Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K —h pol leta „ 13, —„ Četrt „ , 6 , 50 „ mesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt „ mesec 10, .. 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice Jt. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprejernajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 102. V Ljubljani, v petek 4. maja 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski. (14. seja dne 3. maja.) Deželni glavar pl. Detel a otvori sejo ob Va 4. uri. Deželni odbor predloži zanimivo poročilo, da se eventuelno odpravijo dijete za deželne poslance. Deželni predsednik baron H e i n prečita daljši odgovor na interpelacijo glede razširjenja tukajšnje nižje gimnazije in dotične zgradbe. Vlada je v tem oziru že vso potrebno ukrenila, da se zgradi novo poslopje in že z bodočim letom otvori nov višji razred. Dalje deželni predsednik odgovarja na nedavna očitanja poslanca Božiča glede postojinskega glavarja, češ, da ni nasproten blaginji prebivalstva. Na to poslanec Pfeiler utemeljuje nujnost nastopnega predloga: »Ces. naredba z dne 11. julija 1898, državni zak. št. 124, naj bi se premenila: Deželni odbor naj posreduje pri ces. vladi, da merilo obrtnega davka zavpisfirme v trgovinski register določi potom zakona, eventualno ministerske naredbe v krajih z nad 100.000 prebivalcev na najmanj 300 kron, v krajih nad 10.000 do 100.000 prebivalcev na najmanj 200 kron in v krajih pod 10.000 prebivalcev na najmanj 100 kron c Trgovska sodišča poživljajo one obrtnike (krčmarje, usnjarje itd.), katerim je odmerjenega obrtnega davka najmanj 50 kron, cla se vpišejo v trgovinski register, ali pa da dokažejo, da nimajo te dolžnosti. Dotični se branijo v prošnjah in pritožbah, da bi se jim ne nalagali taki stroški, pisarije itd., ter so izrekli željo, da bi poslanec Pfeiler zadevo sprožil v deželnem zboru. Poslančeva izvajanja, za katera mu bode obrtništvo gotovo hvaležno, priobčimo prihodnjič. Predlog je obveljal. Finančni odsek je predlagal: »Glasbeni Matici« se na njeno prošnjo da izredne podpore 1200 kron in redne podpore 2000 kron. Sprejeto z glasovi slovenskih poslancev. Istotako je bil z glasovi slovenskih poslancev sprejet finančnega odseka predlog, da se da »Dramatičnemu društvu« v Ljubljani 6000 kron brezobrestnega posojila, katerega mora tekom 10 let vrniti, in sicer vsako leto po 600 kron. Finančni odsek je poročal o prošnji »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« za spremembo zakonitih določil glede usta-novljenjain vzdrževanja meščanskih šol, da bi dežela od slučaja do slučaja določila, kje se ustanovi meščanska šola, in sicer na deželne stroške, ker doslej je samo v Krškem meščanska šola, dasi pravi zakon, da naj bo v vsakem okraju meščanska šola, a se ljudje boje ustanavljati na svoje stroške take šole. Radi financijelnih razmer je predlagal deželni odbor, da se prošnja odkloni, in finančni odsek se je strinjal z njegovim mnenjem. Istega mnenja sta bila deželni odbor in finančni odsek o prošnji »Ljubljanskega učiteljskega društva« za ustanovitev deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani, ker za to ni tolika nujnost, kakor pri šolstvu na deželi in je šolstvo v Ljubljani že precej razvito. Meščanska šola v Krškem. V seji dne 14. aprila 1899. leta izročil je deželni zbor prošnje občin krškega okraja, naj bi se prevzela krška meščanska šola v deželno oskrbo, deželnemu odboru, da se o teh prošnjah posvetuje in o vspehih posvetovanja v prihodnjem zasedanju poroča. De želni odbor uvaževati je moral pri izvršitvi danega mu naročila v prvi vrsti finanoijelno stran te zadeve in pri tem ni prišel do druzega vspeha, nego do onega, katerega je obrazložil v svojem poročilu z dne 14. januvarija 1898. leta. Naravna posledica temu je ta, da deželni odbor tudi sedaj ni v položaju, nasvetovati spremembe obstoječih za konitih določil glede vzdrževanja meščanskih šol v smislu prošnje občin krškega okraja, ker se financijelne razmere dežele od leta 1898 niso zboljšale, temveč so postale le še bolj neugodne. Deželni odbor z ozirom na to predlaga: Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnjam občin krškega okraja za pre-vzetje meščanske šole v Krškem v deželno oskrbo se ne ugodi. Posl. Hribar je izrekel nadejo, da se bode zbornica o ustanovitvi deške meščanske šole v Ljubljani ugodno izrekla, ko se bode mestna občina ljubljanska izjavila, kako bode za tako šolo preskrbela prostore, oziroma izrekla se, koliko da za zgradbo potrebnega poslopja. Predlogi finančnega odseka o meščanskih šolah so bili vsi soglasno sprejeti. Dalje poroča finančni odsek : Jubil. podporno in hranilno društvo učiteljic prosi za nagrado pouka v ženskih ročnih delih, za zboljšanje plač v prvih dveh plačilnih razredih in za ustanovitev dekliških meščanskih šol. Poročevalec V i š n i k a r je dejal, da so glede prve točke opravičene sklepati poklicane šolske oblasti, ne pa deželni zbor, glede druge točke ne kaže spreminjati pred dvema letoma sklenjenega zakona. Prošnja se odkloni. Slov. učiteljsko društvo je izročilo peticijo za odpravo nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. Poročevalec posl. Višnikar. Lansko leto je dež. zbor sklenil, naj dež. knjigovodstvo preračuni finančne posledice za slučaj, da se peticiji »Slov. učit. dr. v Ljubljani« za zboljšanje gmotnih razmer v celoti ali deloma ugodi. To so je zgodilo. Vseh učiteljskih oseb v deželi je 617, katerih plače znašajo 805.800 kron. Ko bi se vsemu učiteljstvu dovolile petletnice po 200 kron in akt. doklade po 200 kron, znašali bi troški 320.400 kron. Ako ee prištejejo še stanarine, znašali bi vsi troški 1,152.120 K. Ko bi se pa deloma ustreglo prošnjam, da se namreč dovolijo za vse učitelje petletnice po 120 kron, za učiteljice pa po 100 kron, potem bi znašali skupni troški 972.400 K. V tem pa niso všteti še drugi izdatki (dotacije šol, nagrado itd.), ki znašajo okroglih 72000 kron. Prošnja se odkloni. Tudi te stvari zadevajoče prošnje, namreč : Slov. in ljubljanskega učit. društva, društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico in učit. društva za posto-jinski okraj glede zvišanja stanarine, starostnih doklad, znižanja službenih let, spremembe pokojninskega zakona itd., učiteljev v Kranju in Tržiču, cla bi se jim določila enaka sta narina kakor učiteljem v Ljubljani, in učiteljic v Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču za enako stanarino kot v Ljubljani in začasnih učiteljev in učiteljic v Ljubljani za isto stanarino, kakeršno imajo definitivni učitelji, se odkloni, ker tolike obremenitve dežela v sedanjem položaju po poročilu dež. odbora in fin. odseka sedaj ne zmore. Poročevalec Višnikar je omenjal, da je povse neupravičena zahteva po aktivitetnih v pokojnino vštevnih dokladah. Prosto stanovanje in aktivitetne doklade ne gredo skup in tudi oni, ki je v pokoju, ne more uživati aktivitetnih doklad. Tretjina dež. potrebščine pade na ljudsko šolstvo. Vaprejeti pa so bili glede zgoraj omenjenih točk predlogi: 1. Poročilo dež. odbora se jemlje na znanje. 