60100200 B55*- PR p . P • T 2 ^ 66001 KOPf:^ «■ Vi ^riSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 217 (10.129) TRST, četrtek, 14. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK .le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18 septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PARLAMENTARNA KOMISIJA ZA OSIMO KONČALA SVOJE RAZGOVORE V TRSTU Vse demokratične sile in Slovenci enotno zahtevajo izvajanje osimskih sporazumov Potrebe in zahteve Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini po učinkoviti globalni zaščiti je komisiji predočila številna delegacija predstavnikov slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in ustanov - Posebno odločen j,e bil glas predstavnikov beneških Slovencev Parlamentarna komisija za izvajanje osimskih sporazumov je končala svoje delo v optimističnem ozračju pozitivnih prispevkov velike večine izvoljenih predstavnikov in vseh ustanov, da je treba čim prej Ovajati osimske sporazume, ki so v korist prebivalstva in ki predstavljajo važen člen v splošnem razvoju sodelovanja ob meji. Komisija bo Jutri povzela zaključke svojih tržaških razgovorov in predala vladi uinenje glede njenih dekretov zato, da sprejme dekrete v predvide-Uem roku do 3. oktobra. Pozitiven odnos do osimskih sporazumov, do sožitja, odprte meje in vsega novega, kar sporazumi ustvarjajo tudi glede gospodarskega sodelovanja, je še zlasti prišel do izraza v razgovoru s predstavništvi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V lem okviru je bil tudi obširneje govor o specifičnih problemih Slovencev in še zlasti o nujnosti globalne zakonske zaščite. Razširjeno predsedstvo parlamentarne komisije, ki se ukvarja z Izvajanjem osimskih sporazumov, je pod predsedstvom senatorja Sar-Uja sprejelo ob zaključku posvetovanj štiri delegacije slovenskih pred-Mavništev: Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta, Gorice in Videmske pokrajine; Sveta slovenskih organizacij iz Trsta in Gorice; Deželnega slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine in Slovencev iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Predsednik SKGZ Boris Race je Pfvi spregovoril in prebral izjavo, *i obravnava vlogo narodnostnih Manjšin v krepitvi sodelovanja in hujnosti globalne zaščite. Izjava ob-tovnava gospodarske vidike osimskih sporazumov in jo zaradi tehtnosti objavljamo v celoti. Takoj za predsednikom Racetom Ju spregovoril predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Pavlin, ki je pozitivno ocenil osimske sporazume, saj se je z dokončno ureditvijo meja ustvarilo novo ozračje in pogoji za izboljšanje odnosov, za krepitev sodelovanja med Italijo SENATOR A. SARTI: OKREPITEV LOGIKE OSIMSKIH SPORAZUMOV Predsednik parlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov sen. Sarti je v kratki izjavi podal oceno obiska komisije v našem mestu. Najprej je ugotovil, da je vzdušje v mestu mnogo bolj mirno, kot si je komisija pričakovala, v tej zvezi pa je izrekel priznanje o-miki in umirjenosti Tržačanov. Dodal je, da ne more dati globalne ocene pogovorov, saj se bo komisija danes spet sestala v Rimu, da bi potegnila zaključke dvodnevnih pogovorov. «Zo sedaj — je nadaljeval — s širokimi posvetovanji zbiramo podatke in ocene glede treh še odprtih vprašanj: pristanišča, industrijske cone in slovenske manjšine v Italiji. Zdi se mi, da kriteriji širine, s katerimi vodimo posvetovanja, lahko pripeljejo do konkretnih rezulta-tov*. Sen. Sarti je poudaril, da i-hia komisija posvetovalni značaj. Preden izda odloke o u-resničevanju osimskih sporazumov, mora vlada poslušati mnenje komisije, kot tudi dežele, pa čeprav mnenji nista obvezujoči. aJutri — je dejal Sarti — bomo verjetno izrazili naše mnenje o industrijski coni in o podelitvi tistih šestdesetih milijard lir, ki so potrebne za nekatere obveze. To pa negle-de na izbiro vrst industrij, saj je to naloga italijansko-jugoslo-vanske mešane komisije*. *Glede odloka o slovenski manjšini — je nadaljeval sen. Sarti — se mi zdi, da so vsi moji kolegi prepričani, in tudi sam sem prepričan, da je treba problem še poglobiti tudi Blede . na rezultate razprave v Pristojni komisiji deželnega sveta, Mislim zato, da jutri o tem vprašanju ne bomo razpravljali, ker je nekaj dni poglobitve Potrebnih tudi z ozirom na posvetovanja, ki jim tu imamo*. Glede pomena obiska komisije v Trstu pa je sen. Sarti dejal: «Zdt še mi, cla je metoda Posvetovanja na kraju samem, Preden bi izrekli naše mnenje, dokaz resnosti. To velja tudi na moralni ravni in na ravni politične etike, še bolj kot zgolj Pa politični ravni. Glede politične ocene pa lahko rečem, da sedanja srečanja nikakor niso kompromitirala, ampak nasprotno okrepila logiko osimskih sporazumov. Sam sem imel čast, da sem bil v senatu poročevalec zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov, se pravi, lahko bi rekel, zadnjega dejanja vojne. Volja po miru, po Prijateljstvu, po sodelovanju, je bila potrjena tudi na sedanjih razgovorih, to pa je linija. ki jo zagovarja tudi parlamentarna komisija za izvajanje nsimskih sporazumov*, je zaključil sen. Sarti. in Jugoslavijo. Omenil je nekatere zaskrbljenosti, ki so jih izrekli glede industrijske cone na Krasu in ki se nanašajo na žalostne izkušnje razlaščanj. Predvsem pa je Damjan Pavlin podrobneje in poglobljeno obravnaval zaščitne norme, ki slede iz izvajanja uvoda in osmega člena osimskega sporazuma. Izrekel se je proti osnutku vladnega dekreta, sa' je organizacija, ki jo je zastopal, tako kot celotna slovenska narodnostna skupnost v I-taliji, vedno zahtevala, da se slovenska narodnostna skupnost globalno zaščiti. Vladni zakonski osnutek nasprotuje temu načelu, in omejuje zaščito samo za Slovence v tržaški pokrajini. Zato je treba pospešiti in koristno končati razpravo v posebni komisiji predsedstva vlade, v kateri sodelujejo tudi slovenski zastopniki. Viljem černo je v imenu delegacije Slovencev videmske pokrajine podčrtal, da predstavlja delegacija vidne predstavnike izvoljenih svetov, kulturnih in drugih organizacij ter duhovnike društva Dom. Ostro je obsodil ločevanje Slovencev in toplo pozdravil osimski sporazum prav zato, ker nudi tudi Slovencem videmske pokrajine možnost zaščite in uveljavljanja. V tej zvezi je govoril o vseh odprtih vprašanjih, kot so slovenska šola, ekonomska in druga vprašanja in nato izročil članom parlamentarne komisije skupni dokument «Listino o pravicah Slovencev v videmski po-krajini*, ki je bil svečano sprejet v Vidmu 15. 9. 1977. leta. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina je med drugim podčrtal, da bi hitra uresničitev gospodarskega dela osimskega sporazuma, še zlasti z ustanovitvijo industrijske proste cone na Krasu, lahko preprečila gospodarski propad Trsta ter postavila temelje za industrijski preporod brez umetnega podpiranja. Slovenski gospodarski operaterji so prepričani, da je treba ustvariti pogoje za industrijski razvoj v vsej deželi ob upoštevanju potrebe po (Nadaljevanje na zadnji strani) PRED NAPOVEDANO PARLAMENTARNO RAZPRAVO Objava novih Morovih pisem zaostruje polemično vzdušje V njih pokojni predsednik KD polemizira z Andreottijem in komunisti in posredno poziva k zrušen ju vlade Slovenski predstavniki pred prefekturo pred srečanjem s parlamentarno komisijo PRED PARLAMENTARNO KOMISIJO ZA OSIMO Tudi deželni odbor zavrača osnutek odloka o izvajanju čl. 8 o Slovencih Ukrepi za pristanišč« - Dokument deželne sindikalne federacije poudarja važnost industrijske cone na Krasu - Načelniki svetovalskih skupin v tržaški občini poudarili važnost hitrega izvajanja vseh osimskih sporazumov Parlamentarna komisija za vprašanje izvajanja osimskih sporazumov je tudi včeraj'ves dan nadaljevala svoj delovni obir’: v Trstu. Popoldne so se člani komisije razgo-varjali v dveh skupinah. Dopoldne je komisija sprejela najprej predsednika Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Zahettija, ki ga ni mogla sprejeti v torek zvečer. Pogovor se je zavlekel čez dve uri, kar je tudi razumljivo,-' saj ima tržaško pristanišče vrsto nerešenih perečih problemov. Takoj za Zanet-tijem je bila vrsta na enotni delegaciji deželne federacije CGIL-CISL-UIL, potem pa je komisija zaslišala predstavnike Ustanove za tržaško industrijsko cono, načelnike skupin Stališče SKGZ Izjava Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki jo je parlamentarni komisiji podal predsednik Boris Race, se glasi: «Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki združuje kulturne, gospodarske, športne in druge organizacije, ki imajo svoj sedež v tržaški, goriški in videmski pokrajini, je z zadovoljstvom sprejela osimsko pogodbo. Naše pozitivno mnenje izhaja iz več ugotovitev: Slovenska manjšina, kot italijanska v Jugoslaviji, hoče biti most med obema državama. Zaradi tega podpiramo vse tiste pobude, ki zbližujejo obe državi in ki krepijo medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Zavedamo se, da s takim zadržanjem prispevamo tudi k utrjevanju miru v tem delu Evrope. Osimska pogodba obvezuje obe vladi, da z zakonskimi normami zaščitita manjšini, italijansko v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Slo venska skupnost v Italiji pričakuje, da se bo to zanjo v najkraj šem času uresničilo korektno, globalno in da bo teritorialno obse galo vse ozemlje, kjer Slovenci bivajo, torej tržaško, goriško in videmsko pokrajino. Naša organizacija, kot druge slovenske organizacije in nekatere stranke, si zamišlja globalno zaščito slovenske jezikovne manjšine na naslednji način: Pozitivna zaščita slovenske skupnosti brez teritorialnih omejitev in razlikovanj; Pozitivna zaščita skupnosti kot celote s svojimi narodnostnimi, kulturnimi, družbenimi in gospodarskimi značilnostmi. Pozitivna zaščita na vseh področjih, kjer se izraža življenje skupnosti. To pomeni: — Uporaba jezika im vseh mešanih narodnostnih območjih, kot pravica skupndsti ih njenih posameznih komponent s primerno javno strukturo, ki naj uresničuje to pravico; —: Posebna avtonomija slovenske šole s svojimi vodilnimi organi v okpru italijanske šolske ureditve (posebni vodilni organi, šolski okraj itd.); — Posebne kulturne strukture na osnovi javnega financiranja; — tudi kraščanskodemokratski svetovalci. S tem se je torej na pokrajinski ravni izoblikovala tista enotnost, ki jo je tako odločno terjal in jo še terja skrajno kritičen in zaskrbljujoč položaj na občini in ki jo terja nič manj problematičen položaj na deželi. Po daljšem in mučnem sosledju političnih dogodkov, ki so .okazali na globoka nesoglasja med tradicionalnimi demokratičnimi strankami ter vzbudili razočaranja in skrbi, je med strankami ustavnega loka vendarle prevladal čut odgovornosti in skozi mračne oblake Lucio Ghersi A tržaškega političnega dogajanja je s tem posijal žarek upanja, da bodo štej ko prej. prevladale zdrave tež-nre in odprti pogledi na, prihodnost Trsta in njegove pokrajine. Na pokrajini so demokratične stranke torej našle skupen jezik in prvi akt te nove razveseljujoče stvarnosti je bila sinočnja ponovna izvolitev Ghersija za predsednika pokrajine, pa čeprav s poizvedovalnim mandatom, medtem ko bi morali na prihodnji seji, ki bo v soboto dopoldne izvoliti tudi odbor, to je šest odbornikov in dva namestnika, iz tako imenovanega laičnega in socialističnega območja, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo bodoči odbor sestavljali poleg socialistov in komunistov še predstavniki socialdemokratske stranke, republikanske stranke in Slovenske skupnosti. Ta odbor naj bi po dogovoru, ki so ga stranke ustavnega loka sklenile v predsinočnjih poznih nočnih urah, slonel na najširšem programskem sporazumu, kar pomeni, da bo imel odbor podporo tudi krščanskih demokratov. Dosedanji levičarski odbor je moral, kot znano, odstopiti, da je omogočil izglasovanje proračuna in preprečil komisarsko upravo. Ta kriza se je pričela pred zadnjimi upravnimi volitvami in za njeno rešitev so nekatere politične sile čakale ravno na volilni izid. Toda volitve so prinesle v Trstu velika presenečenja in močno zamajala temelje političnih odnosov. Na površje so prišle sile, ki se odločno protivijo procesu, ki ga je sprožil sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Ob tem se je med demokratičnimi strankami pričel dialog, ki na občini, žal, rii privedel do pozitivnih zaključkov. Zato pa se po sinočnji pozitivni seji pokrajinske skupščine odpira novo poglavje v političnih odnosih na Tržaškem. Pred sinočnjo politično razpravo, ki je v bistvu potrdila splošno voljo strank ustavnega loka, da vpre-iejo skupne moči za prebroditev težav in za reševanje številnih problemov upravnega in političnega značaja, je pokrajinski svet sprejel v svojo sredo namesto Borisa I-skre, ki je bil izvoljen za deželnega svetovalca, Giorgia Vascotta. Prva neizvoljena je bila sicer Stanislava Čebulec, a se je mestu v pokrajinskem svetu odpovedala. Os politične razprave je težila na predlogu načelnika socialistične Svetovalske skupine Carboneja, ki je spregovoril drugi po misovskem svetovalcu Debellijem, to je predlogu, da se izvoli za predsednika Ghersi, ki naj v naslednjih dneh preveri možnosti sestave odbora iz laičnih in socialističnih vrst, ki bo imel podporo programske večine. Ta predlog je Carbone utemeljil X izjavo, da je za premostitev sedanjega položaja potrebna enotnost in sodelovanje demokratičnih sil. Brezigar (SSk) je v svojem posegu uvodoma poudaril, da je stanje po zadnjih volitvah nenavadno in da se mora s tem soočati tudi pokrajina, kljub temu da se številčno v pokrajinskem svetu ni nič spremenilo. Poudaril je, da se morajo vse demokratične stranke zavzeti za čim smotrnejšo rešitev krize na pokrajini in da mora novi pokrajinski odbor jasno odgovoriti na vsa še odprta tržaška vprašanja, med katerimi je še zlasti o- menil zahtevo po globalni zaščiti Slovencev in z zadovoljstvom ugotovil enotno stališče predstavnikov vseh demokratičnih strank o tem vprašanju na razgovorih z medparlamentarno komisijo za izvajanje o-simskega sporazuma. Brezigar je še dodal, da je sedaj potrebno čim večje soalasje med strankami ustavnega loka, da se rešijo odprta vprašanja v zvezi z razvojem Trsta in dežele. Zato je odgovor SSk na predlog socialistične stranke pozitiven in Brezigar je napovedal, da bo glasoval za Ghersija. Sledila sta posega republikanca Foscarinija ki je izjavil, da bo glasoval za Ghersija, ter socialdemokrata Devescovija, ki je polemiziral z dosedanjo levičarsko upravo predvsem glede njenih stališč in njenega delovanja na področju psihiatrične oskrbe. Zanikal je nekako veljavnost vsega dosedanjega dela v korist umskih bolnikov ter zahteval ukrepe, ki naj bi preprečili njihove izpade v javnosti. Izrekel se je vsekakor za predlog socialistov