PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Uaiverza
Ljubi
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
102.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
754. Uredba o imovini posebnih delov mestnih občin.
755. Uredba o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage iz območja sreskega sodišča v Kočevju, popravek.
750. Odločbi ministra za notranje posle o občinah.
757. Izprememba imena katastrske občine Brebrovnik v Mali Brebrovnik.
758. Pravilnik za izvajanje javnih del.
759. Razglas o razporedu občin v dolnjelendavskem srezu.
760. Razne objave iz »Službenih liovin«.
Uredbe osrednje vlade.
754.
Na osnovi § 157. zakona o mestnih občinah predpisujem
uredbo
o imovini posebnih delov mestnih občin.*
,	Clen	1.
Imovina posebnih delov, ki so bili v mestnih občinah pravne osebe, spada v mestno imovino.
Člen 2.
Imovina bivših posebnih delov, opredeljena za določene namene, se mora uporabljati za iste namene v korist prebivalcev teh delov.
Zoper sklepe o tej imovini sme podati v 8 dneh od dne objave prigovor o umestnosti vsaj tretjina volil-cev bivšega posebnega dela; o prigovoru odloči nadzorstveno oblastvo. Za sklep o izpremembi namena glede imovine bivšega posebnega dela je treba odobritve po § 94. zakona o mestnih občinah.**
Vsak sklep o tej imovini se objavi na običajni način v bivšem posebnem delu mestne občine kakor tudi na mestni hiši.
Člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo po razglasitvi v »Službenih novinak<.
V Beogradu, dne 24. novembra 1934; IV br. 4314.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1934, št. 280/LXXI11/668.
** »Službeni list« št. 530/67 iz 1. 1934.
755.
Uredba
o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage, ča-barskega sreza, Savske banovine, iz območja sreskega sodišča v Kočevju in njih pripojitvi k območju sreskega sodišča v čabru.*
Popravek.
V »Službenih novinah« št. 262/LXVIII z dne 13. novembra 1934 na strani 1056 so v členu 2. uredbe o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage, čabarskega »reza, Savske banovine, iz območja sreskega sodišča v Kočevju in njih pripojitvi k območju sreskega sodišča v čabru** na koncu prvega stavka zbog pogreška pri prepisovanju pogrešno natisnjene besed© »dovrši sresko sodišče v Čabru«, mora pa stati; »dovrši sresko sodišče v Kočevju«.
Iz ministrstva pravde, dne 23. novembra 1934; št. 111.198/34.
756.
Odločbi
ministra za notranje posle o občinah.
I.
Na osnovi §§ 138., 10. in 139. zakona o občinah in § 26* zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, izvršujoč razsodbo državnega sveta št. 20.280/34 z dne 8. septembra 1934,
odloča m
Določbe točk 8. in 10. § 1. uredbe z dne 21. marca 1934, IV br. 1040/34, razglašene v »Službenih novinah«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	decembra 1934, št. 280/LXXIII/674.
** »Službeni lisk št. 715/94 iz 1. 1934.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	novembra 1934, št. 271/LXX/629.
št. 74 z dne 30. marca 1934,1 kolikor se nanašajo na kraj Tri mlini in kraj, odnosno bivšo občino Dolga vas, ne veljajo.
V Beogradu, dne 14. novembra 1934; IV br. 3574.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
II.
Na osnovi §§ 138., 10. in 139. zakona o občinah in § 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, izvršujoč razsodbo državnega sveta št. 20.281/34 z dne
8.	septembra 1934,
odločam:3
Določbe točk 5., 7. in 10. kakor tudi zap. št. 5 § 1. uredbe z dne 21. marca 1934, IV br. 1040/34, razglašene v »Službenih novinah« št. 74 z dne 30. marca 1934,1 kolikor se nanašajo na bivše občine: Gaber je, Hotizo, Kapco, Kot, Dolnji Lakoš in Gornji Lakoš, ne veljajo.
V Beogradu, dne 14. novembra 1934; IV br. 3521.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
757.
Izprememba imena katastrske občine Brebrovnik v Mali Brebrovnik.3
Minister za notranje posle je z odločbo z dne 6. novembra 1934, III br. 35.913, na osnovi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930 odločil, naj se tisti del katastrske občine Brebrovnik, ki spada pod upravno občino Ivanjkovci v ptujskem srezu, Dravski banovini, naziva Mali Brebrovnik.
Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu; III br. 35.913.
■ "■
758.
Na osnovi člena 30. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934, M. g. št. 30.271, predpisujem sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po odobritvi ministrskega sveta naslednji
pravilnik
za izvajanje javnih del.4
Cleu 1.
Kolikor v občini, odnosno srezu, kjer se izvaja javno delo po uredbi o izvajanju javnih del, ni potrebnih stro-
^»Službeni list« št. 286/29 iz 1. 1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	novembra 1934, št. 271/LXX/630.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	novembra 1934, št. 271/LXX/636.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	decembra 1934, št. 280/I.XXllI'6C9. — Uredbo glej »Službeni list« št. 739/99 iz 1. 1934.
kovnih delavcev za izvršitev započetega dela, se smejo zaposliti v breme kredita, odobrenega za to delo, strokovni delavci iz ostalih krajin države, predvsem pa iz ostalih srezov tiste banovine, v kateri se delo izvaja.
Člen 2.
Sreskega načelnika, ki spada v sestav sreskega odbora in ki je hkratu tudi predsednik odbora, nadome-stuje upravni uradnik, ki ga po zakonu nadomestuje v zvanju.
Mestni sveti, odnosno občinski odbori so dolžni, odrediti na svojem prvem sestanku po uveljavitvi tega pravilnika v sreski odbor za javna dela po enega predstavnika občine in njegovega namestnika, če doslej tega še niso storili, in obvestiti o tem pismeno sreskega načelnika.
Člen 3.
Pomožni organi sreskega odbora za javna dela so: referenti iz tehničnega razdelka za ta srez, sreski sanitetni, kmetijski in šumarski referenti, v srezih pa, kjer poslujejo cestni odbori, tudi načelniki teh odborov in njihovi namestniki ter referenti zdravstvenega doma, če tak v sreskem kraju posluje. Da se naj poedini referenti udeleže poslovanja odbora, odredi po potrebi predsednik odbora.
Referenti so na zahtevo odbora, odnosno njegovega predsednika dolžni, dajati vsa potrebna obvestila, sestavljati poročila o potrebi, ustreznosti in nujnosti poedinih del, in izdelovati programe del in približne proračune stroškov za njihovo izvršitev.
Člen 4.
Sreski odbori za javna dela se sestajajo redno v mesecu oktobru vsakega leta na sedežu sreskega načelstva. Dan in kraj sestanka odredi predsednik odbora v pozivu, ki ga je vročiti vsakemu članu sreskega odbora za javna dela najkesneje 10 dni pred odrejenim dnem sestanka.
Sreski odbori sklepajo polnoveljavno z nadpolovično večino glasov, če je prisotnih vsaj polovica vseh pozvanih članov odbora, ne vštevši predsednika, ki tudi glasuje. Ob enakem številu glasov odloča njegov glas.
Člen 5.