2. Dež. odboru ee nalaga, da uvažuie vprašanje, kako in v koliki meri bi se mogle učiteljstvu zvišati petletnice in podeliti stanarine, da se preveč ne obremeni deželni zaklad. 3. Da se z utemeljeno prošnjo obrne do c. kr. vlade, da dovoli deželi primeren prispevek, oziroma odstopi deželi del državnih dohodkov v delno pokritje vedno rastoče potrebščine pri nor-malno-šolskem zakladu. Finančni odsek je poročal o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1900. Potrebščina znaša 935.866 kron, torej priman-kljaja 887.670 kron. Proračun se je odobril. Potrebščina se razdeli : aktivitetni užitki učiteljev 853.794 kron, dotacije 13.716 kron, nagrade in podpore 65.918 kron, pokojnine učiteljskih vdov 280 kron, miloščine 458 kron, različni stroški 1700 kron. O zadevi ustanovitve dež. kmetijske šole na Gorenjskem je predložil poročilo dež. odbor. Imenom upravnega odseka je poročal posl. L a n g e r. Lani je dala zbornica deželnemu odboru naslednji nalog: »Potreba ustanovitve primernega kmetijskega učnega zavoda na zato pripravnem kraju Gorenjskega se znova vsestransko priznava in povdarja. V to svrho priporočala bi se ustanovitev vzgledne kmetijo v zvezi z zimsko šolo z vsako leto ob primernem času se ponavljajočimi posebnimi tečaji in demonstracijami o živinoreji, mlekarstvu, IST Na Vestfalskem. PiSe J. Knific. XIII. (Konec.) »Gliick auf!« pozdravljam delavce; »Gliick auf!« mi odmeva od vseh stranij To je pristni rudarski pozdrav. »Knap« ne pozna »dobrega jutra« ali »dobrega večera« ; pri njem sta noč in dan jednako svetla. — V spodnjem nadstropju delajo večinoma »Estrajharji«. Glavni sovražnik rudarjev je »schla-gendes VVetter«. Pri tem se jih vselej mnogo ponesreči. Se ne pred davnim časom jih je ubilo pri Bohumu nad 100 delavcev najedenkrat. Škodljivi plini se zbirajo, in če pridejo v dotiko z ognjem, eksplodirajo. Par ljudij izgine s tega sveta. Človek res no ve, kje ga čaka smrt. Nesreče se prigode prav pogostokrat. Paznik me je vodil v oddaljene rove. Cez nakopani premog sva lezla po strmini višje in višje. Hodniki podprti z močnimi koli, ki se že uklanjajo pod težko težo. Vsako leto se zgornji obok nekoliko po- grezne. — Paznik mi razkaže še ventilacijo, potem pa hajdi z oskrbnikom na beli dan. Po vseh vestfalskih rudnikih je upe-Ijan osemurni delavnik s kratkimi odmori. Zjutranje delo (Morgenschichl) se prične ob šestih in traja do dveh popoldan; opoldanje delo (Mittagsschicht) od dveh do desetih zvečer; nočno delo (Nachtschicht.) od desetih zvečer do šestih zjutraj. Ob nedeljah imajo počitek; delo preneha ob šestih zjutraj in se prične ob desetih zvečer. Delo se potisne za jeden »Schicht« naprej: tisti, ki so prejšni teden delali popoldan, delajo prihodnji teden zjutraj itd. V tem pa tiči jedna glavnih zaprek mojega pastirovanja. Marsikdo bi rad opravil svojo dolžnost, pa ne more; mora iti na delo. Koliko pa jih je, ki morejo priti popoldan k pridigi in zjutraj k sv. obhajilu? Samo tretjina. Drugi morajo v rudnik. Pa so dobri Slovenci toliko verni, da večinoma zamonjajo »Schichte«, če le morejo; žalibog jim to ni vedno mogoče. Seveda morajo vsled tega kak drug dan delati po 16 ur skupaj, kar ni ravno prijetno; ali pa morajo dotični dan delo popolnoma pustiti. Moral bi prav za prav v vsakem kraju ostati po tri tedne, da bi vsi imeli priložnost, spol-niti svojo velikonočno dolžnost, kar mi jo seveda absolutno nemogoče. Ostati pa moram povsodi vsaj tri dni. Težava je tudi z obiskovanjem nedeljske službe božje. Celo noč se mora ubogi delavec potiti po rudniku ; ob šestih v jutro pride iz jame, in kaj je bolj naravnega, kakor cla se domov prišedši vleže in zaspi. V rudniku se delavec poti vsled težkega dela; zato jemljo navadno s seboj velike ko-siterne posode, ki drže gotovo nad dva litra. Vanj naiije gospodinja navadno kave. Dva litra kave, pa je še premalo! »Se dva litra bi je spil, pa bi bil šo žejen«. Seveda, drugi si vzame s seboj tudi steklenico žganja .... Predno gredo v rudnik, se preoblečejo v rudarsko obleko, kakor sem se oblekel tudi jaz. Ko pridejo zopet iz jame, se naj prej umijejo in »žajfajo«, potem pa se oblečejo v vsakdanjo obleko. »Ko bi nas videli, kako stojimo krog škafov in pljuskamo vodo! Dobro, da ni zraven nobeno nepoklicane osebe !« In za tako osemurno delo jih plačujejo po pet do šest mark na dan, to jo: po tri goldinarje avstrijske veljavo. Izplačuje se 10. in 24. v vsakem mesecu. Pravijo, da je ta dva dni mnogo Dijanih. Tako je torej življenje in delovanje naših rojakov na Vestfalskem, katerih se tukaj nahajajo cele naselbine. Če vprašam koga, kje je doma, odgovori mi jih izmed deseterih najmanj šestero: »Iz Trbovelj*. Ne vem, ali bo se vse Trbovlje preselile na Vestfalsko ali kali? Drugi so iz Hrastnika ali pa iz okolice teh dveh rudnikov. Le redkokedaj je kdo z Dolenjskega ali pa še celo iz Ljubljane. Večinoma so Spodnješta-jerci iz laškega in celjskega okraja. Vsakdo izmed njih pa je gotovo že delal v Trbovljah ali Hrastniku, odkoder so prinesli vse svoje dobre in tdabe lastnosti. Mnogo je med njimi zelo dobrih krščanskih družin, ki delajo veselje svojim dušnim pastirjem ; mnogo je pa tudi gnjilega. Pa kaj hočemo: ni li v domovini ravno tako ? Prideva iz rudnika. Pogledam ee v zrcalo: črn kot sam peklenšček. Izpijem kozarček cognaca, potem pa brž v pripravljeno gorko kopelj. Ej, to dene dobro. »Der Bergmann ist sclion da«, vpije Dorchen in prične nositi na mizo; g. pastor pa mu izprašuje, če sem prinesel iz jame kaj dijamantov ali vsaj predzgodovin-skih fosilij. planšarstvu, aadjereji in čebeloreji kakor tudi o gozdarstvu, ter se deželnemu odboru naroča: a) da tej zadevi obrača vso svojo pozornost ter za izvršitev brez odloga ukrene vse kar je treba, in b) da se v to svrho posebno pri visoki vladi še enkrat in najtopleje poteguje za dovolitev primerne podpore tako za ustanovitev kakor za vzdrževanje tega zavoda.