pod pogojem, da ga podprejo vse demokratične sile. Za komunistično skupino je posegel v razpravo dosedanji podpredsednik pokrajinske uprave Mar-tone, ki je v svojem izvajanju izhajal iz izkušenj sporazuma med demokratičnimi strankami na vsedržavni ravni. Te izbire so narekovale kritične in dramatične o-koliščine, ki so dosegle višek z u-grabitvijo in umorom Alda Mora. Prešel je nato na dogajanje na krajevni ravni in poudaril, da terja skrajno kritični položaj večjo soli darnost in enotnost demokratičnih sil. Nadaljeval je nato, da pred stavlja kandidatura Ghersija perspektivo na tej poti, kar dokazuje tudi njegovo tolmačenje problemov in potreb Trsta pred parlamentarno komisijo, to je tolmačenje, s katerim se lahko istovetijo vse demokratične sile in ki je v bistvu tudi osnova programa nove pokrajinske uprave. Stališča krščanskih demokratov je obrazložil Locchi. Potem ko je negativno ocenil delo dosedanje pokrajinske uprave, je dejal, da terja politični položaj, ki je nastal po volitvah, resen razmislek od vseh političnih sil. Ponovil je nato že znana stališča KD do nove občinske uprave ter zavrnil predloge KPI o sestavi nujnostnih odborov demokratične enotnosti. Zavrnil je skratka sleherno neposredno sodelovanje s komunisti v krajevnih upravah. Poudaril pa je, da je KD proti komisarski upravi in je nato najavil, da sprejema predlog o kandidaturi Ghersija 'in da se bo naknadno izrekla o nadaljnjih pogajanjih. Zadnji je govoril indipendentist Marchesich, ki je bil skrajno pole- mičen do dosedanje uprave ter do načina, s katerim so potekala pogajanja med strankami. V znak protesta je zapustil dvorano. Pred glasovanjem je dal glasovalno izjavo le misovec Busa. Izid glasovanja pa je bil naslednji: glasovalo je 26 svetovalcev (odsoten je bil tudi liberalec Pampanin), za Ghersija je glasovalo 22 svetovalcev, tri za Busšja (MSI) in ena bela glasovnica. Novoizvoljeni predsednik Ghersi se je na koncu zahvalil za izvolitev. Med drugim je v svojem govoru poudaril, da so trenutki, ki jih preživlja naše mesto zelo težki in da zato med demokratičnimi silami ne sme biti prostora za jalove polemike. Poudaril je obenem, da je treba probleme Trsta reševati v okviru splošnih problemov države ter v tesni povezavi in sodelovanju s prebivalstvom in raznimi organizacijami. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v soboto ob 10. uri. Neverjetno izgovarjanje Voditelju svetovalske skupine «Li-ste za Trst» Giuricinu se je zelo mudilo zanikati vsakršno odgovornost svojih pristašev za incidente, ki so nastali na glavnem mestnem trgu in za napad na sedež slovenskih organizacij. Pri tem se je po-služil zelo «prepričljivega» argumenta: manifestacija se je uradno zaključila ob sedmih zvečer, se pravi pred incidenti. «Za to, kar se je zgodilo potem, nismo odgovornih, skuša dopovedati Giuricin. Res čudna samoobramba. Podobno bi atentator lahko rekel, da je samo postavil peklenski stroj, prižgal zažigalno vrvico in jo nato od-kuril... Za posledice eksplozije bi bila kriva zažigalna vrvica, ne pa tisti, ki jo je prižgal, ker. VPRAŠANJE, KI ZASKR8UA TRŽAŠKO JAVNOST KDAJ SE BODO RAJONSKI SOSVETI LOTILI DELA? Novi protiosimsko in avtonomistično usmerjeni občinski upravitelji sklicali za jutri sestanek rajonskih svetovalcev Tržaški rajonski sosveti, ki so bili na zadnjih volitvah prvič neposredno izvoljeni od ljudstva in katerim so dodeljene vse večje in pomembnejše pristojnosti v upravnem življenju mesta in okolice, še niso pričeli z delom, čeprav so od teh volitev potekli že skoraj tri meseci. Da ti organi sploh še niso bili umeščeni, je pripomoglo dosedanje zapleteno politično dogajanje na občini. Žal kaže, da bo tudi njihovo nadaljnje življenje, vsaj v bližnji prihodnosti, dokaj problematično, če upoštevamo, da vodi sedaj občino enobarvni manjšinski odbor Liste za Trst, to se pravi cdbor, ki nima širše podpore in ki predvsem nima ne izkušenj ne jasnih pogledov na zahtevne in razvejane probleme javnega upravljanja; Ves program tega avtonomističnega in konservativnega gibanja se v bistvu omejuje na tri toliko razvpite demagoške protio-simske točke. Kako se bo sedaj uprava lotila pomembnega vprašanja upravne decentralizacije? Jasneje bomo to videli jutri, ko se bodo v mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 ga tedaj ni bilo zraven. .........„„„„„...............................................................................•■••••••••■•. PRI ODOBRITVI PRAVILNIKA 4. PROMETNEGA PODROČJA Deželni nadzorni odbor v Vidmu črtal člena o rabi slovenščine Deželni odbor pa je pred leti odobril statut, ki predvideva poslovanje v slovenščini sestali novoizvoljeni rajonski svetovalci. Srečanju, ki bo ob 18.30, bo predsedoval župan Cecovini, ki naj bi svetovalcem orisal vsebino zakona o upravni decentralizaciji, kot je rečeno v tiskovnem poročilu občine. Upati je ob vsem tem, da bodo tradicionalne demokratične sile le našle na rajonski ravni tisti skupen jezik, ki ga niso našle med pogajanji za določitev župana in odbora in kar je privedlo do sedanjega nadvse zaskrbljujočega položaja na občini. Le na ta način bo mogoče učinkovito reševati številna odprta vprašanja, predvsem, pa preprečiti ohromitev upravnega življenja našega mesta. • Danes bo ob 18-30 na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 sestanek ženske komisije KPI, na katerega so vabljene vse odgovorne predstavnice sekcij ter izvoljene predstavnice v občinskem svetu in rajonskih konzultah. Deželni nadzorni odbor v Vidmu ■je na seji 22. avgusta črtal iz novega pravilnika za osebje 4. prometnega področja besedilo, ki izrecno poudarja rabo slovenščine. Ponovno smo torej priča nezaslišanemu ukrepu nekega deželnega organa, ki mu je slovenščina trn v peti in bi jo najraje odpravil iz vsake uradne listine in jo potisnil med izključno zasebne probleme. Spomladi je izvršni odbor 4. prometnega okrožja sestavil pravilnik za uslužbence, ki so ga odobrili vsi načelniki svetovalskih skupin skupščine prometnega področja (goriška in tržaška pokrajina). Prav tako ni sprožilo nobenih problemov besedilo o namestitvi u-radnika, kjer je bilo izrecno poudarjeno, da mora ustno in pismeno obvladati slovenščino, ki mu bo rabila pri prevajanju na zasedanjih skupščine, v odnosih s krajevnimi tjpravami in v pogovorih s strankami. Kot rečeno je videmski deželni nadzorni odbor črtal dva člgna, utemeljil pa je svoje dejanje s trditvijo, da so zahtev« protizakonite. Ob tem pa se stopnju- OSTER PROTEST AVTOPREVOZNIKOV Razkladanje in nakladanje sta v luki zelo zamudni Tržaško pristanišče ni dovolj opremljeno • Dolge vrste tovornjakov s kontejnerji ob Vil. pomolu Združenje obrtnikov iz Trsta je že večkrat ostro protestiralo zaradi zastojev, do katerih pride v tržaškem pristanišču pri razpadanju in nakladanju materiala. Pi-ed mesecem dni so bile tarča protestov predvsem zamude, ki so jih imeli v pristanišču pri razkladanju kontejnerjev. Ko je že kazalo, da se bo zadeva obrnila na bolje, pa avtoprevozniki kontejnerjev, ki so včlanjeni v združenje obrtnikov, čutijo še enkrat dolžnost seznaniti javnost o neverjetnih zamudah v pristanišču, predvsem zaradi nezadostne zmogljivosti struktur tržaške luke. V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali včeraj, avtoprevozniki ponovno ugotavljajo, da je operocija nerjev zelo zamudna, Dredvsem ob VII. pomolu, pa čeprav so pred kratkim obljubili, da se bodo stvari izboljšale. Kljub vsemu pa je stanje ponovno podobno tistemu izpred nekaj mesecev, kar močno zmanjšuje delovanje in zmogljivost tržaške luke, obenem pa zelo prizadene tudi avtoprevoznike same. Samo predvčerajšnjem zjutraj se je nabrala ob pomolu dolga vrsta štiridesetih tovom,jakov, ki so morali čakati ure in ure preden so jih raztovorili. Avtoprevozniki zato še enkrat odločno pozivajo odgovorne, naj končno ustrezno posredujejo in se lotijo restrukturacije in reorganizacije pristanišča, sicer bo tržaška luka zgubila še na tisti veljavi, ki jo ima. je absurdnost uprave deželnih organov, saj ima 4. prometno področje statut, v katerem 11. člen predvideva rabo slovenščine na skupščinah, v odnosih s krajevnimi upravami in strankami. Statut pa je odobril odbor s svojim o-dlotom št. 0828 23. junija 1976. Raba slovenščine je' v statutu dovoljena, protizakonite pa so norme, ki bi omogočile njeno uporabo. To je edina' ugotovitev, ki jo lahko razumemo iz nezaslišanega u-krepa deželnega nadzornega odbora. Določenim deželnim krogom je zaščita slovenske manjšine le prazna fraza, s katero mečejo pesek v oči, ko pa je treba iz prograjnskih izjav preiti h konkretnim uresničitvam, je njihova protislovenska opredelitev jasna, trditev o protizakonitosti pa je le dimna zavesa, k; bistva ne spremeni, saj niso odboru 4. prometnega področja sploh navedli zakonov, ki prepovedujejo pri nameščanju zahtevo po znanju slovenščine. 6 V prejšnjih dneh je večletni predsednik Teatra stabile dr. Guido Botte-ri podal ostavko s tega mesta. Botteri, ki je obenem tudi direktor tržaškega odseka RAI, je županu Cecoviniju, ki je po zakonu poverjen za. določitev predsednika Teatra stabile, izjavil, da bi bil kljub podani ostavki še vnaprej pripravljen obdržati predsedniško mesto., Cecovini je vzel to na znanje, a je kljub temu, v sklopu s političnimi smernicami stranke, kateri pripada, določil predstavnico Liste per Trieste dr. Hansi Cominottijevo namesto demokristjana Botterija za predsednico Teatra stabile. in strank, ki se sklicujejo na odporništvo in na NOB. Le tako se bomo borili za napredek naše družbe, za globalno zaščito Slovencev in za dosledno izvajanje določb osimskih sporazumov. • Danes, 14. septembra, ob 12. uri bo v časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri bosta pruf. Brancato in Stagno govorila o Mednarodnem srečanju v oftalmologiji. PD SLOVAN ŠD GAJA vabita vse člane na javni sestanek, ki bo danes, 14. septembra, "b 20.30 v prostorih gozdne zadruge na Padri-čah. Razpravljali bomo o temi: Položaj Slovencev v sedanjem političnem trenutku Uvodne misli bo podal predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze BORIS RACE Pri Banih je izginila dvojezična tabla Kdor se v teh dneh pelje po cesti z Opčin proti Trebčam lahko opazi, da tabla z dvojezičnim napisom pri Banih ni več na svojem mestu. Kot kaže, so se vandalski pobalini, ki so do pred kratkim stalno mazali spomenike, table in letake, na katerih je poleg italijanskega stal tudi slovenski napis, naveličali, ter se odločili za »korenitejšo* akcijo. Vaščani od Banov so tako pred dnevi opazili, da je dvojezične tabla v bližini njihove vasi dobesedno izginila. Povsem razumljivo je torej ogorčenje prizadetih vaščanov, katerim se pridružuje tudi naše, in zahtevamo, da pristojni organi čimprej postavijo spet na svoje mesto tablo z dvojezičnim napisom, seveda v upanju, da se ne bodo taka vandalska početja več ponavljala. Odbor GM počastil spomin M. Kodriča Upravni odbor Glasbene matice se je sestal v torek, 12. septembra, na prvi redni seji ob začetku novega šolskega leta. V začetku seje se je odbor spomnil pred kratkim preminulega podpredsednika Miloša Ko-dričr. in počastil njegov spomin. Predsednik Glasbene matice je orisal njegov lik, sespomnil na njegovo dolgoletno in požtrvovalno sodelovanje, podčrtal njegov doprinos pri vodenju ustanove, prej kot odbornik in nato kot podpredsednik. Druge točke na dnevnem redu so zadevale prizadevanja šole Glasbene matice za javno priznanje, začetek novega šolskega leta in abonmajske koncertne sezone. ROK ZA PRIJAVO ZAPADE 7. OKTOBRA LETOS Razpis mednarodnega natečaja za glasbeno Nagrado mesta Trst Med prijavljenimi skladbami bo posebna komisiju nagradila najboljšo z denarno vsoto in izvajanjem v občinskem gledališču «G. Verdi» Odbor za dodelitev glasbene «Na-grade mesta Trst» prireja tudi letos v sodelovanju z državnim konservatorijem »G, Tartini» in avtonomno ustanovo občinskega gledališča «G. Verdh mednarodni natečaj za «Nagrado mesta TrsU za simfonične skladatelje. Skladatelji lahko sodelujejo le z eno skladbo, ki je niso še izdali ali javno izvajali. Rok za prijavo zapade 7. oktobra, nakar bo mednarodna komisija določila najboljše skladbe, katerih avtorji bodo tako nagrajeni: zmagovalec glasbene cNagrade mesta Trst» za leto 1978 bo dobil denarno nagrado 3.000.000 lir, skladbo pa bodo izvajali v okviru spomladanske simfonične sezone v občinskem gledališču «G. Verdh. Drugouvrščeni skladatelj bo prejel vsoto 1.000.000 lir, tretji pa 500.000 lir. Poleg tega pa bo lahko mednarodna komisija naknadno nagradila tudi druge skladbe. Ob letošnji glasbeni «Nagradi mesta Trst» ni potrebno še enkrat podčrtati važnosti te prireditve, tudi zaradi dejstva, da so ocenjevalno komisijo vedno sestavljali nekateri med najboljšimi mednarodnimi skladatelji in muzikologi, kot to določa pravilnik Zveze mednarodnih glasbenih natečajev. Med drugimi so v prejšnjih letih sodelovali Arturo Benedetti Michelangeli, Gian Francesco Malipiero, Franco Alfa-no, Nino Rota, Giulio Confalonieri, Francis Poulenc, Gottfried von Ei-nem in Wolfgang Fortner. NA ZAVODU «G. DELEDDA* Seminar o boju proti mamilom na višjih šolah Na državnem tehničnem ženskem zavodu «G. Deledda* bo do 15. septembra študijski seminar o didati-ki in preprečevanju uživanja mamil, ki ga organizira šolsko skrbništvo iz Trsta v okviru zdravstvene vzgoje. Seminarja se udeležuje 25 docentov in pet staršev dijakov višjih srednjih šol, ki so se že udeležili podobnega tečaja lani. Sodelovali bodo tudi univerzitetni docenti tržaške univerze Claudio Desinan, Gior-gio Tampieri in Giorgio Giudici, tečaj pa bo vodila prof. Ada Severina Chatilš, ravnateljica tehničnega ženskega zavoda «G. Deledda*, ki je obenem odgovorna za službo proti mamrilom na tržaškem šolskem skrb ništvti.■ ■ • Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bo'danes urad zEt JpdtrOšnik‘e'po-sloval od 7.25 do 9.30 zaradi seje o-sebja na podlagi državne skupne delovne pogodbe za uslužbence občinskih podjetij. Deželni SUNIA in zakon o pravični stanarini V soboto, 9. septembra, se j® v Gorici sestal deželni odbor sin' dikata SUNIA za Furlani.jo-Julijsk° krajino. Proučili so uresničevanj6 zakona o pravičnih stanarinah in sklenili, da bodo napravili pri ^ želni upravi F-JK vse ustrezne k°' rake glede vsedržavnega socialni; ga sklada, ki bi moral pomagaj1 manj premožnim slojem, ki jih J® zakon o pravičnih najemninah prizadel. Med drugim bodo o ten* usposobili svoje urade, da boo® lahko nudili vsem potrebne infor' macije, in pripravili študijski se" minar o zakonu za nravične s*8' narine, ki se ga bodo udeležili aktivisti SUNIA, predstavniki tovarniških svetov in občinski svetovalci' Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 14. septembra JELENKO Sonce vzide od 6.42 in zatone °® 19.20 - Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 17.55 in zatone ob 3.3»-Jutri, PETEK, 15. septembra NIKODEM Vreme včeraj: najvišja temperatur* 21,1 stopinje, najnižja 14,2, ob l3' uri 21,1 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, vlaga 38-odstotna, neb® jasno, veter zahodnik 17 km na uro. morje rahlo razgibano, temperatur* morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. septembra 1978 so *e v Trstu rodili štirje otroci, urnr*° pa je 14 oseb. RODILI SO SE: Maria Riccard* Miniussi, Barbara Buroio, Aleš*10 Batič. Gianna Iovino. UMRLI SO; 86 letna Angel.8 Franzi vd. Mario, 75-letni Domeni' co Cocola, 96-letni Giorgio Vas'-'0*' to, 75-letna Valeria Udovich P°r' Glavina, 69-letna Lidiji Bologn8 por. Del Piero, 65-letni Angel® Flego, 69-letni Giuseppe Bol let0: 63-letni Guerrino Degrassi, 80-le*111 Giovanni Puric, 94-letna Ern?