Poštnina plačana v gotovini.
Dl© PostjrcbOhr bar bezalilt
IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE
Slovenski dom
PREIS - CENA L 2.—
Leto X. — Štev. 5
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA |	|	Sobota,	3.	februarja	1945
Se nekaj resnic ...
Zadnjo časo so se spravili na delo različni holj ali inanj »modri« Sušljavcl, ki Jim sedanjo zedlnjevanjo slovenskega naroda v Idejnem ln oboroženem boju proti komunizmu ni po volji. Se manj pa so Jim po volji skupino ln ljudje, ki to, danes edino odreSIlno, osvolmjcvalno In narodno delo opravljajo. SkuSajo delati med okrevajočim ljudstvom zmedo s praznimi, neštetokrat na laž postavljenimi napovedmi, obljubami In pripravami, ki jim jih no narekuje kaka narodna potreba ali skrb za narodovo, temveč v glavnem skrb za lastno korist ln skrb za bodoče »vloge«. Po drugi strani skušajo žo zdaj požeti sadove sedanjega dela In boja drugih, ker sodijo, da so samo oni poklicani za rešili k c nuroda, čeprav so v njegovem usodnem morda boju stali ob strani, držali roke križem, obračali nn dva oči.
—	če ne celo na tri— ln kar Je Se takih pogumnih ln načelnih drž, ki so zlasti na mestn. hvale vredno In zgledne tedaj, ko gre za vse.
Ne zaradi SuSljavcev, ki jih čas ln lastna kratkovidnost neizprosno žoneta v pozabljenje, temveč zaradi tistih, ki bi se lz prirojeno spoštljivosti morda Se dali begati, se nam zdi potrebno, da zapišemo nekaj resnic, ki Jih mora danes priznavati sleherni pošten, trezen In zaveden Slovenec, če mu gre za obstanek naroda ln s tem za lastni obstanek ter bodočnost. Ne samo priznati, temveč se po njih ravnati, kakor sc skušamo po njih v svojem delu In boju dosledno ravnatj ml, dasl nam to kdo zameri.
To resnice bi bile:
1. Cilj slehernega pravega rodoljuba, zlasti pa tistega, ki hoče voditi, mora danes hiti, da so čim več Slovencev združi v čim bolj strnjeno In samostojno skupnost, ki jim bo nudila čim več človeških ln narodnih pravic ter možnosti za vsestranski razvoj In napredek v mirnem sožitju s sosedi ln z Evropo. Kdor koli nam k dosegi tega clljn kakor koli pomaga, jo naS prijatelj; kdor nas pri tem ovira. Jo naš sovražnik.
2. Pravico do vrednega ln enakopravnega obstanka v novi Evropi smo sl Slff-venel pridobili s svojim krvavim ter žrtev polnim bojem proti komunizmu na naših tleh. Z njim smo hranili soho ln — po svojih močeh ter zaradi važnosti prostora, na katerem prebivamo, — tudi Evropo. Edino, kdor so Je tako ali tako, zmeraj pa neizprosno In brez kompromisov boril proti komunizmu, se jo boril za svoj narod ln za njegovo bodočnost.
J. Nosilce vsega naSega boja proti boljševizmu jo slovensko domobranstvo s svojimi žrtvami In uspehi. Zaradi tega Je slovensko domobranstvo pod vodstvom generala Rupnika poroštvo za naSo lepšo bodočnost tor njen temeljni In vogelni kamen. Kdor torej kakor koli rovari proti domobranstvu ali v njem; kdor mn s strankarskimi ln strujarsklml prizadevanji skuša omajati strnjonost ter splošno slovenski značaj; kdor vzbuja s takim delom proti njeinu nezaupanje, — dela proti naši rešitvi In proti naši bodočnosti.