Ko je odbor predhodno ugotovil potrebo najnujnejših del na ozemlju sreza, izdela letni program javnih del za ves srez, upoštevaje, da se za dela večjega obsega ne morejo za eno leto odobriti večje vsote iz državnega sklada za javna dela, in je zato treba upoštevati postopno izvršitev takšnih del v več letih.
Program mora navajati podatke: o vrsti predlaganega javnega dela s kratkim popisom vred, o kraju dela, v kateri občini, o približnih stroških dela, v koliko letih je pričakovati njegove izvršitve, ali in koliko je tega že porabljenega, odnosno odobrenega, če gre za nadaljevanje tega dela, koliko se zahteva za naslednje leto, koliko tega zneska pride na delovno moč in koliko na nabavo potrebnega gradbenega materiala in najpotrebnejšega orodja, ter o približnem številu dnin za navadne delavcej potrebnih za izvršitev tega dela.
Člen 6.
Ko izdeluje svoj letni program, mora upoštevati sreski odbor za javna dela važnost predlaganih del za
potrebe ljudstva in gospodarske razmere v poedinih občinah ter nujnost poedinih del glede na stanje nezaposlenosti in potrebo, da se omogoči zaslužek oškodevajo-čemu prebivalstvu. Pri tem si je prizadevati, da se predlagana dela v okoliših sosednih občin, kolikor gre za javne ceste, odvračanje poplav, uravnavo vodd in izboljšavo zemljišč, tako razvrste v skupine, da jo gradbeni posel celota glede na skupne koristi teh občin kakor tudi glede na voditev dela in opravljanje nadzora nad njegovim izvajanjem.
Dela je treba vpisati v program po tem, kakor je njih izvršitev bolj nujna, da se olajša banovinskemu odboru za javna dela izbor najnujnejših del za vso banovino.
Letni program javnih del za ves srez je treba izdelati v mejah vsote, ki jo priobči ban sreskemu odboru, da se ne bi pošiljali večji in neizvršljivi programi.
Člen 7.
Sreski načelnik podpiše kot predsednik sreskega odbora letni program javnih del za ves srez in ga pošlje v dveh izvodih banu te banovine za bano*vinski odbor za javna dela najkesneje do dne 1. novembra vsakega leta.
Člen 8.
Bana, ki spada v sestav banovinskega odbora za javna dela in ki je hkratu tudi predsednik odbora, na-domestuje banov pomočnik.
Sreski načelnik ne sme biti delegat sreskega odbora za javna dela, ki spada v sestav banovinskega odbora za javna dela.
Člen 9.
Pomožni organi banovinskega odbora za javna dela so: strokovni referenti banske uprave iz tehničnega, kmetijskega in sanitetnega oddelka banske uprave, predsedniki upravnih ali nadzornih odborov javne borze dela in referenti higienskega zavoda. Da se naj udeležč po-edini referenti poslovanja odbora, odredi po potrebi predsednik banovinskega odbora.
Pomožni organi so na zahtevo banovinskega odbora, odnosno njegovega predsednika dolžni, dajati vsa potrebna pojasnila, sestavljati poročila o potrebi, ustreznosti in nujnosti poedinih del, in izdelovati programe del ter približne proračune stroškov za njihovo izvršitev.
Člen 10.
Banovinski odbori za javna dela se sestajajo redno v mesecu novembru vsakega leta na sedežu banovine, v izrednih primerih pa, kadar to odredi ban. Dan in kraj sestanka odreja predsednik odbora v pozivu, ki ga je vročiti vsakemu članu banovinskega odbora najkesneje 15 dni pred odrejenim dnem sestanka.
Banovinski odbori sklepajo polnoveljavno z nad-polovično večino glasov, Če je prisotnih vsaj polovica vseh pozvanih članov, ne vštevši predsednika, ki tudi glasuje. Ob enakem številu glasov odloča njegov glas.
Delegati sreskih odborov, ki zastopajo več srezov, imajo v banovinskem odboru toliko število glasov, kolikor srezov zastopajo.
Člen 11.
Po programih del, ki jih predlože sreski odbori, izdela banovinski odbor program javuih del za vso bano-
vino, upoštevaje velikost in število prebivalstva poedinih srezov, njihove gospodarske in socialne razmere, važnost predlaganih del za potrebe ljudstva in nujnost poedinih del glede na stanje nezaposlenosti in potrebo, da se omogoči zaslužek oskodevajočemu prebivalstvu v poedinih srezih. Programi javnih del, ki jih predlože sreski odbori, za banovinski odbor niso obvezni ne glede del ne glede višine zahtevanega kredita.
Program javnih del za banovino je treba izdelati v mejah kredita, ki se je dodelil banovini z odločbo ministrskega sveta.
Program del mora navajati podatke: o vrsti predlaganega dela s kratkim popisom vred, o kraju dela, v kateri občini in katerem srezu, o približnih stroških dela, v koliko letih se pričakuje njegova izvršitev, a'li in koliko je tega že porabljenega, odnosno odobrenega, če gre za nadaljevanje tega dela, koliko se predlaga za ta posel iz dodeljenega kredita, in o približnem številu dnin za navadne delavce, potrebnih za izvršitev tega dela.
Člen 12.
Ban podpiše kot predsednik banovinskega odbora letni program javnih del za banovino in ga pošlje v štirih izvodih ministru za gradbe v roku, ki se določi v odloku o dodelitvi kredita.
Člen 18.
Za ozemlje uprave mesta Beograda ugotovi program javnih del odbor, sestavljen po določbi člena 4., odst. (*), uredbe; podpiše ga pa upravnik mesta Beograda in ga pošlje ministru za gradbe v štirih izvodih v roku, ki se določi v odloku o dodelitvi kredita.
Člen 14.
Ko odobri ministrski svet program javnih del za banovino skladno z določbo člena 4., odst. (4), uredbe in se izroči banski upravi kredit, odobren iz državnega sklada za javna dela, začne banska uprava javna dela izvajati.
Člen 15.
Za izvajanje javnih del manjšega obsega zadoščajo referati strokovnih organov o vrsti dela, o načinu njegove izvršitve, o stroških za to delo in koliko teh stroškov pride na delovno moč, koliko pa na nabavo materiala.
Za večja dela in za vse objekte, za katerih izvedbo so potrebni statični preračuni, je treba predhodno izdelati projekt.
Projekte in referate odobruje tisto oblastvo, ki je pristojno za odobritev teh del po kreditih iz državnega proračuna.
Člen 16.
Za izvajanje javnih del v breme kredita, nakazanega iz državnega sklada za javna dela, je potrebna odločba bana kot nakazovalca I. stopnje za vsako delo posebej.
V odločbi je treba določiti način, kako se naj to delo izvaja, in odrediti ustanovo, odnosno organa, ki naj to delo opravi, po potrebi pa tudi upravitelja dela in kredita.
Za izvršitev dela se odrede lahko strokovni oddelki banske uprave, tehnični razdelki, strokovni referenti sreskih načelstev in higienskih zavodov, po potrebi pa tudi poedine občine in vodne zadruge.
Člen 17.
Skladno z določbo člena 5. uredbe se vrše dela in nabave lahko ludi brez dražbe (licitacije) z neposredno pogodbo ali pa v mešani ali čisti režiji; kljub določbam členov 95. c in 95. č zakona o državnem računovodstvu sme ban odobravati dokončno tako licitacije kakor tudi pogodbe, odnosno izvrševanje v režiji za vrednost nad sto tisoč dinarjev. Ostali postopek se vrši povsem po zakonu o državnem računovodstvu.