« Dež. odbor se je posvetoval z raznimi faktorji in z ozirom na to, da se ni našla kmetija, ki bi odgovarjala vsem pogojem, ugodnim za ustanovitev kmetijske šole za Gorenjsko, se ni mogel obrniti na c. kr. kmetijsko ministerstvo, kakor mu je to velel sklep visokega deželnega zbora, ker mora pred vsem znati, za katero posestvo, oziroma kraj se bo visoki deželni zbor odločil, ker le na podlagi danih razmer bo zamogel sestaviti proračun toliko za ustanovitev šole, kolikor za nje vsakoletno vzdrževanje. Deželni odbor smatra pa umestno, da izraža v toliko svoje mnenje, da bodi nameravana šola zimska kmetijska šola in sicer po vzgledu one v Rothholzu na Tirolskem s šestmesečnim kurzom; za dobo planšarstva, torej poleti, pa naj se osnuje na kaki planini trimesečni praktični kurz za sirarstvo. V zimskem tečaju naj se poučujejo kmečki mladeniči o živinoreji, o poljedelstvu in oskrbovanju travnikov ter o pridelovanju krmskih rastlin sploh, o sadjarstvu in gozdarstvu ter o kmetijskem knjigovodstvu. Za dobo planinske paše pa naj ee na v to primerni planini osnuje vzgledna mlekar-nica in sirarnica s potrebnimi lesenimi zgradbami za stanovanje učitelja sirarja in učencev, ki bodo obiskovali dotične praktične kurze. Razun tega glavnega kurza o plani-narstvu in mlekarstvu bi učitelj voditelj imel na zavodu spomladi pred planinsko dobo in jeseni po končani tej dobi še krajše kurze, n. pr. spomladi o sadjereji, cepljenju, zasajanju sadnih dreves in njih oskrbovanju ; jeseni pa o uporabi sadja Istotako bi se prirejali začasni kurzi za gozdarstvo. Da more deželni odbor brez odloga nadaljevati svoje pripravljavno delo, izvoli visoki deželni zbor takoj posvetovati se o tej zadevi, tako da bo mogoče še za čas zasedanja dobiti odlok kmetijskega ministerstva o podpori ustanovni in vsakoletni in končno dognati vse sklepe, da se omogoči zavod otvoriti že na prihodnjo jesen. Fin. odsek predlaga: Dežel, odboru se naroča: 1. Da izdela natančen učni načrt za to šolo; 2. ob enem sostavi natančen proračun vseh troškov; 3. poišče primerno kmečko posestvo, ki bi se na Gorenjskem vzelo v najem ; 4. da od c. kr. vlade izposluje primeren prispevek za ustanovitev in vzdržavanje šole; 5. da naprosi tudi ljubljanske hranilnice za primerno podporo. Poslanec A ž m a n je pozdravljal delo dež. odbora, ki je imel sosebno veliko truda, da bi pridobil primeren prostor. Stvar sicer še ni tako daleč, da bi se moglo sklepati, na katerem kraju bode šola, vendar vse kaže, da bode okolica blejska, v kateri je mnogo planin, razvita živinoreja, najpripravnejši prostor. Tu bi se učenci lahko učili, kako se povzdignejo v gospodarskem oziru naše planine, mlekarstvo in sirarstvo bi se ondi povzdignilo. Velikega pomena je umno gozdarstvo, katerega se ljudstvo ne poprime rado, ako se mu pred očmi ne pokaže, kako naj se postopa. Upa, da bode dež. odbor prihodnje leto prišel b konkretnim predlogom, da je omenjeni kraj najpripravnejši prostor za kmetijsko šolo na Gorenjskem. Priporoča predlog linančnega odseka, ki je bil soglasno sprejet._(Konec prih.) Politični pregled. V L j ub 1 j an i, 4. maja. Deielni »bori dovrše razun nižje-avstrijskega in češkega jutri svoje delo v spomladanskem zasedanju. Vsi deželni za-stopi imajo redno vsak dan seje, da nado-meste, kar bo poprej zamudili. Le zgoraj imenovana deželna zbora ne bodeta jutri zmogla vsega dela in se bodeta morala po- in tržaški deželni zbor se snideta bržkone pozneje. Taktika čeških državnih poslancev se določi konečno prihodnji ponedeljek, ko se vrši seja češkega državnozborskega kluba. Razgovor o tem za vso prihodnjo parlamentarno dobo prevažnem vprašanju se vrši tudi že danea v Pragi, kjer se sostanejo državni in deželni poslanci. O taktiki čeških poslancev se je sicer že dosedaj mnogo govorilo na raznih shodih in pisalo v čeških listih, toda to so bila z malo izjemami Bama ugibanja. Tudi vprašanje glede udeležbe čeških zaupnikov pri nadaljni spravni konferenci še ni definitivno rešeno, ker posl. Kramar in Pacak sama nista merodajna za konečne klubove sklepe. Prav mogoče je toraj, da se klubova večina ne bo strinjala z vsemi dosedanjimi izvajanji nje posamnih članov in da se bo za sedaj zadovoljila z navadno opozicijo. To je posneti iz poročila dunajskega »Vaterlanda« ter iz dogovorov, ki jih ima sedaj v Pragi minister za Češko dr. Režek. Ogerski državni zbor je pričel te dni svoje četrto zasedanje, ki bo po napo-vedbi raznih listov zelo kratko, kajti že po sklepu delegacijskega zasedanja se razpusti sedanji parlament in nove splošne volitve se vrše v avgustu ali septembru. Sedanji ministerski predsednik Szell si gotovo ni želel tako naglega preobrata, toda on obrača, drugi pa obrnejo. V kabinetu in v zbornici ima mož sicer za seboj lepo večino po številu, kakoršne nima kmalu kak kabinetni načeinik, toda ta večina je le navidezna, ker v resnici ima na vseh straneh nasprotnike, klanjati ee mora časniškim in finančnim Židom in framasonom. Plesati je moral, kakor so godli zagrizeni nasprotniki katoli-čanstva, a vkljub temu ni z njim zadovoljna ultraliberalna BanfTyjeva in Tiszova klika, Se večje nasprotstvo si je pa seveda Szell nakopal pri katoliških možeh Ogerske s svojo »mirovno politiko« in marsikateri, ki je dosedaj samo radi Szella vstrajal v liberalnem klubu večine, je že spoznal svojo zmoto in se priklopil katol. ljudski stranki. A tudi protestantje niso več zadovoljni s sedanjimi razmerami. V znamenju verskega boja se je pričelo novo zasedanje in v tem znamenju se vrše tudi nove volitve. Na katoliški ljudski stranki je sedaj, da se dobro pripravi na prihodnji boj. Napad na avstro ogerskega konzula v Makedoniji. Konzula Para v Ues-kibu in Rappoporta v Prizrendu so te dni napadli Arnauti. Prvega so napadli s samokresi, ko je ostavil konzularno poslopje, a so ga rešili iz nevarnosti njegovi spremljevalci, drugi je pa moral nenadno odriniti iz Prizrenda, kjer ni bil več varen. Listi poročajo, da ju Arnauti zato zasledujejo, ker menijo, da sta podpirala bivšega valija v kosovskem vilajetu. Kaj ukrene avstrijska vlada za osebno varnost teh dveh mož, še ni znano. Pri proglašenju polnoletnosti pruskega princa prihodnjo soboto bodo zastopane z malo izjemami vse evropske države. Našo monarhijo bo zastopal sam cesar Franc Jožef, tretjo državo v trozvezi, Italijo prestolonaslednik princ neapolski; odposla-nike in posebne pooblaščence bodo dalje odposlale države: Rusija, Anglija, Belgija, Španija , Portugalska, Švedska in Norveška, Dansko, Nizozemska in Rumunija in celo turški sultan bo morda poslal svojega delegata ali pa pooblastil svojega poslanika, toraj bo mej evropskimi državami jedina Francija, ki ne bo zastopana v Berolinu pri tej slavnosti. Francozi pač vedo, kaj je zanje Nemčija, ostali evropski državniki so pa menda to že pozabili. Ruska vlada proti Židom. Ruski notranji minister je izdal te dni odredbo, vsled katere se ne smejo naseljevati židje brez posebnega ministerijalnega dovoljenja na teritoriju 40 km od avstrijske in nemške državne meje. To prepoved je izdal minister radi tega, ker je hotel omejiti zelo razvito židovsko tihotapstvo. Nekateri menijo, da se izselijo sedaj številne židovske rodbine iz Rusije proti zahodu, v Nemčijo in Avstrijo, kjer bodo posebno v Galiciji kot po navadi dobro došli gosti. Avstrija se menda še ne bo kmalu povspela do take -JU- Odškodnino povodom nemirov v Armeniji zahtevajo od Turčije poleg se vero-ameriških zveznih držav tudi nekatere evropBke države. Tako zahtevajo Angleži 65.000 turških funtov, Francija 55 000, Italija blizu 15.000, ostale velesile nekoliko manjše zneske. Koliko zahteva naša država, ni znano. O Rusiji pripovedujejo, da ni sta vila dosedaj še nikakih zahtev. Prizadete vlade so reklamirale svojo pravico že leta 1897. Turčija seveda še ni ustregla nobeni taki zahtevi, in sicer v prvi vrsti ne radi tega, ker nima potrebnega drobiža niti za svoje tekoče potrebe, potem pa neki tudi ne zato, ker bi b tem priznala, da je ona res odgovorna za vse nemire. Sultanova vlada bi toraj svetu rada dokazala, da njo ne zadene nikaka krivda, akoravno je znano celemu svetu, da so krvoločni turčini provzro-čili nevarno ustajo s svojim nasilnim pošto panjem Upati je, da se Amerikani ne bodo dali preslepiti in da bodo potem stopile na noge tudi druge prizadete velesile. Glasba. 