (spisal Krištof Šmit) ......................30c
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L «v..................... 40c II. zv.................40«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30«
PRAŠKI JUDEK ...................................................25C
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti,
spisal Engelhert Gangl) ...............................50«
PATRIA (povest lx irske zgodovine) ................. 30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
Preiskava, »kaj je povzročilo katstrofo, vodljivega balona "Maeon", je dognala, da je bilo krmilo namenoma pokvarjeno. "Macon" je bil največji vodljivi balon, kar so jih kdaj imele Združene države. Vlada njabž ne bo cveč gradila te vrste ktal.
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York, N. Y.