Pri izvajanju del v mešani režiji je treba oddajati poedina dela v manjših deležih in količinah v akordu, pri čemer je določiti enotne cene po običajnih krajevnih cenah za takšna ali podobna dela.
Pri izvajanju del v čisti režiji je treba plačevati dnine navadnim delavcem in delavkam po običajnih cenah, največ pa po 20 dinarjev.
Strokovnim delavcem, delavcem prednjakom in nadzornikom se morajo plačevati dnine po običajnih cenah, največ pa po 40 dinarjev.
Člen 18.
Da se pridrži potrebni znesek za plačilo povprečnega zneska za zavarovanje delavcev za nezgode skladno z določbo člena 28. uredbe, pošlje upravitelj dela in kredita, odnosno ustanova, kateri je poverjena izvedba dola, pristojnemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev podatke o vrsti dela in o približnem številu delavcev, ki se zaposle, dokler trajajo dela, in zahteva od urada približni preračun zneska.
Clen 19.
Za izvajanje del v režiji in za nabavo potrebnega gradbenega materiala in orodja z neposredno pogodbo se smejo izdajati upraviteljem del in kreditov plačila na račun do največ 50.000 dinarjev; ta plačila so dolžni izpričati s pravilnimi plačilnimi listinami v mesecu dni. Ko se je izročil banski upravi obračun o plačilu, prejetem na račun, se za to delo lahko nakaže novo plačilo na račun.
Plačila na račun se izdajajo proti navadni pobotnici po nalogu nakazovalčevem.
Clen 20.
Najkesneje v 15 dneh po dovršitvi dela morajo zahtevati upravitelji del, odnosno ustanove, ki jim je poverjena izvršitev dela, kolavdacijo del. Kolavdacija se vrši po pravilniku ministrstva za gradbe o kolavdiranju stavbnih del.*
Pri delih manjšega obsega (do 6.000 dinarjev) ni odrejati posebne komisije za kolavdacijo dela; marveč ugotovi strokovni organ tehničnega razdelka ali sreske-ga načelstva, na Čigar ozemlju se delo izvaja, ko se mudi v bližini dela po drugih poslih, ali je dovoljeno delo stvarno in dobro izvršeno.
Za večja dela d > 50.000 dinarjev odredi ban kolav-dacijsko komisijo, sestavljeno iz enega strokovnega organa njemu podrejene banske uprave ali pristojnega tehničnega razdelka ali sreskega načelstva in enega predstavnika sreskega odbora iz občine, v kateri se delo izvaja.
Za dela nad 50.000 dinarjev sestoji kolavdacijska komisija iz dveh strokovnih organov banske uprave ali
* ^Službeni list« št. 167/32 iz 1. 1931.
pristojnega tehničnega razdelka ali sreskega načelstva in enega predstavnika sreskega odbora iz občine, v kateri se delo izvaja.
Clen 21.
Delo, ki ga je kolavdacijska komisija sprejela, je treba z odstopnim pismom predati pristojnemu oblastvu, samoupravnemu telesu, odnosno ustanovi v nadaljnje vzdrževanje.
Clen 22.
Ko banska uprava kolavdacijo izvršenega dela odobri, pošlje prepis odločbe, s katero kolavdacijo odobri, skupno s prepisom kolavdacijskega zapisnika in izpiska plačilnih listin, obračunjenih v breme za to delo odobrenega kredita, ministrstvu za gradbe radi razvidnosti in kontrole.
Clen 23.
Za potne stroške in dnevnice ob upravljanju dela, vršitvi nadzora in kolavdaciji izvršenih del se smejo potrošiti v breme sklada za javna dela največ 3% vsote kredita, ki je dodeljen banovini za izvrševanje del po odobrenem programu.
Potni stroški in dnevnice se obračunjajo po uredbi o povračilu potnih stroškov državnim uslužbencem M. F. br. 84.600/1, z izpremembami in dopolnitvami M. F. br. 49.963/1*
Za člane sreskih odborov, ki se udeležujejo kolav-dacije del, velja določba člena 29., odst. (-), uredbe.
Clen 24.
Za izvajanje, za oddajanje v izvršitev in za kolavdacijo javnih del v breme banovinskega sklada za javna dela veljajo povsem določbe, ki so predpisane z uredbo o izvajanju javnih del in tem pravilnikom za dela iz državnega sklada za javna dela.
Clen 25.
Ko izda ministrski svet skladno s členom 4., odst. (4), uredbe odločbo, s katero odobri program javnih del za banovine, odnosno upravo mesta Beograda, izda minister za gradbe nalog za izplačilo dodeljenega kredita po odobrenem programu za to banovino, odnosno za upravo mesta Beograda. Odlok, s katerim se program odobruje, in nalog za izplačilo iz državnega sklada za javna dela se pošljeta pred izvršitvijo glavni kontroli za soglasnost.
To velja tudi glede odločb, ki jih izda ministrski svet skladno z določbo člena 46., odst. (3) in (*), uredbe in glede nalogov ministra za gradbe za izplačilo po teh odločbah.
Odločba glavne kontrole o soglasnosti se razteza tudi na vse poznejše odločbe o angažiranju kredita, odobrenega za poedina dela, in posle v okviru odobrenega programa.
Clen 26.
Ko se dobi soglasna odločba glavne kontrole po členu 25. tega pravilnika, se pošlje odobreni program javnih del s prepisom odločbe glavne kontrole in naloga za izplačilo kredita na račun sklada vred banski upravi, odnosno upravi mesta Beograda v nadaljnje poslovanje ali pa osrednji upravi za posredovanje dela.
Po prejetih nalogih za izplačilo opravlja Državna hipotekarna banka izplačila kreditov banskim upravam po svojih podružnicah.
~ * »Službeni list« št. 46/4 in 747/95 iz 1. 1932.
S prejetimi krediti razpolaga dalje ban kot nakazo-valec I. stopnje; do njili uporabe jih pusti na tekočem računu pri podružnicah. Morebitne obresti po tekočem računu se morajo prenesti vsakega pol leta v državni sklad za javna dela pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
Člen 27.
Banove odločbe o zavzetju (angažiranju) kreditov iz banovinskega sklada za javna dela in nalogi za izplačilo iz tega sklada so pošiljajo krajevni kontroli pri banski upravi za vizo.
Banovinski sklad za javna dela se ustanovi pri podružnici Državne hipotekarne banke v kraju banovine, sklad za javna dela na ozemlju uprave mesta Beograda pa pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
Člen 28.
Odločbe ministrskega sveta, izdane za dela in polnoči po določbah člena 17., odst. (‘) in (•), ter nalogi za izplačila po teh odločbah se pošiljajo pred izvršitvijo glavni kontroli za soglasnost.
Istotako je za odločbe ministrskega sveta, s katerimi se sklepajo posojila na podstavi dohodkov državnega sklada za javna dela, potrebna soglasnost glavne kontrole.
Člen 29.