4. NaS poglavitni narodni sovražnik Jo komnnlzem. Komunizem ograža naš narodni ln goli človeški obstanek; edino on prinaša dane« uničenje naši veri, našim duhovnim vrednotam in vsemu tistemu, za kar je kulturnemu človeku vredno živeti. Zaradi tega moramo prav vso svoje sile vreči v Idejni In oboroženi hoj proti njemu. Danes ln za zdaj nnm Je potreben samo ta Idejni boj. Kdor danes odznanja drugačen ldefnl boj - no mislimo tu Idejnega hoja za uveljavljanje verskih in moralnih načel, ki so povsem ujema z Idejnim bojem proti komunizmu — hoče pod to krinko oživiti samo nekdanja strankarska in strujarska nasprotja, od katerih smo v narodnem pog]ci]u Imeli samo škodo; škodo, ki Jo usodno čutimo šelo danes. Kdor to dela. drobi narodne sile v trenutku, ko poglavitni boj še ni končan, In s tem narodu škodi. Najmanj pa sme o potrobi takega boja govoriti ter ljudi, ki so vse svojo sile In svojo glavo zastavljali za uspeh, prvega In poglavitnega, to Je protikomunističnega Idejnega ter oboroženega boja, brezldcjnostl ali celo protlldojnosti dolžiti kdo, ki je leta »12. po prvih strelih na ulicah zvil svojo zastavo ter pobegnil na varno. Tudi ne sme tega delati nobena skupina, katere prvaki so tedaj, ko so drugi padali bot narodni ln verski mučenci, slovesno zatrjevali, da bodo tožll[ vsakogar, ki bi trdil, da oni organizirajo kakršen koli odpor proti OF.
5. Idejni hoj proti komunizmu, proti bolezni, ki se je s svojimi širšimi ln splo.šnlmi odmevi tako ali tako zajedla v vse sloje našega naroda In v vse panoge našega življenja, bo uspešen le tedaj ln bo le tedaj dopolnil zmago oboroženega boja če bo neizprosen na levo ln na desno; če ne bo poznal ozirov ne do velikih ne do majhnih; ne do pomembnih ne do neznatnih; če ne h» upošteval nobenih nekdanjih osebnih, “trankarsklh ali skupinskih zvez ali prijateljstev; če ho brezobzirno razkrinkaval vso Pobornlke, podpornike ter zagovornike komun zma in Osvobodilne fronte, naj sede
er oll; naj pripadajo temu stanu ali onemn Poklic. Ce M ne bila Osvobodilna fronta dobila somišljenikov ln pomočnikov celo pri judeh. ml katerih bi tega nikoli no bilo moči pričakovati. M ne bil komunizem v svoje vrste „otcKI1„ deU nUe mIndIne
In nekaterih nekdaj dobrih, poštenih ter. kar je najhujše. tako Imenovanih »ugled. nIh« naših ljudi. Tak neizprosen boj danes temu ali onemu ni po volji, kar okuša včasih pri svojem delu tudi naš Ust So ljudje, ki sodijo, da se mora nekaterim odpustiti vse, celo ta greh, da so Igrali za narodovo kri ln njegov obstanek. A kdor zdaj skuša reševati take krive glave, naj
Bel una zu Hanse. — V slovenskem domu.
„TUDI V TEM BOJU BO ZMAGALA EVROPA"
FLHRERJEV GOVOR OB 12 LETNICI PREVZEMA OBLASTI PO NARODNEM SOCIALIZMU
Ob dvanajstletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu v Nemčiji je Fiihror Imel 30. januarja po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
»Ko mi je pokojni nemški državni predsednik Hindenburg pred 12 leti zaupal kan-olerstvo, jo bila Nemčija na znotraj v istem položaju,. kakor je danes v svetovno-poli-tičnem na zunaj: 7 milijonov brezposelnih, kmočki etan uničen, prav tako obrt in trgovina. Grozil je finančni polom države, dežel in občin.
Za tem gospodarskim uničenjem Nemčije jo stala tudi tedaj pošast, aziatskega boljševizma kakor danes. Meščanski svet je bil povsem nesposoben, da bi se uprl temu razvoju, kakor so nesposobne danes meščanske države, katerim je usojen pogin.
Narodni socializem pa je v šestih letih ogromno ustvaril In še več zasnoval ter tako vzudil zavlat nesposobnoga demokratičnega sveta.. Glavni vzrok zavisti je bila vojaška utrdltov nemškega ljudstva.
