Štev. 183.
O Ljubljani, v soboto, dnč 11. avgusta 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 131 — za Eetrt leta „ •„ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ „ 10"— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za rfeč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo j« V Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
ZohrMnojI celovške spletke.
Kakor je umljivo, da so Korošci globoko užaljeni, ker jc vsled pritiska nemških strank načrt volilne reforme prikrojen v korist nemškim nacionalcern, tako, da so v škodi Slovenci in krščanski socialci, tako je pa način, kako so postopali koroški »voditelji«, globoko užalil vse one Slovence, ki imajo pred očmi celotno korist slovenskega naroda.
Iz pisma dr. Gessmannovega, ki ga je objavil »Slovenec«, je jasno, da so ničevni ugovori, da je dr. Šusteršič zakrivil slabo razdelitev koroških mandatov. On in dr. Ploj sta, kakor priča dr. Gessmann, vse storila, kar sc je sploh dalo storiti (gaben sich alle erdenklichc Muhe), a Gessmann jc vendar glasoval za to razdelitev, vkljub pritisku koroških krščanskih socialcev, ker je po sklepu svoje stranke bil vezan. To jc jasno, in samo zloba more zaradi tega slovenskim poslancem kaj očitati. '
Ostane pa še vedno vprašanje, kakšni nagibi so mogli biti merodajni, da sc je storil v Celovcu tako brezumen in neumesten sklep. Vedeli smo že dolgo,, da v Celovcu sedanji »voditelji« neprenehoma koketirajo s kranjsko liberalno stranko iu da se mora s tega stališča soditi marsikatero njihovo delo in brezdelje. Da so svoje sklepe poslali v »Narod«, preden iih je shod zaupnikov — ki je bil v ta namen sklican in sestavljen — odobril, jih je izdalo takoj; da so svojo ost obrnili v dr. Šustcšiča, to le potrjuje; da so sklenili abstinenco od katoliškega shoda, je bilo seveda čisto v tem programu; in da jc tudi-voditelj« Ekar takoj, ko so sklenili: Nc v Ljubljano na katol. shod! — prav takoj šel v Ljubljano kovat dopise v >Narod« z ljubljanskimi liberalci, pojasnjuje značaj tega sklepa popolnoma.
Tri usluge so hoteli ti »voditelji« storiti kranjskemu liberalizmu: Prvič udariti po poslancih »Slovanske zveze«, drugič škodovati katoliškemu shodu, in tretjič —: podpirati Plantanovo volilno geometrijo na Kranjskem. Govorimo danes o tem poslednjem zahrbtnem namenu!
Dr. Brejc se je v svojem govoru na celovškem shodu pošteno zarekel in tako izdal prave namene cele celovške komedije. Grajal je namreč v svojem govoru, da se za Kranjsko niso določili tudi »mestni volilni okraji«, tako kakor n. pr. za Štajersko. Z
drugimi besedami se to pravi, da se je dr. Brejc izrekel za famozno Plantanovo geometrijo! S tem je jasno dokazano, kje je iskati pravi vir celovške spletke. »Za koroške Slovence!« se tipije za vnanji svet — »Za liberalno kranjsko geometrijo!« pa je p»ava smisel tega vpitja.
Hvaležni smo dr. Brejcu, da je to izdal. Sevč, on se izgovarja, da bi bili potem, če bi se bila tudi na Kranjskem napravila delitev med »mesti« in »kmeti«, tudi na Koroškem bolje šlo za Slovence, češ, vlada bi potem uc bila mogla samo na Koroškem napraviti izjeme. A to je lc prazna pretveza in fikcija. kajti za Koroško se je sklepalo čisto posebej, iu naj bi bili kranjske volilne okraje prikrojili kakorkoli, vlada in Nemci bi bili ostali pri koroškem načrtu, kakor so ga izdelali. O tem bi bilo prazno dalje govoriti.
Mi ostanemo pri predrznosti, s katero se je tu uniešaval govornik v razdelitev volilnih okrožij na Kranjskem, ki so bila po vladnem načrtu napravljena res po čistih načelih splošne in enake volilne pravice, lahko rečemo, da najbolje in napravičneje v celi državi, kakor je dr. Šusteršič v svojih tozadevnih člankih jasno dokazal, za vsakoga, ki hoče razumeti. Vedno pravijo, da se nečejo umešavati v »kranjski prepir«, a tu se je celovški »voditelj« s čudno predrznostjo uniešaval v notranje zadeve kranjske dežele. To predrznost je izvršil dr. Brejc v dvojnem oziru: prvič, ko jc hotel in hoče kar diktirati, kje bodi kompenzacija za kočevski mandat, ko vendar Kočevje leži na Kranjskem in bi imeli torej Kranjci odločevati o kompenzaciji za to kranjsko žrtev. Drugič pa, ko hoče še diktirati, kakšna bodi razdelitev volilnih okrajev na Kranjskem, diktirati, da se mora njemu na ljubo ugoditi skrajno brezpametnim in škodljivim željam naših liberalcev. To presega že vse me.ic politične dostojnosti od strani neizkušenega koroškega »voditelja«, ki jc še nedavno užival mandat Slovenske Ljudske Stranke v kranjskem deželnem zboru.
Toda prav je', da se pravočasno spoznamo. Sedaj vemo, kar smo že nekaj časa samo sumili. Ce hočejo koroški Slovenci slediti svojemu nesrečnemu »voditelju« na tej poti, to je njihova stvar. Mi pa bodemo tako »politiko« brezobzirno pobijali, ker taka politika nc pomenia druzega, nego boj zoper blagor in interese slovenskega ljudstva na Kranj-
skem, ki jih tudi ne smemo pustiti kvariti od nikogar.
Dr. Šusteršič je v svojih člankih dokazal, kaka nesreča bi bila za celo deželo ona zmedena in skrpucana Plantanova geometrija, ki jo je izumil liberalni generalni štab. Lahko rečemo, da je bilo to razkritje uprav smrten udarec za liberalno stranko; in zaničevanje v celi deželi zadene stranko, ki je na tako frivolen način hotela razmesariti celo deželo in oslepariti vse stanove slovenskega ljudstva na Kranjskem za pošteno, enako volilno pravico.
Z istim merilom se mora pa meriti tudi vsako izvenkranjsko slovensko strujo, ki se drzne podpirati nesramne liberalne nakane pri razdelitvi kranjskih volilnih okrajev.
To bodi jasno in glasno povedano vsem! Ce se hočejo koroški Slovenci podati za svojim »voditeljem« v smrdljivo strugo kranjskega liberalizma, jih Ic obžalujemo. Naj se pa ne čudijo, ako bode slovensko ljudstvo na Kranjskem iz tega izvajalo vse potrebne in naravne posledice. Kdor podpira našo deka-dentno liberalno stranko, — ta je ž njo tudi na isti poti propada, jc naš sovražnik in mi sc moramo boriti proti njemu po vojskinem pravu.
Kako sc more zahtevati primerno zastopstvo koroških Slovencev, na podlagi enakosti in pravičnosti, ako se pa v isti sapi zahteva neenakost in vnebovpijoča krivica na Kranjskem? Ali more biti krivica na Kranjskem vir pravicc na Koroškem? Tu se vidi vsa tista konfuznost, ki zavlada povsod, koderkoli se koketira z liberalci. Vsaka akcija ima kak jasen namen, ki ga hoče doseči. Celovški sklep pa nima gotovo namena, doseči Korošcem drugi mandat, ker sicer bi morali vendar postopati baš nasprotno, nego so nastopili. Ostanejo le še te zahrbtne spletke, ki ne morejo roditi nič dobrega.
Uolilno reforma in Jusoslo-
Piše dr. Ivan Šusteršič.
Izpod Severnika, 6. avg.
Generalni kompromis.
Z italijanskim kompromisom bila jc odstranjena ena največjih težkoč volilne reforme. Na podlagi tega kompromisa so Italijani
prestopili v tabor odločnih pristašev volilne preosnove.
Splošno je bilo takrat mnenje, da je s tem kompromisom premagana največja ovira. Računalo se je pač na nekoliko težkoč še pri Moravski in Češki, toda glede na sestavo kabineta, ki v njem sede složno češki in nemški ministri, je prevladalo mnenje, da se bodo te težkoče z nekolikim naporom premagati dale.
Toda prišlo je drugače. Moravska, pri koji so se pričakovale večje težave, nego pri Češki, v splošno začudenje ni držala, kar je ob-Ijnbovala. Laglje, nego sc je bilo mislilo, je prišlo do sporazumljenja.
Toda Češka! Prišel je Pergeltov predlog, da se nemški mandati pomnože za osem, število čeških mandatov pa da ostane neizpre-nienjeno, po predlogih Hohenloha.
Izpočetka se Pergeltov predlog ni smatral resnim. Toda ko je po izjavi Gessmanna bilo jasno, da vsi Nemci glasujejo za ta predlog ako se ne doseže o pravem času spo-razumljenje — bila je kriza evidentna. Kriza volilne reforme in — vlade. Še 17. ali 18. julija zvečer mi ie ministrski predsednik označil položaj kot izgubljen. Toda končno se je vendar obrnilo na bolje. Prišlo je do takozva-nega »generalnega kompromisa«. Največjo zaslugo za to imajo krščanski socialci, ki so napravili uprav ženialno potezo za Pergeltov predlog, a zavračajo vso odgovornost za posledice na Pergelta in njegovo ožjo tovar-šijo. S tem je bila sicer kriza prignana na vrhunec, a baš to jc zdramilo vse tiste Nemce, ki so poleg krščanskih socialcev odkriti prijatelji volilne reforme. Le-ti so sc bili namreč pozneje zanašali na to, da bodo krščanski socialci in nemški konservativci itak glasovali proti Pergeltovemu predlogu, ki bi bil tako pekopan — oni, t. j. vsi nemški nacionalci in liberalci pa bi bili z mirno vestjo lahko zanj glasovali iu tako bili lepi pred narodnim nem-štvom. Krivdo za odklonitev Pergeltovih predlogov bi bili potem liberalni Nemci zvalili edino na krščanske socialce in nemške konservativce, kar bi dobro služilo pri prihodnjih volitvah. Saj veljajo krščanski socialci in konservativni Nemci itak med liberalnim nemštvom za »narodne izdajice«. Vso to štreno je pa zmedei dr. Gessmann s svojo izjavo, da krščanski socialci glasujejo za Pergeltov predlog, dobro vedoč, da bi bila po sprejetju tega predloga šla cela »situacija« v prah - osobito in pred vsem Beckov kabinet. Kajti sprejetje Pergeltovega predloga bi bil neizogiben »casus belli« ne le za Celic, temveč za vse Slovane. Zadrega je bila torej vsled Gessmannove poteze velika, baš na nemški strani. Sila kola lomi — v tej sili so sc baš nemški nacionalci iz planinskih dežel postavili na noge iu stavili po gornjcavstrij-skem poslancu dr. Lockcrju kompromisni predlog. Prišlo jc do znanega »generalnega kompromisa«. Hohenlohe je predlagal 495
l i m k.
Sherlock Holmes.)
Sherlock Holmes in njegov prijatelj zdravnik dr. Watson sta sedela skupaj ter prijateljski kramljala. Prvikrat je zaupal Holmes prijatelju skrivnost svojega poklica; povedal mu jc, da je detektiv ter da si je sam izvolil, pravzaprav ustvaril svoj poklic. Opozarjal jc prijatelja na svoje spise, ki jih jc priobčil v zadnjih tiskovinah, a ne pod svojim imenom. V teh spisih pečal se jc zlasti z raz-motrivanjem, kako vpliva posel raznih rokodelcev na obliko rok, po čem sc spoznavajo sledovi nog, o raznovrstnosti tobakovega pepela in o mnogobrojnih tehničnih sredstvih, ki pomagajo, da se dožene identiteta mrtvecev ali pa zaslede hudodelci itd. Holmes jc s pravo vnemo kazal na opazovanja ter izvajanja posledic, kar pa je Watson smatral kot nebistveno. Holmes je temu ugovarjal.
Naslonil se je mirno v naslonjač ter puhal mogočne dime iz svoje pipe proti stropu. »Opazovanje mi dokazuje n. pr., da ste bili
*) CitaJ: Šerlok Homz.
danes zjutraj v Wigmerovi ulici ter na pošti; iz tega pa z gotovostjo sklepam, da ste oddali tamkaj nujno brzojavko.«
»Gola resnica! Oboje se vjema,« de.ial jc Watson. »Toda kako vam je vendar mogoče to dognati? Zgodilo se je vse nenadoma in z nobenim živim bitjem nisem o tem govoril.«
»Povsem enostavno«, dejal je Holmes, »Pojasnilo je kaj lahko in samoobsebi umevno; vendar pa lahko iz tega razvidite meje opazovanj ter raznih izvajanj, ki so posledica opazovanja. Opazil sem namreč, da se drži podplatov vaših črcvljev rdečkasto blato. Pri pošti popravljajo tlak in baš ondi so odkopali enako ilovico, ki ima neko posebno, rdečkasto barvo, kakršne ni nikjer v okolici. To je moje opazovanje, vse ostalo je izvajanje.«
»In odkod izvajate posledico tega, da sem bil tam zato, da sem oddal brzojav?«
»No, vedel sem seveda da pisma niste pisali, ker sva bila vse jutro skupaj. Drugega povoda hoditi na pošto niste imeli, toraj ste morali edinole brzojaviti. Ne oziraje sc na vse druge okolnosti, mora nam to, kar preostaja, pokazati pravi zaključek.«
» V tem slučaju ste jo pogodili,« dejal je Watson po kratkem molku. »Rešitev pač ni bila ravno težka. Rad bi pa, da mi dokažete
svojo teorijo pri kakem težjem slučaju, če moje želje ne smatrate kot nedostojne.«
»Nasprotno«, odvrnil je Holmes; »drage volje vam ustreženi ter sem pripravljen rešiti problem, kakršnega mi odkažetc.«
»Ce se ne motim, pripovedovali ste nekoč, da sc osebnost človeka spozna po predmetih, ki iili vsak dan rabi, tako da izkušen opazovalec po njih spozna značaj dotičnika. Tu imam uro, ki je šele nedavno prišla v mojo last. Ali ste v stanu, mi kaj povedati o svojstvu in navadah njenega prejšnjega lastnika ?«
Watson je izročil s tiho zadovoljnostjo, ne da bi to pokazal, uro svojemu prijatelju. Naloga se mu jc zdela neizvedljiva. Hotel ga je spraviti v zadrego, ker jc tako samozavestno govoril o svoji praksi.
Holmes je vzel uro, opazoval ostro kazalce s ploščo, odprl zadnji pokrov ter opazoval kolesca nekaj časa s prostim očesom, potem pa s povečalnim steklom.
»Ura je na novo osnažena in popravljena; to mi vzame sledove, zato ni dobiti mnogo podatkov.«
»Istina; ura jc bila popravljena, predno so jo meni poslali,« dejal jc VVatson.
Po njegovem mnenju je bil to lc Hohnc-sov izgovor, da bi s tem pokril svoj poraz.
Kaj pa bi naposled zapazil na uri, če bi ne bila osnažena?
»Preiskava je bila sicer nepovoljna, toda nikakor brezvspešna«, dejal jc Holmes ter se ozrl mirno v strop. «Ali sem se zmotil. Če vam povem, da jc imel uro vaš starejši brat, ki jo je podedoval po očetu?«
»To sklepate vsekakor iz tega, ker sta na pokrovu vrezani črki H. W.«
»Imate prav. \V. je začetna črka vašega imena. Letnica na pokrovu sega za petdeset let nazaj, toraj .ie toliko stara kakor ura, ki je bila takrat izdelana. Dragocenosti podeduje običajno najstarejši sin, ki ima navadno tudi očetovo ime. Kolikor mi je znano, umrl je vaš oče že pred več leti, torej je nosil uro ves čas vaš starejši brat. «
»Do sem sc vse vjema,« rekel je dr. \Vat-son. »Ali veste še kaj?«
»Vaš brat imel je jako slabe navade bil je zanikaren in površen. Podedoval jc lepo premoženje, katero je pa kmalu pognal ter živel dalje časa v siromaštvu. Semtertja si ic zopet opomogel ter izboljšal položaj, a vedno za kratko dobo, dokler se ni udal pijančevanju. To jc vse. kar mi je mogoče razvideti.«
Ves razburjen je skočil dr. VVatson pokonci ter z burnimi koraki hodil nekaj časa po sobi.
mandatov. Beckov kompromis pa 516, t. j. za 21 več. Od teh 21 mandatov sta bila dva
kočevski in štajerski kompenzacijski mandat — že poprej v odseku sklenjena. »Generalni« kompromis ustvaril je še 19 novih mandatov, in sicer devet nemških, pet čeških, štiri gališke (3 poljski in en rusinski) in pa en nov italijanski mandat na Tirolskem.
Zgodovina poslednjega — 19. italijanskega mandata je sledeča:
Povdarjal sem že. da je »italijanski« kompromis slonel na temelju, da skupno število italijanskih mandatov (18) ostane nespremenjeno.
Ko pa se je snoval, v najhujši sili, generalni kompromis, so Nemci brezpogojno zahtevali, da se razlika med slovanskim in nem-ško-romanskim »blokom«, ki je po Hohenlohe-vih predlogih znašala treh glasov, zmanjša za en glas, t. j. da naj bi v bodoči zbornici vsi Slovani skupaj ne imeli tri glasove, temveč le dva glasa večine.
Da bi vlada na eni strani ugodila tej želji, na drugi strani pa to koncesijo napravila manj občutno za Slovane, osobito za Cehe, je sklenila, oni mandat, ki bi imel zmanjšati razliko med »blokoma« za en glas, dati Italijanom in ne Nemcem, in sicer ne primorskim Italijanom,temveč tirolskim.
Gre se, mitnogredoč rečeno, za kmetski mandat v južnih Tirolih, ki bode brez dvoma prišel v katoliške roke.
Ko smo izvedeli za to vladno namero, sva se s tovarišem dr. Ivčevičem, kot načelnika »Slovanske zveze«, takoj podala k ministrskemu predsedniku in, sklicujoč se na poprejšnji italijanski kompromis, odločno protestirala zoper novi italijanski mandat in zahtevala, če bi se ta mandat že vsekakor moral ustvariti, primerno kompenzacijo z osnovo nadaljnega slovenskega ali hrvaškega mandata.
Toda ministrski predsednik je najin protest takoj odločno zavrnil. Priznal je, da je bil italijanski kompromis sklenjen na podlagi 18 italijanskih mandatov, toda povdarjal je, da takrat še ni bilo govora o tem, da se število vseli zborničnih mandatov pomnoži. Ceško-moravske težkoče se niso dale uravnati drugače, nego z novo pomnožitvijo mandatov, in sicer tako, da se zmanjša razlika med blokoma na dva glasa. V teh razmerah, rekel je baron Beck, mora ustvariti 19. italijanski mandat na južnem Tirolskem; to je absolutna potreba — to so lastne besede barona Becka -»dal bi ta mandat Italijanom, čc bi me tudi prosit prišli, da naj ga jim nikari ne dam!« Tudi kompenzacije, je rekel baron Beck, nam dati ne more, ker bi potem zopet moral v na-daljno kompenzacijo napraviti še en nemški mandat, kar bi provzročilo nove težkoče in bi spravilo ves »generalni« kompromis v nevarnost.
Tako jc torej najin protest ostal brezuspešen. Tudi v seji »Slovanske zveze«, ki se je drugi dan vršila v tej zadevi, ni bil nihče v stanu, predlagati kak korak, ki bi sedaj pri-vedel do kakega uspeha.
Omejiti smo se morali na resen protest, ki smo ga objavili v listih in povedali smo baronu Becku, da si pridržujemo proste roke za glasovanje v zbornici, kjer bode morebiti kon-stelacija taka, da brez naših glasov ne bo dobiti dvetretjinske večine za višje število tirolskih mandatov.
V odseku pa smo seveda zastopniki »Slovanske zveze« glasovali zoper 19. italijanski mandat in si tako popolnoma varovali svoje stališče za zbornico.
Povdarjam še enkrat, da je bilo popolnoma izključeno, da bi bili v odseku dosegli kako kompenzacijo za 19. italijanski mandat. Glede na to je tudi »Slovanska zveza« sklenila, da ne predlaga v odseku nobene kompenzacije. Položaj v odseku je bil tak, da bi bilo naravnost budalost, predlagati v onem tienotju katerokoli »kompenzacijo«. Počakati treba — to je bilo mnenje kluba — da se v zbornici znabiti stvari ugodneje razvijejo. Mo-
»To se mi ne zdi dostojno od vas, Hol-mes!« rekel je z izrazom srditosti, ki ji je s tem hotel dati duška.
»Nisem se nadejal tega od vas. Poizve-deli ste na kakršnikoli način dogodke mojega brata in sedaj jih hočete izkoristiti v prid svojemu domnevaneinu znanju. Saj si vendar ne bodete domišljevali, da naj vam jaz verujem, kar pravite, da ste izvedeli od te stare ure! Vaše brezobzirno obnašanje je že bolj podobno glumaštvu, kot resnosti!«
Prijazno ga je zavrnil Holmes:
»Oprostite, ljubi doktor; prosim vas. Celo zadevo smatral sem kot abstrakten problem in niti mislil nisem na to, da se tiče vas osebno ter da vam bi moglo biti razkritje neprijetno, če ne žaljivo. Bodite uverjeni, da niti vedel nisem, predno ste mi pokazali uro, da ste imeli kakega brata.«
»Kako za vse na svetu pa ste vendar mogli zadeti vse dogodljaje, ki ste jih v vseh podrobnostih tako natančno označili?«
»Ali je mogoče I — No, to ni deloma drugega kot srečen slučaj. Mislil sem na resnično možnost, pričakoval pa nisem, da bom vse tako natančno pogodil.«
»Toda saj vendar niste samo ugibali za-našaje se na slepo srečo?«
»Ne. nikakor ne; — jaz sploh nikdar ne ugibam. Taka navada tni je zoprna, ker na-
geče se tam poda prilika, z upanjem na uspeh zasnovati kako akcijo.
Posebej pa je še zabeležiti, da je soglasen sklep kluba, da, če se pokaže kaka možnost, dobit! še en jugoslovanski mandat, se zahteva drugi koroški mandat.
S sprejetjem dr. Lockerjevega kompromisnega predloga je bila premagana glavna ovira parlamentarne rešitve volilne reforme.
Danes skoraj nobenega dvoma več biti ne more, da volilna reforma postane še to zimo veljaven temeljni zakon.
S tem naj vsakdo računa, ki hoče delati realno politiko.
Kdor drugače računa, si koplje za prihodnje volitve — politični grob.
Tedenski pregled.
Volilna reforma in Jugoslovani. Državni poslanec dr. Šusteršič je v posebnem članku zavrnil razdelitev volilnih okrajev, kakor jih je porazdelil dolgobradati liberalni poslanec Plantan. Ta je v odseku zastopal le to, kar mu je naročila kranjska liberalna stranka. V tej razdelitvi Plantanovi oziroma liberalne klike se vidi vse sovraštvo proti ljudstvu in njegovim pravicam, ter ves strah te stranke pred naravnim in svobodnim političnim razvojem našega naroda. — V nadaljnem članku je opisal dr. Šusteršič kompromis, ki ga je sklenila »Slovanska zveza« z vlado in italijanskimi poslanci. Bili so jako tehtni razlogi, ki so naporih »Slovansko zvezo«, da je soglasno odobrila kompromis, ki je bil prava absolutna politična potreba in bo v trajno korist Jugoslo-vanstvu. Kompromis so priporočali poslanci dr. Gregorčič, Spinčič in odbornik istrski dr. Trinajstič. Zato je vpitje nekaterih liberalcev zoper ta kompromis zopet le hinavska komedija. Koroški Slovenci, osobito nekateri njih »voditelji« so pričeli nesramno gonjo proti dr. Šusteršiču, kakor da bi bil on zakrivil, da niso dobili dveh mandatov in da jc povzročil, da niso nemški krščanski socialci glasovali v prilog koroškim Slovencem. Sklicevali so sc na dr. Gessmanna, da se je ta izrazil, da so tako glasovali v sporazumu z dr. Šusterši-čem. Dr. Žitnik se je takoj obrnil na dr. Gessmanna iu ta je v posebnem pismu izjavil, da je to grda laž. Dr. Gessnian sam povdarja, da sta dr. Šusteršič in dr. Ploj storila vse, kar jc bilo mogoče za slovenske Korošce in da so vsi napadi nanja neopravičeni. Krščanski socialci so zato glasovali za vladno predlogo, ker so sc bali, da bi v nasprotnem slučaju padla vsa volilna reforma. Vsa gonja prihaja od gotovih oseb, ki dosedaj še niso storili za ljudstvo ničesar. — Jako značilno jc, da sc jc mudil pretečen teden v Ljubljani v najhujši liberalni gostilni »pri Roži« z dr. Trillerjem, ki sodeluje pri »Sl. Narodu« urednik celovškega »Mira« Ekar, ki je tajnik katol .polit, društva za koroške Slovence. To da mnogo misliti!