3 Ecce sacerdos magnus ad recipien dum episeopum. Auctore Jos. L a v t i ž a r , Doeccesi8 Labacensis sacerdote. op. IV. La-baci 1900. — Založil skladatelj. — Te tri lepe skladbe so tako zložene, da poje prvo en glas s spremljevanjem orgelj ; druga ie dvoglasna, tako da pojeta sopran in alt enoglasno in tenor in bas istotako, tretja je za mešan zbor zložena. Zraven so tudi re-eponzoriji. Priporočamo. Zbirko vojaških napevov, ki se pojejo v avstrijski armadi, je začel izdajati Vaclav Hausmann, kapelnik v Bilaku (Šlezija-Bielitz) z imenom : »Das Soldatenlied in der 5sterreichisch-ungarischen Armee«. Z dovoljenjem c. in kr. vojnega ministerstva. Vsakega prvega dne v mesecu izide jeden snopič, deset snopičev je jedna knjiga, v kateri je 200—250 vojaških pesmij za jeden glas s spremljevanjem klavirja. V zbirki so pesmi v vseh avstrijskih jezikih s pridejano nemško prestavo. V prvem zvezku je 6 nemških, 4 ogerske, 4 češke, 2 poljski, 2 hrvatski (»Bojna trublja truli sad«, »Rado ide Srbin u vojnike«), 2 slovenski (»Laudon«, »Kaj si je zmishl naš cesar, naš kralj«) in po jedna italijanska, rumunska, rusinska, slovaška in bosanska (Selim Beg). Naročniki, ki naprej plačajo, dobe 5 zvezkov po 5 K, nenaročnikom se računa zvezek po 2 K. — Zbirka je zanimiva ne le z vojaškega, ampak tudi s folkloristiškega stališča. x. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. maja. Cesarjeva 701etnica. V današnji seji deželne zbornice kranjske so stavili poslanci Subic, Povše, baron Schvvegel in tovariši naslednji samo8talni predlog: »Letos praznuje Nj. Veličanstvo presvetli cesar 701etnico Svojega rojstva. Vse dežele in vsi narodi širne Njegove države bodo z radostjo in z vzvišenimi čutili praznovali ta dan ter se bližali Najvišjemu prestolu z izrazi zvestobe in najsrčnejših voščil. Tudi dežela kranjska in v njej bivajoča naroda, od nekdaj udana v ljubezni in spostovanju svojemu jasnemu vladarju in dobrotniku, ne bode zaostala v tem svečanem trenotku in želela bode dati duška svojim čutilom. Zato predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Deželnemu glavarju se naroča, da primernim potom sporoči Nj. Veličanstvu najudanostne častitke vojvodine kranjske.« Poslanec Šubic je imenom vseh treh strank izjavil, da pač ni treba utemeljevati nujnost tega predloga, niti se spuščati v meritorno utemeljevanje. Slovenski pesnik pravi: »Sedemdeset let, mnogo je let . . . zarja večerna slava nezmerna.« Govornik je kazal na trpljenje cesarjevo tekom sedemdesetih let, ki ga niso upognila, ampak vodi krepko državno ladijo. Voščila vseh prebivalcev dežele kranjske mu hite nasproti ob njegovi sedemdesetletnici. Zbornica je s trikratnimi »slava«-klici sprejela predlog. Deželni zbor kranjski. V današnji Beji je dež. zbor odobril proračun deželnega zaklada za leto 1900 s skupno potrebščino 3,044.339 K in skupnega pokritja 299.813 K torej z nedostatkom 2,744.526 K. V pokritje tega nedostatka se bode pobiralo v 1. 1900: 1. 40% na priklada na užitnino od vina, proračunjenim prihodkom 290.485 K. 2. Samostojna dež. naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 30 K in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hektoliterske stopinje 60 h : prihodek te naklade Be proračuna b 840.000 K. Naklada ad 2. se bode pobirala le do uveljavljenja zvišanega drž. davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zveksan ta davek. 3. Samostojna dež. naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra s prihodkom 150 000 K. 4. 40 % na priklada na vso direktne davke izvzemši doklade na osobni dohodninski davek. Ta dohodek se proračuna z 1,294.361 kron. 5. Na mesto doklade na osobrii dohodninski davek se proračuna drž. prispevek s 76.000 K kot na Kranjsko deželo odpadli delež od zneska 6,000.000 K, ki se bo pri novem osobnem davku več nabral. Poročevalec je bil posl. Hribar. Pri splošni debati je govoril samo nemškoliberalen poslanec Luckmann, ki je obsojal ves boj proti kapitalu, metal v jeden loneo soc. dem. in kršč. soc. ter zdihoval po slogi v gospodarskem oziru. Klical je k združenju za gospodarski prospeh države. Vzgled mu je bi! Ogerska. Posl. Hribar je kot poročevalec zlorabil končno svojo besedo ter napadal kršč. soc. kot pravo nesrečo za državo, slikal jih kot take, ki se proti kapitalu bore le tedaj, kadar ni v njihovih rokah, ter proro-koval splošen polom kmetijskih društev. Po stari navadi učil je katekizem in želel, da bi izkoriščano ljudstvo vzljubilo vse kapitaliste, katerim bi se potem po želji posl. Luckmanna res »vsem dobro godilo«. »Ljub: svojega bližnjega, kakor samega sebe«, na bi posl. Hribar in Luckmann do prihodnjega zasedanja naučila zastopnike kapitalistiških struj, pa se odpre med nami gospodarska sloga. Posl. Povše je imenom upravnega odbora pojasnil vspešno delovanje pogozdo-valne komisije za Kras. Živahna debata ee je unela glede streljanja s topiči proti toči in pri slavnostnih priredbah ter o varnostnih napravah in so se debate udeležili poslanci b> c h \v e i g e r, Lengh, Schaffer, Pfeifer, Jelovšek in Povše. Posl. S c h w e g e 1 je odgovarjal posl. Hribarju glede očitanj, da Nemci niso bili odkrito srčni pri vprašanju slov. univerze, ter ga je prijemal radi samoslovenskih uličnih tablic. Posl. Hribar mu je obširno odgovarjal ter kazal na to, da ima kranjska hranilnica tudi samonemški napis in da naj baron Schwegel prične z narodnim mirom pri štajerskih in koroških Nemcih, ne pa s koraki, kakeršen je bil nemško-binkostni program, ki se je sklenil pod ochvveglovo patronanco. Posl. Hribar se je dotaknil tudi nemške ire-dente in protekcije Nemcev, kar je poslanca Schafferja silno razburilo, ter je hotel potolažiti svojo razburjenost z različnimi mejklici in tajenjem nemške iredente. Pričetkom seje s tolikim krikom klicanega miru torej ni bilo v zbornico. Poslanca Lengh in Šubic sta predlagala, da se upelje na srednjih šolah kranjskih učenje zgodovine kranjske dežele kot obligatni predmet. Sprejeto. Tudi posl. P a k i ž je po zanimivem govoru, katerega je poslušala radi izvirne njegove dov-tipnosti vsa zbornica, prodrl