Grozovita usoda, ki danes na vzhodu Iztreblja deset in sto tisoče ljudi, bo na koncu kljub vsemu odbita in premngana. To je edino mogoče zaradi notranjega preobrata v nemškem narodu od leta 1933. Co bi bila Nemčija danes So Nemčija iz versaillske pogodbe, bi aziatska poplava Evropo žo zdavnaj odplavila, f.e dolgo preden je prišel narodni socializem na oblast, je divjal neusmiljen boj proti tomu judovsko-aziatske-mu boljševizmu. Ce ta ni preplavil Evrope že lota 1919, jo ni samo zaradi tega, ker je bil takrat snm So prešibok in premalo oborožen. Poljske ni uničil samo zaradi izgubljene bitko pred Varšavo, Madžarske zato ne, ker boljševiškega nasilja niso mogli vojaško obdržati. Poskus uničiti Nemčijo so opustili le, ker se jim ni posrečilo odstraniti zadnjo naravne odpornosti našega naroda. Zaradi tega je pričelo judovstvo načrtno rušiti naš narod na znotraj. Pri tem je imolo najboljšo zaveznike v onih neumnih meščanih, ki niso' hoteli spoznati, da jo doba meščanskega sveta končana ln da se je doba gospodarskega liberalizma preživela in da je možno obvladati velike naloge časa samo z avtoritarno združono silo naroda, ki
izhaja iz zakona enakih pravic za vse in enakih dolžnosti.
Tako je narodni socializem sredi ogromnega gospodarskega, socialnega in kulturnega dela dal nemškemu narodu tudi oborožitev. Odporna moč jn-šega naroda je od 39. januarja 1933 tako silno narasla, da je ni mččl primerjati s prejšnjo dobo. Ohranitev te notranje odporno silo pa je najzanesljivejši porok za končno zmago.
Ce je Evropa danes bolna za hudo boleznijo, potem jo bodo prizadete države s skrajno odporno silo premagale, ali pa ne. A tudi oni, ki ozdravi in živi dalje, premaga višek take bolezni samo v krizi, ki ga izredno oslabi. Zaradi toga pa Je Se bolj noizpromenljiva naša volja, ne ustrašili se tega boja za rešitev našega naroda pred najstrašnejšo usodo veoh časov. Vsemogočni jo ustvaril naš narod. 8 tem da branimo obstoj naSega naroda, branimo Njogovo de-
lo.	Ker pa je ta obramba zvezana z veliko nesrečo, trpljonjom in bolečinami, smo le še bolj navezani na ta narod. V tem usodnem boju poznamo samo eno zapoved: kdor se častno bori, lahko reši« tem svoje življenje in življenje svojih dragih. Kdor pa ravna glede naroda zavratno in neznačajno, bo umrl sramoine smrti. Da je narodni socializem vzbudil in utrdil ta duh v nemškem narodu, je njegovo največje delo. Ko bodo na koncu svetovne drame zazvonili zvonovi miru, bomo šele spoznali, kaj dolguje nemški narod temu duhovnemu preporodu: nič manj kakor obstoj na tem svetu.
V	tej url bi rad kot neizprosen narodni socialist in borec svojega naroda zagotovil zavozniškim državnikom enkrat za vselej, da pomeni vsak poskus vplivati na narodno-socialistlčno Nemčijo e frazami \Vilsonovega kova naivnost, ki je današnja Nemčija no pozna. Odločilno pri tem je, da tl ljudje sami nimajo voč moči, da hi lahko kdaj koli izpolnili kakšno svojo obljubo. Zarad; toga ponavljam svojo prerokbo: Anglija ne bo več imela moči, dn bi ukrotila boljševizem, marveč bo v lastnem razvoju nujno podlegla tej uničujoči bolezni. Duhov, ki so jih demokracije poklicale iz azijskih step, so same ne bodo mogle več, rešiti. Vsi tisti majhni evropski narodi, ki so se vdali ter
zaupali v zavezniška zagotovila, so danes na poti do popolnega Iztrebljenja.