Češki poslanec Choc sc pritožuje, da so pri volilni reformi Slovani prikrajšani; le Slovenci so dobili vseh 24 mandatov, kolikor jim gre in sicer po zaslugi dr. Šusteršiča. Gotovo lepo priznanje iz ust češkega liberalnega poslanca. — Vojaške vaje se bodo vršile v okolici Trbiža od 13. do 20. t. m. Tem vajam pripisujejo vojaški krogi veliko važnost. — V Gorici in okolici je divial hud vihar, ki je razkril mnogo streli. — Na god sv. Ane so pravoslavni v bližini Banjaluke v Bosni napadli katoličane s koli, sekirami revolverji in nožmi in jih več prav nevarno ranili. — Na Reko pride 20. t. m. srednjemorska angleška es-kadra. L j u bi j a n s k i škof se je pogovarjal v Lurdu s slovečim zdravnikom dr. Bois-sariem, ki je spisal imenitno knjigo o lurških čudežih. Dr. Boissarie jc rekel, da bode posebna komisija v Rimu preiskovala lurške čudeže in izrekla o njih končno sodbo. — Tudi »Rdeči Prapor«, glasilo socialnih demokratov, zahteva od ljubljanskega župana Hribarja volilno reformo za občinski svet. To zahtevo so prvi stavili kršč. socijalci in jo še ponav-iajo. — G o r e I o ie v hotelu »Ilirija« v Ljubljani, in sicer v podstrešju. Ogenj je napravil
sprotuje vsakteri logični sposobnosti. Stvar se vam zdi čudovita le vsled tega, ker niste mogli slediti dosledno mojim mislim, še manj opazovati razne na videz malenkostne podrobnosti. ki so ključ do večjih rezultatov. Kaj n. pr. me je dovedlo do tega, da sem trdil: vaš brat je bil zanikern? — Opazujte le natančno pokrov ure. Ali ne vidite, da ni le vpog-njen zdolaj na dveh krajih, ampak da ipia polno malih zarez ter da je ves opraskan. To je posledica navade, nositi poleg ure v istem žepu razne trde predmete, denar, ključe itd. Kdor pa s tako dragoceno uro tako ravna, mora biti zanikarnež. Ni treba, da bi bil posebno bistroumen, da bi to opazil. Ravnotako pa se mora sklepati, da je dedič take dragocene stvari sicer v dobrih razmerah.«
VVatson je molče prikimal, v dokaz, da pazno sledi Holmesovim izvajanjem.
Ta je nadaljeval:
»V zastavnicah na Angleškem imajo navado, da uram, ki so v zastavi, znotraj na pokrovu vrežejo številko zastavnega listka. Po natančnem preiskovanju s pomočjo povečevalnega stekla sem opazi! štiri take številke, kar mi služi v dokaz, da je zašel vaš brat večkrat v neprilike, vendar pa se mu jc moralo blagostanje med tem vračati, ker bi sicer dragocene ure ne bil mogel rešiti. Sedaj pa po-giejte še notranji pokrov ure! Tu vidie ne-
nad 2000 kron škode. — Tudi v Podkloštru je gorelo, in sicer je zgorelo devet hiš z gospodarskimi poslopji in eno dekle. — V bližini Črnomlja je pogorel De sine. Šestim najtrdnejšim gospodarjem je vse zgorelo. — Potopila se jc ladja »Sirio« in z njo nad 500 potnikov. Rešili so pa 384 Italijanov, 40 Špancev, 14 Arabcev, 8 Avstrijcev itd. Vse časopisje, tudi judovsko, hvali na ladji se nahajajoče katoliške duhovnike, ki so med potapljanjem ladje ne meneč se za lastno rešitev blagoslavljali potapljajoče se. — Kranjska industrijska družba je izvolila za trgovskega ravnatelja kranjske industrijske družbe na Jesenicah gospoda Karola Noota, sedaj tovarniškega ravnatelja na Dunaju. — Velikih vojaških vaj v Dalmaciji se udeleže poleg cesarja našega tudi sinovi črnogorskega kneza Nikite. Cesar obišče ob tej priliki baje tudi Trcbinje v Hercegovini. — Nemški odvetniki štajerski so začeli grdo napadati slovenske odvetnike.
Pri deželnozborski volitvi v mestni skupini Bruck-Miirzzuschlag jc bil izvoljen Jos. Knot-tinger, župan v Brucku, za poslanca. — V Makedoniji se ponavljajo neprenehoma uboji. Pobijajo se vsevprek Turki, Srbi, Bolgari in Grki. Grki so nedavno pobili 67 Bolgarov, 9 Kucovlahov in 20 njihovih žen in otrok.
Papež je pisal italijanskim škofom pismo, v katerem opozarja na slabe strani modernih struj iu jih ostro prepoveduje. »Slovenski Narod« seveda zopet podtika temu pismu zlobne namene in ga na lopovski način hoče izkoriščati zase. — Kardinal Rampolla je nevarno obolel v Rimu. — V Ne\v Yorku vlada neznosna vročina. V eni noči je umrlo vsled nje 14 oseb, na stotine jih je obolelo.
VŠkocianuv Podjunski dolini (Koroško) so ustanovili slovensko krščansko-so-eialno bralno društvo. — Socialno-politični svet kranjskega deželnega zbora je imel včeraj 10. avgusta sejo z nadaljevanjem razprave o deželni zavarovalnici za starost in onemoglost. — Ogrski Slovaki so vzidali slovesno temeljni kamen za slovaški narodni muzej. — Srbska vlada jc razdelila med narodne poslance »modro knjigo«, ki obsega celo diploma-tično pogajanje glede trg. pogodbe z Avstrijo, in sicer ves čas od 16. marca do 7. julija 1906.
V Ribnici je umrl ondotni župan in trgovec gospod Josip Khm. - Nad milansko razstavo sc jc utrgal oblak. Škoda jc velika, posebno v mornariškem oddelku. — Hrvaški katoliški dijaki bodo imeli na Trsatu svoj prvi sestanek, na katerega vabijo tudi slovensko katoliško dijaštvo. — V Rimu je neki mož Brunacci napadel kardinala Volpc. — V sueškem prekopu se je potopil parnik »Sopliie Rehner«.
Nemiri na Ruskem. Splošna stavka se je ponesrečila. Dne 6. t. ni. so bile vse trgovine v Peterburgu odprte. Zaprli so nad 200 oseb, ki so agitirale za stavko .V Moskvi se jc stavka nekoliko bolj posrečila, a tudi ne popolnoma. Na dveh progah so vozili vlaki. — V Ti-flisu so se bili uprli Tartari in naskočili ruske čete. Boj je trajal dalje časa. — Finančni minister izjavlja, da je denarni položaj Rusije ugoden in da ne bo letos potrebovala država novega posojila. — Vojni minister Roediger je odstopil. — Razni listi poročajo, da namerava ruskf car odstopiti, kar pa najbrže ne bo resnica. — Z dinamitom so razrušili vstaši del kazanske železnice. Razrušeno je neko postajno poslopje. Dva železniška uradnika je raztrgala bomba. — Preiskovalna komisija je izročila spomenico carju, v koji govori o krivdi generala Stcslja pri izdaji Port Arturja. — Rusko ministrstvo se je izpopolnilo. Nova sta poljedelski in trgovinski minister. Višji prokurator sv. sinoda je postal Izvolski. — V Odesi so našli 12.000 bomb. — Novi višji poveljnik garde in cele armade bode veliki knez Nikolaj Nikolajevič. — V Rigi bivajoče vojaške čete so se uprle nastopiti proti 15.000 stavkajočim delavcem in so poveljniku izjavile po dcputaciji, da nočejo opravljati policijske službe. — Program ruskega ministrstva obsega tri točke: agrarno vprašanje, židovsko vprašanje in reformo sodišč.
števHno zarez pri luknjici za navijanje s ključem. To so sledovi, da je ključ pri navijanju mnogokrat izpodrsnil. Trezen mož bo na ta način uro malokrat opraskal, pijanec vedno. Ta jo navija ponoči in vedno pusti sledove tresoče se roke. Ali razumete sedaj vso skrivnost?«
• * •
Pričujoče vrstice so uvod knjigi, ki obsega povesti o znamenitem detektivu. Shcr-lock Holmes, visoka, suha in koščena postava, krepkih mišic, je junak v premnogih novelah in romanih, ki jih je spisal Anglež Conan Doyie in ki so našli pot tudi med druge narode.
Celo kot gledališki junak je že nastopil Sherlock Holmes.
Povesti, ki zajemajo snov iz raznih sfer političnega življenja, imajo obširen krog bralcev ne samo zato, ker se zrcalijo v njih razni značaji, razne individualnosti, zlasti pa dado priliko čitateljem za psihološka razmotrivanja. S tem, da priobčimo nekaj zanimivih povesti slavnega Angleža v slovenskem prevodu bomo gotovo ustregli našim cenjenim čitateljem. Prvo povest »Družba rdečelascev« priobči »Slovenec« prihodnji teden.
Godovi prihodnjega tedna:
12. Nedelja. 10. pobink. Klara. — 13. ponedeljek. Škof Emigdij. — 14. torek. Škof Evzebij. — 15. sreda. Vnebovzetje M. D. (Veliki Šmaren). — 16. četrtek. Spoznavalec Rok. — 17. petek. Liberat. — 18. sobota. Agapit.
Štajerske novice.
š Zaupni shod v Rajhenburgu je dne 10. t. m. postavil kandidatom za deželni zbor g., dr. Jankoviča iz Kozjega. Kunej baje vzdržuje kandidaturo.
š »Deželnozborski kandidat« Kunej je povzročitelj vseh političnih zgag v brežiškem okraju; on sistematično hujska brežiške volilne kroge drug proti drugemu, ker hoče v kalnem ribariti. Njegove spletke so sedaj prozorne kot beli dan.
š Dežeinozborsko kandidaturo je pred zaupnim shodom odklonil g. državni poslanec dr. A. Korošec. Nekateri krogi v Brežicah so so prvotno želeli njegovo kandidaturo radi ljubega miru, ker je Kunej izjavil, da kandidira Ie proti g. dr. Jankoviču ne pa proti g. dr. Korošcu. Ker se pa gospod Kunej na vsak način vsiljuje, zato naj mu odgovore volilci in in naj se pomeri z g. dr. Jankovičem. Slovenski volilci na volišče za vrlega dr. Jankoviča!
š Celjskim šolskim sestram je začel v zadnjem času posvečati svojo smradljivo pozornost »Slov. Narod«. Po Celju je dobro znana oseba, ki surove napade na te narodno požrtvovalne dame piše. Po slogu in po vsebini je moža-pisca lahko uganiti tembolj, ker ni bil dovolj previden, o svojem dopisovanju molčati ozir. ker niso dovolj molčale njegove zaupne osebe in pa reporterji. Na ta način sc hoče paralizovati negativni in škodljivi vspeli, ki ga jc dosegel Armin s svojim netaktnim nastopom za deško okoliško šolo. Ker jc ta ob kredit, diskretujmo še dekliško šolo! Ce napadamo šolske setre in v »Narodu« zlobno obljubimo, da imamo pripravljene še gnojnice za uboge ženske, ki se ne morejo braniti, potem bo dobil Armin za svoje nerodnosti »Ereibrief«. Kako sodijo celjski Slovenci — celo Spindler (?) — o teh napadih, priča naslednja notica priobčena v zadnji »Domovini«: »Celjske šolske sestre napada neprestano ljubljanski »Slov. Narod«. To mora vsak prijatelj dobrega šolstva in zdrave odgoje naše ženske mladine prav globoko obžalovati. Blizo 30 let imamo priliko opazovati vspehe naših šolskih sester pri uku in vzgoji naših deklic in z nami potrjujejo vsi prijatelji našega ženskega naraščaja, da je delovanje šolskih sester v Celju naravnost izvrstno in vse hvale vredno. Poročila v »Slovenskem Narodu« o kakih poklonitvah prednici iu učiteljicam, potem o izvanrednih molitvah pač nc morejo vrednosti imeti pri resnih ljudeh. Strast jc omamila »Slov. Narod« toliko, da ne ve, da zažiga s svojimi streli domačo hišo.« K temu pripomnimo, da se take poklonitve voditeljici in učiteljicam vrše tudi po šolah, kjer poučujejo navadne učiteljice — neredovnice. Kaj takega najdejo Narodovci — v Ljubljani vsako leto zlasti po dekliških šolali, če so učiteljice pri učenkah tako priljubljene, kot — celjske šolske sestre.
š Trbovlje. Strašen rešpekt imajo zadnje čase trboveljski, pardon, lirastniški liberalci pred kaplanom L. Zakaj? Prvič zato, ker ga dolže, da on pošilja »Slovencu« dopise o njih. Toda, povemo jim, da njemu povečini ugajajo ti dopisi, a sam bi napravil še boljše, pa neče širiti »slave« liberalcev. Drugič imajo rešpekt pred njim, ker si je upal na logaški skupščini ožigosati odobravanje liberalnim listom, ki izkažejo več doposlanih prispevkov za družbo, kot drugi. Saj ie vendar list, oziroma njega urednik pri tem popolnoma nedolžen. Hvalo zasluži samo za to, da objavi doposlani znesek. Tretjič ne morejo strpeti liberalci, da je kaplan L. v odboru podružnice sv. Cirila in Metoda in novoustanovljenega bralnega društva. »Skrajni čas je, da se vrže iz odbora«, tako pišejo ljudje, katerih narodno delo obstoji edino v tem, da skrpti-
Pismo Boitatuja Pepela.
Gespud redehter! .Pejte no, pejte, ge -spud Kam! Saj sm ve-du, de u iz
vam glih ena taka figa, kokr je bla iz nam!" Tku je dohtar Taučar nahrulu
unkat udvetnškega kandedata Kama, k sta na gas skp pršla. »Vi ste se čelustl in guflal, kuku ste nafrigan in kuku uja šli usi ta na-umn deluci ukul vas, kokr muhe ukul cukra, če vam dama kej gnarja na roka, zdej sma pa vidi, de je use skp ena figa. Sam tulk sma na drgačnm stališ, de mama zdej ena plamaža več, pa tulk gnarja mn, kulkr sma ga vam dal za vaša puverderbana paragraf dve fr-zamlenga!«
»Gespud dohtar! Nč nej se na razicaja, sam mal nej še putrpeja, pa uja vidi kašne kumšt um še jest vn spelu! Kar tku tud na gre, kokr s uni misija. Saj sa uni tud leta
I, priloga 183, 6tev. yfSlovenca" d nč II. avgusta 1906«
škega: Jicha, Pražak in Danijel ZejČka (adop-tiran Walter), laškega: Negri. Sama pristna nemška kri!
š Strela zažgala. V četrtek, dne 9. t. m.
je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Šimna S t u p a n a v Bohovi. V trenutku je bilo vse v ognju, iz katerega so z vso težavo rešili živino. Posrečilo se je ogenj omejiti ua prvi predmet. Škode je okoli 4000 K.
š Iz Rečice v Savinjski dolini sc nam poroča: Požarna bramba na Rečici v Savinjski dolini priredi dne 11. in 12. t. m. veliko slavnost. Blagoslovila se bo zastava in voz za moštvo. Ob 11. uri zvečer se vrši sprevod po trgu in domači pevci zapojo serenado kumici zastave iu ji podare obenem šopek. V nedeljo zjutraj bo budnica in potem maša na prostem, nato pa blagoslavljanje zastave in zabijanje žrebljcv. Po blagoslovljenju se vrši sprevod po trgu in potem skupni obed. Na slavnostnem prostoru bo telovadil Savinjski Sokol. Popoldne bo vrtna veselica na prijaznem vrtu gospoda Turnška, kjer bo igrala polnoštevilna narodna godba iz Šoštanja. Domače dame bodo stregle in na razpolago bodo vsa najboljša štajerska vina. Gospod Ivane iz Ljubljane bo razsvetlil na ta večer vrt z ece-tilensko lučjo. Zvečer bodo zabavali z umetal-nim ognjeni. Zanimanje za slavnost je po vsi Savi'njski dolini zelo veliko. Prosili bi pač tudi naše kranjske sosede in brate, da bi nas ob tej priliki razveselili s svojim posetom.
š Poročil se je okrajni glavar v Slovenjem Gradcu gospod baron dr. M ii 11 e r z gdč. Madeleno P i e r r e.
š Razširjenje pošte. Pri poštnem uradu v Ptuju iščejo poštnega sela, ki bo po 6krat na teden raznašal pošto v sledeče kraje: Bu-dina, Brstje, Bukovci, Zabovci, Podvinci, Ki-car in Mestni vrh. Zato se bodo postavili poštni nabiralniki v Bukovcih, Budini, Za-bovcih, Podvincih, Kicarju in na Mestnem vrhu.
š Pomiloščeni morilec svoje žene. Cesar je pomilostil na smrt na vešalih obsojenega Pavla Arzenška, ki je zastrupil svojo ženo. Arzcnšek je pomiloščen v dvajsetletno težko ječo.
š Velik požar je vpepelil dne 9. t. m. poslopja petih posestnikov v Šmarjeti na Dravskem polju. Na vse zgodaj je izbruhnil ogenj na skednju (podu) posestnika Franceta Lubec in se od tam s čudovito naglostjo razširil po sosednih poslopjih. Največ goriva je dobil požar po napolnjenih skednjih in kozolcih. Uničil je prizadetim posestnikom razven stanovanj, hlevov itd. tudi vse žitne pridelke. Ogenj so povzročili najbrže mlatiči, ki so na skednju kadili. — Pogorelci so sicer vsi zavarovani ali škode ne dobijo vse povrnjene, ker so jim zgoreli tudi nezavarovani pridelki. Najbolj je poleg Lubeca poškodovana posest-nica Marija Vobič.
š Velika tatvina v Novem Celju. V noči od 7. na 8. t. m. so neznani storilci vlomili v grad Novo Celje pri Žalcu, ki jc last kneza Salm - Reifferscheidt in so odnesli vse polno dragocenosti, ki imajo velikansko bodisi zgodovinsko, bodisi rodbinsko ali zlatarsko vrednost. Med ukradenimi stvarmi sta tudi dva dragocena škofovska prstana. Orož-ništvo je ukradene predmete, natančno opisane naznanilo zlatarjem in policijskim uradom.
š Slovenskim pravnikom. „Domovina" piše: Nujno bo trebalo pozivati slovenske pravnike, da se posvečujejo finančni službi na Štajerskem. Prej ali slej bo
upeljano pri uradnikih časovno napredovanje (Zeitavancement). Na Štajerskem ni nobenega slov. konceptnega uradnika v direktni davčni službi pri davčnih referatih. Moral bi se izvršiti cel naval slovenskega naraščaja, drugače ni moči nič doseči. S posebnim ozirom na dejstvo, da moramo v dogled-nem času doseči svoje finančno ravnateljstvo v Celju, opozarjamo slovenske pravnike, naj store svojo dolžnost kot Slovenci, naj se posvečajo finančni službi na Štajerskem.
š Podpore iz ustanov cesarja Franca Jožefa I., do katerih imajo pravico dijaki in učenci katerekoli šole in so pristojni v okraje Gornji grad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko, oddaja ravnateljstvo podpisane hranilnice. Nekolckovane in z ubožnim izpri-čevalom, doniovnico in izpričevalom zadnjega šolskega leta obložene prošnje je vložiti do 1. septembra 1906 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju.
V RESNEM TRENUTKU!
Vodstvo mladočeške stranke razpošilja komunike o boju za volilno preosnovo, v katerem izjavlja: Po odseku za volilno preosnovo sicer preosnova še ni postala dejstvo in nikakor nc dvomimo,, da bo morala biti premagana še marsikatera velika zapreka, da se uresniči preosnova. Nastane vprašanje, kako stališče zavzemi češko ljudstvo v sedanjem položaju. Ne moremo zamolčati, da soglašamo, naj češko ljudstvo energično kaže. da sklepi odseka za volilno preosnovo niso pravični in da ne odgovarjajo opravičenim željam in zahtevam češkega ljudstva. Na drugi strani pa sodimo, da je usodcpolno, ker izrabljajo vprašanje o volilni preosnovi v strankarskem boju kot sredstvo proti inlado-češkim poslancem. Zgodovina bo zabeležila, da so dokazali mladočeški poslanci pri posvetovanju o volilni preosnovi pošten demokra-tizem in odkritosrčno navdušenje za volilno pravico najširših ljudskih slojev. Noben odkritosrčen prijatelj splošne in enake volilne pravice ne more pričakovati od dunajske zbornice, da ustvari volilno preosnovo, ki bi bila popolnoma pravična glede razdelitve mandatov. Vsi, ki so obetali politično pravico od volitev izključenih širših ljudskih slojev, so vedeli, da prvi korak na tej poti ne bo zadovoljil. V sedanjem vprašanju ni prava pot boj med Cehi, marveč bi morali trdno združiti vse češke moči, da prinese volilna preosnova češkemu ljudstvu kolikor mogoče dobrega in da bo važnost in vpliv češkega ljudstva kolikor mogoče velik v bodočem, po načelih splošne in enake volilne pravice izvoljenem dunajskem državnem zboru. V zadnjem času veiiko govore, da naj nastopijo združeno vse češke narodne moči. Ta zdrava misel se mora v tem trenutku bolj ko kdaj odkrito pozdravljati. Vse, ki v našem ljudstvu resnično ljubijo našo domovino in naše ljudstvo, vse, ki žele našo narodno politično samostojnost, naj bi prešinjala zavest, da se volilna preosnova mora izvesti in da nastane za češke stranke še ena dolžnost, da v zadnjem trenutku napno vse moči, da ko zmaga splošna in enaka volilna pravica, zmaga tudi načelo enakosti in pravice nasproti posameznim narodom. Nc boj proti volilni preosnovi spremljan z bojem med posameznimi strankami, marveč boj za pravično volilno preosnovo, ki ga vodijo skupno vse narodne in politične stranke našega ljudstva je smoter, za katerega moramo delovati.
cajo tuintam kak članek za »Slov. Narod« in »Štajerca«, kjer blatijo zaslužne narodnjake ter razdirajo to, kar so ti s trudom postavili. Podružnica sv. Cirila in Metoda je več let spala. Kie ste bili takrat, liberalci? Trebalo je »farčeta« L., da je zopet začela delati in da se število njenih članov vsako leto množi. Po bralnem društvu ste zdihovali leta in leta; trebalo je zopet »farčeta«, da vam ga je ustanovil. Na ustanovnem shodu ste lahko videli, da sc ni vsiljeval v odbor in pri konstituiranju odbora ne za predsednika. Sprejel je to čast po dolgem debatiranju in ker so vsi odborniki tako hoteli. Sicer pa, liberalci, pridite ob novem letu vsi na občni zbor volit! L. vam rad in z veseljem prepusti vse svoje odborniške časti, saj ima drugih opravkov dovolj. Samo eno zahteva od vas, da storite za društva vsaj toliko, kakor on. Ako pa boste storili več, bo on najbolj radosten. Edino upanje, ki ga imajo pri vsem tem strahu liberalci, je, da se bodo prej ali slej znebili tega klerikaJca. Še celo mestno faro mu privoščijo, samo da odide. Toda naj se le potolažijo, ko ne bo več njega v Trbovljah, bodo pa drugi, pred katerimi bodo imeli liberalci še več rešpekta, kot pred tem »farjem«, ki bo živel in deloval s Trboveljci še nadalje v miru in slogi, dasi skušajo nekateri izven Trbovelj živeči to edinost skaliti.
š O skisanih možganih celjskih posili-Nemcev priča nek »fehtarski« oklic, ki so ga razposlali po nemškem svetu, da izmolzejo za svoj Bismarckov stolp kaj grošev. Toliko oslarije in fehtarije je malokje na kupu, kakor v tem oziru. Prav zelo nam je žal, da ne vemo naslovov, kamor se ta izrodek svoje potencirane neumnosti poslali, da bi mogli poučiti vso »nahruljeno« gospodo o vrednosti celjskih Nemcev in njih nemštva! Ker v obče nimamo prostora za take stvari, oklica tudi priobčiti ne moremo, vendar je nekaj stvari v njem tako zrelih, da se bodo naši bralci izredno zabavali, če jih bodo čitali. Tu n. pr. čitamo, da so morali celjski Nemci v boju s Slovenci namakati s svojo krvjo celjski tlak. Kdor se še spominja celjskih dogodkov ob češkem obisku, ta ve, da se je nekoliko krvi puščalo nekemu šnopsariu Grabiču in pa pro-palemu trgovcu Poljancu. Oba moramo žali-bog šteti med Slovence, ker sta slovenskega pokolenja in ker se ju Nemci sramujejo. Zlasti jc Nemcem k srcu prirastel Poljanec, ki je »Siidmarki« odnesel lepih tisočakov. To je bila torej tista nemška kri! Moža Slovenca, ki sta igrala na Grabiču in Poljancu vlogo padarja, sta bila od nemških sodnikov oproščena, ker so ti izprevideli, da sta delala v silobarnu. — Bismarckov stolp bo po zatrdilu Nemcev igral vse mogoče vloge: on bo svetilnik v slovenskem morju, bo trdnjava, iz katere bodo z možnarji streljali menda na nočne čuke, reflektor bo tudi,»dalje slepilni ogenj, roka prisege (Schuurband), božji kazalec itd. Pri Bismarckovein stolpu bodo vse mogoče delali, kar naštevati pa bi bilo preobširno. Pozabili so samo nekaj, in to jim svetujemo mi: V stolp naj zaprejo vse tiste norce, ki jim ne gre v glavo, da stoji Celje na slovenskih tleh, da so njega prebivalci vsi slovenskega pokolenja— seveda jih je mnogo v zmoti, a se bodo že še izpreobrnili — da je torej Celje v svojem bistvu slovensko mesto. Kdor tega ne izprevideli, v stolp ž njim! Na stolp pa nadpis: »Narrenturm«, ker je sedanji celjski »Narren-turm« dobil ime »Falkenturm«. Nemci naj ne bodo brez »Narrcnturma«. — Zanimivi so tudi podpisi na oklicu. Od podpisanih so slovenskega rodu: Jcsenko. Pintar, Vesten in Aj-strih, hrvaškega: Rakuž star. in mlajši, če-