**8 Mink, 89-letna Virginia Peres*1!1 vd. Azzano, 84-letni Giorgio Godi; na, 60 letni Oreste Macor, 48-ie*®1 Giovanni Caniglia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er** S. Anna 10, Ul. S Ciljno 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11* NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 1*- V Komnu pripravljeni za veliko slavje PO TORKOVIH IZGREDIH Resolucija openske sekcije VZPI-ANPI Sekcija VZPI-ANPI z Opčin se je sestala po torkovih dogodkih in sprejela naslednjo resolucijo: Demokratično prebivalstvo in predvsem Slovenci smo bili v torek ponovno priča divjanju, ki se je začelo z napadom na sedež slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška in na sedež komunistične partije v središču mesta. Da zavremo fašistične poskuse, neofašistov in Liste za Trst, je nujen odločen in enoten nastop vseh demokratov, organizacij razkladanja in nakladanja kontej- .................................................ti...........lllltlllllin.iiimiiminliliiMmmmiu Sindikalisti za izvajanje osimskih sporazumov ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NA®1 in ENPAS od 22. do 7. ure: tele*' it. 732-627, V počastitev spomina M1^ Kodriča daruje Elma Kerševan 2.0®; lir za spomenik padlim v NOB 1 Skednja, s Kolonkovca in od Sv-Ane. . V spomin na inž. Miloša Kodri®8 darujeta Lori in Sonja 5.000 lir 1 Dijaško matico. V 'počastitev spomina Avgust* Matjaka darujeta Olga in Ant®® Pertot 5.000 lir za Glasbeno 1,18 tico. Prispevajte za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna v Nabrežini. Prispevke sprejema idbornik Stanko Devetak V Komnu je že vse pripravljeno za veliko nedeljsko slovesnost, za osrednjo proslavo 35-letnice združitve Slovenskega Primorja z matično domovino pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita. Menijo, da se bo proslave udeležilo okrog 50 tisoč ljudi iz Slovenskega Primorja, iz drugih krajev Slovenije, iz sosednje Hrvatske in iz zamejstva. Mestece se že odeva v slavnostno oblačilo, v prejšnjih tednih pa so asfaltirali vrsto cest v samem kraju in v okolici. Komenci bodo prisrčno sprejeli desettisoče svojih gostov. Slavje se bo začelo v soboto, ob 19. uri s koncertom Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. V nedeljo ob 10. uri bo najprej promenadni koncert godbe na pihala iz Postojne, ob 11. uri pa bo veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo imel slavnostni govor predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. V kulturnem delu sporeda bodo sodelovali zdru- Skupna delegacija deželne federacije CGIL - CISL - UIL ped vodstvom generalnih tajnikov Calabrie, Bra-va in Fabriccija je predočila parlamentarni komisiji za izvajanje osimskih sporazumov zahteve delavcev iz Trsta in dežele OBVESTILO ZA BIVŠE BORCE Oktobra bodo v Opatjem selu (občina Nova Gorica) odkrili spomenik padlim tržaškega udarnega bataljona, ki so ga ustanovili v Lokvici na Krasu. Vsi bivši borci, ki so pripadali temu oddelku v obdobju od 12. oktobra 1943 do 5. aprila 1944 — dan ustanovitve u-dame tržaške brigade Garibaldi — in ki sedaj stanujejo v Italiji, naj nujno sporočijo svoje ime in priimek ter naslov pokrajinskemu odboru VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, Trst, tel. 730-306, najkasneje do 30. t.m. ženi pevski zbori Primorske, Trža ški partizanski pevski zbor, godba na pihala iz Pirana in recitatorji Anton Petje, Mira Sardočeva, Iztok Jereb in Dragica Kokot. Ob 12.30 bo v Komnu promenadni koncert, na katerem bodo sodelovale godbi na pihala iz Postojne in Pirana ter folklorni skupini KUD Karol Pahor iz Pirana in Stu ledi iz Trsta. Program se bo nadaljeval ob 15. uri, ko bosta nastopila VIS Prizma in zabavni ansambel Ottavia Brajka iz Izole, ob 19. uri pa bo prosta zabava s plesom. Udeležencem proslave priporočamo, da potujejo v Komen: — iz smeri Nova Gorica preko Branika, — iz smeri Ljubljana preko Vipave in Sežane, — iz Kopra in z Reke preko Sežane. Iz zamejstva je možen prihod s nrepustnico tudi preko maloobmejnih prehodov Brestovica, Gorjansko in Repentabor, Vse ceste v smeri Kamna so asfaltirane in na vpadnicah opremljene s parkirišči, JUTRI V SESUANU Razstava jedkanic Tržačana Mandera V umetnostni galeriji turistične in letoviščarske ustanove v Seslja-nu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo jedkanic Tržačana Bruna Mandera. Grafična razstava bo odprta ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. do vključno nedelje, 1. oktobra, ob 12. uri. ko bodo zaključili razstavo. Bruno Mandero izhaja iz tržaške šole •Carlo Sbi-sa», izpopolnil pa se je na mednarodnem akademskem tečaju jedkanja v Urbinu. SKBDR@ pametna izbira cena ključi v roke SKODA SKODA SKODA 105 105 120 L SL 2.795.000 lir 2.957.000 lir 3.400.000 lir TAKOJŠNJA DOBAVA Ekskluzivni zastopnik za TRST In pokra|lno: Autoagenzia CLAUDIO ULICA DELLA GEPPA 8 — TEL. 62-640 — TRST MOTORJI JAWA - CZ po izrednih cenah in takojšnja dobava v ZAKLJUČEK SIMPOZIJA 0 APITERAPIJI V PORTOROŽU PROPOLIS ZDRAVILO JUTRIŠNJEGA DNE? Čebela je tri dni «združevala» zdravnike, biologe in farmacevte Čebelar s panjem Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo otvoritvena šolska maša 19. septembra ob 10.30 v rajonski župni cerkvi. Po maši se bodo dijaki zbrali v razredih, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole Igo Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 19. septembra, ob 9. uri v nabrežin-ski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred začetkom maše. Koncerti Danes, 14. t.m., oo ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra nastopil duo Mlejnik - Šetinc (violončelo in klavir). Kino i Miramarski park — «l.uči In zvokl», ob 20.30 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini); ob 21.45 «San u Miramaru* (v srbo- - hrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.00 in ob 20.50 ter iz Miramara ob 21.45 in ob 23.05. Ariston 17.00 «1 sette samurai». Režija Akira Kurosavva. Ritz 17.00 «Crazy Horse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 tEmanuelle — le pomo-nbtti nel mondo*. L. Gemser. Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 16.30 «L'ultimo čombattimento di Chen». Bruce Lee. Mignon 15.00 «Heidi». Nazionale 17.00 «La febbre del saba-to sera*. J- Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.10 tCapricom one*. Elliott Gould, Excelsior 16.00 «L'ultimo valzer*. Cristallo 16.00 «La stanza del vesco-vo*. Režija D. Risi. U. Tognazzi, O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom starosti. Filodrammatico 16.00 «Notti di piace-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00—21.30 «Incontri rawi-cinati del terzo tipo*. Anrora 16.30 «La guerra dei robot*. Capital 17.00 «Agente 007,- Una ca-scata di diamanti*. S. Connery. Vittario Veneto 16.15 «Mash». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Ercole al centro della terra*. C. Lee. B-ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA. BANK A 4' S. P, A. Tcinr .ulica r PiLZfO,-.- '"22 Bi-d<3R TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. 9. 1978 Ameriški dolar 833.— Funt šterting 1619.— švicarski frank 508.— Francoski frank 189,- Belgijski frank 25,- Nemška marka 418.— Avstrijski šiling 57,50 Kanadski dolar 690.— Holandski florint 380.— Danska krona 145.— švedska krona 182.— Norveška krona 153.— Drahma 20.10 Dinar 38,50 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Na PROSEKU se je izgubila psička pasme bassethound. Tel. 412340. PRODAM odlično ohranjen VW golf LS, 75 KS letnik 76 z avtoradiom. Za informacije tel. na št. 795823. PRODAM zadnjih 15 letnikov Jadranskega koledarja od leta 1964 do 1978. Tel. 410372. KUPIM rabljeno stiskalnico za tropine, velikost; številka 50 ali 55. Tel. 228480 od 19. ure dalje. KUPIMO hišo na tržaškem podeželju Po zmerni ceni. Tel. 743888. PRODAM nov kajak, dvosedežni, znamke ASA. Primeren za lahke reke in morje. Tel. 569357. Včeraj se je zaključil v Portorožu uradni del III. mednarodnega simpozija o apiterapiji. Zvečer je bila v hotelu Metropol slavnostna večerja, danes pa si bodo udeleženci ogledali Postojnsko jamo, Ljubljano, Čebelarski muzej v Radovljici in Bled. Tri dni je bil govor o čebelah, oziroma o čebeljih pridelkih. Ta Razna obvestila Komorni zbor Glasbene matice v Trstu prične z vajami v ponedeljek, 18. septembra, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29. Sekcija VZPI - ANPI Dolina in Bo-ljunec sklicuje sestanek bivših borcev in aktivistov v soboto, 16. t.m., ob 20.30 v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Razpravljalo se bo o problemih borcev in aktivistov NOV. Gledališča Od jutri dalje bodo, v prodaji, a-bonmaji za gledališko sezono 1978/79 Teatra Stabile (potrditev lanskih a-bonmajev do 30. septembra),. Razstave V galerij), Rps^flj je odprla razstavo tržaška slikarka Tatiana. V občinski umetnostni galeriji je odprl slikarsko razstavo Claudio Bianchi - Weiss. V galeriji Tribbio Rettori so odprli razstavo avstrijskega slikarja Huga \Vulza. ŠD PRIMORJE : obvešča vse člane in simpatizerje, da bo jutri, 15. t.m., ob 21. uri na sedežu društva sestanek, na katerem bo odbor ŠD Primorje pred začetkom prvenstva 1978 -79 predstavil vsem članom program delovanja društva za obdobje treh let. Sledila bo diskusija za odobritev in potrditev programa. Odbor Izleti SPDT obvešča, da je odhod izletnikov na avtobusni izlet v Sappado ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano). Prosimo točnost! Slovenska skupnost — sekcija Devin - Nabrežina priredi v nedeljo, 24. t.m., celodnevni izlet v Bohinj na «Kravji bal*. Prijave sprejemajo sek-ci.jski odborniki; Mario Kralj — Nabrežina, Nevenko Gruden — Sesljan in Orlando Žbogar — Devni. drobna žuželka je tri dni združevala zdravnike, biologe in farmacevte v skupni tem; o prikazovanju zdravilnih moči propolisa, cvetnega prahu, matičnega mlečka in medu. Največ predavateljev je v svojih referatih obravnavalo propolis, ki je od vseh čebeljih proizvodov najbolj komplicirano sestavljen. Sestava propolisa sicer še ni povsem znanstveno raziskana, vendar si strokovnjaki obetajo od njegove uporabe v medicini in veterini izredne u-spehe. Njegovo antivirusno in anti-bakteriološko učinkovanje je že dokazano, niso pa še znani njegovi eventualni negativni učinki. Ko bi nadaljnja raziskovanja pokazala, da teh učinkov ni, je prav gotovo propolis zdravilo jutrišnjega dne. Bolj kot v humani medicini je njegova uporaba popolnejša v veterini. Dr. Vera Kivalkina iz Sovjetske zveze je v svojem referatu dokazala, da se lahko s propolisovo razstopino v alkoholu in vodi uspešno cepijo prašiči proti virusni bolezni. Nedvomno bodo nadaljnje raziskave na tem področju pokazale še večje uspehe, tako da bodo na prihodnjem simpoziju osvetljene marsikatere domneve. Vendar pa nobeno zdravljenje s še tako zdravilnimi : preparati ni priporočljivo brez zdravniškega nadzorstva . Helena Magajna — [ • '•"-.XI;; *.» .-n«' . Deželno financiranje raziskovalnih pobud Deželni odbor je pred kratkim o-dobril nakazila trem raziskovalnim pobudam v Furlaniji - Julijski krajini. Podprli bodo petletni geološki raziskovalni načrt, ki bi moral preusmeriti- rabeljski rudnik v novo dejavnost, omogočili uresničitev raziskave, ki naj bi odpravila tehnične in zakonske ovire pri optimalni izrabi kontejnerskega prometa, in nakazali denarne olajšave tehnolo-ško-industrijski raziskavi za optimalno izrabo lesa. Nedvomno predstavlja deželna pobuda v korist rabeljskega rudnika važen premik, saj bo morala ENI upoštevati ugotovitve mineraloške raziskave, ko bo odločala o pobudah, ki naj zagotovijo produktivno bodočnost rabeljskemu rudniku. Ob vseh teh nakazilih pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, komu bo denar namenjen, tržaški univerzi s svojim znanstvenim potencialom, ali pa zasebnim strokovnjakom, kot se je to vse prevečkrat dogajalo v pre- tek’osM, Mneski dnevnik Profesorji iz Slovenije obiskali Kanalsko dolino V soboto, 9. septembra, je skupina 48 slovenskih pedagogov, ki so vključeni v društvu geografov Slovenije, obiskala Kanalsko dolino, Rezijo in Beneško Slovenijo. Zanje ni bil ta obisk zgolj izletniški, ampak so izkoristili priložnost, da se poglobijo v spoznavanju Benečije z neposrednimi stiki z domačini. Vodja izleta je bil prof. Lojze Peterle iz Ljubljane, ki je urednik revije «2000», časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja. Ta revija je v zadnji 9. številki posvetila več strani manjšinski problematiki in se posredjio dotaknila tudi Beneške Slovenije. Peterle je dober poznavalec naših razmer in prijatelj beneških Slovencev, zato je izletnike, ki so se vozili skozi naše kraje sproti seznanjal z vsestransko beneško problematiko ter jim organiziral na koncu ekskurzije v hotelu Natisone pri Lipi zanimivo okroglo mizo, pri kateri so sodelovali trije naši kulturni delavci: arh. Simonitti, prof. Marino Vertovec iz Vidma in gospod Zuanella iz Tarčmuna. Ti predavatelji so gostom iz Slovenije razgrnili zapletenost naše stvarnosti iz več vidikov in jim predložili trenutno socioekonomsko, kulturno ter jezikovno stanje pri nas. Taki izleti so gotovo zelo koristni ljudem, ki prihajajo iz Slovenije in nam omogočajo, da pridemo v stik z osebami, ki nam lahko pomagajo na več načinov. Učitelji in profesorji iz zadnjega izleta so nam obljubili, da bodo poskušali posredovati našo problematiko svojim u-čencem in študentom, tako da se bolje seznanijo z našimi težavami in se za edajo, da vsi Slovenci pripadamo eni sami družini, kljub temu, da nas loči državna meja. UDINE ESPOSIZIONI G 16. - 24. september 1978 25. sejem moderni dom SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO Urniki sobota in nedelja od 10. do 23. ure ob delavnikih od 16. do 23. ure DELEGAT! POKRAJINE IN 03UNES0 BILI VČERAJ V TRSTU Slara in nova vprašanja osimskega sporazuma na sesianku mod Goričani in