z apelom na »papa dolenjskih železnic barona Schvveglja«, da se zgradi želez, postaja v Žlebiču, in se je pooblastil dež. odbor, da posreduje pri upravnem svetu dolenjskih železnic. Poslanec Božič se je oglasil, da se glede izogibanja vozov stvar uredi skupno z sosednimi deželami in glede nekaterih cest. — Danes ob 5. uri pop. se seja nadaljuje. — VsinočnjisejiBeje glede projekta in dotičnega načrta zakona o uravnavi ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim sklenilo, da se popraša za mnenje okrajni ceatr' odbor. Glede vodovoda v Novem Me s tu se je sklenilo, naj v pokritje stroškov v znesku 310.000 kron prispevajo dež. meli-joracijski zaklad s pridržkom ustavne pritrditve z 48% prispevkom v najvišjem znesku 148.800 kron, dežel, zaklad kranjski s 30% mestna občina Novo Mesto z 22%. Glude vodovoda v Kranju se je zagotovilo 25 % deželnega prispevka k proračunjeni potrebščini 570.000 kron. Govorila eta pe-slanca Šubic in Kalan, ki se je zahvaljeval deželnemu odboru za delo v tej zadevi in je izrekel zahvalo tudi referentu. — I sestnikom iz Huj in Klanca dovolila podpora 600 kron za popravo mestu čez Kokro. Deželni zbor je sklenil podpirati pri vladi želje glede vračanja državne brezobrestne ponapredščine in 3% posojila. Ob jednem je dež. zbor sklenil, da se obrne na vlado, naj se ozira tudi pri vračanju posojil in po-napredščin na položaj posestnikov in poslopij v drugih delih dežele Kranjske, da da dalje tudi glede 3 % posojila 550.000 gld. dovoljenega deželi Kranjski za obnovo deželnih poslopij preloži do 1. dne januvarja 1915 ter od tedaj nadalje amortizuje v 15-letnih rokih. Obresti do tje naj bi se odpisale. Osebne vesti is dežel, uradov v Ljubljani. V sinočni tajni seji je deželni zbor rušil nekatere osebne zadeve. V pokojnino vštevna letna plača ordinarijev na Studencu določi se v treh stopnjah s 3600 K, 3800 K in 4000 K ter se vrši pomikanje v višjo plačilno stopnjo po preteku vsakih pet zadovoljivo dovršenih službenih let. — Dr. Štefan Divjak se uvrsti na drugo plačilno stopnjo s 3800 K, odpade pa mu njegova dosedanja petletnica. Ta plača mu gre šele od one dobe, kadar se odpove zdravniški službi v tovarni v Vevčah. — Dr. Ivanu Robidi pa se izplačuje nova plača v prvi plačilni stopnji s 3600 K pričenši s 1. ja-nuvarjem 1900. — Doba, od katere dalje naj teko službena leta za pomikanje v višjo plačilno stopnjo, določi se za oba ordinarija s 1. januvarjem 1900 — Računski svetnik Viktor Hofman se premesti iz IV. plačilnega razreda v prvo plačilno stopnjo III. plačil-, nega razreda ter se mu k dotičnim normal-j nim prejemkom dovoli še osebna doklada letnih 200 K. To mesto se ne šteje v siste-mizirani osebni status deželnega knjigovodstva ter je torej smatrati kot e.\tra statum. — Glede pokojninskih užitkov računskega svetnika Hofmanna se določi, da ima isti do konca leta 1901 pravico edino le do pokojnine, ki mu gre sedaj v letnem znesku 2800 K, dočim se potem pokojninski užitek pri zadovoljivem službovanju zviša, in sicer: po preteku leta 1901 na 3200 K, po preteku leta 1902 na 3400 I< in po preteku leta 1903 na 3600 K. — Dež. blagajnik D. Ža-. gar se upokoji s 3600 kron pokojnine. — Prošnja učiteljskega osobja na Grmu. da bi se mu petletnice vštevale v pokojnino, se odkloni. — Prošnja Fr. T r t n i k a , kontrolorja dež. blagajnice, da se premesti v III. plačilni razred, se odkloni. Interpelacijo je včeraj vložil posl. Kalan s tovariši na deželno vlado zaradi tega, ker se je po mnenju interpelantov kršil vodni zakon z odlokom okr. glavarstva, ki je dalo tovarnarju v Tržiču Charles Mo-line vodo iz Bistrice nad Tržičem, katero so od pamtiveka vživali ondotni kmetovalci, ki so vsled tega odloka na svojih starodavnih pravicah zelo oškodovani. Leon XIII uredniku hrvatskega »Katoličkega Lista«. Hrvatski tednik »Katolički List« je praznoval 28. decembra pr. 1. petdesetletnico svojega obstanka. Ob ti priliki je poklonil njegov urednik, gospod Stjepan Korenič, svetemu očetu jubilejni izvod rečenega lista, proseč apostolskega blagoslova za vse njegove sotrudnike in bralce. Leon XIII. je za odgovor počastil urednika s posebnim pismom z dne 4. apr. 1900, v katerem mu podeljuje prošenega blagoslova ter pravi med drugim: »Vs a k -da nji in mnogobrojniso sovražni napadi na katoliško stvar . . . Zato tebe, preljubi sin, in tovariše tvojega dela, z vso silo vspodbujamo (vehementer hortamur), da se čimdalje čilejšim duhom in pomnoženimi močmi borite za obrambo vere in države tem potom, da zbirate k pisanju može, , ugledne po znanju in krščanskem življenju, . pred vsem duhovnike. Da je razširjanje katoliških knjig in časnikov najboljše orožje proti navalujočim zmotam in pregreham, to uči sedanji odnošaj časa, pa tudi mi smo to-isto že večkrat povdarjali, med drugim zlasti v pismu do avstrijskih škofov 3. marca leta 1891. Držeč se tega pisma vestno skrbite, da tudi v hrvatski kraljevini ne bode manjkalo braniteljev v cerkvenem taboru!« — Hrvatskim liberalcem te besede ne bodo po-všeči, našim slovenskim pa že tako nel Deželni zbor goriiki je v zadnji seji sklenil na predlog poslanca Dottorija, da se julnrl<\ 1 nnnlni"' rtn Iinvnltin /\1\.\1 ■ aoče določeno svoto v državni proračun. — Poslanec Berbuč je predlagal, da se v prihodnji trgovinski pogodbi z Italijo opusti vinska klavzula, ter je bila dotična resolucija sprejeta. Volilna reforma v koroikem deželnem zboru. Iz Celovca, dne 3. t. m. Gg. nemški nacijonalci, neomejeni gospodarji v našem dež. zboru, igrajo sedaj z volilno reformo za deželni zbor že več let pravo komedijo! Vsako leto je ta važna stvar na dnevnem redu deželnozborskega zasedanja, a dosedaj še ni prišlo do nobene rešitve, da, niti do potrebnih priprav! Letos je stvar zopet prišla v dež. zbor in 'naprednost«, »svobodoljubnost« itd. naših na-cijonalcev se je ob tej priliki pokazala v pravi luči. Dež. odbor je bil predložil nek volilni zakon. Posebej izvoljeni odsek je do-tični predlog pa zavrgel in sklenil predlog : napravi naj se nova volilna skupina, slična V. kuriji za državni zbor, z 8 poslanci in število kmetskih poslancev se pomnoži od 14 na 15 (!) Danes je prišla stvar v razgovor, a dež. zbor je sprejel predlog posl. Miihlbacherja, naj se vsa stvar zopet odstopi dež. odboru, kateremu pa se niti naročilo ni, kaj naj zdaj ukrene! S tem je gospoda pokazala, da ji za razširjenje volilne pravice prav nič ni, in da si dobro misli: — »beati possidentes!