Vsi posli ob odobravanju in ugotavljanju programov javnih del, odobravanju podpor, izdajanju nalogov za izplačilo, izdajanju razpisov in navodil po uredbi o izvajanju javnih del in po tem pravilniku, kakor tudi posli, ki so nanašajo na razvidnost in upravljanje državnega sklada za javna dela itd., spadajo v pristojnost računsko-ekonomskega oddelka ministrstva za gradbe.
Posli, ki se nanašajo na razvidnost in upravljanje banovinskega sklada za javna dela, na izdajanje nalogov za izplačilo in na programe del iz tega sklada, spadajo v pristojnost finančnega oddelka banske upravm za upravo mesta Beograda pa v pristojnost oddelka, ki ga določi upravnik mesta Beograda.
Člen 30.
Za voditev razvidnosti o vseh ostvarjenib dohodkih in napravljenih razhodkih za račun državnega sklada za javna dela se vodita pri ministrstvu zn gradbe knjigi: dnevnik in parlijalnik, ki jima predpiše obrazec minister za gradbe soglasno z ministrom za finance.
Istotako se predpiše obrazec za dnevnik in parti-jalnik, ki ju vodijo banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda radi razvidnosti o kreditih, prejetih iz državnega sklada za javna dela, in o razhodkih, napravljenih po teh kreditih.
Banovine, odnosno uprava mesta Beograda vodijo analogne knjige za razvidnost o vseh ostvarjenib dohodkih in napravljenih razhodkih za račun banovinskega sklada za javna dela.
Člen 31.
Državna hipotekarna banka, pri kateri je ustanovljen državni sldad za javna dela, obvesti ministrstvo za gradbe o vsakem izplačilu, izvršenem za račun sklada, vsak mesec pa o vseh prejetih vsotah ostvarjenega dohodka z označbo, od katere ustanove se je denar prejel.
Istotako obvesti Državna hipotekarna banka tudi o vsakem povračilu neporabljenega kredita po prej izdanih nalogih za izplačilo, sklicevaje se na številko in datum te naredbe.
Ta določba velja ustrezno tudi za izvrševanja izplačil za račun banovinskega sklada; poročila pošilja banka banski upravi, odnosno upravi mesta Beograda.
Člen 32.
Vsi stroški za nabavo knjig, obrazcev in drugih potrebščin za razvidnost in vknjiževanje dohodkov in razhodkov državnega sklada za javna dela ter za hranitev denarnih listin in obračunov obremenjajo ta sklad, kolikor pa gre za razvidnost, vknjiževanje in obračun kreditov iz banovinskega sklada za javna dela, slednji sklad.
Istotako se v breme državnega sklada za javna dela plačujeta tudi dva honorarna uradnika, ki ju usluži minister za gradbe za računsko-knjigovodstvene in administrativne posle tega sklada.
Člen 33.
Vsi izplačani računi in ostale listine, po katerih so opravljale banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda izplačila iz sklada za javna dela, se hranijo v denarnem arhivu banske uprave, odnosno uprave mesta Beograda; denarne listine pa, po katerih je opravilo ministrstvo za gradbe izplačilo neposredno ali po Državni hipotekarni banki (člen 32.), se hranijo v denarnem arhivu ministrstva za gradbe.
Kolikor opravi ministrstvo za gradbe izplačila neposredno ali po Državni hipotekarni banki, spadajo računi in ostale listine o teh izplačilih pod pregled in vizo krajevne kontrole, ki jo odredi glavna kontrola; prav tako pa tudi tromesečni izpiski tako izplačanih računov z letnim obračunom ministrstva za gradbe vred.
Člen 34.
Vse izvirne plačilne listine, predpisno kolkovane, obdrže banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda, kolikor se nanašajo na državni sklad za javna dela, v svojem arhivu; njih overovljene prepise pa je treba priložiti prepisu izpiska listin, ki je sestavni del koiav-dacijskega izdelka.
Člen 35.
Konec vsakega proračunskega leta pošljejo banske uprave in uprava mesta Beograda ministrstvu za gradbe poročilo o ostvarjenib dohodkih in napravljenih razhodkih banovinskega sklada za javna dela s primerjalnim spiskom odobrenih in izvršenih javnih del v breme tega sklada.
Istotako pošiljajo ministrstvu prepise programov javnih del, določenih po določbi člena 26. uredbe.
Člen 36.
Ministrstvo za gradbe sestavi za vsako proračunsko leto po vposlanih razporedih javnih del proračun dohodkov in razhodkov državnega sklada za javna dela kot dodatek k državnemu proračunu razhodkov za stroko ministrstva za gradbe; po izteku računskega leta pa sestavi zaključni račun po tromesečnih izpiskih o pre-
jetih in porabljenih vsotah in letnih obračunih banskih uprav, odnosno uprave mesta Beograda.
Te tromesečne izpiske in letni obračun sestavljajo banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda, in jih pošiljajo z izplačanimi računi in ostalimi listinami kakor tudi s primerjalnim spiskom odobrenih in izvršenih del vred krajevnim kontrolam pri pristojnih finančnih direkcijah v pregled in vizo, nato pa vidirane izpiske brez listin ministrstvu za gradbe radi vknjižbe.
Letni obračuni spadajo tudi še pod pregled organa glavne kontrole, ki ga ta za to odredi.
Ministrstvo za gradbe pošlje glavni kontroli v pregled in podelitev razrešnice zaključni račun s svojim letnim obračunom in overovljenimi letnimi obračuni banskih uprav, odnosno uprave mesta Beograda vred. Tem obračunom je treba priložiti spiske del, izvršenih v tem letu, in overovljene prepise razrešnic glavne kontrole, ki jih dobe banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda po svojem letnem obračunu za kredite iz državnega sklada za javna dela.
Clen 37.
Proračun dohodkov in razhodkov ter zaključni račun državnega sklada za javna dela po čleiiu 36. tega pravilnika podaja ministrstvo za gradbe, začenši s proračun-. skim letom 1935./1936. Za proračunski leti 1933./1934. in 1934./1935. poda ministrstvo za gradbe ministrstvu za finance samo sumarno poročilo q ostvarjenih dohodkih in napravljenih razhodkih tega sklada.
Določbe iz členov 36. in 37. tega pravilnika glede sestave proračuna oohodkov in razhodkov ter zaključnega računa veljajo ustrezno tudi glede banovinskega sklada za javna dela. Predlagajo se banovinskemu svetu banovine, dokler se pa ti sveti ne ustanovč, banskemu svetu.
Člen 38.
♦
Ce se pokažejo nepravilnosti pri izvajanju javnih del in nepravilnosti pri upravljanju in porabi odobrenega kredita iz državnega sklada za javna dela, kar se ugotovi po komisiji, ki jo odredi minister za gradbe, odnosno ban, kolikor gre za potrošek iz banovinskega sklada za javna dela, odgovarjajo odgovorni upravitelji, računodajniki in nakazovalci po zakonu o glavni kontroli 'in se pokličeio krivci na disciplinsko in kazensko odgovornost.
Člen 39.
Predpise tega pravilnika izvajati, tolmačiti in izpre-minjati je pristojen minister za gradbe.
Clen 40.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinahc	.
V Beogradu, dno 23. novembra 1934; št. 30.356.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
Banove uredbe.
759.
II.	No. 38/253.
Razglas.