parlamentarno komisijo Nekaterim bi bilo všeč, da bi mešano industrijsko cono preselili s Krasa na spodnjo Vipavsko ■ le odobren dekret o akumulacijskem jezu čez Sočo ■ Slovensko manjšino je treba obravnavati enotno v deželnem merilu Skupno delegacijo goriškega občinskega in pokrajinskega sveta, ki se je včeraj popoldne (štiri ure po napovedanem roku zaradi nepredvidenega podaljšanja prejšnjih sestankov) sestala s parlamentarno delegacijo osimskega sporazuma je čakalo nemajhno presenečenje, ko je predsednik parlamentarne komisije posl. Sarti postavil Goričanom nepričakovana vprašanja v zvezi z možnostjo preselitve jugoslovansko -italijanske mešane industrijske cone s tržaškega Krasa na goriško področje in s tem v zvezi izrecno o-menil lokacijo spodnjega dela Vipave na področju med Sovodnjami in Mirnom. Čeprav se je že nekajkrat omenila možnost industrijske lokacije na tem področju, vendarle ne v takem obsegu kot na tržaškem Krasu, marveč je bil tu pa tam govor o možnosti gradnje le nekaterih specializiranih tovarn na goriškem področju, kjer naj bi ustanovili manjšo mešano industrijsko cono na o-beh straneh državne meje, tako da bi tudi Goriška imela nekaj gospodarske koristi od osimskega sporazuma, so morali po sili razmer go-riški predstavniki odgovoriti poslancu Sartiju in drugim članom komisije, da niso pripravljeni na tak razgovor. Poudarili pa so, da je treba na industrijsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo gledati v deželnem okviru, da se ne sme ustvarjati kontrapozicij med Trstom in Gorico, da je treba upoštevati realnost slovenskega prebivalstva, ki živi na področju sovodenjske občine ob meji in ki bi bilo v tem primeru prizadeto huje od dosedanjih posegov štandreškega avtoporta in industrijske cone, da je treba upoštevati tudi možnost realizacije vodnega plovnega kanala Jadran - Donava in da gledajo na izvedbo tega kanala Jugoslovani zelo realno. Izražena je bila tudi možnost realizacije te mešane industrijske cone na tržiškem področju, vendarle je bilo tu rečeno, da je lokacija daleč od državne meje in bi bila zaradi tega neizvedljiva. Poudarjeno je bilo tudi, da bi pomenila sprememba lokacije industrijske cone nujno spremembo osimskega sporazuma, kar j pa si ne želi nihče od predstavnikov goriških političnih strank. Kar se tiče vprašanja, zaradi katerega so se Goričani namenili v Trst, t.j. akumulacijskega jezu čez Sočo pri Gorici, je posl. Sarti povedal, da so tozadevni odlok v komisiji v Rimu že sprejeli pred ne* kaj dnevi, ob upoštevanju predlogov goriške občinske uprave. Odlok sicer govori o splošnih vprašanjih, ni pa bil govor o dejanski izvedbi načrta, kajti strokovnjaki morajo še izdelati dokončni načrt za jez na italijanski strani. Vsi, ki so posegli v razpravo, so še enkrat poudarili nujnost ohranitve ekološkega ravnotežja na tem področju. Goriškega župana na tem sestanku ni bilo, stvar pa je podrobno obrazložil komisiji prejšnji večer. O vprašanju tega jeza je kasneje, na ločenem sestanku, govoril tudi grof Coronini, predstavnik združenja Italia nostra. To združenje ne nasprotuje več gradnji akumulacijskega jezu, daje pa kdristne predloge o pregradi čez Sočo v neposredni bližini »šintarja*. V tem primeru bi ostala lepota Soče nedotaknjena. Zastopniki goriške pokrajinske u-prave (Agati, Poletto, Ferletič, De Grassi in Bressan) ter goriške občine (Chiarion, Waltritsch, Tacchi-nardi, Paulin, Fornasir, Drufuca, Coana) so zatem izrazili zahtevo, da se vprašanje tržaškega pristanišča uredi v deželnem sistemu pristanišč. Govor pa je bil tudi o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki ne sme biti omejena samo na tržaško področje, kot je bilo pred- videno v zloglasnem osnutku dekreta, ki ga je v teh dneh zavrnila vsa naša javnost, zavrnila pa ga je tudi deželna komisija za izvedbo osimskega sporazuma. Tako Agati kot Poletto in Waltritsch ter Ferle-tičeva in Bressan so poudarili, da je treba na slovensko narodnostno skupnost gledati v enotnem deželnem okviru, da je treba še vedno odprta vprašanja s Slovenci enkrat za vselej globalno rešiti z zaščitnim in razvojnim zakonom, da se za tako rešitev zavzema velika večina prebivalstva Goriške in da sta tako pokrajinski svet v Gorici in občinski svet v Gorici skupno z drugimi izvoljenimi upravnimi telesi ž.e večkrat z resolucijami podprla zahteve slovenskega prebivalstva. Poslancu Sartiju in drugim parlamentarcem so goriški zastopniki tudi izročili dokumentacijo o manjšinski konferenci, ki jo je leta 1974 priredila go-riška pokrajinska uprava. RAZPLET NA POKRAJINI Danes bodo potrdili programski sporazum ? Danes ob 18. uri bo na pokrajini sestanek, ki ga predsednik Silvano Pagura sklicuje s strankami ustavnega loka, ki imajo v pokrajinskem svetu svoje predstavništvo. Politič- ni opazovalci sodijo, da utegnejo stranke KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk na današnjem sestanku sprejeti programski sporazum. Dlje od tega ne bodo šle. Nad dokončno rešitvijo kot Damoklejev meč visi še vedno nerešeno vprašanje kako upravljati deželo. Med Trstom in Vidmom prihaja namreč do vse o-strejših sporov, ter pada na demokratične stranke huda odgovornost, da v tako kritičnem trenutku, k ga označuje napad protiosimskih sil na dobrososedsko politiko in na celovitost dežele, niso sposobne zagotoviti hitre, široke in trdne e-notnosti ter tako pomesti s provokacijami, ki samo škodujejo resničnim interesom Trsta in celotne dežele. OBMEJNO SODELOVANJE Podpora sindikatov osimskemu sporazumu Obmejne strukture odpirajo nova delovna mesta Župan iz Gradeža vihraj prisegel Pred podprefektom Noejem Lave-derjem je včeraj prisegel novi župan iz Gradeža poslanec Dino Ma-rocco. Marocco je prvi izmed županov, izvoljenih na ta položaj v tem mesecu, ki je prisegel in tako prevzel svoje dolžnosti. V prihodnjih dheh bi morala priseči še župana iz Tržiča Maiani in iz Ronk Depace ter pokrajinski predsednik Silvano Pagura. Po simboličnem pričetku gradnje jugoslovanskega dela mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba na katerega so, poleg predstavnikov občine ter političnih sil ter gospodarskih organizacij, povabili tudi delegacijo enotne sindikalne federacije goriške pokrajine, se je ta delegacija, v kateri so bili Pado-van, Coileoni, Donda, Bon, Fantini in Zorzenon, s predstavniki občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica, pogovarjala o nekaterih gospodarskih in družbenih vprašanjih obmejnih področij. Govoreč o gospodarskem delu o-simskega sporazuma sta sindikalni delegaciji ugotovili ugodne posledice, ki jih prinaša goriškemu ob menjemu področju. Vprašanje je še zlasti važno zato, ker se prav v teh dneh sprejemajo pooblaščeni odloki o finansiranju v sporazumu določenih objektov. Gre za pomembne objekte, ki bodo zajamčili gospodarski in dru-užbeni napredek tega območja. Sindikat namerava podoirati vse pobude za izgradnja tako pomembnih mednarodnih infrastruktur, ki bedo pospeševale proizvodnjo in izmenjavo ter tako pomagale odpirati nova delovna mesta. Danes v Podgori skupščina tekstilcev Pokrajinsko tajništvo CGIL.CISL, UIL. enotna federacija tekstilnih delavcev ter tovarniški svet podgorske tekstilne tovarne sklicujejo za danes, v četrtek, ob 9. uri (v tovarniški jedilnici) skupščino delavcev, na katero so .»vabili koordinacijski odbor županov goriške pokrajine, ustanovljen iz solidarnosti z bojem podgorskih tekstilnih delavcev, parlamentarce, deželne svetovalce, stranke ustavnega loka predsednika pokrajinske uprave, župana občine Gorica in tovarniške svete. Namen sestanka je, da se delavci in delavke seznanilo s položajem, ki je v obratu nastopil, odkar podjetje ne spoštuje nekaicrih pomembnih točk sporazuma, ki so poglavitne važnosti za nadaljevanje proizvodnje in za zaposlitev. Gre za delno izigravanje sporazuma, podpisanega v Trstu, 14. junija letos. Poslabšanje položaja v tovarni kvarno vpliva na celotno zaposlitveno raven v goriški pokrajini ter zmanjšuje proizvodne zmogljivosti. V takšnem položaju je dolžnost družbenih, gospodarskih in političnih sil, da se v okviru svoje avtonomne politike zavzamejo za premostitev sedanjega stanja. Ob zaključku zborovanja bodo sprejeli resolucijo, v kateri oodo opredelili svoje stališče do vseh ključnih vprašanj, ter jo poslali pristojnim krogom, da bi. v. »rjej zajete zahteve deiavske skupščine upoštevali.: > NiiMiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmuiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitminnmiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiinin OD TORKA DO VKLJUČNO PETKA Štiridnevni študijski seminar za profesorje zavoda I. Trinko Š(>lska maša Predavatelji ko šča seminar, iz Slovenije in iz zamejstva - Pobuda nadome-ki ga je prejšnje leto organiziral šolski sindikat Prosvetni delavci Iz Goriške med predavanjem prof. Angelce Žerovnik iz Ljubljane Slovenska nižja srednja šola «1-van Trinko* v Gorici prireja štiridnevni seminar za svoje profesorje. Udeležuje se ga večje število profesorjev tega zavoda ter nekateri učitelji. Na seminarju, ki se je pričel v torek, 12. septembra, in se bo sklenil jutri, v petek, predavajo pedagoški strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva. Prva dva dneva sta bili na sporedu predavanji prof. Angelce Žerovnik, ki je govorila o vzgojnih problemih v razvojni dobi. in o ocenjevanju normalnih in motenih učencev. Danes bo prof. Janez Sivec govoril o pouku materinščine v doraščajoči dobi od 11. do 14. leta, zadnji dan študijskega seminarja pa bo ravnatelj prof. Josip Pečenko iz Trsta nanizal problematiko ocenjevanja in izvajanja zakona 517. Na to temo se bo po njegovih izvajanjih razvila razprava. Predavanja so v dopoldanskih urah. ......m............min............... Maketa spomenika NOB v Štandrežu anes ob 20. uri se v Domu Ireja Budala v štandrežu sesta-sdbor za postavitev partizanske-spomenika. Na dnevnem redu je >šna problematika v zvezi z Jitvijo zemljišča. Akademski ki-Negovan Nemec, ki je izdelal četo spomenika (na sliki), je i dnevi predložil tudi načrt. Po tem načrtu predstavlja osrednji del spomenika kovinska skulptura, ki bo merila v višino 6,5 metra ter bo tehtala 1,8 tone. Uliti jo bodo V znani delavnici Čevdek v Sovod-njah. Priprave na ta veliki dogodek, kakor vidimo, dobro napredujejo ter odborniki, ki so si zadali skrb, da spomenik postavijo, upajo, da ga bodo 'dkrili prihodnjo pomlad. Ta odbor sestavljajo, kakor smo že pisali, vsa društva in organizacije, ki delujejo v Štandrežu: Odkritje spomenika bo predstavljalo pomemben dogodek ne le za štandreško skupnost, ampak za ves zamejski in tudi ves slovenski prostor Seminar sodi v okvir novega na čina strokovnega izpopolnjevanja prosvetnih delavcev, ki ga določa ministrska okroi.nica. Tovrstni seminarji so tako nasledili tiste, ki jih je dolga leta in vedno z uspehom prirejal Sindikat slovenske šole. šolska oblast je zaradi omenjenih finančnih sredstev letos dala prednost prirejanju seminarjev v nižjih srednjih in osnovnih šolah. Kolikor nam je znano sta bila v goriški pokrajini dva seminarja, na slovenski nižji srednji šoli in v Gradežu za italijanske nižje srednje šole. Tako na slovenskem kot na italijanskem seminarju se posebna skrb posveča vključevanju motenih otrok v šolske skupnosti. Na seminarju v Gradežu, ki so se ga udeležili tudi štirje slovenski učitelji je bil govor o vključevanju handikapira-nih otrok v osnovne šole. Ker je pomanjkanje finančnih sredstev glavni vzrok, da takšnih seminarjev ne bodo mogle prirejati vse šole. da bi se sedaj lahko izvedli seminarji za učiteljice in vzgojiteljice. Ko je seminarje prirejal Sindikat slovenske šole, so se ga udeleževale tudi prosvetne delavke zaposlene na osnovnih šolah in v o-troških vrtcih. Namesto večdnevnega seminarja bi bilo v bodoče mogoče predavanja porazdeliti skozi celo leto in v ta namen uporabiti tistih dvajset neučnih ur, ki so jih prosvetni delavci dolžni posvetiti šoli skozi dobo enega leta. Predavanje v Števerjanu S trgatvijo, ki se vedno bolj približuje, se pojavljajo vedno nove skrbi. Konzorcija za zaščito izvirnega in nadzorovanega imena vina, prirejata naslednji teden dve predavanji: briški konzorcij v torek, 19. septembra, v Formentinije-vi gostilni v števerjanu, konzorcij «Isonzo» pa v sredo, 20. septembra, v deželni enoteki «La Serenissima* v Gradišču. Na predavanjih, ki se bosta pričela ob 20. uri, bo strokovnjak skušal vinogradnikom odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih žulijo. Šolska maša za dijake Slovenska nižje srednje šo’e «Iyan Trinko* v Gorici, bo v torek. 19. septembra, pl 10. uri. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9.00 uri. Morje je spet onesnaženo Pristaniško poveljstvo v Tržiču je spet prepovedalo kopanje v morju. Pre.oved velja za vso obalo od Tržiča do štarancana. Raziskave so namreč pokazale, da je zadnje deževje odplavilo v morje velike količine odplak in da je morje zaradi njih tako onesnaženo, da j« kopanje v njem za zdravje škodljivo. V poštev pride torej samo sončenje. Graziato obiskal predstavnike oblasti Novi predsednik upravnega sveta Goriške hranilnice inž. Gelserino Graziato, ki se je ob nastopu svojega mesta najprej sestal s poprejšnjim predsednikom Barnabo in od rijega prevzel posle, je te dni uradno obiskal predsednika trgovinske zbornice Lupiepi.ia, kvestorja Zapponeja, župana De Simoneja ter predsednika pokrajine Paguro. Iz tržlške bolnišnice V dveh prometnih nesrečah sta se včeraj poškodovala dva 19-let-na mladeniča. Oba so pridržali na zdravljenju v tržiškj bolnišnici. Prvi je motociklist Giuseppe Mai-strutti s Proseka, Božje polje 20. Z močnim motociklom je v Nabrežini zavozil s ceste ter si zlomil ključnico. Zdravil se bo en mascc. S prognozo okrevanja v 35 dneh pa so v bolnišnici oridržali ra zdravljenju Luigija Cancianija iz Verdijeve ulice 2 v Tržiču. Pri trčenju mopeda, s katerim se je Canciani peljal, in avtomobila si je zlomil levo nogo ter popraskal in potolkel po okončinah. Dva posega gasilcev Leteči oddelek goriške kvesture je včeraj ponoči poklical gasilce, da so odprli stanovanje priletne ženske Giudite Sakside, stanujrče v Ul. Lungo Isonzo 26. Po besedah letečega oddelka je ženska po telefonu obvestila javno varnost, da se je pri padcu v stanovanju tako poškodovala, da ni mogla vstati in odpreti vrat. Gasilci so vrata odprli ter ponesrečenko odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom stegnenice. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Včeraj okoli poldne pa je gasilce poklicala Rosolina Palumbo stanujoča v Ulici Brigata Re 22. V njeni garaži je bil namreč gad, ki so ga gasilci ubili. Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Heidl in dttš*. Barvna risanka. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Le gior-nate intime di una giovane donna*. O. Vernon in D. Thomas, mlajšim od 18 let prepovedano. VITTORIA 17.00—21.30 d peccati ve-naii di Lady Godiva*. M. Yordan in D. Bowney, mlajšim od 18 let prepovedano. VERDI 17.00-22.00 cManitu lo špirita del male, T. Curtis, S. Strasberg. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 cTanto va la gatta al lardo*. ENCELSIOR 18.00-22.00 Miiiiit«9iiiiitaiai«i»v«aiiiiit«iiiMiiiiiiiiiaiiiifiiiaaiiiii«iiiiaiiiii««iiaiiiiiiiiaiiii«iiiiiiiii«iiii«iaiii«v««iiattiiiiiiiiiiiiiiil||iiiaiaaV||||R|||,l||l,|,,|V|||||all|,|||,aa,|UI||||iit,||IMaiiiii,>l«M|||||B||Bii|g||||l|||C|||iaii||ll|,|l|l|lt|al|||||a|tB||Ct|f||«lia|,(|a|aa||a|||||||||C||at||g||||JC||99ffa||M NAKUPILI BI JIH RADI ZA MILIJARDO DOLARJEV po ZASLUGI DR hodgsoisa iz honckonca Kitajske skomine po švedskih tankih Nov način kirurškega torpednih rušilcih in bojnih letalih zdravljenja skoiioze Švedske vlade Hua Kuo-fengova želja nič kaj ne navdušuje, v Pekingu pa vztrajajo Pred dnevi se je mudilo na Švedskem odposlanstvo kar štirinajstih kitajskih generalov. Zamikali so jih orožje, tanki in bojni reaktivci iz tamkajšnjih tovarn: radi bi jih nakupili za milijardo ameriških dolarjev, kaže pa. da so naleteli pri Švedih, če že ne na gluha ušesa, vsaj na dokajšnjo nezaupljivost. Prav vse so poizkusili, da bi jih ta ali oni tovarnar povabil na ogled obratov ,kjer izdelujejo najsodobnejše orožje in opremo, toda vse je bilo zaman Predsednik Hua Kuo-feng. ki se je nedavno tako rekuc kar sam povabil na Švedsko prihodnje poletje, je dal stockholmski vladi razumeti, da želi jasen odgovor na željo o nabavi švedskega vojnega materiala; odgovor naj dospe v Peking v teku enega meseca .sicer v začetku oktobra. Švede je okoliščina spravila v precejšnjo zagato, saj ne vedo, kaj bi, ko pa kitajskih generalov prejšnji teden niso hoteli seznaniti z operativnimi sposobnostmi ngjnovejšega reakcijskega bojne-gči letala cviggen*. Očitno tega niso hoteli pod a-meriškim pritiskom. Prejšnji mesec je Indija naročila 30 taksnih letal, predsednik Carter pa je kupčijo prepovedal: na letalih je namreč vgrajen ameriški motor pratt and withney, ki ga izdeluje po licenci volvo. Sicer pa ne bi šlo v kitajskem primeru le za posamične dobave, temveč bi rada LRK navezala s Švedi dolgoročno sodelovanje na področju izdelovanja orožja in vojne opreme, slednje pa bi seveda slonelo prvenstveno na švedski tehnologiji. Poleg za letala tipa »viggen* se Kitajci zanimajo tudi še za švedske topove dolgega dometa, rakete »bofors* pa tudi torpedne rušilce, katere so Švedi »shranili za boljše čase* — proizvodnjo je bilo treba ustaviti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Toda povrnimo se k Hua Kuo-fengu. Ko sc je nedavno mudil v Evropi • (v Romuniji in Jugoslaviji, od koder se je napotil v I-ran) mu je njegov zunanji minister Huang Hua posla! po uradni protokolni poti pismo, v katerem je zabeležil, da bi ga rad srečal poleti prihodnjega leta v Stockholmu. Kopiji pisma sta priromali tudi na kitajsko veleposlaništvo in na švedsko vlado, kjer je pismo pač povzročilo nemajhno iznt-nadenje. Kitajska diplomacija je očitno ubrala novo, doslej še neprehojeno pot, to pa zato, ker da se švedski program obrambnega oboroževanja docela ujema z ustreznimi potrebami in zahtevami LRK. Kitajska poteza pa je bila še bolj zapletena in premetena. Švedom so dali razumeti, da bi oni tudi sicer ne bili edini zahodni dobavitelji orožja Kitajski, niso pa seveda pojasnili, kdo še na Zahodu namerava prispevati h kitajski «defenzivni oborožitvi*. Švedov okoliščina ni vrgla s tira, tembolj, ker so bili vselej sila oprezni pri takih kupčijah: načelno namreč ne pošiljajo orožja nikamor na zemeljski obli. kjer je zaznavna nevarnost vojnega izbruha. Pač pa ni moglo biti Šve- dom prijetno tisti trenutek, ko so jim kitajski generali očitali dobavljanje orožja Indiji, torej «sovjetski zaveznici*. Britanci redno prodajajo Kitajski letalske motorje, ki jih je mogoče brez vsake težav.' vgraditi na bojne reaktivce; dobave so mogoče, ker še jim ZDA niso postavile po. robu. Čemu naj bi se 'potemtakem Carter proti vil švedskemu izvozu v LRK. ugotavljajo v Pekingu in čakajo na odgovor stockholmske vlade. Ta zaenkrat molči, dolgo pa verjetno ne bo: prve dni oktobra obiščeta Kitajsko hkrati kar dve delegaciji švedskih poslovnih mož,' ki ju bosta vodila predsednik zveze industri jcev Staahle in minister za industrijo Aaslinn. loda Hua Kuo-feng hoče odgovor, preden odposlanstvi dospeta v Peking. Stiki med državama so se zad nja leta znatno pomnožili in medsebojni obiski na ministrski ravni so pravzaprav na dnevnem redu. Dani obseg odnosov so doslej najbolje izkoristili Švedi, ki izvažajo v LRK za milijarde in milijarde kron raznega blaga, sedaj pa hočejo Kitajci seveda nekaj v zameno: orožje. V nasprotnem primeru bodo trgovin=k, tokovi med deželama ubrali rakovo pot, kot nekam neprikrito groze v Pekingu. Hill HHIItlliflMIHIIIIHimilimillllHIIIIIHIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIHMJIlllIMlIlllHII llllll Z nedeljske komemoracije štirih bazoviških junakov no spanje. •iiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiMiimiiiiui večino glasov. Odpo- ltdrno res učinkovito sredstvo vendar le diagnostika Statistika je pokazala, da je na vsakih tisoč novorojenčkov poprečno deset podvrženih skoiio-zi. Gre za prirojeno izkrivitev hrbtenice poševno in navzad. ki jo je težko zdraviti in je v nekaterih, rekli bi vse številnejših primerih kronična, česio ne more biti v pomoč niti še tako spreten kirurški poseg. No, sedaj kaže, da lahko brezskrbne je' zro v prihodnost tudi taki ljudje, ki so se že sprijaznili z mislijo, da bodo morali skozi vse življenje prenašati muke, ki izvirajo iz hrbtenične deformacije. Doslej so se kirurgi lotevali zdravljenja skoiioze s hrbtne strani, po novem pa si operacijski nož utre pot k vretencem skozi trebuh, in to, kakor zagotavljajo izvedenci, mnogo učinkoviteje. Poseg je v takem primeru sicer res težji pa tud; za bolnika nevarnejši, res pa je tudi, da ga izvrši le dodobra izurjen specialist. Oper racija traja dve do štiri ure Novo tehniko kirurškega zdravljenja skoiioze je izumil ravnatelj hongkdpške ortopedske klinike Artur Ifoo&son; ki pa je na nedavnem zasedanju sklada c.on Carlo Gnocchi v Firencah priznal, da je to pravzaprav zadnja pomoč pacientu, če mu ne pomore takšen poseg, potem s mora bolr.ik vdati usodi. Dr. Hodgson je pravilno zatrdil, da ostaja edino res učinkovito sredstvo zoper skoliczo še vedno in samo pravočasna diagnoza. to se pravi ugotovitev deformacije že od samega začetka, torej ob rojstvu. Preventivno zdnavijanje je na svetu z redkimi izjemami še vse premalo razširjeno, tako tudi pri nas v Italiji, kjer ni ene same ustanove ali zavoda za diagnosticiranje skoiioze. Ko prizadeti prvič občuti njene posledice — hude bolečine v križu, je malodane že prepozno in potreben je kirurški poseg; tedaj nastanejo nove težave, saj je nič koliko takih, ki že dve do tri leta čakajo na operacijo pa ne pridejo na vrsto zaradi že znane dezorganizacije cc--lovitega zdravstvenega aparata. Protialkoholne tablete za avtomobilske vozače Kaže, da se je na francoskih cestah in avto cestah sila razpasla navada voziti brez ustreznega dovoljenja. Podatki notranjega ministrstva kažejo, da so prometni policisti v lanskem letu zalotili brez vozniškega dovoljenja skoraj 40 tisoč oseb. Zanimivo pa je,' da ni šlo pri vseh za nedisciplinirane voznike, take tofej, katerim so pristojne oblasti odvzele dovoljenje, oziroma, katerim je • vozniško dovoljenje zapadlo pa ga niso obnovili, temveč so našteli kar 30.IKK) ljudi, ki vozniškčga izpita še opravili niso. - *' oivv Francozov očitno ne skj'hi kdo ve kako okoliščina, tfaijjt) promet niki lahko zalotijo brez, omenjenega dovoljenja; mnogo bolj se boje kazni zaradi vozarjenja v vinjenem stanju. Od avgusta velja namreč v tej deželi novi zakon, po katerem morajo avtomobilisti na zahtevo policaja «napihniti balonček* in tako pokazati, če in koliko alkohola imajo v krvi. Pa tu di ta ukrep ne bo dosti učinkoval v boju proti «vozniškemu al koholizmu*, saj bodo kmalu napro daj posebne tablete, ki imajo to značilnost, da v nekaj minutah močno znižajo alkoholno stopnjo v krvi — menda kar v razmerju 26 do 52 od sto! Za sedaj se take tablete prodajajo samo v Švici in Belgiji. Prispvrnjlp za DIJAŠKI) MATICO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.2,j Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 Varnost otrok doma 18.20 Italija gledana z neba Folco Quilici nam v današnji prvi oddaji prikazuje de želo Lacij in zlasti Rim s ptičje perspektive, in to z dokaj sugestivnimi posnetki skozi dobrih 40 minut 19.00 Glasbena oddaja z ansarn blom «1 Romans* 19.20 Otok zakladov, 8. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 La sberla, glasbena oddaja 22.00 Posebna oddaia Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Los Chalchaleros Argentinske ljudske pesmi 16.00 Evropsko prvenstvo v telo vadbi 17.45 Bari: Lahka atletika Program za mladino 18.35 Tri je mušketirji 18.50 DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 Konni in njegovi prijatelji — TV film • ’ Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Supergulp!*, risanke 21.15 Pol stoletja po I. Svevu: Neko življehje - TV priredba 22.45 Attore solista 23.15 Eurogol Panorama evropskih nogometnih pokalov Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55, 11.00, 11.30 in 15.55 TV v šoli: Kaj je film. Francoščina, U-metnost. Kemija 18.20 Poročila 18.25 P. Goba: Jurček - II. del 18.45 Obzornik 19.00 Profesor Baltazar, risanka 19.10 Planinski svet — dok. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Oči kritike 21.45 Retrospektiva TV drame: ■ I. Torkar: Balada o taščici 22.15 Na zvezi 23.25 DNEVNIK Koper 20.15 Otroški kotiček Spored posvečen festivalu U nita 20.30 Mestš in pokrajine Jugo; slavi je 21.15 DNEVNIK 21:40 Cesta dolga leto dni. film'i Bertom Sotlčrjeffl,' Ivico Pa jer, Silvano Pampanini. Kc žija Giuseppe De Santis 23.00 čiovekoVo telo: Celice, ižo braževalna oddaja 23.30 Rock Concert: Tower ol Povver Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 Aktualna oddaja 21.50 Rubežniki 22.30 DNEVNIK 22.45 Glasbeni dnevi v Budvi 23.15 šahovski komentar ŠVICA 20.10 DNEVNIK 20.25 Srečanja: Arturo Schvvarz 20.55 Prijeten dogodek v Rond- buissonu — TV film 21.30 DNEVNIK 21.45 Šest dni v Sowetu — dok. ' TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10,05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Ci ribani rišejo; 11.1)0 «Nepozabni ve , čer», radijska kriminalka; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mia dl na počitnicah: 14.20 Mladi in glasba: 15.35 Plošče za najstnike; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 I gra orkester Radiotelevizije Ljub Ijana; 17.30 Glasbena panorama: 18.05 Prazgodovina naše dežele: geološke formacije; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.05 -< 8.00 Glasba za dobro jutro;.-0.32 Plošče; i 10:00' Z nami jc. . .; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi Strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 1 14.10 Plošče; 14.33 Igra The Love Un limited Orchestra; 14.45 Orkester Casadci; 15.00 Petnajst minut s skupino Platana; 15.32 Relax v glasbi; 15.45 La Vera Romagna Folk; 16.40 Flash glasba: 16.45 Plošče: 17.00 Knjižna polica; 17.05 •laz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes: 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Opera — poezije, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Lahka glasba; 22.30 Motivi iz znanih filmov: 22.45 Jugoslovanska pop scena; 23.45 Poje Memo Remigi, RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.55 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio, anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z' Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz- '78; 14.05 Poje Peppino di Capri; 14.30 Življenje in smrt italijanskih mask:1 15.00 Poletje z nami; 17.05 AleS sandro Magno, 8. nadalj.; 17.40 Sestanek s Fabiom Concatom; 17.55 Ali veš?; 18.30 Film in njegova glasba; 19.10 Nabožna oddaja; 19.15 Znani valčki; 20.20 Stare in nove italijanske burke; 20.50 Lahka glasba; 21.35 Poletne noči; 22 00 Glasbena , kombinacija; 23.05 Lah ko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 in 7.55 Za dobro jutro; 8.45 Dvanajstkrat poletje; 9.32 Trista-no e Isotta, 4. nadalj.: 10.12 Neka oseba pripoveduje svojo 'zgodbo; 11.32 Osebna ižkaznica: 12.45 Ne. ni BBC!; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.30 Monologi in scene; 17.55 Spazio X — glasba za vse okuse; 18.33' Maschile, fcrti-minile, *' LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. T2:bO,’T:f.(fo, ‘Vs.tio, 16.00.19.00,20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za, višjo stop: njo; 10,35 Narodne in ponarodele; 11.40 Turistični napotki: 12.03 U: ganite, pa vam zaigramo . . .; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Pesmi Josipa Šla venskega; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Enajsta šola; 16.30 Paleta ritmov z ansambli; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Bizet in Čajkovski; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni ve čer; 22.40 Lepe melodije; 23.30 Maj hen koncert Debussyjevih skladb; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 1.05 Nočni program. .................................................................................................................................. i kii Patronat KZ - INAC svetuje Priznanje delovne dobe v bivši «coni B» ter izplačilo zaostankov na pokojninah OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posel, ki ste ga imeli namen opraviti, boste zaključili z zelo ugodnim rezultatom. Priložnostno srečanje vam bo omogočilo trajno prijateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potrebni ste dobrega priporočila, potem bo stvar stekla. V ljubezni ste preveč neodločni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vztrajajte pri svojem prvotnem načrtu, z njim boste prodrli ali propadli. Upoštevajte, da vaše e-nergije niso neizčrpne. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Gospodarsko se boste okrepili, prišlo pa bo do nekih manjših zapletljajev. Preutrujeni ste in potrebni počitka. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sku- Horoskop šajte naprej obvarovati sloves poštenjaka, ki ste ga doslej imeli. Odpravili se boste na daljše prijetno potovanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zavrnite dobrega nasveta, ki vam ga bo dal zanesljiv prijatelj v zvezi z važno poslovno zadevo. Trdno zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dvakrat premislite, preden sprejmete neko sicer laskavo ponudbo. Zvečer se boste udeležili prijetne družinske zabave. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bo navdušenja glede nekega vašega predloga, vendar bo sprejet z čijte sc. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki vaš uspeh je med ljudmi zbudil precej nevoščljivosti, zlasti pri vašem najbližjem sosedu. Izboljšano zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pred kratkim v manjši finančni podvig vloženi denar se vam bo sijajno obrestoval. Danes bo vaš dan. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Premalo ste drzni za uspešno izpolnitev naloge, ki vam jo hočejo naložiti. Lepo soglasje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne od lagajte več tega, kar bi bili morali že dolgo tega storiti. Zdravje brez sprememb. Objavljamo še nekaj fotografskih posnetkov z nedeljske svečane proslave ob 48. obletnici u-smrtitve bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša pred spomenikom na ba-zovski gmajni. Tu se je zbrala velika množica slovenskih, pa tudi italijanskih protifašistov, ki so znova odločno izpričali zvesto bo idealom, za katere so padle bazoviške žrtve. Zgoraj lev'- vidimo tabornike RMV na častni straži pred spo menikom, desno pa igralko Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Zlato Rodoškovo med rc citacijo Borove «Besede»: na spodnji sliki pa je videti mešani pevski zbor bazoviškega prosvetnega društva «Lipa». Vpr.: »Sem eden izmed tistih Tržačanov, ki smo takoj po vojni delali v Koprg. Ko sem pred petimi leti šel v pokoj, mi niso o-bračunali tistih let, ker vprašanje ni bilo še rešeno. Upal sem, da bo z osimskim sporazumom vse rešeno, vendar pa se stvar vleče in vleče, navajen sem. sli-' sati le obljuba, konkretnega pa bolj malo. Zdi se mi krivično, da sem prikrajšan na pokojnini za del delovne dobe, ki sem jo pošteno opravil z žulji .,vojih rok. In nisem edini, saj ie še mnogo mojih prijateljev, ki se nahajajo v podobnem položaju. Vi ste verjetno bolj informirani, zato vas vprašujem, kdaj in kako bodo rešili našo zadevo? Ali bomo prej šli v g rob?* D. S. Odg.: Popolnoma se strinjam z vami ,ko zatrjujete, da je nesprejemljivo in kritično stanje, v katerem se nahajajo zavarovanci, ki uveljavljajo delovno dobo na ozemlju bivše «cone B» v »kritičnem obdobju* 1. maj 1945 - 5. oktober 1956. Zaradi formalno nerešene ozemeljske razmejitve je ostala omenjena zavarovalna cio-ba nevtralna za italijanske državljane. ki bivajo v Italiji, se pravi, da je ob likvidaciji ne upošte va ne italijanski ne jugoslovanski nosilec zavarovanja. Podpis meddržavnega sporazuma v Osimu z dne 10. novembra 1975 in poznejša ratifikacija le-tega z dne 3. aprila 1977 bi morala dokončno urediti vsa še nerešena vprašanja teritorialnega in socialnega značaja. Po dvojnem zasedanju me- šane komisije, ki jo sestavljajo člani italijanskega in jugoslovanskega zavarovalnega zavoda (IN PS in SPIZ), pa se je celotna zadeva ustavila ravno tik pred dokončnim sprejemom obojestranskih obveznosti, kar je bilo napovedano že za pretekji marec. To zavlačevanje se sedaj slepo nada ljuje brez nikakršnega tehtnega razloga, kot da bi se hoteli poi-‘ gravati s človekovo potrpežljivostjo in pravicami zavarovancev. Vaše ogorčenje in obup nad ta kim stanjem sta več kot osnova na in upravičena. Ostaja tudi bojazen, da ko bo vendarle INPS upošteval in likvidiral italijanskim državljanom omenjeno zavarovalno dobo v bivši «coni B», da ne bo veljavnost tega ukrepa veljala retroaktivno Najbolj poštena bi bila rešitev, da INPS izplača povišek od dneva zavarovančeve upokojitve, kar pa je malo verjetno; lahko pa bo ta doba postala «veljavna» komaj od podpisa osimskih sporazumov oziroma od ratifikacije, ali celo v najslabšem primeru od dneva, ko se bosta italijanski ir jugoslovanski zavarovalni zaved s posebnim aktom sporazumela o dokončni rešitvi vseh odtenkov pokojninskega vprašanja. Zaradi tolikšnega zavlačevanja in negotovosti je naš patronat I NAC sklenil, da sproži široko akcijo, s pomočjo katere bi izvajali političen pritisk na merodajne organe, obenem pa pi za vsak slučaj zaščitili pravice tistih bivših zavarovancev v bivši »coni B*, ki so že upokojeni. Ker delav-ci-zavarovanci ne nosijo nobene krivde, da ni bila doslej omenjena delovna doba polnoveljavna, je povsem upravičena njihova zahteva, da jim izplačajo poviške pokojnino na osnovi tudi dodatne delovne dobe v bivšj »er.ni B* vse od dneva upokojitve dalje. Naj pa nosi finančno breme italijanski ali jugoslovanski 'zavarovalni zar vod! Krivica, ki je bila doslej (in je še zmeraj) storjena, naj se v celoti popravi! Delavec- ne sme namreč biti niti v najmanjši meri odškodovan, zato ne moremo .)d-stopati od zahteve po retroaktivnem izplačilu dozorelih zaostankov. Če bo INPS sprejel nove obveznosti komaj od osimskih sporazumov dalje ali celo od poznejšega datuma, bi morala nujno Jugoslavija po našem mnenju poravnati zaostanke, najboljša pa bi bila rešitev, da bi se državi sporazumeli za prehodno kompromisno rešitev, vendar ne da bi v najmanjši meri oškodovali zava-rovancev-upokojencev. Naš Patronat je zato pripravil posebne prošnje, ki jih bo naslovil na INPS in tudi na jugoslovansko socialno zavarovanje SPIZ. Zato vabimo vse interesente, da se čimprej zglasijo v naših uradih v Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785) in prinesejo s seboj pokojninsko knjižico s seboj o delovni dobi v bivši »coni B». Nemudoma bomo nato vložili utemeljene zahtevke na INPS in na SPIZ, tako da si upokojenci zaščitijo svoje pravice. Množičen ex tempore za «Trofejo Cavana» Poslednji letošnji slikarski el tempore je bil preteklo nedeljo v starem mestu. Priredila ga je 0°. lerija «Al Bastione», ki jo vbd> mladi likovnik Roberto D’Ambro-sio, in to pod geslom 1. nagrade «Trofeja Cavana». Poleg srebrne trofeje je bila tu še odkupnina v znesku 50.000 lir za nagrajeno delo, ki jo je prispevala Tržaške hranilnica. Odkupna cena je bile zato nizkb, ker so bile predpisane N mere slik kaj majhne. Obe nagradi je: prejel'znani slikar Adriano Burgher, ki ga že prav dobro poznamo s takšnih TPK Sirena vabi vse svoje člane, ki imajo jadrnico, naj se udeležijo sezonske regate, ki jo prireja SPK čupa v Sesljanskem zalivu v nedeljo, 17. t.m. » * • ŠZ BOR nbvešča, da bo jutri, 15. septembra, na stadionu «1. maj» vpisovanje in sestanek za košarkarsko dejavnost v naslednjih kategorijah: — za košarkarje letnika 1969 in mlajše (od 16 do 17. ure); *- za košarkarje letnikov 1967 in 1968 (od 17. do 18. ure); *- za košarkarje letnikov 1965 in 1966 (od 18. do 19. ure). Sestanek bo vodil Andrej Rudes. « • • Prijave za minibasket ŠD Polet vabi vse najmiajše. 'la se udeležijo tečaja minibaske-*a, ki se bo začel ob začetku šolskega leta na Opčinah. Dan zaselka tečaja bo pravočasno jav •jen. • « • ŠD Kontovel "bvešča, da so treningi miniba-sketa na odprtem igrišču Kontove-1® kot sledi: ~~ za košarkarje letnika 1967 ob ponedeljkih in sredah od 14.00 do 16.00 ter ob sobotah od 16.00 do 18.00 za košarkarje letnika 1968 in mlajše ob četrtkih od 18.00 do 19.00 in ob sobotah od 14.00 do 15.00 « « • ŠD BREG •bvešča vse košarkarje, da se bo-treningi pričeli v sredo, 20. 9. v Dolini, z naslednjimi urniki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1963) "ega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko delavnost pri Bregu. t •• ŠD SOKOL nbvešča, da bo vpisovanje za ko-S*rko in minibasket (za košarkar-[e letnika 1965 in mlajše) do pet-*a» 15. sept. v društvenih prosto-r'b od 18.30 do 19.30. POKAL PRVAKOV Juventus (Italija) - Glasgow Ran-giers (Vel. Britanija) 1:0 Partizan (Jugosl.) - Dinamo Dresden (NDR) 2:0 POKAL POKALOV Rijeka (Jugosl.) - Wrewham (Wa-les) 3:0 Floriana (Malta) - Inter (Italija) 1:3 TPK SIRENA prireja ob koncu prietne sezone DRUŽABNO SREČANJE ki bo na sporedu v soboto, 23. t.m., v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto št. 12 Program srečanja obsega tudi risarski natečaj za otroke iz vrtcev ter osnovnih šol, ki se bo začel ob 16. uri POKAL UEFA Dinamo Tbilisi (SZ) - Napoli (Italija) 2:0 Milan (Italija) - Lokomotiv Košiče (ČSSR) 1:0 Hajduk (Jugoslavija) - Rapid Dunaj (Avstrija) 2:0 Dinamo Berlin (NDR) - Crvena zvezda (Jugoslavija) 5:2 Dukla Praga (ČSSR) - Vicenza (Italija) 1:0 Real Gijon (Španija) - Torino (Italija) 3:0 LONDON — 25. septembra bo v Tokiu veliko tekmovanje, katerega so organizatorji že poimenovali «zlata milja*. Povabljenih je štirinajst atletov, ki res predstavljajo svetovno elito na srednjih progah, Med najznanejšimi imeni bodo prisotni Rono, Bayi, Ovett in Malinowski. |....................'..................."T':.......f ;;’ «v;y „v. ^ ...-a • ^ Iz planinskega sveta Prvo mesto v štafeti 4x100 včerajšnjem tekmovanju v Trstu osvojila ekipa Ljubljane Bližnje delovanje SPDT To nedeljo prireja SPDT verjetno zadnji sezonski avtobusni izlet v visokogorje. Izlet bo v Karnijske Alpe z vzponom na Monte Ferro (2348 m). Avtobus bo planince verjetno peljal do Sappade, od tu pa se bodo peš le-ti podali do koče Monte Ferro, ki je, žal, zaprta, tako da si bodo morali planinci vzeti vso hrano s seboj. Od tu je lep razgled na vse okoliške vrhove, predvsem na Alpi Pesarine. Od tu je preko dve uri hoda do ledeniških jezerc Olbe, trenirani planinki pa se bodo lahko v nekaj urah povzpeli na vrh Fena, Rinalda ali drugod. Izlet je primeren za družine, saj se lahko posamezniki odločijo za krajši ali daljši izlet. Zbirališče je ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano). Ker je bilo veliko zanimanja za ta izlet, je žal kakih 20 planincev o-stalo brez prostora v avtobusu, saj je bil ta poln že v ponedeljek zjutraj. Te planince vabimo, da se izleta udeležijo z osebnimi avtomobili. • • • Jutri, 15. septembra, zvečer ob 20.30 bo v gostilni Terčon v Mavhi- ATLETIKA ŠESTEROBOJ NA <0REZARJU, TRST OSVOJIL PRVO MESTO Tekmovanje bo prihodnje leto organizirala Reka Včeraj popoldne je bil na občinskem stadionu v Trstu zanimiv mladinski atletski šesteroboj med Trstom, Vidmom, Benetkami, izbrano ekipo Furlanije - Julijske krajine, Ljubljane in Reke. škoda, da je zadnji trenutek odpovedala udeležbo izbrana vrsta Celovca, tako da so morali organizatorji na vrat na nos sestaviti ekipo naše dežele. Mladi tekmovalci so poskrbeli za lep atletski popoldan, ki je potekal ob izredno lepem vremenu in še boljši organizaciji. Zamisel pokrajinske uprave je res posrečena. Za prihodnje leto se je ponudila za organizacijo šesteroboja Reka. Program bo pri mladincih nekoliko skrčen, ker bodo tekmovale tudi mladinke in sicer v devetih disciplinah. Izražena je bila tudi želja, da bi v prihodnje imeli tudi strokovna predavanja v posameznih disciplinah, kjer naj bi predavali strokovnjaki in bi obenem znani a-tleti bili demonstratorji. Reprezentanca Trsta jč povedla že po prvi disciplini, teku na 4CC m z ovirami in prednost obdržala do konca Za reprezentanco Trsta je nastopil tudi borovec Igor Bi-gatton. Zastopniki iz Ljubljane so bili končnim zmagovalcem tesno za petami, toda zadnji dve mesti v metu krogle in diska sta spravili celo v nevarnost osvojitev drugega mesta. Drugo mesto Mikliča v skoku v višini in potem še prepričlu-va zmaga v štafeti 4x100 m sta Ljubljani zagotovila drugo mesto za Trstom. Tržačani so slavili v sedmih disciplinah, Videmčani v štirih, Ljubljančani v treh tor po enkrat FJK in Reka. Za konec lahko rečemo, da je tekmovanje doseglo, če že ne preseglo . voj namen. Povzeli bi besede predsednika organizacijskega cdbora Lncia Ghersija, ki pravi, da je pokrajinski upravi v čast pozdraviti zastopnike mest, ki nastopajo na športnem tednu Gornjega Jadrana, z željo, da bi ta športna srečanja še bolj utrjevala že obstoječe prijateljske vezi med tekmovalci, spremljevalci in mesti, katere ti zastopajo. IZIDI 4C0 m ovire: 1. Pagliaro (T) 2. Salin (B) 3. Tavčar (L) 4. Simonin (V) 5. Ocretti (FJK) 6. Vasilic (R) 100 m: 1. Miliani (T) 2. Lazzar (B) 3. Bonafe (V) 4. Godnič (L) 5. Urbani (FJK) 6. Vasilic (R) 200 m: 1. Torkar (L) 2. Fiorino (V) 3. Bertossi (FJK) 4. Pribaz (T) 53’'8 56"8 57”3 57”7 58’'9 58”9 11”0 11”0 11”1 11”1 11”4 11”7 22”7 23”3 23”4 23”5 5. Kajganič (R) 24"3 6. Videm 3’42”3 6. Biasini (B) 35”2 Višina: Kopje: 1. Martini (T) 2,05 1. Marson (FJK) 54,18 2. Miklič ((L) 2,02 2. Pirc (L) 52,02 3. Pittolo (V) 1,93 3. Martini (T) 50,24 4. Leghissa (FJK) 1,90 4. Zampa (V) 48,58 5. Koraca (R) 1,85 5. Paden (R) 47,70 6. Battistella (B) 1,85 6. Orsatti (B) 42,50 Štafeta 4x100 m: 400 m: L Ljubljana 43”0 1. Wendler (T) 49”7 2. Trst 43”3 2. Tonon (B) 50" 0 3. Benetke 43”9 3. Lenček (L) 51”5 4. Videm 44"2 4. Sporčič (R) 52 ”3 5. Furlanija-Julijska krajina 44”8 5. Marcuzzi (FJK) 53” 1 6. Reka 46”0 6. Mc-rassi (V) 53”3 KONČNA LESTVICA: 1.500 m: L TRST 79 1. Križaj (L) 4’02”7 , 2. LJUBLJANA 68 2. Longhi (B) 4’03”1 3. VIDEM 64 3. Prosch (T) 4’03”7 4. BENETKE 58 4. Živko (R) 4’15”0 5. FURLANIJA-JUL. KRAJ. 44 5. Crevatin (FJK) 4’18”6 6. REKA 37 6. Casarsa (V) 4’20”3 G. F. Daljina: 1. De Luca (V) 2. Zuttion (FJK) 3. Furlani (T) 4. Bolcan (B) 5. Mikuš (L) 6. Raunič (R) 2.000 m zapreke: 1. 2. 3. 4. 5. Bincoletto (V) Rokavec (L) Varponi (B) Polič CR)M Segulia (T) Krogla: 1. Dmitrasinovič Cester (B) Lauzana (V) Bigatton (T) Marson (FJK) Turk (L) (R) 2. 3. 4. 5. 6. Disk: 1. Baritussio (V) Zuccolo (FJK) Dmitrasinovič (R) Franceschini (B) De Giovanni (T) Turk (L) 5.000 m: 1. Lena (T) Baldassir (B) Condolo (V) Maješ (L) Klarič (R) Maineri (FJK) 2. 3. 4. 5. 6. 2. 3. 4. 5. 6. 110 m ovire: 1. Pagliaro (T) Tavčar (L) Bobbo (V) Toniolo (B) Barišič (R) Palica: 1. Pascoletti (V) 2. Kurnik (L) Tosolini (FJK) Mazzi (T) Frizzotti (B) 6. Arrigoni (R) Štafeta 4x400 m: 1. Trst 2. Benetke 3. Ljubljana 4. Furlani ja-Jul. krajina 5. Reka 2. 3. 4. 5. 3. 4. 5. 6,86 6,77 6,66 6,53 6,25 5,96 6’06”9 6’06"9 6T6”6 6'32”2 6’46”0 14.41 12,66 11,79 11,32 10.42 10,02 45,84 40,54 36.86 35,82 33.42 30,66 15'34”5 15’37”8 15’39”3 16’ 15”7 16’53”0 17’10”2 15”1 15”7 16”6 17”0 17”6 4,30 4.20 4,10 3,60 3.20 2,80 3’27"4 3'27”4 3’30"9 3’33”3 3'40”6 Smrt očeta Laude DUNAJ — Včeraj je v starosti 56 let umrl Kurt Peter Lauda, oče pilota formule ena Nikija. Kurt Lauda je bil priznan inženir. Zapušča ženo in dva sina, od katerih je Niki mlajših ATLETIKA V TEKU NA 100 M IZREDEN PODVIG MENNEE NA 100 M BARI — Na atletskem mitingu v tem kraju je Italijan Mennea, najboljši evropski sprinter, dosegel še en velik podvig. 