Ta usoda pa ne bo doletela Nemčije!
Porok za to je prod 12 loti izvojovana zmaga v notranjosti naše dežele. Ob 13. ob-letnioi prevzema oblasti jo torej še toliko bolj potrebno, da utrdimo svoja srca bolj ko kdaj koli ter da svoto sklenemo, da so bomo borili, vseeno kje ln vseeno v kakšnih okolnostih, dokler ne bo na koncu zmaga kronala naše napore.
Kljub sovražnemu okolju, ki me je nekoč obdajalo, sem stopnl kat. neznaneo brez ' imena do končnega uspeha. Vodno sem imel prod očmi svoj cilj in končno sem bil vendar zmagovalec! bU>je današnje življenje izključno določajo dolžnosti, ki so mi naložene, namreč: za lastni narod delati ter so zanj boriti. Od te dolžnosti me lahko odveže samo Oni, ki mo je za to poklical. Dn me je Vsemogočni 20. julija obvaroval, Imam za potrdilo podeljeno mi nalogo.
Zato bom tudi v bodočih lotih stopal po poli. brezkompromisnega zastopanja koristi svojega naroda ter prevzet od svetega prepričanja, da Vsemogočni ne ho zapustil tistega, ki vso svoje življenje ni hotel drugega, kakor obvarovati svoj narod prod usodo, ki je tn narod ni zaslužil.
Zaradi tega so v tej uri obračam na ves nemški narod, zlasti na stare soborce in vojake, da se ohorože s Se večjo in tršo odpornostjo, dokler ne bomo mrtvim lahko spet položili na grob venca z napisom: In vendar sto zmagali.
Pričakujem od vsakega Nemca, da bo Izpolnil svojo dolžnost ln da bo prevzel vsako ‘žrtev; da bo vsak zdrav šol z dušo In telesom v boj, vsak drugi pa z vsemi silami delal za zmago. S posebnim zaupanjom se obračam nn nemško mladino.
V	taki skupnosti lahko po pravici prosimo Vsemogočnega za milost in blagoslov.
Naj bo ta kriza še tako huda, nn koncu jo bomo premagali z neuklonljivo voljo, požrtvovalnostjo in sposobnostmi. Frestall bomo tudi to stisko. Tudi v tem boju ne bo zmagala Azija, marveč Evropa tn njej na čelu Velika Nemčija in nemški narod, ki že poldrugi tisoč let brani Evropo kot glavna sila proti Vzhodu.«
bodo še tako ugledne In veličastno, Je narodni škodljivec.
I.	Komunizem ni samo svetovni nazor ali socialni sistem, temveč je tudi politična Ideja. Zaradi tega ni moči nspctl proti njo-mu samo s svetovnonazorskim bojem. Ce hi bilo tako, hi pri nas komnnlzem nikoli ne mogel Izbruhniti, saj smo ga nazorsko pobijali — In z obširnim bojem pobijali — dvajset let, pa so mu Je vendar posrečilo z Izkoriščanjem Izrednih razmer organizirati In Izvesti revolucijo. Proti komunizmu kot politični ideji n| moči postaviti kakega strankarskega programa, tern-Teč samo nacionalno Idejo. To vemo lz ^španskega In lz drugih primerov, nnjbolj pa Iz lastne skušnje, saj smo videli, da Je naš Idejni boj proti komunizmu postal uspešen šele tedaj, ko smo ga — po nastopa nemške oblasti v Jeseni »43 — smeli ln mogli postaviti na nacionalno podlago. Slovenec ali komunist, no liberalec ali komunist ter klerikalce ali komunist — to Je zdaj vprašanje. Edino, če se odločimo za slovenstvo, lahko računamo na uspeh,
7.	Ker jo komunizem naš prvi In neizprosni sovražnik, jo naš sovražnik sleherna politična sila, ki ga podpira, najbolj Sov-
jetska zveza, ki je politično, socialno In moralno vtelešenje komunistične Ideologije. Kdor trdi, da Jo naš prijatelj vsakdo, kdor so vojskuje proti borcem za Evropo, ta trdi, da so Sovjeti naši prijatelji; tisti Sovjeti, ki Je Po njihovem naročilu, za njihove koristi ln z njihovo pomočjo Osvobodilna fronta uničila pol naše domovine ter Pokončala pol naše moške sile, kar se nam bo še desetletja po vojski usodno poznalo. Kdor pozdravlja v sovjetskih hordah naše osvoboditelje — ln v rokah Imamo pismene dokaze, da so pri nas taki ljudje, celo med tistimi, ki hi jlli boljševlkl prve povišali na vislice — je zločtneo. Zločince Je tudi vsakdo, ki Je Iz osebnih, skuplnsko-polltlčnlh ali »zavezniških« ozirov pripravljen sklepati sporazume z Osvobodilno fronto, orodjem nečloveškega sovjetskega Imperializma pri nas.