« Darovi- Iz Celovca: Cesar je da roval za pogorelce v Strajivasi 4000 K, požarni brambi vSinčivasi 100 K in požarni brambi za Mlinarče-Dicovas 200 K. Nemški „apostel" iz „rajha" je oznanoval minuli mesec novo vero »A 11 -deutschiand« poraznih mestih, kakor Celovcu, Beljaku, Mariboru i. t. d. Bd je to neki Saalfeld iz Berolina, ki je tukaj ustanavljal podružnice vsenemškega »sprachve-reina«. Glavna stvar pa mu ni bila »čistenje« nemškega jezika, kakor so pisali tukajšnji listi, marveč propaganda za veliko Nemčijo in Bismarka! To priznava ta novi nemški apostel sam. V nekem berolin-skem listu je namreč objavil dopis, v katerem poroča o svoji poti po Solnograškem, Koroškem, Kranjskem, Trstu itd., govori pa vsepovsod le v veliko nemški pisavi. Najbolj mu je ugajalo v Celovcu, ker drugodi še ni našel tako velikanskega zanimanja (!!) za Bismarka, kakor baš v Celovcu, dasi trdi, da tudi drugodi med Nemci, koderkoli je bil, vlada Bismarkov duh, da ti ljudje čutijo z Nemčijo, »ker v nemško - avstrijskih srcih je vcepljena kal, v kateri počiva krasna Bismarkova žetev«. (!!) Mož govori tudi nalašč o Bismarku, ker ve, da s tem napravi pri naših Nemcih poseben utis, in dekla-muje pesem, katera skončuje: »da Nemci se boje le Boga tam gori, drugače pa nikogar na svetu«. Možu se vidi vse nemško, kamorkoli obrne pogled, ali kar sliši in občuti, in ko je prišel v Trst, so ga celo vrabci pozdravili po nemški (»und deutsch jubelt ihm aus Lorbeerhecken der Finken Schaar entgegen »Zizizirenzipiah« !«). Tore celo vrabci so se že ponemčili! — Kakor se vidi ^ z tega, je ta mož jeden izmed tistih, ki hodijo v Avstrijo delat med Nemci za velikonemško idejo, ki je naperjena proti državi. Tako govori javno, ne da bi se koga bal, ne da bi pomislil, da hodi po avstrijskih tleh. In slavna vlada? Mirno gleda vse to izdajsko početje; mirno gleda, da one »sprachvereine«, ki so le krinka za vse-nemške agitacije, ustanavljajo c. kr. profesorji in drugi uradniki! Da, ko se naj na slovenskih tleh (Ljubljana, Maribor) predstavlja kaka nedolžna slovenska igra, so takoj pripravljeni s prepovedjo; kako hitri bi še le bili, če bi kje nastopil kak Rus a da delajo agitatorji iz Prusije kar javno za Vse-Nemčijo, za to se ne zmenijo! Le tako naprej! »Mir«. Socijalno demokratski prvi ma; v Gradcu je pokazal sodruge v vsej njihovi surovosti. Po poročilu graške »Tages-poBte« se je pridrvilo 400 kovinskih delavcev pred delavnico A. Platzerja ter razgrajalo in rjulo, da je bi'o joj. Ko se je sin Platzerjev prikazal iz delavnice in vprašal demonstrante, česa žele, so sodrugi padli po njem in ga pritisnili ob steno. Ko mu je prišla na pomoč njegova mlada soproga, padli so po nje z nožmi in gotovo bi jo bili neusmiljeno -Uj.i.i: j„ s_j _____ ____r. 3latzer in z lastno nevarnostjo rešil oba ve-ike nevarnosti. Pri tem škandalu je bilo pozneje ubitih 12 šip. Jeden surovežev se je predrznil napasti Platzerjevo soprogo v ku-linji v prvem nadstropju. Se le na njen opetovan klic je prišla na mesto policija in razgnala surove sodruge. Ta dogodek pač najjasneje osvetljuje propalost graških socialistov. Enketa v zadevi kredita malih obrtnikov se je sklicala na 9. maja na Dunaj. Poslanec gospod Lenarčič bo zastopal >ri tej enketi kranjski deželni odbor, trgovsko in obrtniško zbornico njeni podpredsednik g. A. Klein. V romarski cerkvi v Ricmanjih pri Trstu se prične pobožnost sv. Jožefa jutri popoldne ob '/,8. uri. 151-letnica začetka božje poti se završi v nedeljo popoldne ob 3. uri. Ljubljanske novice. V Ljubljanico skočil je na Poljanskem nasipu za deželno bolnico Jakob Pintar, posestnik iz Studenega, občina Selce. Iskal je denarja na posodo pri svojih prijateljih, a ker ga ni dobil, se je za ostali denar napil, da je dobil pogum za v vodo. V vodi se je Btreznil in je pričel plavati k bregu. Delavca Vidovič in Glibe sta ga rešila iz valov. Oddala sta ga v deželno bolnico. — Okraden branjevec. Branjevec Franc Kodela na Starem trgu se je za trenotek odstranil iz svoje prodajalnice. To priložnost je porabil nek tat, ki je smuknil v prodajalnico in ukral 1 krono 60 vinarjev ter nekaj pomeranč. K ereči je Kodela prej večji znesek denarja vzel k sebi. — Zgubila je branjevka Marija Rehbach črno denarnico z vsebino 5 kron. — Are-tovala je policija nevarno tatico in golju-lico Nežo Zakrajšek. Izdajala se je za hčer višjega uradnika in tako sleparila osebe v višjih krogih. Magistratni uradniki v uniformi. Mestni magistrat je odredil, da se morajo uradniki počenši b 1. junijem pri izvrševanju svoje službe posluževati uniformske bluze. Zdravje v Ljubljani. Od 22. do 28. aprila je bilo 22 novorojencev, 23 jih je umrlo in sicer: 5 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, I vsled mrtvouda, 14 za različnimi boleznimi, med njimi so 4 tujci in 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za vratico. Vožnja v Prago. Pričenši od dne 1. t. m. vozi po državni železnici pri vlakih št. 1712 (odhod iz Ljubljane ob 4 6 pop.) in št. 1711 (prihod v Ljubljano ob 11*16 dop.) direktni voz I. in II. razreda iz Ljubljane v Prago in nazaj. Vožnja traja 22 ur. Razpisane dijaške ustanove. (Konec.) Župnika Martina Na robe ta z dohodki iz kapitala 2000 K, od obrtne šole, ozir. realke ali gimnazije počenši neomejena ustanova za ustanovnikove sorodnike, in sicer iz rodbin Narobe, Ložar in Perne (v kamn. okraju) in iz rodbine Jožefa Aljaža in Janeza Hočevarja iz Zapog (okraj Kranj); če pa teh ni, za dijake, rojene v občini Trzin, oziroma v župniji Zapoge. Pravico podeljevanja ima župnik (administrator) v Zapogah s svojimi cerkvenimi ključarji vred. — Prvo in tretje mesto na gimnazijalne nauke od dovršenega 12. do pričetega 18. leta omejene ustanove Krištofa Plankelja letnih 70 K za učeče se meščanske sinove iz mesta Kamnik ali, če teh ni, iz Ljubljane. — Na noben učni oddelek omejena druga ustanova A n -tona Raaba letnih 462 K za dijake iz sorodstva ustanovnika ali njegove soproge, ki se nameravajo posvetiti duhovniškemu stanu. Predlagavec je mestni magistrat v Ljubljani. — Prvo mesto na noben učni oddelek omejene ustanove Adama Schuppeja letnih 66 K: a) za sorodnike po očetu kakor tudi po materi; če pa teh ni, b) za dijake iz mesta Kamnik. Pravica predlaganja pristoji mestni občini v Kamniku. — Od ljudske šole počenši na noben učni oddelek omejena ustanova Andreja Schurb ija letnih 60 kron za učence in dijake iz rodbin: Mihael Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Mckinah. — Prvo mesto na šest gimnazijalnih let omejene ustanove Friderika Skerpina letnih 112 K za zakonske ir za nauke sposobne mladeniče iz rodbine Skerpin moškega in ženskega rodu s posebnim ozirom na moški rod; če sorodnikov ni, za dijako iz mesta Kamnik. D.n.M^M nnn^lnr.nnii, lf1,1.Sl,in Fioini^t VlfllH glavni davkar v Gradcu. — Na noben učni oddelek omejena ustanova Marije Supan-čič letnih 80 K za ubogo dijake iz mestne župnije sv. Jakoba v Ljubljani; če pa teh ni, je nakloniti užitek ustanove ubogi meščanski deklici, ki je nevesta. Pradlagavec je meBtni magistrat v Ljubljani. — Od ljudske šole dalje na noben učni oddelek omejena ustanova Franc K a. Jelloušeka letnih 144 K za ustanovnikove sorodnike in kadar ni teh, za učence in dijake v Ljubljani in v Rudol-fovem. Pravica