in leta nucal, predn sa ja tku deleč zafural, kokr je zdej zafuran; jest pa tud na znam cu-prat, kokr sa uni zacupral, de sm jest kar čez nuč ratu udvetnšk kandedat! Tulk pa že lohka dons rečni, de ja um desetkrat preh zafurtt, kokr sa ja uni!« Izguvarju se je Kam. »Kokr sma zdej vidi, iz paragrafam dve na u nč; na ta paragraf se ldje nečja več usest. Enkat drukat uma mogl iz kašnmo drugmo paragirafam puskust. Ce tud iz tistmo paragrafam na u nč, mam pa že jest en druh miti prpraulen, k uja šli deluci najn, ket muhe na >Tangleioot'< in ta miti nam u pumagu, če se tisi štrik putrgaja. Jest sm tala naša pu-1 i t k a že na tise plati preštederu in sm pu velik muj pršu na tu, de Mestn dom ni ta prau plač za naše frzamlenge, zatu k jc preveč ud rok. Ta perva ferzamlcnga, k' ja uma zdej naredi, ja morma nardet kašna nedela pupoune pud Tibuii, tam ket delaja tud ta druge kumendje. Tam je ub nedeleh pupoune frker in tam nam more pu usakmo paragrafe naša frzamlenga dobr vn past. Kua pa je. če pustauma tam ena lesena baraka, al pa iz rjuh, sej lohka pol u tc barak večkat špilama, čm rečt frzamlenge delama, de uma tku not prnesl, kulkr nas u kuštala. Dc uja pa te naše frzamlenge še bi nase ulekle. morma pa pred naša baraka ena štanga na štrike ubest in guncunca nardet, kokr ja nardeja pr menažarijah za papagaje in afne. Na ta guncunca se um jest usedu, pa se um ke pa sm guncu in ldem spase ugajnu in ni hudiman, de b nas na ta viža še iz kašna naša frzamlenga tku grdu trata!, kokr nas je du zdej še useii iratal. Vidja, gespud dohtar, člouk sc more pr usak
reč ta peru mal pukunštvat, predn ta prava zadene, zatu pa na smeja zamert, če nism prec ta perukat ta prau miti pugruntu. Jest, kokr veja, sm drgač ush muh in niešic pouhn; al kedr je treba tc muhe za kašna reč punucat, t pa tise udfrčeja. Uni sa drgačn tč, gespud dohtar! Uni sa iz enttio sammo artiklnam u »Sluvenskmo Narudc« tise učitlnc kar panal, kokr dumžalska šintarca gliste pr utroch, če jm preveč u glava silja. Dokler sa uni moučal in z nim putrpel, sa se učitelni pu sojh caj-tngah štrekal in pustaulal, ket petelini na gnoj; kokr sa pa uni enkat en mal zaruputal in ndri-hnel pu nh, sa se pa puskril pu kurnkli in s še kluna na upaja vn iz kurnku pumulit!«
»Gspud Kam«, sa reki gespud dohtar Taučar n<1 tu ccfridn. »Vi guvarete ket kašn velek, mislte pa ket kašn utrok! Kaj vi miške, de sm jest rad učitlnc kar naraunast pu bučah n pilil in jh tku ud sebe udgnou, ket k uma rje, če t preveč silja pud nus? Nkol nc! Jest sm holt tku naredu, k sm mogu tku naredt, ke tku tud suldati u vojsk nardeja. Dokler maja kej trošta, dc uja suvražnka puteftal iu premagal, tulk cajta se vojskujeja iz usm mitlnm. ker jim glih pud roka prideja; kedr pa enkat sprevidja, dc je tisa nima muja zastoju in dc sa zgeblen, tekat pa use ud sebe pumečeja, nej s uja kanistre, gvcrc, paganete iu še elit čake če ni drgač. sam dc ja loži pred suvražnkam pupihaja. Vite, hib moj udvetnšk kandedat; tku sm tud jest naredu in tu zatu, k sm mogu tku nardet. Kua pa čina iz uči-telnm, k sa nam bli sam za napota, dc nisma mogi dost hitr bejž.at?! Nahterh se m mal škoda zdi, k sa mal bi nafrigan in se znaja
pustaut, kedr je treba; zatu sm pa tud tiste vn uzeu in sam pu tisth udrihnu, ke prou za prou nisa ne tič ne miš.«
»Moj puklement, gespud dohtar! Kdur zna pa zna! Uni znaja tiste, k jm na pariraja, puteftat ub tla, de nekol več na ustaneja; kdur se pa pumuja in jm gre na roka, ga znaja pa tud peferdrat naprej, kokr de b pilinu. Zatu pa šc enkat moj pnklement, gespud dohtar in en punižn rokacmok nhn gespe, ke pumagaja nm nost pulitične križe in težave tku putrpežljiv, de s uja res nebesa zasluži. Buh jh žiu še stu in stu let! — Holt, še neki b jm kmal puzabu puvedat, gespud dohtar! Unkat pred moja, čm rečt, pred naša frzani-Icnga pu paragrafe dve, sm šou h pulberari Gjude, de m je mal ksiht in frezura zrilitu, de sm ga na frzamleng bi pilinu. Ke me je enkat že iz žajfa namazu, sma začela tkula čez naša pulitka guvort, m jc pa začeti Gjud naprej metat, de tu ni prou, k sma Franketeta sam zatu za ubčinskega svetnika zvulil, ke gespuda žepana pulbera in zakaj pol nega u dcžcln zbor na zvolma, ke londspresedenta pulbera? Reku je, dc tu ni nubena pravica in biu tku na usc najavoln, de se mu je ud same jeze britu u rok tresla. Vidja, gespud dohtar, tu sc res na šika, dc sma tku naredi. Tu sc prau men u skleda pluvat, k mam pefel in morili trahtat, de dcluce na soja roka du-bim. Entvedr morma Franketeta iz ubčinskega sveta vn spokat, al pa še Gjuda u deželn zbor izvolt. Ce tega na uma naredi s uma usc pulberarje za suvražnke na glava nakupa! in pol še za reskerat na bo, de b se kašn ud nas pustu ud kašnga iblanskega pul-
VELIKE CESARSKE VAJE BOJNE MORNARICE IN ARMADE V DALMACIJI.
Natančni spored za cesarjevo potovanje k vojaškim vajam v Dalmaciji in v okupacijsko ozemlje, določa: Dne 11. sept. opoldne se pripelje cesar v Pulj, kjer se ukrca v cesarsko jahto »Miramare«. Ladji bo poveljeval linijski kapitan Friderik R. Miiller pl. Elbein. »Miramare« takoj odplove proti Lošinju, kjer ostane zasidrana čez noč. Ne da bi vstopil cesar na suho, nadaljuje cesar svojo pot 12. septembra na cesarski jahti proti Visu v spremstvu eskadre, ki pričakuje cesarja na morju. O 10. dopoldne zasidrajo »Miramare« v notranjem viškein pristanišču. Cesar zapusti nato jahto in gre k cerkvenemu opravilu na otok, v spomin na I. 1866 pri Visu padle junake, nato ogleda spomenik in zasliši občinsko zastopstvo. Po dejeunerju se poda cesar zopet na jahto, ki odplove v spremstvu vse eskadre na morje, kjer v prizori eskadra napad s topovi iu torpedi, ki bo trajal do večera. Ob 8. uri zvečer pride cesar v Gruž, kjer bo pojedina in kjer vladar prenoči. V četrtek dne 13. septembra zapusti »Miramare« ob 5. zjutraj pristanišče. Cesar si bo ogledal napadne in izkrecvalne vaje 16.000 mož kombiniranih vojaških čet na 6 Lloydovih par-nikili. Ko se izkrcajo napadalci, zasede cesar pri Brcnu konja, odkoder jezdi proti Drjeniu. da opazuje nadaljnje operacije v neposredni bližini. Ob U. sc odpelje cesar po železnici v Trebinje. Vlak ostane v Uskoplju in Humu. Ob 1. popoldne bo dcieuner v Trebinju v dvornem vlaku. Ko sprejme vladar mnogoštevilne deputacije, se povrne vladar čez Hum in Uskoplje po železnici nazaj v Gruž, kjer prenoči ali na jahti ali pa v hotelu »Imperial«. Dne H. septembra potuje vladar zopet po železnici v drejnsko in uskopljsko okolico, da zasleduje nadaljnje operacije, ki bodo imele namen, da se vrže nazaj izkrcani sovražnik na morsko obrežje. Vaj, ki bodo trajale do večera, se udeleži cesar večinoma na konju. Zvečer se povrne cesar na »Miramare« v Gružu ali pa v hotel »Imperial« v Dubrovniku. V soboto dne 15. septembra se poda cesar zopet po železnici na prostor, kjer se bodo vršile vojaške vaje. Ko dpjdeta oba »sovražnika« na taktične končne postojanke vaje odtrobijo. Ob 11. uri se poda cesar nazaj na »Miramare«, ki po dejeunerju odplove na morje. Okoli 4. ure popoldne sledi po cesarju slovesna revija brodovja. Brodovje obstoječe iz 27 ladij bo zasidrano v Callatskem prekopu. Cesar se bo peljal na »Miramaru« ob fronti ladij, na katerih bo pozdravljalo vladarja moštvo po predpisih s streli iz topov, z gala-zastavami in hura-klici. Eskadra nato spremlja, ko dvignejo istočasno sidra na vseh ladjah, cesarsko jahto v Šibenik, med potjo sc vrše med nočno vožnjo napadi s torpedovkami, obrambnimi alarmi in s strelnimi vajami. V nedeljo dne 16. septembra priplove ccla eskadra v Šibenik, ko bo prej na vseh ladjah sv. maša. Ko si ogleda cesar Šibenik, odplove »Miramare« dopoldne v Pulj, kamor pride cesar zvečer in potuje takoj z dvornim vlakom na Dunaj. Dne 17. septembra zjutraj se pripelje cesar v Schonbrunn. Mornariški poveljnik grof Montecuccoli sc poda po vajah mornaricc pri Pulju, ki se vrše v najkrajšem času, s svojo jahto v Trst, kjer se izkrca. Okoli 20. sept. sc povrne na Dunaj, kjer nadzoruje mornariški proračun za prihodnje leto. Po kratkem dopustu se poda 2. septembra zopet v Pulj, da prevzame vrhovno povelj-ništvo mornarice med cesarskimi vajami. Po končanih cesarskih vajah odpotuje Montecuccoli na Dunaj, da se udeleži seje ministrskega sveta o proračunu za prihodnje leto.
berarja pulberat, k u zmeri u navarnast, de b mu ušesa na puštucu, kokr kašnmo ratlari. Prosm punižn, gespud dohtar, nej tala reč mal preštederaja, kuku b se naredi, de u za use prou in dc uma enkat na use plati kle-rekalce puteftal in vorng spudrcpl. Prosm jh pa še, gespud dohtar. de na uja tega, kar sm jest nm puvedu, nker ukul prpoudval, ta nar mn pa pr »Rož«, k ud tam se use vn zve, pol nas pa Boltatu Pepe zafrkuje in tefta!«
»Kar sc moučanja am tiče. budite pa kar brez skrbi, gespud udvetnšk kandedat; jest že znam moučat kokr sc šika, sej se ie že pr državnmo in pr deželnino zbore pukazal, de znam držat jezek ža zubtni, ket mal ker druh. Kedr m pa glih tista žilca, dc b gu-vuru, gmaha na da, ustanni pa raj duma, al grem pa h »Rož« na ene par kruglci«
»Tu je moška beseda, gespud dohtar. Ta nhna beseda je uredna, dc b s ja tisi leberalc h src uzcl in s ja za ušeša zapisal; pol b saj tulk naumnast vn na pršlu, kokr ih pride zdej in kije b nas mel za bi pametne, kokr sma reš, če b tisi tku moučal, kokr mi. Zdej pa zmeri ker na kašn frzamleng al pa drge kašna naumnast vn blekne, de sc nam pol ldje smejaja in nas maja za norca. Košamadinar, gespud dohtar!«
»Serbus!«
Tkula sta frhondlala udvetnšk kandedat Kam in pa gespud dohtar Taučar. za voglam sm ih pušlušu pa jest
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Jeseniške novice.
j Opozarjamo, da je treba udeležbo na tretjem slovenskem katoliškem shodu naznaniti vsaj do 15. avgusta. Dozdaj sc je oglasilo že lepo število krščansko zavednih Jeseničanov, želeti pa je, da se jih še veliko oglasi. Jeseničani, pokažimo z obilno udeležbo na katoliškem shodu svoje krščansko in versko prepričanje!
j Gradba »Delavskega doma« dobro napreduje. Do začetka oktobra bo delo dovršeno in se bo stavba izročila svojemu namenu. Za razvoj »Katoliškega delavskega društva« in pravo ljudsko izobrazbo bo novi dom velikega pomena.
j Nemška šola ljubljanskega šolskega ku-ratorija na Savi je dodelana in v jeseni se otvori nemška štirirazrednica. Priznati se tnora, da je stavba sama v kras Savi, toda v narodnem oziru —? Šola ima prostora za 160 učencev, dasi jc nemških šolskih otrok komaj 40. Da ne bo nevarnosti za slovenske otroke, naj se občinski odbor potrudi in nc dela ovir, da se čim prej sezida slovenska šola na Savi.
j Občni zbor ima »Strokovno društvo« v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne ob treh v svojih prostorih pri »Jelenu« na Savi.
j Turisti pridno obiskujejo Golico, vendar je primeroma letos manj obiskovalcev, kakor lansko leto. Vzrok je bilo slabo vreme v maju in juniju.
j 47 tunelov, daljših in krajših, jc na novi progi od Jesenic do Trsta, na kateri vozi br-zovlak dobre štiri ure. To vedno menjanje med svetlobo in temo dela drugače tako lepo vožnjo neprijetno.
j »Slovenca« še sedaj nimajo v kolodvorski restavraciji. Tudi na kolodvoru se prodajata samo »Narod« in »Freie Presse«. Zahtevajte v restavraciji in na kolodvoru »Slovenca«.
j Jeseniški »Sokol« in tatovi. V nedeljo, dne 5. t. m., je imel jeseniški »Sokol« veselico na vrtu oštirja Janeza Ferjana na Savi. Pri tej prilik je nabral jeseniški »Sokol« črez 200 kron. Dvema »Sokoličema« se je priljubil ta denar ter sta ukradla pri veselici 200 kron sokolskega denarja. Oba »Sokoliča« brez uniforme je žendarmerija vklenila in dala pod ključ v Kranjski gori, koder sc bosta sedaj lahko odpočila za nadaljno telovadbo.
j Dva tisoč, ne dvajset tisoč kron, kakor je zadnjič tiskovni škrat poročal, zapustil je ravnatelj Karol Luckmann ubožnemu zakladu jeseniške občine. Dvajset tisoč kron je zapustil bratovski skladnici.
i Jeremijade poje »Grazcr Tagblatt«, ker ravnatelj Luckmann ni nič zapustil strankarskim nemškim društvom. Potolažen naj bo, zapustil ni tudi nič nestrankarskemu strokovnemu društvu svojih delavcev na Savi.
j Slovesen requiem za pokojnega ravnatelja Luckmanna bo 2.3. t. m. na trideseti dan njegove smrti. Tako je sklenil občinski odbor v zadnji seji, udeležil se bo korporativno slovesne zadušnice.
j »Bela vrana« med učitelji je učitelj Fa-binc na Jesenicah. Tako smo izvedeli iz »Slovenskega Naroda«. Ta častni naslov je zaslužil Fabinc s svojim delovanjem za razširjenje »svobodne« misli. Deželni šolski svet pa je sklenil, naj Fabinc ne nosi kljuna, in mu j<? poslal — dolg nos. Bela vrana z nosom mesto kljuna - lepa prikazen! Zanimivo pri tem jc to, da jc sam dr. Tavčar, ki Fabinca v »Narodu« hvali kot vrano, glasoval za nos in nc za kljun.
j Jeseniški Sokol obeta v »Narodu«, da bo razpel svoje peroti čez Koroško, ko sc otvori Karavanški predor. Opozarjamo sosede v Rožni dolini na to, da je jeseniški sokol v demačem kraju nastopal vedno kot uajzagri-zenejši sovražnik vsega, kar je katoliško in sc brali s soc. demokrati.
Idrijske nauke.
Oswald je dobil nczaupnico od klerikalcev, piše sobotni »Narod«, ker jc izstopil od načelništva ljudske hranilnice in prestopil v nadzorstvo. Najbrž poka v tem zavodu, sc že veseli »Narodov« poročevalec. To govorico smo že prej slišali po našem mestu, a znamo, da take novosti trajajo par dni, potem se pa razprhajo. Kaj so vse zadnji čas govorili o čipkarstvu, o tožbi Lapajne Zazula, sedaj naj bo pa na vrsti odstop Os\valdov, češ, tam ni vse v redu pri klerikalni hranilnici. Nc bi odgovarjali na take neslanosti, a ker je to denarni zavod, kateri mora vživati splošno zaupanje, sc moramo nehote pri tej zadevi malo pomuditi. Pri občnem zboru ljudske hranilnice jc prosil g. Osvvald naj sc ga več ne voli v načelništvo, ker jc delo pri hranilnici toliko naraslo, da mu več ne zadostujejo njegove proste ure in bolezen ga zadržuje, da ne more v toliki meri posvetiti svojih moči, kakor zavod tirja. V pol leta je žc letos promet dosegel svoto lanskega celega leta in koncem julija je bilo nad 30.000 kron več prometa, kakor lansko leto. Zato jc predlagal priprostega rudarja, katerega ie v hranilničnem poslovanju izučil, naj on prevzame proti zmerni odškodnini njegov posel, a on mu bode s svetom in dejanjem vedno na strani stal. Dokler je bila posojilnica šc v povojih so duhovniki brezplačno prevzeli vsako delo, sedaj ko ima hranilnica že nekaj rezervnega zaklada in lahko nagradi stalnega sotrudnika, naj pa delavec dobi isto nagrado, a duhovnik mu bo še vedno v pomoč in pouk brezplačno. Občni zbor je soglasno odobril predlog in radostno pritrdil nasvetu, da je tudi priprost delavec toliko zmožen, da lahko zanesljivo deluje in še nekaj »svojščinc« pridobi.
Poka res v hranilnici, a veselo poka. Tolikega prometa se v štirih letih nismo nadejali, saj v »Narodnem Gospodarju« beremo, da med skoraj 200 hranilnicami je naša med prvimi, saj za letos izkazuje 834 čistega dobička. V tako kratkem času toliki promet in toliko dobička ima redko katera hranilnica. V tem gospod Os\vald ima gotovo precej zaslug, in 'toliko bolj jc razveselilo navzoče ude, ko jc gospod zagotovil še nadalje svoje skušnje in delovanje hranilnici na korist.
O »klerikalnih« dijakih piše »Narod«, da da so na harmonike plesali. Saj več ali manj kaj to škodi? si misli dopisnik. »Klerikalci« nc bero »Naroda« in če bi ga tudi brali, kaj za to, a svojim backom sem pa le natvezil zabav-ljico na nasprotnike in ti verjamejo meni bolj kakor stotini navzočih.
Naš občinski zastop se je konstituiral. Ima 6 svetovalcev in razne odseke. Naše stranke so v odboru 3 virilisti, a nobeden teh treh ni dobil milosti pri liberalno-soc. demokratični gospodi, da bi ga izvolili — ne med svetovalce, to bi bilo preveč — v kak odsek. Pač so nekateri odborniki kar v treh odsekih, videti je da je bolj trda šla dobiti pripravne može za dotični odsek, a da bi sc ozrli po katerem naših, to ne prepusti zveza. Gospodje so se zedinili v sovraštvu do klerikalcev, a v pravičnosti se niso dobili.
Mestni pisar obdeluje občinske odbornike. Od seje do seje jih krtači po »Narodu«. Od zadnje seje prijemlje odbornika Kokalja, ker je predlagal ustmeno glasovanje. Mestni tajnik pove v »Narodu«, da to ni prav »s tem terorizira manj odločne odbornike«. Mi smo pisali pred nekaj časom o manj odločnih volil-cih, a ni bilo to všeč gospodu Kristanu, Julče pa lahko mestnim očetom ta nečastni privesek da, in nobeden ne reagira. Odbornik A. Perko jo je tudi zasul. Predlagal je mesto sebe, za svetovalca Kristana in motiviral svoje mnenje z opombo »ako nam je bil Kristan pri volitvah dober, naj nam bo še danes«. S takim ravnanjem in postopanjem meni mestni pisar, da jc Perko bolj vzdrževal sebe, a podkopaval pa stranke. Koliko je šla ta graja g. Andreju do srca ne vemo, malo bolj vpog-njen je hodil nekaj dni po mestu, a sedaj sc mu je žc rana gotovo zacelila. Včasih je nam rekel: Le ne pišite v časnike, saj lahko v miru med seboj živimo, počemu razburjati ljudi? Sedaj ga pa okrcajo lastni pristaši in mu očitno svoje obžalovanje izrekajo radi stvari, o kateri je gospod Andrej prepričan da je prava. Zakaj nc bi se gospodu Kristanu dala očitna zahvala, za očitno njegovo pomoč? A drugače misli gospod Andrej, drugače Julče.
Načelnik liberalnega kluba ne pozna parlamentarnih pravii in gospod župan tudi ne. Oba bi bila morala »po vsega obsojanja vrednem Perkovem nastopu predlagati naj se seja prekine, da napredni klub postavi svojega kandidata«. A ne eden ne drugi ni tega storil. In vendar hočeta oba veljati za stara in sku-šena parlamentarca. Kaj je radi tega doživel g. tajnik? »Pred seboj je videl pravo karikaturo kluba občinskih odbornikov, ko ni bilo moči niti pet glasov zediniti na enega narodnega kandidata.« Počasi bo naš Julče žc naučil napredne odbornike potrebne discipline in dostojnega vedenja v mestni dvorani. Od scic do seje pravi bo vsacega opuckal in čez leto in dan doživimo veselo novost, da bodo občinski odborniki plesali, kakor jim bo godci občinski njih tajnik. Ni čuda, saj jih ima pred seboj in takoj lahko vidi in opaži kako nerodnost, nedoslednost in druge napake. Osebno jim tega scve ne bo povedal, ker bi najbrž vsaki odbornik toliko nase držal, da bi se kratko malo, enkrat za vselej prepovedal od občinskega uslužbenca vsake lekcije. A ker ima »Narod« veliko lačnih predalov, sc bode pa tja znosilo, kar se osebno dajati nc sme. In ni čuda, da s tem ne privede »narodnega kluba« da sc bede vedno dosledno vedel in s tem pridobil potrebno spoštovanje in ugled.
C. kr. strokovna šola za čipkarstvo je pričela novo šolsko leto dne 1. avgusta. V pripravljalnem tečaju je vpisanih 253 učenk, to so šolarice iz ljudske šole, ki se vadijo sedaj ob počitnicah. Redni tečaj pa ima tri oddelke, v I. je 33 učenk v II. 35 in v III. 15. Šola sc jc preselila v novo stanovanje, v prejšnje župnišče, a prostori so pri tolikem navalu le preozki. Liberalci so pisali kako nepotrebna jc ta šola, a mnogoštevilni obisk pa drugače govori. Ce nc bomo znali pravilno in vedno kaj novega čipkati bomo zaostali. To žc trgovke govore, ko žalostno vidijo, da nove čipke spravijo v denar, a stare jim ostajajo. Iu koliko nese ta obrt? V Avstrii se izdela čipk za 4 milijone kron, a na Francoskem za 40 tniljonov.
Književnost in umetnost.
*	Vatikanska izdaja gregorijanskega korala. Izšel je ravnokar »Commune Sancto-rum«. Manjka šc »Proprium dc tempore« in »Proprium Sanctorum«.
*	Tetmajerjevo pesnitev »Revolucija« je predelal A. Schiffmann za oder.
*	Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton P c v c, mlekarski izvedenec. Samozaložba. — Ta knjiga je sicer kratka po obsegu, jako bogata v vsebini, ker daje v jedrnatih stavkih pouk o važnih pravilih za umno živinorejo glede na mlekarstvo. Jako se razvijajoče mlekarstvo zahteva pri nas, da sc goji tudi času primerno in da se uporablja ves napredek, ki so ga dosegle po dolgih izkušnjah druge dežele, ki slove po svojem mlekarstvu, n. pr. Danska, Holandska. Treba jc, da sc vzgoji pravo pleme za mleko, naši hlevi, ki so mnogokrat podobni temnim, smrdljivim ječam, morajo postati svetla in zdrava biva-
lišča za krepko, dobro živino. Krmljenje se mora vršiti namenu primerno, molža mora biti pravilna, gospodarstvo premišljeno urejeno. O vsem tem se dobe kratka, točna navodila v Pevčevi knjigi, ki jo naj bi znal vsak mlekar na izust.	S.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za lo opozarjamo na
MTTO
KIJEV
OSSSH

alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	l VIII.)
Isvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
'.»laz. paitaja, zdravilno kapaliiia pri Karlovih varil
Prospekti *a»tonj in franko. V Ljubljani ie dobiva v vseh lekarnah, vežjli paeerijskih prodaj&lnic&h in trgovinah z jettvinami i> laom.
Zaloga pri Mlhaal Kattaar-|a in Pate Lasaalk-a Llaullanl	114 62-29
902 12-9
N
Wm£
v®,;--. 3
jS^TOO
,_Q> </)
-C
■»E
iftei rn^M
fH	fi
	<o
r-r~*>	en
	c U. a>
	
	C ' (U \ -O £4 CO
	
	
	
	J
CJ3	
£>> O O
^arna žaga Ocgbcng^i
•K«« Ljubljaoa
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje, 969 is
HniniiiiiiimNiiiiiiMiiininiiniiiiiimiiiiiMiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiMiiiuniiii
»V
V
. <r
I O^V
I	v
I	-
miiiiMimmmiuniiiiiimniimiHiiiniMiniiinimiinniimiimmiiuiiiiiiiiiT
Hišo,-*
v kateri je stara postilna, prodam takoj iz proste roke.
Zravem hiše je velik hlev, vrt, pod, šupa in polje.
Poizvp se pri lastniku Antonu Hafnerju, Škofa Loka, Kapucinsko predmestje 13.	1729 6—5
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerijah 2510 22
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša aveoaraka tvrdka, — Ustan. pred 100 let'
Fr.Š
upcuc
prlporoia velečastitl duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno« voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesij«,
voščene zvitke, izborni mčd-pltanec
koji .e dobiva v steklenicah, ikatljah in ikaflh v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje ae tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voacb in >uho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila ae toplo priporoča in zagotavlja točno la poSteno postrečl.
1657 62-51 H JOBIi JAHA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša
Postavno varovano. Vsako ponarejanje iu ponatiskoranje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52-32
le z zeleno znamko „redovnicaV fitaroalavno neprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v želodca, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
ThierryJevo oenUfoliJako motilo? povaod znano kot non plua ultra
proti vsem če ako etarim ranam, vnetjem, ranitvam, abBcesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 (10 se pošlje le proti po« vzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za-logiv skoro rseh večjih lekarnah in medicinalnihdrotferijah.
in sicer eno z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, in eno z 1 sobo, kuhinjo, jedilno shrambo ter pritiklinami se odasta in sicer eno takoj, eno pa za novembrov termin v Spod. Šiški št. 229, Celovška cesta. V hiši je tudi vodovod. — Več se poizve istotam.	i72o
4-4
Važno! za Yažno!
gospodinje, trgavoe in živinorejce.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih I66b	wod iz soli za kopel. 62—30
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, cncijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
II. priloga 183. žtev. ,,Slovenca" dnč II. avgusta 1906.
ReoKcila u Rusiji.
Sestava Stolypinove vlade dokazuje, da je na delu reakcija. Saj so novi ministri birokrati stare šole. Knez Vasilčikov jc star konservativec. Preteklost njegova kot pooblaščenca »Rdečega križa« ni ravno slavna. Iz-volski je star birokrat kakor tudi Filozofov. Nc more se trditi, da sedanje ruske politične stranke zaupajo novi vladi, ki morebiti tega niti ne želi ne, ker se opira na policijo, birokracijo in pa na vojna sodišča.
Reakcija ima večjo srečo ko pamet. Vsaj do zdaj. Brez večjih pojavov je dokumentiralo rusko ljudstvo razpust državne dume. In to ji daje pogum, da kaže praktično svojo modrost s tem, da policija, birokracija, vojna sodišča zapirajo, sodijo in proganjajo, ki mislijo drugače, kakor oni. Vsa poročila to dokazujejo.
A v birokraško modrost pa sega z vso krutostjo^ soc. vprašanje lakote, pa kmečkih uporov. Žalostna slika za bodočnost Rusije.
Na dvom.
General Trepov je potoval včeraj v Carsko Selo, da nadzoruje vse palače. Dvor se namreč namerava naseliti v Carskem Selu.
Na dvoru pridobiva vedno večji vpliv general Cirvaciže, o katerem sodijo, da je »bodoči mož.«
Stavke — napadi — umori — upori.
Po moskovskih tvornicah delavci zopet delajo. Sedaj ne stavka večje število delavcev, kakor ob normalnih časih. Večina tiskarn posluje, dasi šc ne delajo vsi črkostavci.
V	Moskvi so zaprli na Dimitrovskega ce-sfi nekega agitatorja, ki je hujskal ljudstvo na oboroženo vstajo. Zaprti agitator ie dijak in pritrdi, da je sin profesorja Golubo\vskega.
V	poltavski guberniji se jako razširjajo agrani nemiri. Prenehalo je vsako poljsko delo. Kmetje požigajo poslopja in žito. Ople-n i I i in zažgali so posestvo velikega kneza Nikolaja.
Varšavska uprava telefonov jc odpustila 20 mehanikov, o katerih so sumili, da agiti-rajo za revolucionarne stranke. Nato so pričeli stavkati vsi mehaniki. Vojaki jih pa niso mogli nadomeščati, ker jim niso bile znane manipulacije. Po not i so iz postelj vzeli del stavkajočih mehanikov in jih v številnem spremstvu odvedli v telefonsko poslopje, ki ga ne smejo zapustiti. Cc je kje potrebna kaka poprava, jo morajo izvršiti pod močnim vojaškim nadzorstvom.
Delavci dveh moskovskih tvornic so izjavili, da pristopijo »Zvezi ruskih ljudi«. Tako upajo, da sc izognejo poMtične ali pa splošne stavke.
Kmetje so ubili v Pohermerniku v lublin-ski guberniji šest dijakov in neko deklico, ker so agitirali v socialističnem smislu. Vaška policija in pop so sc udeležili klanja.
Saratovskega škofa je obsodila revolucionarna stranka na smrt, ker je molil za konec revolucije. Na postaji Sludjenko so oropali oboroženci 95.000 rubljev. V Terioki, kjer je bil umorjen Herzenstein, so trije moški napadli bivšega člana dume Aničina, ki je pa ostal nepoškodovan, ker so izprehajalci odgnali napadalce. Policisti organizirajo tajne zveze, da maščujejo umore, ki so jih izvršili revolucionarji.
V	mnogih ruskih pokrajinah prebivalstvo hudo strada. Ob Volgi se boje, da umre lakote dve tretjini prebivalstva. Prebivalstvo pa še razburjajo in navajajo k revoluciji poslanci razpuščene dume, dasi jih policija strogo nadzoruje.
V	Moskvi napadajo prodajalnice žganja, ki' so last vlade. Vlada zapira monopolne žga-njarne. Zdaj točijo žganje v Moskvi komaj v 10 ali 12 prodajalnicah.
Dva poštna voza so napadli roparji na cesti iz Lublina v Bilgaru. Izmed spremljevalcev kazakov sta bila ubita dva, ostali so pobegnili. Ker so se splašili konji, so ostali roparji brez plena. Roparje je zasledovala cela kazaška sotnija. V boju so kazaki ubili enega, prijeli pa tri roparje, ostali so pa pobegnili.
Armada.
Kronstadtsko vojno sodišče jc poleg žc usmrčenih sedem mornarjev obsodilo na smrt še 170 mož. Ni še znano, če so jih že ustrelili.
O nemirih med armado poročajo iz Pe-terburga, da jih mnogokrat provzročajo tudi častniki sami, in ne le revolucionarji'. Ni čuti, da bi se uprla tudi kavalerija, ki je zvesta. Častniki, dasi bogati, so prijazni z vojaki in jih ne goljufajo pri hrani, kakor v drugih ar-madnih delih. Tudi drže na svojo čast. Nc tako pri pehoti razen garde. Častniki niso dovolj izobraženi, navezani lc na gažo, nc drže nase in sc ne sramujejo goljufati, če le morejo. V poljski artiljeriji razmerje med moštvom in častniki ni slabo. Samo častniki se premalo zanimajo za službo. V trdnjavskem topničar-stvu si pa nasprotujejo častniki in vojaki. Častniki se nc zanimajo za moštvo, med katerim ni discipline. Višji častniki in generali nimajo na nižje nobenega vpliva. Pred svea-borškim uporom so artiljeriste ponižno prosili, naj jih pouče o tem, kai sc godi na svetu, častniki naj predavajo eno uro na teden. A častniki sc na to niso ozirali. Da, slab zgled so dajali celo, ker so zapuščali službo celo ponoči.
Ruske politične stranke.
»Stranka mirnega obnovljenja« in »Zveza« dne 30. oktobra zboruje v Moskvi, da združi za prihodnje zasedanje dume vse vpliv-
ne sloje družbe. V svojem programu imajo tudi zahtevo za proporčni vpliv manjšin. Posvetovanj sc udeležuje tudi nekaj članov »Stranke za ljudsko svobodo«.
Posamezni pariški senatorji, poslanci in akademiki so podpisali adreso bivšemu predsedniku dume Muroiticevu. Izražajo upanje, da končno zmagata ideji miru in svobode.
O zadevi »Kmečke zveze« se vrši razprava koncem meseca septembra. Med obtoženci jc večina učiteljev ua šolali zemstev in Ic en kmet.
»Gazeta bydgoska« poroča, da je ukazal varšavski gubernator zapreti deset bivših poljskih poslancev gosudarstvenne dume. Dol-že jih, da so člani tajnih revolucionarnih zvez.
NEMŠKA MINISTRA POTUJETA.
Železniški minister dr. Derschatta in Prade sta došla 10. t. m. v Heb. Popoldne sta odpotovala v Francove Vari, odkoder potujeta v Karlove Vari. Med potjo bosta gotovo poizvedovala, kaj žele Nemci, da jim izposlujeta.
VOLILNA PREOSNOVA NA OGRSKEM.
Baje nameravajo volilno preosnovo na Ogrskem izvesti po sledečih načelih: Volilno pravico bo imel vsak 241etni ogrski državljan, ki je zmožen v govoru in pisavi mažarščine, samostojni trgovci in obrtniki bodo imeli pravico več glasov, državljani, ki so bili vojaki, bodo volilci. Ni še znano, če bo volitev tajna.
PROTI »DUNAJSKI CESTI«.
Vse, kar spominja na Dunaj, sovražijo pristni Mažari. Da pokaže svoje sovraštvo Dunaju, je sklenil budimpeštanski magistrat, da izpremeni budimpeštansko »Dun. cesto« v NVashingtonovo cesto.
NARODNO SPORAZUMLJENJE NA MORAVSKEM.
V	Oloniucu so zborovali moravski vele-tržci sladkorja češke in nemške narodnosti. Sklenili so soglasno, da hočejo izločiti narodne spore v gospodarskih vprašanjih. Obe zvezi nemških in čeških trgovcev na Morav-skem hočeta složno nastopati v gospodarskih vprašanjih .
ČIŠČENJE V UPRAVI NEMŠKIH NASELBIN.
Nemške oblasti so pričele pošteno čistiti med upravnimi uradniki nemških afričanskih naselbin. Proti bivšemu guvernerju flornu v Togu so uvedli disciplinarno postopanje. liorn je imel služabnika zamorca, ki je kradel. Da bi priznal, ga jc dal bičati in končno privezati na kol, in mu ni dovolil nobene pijače, ker je trdovratno molčal. Horu je tudi oponašal zamorčevo stokanje. Po 24. urah je umrl zamorec. Kaznovali so ga za ta čin z denarno kaznijo 900 mark, a zdaj hočejo postopati ž njim strogo. Polkovnik Olinesorg, ki je zapleten v nečedno zadevo glede dobave oblek ic pa šel v neki sanatorij, ker hoče dobiti izpričevalo, da ni v popolni posesti svoji duševnih sil.
ZOPET NAMERAVAN ATENTAT NA KRALJA ALFONZA.
Španske oblasti so bile iz Buenos Ayresa obveščene, da sta na potu v Španijo dva anarhista. Kmalu nato sta dospela dva sumljiva človeka v hurgos, a sta srečno odnesla pete. V San Sebastianu so straže pomnožene, ker se boje novega napada na španskega kralja. SULTAN OBOLEL.
V	petek, dne 10. t. m. sultan ni obiskal običajno mošeje, ker je obolel. Diplomati in čete. ki prisostvujejo selamliku, so se povrnili. Trde, da je bil sultan operiran.
TIROLSKI KRŠČANSKI SOCIALCI.
Tirolski krščanski socialci napovedujejo za Tirolsko v najkrajšem času 15 shodov, na katerih bosta govorila Schraffl in Gessmann.
VELIKE NEREDNOSTI V UPRAVI ANGLEŠKIH NASELBIN.
Nemčija in Angleška si pač ne moreta očitati, da znata vzorno upravljati naselbine. Posamezni nemški in angleški častniki že skrbe. da ne trpi škode njih žep. Ncinci imajo zdaj svojo afero Fischer in Tippelskirch, Anglija pa svoj južnoafričanski škandal, pri katerem je imela angleška država škode 40 milijonov kron, kakor trde nekatera poročila, drugi pa zopet trde, da znaša škoda 1,250.000 funtov šterlingov.
ZAROTA PROTI BOLGARSKEMU KNEZU.
Pišejo, da se makedonski vojvoda Jane Sandomski nahaja po šumah okoli Carske Bistrice, kjer sc nahaja knežev dvorec. Namen vojvode je ubiti kneza. Inšpektor policije jc zato odpotoval za Sandomskim, da ga prime, a se dozdaj še ni vrnil.
Miroslavu UilHnrju.
Lep praznik praznuje jutri Postojna, ko odkriva spomenik enemu najboljših sinov, kar jih je rodila Notranjska.
Na grobni kamen svojemu očetu je Miroslav zložil besede:
Deček: krepak! Mladenič: možak! Mož: korenjak! Starec: junak!
Nekaj jeklenega in krepkega jc v teh odtrganih besedah — značilne so tudi za Miroslava. Mož krepke postave, vedrega čela, vesele nravi, požrtvovalen za narod do skrajnosti, pevec in glasbenik poln ognja in zabavnosti, je še sedaj ljudstvu v spominu. Rojen I. 1818.
je preživel v mladosti čase narodnega spanja iu se udeležil narodnega probujanja. »Novice« jc zalaga! takoj izpočetka s svojimi pesmicami. Ko so hoteli vzbujati narodno mišljenje z gledališkimi predstavami, je zložil I. 1850. spevoigro »Jamsko Ivanko«; nato jc prirejal še šaloigre in izdal »Deteljo«, »Zupana«, »Pošteno deklico« in »Pomoto«.
L. 1863., torej žc v svoji dozoreli dobi, je začel izdajati Vilhar politični list »Naprej«. \ petek, dne 2. januarja, je izšla prva številka, ki obljubuje, da hoče »Naprej« vedno in povsod pred očmi imeti blagost svoje domovine s pazljivim očesom na južne brate, s katerimi smo Slovenci v materijalnej in dušnej dotiki«.
Vilhar jc dal dušo temu podjetju, .lelov-šek, Erbežnik, Levstik so pisali vanj, Vilhar pa je bil listu gospodar, iu kar je bilo najbolj nevarno odgovorni urednik. In zgodilo se mu je, kakor šaljivo peva Levstik:
Pravde tiskovne te moč je zadela, dvakrat na tožnej si klopi sedel, treščila v te paragrafov je strela, katerih premalo si v glavi imel.
Nežna in šibka rastlinica Vilharjevega političnega lista je bila kmalu uničena. »Naprej« ga ie mnogo stal, in vrhutega je bil še obsojen »zaradi veleiadaje«. Bil je pa toliko ponosen, da ni hotel prositi pomiloščenja. Še, ko so nni prijatelji spisali prošnjo za pomiloščenje, jc ni hotel podpisati.
Žalostno naznanja v torek, 29. septembra svojim naročnikom: »Današnji list je zadnji »Naprejev list. Važne in grenke vzroke te do-godbe zagrebljeni v svoje srce. Veliko hvalo izrekam zvestim podpornikom in jemljem slovo, rekoč: »Živimo za narod, izobražujmo se, okrepčujmo se, složimo se v korist svojej domovini in vsemu cesarstvu! Večni Bog jc pravičen, on meri pote narodom, in tudi nas vidi. Ako tudi nas je malo, pa vendar čutimo, da smo enega debla, ene krvi! Tedaj i Bog z nami!«
In zadnji članek, ki ga prinaša »Naprej«, je posvečen mladini, ki se vrača s počitnic v šole: »Vže vas bode skoraj klical zvon«, pravi dijakom, »da se v molitvi priporočite sv. Duhu, naj vam podeli darove prave umetnosti. blage učenosti, naj vam ukrepi voljo.« In potem jim polaga na srce njihove dolžnosti, ki jih imajo do svoje vesti, do roditeljev in do domovine. Učiteljem kliče v spomin, naj porabijo dragoceni čas, dijake pa nagovarja k poštenemu življenju in vzornemu vedenju; »le prazen klas kvišku srši.«
To ic zadnji članek, ki ie izšel v »Na-preju.« Podpisan je P. B. Vilhar jc priredil tabor ua Kalcit, svojem posestvu, ki mu ga je glavarstvo prepovedalo. Bil jc jako žalosten in je dejal: »Še tabor bi rad doživel, potem pa, če tudi unirem. In doživel ga jc, do 8000 ljudi se ie baje zbralo takrat pri njem. Ni mu bilo žal za travo, ki so mu jo potlačili, da jc le mogel ljudstvo navdušiti. Bil jc tudi deželni poslanec. Svoje pesmi jc izdal Vilhar žc leta 1860. Prisrčni narodni ton jih jc priljubil ljudstvu. Kdo ne peva danes »Po jezeru bliz Triglava«, kdo še ni slišal »Zagorskih zvonov«? O »Zagorskih zvonovih« pripovedujejo, da jih jc zložil tako: Ko jc bil na lovu s prijatelji, je slišal zvoniti zagorske zvonove. »Koga po-koiMijcjo?« vpraša Vilhar. — »Joškovčcvo dekle!« Vilhar je poslušal iu tako se mu je milo storilo, da sc mu je rodila v mislili pesem o zagorskih zvonovih, »ki tak milo pojo«. Ko so hoteli potem mrtvaški zvonec nadomestiti z drugim, tega zagorski župnik ni pustil, češ, »zagorski zvonovi so tako slavni po slovenskem svetu, da morajo ostati, kakor so.«
Vilhar jc svetla in ljubezniva prikazen iz dobe našega narodnega življenja. Z veseljem so se zbirali okolu njega prijatelji, kadar je sedel pri klavirju in peval ali kadar jih jc vabil na lov, in s srčno radostjo se zbirajo zdaj okolu njegovega spomenika Slovenci, ki vži-vajo sad njegovega truda. Posebno pozdravljamo med njimi Miroslavovega sina, znamenitega glasbenika Fr. S. Vilharja.
L. 1876. sc je žc osnoval odbor, da postavi Vilharju nagrobni spomenik. Ta odbor je oddal nabrani denar sedanjemu odboru, ki jc postavil Vilharju spomenik v Postojni na javnem trgu.
Šc poseben pomen ima ta slavnost za No-tranjce. Alojzij Repič, ki je vstvaril Vilharjev kip, je Vipavec, arhitekt Ivan Jager, ki jc sestavil načrt, je iz hrenovške fare. Iz trdega kraškega kamna je izklesan spomenik, ki bo stal skozi stoletja in klical:
Slava Miroslavu Vilharju!
Dnevne novice.
+ Slovenskemu katoliškemu srednje- i« visokošolskemu dijaštvu! Letos, ko bo slovensko katoliško ljudstvo v Ljubljani na III. slovenskem katoliškem shodu sijajno manifestiralo, letos smo se oiunačili tudi mi zavedni katoliški abiturijenti in sklenili, da obhajamo na preddan III. slovenskega katoliškega shoda, to je 25. avgusta, prvi katoliški abiturijentski sestanek. Našemu vabilu so se odzvali tudi letošnji hrvaški katoliški abiturijenti, ki pridejo takrat v Ljubljano po svojih zastopnikih in nam omogočijo prirediti I. jugoslovanski sestanek katoliških abiturijentov leta 1906. Ne bojmo se ne truda ne mogočih napadov, da pokažemo omenjenega dne — v že precejšnjem številu svojo katoliško zavest, da začrtamo pot svojemu prihodnjemu delovanju in sklenemo trajno prijateljstvo, zvezo in medsebojno pomoč med jugoslovanskim katoliškim dijaštvom v prihodnjem akademičnem življenju ter v delovanju kot bodoča narodna inteligenca. Natančni program se bo še pravočasno objavil, za sedaj prosi le podpisani odbor slovensko dijaštvo, da se obrne, če želi kakih informacij, na predsedstvo pripravljalnega odbora (abit. Fr. S. Dernič, Radovljica), ki bo drage volje na razpolago. Za odbor za prireditev I. jugoslovanskega sestanka katoliških abiturijentov leta 1906 v Ljubljani: Fr. S. Dernič. H. Božič. Stanko Masič.
r Vse slovenske katoliške abiturijente, ki so se oglasili, da se udeleže I. jugoslov. sestanka kat. abiturijentov I. 1906 v Ljubljani (25. avgusta), prosi pripravljalni odbor, da naznanijo predsedniku odbora (Abit. lur. S. Dernič, Radovljica) vsaj do 15. avgusta na dopisnici svoje počitniške naslove in pristavijo, če želijo, da jim odbor preskrbi stanovanje in za katere dni. Tudi naj prijavijo, če se udeleže v soboto (25. avgusta) skupnega obeda, ki ga bo potem odbor preskrbe! za nizko ceno. Pripravljalni odbor.
+ Strah pred katoliškim shodom. Priobčili smo spored tretjega katoliškega shoda. Tu se kliče na resno delo brez izzivajočih nastopov. Tako najlepše nastopajo možje, ki hočejo koristno delati! Uredniku »Rdečega Pra-porja« sc je pa pri tem nekoliko zmedlo iu ie zakričal, da hočemo, naj bi pokazal tretji slo-venski katoliški shod: »Tudi Ljubljana jc padla, tudi glavno mesto kranjske dežele in slovenskega naroda je klerikalno.« Kako naj bi mogel to v Ljubljani dokazovati katoliški shod po zastopnikih iz cele dežele? O tem sc bodo še Ljubljančani sami med seboj pri volitvah poizkusili, kadar se jim bo zljubilo! Naši nasprotniki prihajajo na dan s frazami o »nazadnjaštvu«, dočim mora vsakdo priznati, da jc ravno s pomočjo in delom katoliških shodov bil in ie napredek Slovencev tolik, da se lahko merimo s svojimi slovanskimi brati. Pravijo, da smo »reakcionarci« in vpijejo to samo zato, ker iih jezi, da nismo, ker bo ravno katoliški shod manifestiral napredek za najširše ljudske sloje. Mi zahtevamo pravice in si pravicc zborovanja ne damo kratiti od nikogar! »Rdeči Prapor« zaključuje svoj izbruh, ki jc menda naročen od tistih, ki so sc zagrizli v nasprotstvo zoper splošno in enako volilno pravico iu ki mislijo, da bi bili nekateri socialni demokratje prav pripravni, da bi šli za »Narodovo« kliko po kostanj v ogenj z obljubo :
»Seveda ima klerikalna stranka, kakor vsaka druga, pravico demonstrirati, kakor sc ii poljubi. Stoječi na stališču svobode za vsakogar, ne moremo motiti klerikalcev v njih prireditvah. Ali tudi sami sebi nc maramo jemati enake pravice in če hočejo klerikalci manifestirati svojo moč, hočemo demonstrirati mi, da ima tudi svob. misel na Slovenskem tla in boievnikc. Dostojno hočemo to demonstrirati na shodih, ki vam bodo z vsemi potrebnimi detajli naznanjeni.«
»Rdeči Prapor« želi. naj bi bil tretji katoliški shod v Ljubljani signal resnično naprednim Slovencem za začetek dela. Dobro! Naj vsakdo dela za resnično korist, pa bomo vsi zadovoljni! Sicer so pa »naprednjaki« storili proti katol. shodom vse, kar se je dalo, a katoliška zavest se jc vkljub temu vzdrže-vala vsled poštenega ljudskega dela! Katoliškega shoda se ni treba nikomur bati, komur jc mar za resnično ljudsko delo!
+ »Slovenska dijaška zveza« priredi dne 25. avgusta t. I. v dvorani »Rokodelskega doma« ob 3. uri popoldne svoj tretji redni občni zbor s sledečim sporedom: Citanje zapisnika, poročilo odbora, poročilo revizorjev, volitve, slučajnosti. Člani »Zveze« sc vabijo, da se tega občnega zbora kar možno polnoštevilno udeleže. Eventualni predlogi, katere se hoče staviti na občnem zboru, se morajo v smislu
društvenih pravil pismeno naznaniti odboru pred občnim zborom. — Za odbor »Slovenske dijaške zveze«: stud. phil. J. Dolenec, tč. predsednik. — stud. iur. J. Mozetič, tč. tajnik.
+ Šoštanjska sodba sodeluje pri tretjem slovenskem katoliškem shodu. Kakor se nam poroča, sodeluje pri ljudski veselici lil. slovenskega katoliškega shoda dne 26. avgusta tudi vrla šoštanjska narodna godba, ki je ena najboljših godb na Spodnjem Štajerskem.