100 m je pretekel v izrednem času 9”99, kar je le štiri stotinke slabše od svetovnega rekorda, kj ga je Jim Hines postavil na OI v Meksiku. Čas na vsak način ne bo veljaven, ker je v trenutku sprinta pihal premočan veter (približno 7 metrov na sekundo). Vsekakor pa je rezultat Mennee vseeno zelo pomemben, ker potrjuje v prvi vrsti odlično formo a-pulijskega tekača, v drugi pa dejstvo, da je Mennea zmožen še nepredvidljivih dosežkov. Morda je še en dokaz vrednosti včerajšnjega podviga Mennee dejstvo, da je Buttari 110 m z oviramj pretekel v slabem času 13"8 in ni torej odločilno občutil moči vetra. Še nekaj je treba pri vsem tem povedati. Nekateri italijanski časnikarji so Mennei svetovali, naj bi šel v Ciudad Mexico, kjer so najidealnejši pogoji za morebitne a-tletske rekorde (zaradi visoke nadmorske višine). Glede na njegovo trenutno formo bi morda Mennea res odpotoval v Mehiko, da bi tam poskusil postaviti kak izreden dosežek. * ATLETIKA NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU Nastopilo 100 atletov S svojimi dečki in deklicami sta nastopila tudi Bor in Adria niiimniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiifiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiirtiiiii KOŠARKA Milili TURNIR V BOLOGNI «Azzurri» in «plavi» uspešni ' v Italita je premagala Amaro Harrys, Jugoslavija pa CSSR BOLOGNA — V prvem kolu velikega mednarodnega košarkarskega turnirja v Bologni je Talija po predvidevanju premagala bolonjskega prvoligaša Amaro Harrys, Jugoslavija pa je odpravila reprezentanco ČSSR. Italija - Amaro Harrys 127:89 (55:38) ITALIJA: Caglieris 8, Jellini 10, Carraro 9, Ferracini 6, Della Fiori 8, Bariviera 6, Menegl.in 18, Mar-zorati 13, Vecchiato 16, Villalta 12, Bertolotti 11, Zampolini 10. AMARO HARRYS: Franceschini 2, Klos 4, Santucci 9, Hayes 29, Gel-somini 4, Di Nallo 2, Ghiacci, An-conetani 6, Sacchetti 8, Smith 14, Canciani, Rokold 11. SODNIKA: Matijevič (Jugoslavija) in Montella (Italija). PM: Italija 25:36; Amaro Harrys 15:27. PON: Vecchiato (33), Gelso-mini (37). Italija je brez težav v dokaj nezanimivi in tehnično slabi tekmi premagala bolonjsk» ekipo, ki je za to priložnost igrala s štirimi Američani. Marzorati, Caglieris in Meneghin so bili med »azzurri* najboljši. Jugoslavija — ČSSR 113:95 (61:54) JUGOSLAVIJA: Vilfan 6, Kičano-vič 29, Žižic 5, Knego, Jerkov 12, Škroče 9, Slavnič, čosič 10, Radovanovič 6, Krstulovič, Dalipagič 16, Delibašič 18. ČSSR: Bohm, Petr 6, Kotleba, Praček, Kropilak 19, Bajonovski 4, Kos 12, Pospišil 13, Klimeš 4, Bra-bcnec 12, Douša 14, Hraška 11. SODNIKA: Zanon in Rotondo (I-talija). PM: Jugoslavija 13:26, češkoslovaška 17:25. PON: Brabenec (28), Jerkov (31), Kos (38), Radovanovič (39). Jugoslavija je z dokajšnjo težavo premagala ČSSR. Pet minut pred koncem tekme je bil namreč izid še izensčen (81:81), nakar so košarkarji ČSSR znatno popustili, to so izkoristili «plavi», ki so z odličnim Kičanovičem osvojili visoko zmago. /*rinpmijjf su DIJAŠKO MANCO Konec preteklega tedna je bilo na Kolonji pokrajinsko tekmovanje v troboju za dečke in deklice, ki niso nameravali nastopiti na deželnem prvenstvu. Organizirano je bilo tudi zato, da se prihranijo številnim tržaškim društvom stroški za nastop atletov izven naše pokrajine. Kljub temu da je bilo to tekmovanje dopolnilnega značaja, je zelo dobro uspelo, saj je na njem nastopilo okoli 100 atletov in atletinj tržaških klubov. Od naših društev sta nastopila le Adria in Bor. Medtem ko je lonjer-sko društvo bilo prisotno z vsemi svojimi atleti, so za Bor tekmovali le trije dečki ter ena deklica, medtem ko bodo ostali nastopili na deželnem prvenstvu. Kar se tiče rezultatov naših atletov je tukaj na vrsti cela vrsta o-sebnih in društvenih rekordov. Izmed vseh je največje število točk zbral borovec Pučnik, ki je obenem izboljšal svoj osebni rekord tako v troboju kot v daljini. Za njim je prijetno presenetil član A-drie Gordan, ki je kategorično izboljšal vse osebne rekorde ter dosegel tudi nov društveni rekord v troboju. f Tudi drugi član Adrie Bonanno je za 15 cm izboljšal .tfsgbni’ čekord V višini, ki je tako s 135 ent uidi nov društveni rekord te kategorije. V mlajši B kategoriji je najboljši končni rezultat postavil adriavec LVigadini, ki je tudi izboljšal dru-V.veni rekord v troboju najmlajših. Jc!eg njega sta se dobro odrezala še ostala lonjcrska atleta, čok in Pečar, ki sta tudi izboljšala lastna rekorda, prvi v višini, drugi pa 'v metu krogle. Na tem tekmovanju sta svoj krstni naston opravila še dva člaha Adrie, Cercego in Verdu-no, ki sta se, seveda, zasidrala bolj proti koncu lestvice, čeprav sta v nekaterih disciplinah prijetno preše netila. REZULTATI DEČKI Kategorija A: L Lassini (S. Giacomo); 80 m: 11”2; krogla: 11,36; višina: 1,55; točke: 814 2. Pučnik (Bor): 10”5; daljina: 10.42; 5,10: 810 13. Gordan (Adria): IT'5; 8,30; 1,20; 356 14. Bonanno (Adria): 11”9; 7,52; 1,35; 274 31. Gornik (Bor); 14”6; 3,76; 1,00; 10. Kategorija B: 1. Briganti (CSI): 80 m: 13”6; krogla: 5,09; višina: 1,35; točke 194 3. Brigadini (Adria): 13”7; 4,28; 1,20; 104 5. čok (Adria): 13”1; 6,35; 1,10; 58 6. Pečar (Adria): 12”5; 6,83; 1,10; 58 10. Gregori (Adria): 13 ”0; 5,76; 1,00; 10 lil Cercego (Adria): 13”8; 6,53; 1,00; 10 12. Bruno Seleš (Bor): 13”9; 5,18; 1,00; 10 13. Verduno (Adria): 13”6; 4,49; 1,00; 10. DEKLICE Kategorija A: 1. Furlan (Edera): 300 m: 44”9; krogla: 7,12; višina: 1,48; točke: 992 21. Milkovič (Bor); 14”8; 8,59; 2,79; 282 Kategorija F: 1. Stocovaz (CSD: 80 m: 9”2; krogla: 5,96; daljina: 3,78; točke: 446 NOGOMET MONCHEN — Newyorški Cosmos je v prvi tekmi svoje dolge turneje po Evropi doživel zelo hud poraz. Protj Bayernu so Affieriča-ni namreč izgubili kar s 7:1, njihov edini zadete!: pa je dal Chi-naglia. Zahodnonemško časopisje astro kritizira iglo Cosmosa, ki po njegovem mnenju ne velja več kot slaba drugoligaška enajsterica. Najhujši komentar je dal »Bild Zei-tung», ki je Cosmosovo igro ocenil kot »cirkuški nogomet*. njah planinska družabnost, na katero so vabljeni vsi planinci in ljubitelji narave, predvsem pa udeleženci štafetnega pohoda, ki je trajal en teden in je potekal od Glinščice pa do Bohinja. Slavje bo posvečeno namreč prav tej uspeli akciji, ki sta jo priredili SK Devin in SPDT. na sporedu je predvajanje diapozitivov s pohoda, ki jih je posnel Lojze A-bram, vse udeležence pohoda pa, ki so med potjo kaj fotografirali, vabimo, da svoje posnetke prinesejo. Na koncu bo še skromna zakuska. Daljnoročni spored SPDT je naslednji: drugo nedeljo v oktobru bo verjetno dan planincev SPDT, počasi pa bo treba misliti že na smučarsko sezono, ki bo letos prav tako pestra, kot je bila lanska. Najprej bo predsmučarska telovadba za starejše ter tudi mlajše, pa tudi sejem rabljene smučarske opreme, nakar bo smučarski tečaj, ki bo tudi letos trajal šest nedelj (tri decembra in tri januarja) v Ravasclettu in na Zoncolanu, konec februarja pa bodo predvidoma zimske športne igre. Vse podrobnosti bomo seveda še javili. Planinska slavja v Sloveniji V nedeljo so v Loki pod Raduho proslavili deseti dan slovenskih planincev, ki je bil še slavnejši kot običajno, saj so na njim med drugim proslavili 200-letnico prvega vzpona na Triglas, 85-letnico savinjske podružnice SPD in 25-letnico krajevnega planiškega društva Luče. Na Loki so odprli tudi nov planinski dom, ker je stari zgorel pred dvema letoma. V lepem sončnem vremenu se je slovesnosti udeležilo več kot 5000 planincev iz vse Slovenije in med njimi tudi podpredsednik ZIS inž. Andrej Marinc, član predsedstva SRS Tone Bole, ki je imel slavnostni govor ter predsednik PZS dr. Miha Potočnik. PD Ajdovščina in Vipava sta o nedeljo na Čavnu priredili slavnostno otvoritev obnovljene koče. Proslave se je udeležilo lepo število planincev, med drugimi tudi mnogo zamejcev. Med drugimi sta v imenu SPDG in SPDT prinesla pozdrave predsednika Vladi Klemše oz. inž. Pino Rudež. * * * To nedeljo je PD Postojna priredilo že tradicionalni pohod *100 družin na Nanos*, ki se ga je ob lepem vremenu udeležilo res mnogo družin. Osrednja proslava je bila pred Vojkovo kočo ob 11. uri, nato pa je bilo planinsko rajanje. D. J. INGELHEIN — 25-letni sprinter iz Guiane James Gilkes je včeraj postavil letošnji najboljši čas na 200 m. Gilkes je razdaljo pretekel v času 20” 14. MiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiitiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiitMHi V BAGUIU ZA SP Točka za Koreno j a Stanje dvoboja je zdaj 4:2 v korist Karpova BAGUIO — V dvoboju za naslov šahovskega svetovnega prvaka med Karpovom in Korčnojem se je včeraj stanje le nekoliko premaknilo. Izzivalec Viktor Korčnoj je namreč osvojil 21. partijo in je tako zmanjšal razliko, ki ga še loči od svetovnega prvaka. Sedanji rezultat je torej 4:2 v korist Karpova. 21. partijo so v torek prekinili po 43. potezi, ko je bil Korčnoj v čisti prednosti. Vseeno pa je bilo glede na potek dvoboja pričakovati še kako presenečenje, do katerega pa včeraj ni prišlo. KOŠARKA TURNIR V GENOVI Dvojna zmaja ljubljanskega Bresta GENOVA — V okviru festivala komunističnega glasila «!’Unita» je v Genovi tudi mednarodni košarkarski turnir, na katerem nastopa tudi ljubljanski Brest. Ljubljančani so v prvih dveh kolih dosegli dve zmagi. Najprej so premagali italijanskega prvoligaša Athletic iz Genove s 101:88 (52:44). Najboljši v ljubljanskih vrstah so bili: Jelovac 28 Pipan 22 in Subotič 20 točk. V drugem srečanju, ki je bilo včeraj, je Brest premagal Reso-vio iz Vodn.je s 104:90 (59:49). Najboljši igralec Bresta v tej tekmi je bil Jelovac, ki je dosegel kar 30 točk. Zelo dobro je zaigral tudi Subotič, ki je dosegel dve piki manj od Jelovca. Na tem turnirju nastopa še reprezentanca Litve, ki jc v prvem kolu premagala Rusovi.i s UH 74. OLIMPIJSKE IGRE NAGOYA — Japonci nameravajo kandidirati za organizacijo olimpijskih iger leta 1988. V ta namen so voditelji mesta Nagoya pozvali CIO, naj bo redna seja CIO prihodnje leto v njihovem mestu. Baje so se predstavniki japonske olimpijske komisije in načelniki svetovne olimpijske organizacije že domenili za datum sestanka CIO, kj bo zadnji teden oktobra prihodnje leto. Emil Frelih 60. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Okrepčani in zadovoljni smo se poslovili od prijazna gostišča. Kmalu smo se ustavili pred Formo vivo, v ^stu bogov, kot sem ob mojem prvem obisku poimenoval ^ostor s prekrasnimi monolitnimi spomeniki staroindijske ^etnosti. Stali so ožarjeni od sonca in jaz sem hodil |||6d njimi kot med starimi znanci, jih božal z očmi in ^anjo, srečen, da so me njihovi bogovi obdarili s polnim obiskom. Odvojil sem se od družbe, saj je bil odhod predviden določeni uri. Odhitel sem s šopom banan proti peči |Jarn čudovitega reliefa Nastanka Gangesa. Mislil sem se bom tokrat spet srečal z opicami kot pred dvajse jjmi leti, ko mi je ena izmed njih izpulila banane iz rok Veselii sem se dogodka že zavoljo Martiče, ki sem ji ^ljubil, da bom tudi tokrat ponesel s seboj banane, da ? hjimi obdarim opice, če mi jih katera med njimi prej ne izpulila iz rok. Toda nič, nikjer nobene opice; vse ^oli mir, od nikoder njihovega kričanja. Še sam sem bil ^očaran ob misli, da tokrat ne bom mogel razveseliti Martiče s pripovedjo o ponovnem srečanju z opicami in mojimi bananami. Za slovo sem pohitel še k obalnemu templju. Na skalah ob njem je bila zbrana skupina mladih temnopoltih Indijk v izredno lepih in barvitih sarijih, ki je zrla proti valovitemu morju. Mladenke so bile gojenke bližnje šole za domačo obrt, ki se v odmorih napotijo na običajni sprehod k obali, kjer vzbujajo pri turistih upravičeno občudovanje in jih radi tudi fotografirajo. Z njihovo, kot dih tanko svilo se je poigraval vetrič, ki tod neprestano veje z morja. Bile so kot plahi metulji v prhutajočih oblačilih, kot v pričakovanju, da jim bo veter dal poleteti nad morsko prostranstvo. K templju so prihiteli otroci. Obkrožili so me in mi ponujali iz pešek nekih sadežev spletene ogrlice v nakup. Razdelil sem jim banane in kupil od male ljubke deklice okrasje za mojo hčerkico, v spomin na malo črnooko indijsko deklico iz ribiške vasi in na prelepi kraj v daljni indijski deželi. Morda se bo deklica čez nekaj let kot učenka prav tako sprehajala ob vetrovni sončni obali v svilenem sariju in se hrepeneče ozirala proti morski obali kot sedanja dekleta? Po vrnitvi v Madras sem izkoristil čas do večerje za zadnje potepanje po mestu. Saj mi je bilo zopetno srečanje z Madrasom v resnici kot srečanje s starim prijateljem. Mesto svoje podobe ni v ničemer spremenilo. Pač, na cesti je vse manj spečih ljudi in živahne ulice so bolj čiste kot nekdaj. Sicer teče življenje po svojih starih tirnicah. Tega nikjer v Indiji nisem tako občutil kot pri ponovnem obisku Madrasa. Bombay, na primer, je postal večmilijonsko svetovljansko mesto z nebotičniki in zidanimi zadružnimi kravjimi hlevi. Madras je zadržal svojo starinskost patine in patriarhalni način življenja, čeprav otipljivega razkošja tudi tod ne manjka. Te razlike še vedno ustvarjajo občuten prepad med bogatini v razkošnih stanovanjih in revnimi pariji, ki prebivajo po hodnikih in stopniščih hiš in pod milim nebom na ulicah. Še vedno je srečati tavajoče, ritualno obarvane krave po mestu ,ki zaustavljajo promet tricikelskih rikš in avtomobilov, ki jih je, kot vse kaže zdaj več kot ob mojem prvem obisku. Življenjske razmere so se le izboljšale. To občutim in vidim, ko si pri ponovnem pohajkovanju obujam in oživljam spomine na nekdanje dneve, ko se mi je šele razkrivalo, do tedaj še čudno in nenavadno indijsko življenje. Tudi privlačna eksotična podoba mesta in prebivalstva sta ostali kot sta bili pred dvajsetimi leti. Ponovni obiski templjev, muzejev, galerij, razkošnih parkov in seve, prečudovite nml&barske obale, so še vedno magične točke južnjaškega indijskega mesta, ki nudijo veliko duhovno bogastvo človeku. Bližajoči se mrak v odsevu zahajajočega sonca, ki je preplavil ozračje in odel mesto v skrivnostni sij čudno vijoličnega odtenka, kakršnega je videti samo v Indiji, me je opozoril na bližajoči se odhod. S tricikelsko rikšo sem se še pravočasno vrnil v hotel. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Moggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|i-?5 cuje na informacije iz diplomatskih krogov, zatrjuje, da se Mertgistu sicer strinja s Castrom, nasprotujejo pa mu ostali člani «derga», se pravi etiopske vojaške revolucionarne junte. Kot je znano so Eritrejci prav pred nekaj meseci pristali na možnost pogajanj z vlado v Adis Abebi «brez predhodnih pogojev*. Libanonski dnevnik «A1 Nahar* meni, da so te storili na nasvet iz Havane in Moskve, ki naj bi v zameno zagotovile eritrejskim osvobodilnim gibanjem, da se njuni izvedenci ne bodo udeležili etiopsse ofenzive proti eritrejskim mestom. (st.s.) V INDIJI NOVE TEŽAVE ZARADI POPLAV Voda se umika - za njo zdaj razsaja kolera 25 primerov nevarne bolezni v Utar Pradešu Nevarnost novih poplav v Zahodni Bengaliji ter še posebej do zahodnih držav, v zvezi s potrebo, ki jo Kitajci zelo čutijo, po pridobitvi sodobne tehnologije. Italija je zainteresirana, da se te težnje LR Kitajske okrepijo. Glede perspektiv razvoja odnosov med obema državama je Forlani dejal, da so kitajske oblasti med drugim izrazile željo, da bi prišlo v Italijo veliko število diplomiranih strokovnjakov in raziskovalcev, ki naj bi obiskovali tečaje za iz- sodelovanju z industrijami sosednje Jugoslavije. Slovenci v Italiji, je dejal Svetina, zahtevajo odobritev organskega zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi brez ozemeljskih o-mejitev in družbenopolitičnih diskriminacij, kar je poglavitni pogoj za učinkovito prisotnost Slovencev ter jamstvo za skladen razvoj naše skupnosti v deželni realnosti. Po teh uvodnih poročilih in po raznih vprašanjih prisotnih parlamentarcev, se je razvila živahna razprava, ki se je nanašala prvenstveno na položaj Slovencev v videmski pokrajini in na probleme okrog globalnega zaščitnega zaker na. V imenu beneških Slovencev je Pavel Petričič govoril o že jasno izraženi volji, da so Slovenci, Dino Del Medico r>a je navedel vrsto podatkov o gospodarskem in populacijskem nazadovanju Benečije. Še zlasti so bili zanimivi posegi msgr. Qualizze in župnika Cenčiča, ki sta na znanstven način dokazala, da ni nobene razlike med knjižno slovenščino in njihovim slovenskim narečjem, da pa so že dolgo časa v nemogočih pogojih in zapostavljeni. Ni mogoče razpravljati o glasovanju, o referendumih glede naravnih pravic, ker je treba prej ustvariti pogoje, da se bo lahko vsak prebivalec svobodno izražal. Podpredsednik Deželnega slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole je obravnaval vprašanje narodnostne zaščite Slovencev iz zgodovinskega vidika in nato prešel na nujnost reševanja teh vprašanj tudi iz zornega kota sedanjih notranjih odnosov in demokratičnega napredka. Slovenci v Italiji so bili vedno sestavni del in aktivni dejavnik gospodarskega sodelovanja in pretakanja dobrin in je tudi zaradi tega treba ustvariti pogoje, da bodo lahko to splošno koristno aktivnost v prihodnosti v še večji meri izpolnili. Dr. šiškovič je glede vladnega dekreta poudaril, da bi bilo bolje, če ne bi bilo nobenega dekreta, kot pa sedaj ponujani slab in neustrezen dekret. Naglica je sumljiva in je mnogo bolje resno delati v vladni komisiji, ker bi Slovenci želeli, da bi celotno vprašanje globalne zakonske zaščite rešili v parlamentu kot notranjo zakonodajno zadevo v okviru ustave italijanske republi ke in nikakor ne, da bi to vpraša nje čez nekaj let postalo predmet mednarodnega prava in mednarodnih sporov. Zadnji je kot ClafT1 'delegacije SKGZ posegel v razpravo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je orisal zaskrbljenost kmetov glede lastninskih vprašanj in podčrtal, da .je treba vključiti Vojko Kocjančič, Karlo Grgič ter predsednik odboi-a za gospodarska vprašanja videmske pokrajine Dino Del Medico, Beneški Slovence so zastopali Viljem Černo (predsednik društva Ivan Trinko ter občinski svetovalec v Bardu), Janez Florjančič (zastopnik občinske u-prave iz Grmeka ter predsednik društva Rečan), don Emil Cencič (župnik v Gorenjem Tarbiju in zastopnik duhovniškega društva Dom), don Marino Qualizza (teolog, profesor na videmskem semenišču), don Mario Gariup (župnik iz Ukev ter predstavnik društva Lepi Vrh), Pavel Petričič (pokrajinski svetovalec KPI in predstavnik društva Nediža), podžupan občine Dreka in predsednik ANPI-VZPI za Nadiško dolino Bergnaeh, Firmino Marinič (občinski svetovalec PSI v Špetru ter sodelavec pri koordinacijskem odboru za pomoč žrtvam notresa). Svet slovenskih organizacij sta zastopala predsednik Damjan Pavlin in Marij Maver. • Deželni odbor (Nadaljevanje s 1. strani) predstavnike v organe, v katerih se , odloča o splošnem napredku. O-popolnjevanje na italijanskih viso- j menil je tudi pereča vprašanja ju-kih šolah. Nadalje bi hoteli vZpo-< sarskih zemljišč in nato izročil staviti stike in sodelovanje na po- j komisiji daljšo vlogo o teh pro-dročju čistih in apliciranih razi- blemih. s*tav’ _________ Delegacije so sestavljali: za SK GZ: predsednik Boris Race, Duško RIM — Predsednik republike San-' Udovič, Karel šiškovič. Bo?o SaHidro Pertini je sprejel sen. Umberta sa, Mirko Primožič, Edi Bukavec, Agnellija in predsednika FIAT Gian- i Bepino Krizetič, za SDGZ pred-nija Agnellija. I sednik Vito Svetina, Stanko Bole, na podlagi vrste skupnih pobud, 'katerih povezanost gre vsekakor poudariti. Enotna deželna federacija globalno ocenjuje uresničitev skupne politike prevoznih infrastruktur, kar gre od sodelovanja in integracije pristaniškega sistema na severnem Jadranu do uresničitve cestnih, avtocestnih in plovnih povezav, kar bi omogočilo razvoj obmejnega področja v strateško točko za trgovinsko izmenjavo med zahodno Evropo in Podonavjem. Predstavniki delavcev so komisiji ponovili stališče, ki so ga izrekli tudi v intervjuju za Primorski dnevnik, ki smo ga objavili v včerajšnji številki: industrijska cona je pomembna pridobitev za tukajš nje gospodarstvo, ne sme pa biti niti nadomestilo niti obrobno dopolnilo že obstoječih industrijskih obratov. Nova struktura naj bo res »pridobitev* za gospodarsko obnovo na vsem deželnem področju. Tudi načelniki skupin v tržaškem občinskem svetu so predložili komisiji enotno stališče, v katerem u-vodoma poudarjajo, da je razvoj Trsta odvisen predvsem od okrepitve vzdušja miru in sodelovanja med sosednjima narodoma. Obenem so predstavniki strank v bistvu pozitivno ocenili dosedanji potek izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz .osimsMj. mmm* ter sp poudarili, da morajo odloki o izvajanju teh soorazumov ter o finansiranju daiati prednost uresničitvi bistvenih infrastruktur, ki ( morajo omogočiti Trstu in Furlani-slovenske j jj . Julijski krajini, da se premosti -nlAmL r* . . — h J .. ! 1 . - 1 — X ,, ! —. L.. K ,, ,, ,, i 1 A sedanji položaj obrobnosti ter o-mogoči mestu in deželi, da postaneta spet nrotagonista v procesu odpiranja Evrope in Italije proti donavskemu in balkanskemu področju ter proti drugim sredozemskim državam. Kar zadeva odloke o vprašanju infrastruktur so predstavniki tržaškega občinskega sveta podčrtali neodložljivost uresničitve hitre ceste, ki bo povezovala VII. pomol NEW DELHI — Iz indijske zvezne države Utar Pradeš poročajo, da je na območju svetega mesta Allahabada izbruhnila epidemija kolere. 25 primerov obolelosti so zabeležili v naselju Basai, v neposredni bližini mesta. Vest je sporočil visoki vladni funkcionar države Utar Pradeš in dodal, da je epidemija izbruhnila kot posledica strahovitih poplav. Voda je v nekaterih mestih na severu vdrla v kanalizacijsko omrežje, ob umiku pa je odplavila s seboj vso umazanijo in seveda tudi nevarne klice. Položaj je zaskrbljujoč, ker zdravstvena služba nj pripravljena na izbruh epidemije širšega obsega. Tako poročajo iz mesta Varanasi, da močno primanjkuje cepivo proti koleri. Narasla voda. ki se je že umaknila s področij v severovzhodni Indiji, zdaj ogroža obširno in gosto naseljeno območje Zahodne Bengalije, na meji z Bangladešem. Delhijska vlada je v strahu pred širjenjem nalezljivih bolezni poslala na to območje že nekaj milijonov doz cepiva proti koleri. V pripravnem stanju pa so tudi posebne enote vojske, da bi posredovale v primeru če bi popustili že močno načeti nasipi na Gangesu, pred velikim jezom Faraka, ob bangladeški meji. Iz Dake pa je prišla vest, da je reka Mahamanda poplavila obšir- no področje ter povzročila ogromno gmotno škodo. Domove je moralo zapustiti do zdaj že nad 50 tisoč ljudi. Neurji1 na Siciliji in v Apuliji PALERMO — Severozahodno Sicilijo, dei Kalabrije in Apulije je včeraj zajelo močno neurje, kj je povzročilo precejšnjo gmotno škodo, medtem k« poročil o smrtnih žrtvah še ni. Vremenske neprilike so prizadele predvsem obalno področje, medtem ko vlada v notranjosti še zmeraj poletno vreme s sorazmerno visokimi temperaturami. Iz severozahodne smeri je proti sicilski obali začel pihati močan veter in povzročil vi-oke valove, ki so ponekod dosegli tudi pet metrov. Nekaj težav so zabeležili tudi na trajektih v Mesinski ožini. Močno neurje je zajelo tudi Južni Jadran in Otrantski kanal, kjer je pihal severni veter z močjo sedem do osem boforov. Manjša plovila so se znašla v težavah, ribiči niso izpluli, Občutno je padla tudi temperatura, saj so v kraju Monte SanfAngelo na Gargan skem polotoku namerili včeraj zju traj le enajst .stopipj. e ENTE NAZIONALE PER LENERG1A ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNA POSOJILA ENEL s Šestmesečnimi ovrednotenimi obrestmi IN POVIŠANJI GLAVNICE S 1. oktobrom 1978 dospejo obresti za šestmesečje april - september 1978, ki se nanašajo na spodaj navedena posojila v višini 70,50 lire za obveznico: — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1976-1983 — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977-1984 — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977-1984 II. emisija Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Medio-banca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju marec - avgust 1978 borza poslovala, znaša 6,732 odst. (efektivno 13,917 odst. na leto). Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojil obresti obveznic za šestmesečje oktober 1978 - marec 1979 znašale 6,75 odst., kar je čistih 67,50 lire za obveznico. V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnikov prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za četrto šestmesečje življenja obveznic 1976-1983, za tretje šestmesečje življenja obveznic 1977-1984 in za drugo šestmesečje življenja obveznic 1977-1984 II. emisije pozitivna razlika v višini 1,732 odst. Opozarjamo namreč, da bodo, v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnikov, izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 5 odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. s Krasom ter avtocestne poveza* ve med italijanskim in jugoslovanskim omrežjem. Kar zadeva tržaško pristanišče so predstavniki strank pozitivno ocenili razširitev pristaniških pristojno* sti, ki jih predvideva člen 2 po* oblaščenega odloka, kar med drugim omogoča pristanišču, da neposredno poskrbi za izvajanje sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana. Pri tem so omenili, da b| bilo treba proučiti možnost, da p1 Avtonomna ustanova za tržaško pri* stanišče prejemala davke in pristojbine, ki jih omenja zakonski odlok, ki bi ga bilo treba dopolniti s Prl" pombami, katere je izrekla dežela, Na področju industrijskega sode; lovanja, ki ga predvideva osimski sporazum pa so načelniki skupin v tržaškem občinskem svetu mnenja, da gre za bistveni element v tržaškem gospodarstvu. Za industrijsko okrepitev pa je treba dati potrebna jamstva za omejitev območij, na katerih bodo industrije postavili ter za uresničitev primernih naprav, ki naj preprečijo onesnaženje, ki ga predstavljajo novi proizvajalni obrati. Treba je poskrbeti za zaščito pred okuženjem zraka, še zlasti Pa pred onesnaženjem vode na vse«1 tržaškem ozemlju. Prav tako mora priti do uresničitve produktivne de-javnosti postopno, da bi občasno preverili odnos med njenim razvojem ter razvojem stanovanjskih struktur in socialnih storitev. Ob koncu so načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu poudarili, da je odlok o normah za izvajanje obvez, ki izhajajo iz člena 8 italijansko-jugoslovanske- ga sporazuma, popolnoma nezadosten, da bi zaDopadel vso tematiko zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zato so izrazili upanje, da bo posebna komisija, ki deluje pri predsedstvu vlade, kaj kmalu izdelala podrobne smernice za izdelavo popolnega in primernega zakona. • Stališče SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) še gospodarsko sodelovanje, saj j* normalno, da mesto in zaledje zinita drug od drugega. Zato bi bilo nenaravno, če bi mesti Trsi in Gorica, zaradi lega ker sta ob meji, bili odrezani od svojega zaledja, kar ima za neizogibno posledico trajne gospodarske težave, izumiranje važnih gospodarskih dejavnosti in pomanjkanje dolgoročnih pobud. Slovenci že mnogo let zagovarjamo stališče, da je treba premostiti preživele sheme, ki so se v preteklosti vedno zaključevale V prošnjah in zahtevah za kratkotrajno pomoč, fc- ni zagotavljala razvoja in da potrebni posegi niso obremenjeni s kakršnimikoli neutemeljenimi predsodki. Londonski sporazum iz leta je odprl mejo med Italijo in Jugoslavijo in je že po nekaj letih prehajalo mejo desetine milijonov lju' di kar se je kmalu odražalo na, gospodarskem področju. Obe strani meje sta na ta način postajali vedno bolj druga od druge gospodarsko odvisni. Pozdravili snit zato gospodarski del osimske pogodbe, ki potrjuje voljo obeh držav, da bosta še naprej pospeševali medsebojno g(v spodarsko sodelovanje, pri čemer bosta pazili za izboljšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva obeh držav. Pozdravili srna sporazum o pospeševanju gospodar' skega sodelovanja, ki specificira zgornji namen, ici naj se uresniči v skupni uporabi vodnega bogastva, izvedbi cestnih povezav, stal' nem in tesnem sodelovanju med Inkami severnega Jadrana, utesnit*' vanju industrijske kooperacije, skUP' nih raziskovanj, sodelovanju v km*' tijstvu in drugem. Ustanovitev mešane industrijske cone na meji obeh držav pomeni po našem mnenju konkretizacijo namenov, ki jih pogodba in sporazum vsebujeta in zato primer, kako uresničiti duha pogodbe na drugih področjih». • Miško Kranjec (Nadaljevanje s 1. strani) teza čez pol stoletja, galerija P°" dob, v kateri ni izpuščena nobena glavna postaja na tej dolgi P°" ti. Miško Kranjec ‘z velikan v sodobni slovenski literaturi in v literaturi drugih jugoslovanskih narodov* — je dejal Ivan Bratko. Med kosilom, ki ga je slavljencu na čast priredila Državna za-I ložba Slovenije, se je Mišku Kranj* | cu v imenu redakcije Državne I ložbe zahvalil za njegov delež Pr* I vodenju ustanove in za njegovo sodelovanje z njo kot pisatelj, ured* | nik Kajetan Kovič, besedo zahvale iz slovenskega zamejstva pa mo I je v imenu Založništva tržaškega tiska in Slovenske kulturno-gosp0' I darske zveze iz Trsta prinesel P®' j snik Miroslav Košuta. Dejal je meo | d igim. da .ie Mišk > Kranjec PJ' di v slovenskem zamejstvu me° najbolj branimi slovenskimi pi®*' i telji in da je v tej resnici potrdilo ljudskosti njegovega pisanja. °“ benem pa tudi idealna vez, ki druži Slovence od prekmurskih ravpm do obale Jadrana. Miško Kranjec je med tiskovna konferenco dal še nekaj pojasni o svoji pravkar izišli knjigi «0L_ in sin», ki pravzaprav ni povsem novo delo pač pa predelani in dopolnjeni »Matija Berden*, v svoj zahvali za čestitke in priznanja P* se je navezal zlasti na glas iz mejstva. Poudaril je, da je P'.®*L zato, da ga Ijv’ b"rejo, da llW je razumljiv in zanimiv.