predlaganja pristoji knezo-škofijskemu ordinarijatu. — Drugo mesto ustanove Jurija L e nko u i t s c ha letnih 90 K za dijake gimnazijskih in bogoslovnih šol, ki nameravajo se duhovsk. stanu posvetiti. — Opremljene prošnje naj se najkasneje do 20. maja 1900 vlože pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Rumunski prestolonaslednik je dospel danes ob 11. uri 23 min. z brzovlakom v Ljubljano in se nato odpeljal v Berolin. * * * Iz raznih krajev. Drugi m e j -narodni kongres za krščansko arheologijo je dovršil svoja posvetovanja v Rimu. Določilo se je delovanje do druzega kongresa, ki bode leta 1905 v Kar-tagi. — Berolinski občinski zastop je določil 50.000 mark v pokritje stroškov za slovesni vsprejem našega cesarja. — Italijanski istrski poslanci so izdali izjavo, v kateri »obžalujejo«, da ni bil sklican isterski deželni zbor. — Tisoč Kitajcev pošlje že to leto kitajska vlada k nam v Evropo, da tu prouče razne stroke kmetijstva, trgovine, obrta in industrije. — Strašne zločine je odkril poslanec Lo-rand v belgijski zbornici. Povedal je, da je nek belgijski častnik zapovedal v Kongu svojim vojakom, da so odsekali 1300 zamorcem roke. — Z vilami pobila hčer je žena župana Chapeka, ker se je hčer hotela omožiti z nekim bogatinom. Županja ima nad 60.000 gld. v hranilnici in je ponujala 10.000 gld. kavcije, da bi jo pustili v prostosti, kar se ji pa ni posrečilo. — General W a r r e n je strasten kopalec. V vojni je imel vedno pri sebi banjo iz kavčuga. V bitki pri Spionskopu se je kopal, ko so burske kroglje morile njegove vojake. Ko je hotel Buller dobiti od Warrena nujne vesti, moral je prijezditi k njegovi banji. Buller je Ro-bertsu naznanil čudno Warrenovo navado in Warron je bil odstavljen. Bolgarski listi v rokah Židov. Bolgarski list »Poštaa je v svoji 21. številki objavil članek, v katerem piše, da so na Ogerskem skoraj vsi listi v rokah Židov. II koncu članka pa pravi: »In kako je pri nas na Bolgarskem? V 50 letih so naši židje dobili v svoje roke štiri časnike: „Trgovski Vestnik", „Mirono8ec", »čifutski Prava", „Nov život" in „La Veri dad". Razun tega pa imajo velik vpliv na liste: „Nar. Prava", „Nov vek" in „Mir". Ce pojde tako naprej, bodo v kratkem času vsi bolgarski omikanci zajemali svojo dušno hrano iz židovskih umazanih listov.« Društva, (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo in gasilna društva iz okolico) imajo v nedeljo ob 7. uri zjutraj v sv. Florijana cerkvi običajno mašo s v. Fiorijana. Pri sprevodu v cerkev in iz cerkve bo svirala nova gasilska godba, ki menda že preoej dobro igra. l>ai*ovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca aprila t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Udje ormoške podružnice namesto venca f žup. Venedigu zbirko 20 K, posojilnica v Vitanju 20 K, Jul. Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni »pri pošti« 5 K, posojilnica v Zagorju ob Savi 20 K, posojilnica v Postojni 40 K, podružnica v Gorjah 93 K, posojilnica v Konjicah 50 K, Jos. Bresonelli v Činžati (Staj.) iz nabiralnika 12 K, posojilnica v Trebnjem 20 K, posojilnica v Radovljici 30 K, »kazen« 6 K, posojilnica v Krškem ob Bmrti svojega načelnika žup. Iv. Knavsa 10 K, hranilnica in posojilnica v Idriji 100 K, jurist Žiher zbirko vesele družbe v Vurbergu pri Ptuju 8 K 80 h, žup. Peter Bohinjec v Horjulu 10 K, J. liesman zbirko vnaolo HriiJhn v Tržiču 5 K 46 h. nosoul- niča v Žalcu 40 K, uredništvo »Slov. Naroda« zbirko 730 K, posojilnica v Cerknici 20 K, M. Ulčnik v Doliču pri Mislinji 10 K. Prvo kronsko petico (5 K) so darovali: Učiteljstvo višje dekliške šole: ravn. dr. L. Požar, uči teljici Mar. Wessner in Božena Sernec ter učitelj Alb. Sitsch; ravnatelj Fr. Hubad, prof. Fr. Ilešič, stolni kanonik T. Kajdiž, sod! tajnik Iv. Kavčnik, prof. M. Pleteršnik in prol. dr. Iv. Svetina, vsi v Ljubljani; prof. Andr. Jurtela v Staropolju na Ruskem, adv. dr. Fr. Jurtela v Ptuju, žup. Jos. Novak v Žalini, žup. Iv Sakser v Hotedršici in žup. upr. Jurij Trunk v Kazazah (Kor.). Blagajništvo družbe sv. Cirda in Metoda Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 4. maja. S posebnim dvornim vlakom se je sinoči ob 6. uri 40 min. odpeljal cesar preko Vratislave v Berolin. h Berolina se povrne cesar 7. maja in 9. maja odpotuje v Budimpešto, kjer ostane štiri tedne. Spremljajo ga mej drugimi minister grof Goluhovski, adjutanta Paar in Bolfras in nemški vojni atašej Bu!ow. Frankobrod ob Odri, 4. maja. (C. B.) Cesar Franc Jožef je dospel na tukajšnji krasno ozaljšani kolodvor malo pred 8. uro ter se po odmoru desetih minut odpeljal dalje. Berolin, 4. maja. (0. B ) Natančno po vsporedu in ob najlepšem vremenu je dospel ob 10. uri posebni vlak cesarja Franca Jožefa. V spremstva ce-serja Viljema in mej nepopisnim navdušenjem prebivalstva se je odpeljal cesar od kolodvora po mestu. Dnnaj, 4. maja. Izvrševalni odbor desnice drž. zbora se snide prihodnji torek. Dnnaj, 4. maja. Pot nadvojvode Ferdinanda Kaiola v Madrid se pojas-nuje s tem, da bo ondi snubil starejšo sestro kraljice infantinjo Marijo de las Marcedes. Dnnaj, 4. maja. „0std. Rundschau" objavlja Wolfovo pismo, v katerem pre-klicuje svoje napade na ptujskega Orniga. Gorica, 4. maja. Deželni odbor je sklenil predložiti deželnemu zboru predlog, da se dovoli 300.000 kron za zidanje deželne norišnice. Pazin, 4. maja. Lahi so sklenili zidati veliko monumentalno poslopje za laški realni gimnazij. Solnograd, 4, maja. Volitev novega knezonadškofa solnograškega je določena na 10. maja. Vlado bo zastopal deželni predsednik grof St. Julien. Giurgievo, 4. maja. Od tu je odšlo 40 orožnikov proti vasi Tiesceni, da zapre udeležnike neke zarote proti vladi. Mej kmeti in orožniki je prišlo do boja. Dva orožnika sta mrtva. Odšlo je na lice mesta 400 vojakov, pozneje na mejo trije polki, da preprečijo prehod kmetov čez mejo. Newjork. 4. maja. Pri eksploziji v rudniku pri Shofieldu je bilo od 250 delavcev ubitih 225. Dosedaj so dobili 180 trupel, od teh so jih mogli spoz znati le 66. Vojska v Južni Afriki. Zmaga generala Hamiltona pri Hout-neku se je izkazala zelo jalovo, kajti v resnici so bili poraženi le Angleži, ki so se morali umakniti nazaj v Thabanehu z velikimi izgubami. Houtnek je prelaz, oddaljen kakih 12 milj severno od Thabanehu, kate- rega so se hoteli polastiti Angleži, da bi mogli prodirati proti severu. General Ha-milton je imel v boju gotovo 13.000 mož. Že olicijelna izjava, da treba tabor premestiti na varneji kraj, je pokazala, da Buri še niso premagani. Porodilo v »Morning Posti« potrjuje sedaj to slutnjo Angleži so se poraženi umaknili nazaj. Oficijelni angleški poročevalci molče seveda o tem po-razu, kakor vselej, kedar so Angleži poraženi. Prav originalen je način, na kateri meni Roberts pomnožiti število potrebnih konj. Zapleniti hoče vse burske konje, ker je to delo lažje, nego razoroženje Burov. Težko seveda ni, samo dobiti jih jo treba. Uredništvo lista »Daily Mail« je šele sedaj izvedelo, da se hočejo Buri že dolgo ustavljati Angležem, da delajo utrdbo v okraju Lydenburg in hočejo podaljšati železnico pri tem mestu. London, 4. maja. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 1. t. m.: Uradno poročajo iz Thabanehu: Buri so 28. aprila vzhodno od Thabanehu ujeli 9 Angležev in 10 konj. 30. m. m. je prišel angleški oddelek blizu Brandtforta. Moral se je umakniti pred Buri, ki so ujeli 11 mož in imajo 2 ranjena. Na angleški strani je bilo 19 ubitih. Včeraj so pričeli streljati Angleži pri Fourteen-Streamsu. London, 4. maja. „Morningpost' poroča iz Thabanehu 29. m. m.: Mej umikanjem generala Dicksona so ugrabili Buri dva vozova z živežem in vodo in silno streljali na zadnji oddelek. Umikanje je provzročilo Hamiltonu veliko nevarnost. Zbral je vse čete in se pre-vidoma umikal proti Thabanehu nazaj. London, 4. maja. „Times" poročajo iz Bloemfonteina 1. maja: Vse burske konje bomo sedaj zaplenili. To postopanje se je pokazalo vspešnejše, nego razoroženje Burov in se tudi lažje izvrši. TImrli so: 1. maja. Matija Cešaovar, hlapec, 24 let, Tržaška cesta 26, kap. 2. maja. Franc Saje, delavec, 43 let, Tržaška cesta 28, jetika. — Ana Janežič, delavca bči, 9 mesecev, Ambrožev trg 4, jetika. V bolnišnici: 30. aprila. Julija Juvan, cerkovnika hči, 25 let miliar tuberculose. Cena žita na dunajski borzi dne 3. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad. gl. — do gl. — » maj-juni » 8 15 » » 8-17 » » jesen . » 8 28 » » 8'29 Rž za pomlad . . » — » » _ » » maj-junij . » 723 . » 7 26 » » jesen ...» 7-39 » a 740 Turšica za maj-juni] » 5 87 » » 5*88 ' » jul.-avgust » 5-98 » » 5 99 Oves za pomlad . . » — » » _ » » maj-junij . » 541 » » 5 43 » » jesen . . „ 5 64 » » 5-65 MeteorologiČno poročilo. ViSina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm. 3 a Cas opazovanja Stanje barometra t mm. Tempe- j ratura _ po 1 Vetrovi Celzija ' 1 Nebo . J3 * - •p a a bs b m 3 9. zveč. /3'J't) 11 8 I 81. sever | dež 26 0 4 7. zjutr. 2. popol. • 32 6 1 733-7 | 11 1 | brezv. 1 megla 21 4 j sr. sever [pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 12 0". normale: 12 4 Lak za sobina tla, prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 11 11 — 1 Vnanja naročila proti povzetju. Jahalni konj 4 do 6 let star, 16 pestij visok W se takoj kupi. Naslov: Bruch, Vitla Roseneck v Ljubljani. 416 3_1 prodaj je 397 1-1 fetiša* s trezni sobami in vrtom Kladezne ulice št. 5 v Ljubljani. f\ ir 1 Marijne čednosti in dobrote, po o. Patisu S. J. spisal P. Ladislav v Novem mestu, 80 izšle, in stanejo v „Katol Bukvami" v Ljubljani v polusnju 1 K 80 h, v usnju - K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. Računski sklep za okrajno posojilnico v mestu Kamnik za deveto upravno leto 1899. Uradni dan je vsaki torek od 9.—11. ure in vsaki četrtek nri o 19 „,-» Poročilo. v Ljublfa°ni°illniCa j6 dCleŽ"a VS6h P°Stavnih oIa->šav ter Je »Zveze kranjskih posojilnic Pristopilo je tekom računskega leta 103 zadružnike v, fizstopilo 54 zadruznikov m šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta 659 č 1 a n o v. Promet v računskem letu je bil naslednji: sprejemkov . . , . . izdatkov .... gld.$253.868'88 „ 253.868-88 Skupaj gld. 156.763-18 „ 130.530-27 gld-.299.747 94 11.552 85 gld. 507.737 76 Hranilnih vlog se je vložilo...... vzdignilo se je z obrestni vred . Stanje koncem leta Kapital, obresti koncem račun, leta "'Td? ni°;^re4,/a in Se Spr^emaj0 ^vsakega, če P°8Suoiee?eal°............... 74'743'46 se je............ B 48.599 02 Vseh posojil vkup konec leta 1899 . gld. 274.867 07 sv CirInaeifMctodnie^ndranr°lal0 v JC m,f08im tukajišnjim okrajnim šolam, potem družbi sv. urila m Metoda požarni brambi, pevskemu društvu .Lira"' Narodni Čitalnici in re v tVenSkctm> Planinskemu društvu, akademičnemu dSu ?S ol SfitSvir m U1JU' daljC °tr0ŠkemU vrtu Ccbelici *akor tudi . Ravnateljstvo. 15 i 1 a n c a, Aktiva i Znesek gld. 1 kr. Pasiva Znesek Posojila....... Zaostale obresti .... Naloženi denar pri zavodih Prehodni...... Gotovine konec 1. 1899 . 561 274 867 3.156 38.474 1.600 5.755 32 07 13 16 70 Deleži: / Slavni 7200 8Id- t uprav. 6530 „ i Hranilne vloge: gld. 288.195-09 ! Kapitalizovane obresti: gld. 11.552-85 1'rcdplačane obresti . . Neizplačana dividenda . . ! Rezervni fond: splošni gld. 1006-26 ! posebni „ 2431 03 1 13.730 299.747 1.650 849 3.437 4.999 1 IVI. 94 41 50 31 22 324.418 38 II 324.418 38 II 1 II 1 V Kamniku, dnč 2. februvarja 1900. Luka Bergant s. r. Franc Flerin s. r. Franc Fischer s. r. Anton Frohlich s. r. Jernej Crašek s. r. Jožef Močnik s. r. Račune in glavne knjige pregledal, s pomožnimi knjigami primerjal ter vse v redu našel. V Kamniku, dne 2. februvarja 1900. 53 (3~1-> Avgust Terpinc s. r., prcgledovalec računov. Potrjen pri občnem zboru dne 2. februvarja jgoo, 401 (3—2) Odlikovan m c. 1«-. državno medaljo xu ure, Prva moravska tovarna za ure Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8, izdeluje in razpošilja 357 25-5 pf ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše dovrSeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. - Ceniki brezplačno. dunajska borza. Dno 3, maja. 8kupni državni dolg v notah......98- juiae železnice 5°/„ . 118 40 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 60 Kreditne srečke, 100 gld..............400 — 4° 0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld, . 335-_ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42-_ Ogerskega » „ » 5 » . 2125 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 — Rudolfove srečke, 10 gld. ..........63-50 Salmove srečke, 40 gld........175-25 St. Gendis srečke, 40 gld........183 — VValdsteinove srečke, 20 gld.......178 — Ljubljanske srečke........ . .' 49*-- Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld." . 2H1-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6205 — Akcije tržaškega LIoyda. 500 gld..........794— Akcije južae železnice, 200 gld. sr. ! . . . 113 50 Splošna avstrijska stavbiuska družba . . . 136 — Moutauska družba avstr. plan............538— Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 440 — Papirnih rublje* 100 ..................265-25 Nakup ln prodaja "£B vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese la vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Monjarnicna delniška družba „M E B C U K" I, WollzBilB 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelpassa 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih »tvareb, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoenga obrestovanja pri popolni varnosti Bjf naloj e u i li g-1 n v n 1 o. -jgjg Izdajatelj: Dr. Ivan lanežiS. Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. Tisk .KatnUgke Tiskarne" v Ljubljani.