teto II. PoStnlna platana o gotouinl. Ljubljana, četrtek 15. julija 1920. a« t>-., *?»"• .'f mezita številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Stev. 157. Cene pa poiti: za celo lete . R 8!r— a pol leta . K M’— za četrt leta. H Zr— za 1 mesec. . H T~ Za Ljubljana meicena 7 K Ste liiKBnretva msseins R IZ — Uredništvo In opravo: Kopitarjeva ulica št. 6 Kredn. tBlefsn štev. SO Posamezna številka 60 vin. A. J.;'. Stavba na pesku. w, Socialistične iri komunistične vrste se “ndalje bolj cepijo. Ta proces je splošen, Celem svetu, kjerkoli jih je kaj. Na j^nŠkem, v Belgiji, na Češkem, Francoskem pa tudi pri nas se dele na dve, tri n se več strank. Socialisti se koljejo s komunisti, le-ti se pa zopet dele na zmerne in radikalnejše. Pri nas so na ne-avnem vukovarskem kongresu prevla-radikalci, zmerni so pa vendar obdr-,ah glasilo »Novo Istino« in imajo v rokah . ji.ronoge organizacije. Nato so radijski izdali proglas na delavstvo, v kate-oa najostrejši način napadajo svoje .V*rajšnje brate, nazivajoč jih izdajalce Y®ke stvari in hlapce buržuazije. h ' u Proces razpadanja v socialistič-^oniunističnih vrstah je zelo zanimiv, , *cdi popolnoma razumljiv. Tisto, kar je . ®®Unlste in razne vrste socialistov dr-al& skupaj, je bila želja za podiranjem s®g3i kar obstoja. Od pristašev so zato ^ntevali samo mržnjo do obstoječega družnega reda. Njihovi voditelji so v naj-?°*nejših slikah risali gnilost sedanjega u*abnega reda, na drugi strani pa z , Mamljivimi frazami obetali socialistično-K°MUnistično državo, v kateri bo izginil P®)m o krivici, trpljenju, mukah, delu. V državi bo samo blagostanje, vsesploš-Zadovoljnost, neskaljeno veselje. lat ?0c‘alističnim in komunističnim agi-jp 0r)“m je v mnogih državah uspelo, presnel*^ delavstvo, preko katerega so do-Ur -v0 °blasti in s tem do prilike, da . esničijo svoje načrte. Toda tudi topot se Pokazalo, da so obeti prazno govorje-Oni so pač znali rušiti — ta posel ni ravno težak. Zahteva samo sovraštva, du-Uničevanja. Pri graditvi se pa ipak zatava dokaj več. Tu je treba ljubezni, po-Srtvovalnosti, znanja, vstrajnosti, pripravljenosti na vse mogoče neprijetnosti. Mkih lastnosti pa socialistični voditelji in 'Omunistični hujskači nimajo. ' _ Široke delavske mase so se tedaj prebičale, da so bile varane. Sedaj povsodi žžejo svojo nezadovljnost in ogorčenje in Se z enakim sovraštvom obračajo proti *v°Kra voditeljem, kakor so se preje proti gospodarjem prejšnjega družabnega reda. ■]., °d cepljenje in ustanavljanje novih ra-'kalnih strank. Sedaj se nad dosedanji-" voditelji maščuje njihovo apeliranje na ]^!‘-'eya!ne instinkte v nezadovoljnih de-,t‘vs.£ih četah. S čimer kdo greši, s tem je '^ovan. Voditelji so — da spravijo sku-,L*,^ira več delavcev — grdili vse, kar rii:l0|a, pozivali na revolucijo, ubijanje, 1 enje. Težko je pa in celo nemogoče, ustaviti Hudournik, kadar se razlije. Kdorkoli si sedaj upa, tej zapeljani masi govoriti o dolžnostih v novi družbi, ta je njen sovražnik. Kakor so množico vzgojili, taka je. Vse komunistično gibanje je na slabem temelju. Zgradba je sezidana na pesek. Dolgo se nikdar ne more obdržati. Oni so samo toliko časa edini, dokler imajo pred seboj skupni predmet sovraštva. Čim tega ni več in čim se je treba lotiti pozitivnega dela, tedaj se razidejo kakor graditelji babilonskega stolpa. Strokovne organizacije na Francoskem. (Vse podatke je poslal Lojze Kuhajf, ki se mudi v Parizu, v pismu z d. 8. 7. 1920.) A. Komlanec. Naša francoska- organizacija je, ena najmlajših; a kipi tako naglo navzgor, da nam more biti v spodbudo. Do novembra 1919 v Franciji niso imeli centralnega odbora, ki bi družil razne že obstoječe sindikate. Šele na kongresu od 1. — 2. nov. 1919'se je ustanovil centralni konfederalni odbor. Ob dnevu, ob katerem je zagledal osrednji zvezni odbor beli dan, so obstojale v Franciji sledeče katoliške strokovne zveze. 1. Zveza uslužbencev (Le Syndicat de Employes). Njihovo strokovno gibanje je započelo 1. 1887. Oče in voditelj mu je bil duhovnik č. g. 1'abbe Hyron. Trinajst let, to je do 1. 1900 se jo bojevalo to strokovno društvo z velikimi težkočami. V tem letu je dobilo prvo priznanje — zlato kolajno od republike. Svetovna vojna je pobrala sindikatu dve tretjini članov. 895 jih je obležalo na bojišču. L. 1916 je zveza uslužbencev kupila svoj dom in zbrala vsoto 400.000 frankov Ob dnevu, ko se je včlanila v skupni strokovni zvezi je štela 10.000 članov v deveterih profesionalnih odsekih z 76 podružnicami, raztresenimi po Franciji. Glasilo njihovo je »L’Employe«. 2. Druga strokovna organizacija, ki jo je treba omeniti, je Zveza delavcev (Syn-dicat des ouvriers). Razdeljena je v sledeče profesionalne skupine: a) delavcev v tovarnah za živila, b) stavbinskih delavcev, c) mizarjev, d) zlatarjev, e) šoferjev, f) krojačev, g) tiskarjev, h) kovinarjev, in kemičnih delavcev. Vsi ti sindikatDslcupno štejejo 2.000 članov v 31 sekcijah*Glasilo njihovo je »L’Echo des Syndicats«. 3. Na tretjem mestu je zveza železna-čarjev (Syndicat des cheminots. Ustanovili so si jo komaj pred 2 letoma 1918. Članov šteje 3.000. Njihovo glasilo se zove »Francoski železničar« »Le Cheminot de France«. K tem trem podatkom je opomniti, da se je vršila prva centralizacija del. organizacij 1. 1913. Pri tej priliki se je ustanovila fedei’acija katoliških uslužbencev v Franciji. Obsega 3 sindikate v Parizu in okoli 100 v provinciji. Članov šteje okroglo 30.000. 4. L. 1902 so se začele organizirati ženske in sicer pod vplivom sestre Milcent. Danes šteje ta organizacija 8 strokovnih skupin. So te-le: žene-uslužbenke, krojači-ce in šivilje, hišne, bolniške strežnice, gospodinje —; poseben tip v Franciji, kjer gospod in gospa oddasta vodstvo gospodinjstva posebnim ženskam — mesto, ki ga zavzemajo pri nas ponekod kuharice —, strojepiske, tovarniške delavke. V vseh osmero sindikatih je okrog 32.000 žensk organiziranih. Formelno so se zvezale njih strokovne skupine še le leta 1906 in pritegnile nekaj strokovnih društev iz dežele. Imenuje se sedaj »L’Union centrale des syindi-cats profesionels feminins«. L. 1909 se je ustanovilo strokovno društvo domačih šivilj in pletilk. L. 1913 so se zlile oboje v eno organizacijo in tako so ženske popolnoma federirane v Federation Francaise des Unions des Syndicats profesionels feminins. Cela federacija šteje 40.000 članic z glasilom »La travailleuse« »Delavka«. 5. Ženska organizacija ob Izeri, Ustanovile so jo 5. junija 1906 iz ogorčenja nad socialistično stavko. Obsega danes 47 sindikatov. To so delavke v pletlamah, papirnicah, rokovičamah. Združene so v »Federation des Syndicats libres de 1’Isere« in štejejo 5.000 članic. Te niso združene s strokovno federacijo, imenovano pod 4. Imajo svoj organ »Stanovski glas« »La coix professionelle«. 6. Posebej je omeniti strokovne organizacije Alzacije Lorene. Te so bile prej podvržene centru v Kolnu. Na kongresu v Strasburgu se je ustanovila 23. februarja 1919 neodvisna organizacija: »Federation des Syndicats independants d’Alsace et de Lorraine« z več ko 20.000 člani; 12 tajništev je razdeljenih po deželi. Opozarjal bi na višjo organizirano moč nemške Alzacije Lorene napram relativno slabotnim mladim francoskim organizacijam. 7. Mnogo sindikatov še ni nikamor pri-. druženih in eksistirajo kar brez vsake vezi. Imenovati jih ni treba posebej, zadostuje naj samo število, ki je 10 velikih (relativno vzeto) unij po posameznih mestih. Te razne skupine so se združile 1. novembra 1919 in ustanovile skupno vodstvo, centralni odbor: »La Confederation francaise des Travailleurs chretiens« (C. F. T. C.) — Zveza francoskih krščanskih' delavcev. Lansko leto ob ustanovitvi je že štela zveza nad 100.000 članov. , Posnetek: Strokovna društva na Francoskem so ali: a) Združena krajevno ne glede na star novsko profesionalno delo (Union vegio-nale.) b) združena profesionalno, tako 'da so sindikati enega in istega dela centralizirani (Federation Nationales). c) Ali so popolnoma sami zase. Statistični pregled: Nacionalne strokovne organizacije štejejo danes: 1. La Federation Francaise des Em-ployes catliol. 30.000 članov (1.1913). 2. La Federation fraincaise des profe-seurs nedržavnih zavodov 8000. 3. La Federation des cheminots de France 3000 (50 odsekov). Krajevne organizacije brez razlike na profesio: »Union regionale«. 