Z odločbama z dne 14. novembra 1934, IV. br. 3521 in IV. br. 3574,* je ministrstvo notranjih poslov na osnovi §§ 138., 10. in 139. zakona o občinah in razsodb državnega sveta z dne 8. septembra 1934, br. 20.281/34, odnosno br. 20.280/34, izreklo, da odredbe točk 5., 7., 8. in 10. ter tekoče številke 5. iz § 1. uredbe z dne 31. marca 1934, IV. br. 1040/34, objavljene v »Službenih novi-nah« z dne 30. marca 1934, št. 74, ne veljajo, kolikor se nanašajo na bivše občine Gaberje, Hotiza, Kapca, Kot, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš in Dolga vas ter naselje Tri mlini.
Iz cit. dveh ministrskih odločb ugotavljam:
1. da sta z njima ukinjeni novi občini Hotiza in Lendava-okolica;
2. da preidejo njih sestavni deli nazaj v one občine, ki so bile ustanovljene z uredbo ministrstva notranjih poslov z dne 8. septembra 1983, IV. br. 2100, in sicer:
a) bivše občine Hotiza, Kapca in Kot iz občine Hotiza ter bivše občine Dolnji in Gornji Lakoš ter Gaberje iz občine Lendava-okolica v občino Gaberje;
b) bivši občini Mala Polana in velika Polana iz občine Hotiza ter bivša občina Brezovica iz občine Turnišče v občino Poljana;
*;) bivša občina Dolga vas in naselje Tri mlini iz občine Lendava-okolica v občino Lendava;
č) bivše občine Banuta, Genterovci in Zadostje iz občine Lendava-okolica, bivša občina Radmožanci iz občine Turnišče in bivša občina Kamovci iz občine Dobrovnik v občino Genterovci;
3. da se z izpremembami, navedenimi pod t. 2., re-aktivirajo z uredbo IV. br. 1040 ukinjene občine G a -ber^je, Genterovci in Poljana v isti sestavi, kakršno so bile dobile z uredbo IV. br. 2100 od 8. septembra 1933, dalie da dobi občina Turnišče z izgubo bivših občin Brezovica in Radmožanci, občina Lendava pa s pridobitvijo bivše občine Dolga vas in naselja Tri mlini isti sestav, kakor sta ga ti dve občini imeli v septembru 1933 in končno da izgubi občina D o b r o v -n i k bivšo občino Kamovci, popolnoma neprizadete pa da ostanejo nove občine Beltinci, Bogojina, Črenšovci, Odranci in Orešje.
Radi jasnosti in preglednosti se objavlja nastopni pregled, v katerem so v levem stolpcu občine po stanju, nastalem z uvodoma cit. razsodbama državnega sveta, v desnem pa sestavni deli teh občin, to so stare občine po stanju izpred 8. septembra 1933.
* Odločbi gl. »Službeni list« št. 756/102 iz 1. 1934.
Pregled občin v dolnjelendavskem srezu:
Tek. št.	Nova občina	Stara občina
1	Beltinci	Beltinci Ižakovci Bratonci Dokležovje Gančani Lipovci
2	Bogojina	Bogojina Bukovnica Filovci Ivanci Motvarjevci
3	Črenšovci	Črenšovci Dolnja Bistrica Gornja Bistrica Srednja Bistrica Trnje Ziški
4	Dobrovnik	Dobrovnik Kobilje Strehovci Žitkovci
5	Gaborje	Gaberje Dolnji Lakoš Gornji Lakoš Hotiza Kapca Kot
6	Genterovci	Banuta Genterovci Kamovci Radmožanci Zamostje
7	Lendava	Dolga vas Dolnja Lendava
8	Odranci	Lipa Melinci Odranci
9	Orešje	Čentiba Dolina Petišovci Pince
10	Poljana	Brezovica Mala Polana Velika Polana
11 U	Turnišče	Gomilica Nedeljica Renkovci Turnišče
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. decembra 1934.
Namestnik bana. pomočnik dr. Pirkmajer s. r.
760.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 227 z dne 2. oktobra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. septembra 1934, I. št. 33.045/0, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, Dolenec Matej, direktor III. položajne skupine
2.	stopnje državne trgovske akademije v Mariboru.
Z odlokom ministra pravde z dne 25. septembra 1934, št. 88.901, so bili postavljeni za pristave VIII. položajne skupine sodniški pripravniki: pri sre-skem sodišču v Celju Stefanovič Ljubomir, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru; piri okrožnem sodišču v Ljubljani Ilešič Milivoj, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; pri okrožnem sodišču v Celju Fister Josip, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju; pri sraskem sodišču v Novem mestu Rupar Fran, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju; pri okrožnem sodišču v Ljubljani Golouh Ciril, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; pri sreskem sodišču v Kočevju Gubenšek Fran, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru; pri sreskem sodišču V Laškem Podboj Josip, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru. Na prošnjo pa sta bila premeščena k okrožnemu sodišču v Novem mestu Svetel Viktor, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Laškem, k okrožnemu sodišču v Ljubljani pa Peterca Fran, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Kočevju.
Številka 228 z dne 3. oktobra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. septembra 1934 je bil postavljen pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za sekretarja VII. položajne skupine Konjar Anton, pisar VIII. položajne skupine iste podružnice.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. septembra 1934 sta bili premeščeni na prošnjo: Lenko Ana, p. t. kontrolor VII. položajne skupine pošte in telegrafa Podčetrtek, k pošti in telegrafu Šmartno ob Paki in Mozer Olga, vilšji p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 4, k pošti in telegrafu Novo mesto.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. septembra 1934, št. 88.958, so napredovali 6odniki sreskega sodišča: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Nečemer Ferdinand v Kranju, Turk Karel v Kostanjevici, dr. Sfiligoj Josip v Litiji, dr. Činkel K " r e 1 v Ribnici in dr. Adamič Rudolf v Mariboru; v IV. položajno skupino 2. stopnje: Sever Fran, namestnik državnega tožilca v Mariboru, Verlič Fran, sodnik sreskega sodišča v Celju, Pfeifer Josip, sodnik sreskega sodišča na Brdu, in Prijatelj Josip, sodnik sreskega sodišča v Novem mestu.
Številka 229 z dne 4. oktobra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	septembra 1934 sta bila upokojena Kožuh Mirko, učitelj y Mariboru in uradnik V. položajne
skupine, ter S e č i - T o r e n t a Olga, učiteljica v Loki pri Žusmu in uradnik VII. položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z' dne 24. septembra 1934., I. št. 42.450, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati brošuro »D as R e c h t der Makedo-n i e r auf M i n d e r h e i te n s c h u t z«, ki jo je izdal v Berlinu Lorkovič Mladen v nemškem jeziku.
Številka 230 z dne 5. oktobra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. septembra 1934, št. 36.264, je bil premeščen na prošnjo P a vleči č Stjepan, katastrski višji inšpektor V. položajne skupine finančne direkcije v Ljubljani, k finančni direkciji v Zagrebu.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 17. septembra 1934, S. št. 19.782, je bil imenovan za člana banskega sanitetnega sveta pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani dr. Rad man Marko, upravnik občne državne bolnice v Ljubljani, na mesto dosedanjega člana tega sveta dr. Lapajneta Živka.
številka 232 z dne 8. oktobra 1934.