8.	Najstrašnejše gorje, kt bi nas Slovence moglo šo zadeti, hi bila neposredna vojna na našem ozemlja. Ta bi uničila še tisto, kar Je pustlln revolucija ln kar smo sl pred njo s tolikimi žrtvami ubranili. Naše ljudstvo se tega dobro zaveda. Posebni božji milosti In priprošnji svoje narodne zavetnice, Brozjanske Matere božje
pripisuje, da mn je ta strahota dozdaj bila prihranjena. Kako noj potem rečemo IJudein, ki sl žele, da lil nas tn gorje čim prej zajelo; ki trdijo, da Jim ob približevanju front vriskajo srca — kakor komunistom. Naj se to sliši še tako neverjetno In nemogoče ln nečloveško — tudi to se je zgodilo ln je zapisano, pa tudi spravljeno!
t. če smo Slovenci leta »41. In »42. vsak upor proti zasedbeni oblasti obsodili za zločinski, ker nam more prinesti samo uničenje; če smo zaradi tega odklonili Osvobodilno fronto ln ŠM v boj proti nji, da hi se obvarovali drugega ognja, obsojamo vsak tak poskus tudi danes, naj prihaja agitacija zanj od katero koli strani. Danes še bolj. ker nas Je že dosti manj, kakor nas je bilo »42. ln nas zato vsak maščevalni udaree še prej In še' temeljiteje lahko zilroM. Kdor hočo svojemu narodu dohro ln svobodo, tega ne more delati. Če pa dela, — pa naj ho to častihlepen Ilegalce ali sebičen politik, — potem ga k temu ne silijo prave narodno koristi, temveč le pohlep po bodoči oblasti ln posesti, kakor Je gnal Osvobodilno fronto.
19.	311 danes ne potrebujemo nobene oborožene skupine, ki se ne horl proti komu-Dalje na 2. strani.
Prilagamo položnice in prosimo cenj. naročnike, da poravnajo zaostanke naročnine, ker bomo sicer v prihodnjih dneh pričeli z ustavljenjem lista. IZJAVA 0 VOJNEM POLOŽAJU NA VZHODU
Načelnik nemškega glavnega štaba gene- . ralni polkovnik Guderian je dal naslednjo
izjavo:
»Naj vas ne moti opustitev ozemlja. Vodstvo se ravna po jasnem načrtu. Vodstvo razpolaga še z vsemi oddelki. V sovjetske roke niso prišli nobeni coli oddelki, divizije ali zbori. S področja srednje Visle korakajo, slično kot potujoči kotli, naše divizije proti zahodu in njihove osti so že dosegle nove postojanke. Hkratu se valijo z vseh strani ojačenja. S sovražnikovimi napadalnimi silami se bo pričel boj v trcnntkn, ko bodo nage priprave končane, čas proti-snnka določa vodstvo.«
NAČRTI AMERIŠKIH »PRIJATELJEV«
»New York Times«, vodilni ameriški dnevnik, poroča, da je zunanje ministrstvo Združenih držav pripravilo načrt, ki določa obnovitev habsburške Avstrije. Avstriji, ki naj bi jo obudili po tem načrtu, bi morala Italija odstopiti južno Tirolsko in Karnijo (z Rezijo). Ta načrt sc tiče vseh vzhodnoevropskih držav in določa n. pr., da bi nova Jugoslavija dobila Reko, Zader in prejšnje italijanske otoke v Dalmaciji, ne pa Trsta in Gorice. Ti pokrajini bi po Ijndskem glasovanja pripadli Ita* liji ali novi Avstriji.