1. Federation indep. d’Alsace et Lorraine 21.000. 2. Federation de franche Compte '(23 strok, org.) 1500. 3. Federation Syndicats de ia, Cham-pagne 500. 4. Union federal de 1’Isere (61 sekciji 5.000. Izolirani sindikati: 1. Sindicat onosier de Pariš 2000. 2. Sindikat poštaric, 3. Sindikat kat. časnikarjev, 4. Sindikat kat. klobučarjev; skupaj 45.000. 5. Unija katoliških inženirjev 1300. 6. Drugi 1100. 7. Union centrale (10 strok) 23.000. 8. Učitelji, učiteljice, kuharice 12.500. Skupaj 133.450. Bančnih uradnikov samih je 10.000. Mali, mladi, a zelo živi začetki. Prišteti bi mogli še druge drobce. Ako bo delo tako napredovalo, bo kmalu drugi stotiso-čak dovršen. Dva shoda. Dne 11. t. m. je sklicala »Delavska Zveza« ob 4. uri popoldne shod v Union. Tvarina se je obravnavala stvarno in dostojno. Delavstvo je bilo skozi celo zbo rovanje navdušeno in enotno, zanimanje pri govorih vedno na isti višini. Množica jc pač čutila, da ima »Delavska Zveza resno voljo in tudi dovolj moči, da obvaruje delavstvo izkoriščanja ter mu pribori pravic, ki so potrebne za njegov obstoj. Naslednji dan ob 8. uri zvečer je pa sklicala komunistična stranka shod v »Mestni dom«. Ko so shod »tvorili, je bilo LISTEK. Glad. (Iz angleščine prevefFr. Ba.) Al' ic najpoprej mislil, da sanja. ^ dišava po mesu se je ojačala in ko je j. “agal trepalke — bile so skoraj skupaj tu na severu Grenlandije na dve-širinski stopinji — je zagle-tilikra?°Čno TO0*a> Hi je nad oljevo sve-1 o držal lep kosec slanine, nataknjene ^ p® Palčici. fe sk ^ ic buden; obrnil se je, da ,?T<) Padel iz spalne vreče. Srce mu je .. • Njihovo skupno meso! Kdo iz-Ijal • .^a le ukradel, kdo si je pripravno Sackett seveda — izdajali . Sa njegov širok, ploščat hrbet, volovski j™ Rjasta pleša. ^žal g Zdišno' negibno, naporno misleč je Čau fcngel Na tleh ledene koče so smr-l?°'S njega v svojih spalnih vrečah G,,,* Briseoe, Youngbrother, Mac in južnoameriški Mestice Louis. *®vern ^ raeso — posebno še na naj- tih s, točki Grenlandije pri šestdese-bilQ °Flnjah pod ničlo — in to meso je kot vse dragocenosti dobival ie kilo prihranjeno in je že tedne ^ ^sak mož pol unče na dan. Pol un-evho vgj dolgi čas čakanja na rešilno ladjo, ki bi bila morala že pred enim mesecem zapustiti Fort Hopc. Pol unce — Sackett pa je stal in si pekel pol funta za svoj obsežen trebuh. Na ta, trebuh je mislil zdaj Engel in kri mu je šinila v sicer miroljubno lice. Ta trebuh se ni nikoli skrčil kakor njegov. Obdržal je vedno sumljivo obsežnost, medtem ko so drugi delali onemogle dovtipe o svojih, ki so se stisnili. Ali kaj drugega je bilo pričakovati od pol unce slanine, nekoliko trdega prepečenca, eni sami čaši čaja in tiste strahovite juhe, ki so jo pražili iz tulnjevske kože in mahu, Sacket pa se je skrivnostno režal in dejal, da sta mah in skalni lišaji dobra jed. Parkrat je govoril voditelj Briscoe pri izdajanju racije o skrivnostnem izginevanju slanine. Najprej so osumili Luisa. Opazovali so ga strogo — ali nikoli ga niso našli v shrambi za živila, katero sta tvoriil dve medvedji koži, obešeni v kot za zagrinjalo. Zdaj pa je bila odkrita skrivnost. Veseli, vedno režeči se Sackett je bil krivec. Engel je zlezel brezšumno iz svojega Žaklja. V tem trenotku je nesel Sackett slanino k ustom. Grobo je ugriznil v sočen kos, ko se jc priplazil Engel do njega in ga pobil. Tat je zopet skočil pokonci in se postavil v bran, Engel pa ga je po blisko-vo zopet udaril takrat na nos, dj& se mu je pocedila kri. Luis je mrmral ^ spanju, Sackett se ie premislil in odnehalmd boia. »Pes!« je siknil Engel. Sackett je pobesil glavo, Pogledal je Engela po strani: »Lačen sem bil — jaz umiram lakote ...« Poželjivo jc pogledal slanino, ki je ležala na tleh. »Glej, Engel,« je rekel, »prijatelja sva in stradava. Pri Bogu prisegam, da se ne dotaknem jedi, ali slanino ne smem pustiti, da se pokvari. Deliva si jo!« Engel je božji dar besneč pobral in ga vrgel Sackettu v krvaveč nos. Potem ga je opljuval, pohodil in ga skril končno v umazanem perilu. »Tako mislim o tebi, pes, in tvojem prokletem mesu. Ali nočem izdajati, dobro veš, kaj bi se zgodilo. Tudi če bi te Briscoe ne ubil, ubili bi te ostali. Dam ti še priliko. Ravnokar si hotel priseči pri Bogu, da ne boš več hodil v bližino živilske shrambe.« Sackett je prisegel pri Bogu, položil roko na srce, zlezel zopet v spalno vrečo — in smrčal. Engel je čuval ostali čas noči. Minil je teden — živo srebro se je izdatno dvignilo, ali iz Pori Hope se še ni pokazala ladja. Porcije so morale biti znižane. Grozila je lakota. Možje so začeli kuhati čaj iz arktičnih vrb. Med tem časom je opazoval Engel Sacketta kot privezan pes, toda opazil ni nič »umljivega. ,Y do- kaz, da ni več kradel slanine, je silno izgubljal na obsegu. »Kaj se godi s teboj, Sackett?« je vpraševal Briscoe in se režal. »Mahova juha te ne redi več, kakor se vidi.« Nekega jutrc so zlezli možje, ki so bili otrpli od mrraza, prej kot navadno iz svojih spalnih vreč in našli Sacketta ležati smrtnobolnega na svojem znamenitem trebuhu. Izmetal jc — neprebavljeno slanino. Takoj so padli štirje suhi, lačni p,odiv-jani tigri nadenj, Engel je vodil naskok. Prav po neangelsko je udrihal Sackettu v obraz. Youngbrother, Mac Geehan, Mestice Louis so sedeli na krivcu. Broscoc je potegnil svoj samokres. »Izpustite ga!« je zagrmel. Bil je čudež, da mu je ostalo še toliko glasu. »Sackett zasluži smrt; ali sem tukaj jaz gospodar in obračunim ž njim,« Bili so razočarani, toda Briscoejeva beseda jim je bila zakon. Sackett se je bolan, bledih ustnic, priplazil k njegovim nogam in prosil za milost. »Ne bom več storil tega,« je dejal. »Bil sem bolan, mislil sem, da umrem. Ali slanine se ne bom več dotaknil.« , »Saj je nimamo več,« je mrmral Briscoe. »Komaj več kot funt. Pes ti, Sacke , Džeruh, morilec. Mi vsi zremo smrti v oci. ovolimo ti še eno izbero. Slanine ne zaprem — kam tudi? — Zaupati ;o hoccmo fncikettu. Ta funt slanine ie vreden več Er o lasno, da delavstvo pravzaprav ne ve, zakaj je prišlo skupaj.rotek shoda je bil precej buren; izpolnila so ga razna prerekanja in blatenja obeh nasprotujočih si struj. Uspehi: Shoda v Unionu se Je udeležilo 3000 oseb. Ta ogromna množica je enoglasno odobravala načela »Delavske Zveze«, ki ve, da so ta načela res delavska načela. Komunističnega shoda se je pa udeležilo okrog 500 ljudi. Zborovalci so bili malodušrri in pobiti. Odločen komunist je rekel: Na shodu je bilo tako, kakor da bi bili vsi pijani: samo izkoriščajo delavstvo, ki se bori za košček kruha. — In_ ni čudno da so vrste komunistov in socijev vedno bolj redke, vrste »Delavske Zveze« pa vedno jačje, . , . . O nedeljskem velikem zborovanju v Unionu smo že poročali v torek. Najprvo je govoril tov. Kremžar o stanovanjski bedi. Njegov govor smo v izvlečku že priobčili. Tov. M a r i n č e k je izvajal: Delavčeva duša se buni in se vzdiguje, In če vpije delavstvo »Ven iz vagonov, ven iz kleti, ven iz barak,« ni to klic delavstva, ampak klic razjarjene človeške duše, kateri odrekajo ravnopravnost oni ljudje, ki se valjajo po mehkih blazinah in kateri skrbe za udobna stanovanja svojim konjem, psom in mačkam, delavcu* človeku pa niti takega ne privoščijo. Sedanja buržuazistična družba nasprotuje delavcu tudi v njegovi zahtevi po plačanih dopustih. Vsak človek, torej tudi delavec, potrebuje oddiha, njegove mišice odrpočitka. Toda buržuazija pravi: Čemu jjptrebuje masa počitka. Delavec bi v (tem času denar zapravljal, služkinje bi se pa samo frizirale, — Kako široko srce ima ta gospoda za delavstvo! Čemu je torej nasprotna kapitalistična družba zahtevi po plačanih delavskih dopustih? I. Kakor sem že omenil, ker ne pripozna delavca za človeka, vsaj za sebi enakega ne. II. Ker ima gospoda večen dopust. Kakor hitro je nekoliko vročine, dobe gospe takoj migreno, gospodje pa razne »gihte«, pa odhite na letovišča. Seveda taka družba ne more 'meti pojma za plačane delavske dopuste. Načrt delavskih dopustov je že izdelan ter predložen belgrajski vladi. Toda sedanji minister za socilno politiko, advokat, upravni bančni svetnik in načelnik liberalcev, nima pojma o tem načrtu. Naj-brže je tudi on dobil migreno, vsed česar ne more rešiti tega načrta (obča veselost). Kapitalizem ni le plačanim delavskim dopustom nasproten, ampak gre še dalje. Zveza intustrijcev dela na to, da se ukine osemurni delavni k.Toda tej družbi povemo: Če si je znalo delavstvo priboriti osemurni delavnik, ga bo znalo tudi braniti in sicer z vsemi sredstvi. Buržuaziji povemo, da mi mobiliziramo, in ko bo naša mobilizacija gotova, tedaj pridemo po svoje pravice. In dobili jih bomo preko vseh nasprotnikov. Tov, Ivan Gostinčar je izvajal med drugim, da je delavska zavednost danes bolj potrebna kot kdaj preje, ker se kapitalizem danes zelo hitro in tudi močno organizira in kakor se vidi, ima svoje zagovornike v vseh mogočih krogih. Kapitalizem danes ne respektira več postav in naredb, če to store delavci, jih zmerjajo z boljševiki in kličejo vojaštvo in vsa oblastva na pomoč. Kapitalistom se pa v njihovem boljševizmu prav nič ne zgodi, ampak zagovarjajo jih od ljubljanskega župana pa do višjega sodišča vsi. Nič nočejo zidati, naj gredo v vagone. Osemurni delavnik hočejo odpraviti, vendar sami prav nič ne delajo, ampak sede po kavarnah in uživajo žulje ubogih ljudi po letoviščih. Dovolj je tega. Delavstvo naj bo na straži in naj ob prvi priliki tem ljudem pokaže, da boljševizem od zgoraj lahko kliče delavstvo na boj za pravice. (Veliko odobravanje.) V nadaljnem govoru se posebno peča z vprašanjem delavskih zbornic. Naredba o delavskih zbornicah je izgotovljena in čaka milostnega podpisa dr. Kukovca, kateri sedi na njej, (Medklic: Dol žnjim!) Ako se bo tako zavlačevalo in se še na* prej kratilo delavstvu pravico, si bomo pa sami sestavili ljudski parlament (živahno pritrjevanje). Zahtevamo, da se bolniško zavarovanje pospeši, Reši naj se poselsko vprašanje. Zahteva se tudi enaka volilna pravica za ženske v državni zboror. (Živahno ploskanje in pritrjevanj'',) Obširni in lepo izdelani govor tov, Iv. Gostinčarja je žel splošno odobravanje. Na koncu shoda se je sprejela z navdušenjem naslednja spomenica na vlado: Prigodoro splošnega delavskega nastopa za odločno in dosledno izvršitev stanovanjske nared.be izjavlja delavstvo potom »Delavske Zveze« centralni vladi v Bel gradu in deželni vladi za Slovenijo sle: deče: 1. Delavstvo z največjim poudarkom in z vso odločnostjo zahteva, da se stanovanjske razmere v Ljubljani in drugih industrijskih krajih s smotrenim delom merodajnih oblasti urede. To narekuje delavstvu dolžnost in pravica samoohranitve, skrb za družine in pa prepričanje, da je socialna dolžnost tistih, ki imajo, da vpo-rabijo svoja imetja ne le sebi, ampak tudi splošnosti v korist. Zato zahtevamo, da država, občine in gospodarska podjetja zida* ;o poslopja za svoje urade in uslužbence, vojni dobičkarji pa stanovanja zase. Predvsem zahtevamo, da se nemudoma in z največjo odločnostjo izvrši stanovanjska naredba deželne vlade za Slovenijo Št, 166, V organiziranem odporu proti izvedbi te naredbe — pa naj se že ta odpor kaže v pisanju kapitalističnega časopisja v delovanju liberalnih politikov v bojazni ljubljanskega župana ali v razsodbah deželnega sodišča — vidi delavstvo ne le organiziran boj velekapitala proti socialnim zahtevam delavskega ljudstva, temveč pravo revolucijo, ki tepta v prah socialno pravične zakone ter tako podira temelje državnega reda- 2. Z ozirom na prizadevanje velekapitala, da bi se osemurni delavnik omejil ali celo odpravil, izjavlja delavstvo: osemurni delavnik, po tolikem boju uresničen, je stara delavska zahteva; in kar je delavstvo zahtevale desetletja in si priborilo, tega si ne bo dalo iztrgati več. 3. Uveljavijo naj se plačani delavski dopusti, kot to zahtevajo vposlane delavske spomenice. 4. Uzakonijo naj se takoj delavske zbornice in paritetne komisije, 5. Uveljavi naj se socialno pravičnejši poselski red. Za delavstvo, zaposleno v državnih podjetjih, naj izide zajedno z uradniško tudi delavska plačilna in službena pragmatika. v 6. Poskrbi naj se potom zakona za zadostno delavsko in invalidno preskrbo. — Udejstvi naj se skoraj postava o socialnem starostnem in invalidnem zavarovanju; če vsled tehničnih ovir ni mogoče za celo državo, pa vsaj za Slovenijo. 7. Zahtevamo splošno žensko volilno pravico tudi za državni zbor. Delavsko ljudstvo naj sledi vzgledu naših ljubljanskih tovarišev ter naj povsod nastopi z manifestacijskimi shodi za svoja prava. Dva shoda, ki sta se vršila v Ljubljani, nam kažeta, v katerem taboru je rešitev delavstva! Na delo! Suženjstvo |e veleiz- Ko so avstrijski ministri leta 1917 motrili majsko deklaracijo in prišli do zaključka, da je stremljenje po politični svobodi Jugoslovanov s staroavstrijskega du-alističnega državnega stališča, slično veleizdaji, tedaj je zavrelo v dr. Janezu Kreku. Tam doli ob obali jadranskega morja v Splitu je vrgel v svet veliko in resnično besedo: Suženjstvo je veleizdaja. Imel je prav. Tisočem so se odprle oči, stotisočem se je vnel pogum in kakor orkan je šla ideja politične svobode po domovini. Zatiralci so videli požar, temne slutnje so jim zajedle globoko v srce in kričali so: Jug gori! In res so zagoreli kresovi, ki so prinesli politično svobodo. Nikdar ne bodo pozabljeni oni lepi dnevi ob porodu Jugoslavije. Vse smo stavili nanjo, še nase smo pozabljali v veselju. A prišlo je razočaranje. Vkljub lastni domovini, vkljub odhodu tujcev-zatiralcev na ‘Sever, vkljub politični svobodi so se tisoči in tisoči razočarani umaknili s pozo-rišča in strmeli: Ali naj bo to toli zaželje-na Jugoslavija, vzor države, ki sta ga tako težko pričakovala Janez Krek in Ivan Cankar? Da, to je naša nova domovina! Taka in nič drugačna. Kapitalizem in židovstvo se je razpaslo brez mej. Bogastva rastejo, delavno ljudstvo pa pada globlje in globlje v propad. Na eni strani palače, preproge, naslonjači, pečenka in šampanjec, na drugi pa vagoni, kleti, prične, kos suhega kruha in perišče sparjene vode. Ta krivič-čna razlika kriči do neba. — A ni kriva tega domovina. Nikdar in nikoli ne smemo pozabiti, da s politično svobodo še nismo dosegli — go s po dar s k e ! Naš dom je lep in udoben. Vse predpogoje dobrega in za vsakega človeka primernega življenja ima. Vsega bi imeli dosti »in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« Od kapitalizma, njegovih podpornikov in zagovornikov ne pričakujemo darov in pravice. Vedno hujši postaja njih pritisk. Par rejenih ljudi jemlje milijonom srečno in udobno življenje v državi. To pa je krivica. In proti tej bo nastopil slovenski pro-letarijat. Za politično mora priti gospodarska svoboda. Ves naš boj, strnjen v veliki delavski zvezi ie boj za gospodarsko osamosvojitev izpod jarma kapitalizma, je boj za notranjo pravično ureditev mlade države, je boj za pravico, blagostanje, zadovoljstvo, je boj za predpogoj globoko v ljudstvu in delavskih bataljonih ukoreninjene državne misli. — Ako je bilo politično suženjstvo veleizdaja, je hlapčevstvo in lclečeplazstvo pred kapitalom samomor! Zato in ker hočemo poštenega življenja, gremo v boj in kličemo: Proletarci: strite verige kapitalizma! Ven iz vagonov! R. v. DARDANELE POD NADZORSTVOM ENTENTE. LDU Pariz, 14. julija. (DKU) »Temps« javlja iz Carigrada, da ostane razen se- , verne 'obale Marmarskega morja tudi dru- j go ozemlje ob morskih ožinah pod stalnim i nadzorstvom zaveznikov, | Mirno kri$* j V zraku zopet visi nekaj, kar napra, lja bolno ozračje. Naše razmeri® postaja napeto. Italija ima zase'»ene . dele naše zemlje, ljudstvo našega ^ jezika tam onstran premirne črte 1 pritiskom laškega imperializma- 1® r ^ vznemirjajoče, posebno, ker se . I' i,0 najmanj ne potrudi, da bi se la vprašanje rešilo pravično in Pa®® '< ,, Medtem se je zgodilo ^at- laški mornarji streljali z ladij m***. ju, sko prebivalstvo; pri tem je bilo ' ^ goslovanov mrtvih in ramenih. V o ^ so jugoslovanski orožniki strelja , in ustrelili laškega kapetana. Tak1 ^ ki v že itak napetem ozračju so Zato se je takoj uvedla preiskava, P ^ teri so udeležene tudi ententne v , se dožene krivda. Tako bi se bila ^ va lahko mimo uredila, Toda sled % godek v Trstu, ki je znatno hu]ši. j v torek zvečer pod varstvom “a '1 bajonetov pocestna druhal J£e za- rodni dom«, opustošila slovenske ' vode in trgovine, razdejala jug°s konzulat ter raztrgala iužos*ovan^ ^jat*. žavno zastavo, Pokale so ročne k Mrtvi sta 2 osebi, 26 ranjenih. Ta aj;je je očividno izzivanje od strani vsled tega toliko bolj nevaren, #6 med nami splošno ogorčenje. pojavlja želj?, po maščevanju. nJ je Jasno je, da mora naša država ^ ^ italijansko zločine primerno odg£>v zahtevati zadoščenja. To zahteva P1 ^ in pa ugled naše države- Le ne naravnega je, da so se snoči v 1 vršile demonstracije kot odgovor n -je zločinstvo v Trstu- Mi te ^e,^0I)se pa?