Na podstavi pooblastila ministra za promet je bil z odlokom generalnega direktorja z dne 22. septembra 1934 premeščen na prošnjo Marolt Vladimir, prometnik IX. položajne skupine postaje Novi Sad, v postajo Brezno-Ribnica v območju direkcije državnih železnic Ljubljana.
Številka 233 z dne 9. oktobra 1934.
Na podstavi pooblastila ministra za promet je bil z odlokom generalnega direktorja z dne 22. septembra 1934 premeščen po potrebi službe Pavčič Franjo, pomožni prometnik X. položajne skupine in šef postaje Blata v območju direkcije državnih železnic v Zagrebu, za šefa postaje Dolnja Lendava v območju direkcije Ljubljana.
Številka 235 z dne 11. oktobra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. septembra 1934, št. 88.957, je bil postavljen za ravnatelja pisarne apelacijskega sodišča v Ljubljani v VI. položajni skupini Soban Josip, pisarniški višji predstojnik iste položajne skupine pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
24.	septembra 1934, št. 88.956, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, d r. F o r s t e r Vladimir, sodnik okrožnega sodišča
III.	položajne skupine 1 stopnje v Novem mestu.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 2. oktobra 1934, 'št. Kus 1414/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembali in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjižice »Naš front — s o c i a 1 i z a m i f a š i z a m«, spisane od Bekerja Josipa in tiskane v Zagrebu, z odlokom z dne 2. oktobra 1934, št. Kns 1413/34, pa razširjanje in prodajanje številke 10. »H r v a t s k e revije« iz leta 1934, ki se tiska v Zagrebu.
Številka 236 z dne 12. oktobra 1,934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
24.	septembra 1934, I. št. 33.050/0, je napredoval Novak Ignacij, kontrolor mer pri oddelku kontrole mer sreskega načelstva v Celju, iz VIII. v VIL položajno skupino.
Številka 237 z dne 13. oktobra 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
24.	septembra 1934, št. 24.286, sta napredovala: za šumarskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje in sreskega šumarskega referenta pri sreskem načelstvu v Novem mestu ing. Š u 1 g a j Franc, šumarski svetnik V. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri istem načelstvu, in za šumarskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje in sreskega šumarskega referenta	pri sreskem načelstvu v Kranju	ing. Kraut
Igo, šumarski svetnik V. položajne skupine s 1. period-skim poviškom. S tem ukazom se izpreminja ukaz z dne 26. maja 1934, št. 13.969, kolikor se nanaša na priznanje zvanja šumarskega višjega svetnika.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
1.	oktobra 1934, št. 24.989, sla bila premeščena po službeni potrebi ing. Š u 1 g a j Franc, šumarski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje in sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Novem mestu, za šumarskega svetnika iste položajne skupine k šumar-skemu odseku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, i n g. Cerjak Dominik, šumarski svetnik VI. položajne skupine in sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Krškem, pa v istem svojstvu in v isti položajni skupini k sreskemu načelstvu v Novem mestu.
Z odlokom ministrstva za promet z dne 3. oktobra 1934, P. t. št. 70.865, je bil premeščen na prošnjo v istem svojstvu k pošti in telegrafu Ljubljana 1 C i n -gel Franjo, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Radovljica.
Na podstavi pooblastila ministra za promet M. s. št. 13.254/34 so bili premeščeni z odlokom generalnega direktorja z dne 2. oktobra 1934: a) po službeni potrebi: Boljka Peter, oficial V tli. položajne skupine postaje Ljubljana gor. kol., v postajo Ljubljana gl. kol.; Štajner Rozalija, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Ljubljana gor. kol., v postajo Ljubljana gl. kol.; Klun Ludo-v i k, pomožni oficial X. položajne skupine postaje Ljubljana gor. kol.; v postajo Ljubljana gl. kol.; b) na prošnjo: Bevec Anton, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Ortnek, v postajo Ljubljana gl. kol.; Kumer Franc, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Radohova vas, v prometno-komer-cialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; R a m o v e š Frančišek, prometnik VIII. položajne skupine tovornega kolodvora Radovljica, v postajo Jesenice, Zavadlav Leopold, prometnik VIII. položajne skupine postaje Maribor gl. kol, v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Pirjevec Stanislav, prometni uradnik IX položajne skupine postaje Zalog, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor.
•m • mm
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 102. kosu V. letnika z dne 19. decembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VT. No. 1000/44.	2918
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. novembra do 31. nov. 1934.
Po nnredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z. dne 21. marca. 1930.
Srez
C M
58
o «•
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice . .
Celje
Kamnik . ,
Kranj . . .
Konjice .......
Litija................
Ljubljana (srez) . .
Ljubljana (mesto) .
Ljutomer
Maribor levi breg .
Murska Sobota . . .
Novo mesto............
Prevalje............_.
Vsega
Griža. — Djsenteria. Dolnja Lendava . .
Krško ................
Ljubljana (srez) . .
Ljutomer	...
Murska Sobota . . .
Novo mesto .....
Ptuj...........
1 IG| 5| 3 | 2
Vsega
37	6	13
Akrlatinka. — Scarlatina.
• • • • •
Brežice .	...
Celje ...
Dolnja Lendava
Kamnik............
Kranj.............
Konjice .....
Krško ......
Laško Litija
Logatec ..............
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer	.	.
Maribor desni breg Marihor levi breg . Maribor (mesto) . .
Metlika...............
Murska Sobota . . .
Prevalje..............
Ptuj..................
Slovenjgradec . . . . Šmarje pri Jelšah .
Vsega
1
80	7|23
Litija   . • •
Logatec ................
Novo mesto . . . . <
Ptuj ...................
Šmarje pri Jelšah .
Vsega
Ošpice. — Slorbilli.
9 24
24
16
22	1	3	—	20
2 i	—	o	—	—
l 7	2	L 4			5
2	—	2	—	—
3	2	1	—	4
—	1	—	—	1
30
1
2
13
2
3 1
1
2
1
7
6
6
6
2
2
2
2
4 1
U7| 56l 25 | -
64
8
61
49
29
1
148
			13		
Srez	Ostali	O ► 23 o v So z °	© ► 1 M	Umrli	Ostanejo v oskrbi
			O		
Daviea. — Dipbteria et Croup.
Brežice	»	13	2	4	—	11
Celje	•	7	2	2	—	7
Celje (mesto) . . . . .		4	1	—	—	5
Dolnja Lendava . , ,	•	4	1	1	1	3
Gornjigrad 		•	1	2.	1	—	2
Kamnik	•	6	2	3	—	5
Kranj . .........	•	13	3	5	—	11
Kočevje		12	4	3	1	12
Konjice ........		1	—	1	—	—
Krško 		 .		17	3	12	—	8
Laško 			8	—	1	—	7
Litija ..........	9	10	1	3	—	8
Logatec 		•	7	2	4	—	5
Ljubljana (srez) . . .	•	17	10	3	—	24
Ljubljana (mesto) . ,	•	17	11	6	—	22
Ljutomer 		k	7	2	2	—	1
Maribor desni breg .	#	8	9	10	1	G
Maribor levi breg . .	,	11	7	4	—	14
Maribor (mesto) . . .	#	10	4	3	—	11
Metlika			—	1	—	1	—
Murska Sobota . . . .		6	3	2	—	7
Prevalje				2	3	2	—	3
Ptuj			13	8	8	—	13
Radovljica				2	5	1	1	6
Šmarje pri Jelšah . .	.	5	5	1	1	8
Vsega .		201	91	82	6	204
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Ljubljana (srez)
1 -
Vsega	1	j	—
Šen. — Erysipelas.