POVSOD ENAKO
Do meseca julija 1944 so Titovi tolovaji ▼ Hercegovini in črni gori uničili:
6029 hiš,
381 šol,
115 orožniških postaj,
3 otroške domove,
18 cerkva,
2 samostana.
Pobili so 30.380 ljndi, med njimi skoraj vse Črnogorsko razumništvo, in 182 duhovnikov, čez 400 žena in deklet je naredilo samomor, potem ko so jih osvobodile! posilili.
Povsod enako:	pri nas, na Balkanu, ua
Poljskem . .,
NEKDAJ IN ZDAJ
Včasih so iz tujine do nas prihajali drugačni glasovi kakor danes. Zdaj, ko smo za
13.	september 1944 doživeli Izjave Cankarja, Kuharja, Snoja itd., ne bo napak, če osvežimo spomine na nekdaj. Poslušajmo:
»Borba je potrebno, toda pametna borba brez nespametnih žrtev, ne pa ropi in uboj-stva. Varujte se vsake needinosti in zatrite zlasti partizanstvo.« (Dr. Miha Krek, 17. dec. 1941.)
»Niti komunistično zaplotništvo ne bo uničilo slovenskega naroda. Narod bo poklical na odgovor vse, ki so si oskrunili roke z bratomori!« (Isti, 31. maja 1942.)
»Vsi, ki hočemo, dn naš narod preživi to strašno dobo, moramo Čuvati narodno življenje. Mrtvih ne bo obudila nobena zmaga in za mrtve je svoboda brez pomena.« (Isti.
2.	avgusta 1942.)
»Naš narod ima opraviti z enim sovražnikom, ki se nam je vsilil in ki se imenuje Osvobodilna fronta. Sedaj so se že domači morilci spravili nad ubogo slovensko ljudstvo.« (Lojze Kuhar, 22. III. 1942.)
(Vse po »Svobodni Sloveniji« z dne 20. oktobra 1942.)
Tako je bilo nekdaj. Danes pa veljajo zn izdajalca tisti, ki ne delajo navsezadnje nič drugega —- ko dn ta naročila izpolnjujejo...
KRIVDA IN DOLŽNOSTI TERENCEV
»Za vsa ropanja, ki so se izvršila po vaseh, nmore družin in posumezuikov nosijo krivdo vaški terenef. Kar so partizani naropali, niso še nikomur ničesar vrnili, zato pride dolžnost povračila za vse rope na tiste, ki so sodelovali — na vaške terenec.
Zato je prva dolžnost vsakega ferenca, ki se hoče spraviti z Bogom, da skuša povrniti škodo, ki jo je Ijndem naredil. Mnogi lerencl še hodijo v cerkev, k spovedi in k sv. obhajilu. Toda ali niso njihova obhajila božje-ropna? Pri spovedi zamolčujejo svojo krivdo, da so sodelovali pri ropih in umorih s svetom, ukazom, naročilom, odobravanjem. Dokler ne skušate povrniti škode, ki ste jo zakrivili, toliko časa vam duhovnik ne more dati odveze! Če pa ste dobili odvezo in niste obljubili, da boste škodo povrnili, je vaša odveza neve-Ijavnn: vest ste si samo obtežili z novim smrtnim grehom!« (>Za slovensko domačijo«)
»NARODNO OSVOBODILNA VOJSKAc
V	začetku meseca januarja 1945 je iz »5. garibaldinske brigade ,Natisone‘,c ki spada v sestav slovenske »narodno-osvobodilne« vojske, pobegnil italijanski časnikar Fracasso, znan bralcem italijanskih listov iz Časov pred 8. septembrom 1943. Bil je v svoji brigadi prosvefnr« Mudil se je z njo do lanskega decembra na Banjaškl planoti.