{ smatramo predvsem za dokaz, esa v ^ ljudstvo čuti potrebo pokazati sv ] ^ lest nad usodo bratov v zasedene® lju ter prepričanje, da ti deli £0^ ^ spadajo k nam in da bodo Pr j.jjja, js Sedanje stanje, ki ga vzdržuje ^ trajno nemogoče, ker preveč °&t0 trici]e med narodi. V toliko so dem°n ^ ^ ljudstva v takem slučaju potrebne’ kažejo razpoloženje src v ljudski« jj0ga Toda o vodstvu države naj ne le srce, marveč predvsem zdrav i® razum. >. »jja Mi moramo vedeti, da ima 1 vs® nes svoj notranji interes, da PoZ°rD jjtikC' svoje javnosti obrne na zunanjo P jj3-Iz homatij sedanjih socialnih boj«v vjj05t liji je ie ta izhod, da italijanska J jati pozabi na bedo doma ter se s Splitom. Zato pravimo, da J®‘ f -ala^ politika dogodke v Splitu in v Trstui p0-povzročila. Italijanski oficirji, kup.je je cestna durhal in podkupljeno časop ’ ^ jjj vršilo svoje delo ter ustvarilo °zr*e ^ diši po vojski. Toda vprašanje j®> c nStSi misli res italijansko ljudstvo- .V ^ujs!^' da je italijanski delavec na vojnih ^0\ rijah laških nacionalcev prav tako žen, kakor je nedolžen slovenski rijat, v cegar imenu je včeraj nar j ^Socialist g. Vojska zahteval vojsko z ^ Vojske si namreč ne želi nihče nena!tjrfic tam. Jugoslovansko delavstvo so . Ju-čisto dobro zaveda, da bi vojska jjjjj« goslavijo in Italijo celo ustavila . g jji notranje razkrajanje v Italiji- Z v0’ ^ & si laški imperijalizem rad pomag2 ^ gagate. Ali naj mu gremo na lim? . ^0^° zalo, da je v nas mnogo navdušenja) preudarnosti- & Mi obsojamo laški imperija*5" Ja njegove tržaške zločine, mi hoce-^ krivice, prizadejane našim bratom ^ jr denem ozemlju nehajo, hočemo? da tef vica kot funt zlata —- in če se Sackett dotakne najmanjšega koščka — čuj, Sackett —, »mete, možje, storiti ž njim, kar hočete.« Briscoe se je okrenil. Tovariši so godrnjali. Engel je zahteval Sackettovo tmrt. Briscoe pa je rekel: »Zakaj smo ti dali priimek angel? Ali se hočeš rajši imenovati hudič?« Zato se je Engel uklonil. Sledeči teden je bil mukepoln, Niti dedu o ladji. Hrepeneče so zrli na mali zaliv. Ničesar se ni pokazalo. Ali Briscoe je še upal. Postajalo je topleje in ledv se je lomil. Toda gladovali so, Vsak je bil več ali manj bolan, Juha je povzročala Mac Gre-hanu in Youngbrotheru bljuvanje krvi, Mestice Louis je bil največkrat zmešan in je mislil, da je v vročih in vlažnih pokrajinah svoje domovine Equador, Engel je bil ves zanič, Sackett pa je ležal noč in dan, stiskal roko na svoj popolnoma izpraznjen trebuh in prosjačil za hrano, »Vsaj dokaz, da ni bil zopet pri slavim,« je rekel Briscoe. V živilski shrambi ni bilo ničesar razen tega mesa. Sackett je hotel použiti samo košček mastnega papirja, ali Briscoe mu niti tega ni dovolil. Končno so postali možje divji, »Pojesti hočemo to in vzeti soalne *reče, oditi v prokleti mraz in poginiti!« Ali Briscoe je zmajal s svojo rdečkasto grivo. »Dečki, slanino ohranimo do skraj- nega zdihljeja — toda tako daleč še nismo, Zdi se mi, da moremo vztrajati še štiri in pol dne, če pijemo mnogo vode. Potem razdelimo slanino.« Prihodnja dva dni sta bila najtrša, kar so jih prestali zapuščeni možje. Družba ni bila samo besno gladna, ampak tudi mrzlična in strašansko zaspana. Vendar so gladujoči vzdrževali še dobro disciplino. V koči je veljala določba, da ne sme nihče preko dveh ur spati, zato da ne umre od otrpelosti. Dva dni — ne pomoči, ne rešitve. Kaj naj store, Zdelo se je da morajo nesrečno poginiti, kakor že toliko arktičnih pustolovcev. In slanina? V tem obupu so trije možje popolnoma pozabili nanjo, ne pa Briscoe, Engel in Sackett, V tretji noči je Engel sa-njil o nji. Sanje so bile tako žive, tako pričujoče — umirajoči je sedel za mizo, ki je bila preobložena s pečeno slanino, da se je sunkoma zbudil. Ob meglenem svitu oljnate svetiljke je zagledal obširno postavo Sackettovo, Engel je takoj uganil resnico, Sackett je požiral slanino, Ni si dal časa, da bi jo skuhal, V besni požrešnosti je od-grizGval velike kose kakor gladen volk, nasprotoval je odkritju, smrti. Engel je potreboval nekaj trenutkov, da je zlezel iz spalne vreče, Sackett ga je slisal in požrl zadnji grižljaj. Potem se jc obrnil in vzel zarjaveli krušni nož raz mizo. Enge je pozabil na svojo mrzlico in svojo slabost in se je vrgel z divjim krikom ] nad požeruha, Sackett je odletel na steno, vendar pa je zadal naskakovalcu v lice nevarno rano. Engel ki se ni dal motiti od malenkosti, je izvil drugu nož in mu je hotel prodreti srce, ko ga je zgrabil za roko Briscoe, katerege je zbudil ropot, »Stoj, Engel!« je rekel mirno. »Rekel sem, da hočem prepustiti tega psa vam vsem, Ali se drugi nočejo udeležiti?« Mac Geehan, Youngbrother in Mestice Louis so se izkobacali iz svojih spalnih vreč. S čudovito močjo je dvignil Briscoe Sacketta in ga zagnal ob steno koče, »Vstani,« je zatulil, »in požri svinec kot mož!« Sackett je cvilil za milost, Briscoe je vzel svojo pištolo, »Otroci,« je rekel, »vlecite slamice. Najkrajša ga usmrti,« Usoda je izvolila Engela. Dvignil je pištolo in pomeril. Zdaj pa je izirgala usoda drug slučaj. Pištola je padla Engelu iz rok — gladni možje so pozabili na tatu, pozabili na vse drugo, opotekali se iz koče v mesečino; popadali v sneg,, vzdignili roke k nebu, hvalili Boga, ker so končno začuli parno piščalko. Vsi so zapustili kočo, samo Sackett in Engel ne. Sackett je skočil pokonci, ali Engel se je izvil čaru piščalke in se vrnil k započetemu delu, »Gladen sem, kot «, je rekel, »in ta piščalka je glasba v mojih ušesih, kakor v tvojih. Toda, požeruh, predno i še posvetim.« ^ Čeravno je bil slab, ga ie kf' darle naredila dvakrat tako &ocaJ gvoi9 kor Sacketta, da je mogel strasno namero. Zvezal je tatu vrvjo, zavlekel ga v živilsko s“rajcater‘!{ ga privezal stoje za oba kola,i»a,e pto^ je viselo meso, V smrtnem strah*1 1 Sackett, naj ga preneso na ladjo. cgt6^° »Vaš suženj bom — samo eB-° p kosilo mi dajte —.« t »Gotovo,« se je muza! EnŽeJ' bom pošteno kosilo,« , ped^11} Poiskal je med umazanim vio«, košček slanine, katero je Pi_v^, ra vi^j, jesti Sacketta. Potem jo je obesil gte' od stropa, tako da je visela pred jv dujočega za ped oddaljena. Nato s«? kel Engel zbogom. „ , ^jiti, ,?ji .... Pstali- ^ niso mogli vec opriJ bili ze prenešeni na krov. eng*-1 mornarji naproti. uiore u»' »Od Briscoe in ostalih se °e^z česar izvedeti. Kaj ni bilo še enei Sacketa? Kje je? Poginil?« . »pre uj »Gotovo,« je rekel Engel. 0) mesa je bilo temu vzrok. To le bi bil moral postati vege tari jan 1 . s ^ Zjutraj ,predno je ladja ® šli nekateri mornarjev v kočo, rejo ostale stvari. 0fr Sackett je slonel nepremi‘-^°^ ni, mrtev. Slanina se ie zibala P vim obrazom* Sev. ”157.' Sira« 3 yrSi načelo samoodločbe tudi za nje in da bodo deležni državne in politične svobode v Jugoslaviji. To vse hočemo. Toda prav tako pa povdarjamo, da je treba ohraniti fflirno kri, da se vzdržimo vsega, kar bi napeti položaj še bolj ogrožalo. Ni namreč ®eč tisti, ki deli pravico in ki sodi krivico, dosedanji potek dogodkov v Italiji nam namreč kaže in dokazuje, kako se krivice maščujejo brez tujega meča. Tržaški do-1?L.