1-1 1
- 1
Brežice 		1	—	—	—	1
Celje 		 ,	1	1	1	—	1
Črnomelj 		2	—	1	—	1
Konjice 		 .	—	1	—	—	1
Krško 			2	1	—	—	3
Litija			1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . ,	2	2	3	—	1
Maribor desni breg . ,	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	3	—	—	1	2
Murska Sobota .....	1	—	—	—	1
Novo mesto		2	2	—	—	4
Radovljica		—	1	—	—	1
Vsega	16	8	5	1	18
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	—	1
Prevalje		1	—	—			1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	—			1
Vsega .	2	1	-	-	3
Otročična vročica. — Seosis puerperalis.
Kranj...,.......	1	—	1	—	—
K rško ..........	2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . . •	1	—	—	—	1
Radovljica		—	1	—	—	1
Vsega . .	4	1	2	—	3
Ljubljana, dne 4. decembra 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 51/32—8.	2932
Sklep.
Popolni preklic Tomažin Frančiške roj. Zavodnik, iz Gmajne št. 22, z dne 27. septembra 1932 zaradi slaboumnosti, se razveljavlja.
Sresko sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 26. novembra 1934.
IV Os 68/34.	2923
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 27. avgusta 1934, opravilna številka IV Os 68/34—14, je bil Vrečko Martin, posestnik v Trski gorci pri Ka-lobju, sedaj neznanega bivališča, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bila postavljena Vrečko Leopoldina, posestnica v Trski gorci št. 15 pri Kalobju.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 12. decembra 1934.
Og 64/34-2.	#	2940
Amortizacija.
Na prošnjo brače Dragan tvornice Še-šira i tuljaca iz Vel. Bečkereka, zastopanih po Šejteri Nikoli, odvetniku v Velikem Bečkereku, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice ter se imetnik poziv-lje, da jo tekom 60 dni od dneva razglasa tega poziva predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči.
Menica je izstavljena 17. avgusta 1932 na Din 3641'—, plačljiva 28. oktobra 1932 pri Prvi lirvatski štedionici, podružnici v Ljubljani, po Preskerju Antonu, trgovcu v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 14. decembra 1934.
Og 28/34-3	2921
Amortizacija.
Na prošnjo Balas Marije, roj. Zorko, gospodinje v Zagrebu, Vukovičeva ulica 9, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni pnpirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica hranilnice mestne občine Brežice, štev. 9652 v znesku 13 tisoč 824'80 dinarjev.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. novembra 1934.
Stran 510.
E ^	-	;	•'<<<;
2939
Proglasitve za mrtve.
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 240. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo glede spodaj navedenih pogrešancev postopanje v dokaz smrti v smislu § 24. o. d. z., ker je verjetno izkazano, da so umrli. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Illlr in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče dne	
Tominc Mihael, roj. 24. septembra 1893 v Planini št. 18.	Odšel leta 1914. z bivšim 17. pp. na gališko fronto, leta 1915. od Rusov ujet, zadnje poročilo' 1916 iz Taškenta.	brat Tominc Franc, posestnik v Planini št. 18.		22. VI. 1934 Og 37/34	31. januarja . i935.	
Karmelj Jožef, roj. 1. aprila 1892 v Vrbi št. 16.	Odšel leta 1914. z bivšim 3. gor. artil. polkom na rusko bojišče, pri Rozvadovu dne 28. oktobra 1914 baje smrtno zadet padel.	mati Karmelj Doroteja, Sp. Gorje št. 22 nad Bledom.		7. XI. 1934 Og 54/34	31. maja 1935.	
Skubic Vincencij, roj. 26. oktobra 1880 v Brvacah št. 12.	Odšel leta 1915. z bivšim 27. dom. pp. na rusko fronto in tam kmalu nato brez sledu izginil.	brat Skubic Anton, posestnik v Brvacah 12.		13. XI. 1934 Og 57/34	31. maja 1935.	
Keržin Josip, roj. 19. decembra 1894 v Ljubljani, Ilovica 35.	Odšel leta 1914. z bivšim 27. dom. pp. na rusko fronto. V ruskem ujetništvu baje 24. maja 1918 umrl.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Keržin Karl, Ljubljana, Nunska ul. št. 21.	14. XII. 1934 Og 65/34	1. julija 1935.	
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 14. decembra 1934.
I O 080/34—6.	2862-3—3
Poklic dediča neznanega
1	•	1	•	V V
bivališča.
Pečnik Terezija, pristojna v občino Vel. Pirešica, nazadnje bivajoča v Trstu, je dne 26. januarja 1934 v Trstu umrla. Poslednja volja se ni našla.
Gospod Pečnik Ernest, sin Pečnik Terezije, čigar bivališče ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Stadlerjem Francetom, davč. nad-upraviteljem v p. v Celju, ki je bil po-stovljen za skrbnika, odsotnemu Pečniku Ernestu.
Sresko 8odišče v Celju, odd. I., dne 3- decembra 1934.
$
I 803/34-7.	2937
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. januarja 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Sv. Trojica, Sl. g., vi. št. 76.
Cenilna vrednost: Din 18.000’—.
Najmanjši ponudek: Din 12.400’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal j dobri seri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 10. decembra 1934.
*
Va I 1755/34-18.	2938
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja' 1935 o b p o 1 devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Kosezah-Brdo št. 91 z gospodarskim poslopjem in zelenjadnim vrtom, zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 870.
Cenilna vrednost: Din 147.031-50.
Vrednost pritikline: Din 30'—.
Najmanjši ponudek: Din 98.034’34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bj se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 3. decembra 1934.
I 1505/34-10.	2931
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču X sobi št. 1 dražba nepremičnin: zem-
ljiška knjiga Kandija, vi. št. 475, 502
in 859.
Cenilna vrednost: Din 123.434’—. Vrednost pritikline: Din 2800’—. Najmanjši ponudek: Din 82.289’36. Pred začetkom dražbe ie položiti za vadij znesek Din 12.343-40 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 6. decembra 1934.
*
Va I 2619/34—11.	2941
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. januarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
1. hiša št. 7 z zemljiščem, pare. št. 794, 793 in 791;
2, gozdni parceli št. 698 in 699; zemljiška knjiga k. o. Sp. Pirniče,
1.	vil. št. 253, 2. vi. št. 155.
Cenilna vrednost: Din 4889’70. Jamčevina: Din 489’—.
Najmanjši ponudek: Din 3258	.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bepeip parok,u pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 12. decembra 1934.
I 418/34—10	292?
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 11, 271.
Cenilna vrednost: Din 81.270'—.
Vrednost pritikline: Din 55-—.
Najmanjši ponudek: Din 54.683-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Tržiču, dne 29. novembra 1934.
1 636/34—9	2920
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: hiša št. 69 v Pišecah, z gospodarskim poslopjem, 1 stavbna, 1 njivska in vinogradniška parcela ter vinska klet z vinogradniško parcelo; zemljiška knjiga: Pišece, vložna številka 25 in 28.