Za narodno prebujenje in osamosvojitev tamkajšnjega slovenskega prebivalstva je deloval po lastnih besedah takole:
»V vsaki vasi sem moral vsak teden organizirati vsaj eno prireditev v italijanščini. Izbrali smo kaho italijansko burko, peli italijanske pesmi in imeli agitacijske govore. Prireditve so »e morali udeležili vsi vaščani, če je na njej sodelovala kaka slovenska »kulturna« skupina, je bil program dvojezičen. Organiziral sem časopisje za civilno prebivalstvo. Dobil sem izrečen nalog, da naši listi ne smejo biti dvojezični, temveč samo italijanski, ker pripada to ozemlje italijanski komnnistični republiki. Izdajal sem tri stenske liste: »Manife-stino mnrale«, »Avanti« ter »Oggi e demanl«. Vrh tega smo izdajali tiskan tednik »II nostro avvenire« s podnaslovom (v Italijanščini) »glasilo primorskih Italijanov, pripadnikov gibanja za novo Jugoslavijo«.
Živela ta edino prava »narodna-osvobodJiiiAc vojska!
Nadaljevanje s 1. strani.
llimi. Za oboroženi bo] proti njemn Imamo danes dovolj zakonitih tn dovoljenih mož*
nostl. Vse Ilegale, ki bi so borile proti komu drugemu, bi so borile proti lastnemu ljudstvu in so nam vsem Škodljive. Kdor se čuti pravega narodnega vojaka ali eelo junaka, ve, da Jo njegovo mesto v dolenjskih, notranjskih In drugih domobranskih bunkerjih, ne pa v katerem kolt varnem taboru, kjer bo živel od žrtev Izropanega slovenskega kmeta, varoval ('Isto roke, gledal, kako ga drugi branijo ln umirajo za dnin, pa pričakoval za vse to So plačila «— od Istega naroda, ob čigar nesreči Je sam oh strani stal in računal.
11.	Kdor dan za dnem že tri leta trdi. da ho vojno čez mosec dni konec; da se Je treba »pripraviti«, to Je, da so Je treba sedanji oblasti upreti, da bi se prikupili morebitnemu bodočemu gospodarju; kdor trdi, da jo samo ena, n’egova In njemu koristna politična rešitev našega položaja mogoča In zveličavna, je bedak ali zločinec. Za leto ISIS. Jo naS najuglednejši politični zgodovinar napisal: ... Slovenci bi lahko hlll... tam In tam . .., čo ne bi hlll liazardlrall v politiki. Vso smo stavili na eno samo kocko i— In smo vso Izgubili.« Ta bridka ugotovitev nam mora biti nauk. Zaradi tega nihče mod nami no more trditi, da bo povojna Evropa nrejena samo tako, kakor »e njemu zdi, pa nič drugače. Nihče ne more lahtevatl, naj se naSe ljudstvo ogreva za ten sam In morda najbolj neverjeten in nemogoč politični Ideal ali celo privid, ker bi s tem lahko tvegali končno In nepopravljivo razočaranje ter zavozili vse. Ce bomo samemu selil najbllžjl; če bomo tedaj, ko so bo Evropi krojila bodočnost, složni ln močni; če bomo vedeli, kaj ho-tomo; če bomo Imeli pametno in trezno Vodstvo; če bomo pripravljeni na žrtve zase in za svojo bodočnost, bomo lahko tisto, po
*	mer težimo, dosegli v vsakem primem, razen če lil zmagal boljševizem. To nam mora liltl So ena pobuda za neizprosen boj (proti komunizmu.
lž. Zaradi tega ne potrebujemo med sabo nobenih anglofllov, ne drugih -fllov {-Nlstvo Je ena naSlh najhnjSIh bolezni In diikaz naSo nezrelosti), temveč samo slove-norile, to je ljudi, kl Jim Je najbolj mar rešitev samega sebe, ne pa najprej reSltev vsega sveta; Ijndl, kl so se pripravljeni žrtvovati najprej za svoje brate, Selo potem za kosra drugega. Ca« bi že bjl, da bi se to osnovne potrebe zavedeli ter drug drugega le po tem ne po čem drugem presojali.