+ Lasje so se mi ježili!« piše v včerajšnjem »Narodovem« uvodniku veliki geometer Plantan, ki je začel tudi pisati članke, ker vidi, da jih dr. Šusteršič piše. A kakšne! Vidi se, da jih je rodila zadrega in prav verjamemo mu, da se njemu samemu ježijo lasje, ko jih piše. Kaj, če se mu zježi še brada! A bodimo resni, kolikor nam je mogoče biti resnim, ko vidimo tega naprednega ježa v paradi. Plan-tana je namreč začelo tudi srbeti. Od začetka je bil grozno vesel, da je dobil nezaupnico v Celovcu, ker tako je dobil vsaj nekaj, ko od svojih volivcev nič ne dobi. Potem so ga pa začeli malo pikati, zakaj da on ni priboril drugega koroškega mandata. Plantan, zakaj pa nisi ti obstruiral? ga vprašajo prijatelji, in Plantan odgovarja. Čujmo moža! Tisti človek, ki je v državnem zboru vse storil, da bi dr. Šusteršiča storil nemogočega, in mu je trgal čast in poštenje, piše v »Narodu«: »Če bi bil dr. Šusteršič le hotel, bi bil lahko združil na skupni odločilni nastop Cehe, Hrvate in krščanske socialiste, in bi bil užugal vlado in Nemce.« Tako govori zdaj isti Plantan, ki pred kratkim še govoril, da dr. Šusteršiča jben pes ne povoha. Zdaj ga pa dela vsemogočnega. Kakor zaklano jagnje zdihuje potem: »Mi naprednjaki smo kupna cena, za kojo je Gautsch od dičnega načelnika »Slovanske zveze« kupil dovoljenje za obglavljenje koroških Slovencev in tega dogovora se držita vlada in nje suženj dr. Šusteršič.« Toraj deset vrst prej je dr. Šusteršič imel oblast užugati vlado in Nemce, deset vrst nižje je pa vladni suženj. Pa Plantanovi možgani rodč še hujše stvari. Da, zakaj ni Plantan ničesar dosegel? Zato, pravi, ker »napredni Slovenci niti slutili niso« grozot, ki so se tačas godile. Dobri Plantan ni v odseku imel slutnje o tem, kaj se godi, šele iz dr. Brejčevega govora je izvedel resnico, in tedaj — čujte! — so se mu lasje zježili! Ko so se mu lasje zježili, je pa polagoma začutil, da ga je tudi srce zabolelo, in zdaj v teh srčnih bolečinah — za Korošce seveda — opozarja Korošce na to, da so storili veliko napako, ker niso njega obvestili o svojih sklepih, kajti on bi jim sigurno pomagal s svojo geometrijo; zdaj si pa roke opere in je nedolžen, kajti takrat v odseku ni še ničesar slutil in lasje so se mu tudi še Ie sedaj zježili. S čimer je dokazano, da je »Šusteršič pravi in pristni Iškarijot« itd. Da, kaj bi bil Plantan naredil, če bi bili njemu vse izročili? On pravi, da bi bil naredil v odseku zaradi »Šusteršičeve lumparije« velikanski škandal. Kaj bi bilo iz tistega škandala dalje nastalo, Plantan ne pove, 011 ve le to, da ni škandala naredil, ker ni ničesar slutil in lasje so se 11111 šele pozneje zježili. Pa ne, Plantan je večji junak, nego si predstavljamo. Le čujte, kaj pripoveduje: »Jaz sem dne 9., oziroma 10. julija nameraval pričeti faktično z obstrukcijo in vrag vedi, kako sc je izvedelo v odseku. Prišel je k meni g. dvorni svetnik Ploj in mi pravil na dušo, naj nikar ne obstruiram, ker s tem le stvar zadržim, drugega uspeha za svoje vo-lilce pa vendar ne dosežem.« Torej dan ni bil prav določen, kdaj je hotel Plantan obstruirati. Tako za en dan sem ali tje se pri Plantanovi obstrukciji tudi ni šlo, ker je le hotel obstruirati. Pa glejte zlodja! On ni obstruiral! Zakaj ne? Kaj je prišlo vmes? Tega Plantan nc ve, to vedi lc vrag! Da, ko bi nam hotel vrag to povedati! Plantan torej ne ve, kaj je vrag naredil, da on ni mogel obstruirati. Vrag je le tc naredil, da se je izvedelo v odseku, da hoče Plantan obstruirati. Kako je pa vrag mogel uganiti Plantanove misli in jih odseku povedati? No, Plantan se je vstrašil že samo tega. da je hotel obstruirati, tako grozno, da potem ni obstruiral. Ploju je vrag povedal, kaj misli Plantan, in Ploj mu je na dušo pravil, da naj nc obstruira, ker nič ne doseže. In Plantan je bil strašno vesel, da je vrag to tako naredil, in zdaj je imel izgovor, da ni obstruiral. Da, če bi se bili prej lasje zježili Plantanu, potem bi bil škandal! Tako so se 11111 pa lasje zježili šele v Ljubljani doma, ko je bral v »Narodu« celovške govore, in zato pa dela zdaj škandal, da, škandal dela, kajti škandal je in ostane, če se kak poslanec tako neumno izgovarja, da se celo nam ježijo lasje, ko beremo to kolobocijo.
+ Slovenski Štajerci so se odrekli sedmemu mandatu. V včerajšnjem »Narodu« prežvekuje nevedni Plantan vest, da so se v Mariboru Štajerci pred glasovanjem v odseku za volilno reformo izrekli, da odstopijo
od sedmega mandata na ljubo drugemu slovenskemu mandatu na Koroškem. To je prav lepa — izmišljotina, vsaj dr. Šušteršiču se kaj takega ni, kot smo izvedeli, nikdar sporočilo. Kdo pa so ti Štajerci? Kdo pa je sklepal o tem? Naj pridejo ti Štajerci na dan! Zakaj pa se skrivajo za dr. Brejca in častno njegovo družbo za — notarja Plantana?!
+ »Mir« in koroški Slovenci. Ze po sedanjih »Slovenčevih« pojasnilih, katera bomo pa šc nadaljevali, je jasno, da so bili celovški sklepi prenagljeni, dasi tega tisti, ki so jih iz tega ali onega vzroka uprizorili, nočejo popraviti. Da pa prav za prav čutijo, kako so zašli, dokazuje, danes nam došli »Mir«, v katerem v prvi vrsti monsignor Porgorec član-kari z o č i t a n j i — z dokazi seve ne — katera očitanja je pa že takrat, ko se je ta članek v »Miru« tiskal, pobilo pismo državnega poslanca Gessmanna, ki izrečno povdarja, da je slovenska delegacija storila vse, da bi pridobila slovenskim Korošcem drugi mandat. Da bi monsgr. Val. Podgorec svoja očitanja sedaj preklical, tega ne pričakujemo, ker samo ta očitanja je imel in jih še potrebuje za »dokaz« (!), da slovenski Korošci nc smejo na tretji slovenski katoliški shod. Gospodje, ki so povzročili celovški sklep in v trezni slovenski javnosti s takim sklepom blatuirali koroške Slovence, sc sedaj sklicujejo samo še na »disciplino« in so zato dobili g. Podgorca in g. Grafenauerja, češ, morda bodeta njuni imeni pokrili to, kar celovškemu sklepu manjka stvarnosti. Radi trme in nepremišljenosti nekaterih, ki so sestavili celovške resolucije na podlagi neresničnih sumničenj, naj trpi stvar! To ni moško! Zato se vam zdi v »Poslanem« g. Grafenauerja, v katerem pravi, »da se v nekaterih krajih slovenske Koroške navzlic sklepu zaupnikov agitira za udeležbo na katoliški shod v Ljubljani«, zdi nekoliko komičen stavek, da bo tisti, ki gre na shod, »kriv nasledkov takega svojeglavega postopanja. «Nam se zdi, da se mu ne more drugega zgoditi, nego, da se zameri — ljubljanskim »Narodovcem«, to pa ni nikaka nesreča za koroške Slovence. Monsignor Podgorc pravi v svojem članku: »Korošce se vabi na katoliški shod, da bi se tam navduševali za katoliško misel, za katoliško šolo, za katoliški zakon, za katoliško časnikarstvo, za katoliška društva. Vse lepo: ali mi nimamo, kamor bi dali vso to krasoto! Kaj nam vse tako govorjenje pomaga, dokler nimamo moči, da prevedemo besede v dejanja.« Čc bi to napisal g. Ekar. bi sc nič ne čudili, da pa piše to monsignor Podgorc, je pa res — čudno, kajti tak mož bi žc moral vedeti, da ravno po krepki organizaciji, katero v prvi vrsti načrtujejo katoliški shodi, se pride tudi do — moči. To bo tudi koroškim Slovencem dalo moč, nc pa ogorčeni sklepi, ki so pač dober izraz razpoloženja in čuvstva, ki pa so bolj zmožni podirati, nego graditi. Ko bi Korošci v Ljubljani manifestirali za svoje zahteve, bi dosegli gotovo več, nego s tenu da bijejo v obraz one. ki jim hočejo pomagati. Na druga »Mirova« zavijanja, nc odgovarjamo — jc žc odgovorilo Gcss-v mannovo pismo. Kaj nc gospodje, ki pišete »Mirovc« notice, s svojim stavkom »onemu, ki sc enkrat zlaže, vdrugič ne verjamemo več«, ste udarili sebe po zobeh! Siccr pa ostanemo tudi pri tem, da je koroško slovensko vodstvo bilo tisto, ki ni hotelo, da bi kranjski državni poslanci delali za Korošce. Ali sc dr. Brejc noče spomniti, da ie dr. Žitnik že želel od njega podatkov v pismu, v katerem 11111 jc pisal radi nekega krojača, ki je hotel v krojaški tečaj na Dunaj? Sicer pa ni glavno vprašanje, kdo jc pisal ali ni pisal po podatke, marveč kdo jih je dobil in kako jih jc dobil. Kako jc resolucija prišla tako hitro k »Narodu« pa ui naša stvar preiskovati. To naj preiskujejo v Celovcu tisti, ki jih hočejo odvrniti od udeležbe pri III. slovenskem katoliškem shodu. Je res interesantno! Tako se bodo pokazale vedno lepše zveze, ki pa nc morejo biti merodajne za one, ki vedo, kaj jc katoliški shod! Pri vsej zavoženi zadevi celovških resolucij, naj sc dr. Brejc tolaži s tem, da je tudi odvetnik časih zmotljiv in da ne more zahtevati, da bi se vsaki njegovi zmoti brezpogojno podvrgli oni, ki pri stvari nc zasledujejo nobenih — osebnosti. Je pač tudi dr. Brejc človek, ki se moti. Edini argument proti udeležbi na katoliškem shodu, ki smo ga dobili v celem »Miru«, jc trditev monsignora Podgorca: »Ali jc morebiti bolj umno in logično, ponižno zdaj se tistim pridružiti, ki se do zdaj za nas niso dosti brigali, v nadi, da z njimi lahko v bodočnosti kaj dosežemo? Nemcem bi dali tako dokaz, da v našem ljudstvu ni nobene energije, ni moškega ponosa, da smo narod enajste službene vrste! Čudna insinuacija!« A ta argument jc kaj ničev! Nihče se na katoliškem shodu »ponižno nc pridružuje«, ampak tu so vsi enaki. Dr. Šusteršič in dr. Ploj — in edino
na ta more misliti monsignor Podgorc — nimata s pripravami za katoliški shod absolutno nič opraviti. Celovški monsignor se gotovo ne bi »ponižal«, ampak bi se prej dvignil v očeh vsega slovenskega naroda, ako bi nastopil pred vsem slovenskim narodom kot odločen zagovornik Slovencev. Po separatizmu se pa nihče ne povzdigne. Naj nam le verjame celovški monsignor, da njegov moški ponos, s katerim renomira, tu ni prave zadel. V današnjih demokratičnih časih se s takim »ponosom« ki mu nekateri pravijo ošabnost, ne pride daleč. Kranjski politiki so navajeni, da se mnogokrat »ponižajo« zaradi dobre stvari. Z visokim tilnikom se ljudstvo ne organizira. Da v očeh Nemcev, na katere se sklicuje monsignor Podgorc, celovški sklep ni dvignil slovenskega ugleda, pa pričajo nemška krščansko-socialna glasila, ki se 11111 le pomilovalno — čudijo! Utquid?
+ Učiteljstvo in liberalna stranka. Učitelji odgovarjajo zdaj v svojem glasilu na dr. Tavčarjev članek proti njim. Voditelj liberalne stranke jim je zaklical: »Učiteljstvo nam lahko verjame, da je korist, ki jo ima narodno-napredna stranka od učiteljstva, tako malo-pomembiia, da bo stranka podporo učiteljstva v celoti prav lahko pogrešala.« Na to pa kliče »Učiteljski Tovariš«:
»Naj bere smrtno obsodbo našega stanu še tisti rod, ki pride za nami, da bo vedel, kakšne prijatelje smo imeli in kakšne voditelje je imela stranka tiste dni, ko se je potapljala. Vsak pameten politik skrbi, da si ohrani in pomnoži število somišljenikov. »Slovenski Narod« pa odganja od sebe ljudi. Ako je to njemu prav, je seveda nam še bolj, zakaj či'm manj jih bo okolo njega, tem več jih bo okrog nas. In tako se uresničijo besede dr. Tavčarja, ki jih je govoril na »Zavezinem« zborovanju v Mariboru in v Trstu, besede namreč: Narodno-napredna stranka stoji in pade s slovenskim učiteljstvom.« Koliko zmore učiteljstvo, ve tudi dr. Tavčar, ako se še spominja občnega zbora »Kmetijske družbe«, ki so si jo hoteli osvojiti naši klerikalci. Ako bi ne bilo takrat učiteljstva. bi ne bilo danes »Kmetijske družbe«, kakor ne bo narodno-napredne stranke, kadar obračuna z njo napredno učiteljstvo. To je tako gotovo, kakor je amen v očenašu. I11 da se to čimprej zgodi, bo treba skrbeti tudi nam, ker vendar ne moremo dopustiti, da bi nas tepla tista roka, ki smo se zanjo izpostavljali in borili.«
Kaj bo na to odgovoril dr. Tavčar? Ali bo zdaj utajil, kar je govoril v prejšnjih časih učiteljstvu, ali bo molčal? »Učiteljski Tovariš« mu že obljubuje, da ga bo prihodnjič še hujše okrcal.
+ Politično lopovstvo. »Novi Slovenski Štajerc«, ki izhaja v Ljubljani, pravi glede štajerskih slovenskih mandatov: Kakor vse kaže, so nas v tem pravičnem boju oni slovenski poslanci iz Kranjske, s katerimi sedijo naši poslanci skupaj v enem klubu, pustili sramotno in izdajalsko na cedilu. Naši poslanci naj bi sedeli z izdajalci slovenskega naroda še naprej v enem klubu. — Take besede so neču-veno politično lopovstvo. Ljudje, ki tako pišejo, delovanja v odseku za volilno reformo sploh niso zasledovali, sicer bi vedeli, da so naši poslanci referate štajerskih slovenskih poslancev v volilnih okrožjih najodločnejše podpirali in da so z največjo težavo mogli priboriti'šc sedmi slovenski štajerski mandat, katero kompenzacijo bi, ako bi hoteli biti res separatisti, ložje dobili na Kranjskem. Proti nemški premoči se je storilo vse, kar jc bilo v človeških močeh. Če se potem list, ki je namenjen za pouk štajerskemu ljudstvu, laže in dejanske razmere zavija po »Narodovi« komandi. ki jc naperjena sploh proti volilni reformi, tedaj je jasno, da to pišejo ljudje, ki sodijo poslance lc po svojem značaju in bi bili sami zmožni za to, s čimur obrekujejo sedaj poslance. Ti lažnjivi napadi so sad I indij, katerim sc sline cede po poslaniških sedežih, katerim jc zato vsako tudi »Narodovo« sredstvo dobro in ki so edino zato tudi ustanovili — »Novega Slovenskega Štajerca«.
+ Izvrsten list jc »Slovenski Narod«. V ponedeljek je priobčil brzojavko, .katero smo v »Slovencu« čitali že v soboto. Lahko bi sc norčevali radi tega iz »Narodove« »izvrstnosti« in 11111 marsikatero zabavljico poplačali, a se nc splača, kajti redno se godi, da ima »Narod« med brzojavkami stvari, katere »Slovenec« obravnava že spredaj. Radi izvrstnosti se s takim listom ne bomo pričkali, saj celo liberalci priznavajo, da jc »Slovenec« mnogo bolje uredovan, nego »Slovenski Narod«, katerega jc sploh še lc »Slovenec« pripravil do tega. da jc zlezel izza plotu in pričel gledati vsaj nekoliko po jugoslovanskem svetu. Tudi v marsikaterih drugih zadevah mora »Narod« capljati za »Slovencem«. Kdor sc hoče o vsem poučiti, mora čitati »Slovenca«. Kar »Narodu« ni všeč, zamolči, »Slovenec« pa poroča o vsem. Nedavno jc takorekoč cela Ljubljana govorila o izredno krasni slavnosti na čast
prelatu Rozmanu. »Narod» je molčal, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Tak list je res izvrsten. Še bolj izvrsten je pa »Narod« sedaj, ko toliko časa molči o dogodkih v izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke in ne informira javnosti glede odstopa g. Ivana Hribarja. Ali mora zopet »Slovenec« tudi o dogodkih v izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke prvi poročati?
+ »Slovenska dijaška zveza« priredi dne 12. avgusta t. 1. predavanje. Predaval bode zvezin član Ivo Česnik »O izobrazbi«. Kraj: Črni1 vrh nad Idrijo. »Slovenska dijaška zveza« se udeleži Vilharjeve slavnosti dne 12. avgusta v Postojni oficielno po podpredsedniku iu drugih članov »Zveze«.
+ Finančna prokuratura pošilja vse tožbe še vedno v samo nemškem jeziku. Kako je to hudo za kmete po deželi, ki niso zmožni prav nič nemščine, tega si ona ne more predstavljati. Kmet, ki se v poletju mora popolnoma posvetiti poljedelskemu delu, mora radi takih tožb hoditi v daljno mesto, kjer išče informacij, ter ga dostikrat kdo spelje na led. S tem potroši nepotrebno krvavo pridobljeni denar, doma pa zastaja delo, ki jc dostikrat odvisno od nekai vremenskih dnevov. Bo treba krepko zaropotati, čc se z lepo razmere ne izpremene.
Nadvojvoda Friderik se pripelje v Gorico 16. t. m. ob 5. uri 25 min. zjutraj.
Blaž Potočnika čitalnice štirideset-letnica v Št. Vidu nad Ljubljano se bode kar najslovesneje vršila. Pokrovitelj slavnosti je blagovolil sprejeti blagorodni gosp. državni in deželni poslanec Fr Povše, ki bode imel tudi slavnostni govor na prostem. Slavna društva naj ne prezrejo te slavnosti in naj pohite 16. septembra v lepi Št. Vid, da tam dostojno proslavimo štiridesetletnico slov. delajoče čitalnice!
—	53. nemški katoliški shod se vrši od 19. do 23. avgusta v Esscnu. Priglasilo se je doslej 12 škofov, slavnostnega sprevoda se udeleži čez 40.000 mož. Tudi nekatoličani so brezplačno ponudili prenočišča zborovavcem. Kakega nasprotovanja ni od nobene strani, kajti nemška mesta si — ne glede na dobiček — štejejo v čast, če so izbrana za zborovališča katoliških shodov in tudi protestantovski župani pridejo vedno pozdravljat udeležence shoda. Letos bo pri buffetu tudi oddelek za abstinente.
—	Načrt za Vilharjev spomenik je napravil domačin arhitekt Ivan J a g c r, ki deluje sedaj v Ameriki in se je ondi poročil z gospodično Erhovničevo, hčerko bivšega notarja v Ribnici. Zanimalo bo gotovo izvedeti, kakšni nagibi so vodili tega umetnika, ko je izdelal načrt, po katerem je sedaj stavljen Vilharjev spomenik. Zato v nastopnem priobčujetno dopis na odbor za Vilharjev spomenik, v katerem ga utemeljuje. Dne 30. sušca 1901 je pisal Ivan Jager odboru: »Slavni odbor! Spomenik Notranjcu Vilharju postavi se v Postojni, kjer je vsekako središče in privlačna točka za veliko okrožje, za vso Pivko in deloma Kras, in po jami za vesoljni svet. Na Krasu so studenci znameniti, in opevalcu Krasa in jame sodi s p o 111 e 11 i k - s t u d e n e c na najjavnejši trg. da postane tradicijonalen, da žejni narod pri njem zajema vode: »pri Vilharju«. Z napravo vodovoda priklopi ga občina na vodovod in slavni zastop po možnosti podpiraj zgradbo, ki je v reprezentacijo, krasoto in korist Postojne, Vilharju v čast. P r i r o d 11 a sicer skala obdelaj se na piramido in dobi semtertam brušene, lika ne fasete: simbol pri rodnosti kraške in umetnosti onditam. Na faseti piramide napis, — Pod napisom mogoča dvovrstna kitica iz Vil-harjevih poezij. — Izlivka vode markirana z v a 1 o v a n o centrično brunovino odičeno z dvema ljubeče se smukajočima č 1 0-veškima ribicama (Proteus). Železna rešetka za v korito: jednostavno kovaško delo po risariji. Spomenik ostane večnotrajen in nc nosi nikakovih nebodijihtreba renesančnih oblik, trajnih parlet, boječih se porednih šolarčkov. Ker sem sam Notranjec-Pivčan, blagovoli naj slavni odbor za postavljenje spomenika uvaževati, da me je pri tem projekto-vanju vodilo prepričanje, da lc kaj taccga sodi v Postojno. — Spomenik na javnost, med narod, med tujce! Kraju primerno! Ivan Jager.« Spomenik je izdelal Ivan R e p i č, kameniti podstavek je pa izvršil posestnik kamnolomov v Nabrcžini g. Ivan C a h a r i j a,
—	Sestanek maturantov iz leta 1881. Bila jc to prav prisrčna slavnost, ki se je završila na najprijaznejši način in v popolnoma neskaljenem miru. V lepo okrašeni Ioretanski kapeli frančiškanske cerkve je služil g. prošt dr. Elbert sv. mašo zadušnico za umrle profesorje in tovariše. Navzoči so bili g. prof. dr. Nejcdli, maturanti, sorodniki mrlih tovarišev in mnogo pobožnih vernikov. Nato so sc zbrali k zajutreku v gostilni »pri Zvezdi«. — Mnogo tovarišev se ni videlo celih 25 let nikdar in tako se nekateri res niso spoznali. Kajpada ni bilo povpraševanja in pripovedovanja ne konca ne kraja, tudi ni manjkalo zdravih dovtipov in smešnih opazk. Po zajutreku so si ogledali lepo, v 25 letih tako zelo izpremenjeno Ljubljano. Tako je minil čas do skupnega obeda. Ves čas med obedom je vladala neprisiljena, kolegijalna, najprisrčnejša veselost; napitnica jc sledila napitnici, resne in vesele so se vrstile. G. prošt dr. Elbert sc je spomnil najprej umrlih dobrih učiteljev in ljubih tov?.riše*-'; izurila 'p tudi staročastitljiva gi:nrnri:a, f.'. !':"'■ *r*r". vi' \ :J in znanosti];
posebno pa je povdarjal, da smejo biti maturanti iz I. 1881 ponosni na to, da se ni izgubil ne eden izmed njih, marveč si je vsak priboril pošteno mesto v človeški družbi, da, eden izmed njih je celo tak junak, da ima sina maturanta; pozdravil je nato še starosto profesorjevi dr. Nedlija in njegove kolege. Prav prisrčno je napil dr. Nejedli svojim nekdanjim učencem, na katere je prav ponosen. Dr. Vil, ian je povdarjal prisrčno medsebojno prijateljstvo, ki je vladalo med vsemi ves čas študij in še sedaj obstoji, posebej je še imenoval prof. dr. Nejedlija gorkega prijatelja mladine in nepristranskega učitelja. Šaljive napitnice so potem govorili dr. Homan, baron Winkler, župnik Lesjak; buren smeh jc povzročil dr. Marolt, ki se je še dobro spominjal, da mu je prof. dr. Nejedli dal enkrat v logiki »tri četrt nad nezadostno«. Telegrafičnim potom ali pismeno so pozdravili vsi še živeči nekdanji profesorji: gimnazijska ravnatelja Zeehe in Wiesthaier, ter profesorja Kermavner in Gar-tenauer, kakor tudi vsi zadržani tovariši. Potem so se dali fotografirati, s starosto profesorjev, dr. Nejedlijem v sredi. Poslovili so se prisrčno drug od druzega ter si želeli veselo srečno svidenje čez deset let.
—	Zelimije. Na Veliki Šmaren, 15. t. m. se bodo blagoslovile v Zelimljah orgije. Ta dan priredi društvo »Luč« popoldne ob štirih zabavni večer z jako zanimivim vsporedom. Sodelujejo tudi akademiki in nekaj p. n. gospodov iz Ljubljane. Govor govori g. Veko-siav Ravnikar. Vstopnine ni.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 12. t. m. bo v Stopičah ob 3. uri popoldne gospod pristav V. Rohrman predaval o pridelovanju krme in o živinoreji.
—	Požar v Desincu. Iz Črnomlja se nam o tem še piše: Dne 8. avgusta je nastal v vasi Desinc v župniji Črnomelj iz dosedaj neznanih uzrokov požar. Vsled suše in pomanjkanje vode je uničil v pol uri sedmim gospodarjem njih hiše in vsa gospodarska poslopja. Ogenj se jc razširil s tako silo, da so s težavo rešili le živino, ostalo pa z vsemi poljskimi pridelki je bilo v malo časa v razvalinah. Nesreča je večja, kot si jo človek ogleda na mestu. V zadnjih par letih so si bili prenovili vsa gospodarska poslopja: po denar so šli v Ameriko, tudi v posojilnico, komaj so delo dobro odložili, je že prišla nesreča. Ostalo ni druzega, kakor razpadajoče zidovje
i kupi pepela. Brez strehe in živeža gledajo strahom in obupom v žalostno bodočnost. :dino upanje stavijo na dobra srca, od ka-erih pričakujejo podpore. Dvakrat da, kdor itro da! Ne pozabite človekoljubi nesrečnih leiokranjcev. Vsak milodar, še tako majhen,
0	dobrodošel. «Odpri srce, odpri roke, otiraj ratovske solze.« V imenu pogorelcev: Me-tni župni urad v Črnomlju, 9. avgusta 1906. - Leopold Podlogar, kaplan, mesto odsot-;ga g. župnika.
—	Veselica v Štepanji vasi. Jutri v •deljo 12. avgusta bo veselica ognjegasnega •uštva v Štepanji vasi v gostilni gosp. Josipa nžiča. Veselica bo imela jako bogat spored, ačetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta, ri veselici svira godba na lok.
—	Umrla je v Prevaljah gospa J. J a r i c, iproga nadučiteljeva.
—	Kako so razdelili posestvo Miro-lava Vilharja. Kaleč, posestvo Miroslava 'ilharja, je podedoval g. Evgen Vilhar, ki še edaj živi v Šiški. Ta je prodal Kaleč osmim osestnikom iz Bača. Ti so si razdelili po-estvo, ki meri okoli 350 oralov, med seboj