■ i• S° nam ce^° žlascn °Pomin’ da se jaški imperijalizem te svoje usode zaveda 111 bi jo rad odvrnil. Zato mirno kri in zaupanje v pravico! »- ________ RADIČ PRED SODIŠČEM. LDU Zagreb, 14. julija. Na današnji azpravi proti Radiču se je nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan okrajni Pristav Fancev, ki je izpovedal o shodu v d^*f0V1b da je Radič večkrat izjavil, da so-če ni objektivno ter da je bil zaradi ža-. .ja dostojanstva sodišča obsojen na 7 trdega ležišča. — Obtoženec Radič je .teval v nadaljnjem poteku razprave, aJ se razmotriva o njegovi imuniteti kot P° slan e c hrvatskcga sabora in kot narodni Predstavnik. Pravi, da je bil preganjan sa- 0 zaradi tega, ker ga ni trpela bivša demokratska vlada. Branitelj dr. Walter za-J a .akt in flr.granti in predlaga zaslišale bivšega hrvatskega bana dr. Tomljeno-a- Sodni dvor bo o tem sklepal jutri. T ^ POLJAKI SE UMIKAJO, b LDU Varšava, 14. julija. (DKU — rezzično'j Vojno poročilo od 13, t, m.: ^T^o-vzhodno od Vilne se naše čete ni iu^u- Prece) številni sovraž- nan j6. ®° za'edli Molodečno, odtod VijVUjejo ob železn. progi Molodečno-doseVer v smeri Molodečna-Lida in so gem v pravcu Smorgon, v dru- §1 t?a ^or;L. Vzhodno od črte Kaldanov-Dn i Se na8e eete po načrtu umikajo. Sov - ’uIi’a ie sovražnik zavzel Dubno. Patr°le prodirajo proti zapadu, eano srdite boljševiške napade na Krepke Sm° °*^>iH, Vzhodno od Podvoloči-So ^ severno od Satanova smo zavrnili ke r??nikove napade. Boljševiške oddel-ske . s° prodirali proti Kamencu Podol-je odbila ukrajinska vojska. l*o98tl{n@ rovSch. Koroško delavstvo za delavske zc-JS2e- Resolucija boroveljske skupine ^ g sklenjena dne 9. julija 1920.: Delavci °rovelj in Podljubelja organizirani v s]je 1 vsled bližine demokratične avstrij-jk. raPublike najbolj čutimo razloček med s B slavijo in njo, odločno zahtevamo, da ‘Vedejo sledeče reforme: Zahtevamo delavsko zbornico, ker nji ° .0(^ nie in od delavskih zastopnikov v in J^akujemo razumevanja naših teženj Qasih težav. k0r ■ ■ Zahtevamo delavskih dopustov ka-Uier ie imelo v mislih in jih še sedaj na-skfL Ya upeljati poverjeništvo za socialno cc j s‘vo. 3. Zahtevamo za kmetske delav-UŽ}V . Pravice in iste ugodnosti kakor jih ktj, a Industrijski delavce t. j. da se dovoli Wn'u -m delavcem in poslom pristop k v del m blagajnam, da dobijo zastopstvo n.i ^ fv.sJki zbornici in da postanejo delež-°-niškega zavarovanja. ftilc V »T Komunističen ultimatum. (Kam-s jeJ Na Perovem so pričeli komunisti em pri stavbinskem delavstvu pri 5o n„ Hydro električne centrale, Danes Bslj aP°Vedali dvema delavcema: Alojziju Vzep1,etlu m Francu Bendi, da morata ako V s°Loto pri obračunu knjižice ven, J, pristopita, Imenovana, kot člana 0rga' . ; *ega ne bosta storila, ker sta že prit;fi12^rana ker si ne pustita dopasti dili *a komunistov. Tudi drugi bodo sle-fretn 2^edu- ^ opozarjamo oblasti na v p0'!°' da se imenovanih dveh ne pusti ,nede!jek na delo, da isti store potreb-Svob°g Pr°ti groziteljem in zavarujejo pa j,0d° prepričanja in dela. Komunistom kgr ot zadnji opomin, naj ne rogovilijo, tle ie vsaka dobra volja popustila in nič več prenašali nasilstev in na- bie,... ^nSleški delavski delegat o raz-°^ču' \Rusi*' ^ »Prager Tagbiattu« pri-dr, ri0 Stefan Grossmann svoj pogovor z *ke ^es^om, delegatom angleške delav-^U8h'e ki se je pravkar vračal iz Uler ,' Dr. Guest je pripovedoval o razsuti iV.RusiH približno tako-le: Nihče ne V d ak° pomanjkanje trpe Moskvičani. r°žn'l?n*k kuhinjah dobivajo vsak dan Hjj 2elenjadne juhe in košček kruha, kruh- * a dobe vsakih osem dni še hleb daljša' da teh osem dni se navadno po-niCo na 14 dni. Sladkorja dobe drobti- ka, . e .tri mesece. Mesa nikoli. Mle- jajca in celo čaja ne poznajo Slejke j *e črn in 5lak; nekaj članov an- fbolei datacije je vsled slabega kruha kakor n-\ ■a^° Pa cvete zakotna trgovina ki, s 1lk]er drugod, Cene, ki se zahtevajo 1000 n kr°S*asne. ^ak° stanc hleb kruha dlo jnU iev, Ljudje prodajajo obleko, pe-l>rib0ij-v!e> kar imajo, da si kupijo kakšen 5ek v hrani, ko nimajo ničesar več, enostavno umro, Vlada preganja zakotno trgovino samo v toliko, v kolikor se more pod to pretvezo otresti raznih neljubih ji oseb. Seveda ne smemo misliti, da žive tako pasje življenje vsi Rusi. Vladni komisarji in njih družine žive sijajno, razkošno. — Kaj pa s terorjem in smrtno kaznijo? je vprašal Grossmann, — Po zagotovilih nekega boljševika — je pripovedoval dr. Guest — je bilo v Moskvi umorjenih »samo« 8500 oseb. Sedaj je smrtna kazen na sodiščih res odpravljena, toda razne instance ubijajo dalje na svojo pest. Tako n. pr, Člani organizacije prometnega delavstva ubijejo vsakogar, kogar na železnici zalotijo pijanega, — O nadah, ki jih mnogi stavijo na Brusilova in njegove zmage, je rekel dr. Guest: Te nade bi bile opravičene, ako vrhovno vodstvo vojne ne bi bilo v rokah Trockega — tega naj-zvitejšega pa tudi najnesimpatičnejšega izmed sovjetskih mož. Tako pa je vsaka zmaga rdeče armade Trockijeva zmaga. On je dejansko glava armade in ni nevarnosti, da bi njegove zasluge ostale v senci. Zaenkrat na padec sovjetske oblasti ni misliti. -j- Francosko raznarodovanje v Porenju, Nemški listi so vedno polni pritožb nad početjem Francozov v zasedenem ozemlju, ki gre za tem, da nemško prebivalstvo raznarodi in pofrancozi. Vse na-redbe oblasti služijo temu namenu v šoli in javnosti. Pouk v fracoščini se usiljuje otrokom in odraščenim, domače časopisje se na vse načine izpodriva in zatira na korist francoskemu, vsa nemška narodna društva so prepovedana, v gledališčih se igra francosko itd. Temu pritisku — piše »Neue Ziircher Zeit« v nekem poročilu iz Wiesbadna — se nemško prebivalstvo čimdalje bolj udaja, duševno življenje se prilagoduje francoskemu okusu. Manjša podjetja in nepremičnine prehajajo vedno bolj v francoske roke. — To so za Nemce pač britke reči — dvakrat britke, ker zaslužene. Kako so Nemci ravnali s francoskimi Alzačani, kako s Poljaki! Je pač res: »... alle Schuld racht sich auf Er-den« — vse se maščuje. In to naj imajo v mislih tudi Italijani; prav posebno sedaj po tržaških dogodkih! Dnevne nesvke. — Žrtvi dela. (Iz Kamnika.) V soboto dne 10. t. m. je v tukajšnji smodnišnici eksplodiral smodnik v drugem kolovratu (Laufer), ki je zahteval dve žrtvi, v osebi družinskega očeta Martina Dornika iz Nevelj in Antona Zajca, Dornik je živel še kakih deset minut po eksploziji. Žrtvi sta bili od smodnika vse ožgani in pohabljeni od strojnih kosov, ki jih je smodnik vrgel narazen, Pogreb se je vršil v ponedeljek ob udeležbi delavstva iz smodnišnice in drugih. Ob grobu Martina Dornika, je spregovoril rajnemu v slovo domači gosp župnik pretresljiv poslovilni govor. Pogreb Antona Zajca se je vršil v Kamniku na Žalah. Ob odprti krsti se je poslovil od njega Zabrezovnik, ki je v svojem govoru napadal oficirje, dodeljene poveljstvu smodnišnice, ki namesto, da bi skrbeli za varnost delavstva, uganjajo silen teror nad istim, Delavski pevski zbor je na obeh zapel žalostinke. — V presledkih po sedem tednov so že štiri smrtne žrtve v smodnišnici. Kot prva žrtev je bila nesrečna smrt mojstra L. Prphmarja, nato Janeza Nagraška in sedaj še Dornik in Zajc. Kamniško in okoliško prebivalstvo je upravičeno vse v strahu, ker se še zna celo prigoditi, da dobe lepega dne kar celo smodnišnico na svojo glavo. Skozi 24 let je ni bilo nesreče, sedaj pa imamo v kratkem času štiri žrtve. Ljudstvo se odkrito izraža, da je sedanje vodstvo nesposobno voditi ta obrat. Vodstvo samo pa se drži istega kot klop kože ter skuša terorizirati delavstvo namesto skrbeti, da ga z premišljenim ravnanjem obvaruje tako groznih nesreč, kakor so se ravno v zadnjem času pripetile. Naše poslance v Belgradu prosimo, da intervenirajo pri vladi v tej zadevi in spravijo na svetlo akte. Zadeva bo prinesla več luči o neznosnih razmerah v prahami v javnost, V interesu delavstva se mora to izvršiti. — Poročena sta bila v Tržiču 12. t. m. Jožef Rožman, čevljarski uslužbenec, in Angela Kunauer, tov. delavka, oba člana naše organizacije. Ženski odsek jima je zapel v cerkvi poročno pesem. Na mnoga leta! — »Državna posredovalnica za delo«. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« jv Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je iskalo v preteklem tednu od 4, do 10, julija 1920 dela 181 moških in 76 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 119 moških in 84 ženskih delavnih moči. Posredovanj ce je izvršilo v tem času 150, — Promet od 1. januarja do 10. julija 1920 izkazuje 15.372 strank in sicer 6454 delodajalcev in. 8918 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4126. — Dela iščejo: pisar, moči, trgovski sotruaniki in sotrudnice, dninarji in dnina- | rice, služkinje, natakarji in natakarice, ključavničarji, kovači, poljski delavci in delavke, slamnikarice, sluge, vratarji, vajenci razne stroke itd, — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, služkinje, poljski delavci in delavke, kuharice, zidarji, mizarji, tesarji, pletarji itd, — Delavec-invalid. Na ižanski cesti stanuje revež France Mikuž, ki je že več kot pred desetimi leti postal pri delu invalid. Noge so mu popolnoma, roke pa deloma hrome. Revež je popolnoma navezan na tujo pomoč. Pokojnine seveda nima nobene. Da se preživi, ga pripelje dobra roka z vozičkom na kak prometni kraj, kjer prosi miloščine. Tudi minulo nedeljo 11. t, m, se je nahajal v Ljubljani in sicer pod Tivoli. Ali revež tukaj ni imel sreče, Kmalu ga je zalotila roka pravice in ga tirala z njegovim vozičkom vred na policijo. Tam pa seveda niso vedeli kaj ž njim početi ter so ga pustili čepeti na dvorišču. V Ljubljani je mnogo beračev dvomljive vrednosti, ali teh seveda policija ne preganja .tako hudo, ker se ji znajo pravočasno umakniti. Delavec invalid, ki svoje nesreče ni sam kriv, pa naj bi od gladu umrl. Delavci, zahtevajmo invalidno zavarovanje in oskrbo, kakor ga bodo deležni vojni invalidi! —- Zoper stanovanjsko bedo v Soigra-dn. Ministrstvo za javna, dela je izdelalo načrte za zgradbo državnih poslopij v Belgradu. — Griža v Belgradu. V Belgradu vla,-da krvava griža. Dosedaj je 14 smrtnih slučajev — Proti hajdukom v Macedonijl. Vojno ministrstvo je izročilo vsem klubom poročilo o odredbah proti vstašem in hajdukom v Macedoniji, katere so podvzele vojaške oblasti. Ministrstvo zatrjuje, da je zagotovljena popolna varnost. — Tovarne za železniški materija!. V ministrstvo za promet je došla francoska železniška misija, ko je ponudila naši državi, da hoče zgraditi tovarne za železniški materijah O tej zadevi se sedaj vrše pogajanja. — Dopise, namenjene »Org. kor- prostovoljcev«, naj sc za dobo počitnic pošilja na naslov: Lojze Ude, pravnik, Nar. svet za Koroško (Velikovec). — Odprava prostega sobotnega popoldne v trgovinah na Dunaju. Temeljem sporazuma med delodajalci in delojemalci je oblast na Dunaju odločila, da bodo poslej trgovine na Dunaju odprte ob sobotah do 4. ure popoldne (doslej samo do 2). Za izgubljeni dve uri prostega časa mora gospodar dovoliti osobju tekom tedna dve uri prostega Časa več. — Štrajk kmetskih delavcev v Avstriji se je končal tako, da so delodajalci dovolili 20 % zvišanje maja meseca določenih mezd. — Ropar ped posteljo. Dunajski trgovec Karel Fried je bil po opravkih v Bad-nu. S seboj je imel veliko vsoto denarja, s čimer se je hvalil. Ko je prišel ponoči v hotelu v svojo sobo, je opazil pod posteljo dvoje nog. Skočil je k oknu in začel klicati na pomoč. Prihitela je policija, a mož pod posteljo je bil med tem časom pobegnil, Zasačili so ga pa še v hotelu. Pri zaslišanju je oovedal. da je Frieda čez dan opazoval in ponoči prišel z Vetrihom v njegovo sobo. Hotel ga je omamiti s kloroformom in nato oropati. — Število študentk v Nemčiji, Na univerzah v Nemčiji je tačas vpisanih 8122 študentk. Od teh študira modroslovje, jezikoslovje in zgodovino 3200, medicino 2192, matematiko in prirodoznanske vede približno 1200, pravne in državnoznanske vede 1150, zobozdravstvo 182 in farmacijo 130 slušateljic. — Služkinje s Kitajskga so si naročile Francozinje, ker domačih služkinj silno primanjkuje. Vsak dan pričakujejo na Francoskem prihod parnika s kitajskimi služkinjami. — Dela na Savi v Zagrebu. V Belgradu in Zagrebu se vrše posvetovanja za uiavnavo Save. Kakor poročajo zagrebški listi, so ta posvetovanja že tako daleč uspela, da se bodo v Zagrebu v najkrajšem času začela dela za končno regulacijo reke in za zgradbo obsežne luke. Istočasno se uredi na Savi veliko moderno kopališče. — Listnica uredništva. Izjavljamo, da tov. Minka Svolšek ni dopisnica notice o Kolinski tovarni, ki je bila priobčena v »Večernem listu«. Uublianske novice. lj Gospodarska banka je pričela poslovati v hiši Zadružne zveze v Ljubljani, Dunajska cesta št, 38. Ta banka ima namen podpirati naše zadružništvo in razbremeniti glede denarnega poslovanja Zadružno zvezo. Če bo Gospodarska banka imela pred očmi ta svoj namen in bo skušala koristiti s kapitalom ljudstvu in ne izrabljati ga za sebične namene posameznikov, potem ji želimo mnogo uspeha. lj Kako se dela z našimi ljudmi v Nemški Avstriji. Te dni so spremi j e vali naši železničarji 9 lokomotiv v Nemško Avstrijo z namenom, da jih tam popravijo. Finančna delegacija je dala vsakemu med njimi dovoljenje, da sme vzeti 2 kili toba- ka za osebno rabo s seboj. Železničarjem so pa v Nemški Avstriji ves tobak pobrali in iih še ovadili jugoslovanskim oblastem, češ, da so tihotapili. lj Ljubezniv svak. Krojaški mojster Ivan Jakše iz Zapuž je naznanil policiji, da ga njegov svak Ferdinand Jenko ni pustil v njegovo stanovanje in mu je grozil* če stopi on v stanovanje, mu bo s sekiro glavo razbil. Intervenirala je policija, kateri je Jenko potrdil, da mora Jakšeta ubiti, njegovi ženi in otrokom pa da ne bo; nič žalega storil. Ko so Jenkota aretirali, ni hotel stražnikoma slediti in sta morala najeti voznika. Jenko je govoril tudi zelo prostaško žaljivo, o regentu Aleksandru. Vojaška oblast zasleduje Jenka tudi, ker je dezerter. Jenko je bil izročen sodišču. lj Pasji kontnmac je rodil dobre po* sledice ubožnemu zakladu ljubljanske občine. Na. policijskem ravnateljstvu so pričeli namerjati lastnikom psov, ki jih naznani straža, da puste pse brez nagobčnika na cesto, z globami od 50 do 600 kron. Rli ste že čitali Tako jasne in nepristranske sodbe o našem »bratomornem boju<* še niste čitali! Delavsko zadružništvo. Skupščine I, ljubljanskega delavskega konzumnega društva r. z. z o. z. sc bodo vršile v soboto dne 17. t. m. ob 3. uri; popoldne v društvenem domu v Trbovljah II. za skupino Trbovlje, — v nedeljo dne 18. t. m. po prvi sv. maši pa v Sv. Križu pri Kostanjevici za skupino Sv. Križ pri Kostanjevici. Vabljeni so vsi člani do-tičnih skupin, da se skupščin zanesljivo udeleže. Vsaka skupščina bo volila po pet delegatov, ker šteje nad 500 članov. — Nadalje se bedo vršile skupščine za skupino Križe pri Tržiču dne 25. t. m., v nedeljo, ob pol 9. uri v stari šoli in isti dan ob 3. uri pop. za skupino Tržič v društvenem domu. Skupina Križe bo imela voliti tri pooblaščence, skupina Tržič pa štiri. Skupine J. S. Z. v teh krajih naj sa potrudijo, da bo udeležba od strani članov zadostna. Delavske zveza. Kamnik- V nedeljo, dne 18. julija t. L se vrši javen delavski shod v Kamniškem domu v Kamniku. Pričetek ob 10- dopoldne. Dnevni red: Delavski položaj. Slučajnosti. Shod prireja »Delavska zveza«. Člani in prijatelji kakor tudi ostalo delavstvo vdeležite se shoda polnoštevilno- Iz tajništva Jugoslov. Sifuii. Saveza n Zagrebu. Jugoslavenski strokovni Savez urno-ljava sve one, koji žele kake insormačije; o strukovnim radniškim organizacijama, da se obrade na tajništvo u Zagrebu, Kaptol 27. — Jednako se kod njega mogu dobiti pristupnice, članske knjižice in ostalo« Dragovima u Djakovu. Vaše smo pismo primili. Poslat čemo vam zatražene* informacije. U najskoriji če vrijeme doči naš tajnik do vas, da usmeno uredite sve stvari. LT Zagrebu se otvara socijalni tečaj za strokovno organizovane naše radnike, Tečaj če trajati oko dva mjeseca, a predavanja dva puta tjedno. Osnovane su podružnice jugosl, struk, Saveza u Cirkvenici i Makarskoj. Kdor si hoče napraviti nepristransko sodbo o naših domačih političnih razmerah naj čita Jugoslovanska Strokovna Zveza. Tržiška jugoslovanska strokovna skupina priredi izlet v nedeljo dne 18. t. m. k' Sv. Joštu. Tam bo ob 10. uri sv. maša z govorom. Po sv. maši shod, na katerem govori govornik iz Ljubljane. Vabijo se sosednje organizacije ta dan na goro. Železničar. Shod »Prometne Zveze«. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil shod kršč. mislečih ■Železničarjev. Shod je bil dobro obiskan. Storili so se važni sklepi glede organizacije, ki ni politična, ki je zgolj_ strokovna. S pogumom v boj proti političnim spletka-Irijam nasprotnih železničarskih organizacij! Po mišljenju imamo nebroj tovarišev jv' ZJŽ in komun, organizaciji — seznanimo te* z našim programom, c}a se nam bode priključil sleherni, ki krščansko misli! Rožnik! V nedeljo, ,18. t. m. ob 9. uri je sVf maša na Rožniku, naročena od zelezni-parjev v spomin- umriega železničarja Matevža Kosmača, delavca južne železnice. [Prijatelji pokojnega in člani ljubljanske skupine »Prometne zveze« se vabijo, da ipočaste spomin našega sodelavca. Po končanem opravilu se snidemo pod Rožnikom. _ Voje, ,, Taborske izLiazrice za Maribor sta-Mejo za železničarje deset kron. Tovariši, badnji čas je, da se priglasite! Pridite vsi in, pripeljite s seboj dvomljivce, da se ogrebejo za naše ideale! Vršilo se bo za želez-jsučarje posebno zborovanje, ki se še pravočasno obznam, ■ Skupina Ljubljana (južni kolodvor) Sma svoj sestanek v ponedeljek dne 19. t, to, ob pol 8. uri v Jugoslov. tiskarni. Voli Be odbor. Sestanek je zelo važen — pridi-ftV.vsi in pripeljite somišljenike s seboj! ■ V Skupina Ljubljana (drž. kolodvor) ima sestanek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer tv1 'Jugoslov. tiskarni. Poleg drugega je na: ktel dnevnem! redu tudi volitev odbora. Agitirajte med somišljeniki, da se jih čim več pdeleži! /t *' Studenci pri Mariboru (tovarna juž. feeleznice.) Komimisti so res čudaki. Pod-jpisali so se za Nemško Avstrijo, češ, mi 'borno pokazali, da Jugoslavija ne more jblrez njih izhajati; pa so se res vrezali. Komaj je prišla objava, da so dotični predloženi direkciji na Dunaju, že so začeli delati kisle obraze in obersodrug Nachtigal: Jim je zagotovil: fantje, dokler sem jaz tu-jkjaj, tačas se Vam ni treba bati. Rdeči komunistični petelini so sprevideli, da jim v Nemški Avstriji pečeni piščanci ravno ne jbodo leteli v usta. Zatorej so sklenili, po-»lati deputacijo k prometnemu ministru dr. Korošcu, naj se jih usmili. Ob času stavke SO kričali: dol s Korošcem! — sedaj bodo pa prosili, da se jih usmili, ker so zavedni [Slovenci. Res, lepi Slovenci so to, ki so 1. 11919 v prosincu demonstrirali z nemškimi zastavami in vpili »Heil«! Vam pa, rdeči nemčurski petelini — srečno pot v Lačen-berg! »• " ■ • Rudar. Trbovlje, Delavci Jugoslov. strokovne zveze vprašamo tem potom rudniško ravnateljstvo, kdaj misli začeti zidati za tukajšnje delavstvo stanovanjske hiše, ker je, kakor vsak človek izprevidi, pri nas velika stanovanjska beda. Reprezentanca trboveljske premogokopne družbe je meseca februarja obljubila deželni vladi, da bo že to leto postavila več hiš za rudarje, a kakor je videti, se trboveljski družbi nič kaj ne ljubi in nemudi za zidanje delavskih hiš. Pač so imeli delavci na takozva-nem kraju »Terezja«, na svojih gredah na-jsejan krompir, fižol, zelje, solato in razna druga sočivja in zelenjavo. ^Toda ti rudniški gospodje so si domislili, da se bodo na tem prostoru lahko postavile tri delavske hiše. To početje je bilo brezobzirno. Sredi maja so jim ukazali, naj pospravijo grede, ko je bila komaj solata za rabo, Da šo imele ženske s tem obilo dela in da so morali spomladi semena drago plačati, to ni nič pomagalo. Če pa danes pogledamo na ono mesto, ni o kakem zidanju ne duha ne sluha. Prišla bo jesen in bomo na tem, kok smo bili spomladi. Pač pa je dala deželna vlada nalog tukajšnjemu stanovanjskemu uradu, naj vsem rudarjem odpove privatna stanovanja, kar se tudi vrši. Vprašamo deželno vlado, ali ve, da družba še ni pričela graditi novih stanovanj? Ali bomo v bodoče na cesti? Razmere so itak neznosne dovolj. V Trbovljah je nad 100 družin po raznih barakah, celo po več družin skupaj. V eni sobici stanuje po 6 do 10 oseb. Ali je zdravstveno? Radovedni smo, kdaj bo tem socialnim razmeram pri nas konec, Mežica. Takrat, ko je bil g. Kristan ;še kraljevi minister, ko se je vozaril okrog po svetu na državne stroške, ter kupoval šlavnoznane lokomotive in ko sta bila še dva njegova prijatelja — socialista v vladi, tedaj so hoteli biti tudi mežiški socialisti nekaki mali ministri. Iz same prevzetnosti in ošabnosti, ker jih je doletela tako velika čast, da so imeli v Belgradu kar tri kraljeve ministre, so hoteli tudi pri nas pokazali svojo moč ali vsaj zaslombo, ki so jo imeli pri svojih ministrih. Kot veliki prijatelji nas delavcev-rudarjev, ki mnogi prebivamo v slabih, nezdravih in tesnih stanovanjih, ali bolje rečeno v luknjah in razdrapanih bajtah ,so nam [namesto, da bi se kaj pobrigali, da bi se ta stanovanjska mizerjja vsaj nekoliko zboljšala) od- vzeli takorekoč 6 do 8 lepih, svetlih in zračnih stanovanj, kjer so se nastanili s svojim konzumom in si priredili dvorano za veselice in zborovanja itd- To so storili navzlic temu, da so imeli svoj konzum v prejšnjih prostorih bivšega »Wirtschafts-verbanda«, ki je imel svojo prodajalno okrog 30 let v istih prostorih. Naenkrat se jim je zljubilo drugih prostorov. Če je s tem njihovim činom zgubilo 6 do 8 strank — delavskih družin zdrava stanovanja, kaj jim to mar. Lepa je rdeča ljubezen in enakost. Živilski delavci. Kolinska tovarna v Ljubljani. Dne 8- julija t. 1. se je ustanovila nova skupina JSZ v Ljubljani delavcev iz Kolinske tovarne. Delavski zastopniki iz Kolinske so se zbrali v šentpeterski prosveti k ustanovnemu sestanku. Razgovorili so se najprej o razmerah v tovarni. Zavzeli so stališče napram socialistični organizaciji; bili so namreč do tega časa vsi organizirani v socialistični strokovni organizaciji- Nato so izvolili sledeči odbor: Polšak Minka, predsednica, Glince 283, Koželj Avguštin, podpredsednik, Zelena jama 15, Črne Tončka, blag., Zelena jama 70, Grad Rok, blag. nam., iz Dola pri Ljubljani, biva v Kolinski tovarni, Pučnik Nežka, taj., Jenkova ulica 5, Burgar Manca, taj. nam., Sp- Šiška 16, Joško Cerar, odbornik, iz Dola pri Ljubljani. V nadzorstvo ste bili izvoljeni: Mici Porenta, Udmat, Mici Kuga, Zelena jama 100. Sedež si je določila nova skupina v prostorih šentpeterske prosvete- Za uradne ure se dogovori z društvom- Na sestanku je bil navzoč tudi zastopnik Jugoslovanske Strokovne Zveze. — Dozdaj se je včlanilo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi nad dve tretjini delavcev, dočim je bila do tega dogodka .vsa tovarna pri nasprotnikih. Predllnlško delavstvo. Dugaresa, 4. julija. Štrajk u tvomici tkanina još uvijek traje. Zadnji put sam ja-vio, kako je mizemo stanje radništva u njoj, Danas ču javiti o jednoj zanimivoj skupštini, koju je držao kr. kot, predstojnik Joco Banjanin iz Karlovca sa radniš-tvom ove tvornice. Skupština je išla za tim, da vrati radništvo na rad. G. predstojnik se predstavio kao vladin punomoenik, ali je izgledalo, kao da je samo zastopnik kapitalizma, koji hoče da radnika iserpi do kraja. O tom neka sude ljudi dobre volje po njegovim riječima. On poziva radni-ke na rad ovako: Kroz ovaj mjesec neka dodu i rade svi radnici uz onu plaču, koju su dosada dobivali, Nakon mjesec dana če ravnateljstvo tvornice od svih radnika iza-brati polovicu, koju če odpustiti iz tvorai-ce, a ostaloj bi polovici povisili dosadaš-nju plaču, Radništvo dakako nije na to pristalo. Na to je g. predstojnik nastavio dalje ovako po prilici: Ako radništvo ne pristaje na to, može odmah doči po svoje radničke iskaznice i po isplatu, ali ujedno gubi svako pravo na stanovanje u radnič-kom stanu, kao i sve one pogodnosti, što ih dobiva od tvornice, naime: svijetlo, ži-vežni artikli itd.,.. Još se zagrozio, da če staviti kapitalizmu na raspolaganje svoje žandare. Naravski da se prisutno radništvo sablaznilo nad tim riječima kot. predstojnika, pa je ujedno uvidjelo i svu onu brigu naših oblasnika i prijatelja puka i naroda, koliko im je stalo do stradajuče sirotinje. Iz cijele se skupštine vidjelo, kako oblasni-ci prikazuju svijetu, da tobože radnici ne če na posao iz prkosa. No radništvo je glasno govorilo: »Mi hočemo raditi, samo nam dajte zasluženu plaču, da možemo živjeti,« Vrlo se čudimo izaslaniku radničke organizacije iz Karlovca — komunisti —, kako je mogao pozivati radništvo neka si uzme knjižice, pa ostavi tvomicu — ko-ja da je i onako kazniona, a ne tvornica. Hoče li tim biti radništvu pcmoženo, ako ostavi ovo mjesto te pode trbuhom za kruhom — ono i nejaka djeca — veliko je pitanje. — No još nas više čudi, da je naša vlada tako malo upučena u prilike ovdaš-njeg radhištva i dopusta, da radnici — članovi naše države stradavaju jedino radi pojedinaca, kao i radi podmitljivih izaslanika, koji prije objeda radniš-tvu obečavaju poboljšicu plače, j er da uz sadašnju ne može živjeti, a poslije objeda govore, da je radništvo dobro plačeno. O tom bi nam mogao puno pričati prvi iza-slanik; zagrebačke vlade g. Hofman! Kod nas je sve moguče, pa i to, da i nakon čašice vina čovjek okrene —• kako se ono kaže — kabanicu! Ovdje ima radnika, koji rade u ovoj tvornici več 