Cenilna vrednost: Din 32.576'25.
Vrednost pritikline: Din 1.238'—.
Najmanjši ponudek: Din 21.717'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 12. decembra 1934.
I 285/34-20	2919
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: vila št. 81 na Vidmu, z gospodarskim poslopjem, uto, 2 vrtnima, 1 travniško in 1 stavbno parcelo; zemljiška knjiga: Videm, polovica vi. št. 103.
Cenilna vrednost: Din 136.745'—.
Vrednost pritikline: Din 785'—, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: Din 91.163'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II.,
dne 3. decembra 1934.
*
I P50/31—9.	2890
L/ažbeni oklic.
D n e 7. februarja 1935 dopoldne o b desetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Hotič, vi. št. 261, 279, b) KresniiSki vrh, vi. št. 105, in c) Vače, vi. št. 346.
Cenilna vrednost: ad a) dinarjev 412.415-—, ad b) Din 31.937-—, ad c) Din 2.290—.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 273.944-32, ad b) Din 21.291-32, ad'c) Din 1.526-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 6. decembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1321.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. decembra 1934. Besedilo: Greinitz, industrija železa d. d. Železarna Muta ob Dravi.
Izbriše se prokurist inž. Ivan Endl, vpišeta pa kooptirana upravna svetnika Mach Walter, direktor v Mariboru, in Breme Milko, direktor v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. decembra 1934.
Rg B II 32/16.
*
1325.
Sedež: Rogaška Slatina.
Dan vpisa: 11. decembra 1934. Besedilo: Banovinsko zdravilišče Slatina, trgovina s kislo vodo, upravljano po banu Dravske banovine.
Točka 3., zastopna pravica družabnikov, se odslej glasi:
Vršilec dolžnosti nadzornika zdravilišča dr. Šter Fran, ki podpisuje tako, da stavlja pod zdraviliško štampiljo ali tudi pisano besedilo tvrdke svoj podpis. Dosedanje besedilo 3. točke odpade.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 11. decembra 1934.
Pos I 119/33
Izbrisali sta se nastopni f i r m i i
1826.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 13. decembra 1934. Besedilo: Josip Jutras, trgovina z lesom.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. decembra 1934.
Rg A I 30/9,
*
1327.
Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 13. decembra 1934. Besedilo: A. Treo in M. Maeun, stavbno podjetje.
Obratni predmet: stavbno podjetje. Zaradi razdružitve in odjave obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. decembra 1934.
Rg A II 177/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
1328.
Sedež: Lueova.
Dan vpisa: 13. decembra 1934.
Besedilo; Gospodarska zadruga v Lu-covi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
1. oskrbovati svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste;
2. razpečavati kmetijske pridelke in obrtne idzelke svojih udov;
3. nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom;
4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domačega obrta, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja poučne gospodarske shode in razstave.
Zadružna pogodba (Statut) z dne
2.	decembra 1934.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so:
1. Gergar Aleksander, posestnik v Lucovi 40 (načelnik);
2. Lucu Štefan, posestnik v Adrijan-cih 47 (nač. namestnik);
3. Žilavec Jožef, posestnik in čevljar v Lucovi 15.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme; Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. decembra 1934.
Fi 51/34 — Zadr V 65/1.
1329.
Sedež: Otovci.
Dan vpisa: 13. decembra 1934.
Besedilo:	Gospodarska	zadruga v
Otovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
1. oskrbovati svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste;
2. razpečavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
3. nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom;
4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo 6vojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domačega obrta, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja poučne gospodarske shode in razstave.
Zadružna pogodba (Statut) z dne
9.	decembra 1934.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so:
1. Zavec Aleksander, zasebnik v Otov-cu 39 (načelnik);
2. Zavec Viljem, posestnik v Otovcu št. 39 (nač. namestnik);
3. Kerec Rudolf, gostilničar in posestnik v Otovcu 1.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 13. decembra 1934.
Fi 52/34 — Zadr V 64/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
133».
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 13. decembra 1934. Besedilo: Vinarska zadruga v Ljutomeru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji Član nač lstva Drago Novak, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Alojz Dunaj, posestnik v Lukavcih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 13. decembra 1934.
Zadr III 36/16.
*
1331.
Sedež: Svetinje.
Dan vpisa: 13. decembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Svetinjah, regi.trovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Pauša Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Križan Albert, posestnik v Cerovcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. decembra 1934.
Zadr II 13/4.
Konkurzni razglasi
1332.
Por 19/34—7.	2927
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Z a -d r a v c a Viktorja, trgovca v Grlavi 25, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. decembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 4316/34.	2924
Razpis.
Občina Vitanje, srez Slov. Konjice, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje - pripravnika z začetno plačo Din 800’— mesečno.
Šolska izobrazba najmanj popolna srednja šola ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina Din 5.000—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Vitanje, dne 13. dec. 1934.
*
Agrarni primer: Veliki Korinj.
Štev. R U 450/24—25.	2935
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Velikega Korinja.
Načrt o nadrobni jlelitvi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 193, 194, 195 v katastrski občini Veliko Globoko, sodni okraj Žužemberk, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 22. decembra 1934 do vštetega dne 4. januarja 1935 v občinski pisarni Zagradac razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 22. decembra 1934 v času od 15. do 16. ure v občinski pisarni v Zagradcu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 22. decembra 1934 do dne 20. januarja
1935 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1934.
Komisar za agrarne operacije I.: Pokorn s. r.
*
Štev. 3670/E-Dir. S.	2936
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo; 30» komadov kostanjevih drogov.
Potrebne podatke dobi ponudnik v pisarni mestne elektrarne, Krekov trg št. 10/11., med uradnimi urami.
Ponudbo je poslati v zaprtem ovoju do 27. decembra 1934 opoldne z napisom: »Ponudba za kostanjeve drogove«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 15. decembra 1934.
Razne objave
2933
Razglas.
V smislu § 14. pravil podpisane hranilnice je hranilnični upravni odbor v svoji seji dne 7. maja 1934 sklenil izplačevati vlagateljem na vsako
vlogo do Din 5.000’— . . Din 25— vlogo nad Din 5.000’— . . Din 50’— mesečno.
Občinska hranilnica v Krškem, dn© 14. decembra 1934.
*
29Q2 o o
Poziv upnikom.
Kmetijsko društvo v Tržišču, r. z. z
o. z., se je razdražilo in prešlo v likvidacijo.
Besedilo zadružne tvrdke ima odslej pristavek »v likvidaqiji«.
Likvidatorja sta dosedanja načelstve-na člana: Supin Karel, župnik v Tržišču in Stušek Ivan, posestnik v Tržišču št. 27. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
Tržišče, dne 29. novembra 1934.
Likvidatorja.
2916—3—2
Poziv upnikom.
Prometna zadruga za blagovni promet, r. z. z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
V Ljubljani, due 14. decembra 1934.
Likvidatorji.
Objava.
Izgubil sem šofersko izkaznico, izdano od sreskega načelstva v Črnomlju pod št. 6415/1931. Proglašam jo za neveljavno.
V Črnomlju, dne 6. decembra 1934.
Gušperič Rudolf s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.