1	sicer na prav zanimiv način. Klicali niso ikakega inženirja, marveč so celo posestvo izdelili sporazumno na 8 enakih delov in sakemu delu dali posebno številko. Nato so i v zagorsko loterijo in so tam vlekli šte-ilke dvakrat: prvič v namen, v katerem redu odo vlekli oni osem številk, ki so jih po-imezni deli posestva dobili in potem so vlekli h osem številk in vsak je dobil del z ono evilko, ki jo je v drugo potegnil. Zadovoljni j bili vsi, kajti vsak je rekel: „Kar sem hotel, i sem dobil!" Tako se je vadljalo za Vilhar-vo last, kakor za Kristov plašč, kupci so si rihranili par tisočakov.
—	Nova telefonska zveza. Trgovsko sinistrstvo je dovolilo telefonsko zvezo od elja preko Laškega, Rimskih Toplic, Zidanega losta, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije v jubljano.
—	V kočevskem premogokopu je
bilo 34 let starega rudarja Antona J u r š e.
—	Polzkušeni umor in samoumor. sled ljubosumnosti je streljal v Trstu 20 let iari pomočnik v prodajalnici oblek Mario auli na 17-letna Marijo Rigotti in nato nase. auli bo umrl, dekle bo pa okrevalo.
—	Od vojakov pobegnil in v vodo kočil. Infanterist 87. pešpolka Jakob Bulja
Pulju je dezertiral in skočil v morje, kjer : utonil.
—	Umrla je v Ajdovščini gospa Amalija Ccrtel roj. Fegic, stara 26 let.
—	Stavka pekovskih pomočnikov
e v Karlovcu.
— Iz Borovnice. Umrl je 7. avgusta v ljubljanski bolnici po zelo mučni bolezni g. Jakob D e b e v c c, gostilničar in posestnik na Pokojišču. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali tu sem 9. avgusta in jih pokopali na tukajšnjem pokopališču. Bil je vrl in značajen "lož, vesten in priljubljen gostilničar, kar kaže dejstvo, da so sc ljudje kaj radi ustavljali pri njem. Zadnjo čast skazalo mu je mnogo občinstva, med njimi g. župan z občinskimi odborniki in mnogo drugih odličnjakov. Korpo-rativno se jc udeležila pogreba, ki ga jc motil silen naliv, požarna bramba. Iskreno sožalie
njegovi rodovini, nepozabnemu rajnemu pa svetila večna luč!
—	Anarhist v Dalmaciji. Časopisi javljajo, da je zadrska policija dobila vest, da sc nahaja v Dalmaciji neki anarhist Bortolazzo, katerega je policija zaman iskala po Trstu.
—	Sestro je ustrelili v Garešnici kmet Vaso Zjalič. Vzrok je to, da je sestra odvračala od brata njegovo nevesto, češ, da vedno popiva in kvarta.
—	Samoumor s petrolejem. V Daruvaru se je neka sobarica Jelka radi »nesrečne ljubezni« polila s petrolejem in se zažgala. Nevarno ranjeno so prepeljali v bolnico.
—	Divji soprog. Dne 5. t. m. je prišel posestnik v Cešnjici pri Ljubljani, Janez Po-renta, malo pijan domov iu zahteval od žene večerjo. Ta je rekla, da naj malo počaka, a Porenta se je razjezil, vrgel ženo na tla in ji tiščal z roko usta, da ni mogla vpiti ne dihati. Njegov oče jo je šele oprostil in tako dolgo sina držal, da je žena zbežala. Ko je oče sina pokaral, ga jc ta vrgel s tako silo ob zid, da je obležal na mestu nezavesten. Soproga je zbežala k svojim starišem v Javor. Vzrok vsega je neopravičena ljubosumnost.
—	Poroka na^ smrtni postelji. Poročil se je na Reki Ivan Šimac z delavko Julijo Pas-quali, ki leži na smrtni postelji.
—	Brat zaklal brata. V Ležimiru poleg Mitrovice je zaklal Marko Gjurič svojega brata, na to je .vzel nož in mu izrezal jezik. Vzrok vsega je: preobilo zaužiti alkohol.
—	Izlet na Vintgar in Bled priredi tržaška podružnica »Slov. planinskega društva« dne 26. avgusta. Priredi se posebni vlak. Vožnja iz Trsta na Dobravo in nazaj bo stala pet kron.
—	Morskega volka 510 cm dolgega in 1500 kilogramov težkega so vjeli v Bakru.
—	Nesreča v gorah. Na južni strani Rtače so našli mrtvega 40 let starega pastirja Ogri-sove planine, Gregorja Oraša. Iskal je na gori planinke (EdeKveis) in se je ponesrečil. Truplo je bilo grozno poškodovano. Spravili so ga v dolino in ga pokopali v Slovenjem Plai-bergu.
Ljubljanske novice.
lj Stanovanja za tretji slovenski katoliški shod, ki bo v Ljubljani dne 26. do 28. avgusta, nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak čitatelj »Slovenca« v Ljubljani. Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovcanjih dijake, ter naznanite zadnji čas do 1 6. a v -g u s t a stanovanja iu plačilne pogoje ali v trafiki gospoda Šoukala Pred škofijo, ali pa v uredništvu »Slovenca« nad »Katoliško tiskamo«.
lj The Royal Vio jc imel včeraj pri novem programu popolnoma razprodano dvorano »Union«. Program je to pot zelo lep in podučljiv. Opozarjamo slavno občinstvo, da si ogleda to serijo. Posebno zanimiva slika je »Maroko«. Vidimo sultana, francoskega pre-zidenta Falliers-a, nemškega cesarja in cesarico in našega častitljevcga vladarja Franca Jožefa v spremstvu saksonskega kralja. Ko se je prikazal naš cesar na konju, zaigrala je godba cesarsko himno iu občinstvo je burno pozdravljalo cesarja na sliki. Podučljiva slika Avstralija predočuje pragozde in razne šege in navade tam živečih narodov. Med najbolj dopadlimi slikami je »Otroci in živali«, katera je po svoji čistosti tudi najboljša. Pitanje velikanske kače klopotače, lov na losose, boj dveh petelinov, so zelo interesantne slike. Velikanska je drama »Napoleon Bonaparte«. Od malega učenca iz vojne šole, do svetovne slave kronanega cesarja Bonaparte, vidimo vse glavne momente Napoleonovega življenja. Bitka Austelitz, strašna bitka VVaterloo, Moskva v ognju, vse to kaže tako živo in jasno, da pretrese groza slehernega. Kakor že omenjeno, je bila predstava zelo dobro obiskana in pmo med drugimi zapazili podmar-iskana in smo med drugimi zapazili podmar-šala Chavane, generalnega majorja Scibt in radi samonemškega predavanja. Šef policije g. dr. Zarnik jc demonstrantom zapretil z aretacijo, nakar je bil mir. Podjetnik jc izjavil, da rad da mesto tudi slovenščini in da to rad drago plača, ako za to koga dobi. Danes je zopet predstava. Jutri popoldne je predstava za tujce. Tudi jutri zvečer bo še isti spored.
lj Slovensko predavanje v Royal Vio bode danes zvečer in bodo tiskani tudi slovenski programi. Tako jc ustreženo želji občinstva.
lj Gozdna veselica. Jutri ponovi pevsko društvo »Ljubljana« svojo prijetno gozdno vc-selico v »NVorishofeuu« v tivolskem gozdu v bližini »Pod Rožnikom«. Pripravljenih bo do 1000 sedežev. Kdor sc hoče prijetno zabavati, naj pride. Vstopnina prosta.
Ij Neverjetno! Slavni ljubljanski magistrat prepovedal je slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljana« jutrišnjo veselico v tako-zvanem »VVorishofcnu« pod Rožnikom. Tozadevni odlok je bil društvu šele tekom današnjega dopoldneva dostavljen, tako, da je bila društvu vsaka nadaljna pot zaprta. V tem kritičnem položaju storil je odbor društva hitre korake ter veselico naznanil okrajnemu glavarstvu, katero je prireditev v polnem obsegu dovolilo. V ta namen je prepustil tukajšnji pivovarnar g. Perles brezplačno društvu v uporabo travnik, kateri meji na kopališče VVorishofcn, ampak ni več v mestnem okrožju, marveč spada pod Šiško. Toraj sc veselica kljub prepovedi ljubljanskega magistrata vrši. Magistrat si jc pa s tem korakom zopet upletel nov in jako časten okrasek v krono svojih slavnih del. Zares uprav celjske razmere!
lj Do strehe dozidano hišo podirajo. Piše sc nam: Na Dolenjski cesti jc tvrdka Pole & Co. s Koroškega dozidala do strehe novo hišo, ne da bi imela potrebnega stavbinskega dovo-
ljenja. Sedaj na povelje magistratovo hišo podirajo. Kako pa je magistratno nadzorstvo, da se sploh more graditi brez dovoljenja do tolike višine?
Ij Moška in mladenlška družba v Ljubljani priredi v nedeljo 19. avgusta 1906 pri vsakem vremenu svoj redni romarski izlet, in sicer letos v Mekinje pri Kamniku z društveno zastavo. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 7. uri zjutraj. Pri znamenju poleg Prašnikovega posestva se bode zastava razvila, kjer se pridruži tudi mekinjska Marijina družba, potem korakajo društva skupno v mekinjsko cerkev, kjer sledi skupno sv. obhajilo. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša z govorom, ob pol 1. uri popoldne skupni obed pri Fischerju v Kamniku, ob pol 3. uri popoldanska služba božja po vsporedu. Po dokončanem cerkvenem opravilu sledijo razne zabave, prirejene od članov domače Marijine družbe. Vabijo se k obilni udeležbi bližnje Marijine družbe v kamniški okolici, možje in mladeniči iz Ljubljane, člani, in tudi oni, ki še niso vpisani v Marijino družba pač pa mislijo pozneje v družbo pristopiti.
Ij V Sofijo na jugoslovansko razstavo odpotujeta slovenska slikarja gg. Grohar iu J a m a.
li Izpred sodišča. S tem naslovom je včerajšnji »Slovenski Narod« sprejel v svoje predale notico, ki je, da rabimo mil izraz, precej hudobna. Tam trdi, da se je pralo umazano perilo. Evo vam, kaka je stvar v resnici in potem sodite. Knjigovodja g. Govekar in g. Josip Kampoš, brat hotelirja Uniona, sta prišla v besedah navskriž in g. Jos. Kampoš se je čutil vsled nekega izraza g. Govekarja užaljenega na časti. Prišlo je do tožbe radi žaljenja časti — in to seveda naj bi bilo umazano perilo »Uniona«, katero je treba prati pred sodiščem!! Risuni teneatis...!
lj Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil te dni 38-letui vagant Andrej Eržen iz Zi-rov. —
lj Motena zabava. Predvčerajšnjem sta postavila neki brivec in neki privatnik pod kostanjevo senco na Krakovskem nasipu mizo. na katero sta postavila liter vina in pričela igrati na karte. Ko sta bila v igro najbolj zatopljena, ju jc iznenadil policijski stražnik, kateri jima je pojasnil, da je tam javni prostor in da ne smeta ovirati prometa.
lj Hotelir pri »Slonu«, g. Schmidt je kupil v Mariboru hotel »pri zamorcu« in se preseli tja.
li Bolnega na cesti popustil. Včeraj je pripeljal nek voznik 67-letnega Antona Lak-nerja iz Križev v deželno bolnišnico. Ker Lakner ni bil iz nam neznanih vzrokov v bolnišnico takoj sprejet, ga jc voznik popustil na cesti, kjer ga je našel policijski stražnik.
li Redni letni zadružni zbor deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem vršil se ie v nedeljo 5. t .m. ob peti uri popoludne v gostilni Ivane Spitzerjeve v Ljubljani na Krakovskem nasipu št. 4 ob iako pičli vdeležbi zadružnih članov. Prišlo jih je k zborovanju namreč samo 14 torej jedva toliko, da je bil občni zbor sklepčen. Najslabejc je bila zastopana Dolenjska, ker iz Dolenjskega to je iz pet okrajev ni bilo nobenega člana. Načelnik zadruge Ivan Vrhovec pazdravi navzoče, konstatuje sklepčnost ter predstavi zboroval-cem zastopnika obrtne oblasti gosp. Janči-gaja. Potem podeli besedo zadružnemu zapisnikarju da poroča o delovanju zadruge v letu 1^05. Poročilo se .ie vzelo na znanje, vendar so se pa cule pritožbe, da zadruga premalo dela in da se doslej še ni nič doseglo. Nekateri zadružni člani so osebno napadli načelnika zadruge ter mu očitali nedelavnost. Pri tem jc postalo zborovanje zelo burno. Ko je pa načelnik članom pojasnil, da so vsi sklepi lanskega obč. zbora izvršeni ter se vse pritožbe zadružnih članov izročile pristojnim oblastvom, se je razburjenje nekoliko poleglo. Posebno so se nekateri gospodje pritoževali, da jim drugi silijo v delo in jim ga odjemajo ter prosili, v tem oziru odpomoči. Gospod V. Mrhar (Planina) jc pa povdarjal, da morajo člani biti v prvi vrsti možje, to se pravi, zavedati se morajo svojega staiiu ter vestno izpolnjevati svoje dolžnosti in kmalu bode konec umazani konkurenci. Navzoči ljubljanski dimnikarji so zahtevali, da se za dne 12. t. m. skliče sestanek ljubljanskih dimnikarjev, da sc med seboj posvetujejo o razdelitvi mesta na okraje da s tem odpravijo umazano konkurenco ter tudi preprečijo, da ne bodo hodili dimnikarji iz ljubljanske okolice v mesto delo odjemat. Dalje se jc sklenilo, da si zadruga nabavi tiskovine za naznanjevanje strank, katere bi ne pustile svojih kurišč pravilno sna-žiti, sodniji. Ker še veliko članov ni plačalo pridružnine in tudi ne naklade za leto 1905 se je sklenilo, da se ti prispevki z vso strogostjo iztirjajo. Računski zaključek za leto 1905. ki izkazuje ,324 K — dohodkov in 222 K 21 h stroškov, torej prebitka 101 K 79 v, sc je enoglasno odobril. Pregledovalca računov gg. Dopfer in Spitzer sta poročala, da sta račune v popolnem redu našla. Sklenilo se je tudi, da se dotične zadružne člane, ki se tega zborovanja niso udeležili in tudi svoje odsotnosti niso opravičili, kaznuje z redovno globo v smislu S 20 zadružnih pravil. Zadružni zapisnikar vprašal je zborovalcc, ali naj se plača prispevek za pristop k deželni zvezi obrtnih zadrug kranjskih v smislu sklepa lanskega občnega zbora z dne 2. julija 1905 in sicer ali za vse zadružne člane, ali samo za tiste, ki so prldružnino žc plačali. Sklenilo sc jc, da se s tem počaka toliko časa, da sc od vsih članov iztirja pridružnina ter sc potem plača prispevek za leto 1905 in 1906. Končno se je sklenilo, da se zadružnemu zapisnikarju zviša letna nagrada za 30 K. Ker potem ni bilo nobenega predloga več stavljenega, zaključil je načelnik zahvaljujoč sc zborovalccm in za-
stopniku obrtne oblasti, zborovanje ob četrt na 8.
Posebni vlak v Postojno k Vilharjevi slavnosti pelje jutri iz Ljubljane ob 6. uri 50 minut zjutraj.
Razne stvari.
— Zdravje sv. očeta. Dne 9. t. m .se je vršila v Rimu triletnica papeževanja sv. očeta Pija X. Papež je bil videti zelo zmučen. Ko se je vračal od slavnosti, mu je prišlo slabo. Telesni zdravnik dr. Lapponi je bil takoj na mestu in je sv. očetu odredil večdnevni počitek.
Stavka italijanskih sodnikov. V Rimu se bo vršil v kratkem kongres, na katerem bodo zbrani sodniki celega italijanskega kraljestva. Sodniki zahtevajo skrajšanje uradnih ur, povišanje plače, in profesionelno Specializacijo. Pravijo, da prično, Če jim vlada ne ugodi, najbrž s stavko.
Tram z nekega zidarskega odra je ubil na Dunaju generalnega intendanta vojnega ministrstva F u c h s a, starega 56 let. Generalnega intendanta je zadel tram na glavo. Ostal jc na mestu mrtev. Predvčerajšnjim je Fuchs hotel iti na počitnice, a ie ostal v uradu, ker je nekdo v uradu obolel.
Otročja igra z žalostnim koncem. V Bostonu se je odpravljala na letovišče imovita trgovska obitelj. Trije majhni otroci so se igrali, kjer je stal velik odprt kovčeg. Bil so sami in so nanesli v ta kovčeg blazin legli nanje in zaprli končno pokrov nad seboj. Kovčeg se je trdo zaprl in mati, ki ga jc iska-joč otroke vsa prestrašena odprla, je našla v njem vse tri — zadušene.
Obsedno stanje so proglasili v Para-guayu.
Na ponesrečeni ladji »Sirio« je bilo 10 avstrijskih potnikov, izmed katerih sta utonila Gračan Pollitzer in češki Nemec Frančišek Weber, 8 potnikov Mažarov so pa rešili.
Oče umoril svojo hčerko. V bližini mesta Schlingenstadt so dobili strašno razmesarjeno truplo 1,3 let stare tovarnarjeve hčerke Wegh. Aretirali so očeta umorjene deklice, ki jc v pijanosti hčerko onečastil, potem jo pa umoril' in jo hotel tako spraviti s poti. Vesti o bolezni kardinala Rampolle so deinen-tirane.
Jetika neozdravljiva. Pariški profesor Maraglino izjavlja v »Matinu«, da znanost nc pozna nobenega specifičnega sredstva proti jetiki, marveč le sredstva, ki vplivajo, predno nastopi bolezen. Motijo se učenjaki, ki obetajo sredstvo proti jetiki.
Vsled noslanja se je zastrupil. Na shodu južnoameriških zdravnikov za živčne bolezni je povedal dr. Neuman zalo zanimiv slučaj iz svoje prakse. Neki 471etni človek je hudo nosljal. Vsi živci so mu nato opešali, žile so mu bile nepravilno in spomin mu je docela oslabel. Dr. Neuman mu jc prepovedal no-slanie in mož je kmalu okreval.
Tragična smrt neveste. Iz Baje poročajo: 18Ietna Mariška Szigli se je zvrnila mrtva na tla, zadeta od srčne kapi, ravno ko ie hotela vstopiti v voz, ki bi jo peljal k poroki.
Strašna nesreča ob strelnih vajah. Ob
streljanju s kartušami jc pri Lehu, Hanover-sko, razpočila kartuša, ki je ubila 2, težko ranila 1 in lahko 8 topničarjev.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu:
Za Ciril Metodovo družbo je poslal preč. g. Ivan Dolinar, kaplan, Dobrlavas, Koroško 28 K. Nabralo se jc na sv. novi maši v Grižah pri Celju.
Telefonska in brzojavna poročila.
BIVŠI POSLANEC ROSNER UMRL.
Praga, 11. avgusta. Bivše državni poslanec Rosner, ki ie bil znan po svojih govorih proti loteriji, jc umrl star 88 let.
SULTAN OBOLEL.
Carigrad, 11. avgusta. Včeraj je bilo sultanu jako slabo, danes je nekoliko boljši. Sultanova bolezen je resna, a nc kritična. Sultan je pri popolni zavesti; trpi vsled kamna. Prebivalstvo v Carigradu je vidno razburjeno, a mesto je mirno.
SMRT ODLIČNEGA BOLGARSKEGA VOJVODE.
Belgrad, 11. avgusta. Odlični bolgarski vojvoda Cernopejev je s tremi prijatelji padel pri vasi Krkliše v strumiški kazi. Smrt Cernopejeva je ogromna izguba za bolgarsko revolucionarno organizacijo.
PROTIGRŠKE DEMONSTRACIJE V BOLGARIJI.
Sofija. 11. avg. Protigrško gibanje se po Bolgariji, radi nastopa grških čet v Ma-cedoniji, širi. V raznih mestih so zopet napovedani protigrški shodi. V mnogih krajih so odpuščeni.
SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA V PERZIJI.
Pariz, 11. avgusta. Tukajšnji perzijski poslanik je dobil oficielno obvestilo, da se v Perziji vpelje ljudsko zastopstvo, v katerem bodo zastopniki duhovščine, trgovine, pleme-nitašev, industrije in volilni razred, v katerem se ho volilo po splošni volilni pravici.
POLOŽAJ NA RUSKEM.
Peterburg, II. avgusta. Car je odobril vladni agrarni program, amnestijsko vprašanje In opustitev smrtne obsodbe. Sto-lypin skliče dumo prej, nego je nameraval. —■ Nekatere vesti pa poročajo, da je Stolypinovo stališče omajano in da pride zopet na krmilo VVitte.
Peterburg, 11. avgusta. Aretacije se nadaljujejo; ne aretira se samo pristaše socialnih revolucionarjev, ampak tudi socialne demokrate in delavske delegate. Včeraj se je posvetoval ministrski svet. Stolypin je bil za to, naj sc proti aretiranim kronstadtskim in sveaborškim upornikom ne nastopi s smrtno kaznijo in da se le voditelje strogo kaznuje. Večina ministrov je bila drugega mnenja.
NOVO SKLADIŠČE BOMB.
Moskva, 11. avgusta. Policija je tu zopet odkrila novo skladišče bomb.
NAMERAVANI ATENTAT NA GENERALA KAULBARSA.
Odesa, 11. avgusta. Sein se je včeraj pripeljala hčerka nekega višjega častnika, prijateljica hčerke generala Kaulbarsa. Ko je v družbi generalovih hčerk zapuščala svoj hotel. izmuznila si ji je na tla bomba, ki pa ni eksplodirala. Takoj nato je dama potegnila iz žepa revolver ter se je ustrelila. Domneva se, da je dama prišla v Odeso po naročilu revolucionarnega odbora izvršit smrtno obsodbo nad generalom Kaulbarsom.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Čl« »pa->.f»l>
Stanj« barometra T mm
Temperatura
P« Celiljn
10 9. tveC. -33-3 16-1 sl. jvzh
VatroTi
4?!
jasno
11
7. zjutr. 2. pop
733 1 730 9
1«>
23 7
brezvetr. I obl. „ del. jasno
1 1
Srednla včeralftnla temp. 19 2", nenr. 19 3*.
Matere, hranite deco same! Poletje je najnevarnejša letna doba ?a dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o .Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III, Heumarkt 3 o.	1660 12-3
Svarilo.
Podpisani svarim vsakogar mo jemu sinu Josipu Smidu posojati denarja, ker jaz nisem plačnik njegovih dolgov in sem ga zaradi neposlušnosti in zapravljivosti razdedinil.	1797 1-1
Gaštej pri Kranju, 11. avgusta
190o.
Luka Šmid.
Trgovka išče
filijalko^n^
z mešanim blagom, ali pa majhno
gostilno na račun, "-^rzrrz
Ponudbe pod šifro „Kavcija" poste restante S p. Šiška. 1772 2—1
Krepak deček
se sprejme takoj kot učenec v trgovini
A.Pogačnik v Cerknici. 1^3 3.2
Pekovskega vajenca
ne pod 14 let starega, poštenega vedenja sprejme takoj ali dne i. vinotoka pekovski mojster Julij Novljan v Medvodah
na Gorenjskem. Učna pogodba po dogovoru, 1793 3-1
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1795 3
Oddajo se:
za november termin pisarniški, društveni, trgovinski prostori, kakor tudi kleti, skladišča, mala in velika stanovanja.
Več poizvč se v pisarni Deghenghi, Kolizej.	1706 2
Oznanilo.
Pri tukajšnjem ekonomatu c. kr. finančnega ravnateljstva se bo dne 16. avgusta 1906 ob 10. uri dopoldne prodal različni
škartirani papir
pojavnem dražbenem potu.	1727 2-2
LJubljana, dne 3. avgusta 1906.
Svojim cenjenim odjemalcem kakor velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici sploh naznanjam vljudno, da je gospod
Oton Windeis
pristopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel samostojno vodstvo te trgovine
Velespoštovanjem vdana
R. Till in firma Gustav Fischer y.tVfdki sodaw,8,er.r,brik
Vljudno se oziraje na predstoječe naznanilo si usojamo izraziti tem potom svojim velecenjeniin odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nam tako obilno izkazano zaupanje in jih prosimo najvljudneje, da nam izkazujejo i nadalje svojo naklonjenost.
Z uvedbo novih strojev in izboljšanjem v izdelovanju nam je bolj nego kedaj poprej možno izdelovati v najboljši kakovosti naše znane in priznano Izborne limonadne in malinove sifone ter kraherle z različnim sadnim okusom, ter bomo tudi v bodoče kar najskrbneje pazili na najcenejšo in najtočnejšo postrežbo. Zbog tega se nadejamo, da bomo lahko ustregli vsem željam cenjenih naših odjemalcev. Prosimo torej tudi nadaljne vsestranske podpore našemu podjetju ter se priporočamo
Till, Windeis
Velespoštovanjem
1800 3-1
v tvrdki Gustav Fischer
tovarne sodavice.
V najem se oddajo takoj
1806 1
I C |»
_ pFOltOF
za skladišče ali pa za večjo delavnico.
Odda se tudi dobro idoča	gostilna	v najem ali pa se proda.
Več se izve v zalogi Puntigam, Marije Terezije cesta 16.
Jf~——
Posojevnnje mrtvaških voz.
Slavno občinstvo se opozarja, da se sprejemajo naročila za vsake vrste
prevažanji mrličev z mrtvaškim vozom
k
na novo pokopališče, kakor tudi izven Ljubljane ter vožnja duhovnikov pri mrtvaških sprevodih po najnižjih ce nah pri
Josip Turku
1792 3-1	podjetniku, Radeckega cesta.
J!
G m ■ ■	je najboljše in najfinejše
i OD i ITI čisti'°za čevlje.
Dobiva se povsod. 1562 11 c 2-2
^ odpisana vljudno naznanjava, da sva prevzela staro, jH^dobro znano trgovino špecerijskega, polonij al-nega in materijalnega blaga, rajnih, barv, Žganja in deželnipridelkov od gospoda kdssdsds®