30 godina i više, i sve svoje sile uložiše u dobro tvornice i još nekih -— a za nagradil im re otvaraju vrata i pokazuje široKi svijet! E nezahva'-nosti, nigdje te ne bilo! Inače je radništvo posve mirno i strpljivo podnosi svoje teško stanje. Neki od radnika polaze u okelicu da zasluže, čim bi se' mogii odseliti — a naša tužna vlada još se uvijek ne miče, ona sve to mirno gleda, pa vjerujc svojim izaslanicima, koji ju izvješčuju onako, kako je u prilog gospodi, a ne radništvu! Dosada nije još ništa učinila — a imade čak i posebno povjereništvo za socialnu skrb! Čovjek skoro ne bi vjerovao — ali žalosno je, da jest tako! * Kovinar. Tržič. Precej časa je že, odkar se je vložila spomenica na vlado glede zahtev kovinarjev v Tržiču. Stvar se dolgo vleče. Od strani organizacije se je zadeva zopet pospešila in tako bo najbrže že prihodnji teden padla odločitev. Stvar se mora vsekakor kmalu rešiti, Siamnikar. Domžale. V nedeljo, dne 4, julija se je zbralo slamnikarsko delavstvo na shodu v Domžalah. Ali ta dan ni bila dvorana polna, kot smo imeli priliko gledati lansko leto. Zbrano je bilo nekaj desetoric delavk in nekaj delavcev. Ali kljub mali udeležbi so te desetorice povedale več, kot je nam govorila nabito polna dvorana od prejšnjih shodov. Kriza, ki jo prestaja slamnikarska organizacija v Domžalah, je posledica medsebojne nesloge in pomanjkanja organizacijske zavesti. Ko je lani delavstvo klicalo na pomoč centralno delavsko organizacijo, je pričakovalo, da bo isto delalo čudeže. Še več, pričakovalo je, da bo šlo drugo delavstvo zanjo v boj in ji dalo to, kar bi si ravno ono imelo potom sloge in discipliniranega nastopa pridobiti. Letele so pač razne ovadbe in sumničenja, ki so izvirala iz sebičnosti in osebnega sovraštva na vse strani, a sloge in enotnosti ni bilo. Nedeljski udeleženci pa so jasno pokazali, da hočejo vstrajno naprej delati v organizaciji in tudi potom iste doseči to, kar ni bilo mogoče stotinam tovarišev in tovarišic. Mislili smo, da bomo smer našemu gibanju uraviiali že bodoče dni, ker pa to ni mogoče, zato nas čaka predvsem takoj po mariborskem taboru dosti dela, da izpeljemo načrt, ki smo ga sprejeli na zadnjem shodu. Reorganizacija naše organizacije je nujno potrebna v Domžalah kakor tudi v Mengšu. Sebičnost ni lep znak. Madež je, ki škodi našemu delu in ppemogočuje nam v naši stroki vsak napredek. Mi pa ravno hočemo napredovati in hočemo pokazati, da znamo misliti in delati, V tem znamenju se snidimo na prihodnjih dveh izrednih občnih zborih v Domžalah in Mengšu, V tem duhu si ustanovimo tudi našo centralno slamnikarsko zvezo, ki bo vodila naš boj nesebično za vse. Dnevni red obeh izrednih občnih zborov bo sledeči: 1. Referat o delitvi delavstva po tovarnah v Domžalah a) tovarna G. Obenvalda, b) tovarna Sadstatter, c) ostale tovarne v Domžalah. V Mengšu a) skupina zadružnih delavk, b) skupina tovarne Stemberger, Volitev skupinskih odborov, 2, Razlaga ustroja slamnikarske zveze. 3. Strokovne šole slamnikarskega delavstva, 4. Slučajnosti. Od reorganizacije pričakujemo uspeha, ki nas bo dvignil iz mrtvičnosti ter pripravil k vstrajnejšemu delu. Zato se pripravljajte na občna zbora, da bodete pokazali na zborovanju resnost do dela in napredka, To bo koristilo nam in celi naši obrti, ki nam daje edini zaslužek, če propade ta obrt, potem bomo pa iskali kruh križem sveta. To je klic v dvanajsti uri. Viničar. Ljutomer. Aako potuješ od Ljutomera proti Jeruzalemu, vidiš krasno in lepo obdelane vinograde, ki njih žlahtna kapljica slovi po celem svetu. Je pa žali Bog skoraj vse last tujega kapitala. Tujcu se kopiči dobiček, dočim je ubogi viničr najslabše plačan 5—8 K dnevno (ako se dela), po nekaterih mestih še manj, tako da niti kruha več nama, da ga beda tlači od dne do dne bolj. Na obleko niti misliti ne sme, Bliža se jesen in zima, ali od nikoder nobene pomoči, da bi se mu vsaj nekoliko zboljšal ta težki položaj. Tukaj naj bi vlada ukrenila svoje korake, da se delavcu v vinogradih izboljša njih položaj. Agrarna reforma naj se reši ugodno v prid viničarjev, Krepko na delo, dokler je še čas. Nobeden ne bodi zaspan; kajti zmaga bode naša. Cip? 't .*>. ars* A -T tJ« Ideja povzdige in osamosvojitve čipkarske ženske domače obrti pridobiva vedno več tal. Organizacija rasle in pro-cvita. Ni je skoro nedelje, da ne bi se ustanovila ena ali dve strokovni skupini in zadružni podružnici. Čipkarice uvidevajo, da jim samo v skupni, močni in discipli- j nirani združbi mogoča rešitev izpod ! krempljev njihovih izkoriščevalcev, zato j se pa trumoma organizujejo. Število organiziranih že presega število 3000, ki se j pa do jeseni, ko sc prične z rednim delom, ! gotovo popetori. Sukanec dojde v r kem s Češkega. Centrala bo tudi skoro g® tova. V bližnjih tednih se vrši ®e,za,-nj tozadevna enketa in nato ustanovni o zbor. In tedaj čipkarice zakličite t®r P vejte svetu: da ste proste vsakojakega ^ ženjstva in samosvoje gospodar.ee svojimi izdelki. Bog naj vas takrat o s slovi! , ,< V Škofji Loki smo si v nedeljo dne ■ t. m. ustanovile skupino čipkaric m družnico osrednje čipkarske zadruge, ^ voril nam je tov. referent iz Ljubljane. volile smo v odbor: tov, Ivanko Der < Tilko Mrzlikar, Lenčko Dagarin, _ ^ Karmel j in č. g. župnika dr, K‘jnar^v0. Sklenile smo zaprositi vlado, da nam , ri v jeseni v Škofji Loki strokovno cip sko šolo. Za čas počitnic pa se je iz želja, naj bi se začasno pridobila a ^ svojo roko ena gdč. učiteljica in ne kanca, nakar naj bi se započelo c po. Referent in č. g, župnik sta nam y da nas bosta v tem zmislu podpiranačrti smo se razšle z željo, da se nam ^ prejkoprej uresničijo in s sklepom, podamo na agitacijo, da udružimo v nizacijo poslednjo čipkarico. e. Na Trati-Gorenji vasi s® i® uriv stanek čipkaric v ponedeljek ob 9, Društvenem domu. Poročal je 2aS P J. S. Z. iz Ljubljane. Čipkarice so sledila izvajanju govornika in m}6 z ^ to, da si osnujejo strokovno skupino ^ drugo. Izbrale so si peteročlanski ^ katerega naloga je pripraviti vse P ^ no, da začne skupina in zadruga P flS prej delovati. Led je prebit, čipkari y t delo za organizacijo! Bil se, bo,J3°*o0♦ ' " .1 Služkinja. i S*' Kraj, skupina Št. Peter (Ljubljan®!/. stanek skupine Št, Peter »Zveze sj se vrši v nedeljo dne 18, t. m. po blag ^ vu v prostorih Št. Peterske pr os v e je za razvoj skupine treba smofreneg ^ la, zato se pozivlje članice, da se ljivo udeleže sestanka. Od članic je no, kako bo uspevala skupina. Poselska posredovalnica. Tekom . g ledna se je preskrbela 7 služkinjam ^; Dve že priletni služkinji iščeta shm j, dveh osebah. Služb je na razpolago,^ bližno 26. Išče se več kuharic za ^aj. Kuharica išče službe v Ljubija®1* J, raje bi šla k enemu duhovniku ali P^Jcij« osebi, ki je sama. Tozadevne m*1?1)^' se dobe v pisarni »Zveze služkinj^, jj. kova prosveta, Alojzijevišče, pnt»c‘ . vo, Poljanska cesta št. 4. Delavski obzornik Mednarodni kongres v Haagu n« ** j landskem. V dneh od 15. do 19. iUIil,_skih es kršcan**i H? se je vršil mednarodni kongres kršca ^ strokovnih organizacij. Z ozirom naj0pg-nji kongres je bilo sedaj število zaS „c. nih članov kakor tudi število l7 membnejše. Zastopanih je bilo: zastopnikov z 150.000 člani. Nemcl! ^ zastopnikov z 1,250.000 člani. Fra®. # 3 5 zastopnikov z 140.000 člani. ,®raStop' zastopniki z 190.000 člani. Italija 3 2 ,0p. niki z 1,250.000 člani. Španska 1 zau $ nik z 60.000 člani. Holandska R- .j C> zastopnikov z 170.000 člani. Holand N. V. 13 zastopnikov z 73,400 ® , *ie)j0’ strija 3 zastopniki z 59.000 člani- - -jj slovaška 2 zastopnika z 75.000 čla®1, g jr-2 zastopnika z 17.000 člani. SkupaJ J.^0palj žav 98 zastopnikov, kateri so zaf. 3,367.400 članov. Poleg tega^ je en zastopnik krščanske nizacije železničarjev zborovc zveze org3' strokovne ^ nizacije železničarjev na A®» Predmet zborovanja jc bil zgradite. vflili narodne zveze krščanskih rav" Upravni svetniki so sledeči: Dr. y - j-aa0]ce' Praprotnik, ravnatelj Jadranske p, Vladimir Arko. veleindustrijec v ored«yJ in Josip Breznik, profesor in P? P pole® nik Delniške tiskarne v Ljubil3®'^1 teh so pa še štirje dunajski m z k3' ravnatelji. Večino ima sedaj s, vefv« pr3' pita!. Bomo videli, če bo ta delav* j^vsk1. Odgovorni urednik Jože Butar.^ .-dajateij konzorcij »Večernega *