Lili e g

na Jurčičevem trgu štev. 1
in bodeva isto v dosedanjem obsegu v lasinej hiši pod ivrdko
Leskov ic $ JV(eden
dalje vodila.
Priporočava se častitemu občinstvu, zlasti pa vsem dosedanjim cenjenim odjemalcem v blagovoljno naklonjenost, ter se bodeva potrudila s skrbno solidno postrežbo, Zmernimi cenami in dobrim svežim blagom, tudi novemu podjetju ohraniti dosedanje zaupanje,
2 odličnim spoštovanjem
JLes^ovic $ JV(eden.
1805
i

Ti a
8
t
S m
S! j.
o
o <
(« 3 O 09
M ►i O	>
Si	M
CA	
n	N«
|	
0	<
S	CA
&	
	O
i	-O
Ceno Caika pevtaljn« perje
I kr mi|i •lnbl|ene|« K « 80. b.lite« K 11 belega, |>b. mehkega, elcabllcnega K II'—i kr.n 34 — •■tin.bclega, mehkega, ek.k-llencga K 30 —; kr.o 36 —. P»-illja et franko pr.ll povaat}. T.dl et Kamenja >11 naaa| vaame proti povrnitvi peitnlb atr.ik.f.
••■•dlkt Saohtd, LabM 159
1632 p.PIren na Celkem
Razpisuje se služba 1794 3—1
organista in cerkvenika
na Bledu. Stalna plača 840 K, stanovanje prosto in nekaj prostranskih dohodkov. Prošnje s spričevali naj se pošljejo do 1. septembra župnemu uradu na Bledu.
V	večji strojno urejeni stavbeni mizariji, sprejme se	1:96 3-1
prakfikanf
spreten risar, vešč nemškega in slovenskega jezika. — Ponudbe pod šifro »Ljubljana, poštni predal št. 44".
Josip Steh v Dobrepolju
senr odda takoj 1799 2-1
kovačijo
z vsem orodjem in stanovanjem.
pekarija
s stanovanjem v fari z nad 5000 duš, kjer ni še nobenega peka se odda za več let. — Več pove Josip Steh v Dobrepolju.	1798 2—1
V	večjem trgu na najlepšem prostoru se 3%. takoj ali po dogovoru dobro vpeljana večja
mešana trgovina
z jako lepimi prostori in prometom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo „Slovenca„- .	l;oo 4
H, ^^ l^fe se da v najem | ^	takoj z gostilno,
prodajalno z mešanim blagom, razprodajo tobaka, dalje s tremi sobami, kletjo, shrambo, konjskim hlevom in vrtom. Hiša je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi nekaj polja. — Več se izve v upravn. „Slovenca". 1737 2—2
OPEKABM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1. septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1589 10 -8
Gimnazijski konvikt
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1312 8-8
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmi se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri »kamniti mizi") vZgornjiŠiški. 1786 (ž)
Iščem
1770 3-3
MMMtfM*1
m
gospica (faQ"°)
iz dobre hiše, Slovenko, katera ima ljubezen do otrok, k 5. deklicam v starosti od 2-9 let. Ponudbe s spričevali, fotografijo in zahtevami naj se vpošljejo pod
,,P o s t f a c h 40, Cilli".
n
Ji
L O
E <
«QT Najcenejša vožnja v Ameriko, tf
E. Kristan
I oblastveno koncesljonl-Irana potovalna pisarna
za
!Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—41
(nn dvorišču).
lOf Najcenejša vožnja v Ameriko.
Razpis.
p
3
(0 T
Ml
r
a
Štev. 3253.
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnih zdravnikov v Grosupljem in na Trati.
Z vsako teh služb je združena plača 1.600 K in aktivna doklada 200 K. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. septembra 1906
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.	1764 3_x
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 6. avgusta 1906.
Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
z glasovi«, mandolinami, zvonkljanlem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami.--
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne pO : 92 52-14
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 100/o popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so (udi cene prav nizke
Objava.
St. 10198.
Podpisani deželni odbor bo oddal dobavo peči za razširjalno gradnjo domobranske vojašnice v Ljubljani potom javne ponudbene obravnave.
Tozadevne ponudbe, opremljene s 5% vadijem je vložiti pri deželnem odboru
do dne 20. avgusta 1900 do 12. ure opold.
Vsi na razpis nanašajoči se podatki so na razpolago v stavbni pisarni na Poljanski cesti.	1763 2—2
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 7. avgusta 1906.
Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka. 145410-6
Nareja jo G. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
m Naročila se izvršujejo točno po povzetju, m
mi
ice
registrovana zadruga z neomejeno zaveza
Ustanovlj. 1.1882.
V Ljubljani 'f"!"'
podrejena škontraciji ,Zadruine svete" v Celju
. >
l
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hraailne vloga po
Poštno-hranil-	g ,,	========================
ničnega urada	U a	Telefon St. 185
St. 828.406.	P I2 1° ===_=_=
brez sdbitka reutnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. ln od 8.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilnidoega urada.
273 17	Upravno premožonjo kmetske V 0 no/C nnfrin
posojilnico znaša	& 0,yZU.jZU / j.
Stanje hran. U Q»iAofi74>fiQ Denarni vlog	^ 0,/UZ.0/4 00. promet
K 44,396'886'6O.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
/ Po
cijl
Posojuje na zemljišča po 5 °/0 z 1 >/,•/„ na amortizacijo ali pa po 5 >/«°/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
iza- |ft izo- ^M
Razglas.
Gospodarski odsek Podkorenom naznanja, da se vrši dne 26. avgusta ob 4. uri popoldne v hiši g. Frider. Razingerja ponudbena razprava
za napravo vodovoda
v soseski Podkorenom z vsemi, k temu spadajočimi deli. Dela so proračunjena na 7000 kron. Načrti in proračun so na vpogled istotam. Varščine se zahteva \0°lo-
Odbor si pridržuje pravico izbrati si ponudnika po svoji volji. — Cevi ter dovažanje preskthi odbor sam.
Podkorenom, 5. avgusta 1906. i77i 2-2	Načelnik ,,Gospodar, odseka".


Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši. (poprej nn Mestnem trsu zraven rolouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 12—8
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja,
naj zahteva izključno
2265 52-41 V
„Offoman"-
papir za 'svalčice.
TTESOR/e/^
OfPOSf	0£P0St
	
<r	
C	
s	
->2—i	
i £	
	
	
	
	
	
*	
	
Dogaška Qlatina
Štajersko
Železniška postaja, posta in brzojavni urad.
Krasna lega, trak poln i\-sllka, brei prahu. Moderna uredba, žlvabno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. therapt nt. zdravllnloa v velikem modernem | ■loga. Zdravljenje z mrzlo vodo, eleatr. razsvetljava In banj. kopeli, lnhaiaturlj pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, aolnčne kopeli, zdrav, glmnaatik«, I — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodon. drevlh, na Jetrih, ledvloah kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, alad. bolezni, dalje proti trganju, | katarom v grlu In krhljn. NaJmo6.eJšl zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
ln Harljlnlh varlh.	1693 b 2 2
Ideal hišne gospodinjeje
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-3
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
I jjubljana.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt* mann itd.
Za dela ,,P a r k e t -Rose" priporoča se:
Snažilni zavod
Peter Matelič.
Telefon št. 155.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line' to je gatave in se ne da vtajiti. Veliki moderna apravljeni snažni parniki te družb -h ja>» iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in važne liste daje oblastveno potrjeni zastopmk Andrej Odlasek, doslu/eni uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slom-škove ulice 25 bliža cerkve Srca Jezusovega. Kdar želi ved pojasnila, n. tu p n . n povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka ir.
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 39
Delavct
se sprejmejo v trajno delo
Pred škofijo št, 3,
tiititt:s;ii;s:;ii;t:<iisiiit(iii;s:;ss<iti>t:si
«MmM»M»M»M«M«»MM»»M»»MMM»»«««M»»»
Izurjenega, zanesljivega
tnpetniSKesn pomočniku
se sprejme za trajno delo. Naslov pove upravništvo tega lista.	1744 2-2
mu m
Zahtevajte zastonj
in Iranko mo| veliki, bogato ilusirovan glavni cenik z nad 10(0 illkami vseb vrat nlkelnaatlh, .rebrnih in r.latlli u i i znamko Koaknpf, Haba Ornega Ncbaffhauarn, eiubOtU kakor ludl vseb vrat solidnih rlatuln in .rebrnln pf IzTlrolb tOTirnliklb renab Nlkei. remont, ura	K 3 -
ilst. Roakopl patent ura	, 4*—
5-
7 50 7-60 11 50
ivic Izvir. Roskopi pat ura Ooldin rem. ura „Luna" kolea|e arebr. , , .Oloria" , , , dvojni plaič , oklep verlilca z rlnilco na pero in karab., 15 gt. trika , 2 50 raika Tula nlkel. ura a sidro z .Luna* kolealem . . , 9 50 ara s kukavico K 3-50, budilka K J 90, kuhlnlska ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80 Za vakko nro 8letno plamenu jamstvu i Nlkak rlalkol Zamena doTolJsai, ali denar usrsj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št 65», Češko me—2
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 12
T Rpmciir Marije Terezije cesta it. 6,
O . LJ C 111 oill,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
Postrežba točna.
Cena nizka.
Naznanilo in priporočilo.
P. n. slavn. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril v Židovskih ulicah štev. 4	!746 3_2
akcidenčno tiskarno
ter bodem izvrševal kakor: posetnice, razglednice, račune, zavitke, raznovrstna naznanila, parte in sploh vsa merkantilna dela.
lstotam bodem v četrtek, 16. t. m. otvoril tudi
trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem.
Za mnogoštevilna naročila se najtopleje priporoča
Sp«iTreBoeienota.kor/apiP%em.ka Lavoslav Pevalek.
Odlikovan s častno diplomo in zlato

Ivan Triller. m
)
stavbeni in umetni ključav< ničar.
70 18
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil-ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
■ ■
1795 5-1
■I
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da mi je oblastveno dovoljeno izvrševati
obrt plakatiranja in reklame.
Ker za plakatovanje še dosedaj nimam stalnih desk, vstrezal bodem začasno vsem naročnikom z reklamnimi deskami, katere bom izobešal na najživahnejših prometnih
točkah v mestu. — Priporočam se za obilna naročila, katera bodem izvrševal vestno in po zmernih cenah. — Za naročilo zadostuje telefonično obvestilo in lepaki se prevzemo pri naročniku ali pa v tiskarni. — Obenem javljam, da imam samozastopstvo in zalogo neprekosljivega sredstva „Radi-= eol" za pokončavanje vseh mrčesov.-
Z velespoštovanjem
Telefon 155 P e t e P M a t C I i Č Telefon 155
podjetje za snaženje stanovanj in oken, izpraševanje s strojem „Vacuum Cleaner" v lastni hiši Škofje ul. 14
■H
r^E-B Ellieuil n cd a BD A ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
UbLNI9l%ll UilUADPi TRG v Ljubljani, telef .št. 163. = priporoča .«oj.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
_____ Zaloga v Spodnji Šiški« telefona štev. 187. ——
990 60-32
SS91 197
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital 1 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Podružnioa v CELOVCU.
Kupqja in prodaja tm vrsto rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjara In ekikomptuje	Daje predujme na rrednoitne papirje.
istrebane vrednostne papirje in vnovčuJ« Zavaruj« areftke proti karaal upale kupone.	Izgubi,
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JMT lakmpt la !■>»..n Banla. W	JUT Bonu aaroiUa, ta
Podruinioa v SPLJETD.
Denarna vloge sprejema
T tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestlm. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vsdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Horzna poročila.
Kreditna banka* v LJubljani.
UradD' kuro dunajske bone 10 avgusta 1916.
t&loibeni papirji.	IMo.i	BlMO
k*/, majeva renta , ,	99 65	99-75
i■*/, srebrna renta ...	99 45	99 65
I'/, avHtrilska kronska renta	99 60	99-80
i#/, , elata renta	11766	117-85
*/, iwrnka kronska ,	94 80	96--
'/. 'lata	11270	11290
1*1, posojilo dežele Kranjske	99 20	100-20
• i*/, pomolila mosta Spljot	100-60	lOVfO
t v/. . . z»d°r ■	99 70	100 70
' ,*/, bosn -herc. tol pos 1902 .	100 35	H'J 30
• , *«4ka tež ha tika k. o	99 60	100 3 )
t 0	H9 «0	10U-30
i' ,*/, iasi pisma gal d. hip. b	t Oo 10	101-10
,"/, pent. kom k o i to*/, pr.	104-76	105 76
>*/. »"t pisma Innerst. hr.	100-	100 10
• ogrcen.dei.hr	100 —	100 16
■ ,'/, , hip. banke	100-—	100-45
t',*/, obl ogi lokalnih žel d dr	100'-	101 —
t1 ,*/, <bl. če&ke ind. banke	100-60	101-50
t•/, prioi Trst-Poreč lok	99-90	
t*/, prior dol tel.	>9 50	- '—
«•/. Juž. žel kup l/i7.	320 PO	822 60
. "HtT pos. za žel p o	100 40	101 40
4r e 6 fc .		
S'«C»r ..0 1 1860'/.	2>Q	296 ~
» IS64	278	280 -
•iznke • •	154 40	It6 40
um kreditne I. emisile .	•28 4 -	296
« • •	291 2b	3ol-2n
■Kr mp. banke .	257 50	267 50
irbuke i f--. 00—	97 -	ti'3-26
rur^kr	61-75	6i 76
rlanilika «rickt	22 40	24 40
Meditne	22 40	2U0
InomoAkc a	78	M'
Krakovske	87 -	92--
i jubltanskt ,	67	64 -
ivsti rud »ris« ,	48 75	50 75
>K< .	29-50	51 50
ttudoltovc ,	58 -	63 -
S&lcbur£ke ,	73	80 -
llunamki kom ,	,11 —	621-
Delni*.		
luznc «eltiznice	165 —	lo6 —
Državne železnice • .	67 3	«74- —
\ vsU ogrske bančne delnic«	7'5-	785 -
Av»ti kr«ditno banke	H71 75	-.72 75
Ogr«ke	81u 50	811 0
ZivnoHtenske ,	242 -	2 -3 5 J
Premogokop v Mostu (Brtlx)	713	719 -
Alpm.ske montan . .	M.7-	81 -
1'raškt žel indr družbe	800	2812- -
Rima-MurAnyi	575 40	.76 40
Trbovljske premog, družb«	274 -	•78 -
Avsu orožne tovr družbe	582	587 —
Čo^kr sladkorne družb*	38	141 -
Vlili.		
c. ki cckin	ti 34	ti 39
20 frank	19 C65	19 O^S
20 marke .	23-47	23 : 4
ševeroign*	23 H4	24-'>2
Marke . ....	17 275	17 475
L.aSki bankovci	95 45	9: 6a
Rublji	750-60	51 50
Dolar))		i —
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od "lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10 2
Lesni odpadki
se lahko dobe vsak dan, ne več po 3 gld kubični meter, marveč samo po 250 gld. kubični meter.	1784 (2)
Naročila sprejemajo se v pisarni
A. Deghenjhi, Kolitej.
hiša "m
še 10 let davka prosta, v brezprašnem kraju, z novo urejenim vrtom, je na prodaj v Sp. Šiški 214. — Več se izve pri lastniku ravno tam.	i785 3 i
Službo
1773
občinskega tajnika
želi sprejeti že več let v taki službi se nahajajoč mlad mož. — Naslov pove upravništvo „Slovenca\ - - - -
Vsled pomanjkanja prostora v kleti priredi podpisani v Nemški vasi pri Krškem
prostovoljno dražbo
za več sto hekto pristnih 1788
dolenjskih vin
lastnega pridelka. Letniki: 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1905. Vrste: Laški rizling, Mos-lavina, Kraljevina, Pičenska črnina.
Cena od 35 vinarjev naprej.
Na mnogobrojen obisk uljudno vabi
Aleks. Wutsehera

.Katoliška Bukvama'
u Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktische Landwirt. Handbuch fiir Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, Winzer. Mit vielen hundert Ab-bildungen und 18 Farbendrucktafeln. Vez. K 8 40.
Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attinger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gancher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Ziirn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Forderung und praktische Ausfuhrung durch Land\virte, Gartner und Garten-freunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 410.
Zipperlcn. Der illustrierte Haustierarzt, fiir Landwirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, sowie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. w. und iiber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir TierJirtzte und Hufschmiede. Vezano K 8"40.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K L20.
Alfonsus. Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10,
Menotti dalPiaz, Handbuch des praktischen Weinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 6 60.
Zimmerer. Krautersegen. Die Bedeutung unserer vorziiglichsten heimischen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben : ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktische Verwendung als Hausmittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religičssinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 960.
Kneipp-Reile, Das grode Kneippbuch. Ein Volksbuch fiir Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV-{-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach Metermafi. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach Fuflmati. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fiir Burger flnd Landmann. Eine gemeinfaflliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemtlse, Obstbaume und Reben, einschliefllich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmanris Handbuch der HomSopatischen Prazis.
Anleitung zur klinischen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homdopatischen und diatetischen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln. Zweite Auflage. Vezano K 19 20.
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 6
8,10 in 12 gld. tncnt
Angleško skladišče oblek
O. B«*vnnto«' ie ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva Avloarska sistem Roskopf patent remont, v.ra s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlaktm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 - ,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K to —, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	1790 10-1
jm tovarna er
Mostu (Briix)	iJt. 1157, (Č«Sko.)
Bogato ilUHtr. ceniki k nad 2000 slikami *e n« ««■ btevo pafiljejo tratlH In franko.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-16
grgSrg- Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
&wwwim
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na* 1760 jem, ravno tako tudi 3
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih cenah
900 15 F. H ITI
Pred ftkofijo ftt. 20.
IT Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učllišče m uz$o|eunll$če za deklice.
1421 20
Temel|it pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske Sole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kra), krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleikem jeziku s v godbi) gtasovir. gosli, citre, petfe; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnefa In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
768 62—2C
F. P. llidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
»Koroški model"
(Strangfalzziegel).
1036 30—23
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
x?c Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. TtSl	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
M'
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domaČega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.

762 39—17

MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani (3 Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
*
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
UStanOVljenO 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • FilijalKa v Ljubljani, Dunajska cesta 73
nasproti topničarski vojašnici
Telefon št. 237	priporoča se	telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 30—18	poštnine prosto.
RFAFF-ovi šivalni stroji
so imjl)oljši za r-o«ll>iiisli:o |>ot*a,l>o.
Str Šivajo, gotijo in pleto
ne prekosi lo za obrtne namene šivajoč sem in t je (Tvngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
^ Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.

Štedilnike
vsake vrste, za prestavljanje kakor tudi za vzidavanje, in vse njih posamezne predmete priporoča v največji tzberi in po najnižjih cenah 1732 6—3
trgovina z železnino
Štefan
posebni oddelek za hišno in kuhinjsko orodje, Ljubljana, Vodnikov trg 5.
m
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19 lf Ljubljani Dunajska eesta št. 19
38 24—17
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
i
Podružnice:
Prag. i menjalnicami: Oraben 25, Mala slran, MoBt. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10 Radon, Olavnl trg 4. CeSka Lipa, CeJka Kamnica, Morarnkl Zumberg, Schilleijevi cesta 3. Hodllng, Fran Joalpa trg 9. Novi J1JI«, Crn« cesta 8. 1'lren in NtIUt*.
Menjalnice na Dunaju:
I Wollielle 10, II. Taborstrasse i. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Haupt«tra»se 12, V Schflnbrunnerjtrasse 88 a, VII. Mariahiferstrasse 76, VIII Lcrchenlelderstrasse 132, IX. Alarrstrasse 32, X. Favorltenttrasae 59, XVIII. W«hrlngeratra>ae 82, XXI. Hauptatraiac 22.___
67 150 83

Menjalnična delniška družba
MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beier zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja ^M
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
III.
183. štev. »Slovenca" dne II. avgusta 1906.
Po svetu.
Pijanstvo med angleškimi ženami. K obilnim ločitvam zakonov na Angleškem zlasti pripomore pijanstvo med tamošnjimi ženami. Izvedenci izjavljajo, da so ženski živci ob-čutnejši kakor moški iu zato deluje nanje tudi alkohol v dosti večji meri. S tem se takoj omaja samozavest in značaj, žene postanejo nezanesljive in lažnjive. Tako pride v zakonih potein do ločitev.
Velika zapuščina. John Crovbe, ki jc umrl nedavno v Londonu, je zapustil veslejanskim nictodistom za razširjenje zmernosti šest milijonov kron. V oporoki stoji, da se mora nastaviti tri učitelje, ki bodo hodili po vsi deželi in nagovarjali ljudi k zmernosti. Prvi bo imel letno 18.000 kron, a druga dva po 12.000 K plače. 12.000 kron je odnienjenih letno za to, da se preprečijo dovoljenja za prodajanje pijač po gledališčih in sličnih krajih. 24.000 K letno dobe tisti veslejanski bogoslovci, ki se alkoholnih pijač vzdrže. V iste namene jc določenih drugih 12.000 kron za veslejanske dekliške zavode. Drugi dohodki naj se porabijo za propogando po listih itd.
Zaročenec med levi. V indskem mestu Yapulpuri je bil že dolgo zaročen vojak-top-ničar Tommy, a ni mogel poročiti svoje neveste, ker ie bil prereven .V tistem času je prišel cirkus, ki je imel v svoji posesti veliko število levov, (lospodar cirkusa je razpisal 700 mark nagrade tistemu, ki bi šel med te leve v kletko in odplesal tam Cake-Walk. To je bila seveda predvsem reklama in dolgo sc ni nihče oglasil. Naposled pa se je odločil zato za svatbo navdušeni Tommy. Šel je med leve, odplesal sredi njih Cake-Walk, nc meneč se za rjovenje, dobil 700 mark in poročil nevesto.
Posebna želja mažarskega mesta. Mesto Szepes-Bela na Mažarskem jc prosilo ministrstvo, da ga spremeni v vaško občino, ker so za mesto v takem stanju davki preveliki. Ministrstvo je prošnjo odbilo, in tako bo mesto še nadalje nosilo svoje križe in težave.
Katedra za časnikarstvo. Berolinski listi javljajo, da je na tamošnji veliki trgovski šoli osnovana katedra za časnikarstvo. Predavala se bo zgodovina, značaj javnega mišljenja, značaj publicistike, ekonomske stvari, strokovni listi, karakteristični pojavi v sodobnem časnikarstvu, urejevanje, izdajanje, ekspedi-cija in tisk velikega lista, oglasi, žaljenje in odgovornost lista, vlada, parlament, domači listi, tuji listi, narodna in socialna naloga časnikarstva itd. V seminaru se bo delala tako, kakor po uredništvih velikih listov. Ob koncu študij bodo potovali gojenci po vseh večjih redakcijah iu tam praktično svoje znaje še v tej ali oni zadevi izpopolnili.
Cesar Viljem je tudi meteorolog. Med mnogimi kartoni, ki dohajajo popisani z raznimi opazkami meteorološkemu institutu v Berolinu, ie tudi eden s podpisom nemškega cesarja. Ko je letos cesar potoval na sever, se je pečal ves čas z meteorološkim opazovanjem in si podatke o tem zapisal. Pravijo, da so ti podatki zelo važni.
Dediči se iščejo za 00 milijonov kron. V Peterburgu jc umrl generalni ameriški konzul Jurij Ponutž, ki je rodom Mažar. L. 1848 jc stal v vrsti revolucionarjev in ko so bili ti zmagani, ic odpotoval v Ameriko. Z denarjem upravljajo zdaj oblasti v Washingtonu. Do-zdaj se je oglasilo 11 dedičev.
Čigavo je truplo? Leta 1903 so naiili zelo razmesarjeno žensko truplo blizu Szegedina. Ker ni bilo mogoče trupla spoznati in je bila isti čas izginila iz Szegedina Ana Berkenjci, so odredili, da je ta ubita. No, zdaj se jc Ana vrnila na začudenje vseh. A nič manj ni bila začudena sama, ko so ji pripovedovali nenavadno povest. Zdaj zopet ne vedo, čegavo je bilo truplo?
Zvest pes. Neki slikar v Parizu je pozval svojega prijatelja v svoj atelje, kjer sta se za kratek čas dvobojevala. Imel pa je zelo zvestega psa, ki se je med sabljanjem zbudil in napadel slikarjevega prijatelja, meneč, da jc ta napadel gospodarja. Pregriznil mu je vrat, da je ta vsled rane kmalu umrl. Slikar je nato ustrelil psa, ki mu je umoril dragega prijatelja.
Povodenj je v južnem Teksasu. 25 oseb je utonilo in nad sto jih hodi brez strehe doma okrog. Pomožni vlaki nc morejo tja, in tudi vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane.
Življenje Pija X. Pod tem naslovom izide skoro v Ne\v Yorku knjiga, ki jo jc napisal msgr. Sclunutz-Diinier, škof v Massachuse-tesu .Trdijo, da jc pri tem delu sodeloval tudi papež sam. Dimier jc odpotoval tc dni iz Rima v Nc\v York, kjer pojde delo v tisk. Izšlo bo ilustrovano.
Pasje meso jedo v zadnjem času poleg Italijanov (ti sploh niso izbirčni iu se poslužujejo tudi mačk in kač) tudi Nemci. V ta namen imajo že polno posebnih mesnic, kjer se prodaja izključno pasje meso. V ta namen je bilo pregledanih letos za klanje namenjenih psov vsega skupaj 1762, a konj 44.659. Torej imajo /a pse že tudi precejšen okus. Konjsko meso se ic začelo dražiti, zato so pričeli s pasjim. Kadar se podraži pasje, pridejo na vrsto mačke. (lorje jim!
Češki soc. demokrati nameravajo kandidirati pri moravskih deželnozborskih volit-\ah v vseh 14 deželnozborskih volilnih okra-jihv splošno kurijo in v dveh brnskih volilnih okrajih.
mml
P
s
<u «5
a
.«✓>> V. y«-.\
' .V. .V> 7>.\
mm
K
O N
ž
t

■M

Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s pomiki »Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremenil Heo)-9 ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm,
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. 'mL
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri i&63 62-62
Edunrd Toučor-ju, v koioimiii unčah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja ho tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
.. ,.JU dobivajo pa tudi listki preko fialflmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. ?66 52-ie
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v Krap i 11 i,

last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih	alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri
mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli,	masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20_8

mj© ® ®® ®®®® i*®®®®®® ®®® ®
000000000000000000000000000000000
toooooooooooooooo
O	^na O
O KmBEBSSI:-'; I' ^ o o	o

Najcenejša pot za zdaj!!
„RED-STAR-LINE"
RDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Pliiladclplila.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa i v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Kinland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do Nevv Vorka osem dni. To je pribito. UlJud-
O
o o o o o o o o o
o o o o o o
m* —- _ ____ — — uu m;iv i 01 k« osein uni. lojepriuuu. u ijuu- ™
OUWWWUOQWWQQQWOOO nost<	in zdrava hrana je na njih Q
O 862 52-38	Q pri nas prv0 in	Rod Star. Q
ooboooooooooooooooooooooooooooooo
»	n	744 62—10
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
duhovnice obleke
sc priporoča preč. duhovščini
v izdelovanju vsakovrstne	____
Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oenah.
°'Z7o,nlvgeoUko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dob&Ttteo nnlfortu avstrijskega droštn želeinlšklb nrsdnlkof.
portland-cementa ln peska
IpSchutz"
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdclovatclj cementnin, Glincc pri Ljubljani.
Dunaj-
■ke želodčne kapljice, vetrove odgat\)ajočo in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K, Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščnjoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49-28
Pri nakupovanju	^
rž: suknenega --ft
in manufakturnega	£ zzzzzz blagaz==z
se opozarja na tvrdko
Ljubljani
Spitalske ulice štev. 4.
811 62 -16 Velika zaloga ==
suknenih ostankov.
Leopold Tratnik
LJubljana, S?. Petra cesta 27 i
priporoča	.jI i
<v visokočastiti du- '' .J? hovščini in cer- *■ kvenim predstoj- \ ništvom svojo naj- V starejšo tvrdko za izdelavo J. cerkvenih posod in >
orodja. Vedno velika zaloga. | Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete t ali nameravate napraviti ' prosim Vas, blagovolite E mi pisati in takoj poš- S Ijem vsorce. Stare reči L popravim, poslatim itd. [
Velik« zalogu elektr. svetil j In kiparskih del.
Pred. štev. 351. llsnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 Ia Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zudostuje pred. številka.
Zunanja narožila proli pov>.otju. „Chick". Ceniki brezplačno in poštnine prosto. .Moderno". Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi----— —— -- Pred. štev. 747. Cheorettc s šivanimi Pred. štev.
podplati K 6 —. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6'30.
Nepriležai izdelki se zamenjajo.
podplati K 9 —. Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z močnimi podplati K ll'—.
553. Subakid K. 10 50 567 15oxcalf K 13—• 610. hakovina K 12-—■ (1323 10)
2461 52—35
Sv. Petra T T	Sv. Petra
cesta 27 U. LUZdl cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo I Nizke oene!-


Ivan Jax 8 sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 82—29
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19 — 12
Prodaja na debelo in drobno.
O Jt
e n
L
B O
IA
n
N
B
0) o
o n
3
N BI
U)
r+
O 3
1 D) 3 JT O
F1 r n e ž
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100—7 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
......................<».......................................... ......... ... A.................«•>
•	JJ;;
j Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu ||
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se
cerkvenim za pre-
priporoča prečastiti duhovščini in j predstojništvom kakor p. n. občinstvu
* vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva»slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. I Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-\ lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-S dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 62-2 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
• •••••••••••••••••••••a..••••••...^

Vožnja traja r _	__
dni g dni " ^ Pn|lKa2a poiov^in
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKans\imi parnimi
Drao sedaj venKj parnimi zq-i<s,0(
Pojasnila daje zastopnik f^C^m^jn
Jjubljana ^loS^-uiice to. 28
^^Odhod iz jjubljane vsaKj ponedeleR,"torekinčeirteK v tednu.
eecdc

FR. 8EVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov .\
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
I'osebno priporočam lahke trocevke in CBock) puške s Krupp-cevnii za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih po-1503 2o—5	trebSčin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo.
Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. .\
(^»■■■■■■■■■■■■■■■■■■MaHia
BSCDi
Slovita, moderno urejena
^ 820 12-10
tovarna

G.SKRBIC
$ Zagreb, Ilica 40 [%
LJ priporoča svo|e slovite solidne in cenene
žaluzine, lesene ^
in platnene rolete,^ lesene in železne A z a store za okna ^ in prodajalne. ^
Ceniki franke in zaslonj ^


S
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. I'—, gld 1-50.
Razpošilja Ie proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorlerstraGe štev. 3 -44.
901
26-17 JJ


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52-20
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

A. Kraczmer KX„
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talogo Kratkih klavirja* mlgnonov in planin
najbolj renomiranih [firm po rajnižjih ccnab. I'ro-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni »o vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo,	/
ubirajo in lxvriiije se pod-	Ktffl,
laganje n annjem ntrokov-	v//// nJaAko ln preakrbno io ' tarafanavajo naJceneJAe. 2178 52 - '0

OSREDNJA BANKA
' Vloge na knjižice in ratun 4 % in 4 ■/« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
CESKIH HRANILNIC,
(Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in družini javnim korporacijani proti amortizaciji na 4,,/" in \,°ln upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban* kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost In se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000--
~	Telegrami. ..Sporobnnka".
2	Deponiranje kavcij in
^	vadij raznih vrst.
c	Eskont menjic samo
•2	denarnih zavodov.
»	Bankovne informacije in svete brezplačno.