13. Ker vojne Se ni konec, se moramo fearedatl, da Sc vedno živimo v razmerah, Iz katerih Izvirajo za nas določeno dolZuostl, kl JIli moramo Izpolnjevati, Če nočemo Škoditi < vsemu narodu. Dolžni smo storiti tisto, kar oblast od nas zahteva, In vse tisto, kar more našemu ljudstvu v sedanjem času kakor koli koristiti ter mu olajšati položaj. Prvo smo dolžni po mednarodnem pravil, drugo zaradi sebe. Kdor ravna drugače, mora posledice pripisati •ob! ln Jih tudi nositi. Nihče pa nima pravice zaradi svojih teženj klicati gorje na yso ljudstvo.	t	.
14. NI. treba liltl noben germanofil, ne prodana duSa, temveč samo navaden pošten Blovek, da priznamo, da bi se brea ncmSke pomoči v orožju ln drugače komunizma ne bili ubranili ln da bi Mia naSa domovina brez tega do kraja razdejana. Prav tako mora sleherni pošten človek priznati, da edln0 Nemčija s silnimi žrtvami danes brani Evropo pred rdečim navalom z Vzhoda. Ce bi nemški zid padel ln bi boljševizem raje! Evropo, pa četudi le za nekaj časa, Je njena nsoda zapečatena. S tem hi Mio konee Slovencev, tudi tistih, kl trdijo, da so protikomunisti, pa vendar Sovjete pozdravljajo kot osvobodllce. Tl naj tudi vedo, da se bnljSevlzein zaradi njih ne M ustavil na Karavankah ali v St. Vldn nad Ljubljano, čeprav morda danes kaj takega res verjamejo.
15. Vse, kar smo Slovenci storili za svojo rešitev pred komunizmom, smo prav storili. Nihče na svetu nam zaradi tega ne moro ničesar očitati, ali nam groziti a sodbo. fias vsak dan bolj potrjuje, da smo Imeli prav. Anglija Je morala — navzlic svoji preJSnJi 4n sedanji politiki — v Grčiji spoznati ln priznata, da so sile reda povsod sii.no one: tiste, kl se bore proti materialističnemu nasilju In anarhiji. Sile. ki danes branijo red v OrčlJI, so iste, kl so ga branile pod nemSko zasedbo, — z nemSko pomočjo in na nemSko pobudo. Kadar bodo tl-il, ^1 zdaj boljševizem podpirajo, to resnico uradno priznali, tedaj bo Evropa do-tivefla tisto, česar vsi pričakujemo ln kar jo edino more rešiti.
1 ~
To resnice »e nam Je zdelo potrebno snnva poudariti in slccr Jasno, odločno ln br, :'.ob:-.Irno, dasl tema ali onemn ne bo prav. Toda danes je tako, da ljudi zadene ln 6; i resnica, ne laž. Ker sl ne upajo nastopi ;i naravnost proti njej, sl pomagajo z bese. danil o nespodobnosti, surovosti ln podobnem. Tem odgovarjamo, da naS politični boj ni bil posebno spodoben niti v dobrih časih, ko je Slo za malenkosti ln ko so ga vodili — oni. Danes ni čas rokavic, temveč — ne po naSI krivdi! — čas krvi; danes gre ne za besede, marveč za vse. Ce bi lin bili bojeviti ln brezobzirni, bi se izneverili času ln narodu, v katerem iivlmo, N."Sa prva dolžnost danes Je, na ves glas In na vso strani odkrito povedutl: »Tl slepec sl, a tl slepar«, kakor Je časnikarjevo dolžnost označil veliki trpin za načelno resnico, sli r uski pisatelj France Levstik.
: n vse, Jiar delamo za reSltev ln ozd ra v-1.11 . svojega naroda, dclam0 Po vodilu, kl nnm ga je pred sto loti dal klloar France Preš ren, namreč,	'
»da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!«
To vodilo ntemeljuje In opravičuje vsak »aš korak In sleherno naSo besedo.
SLOVESNA PRISEGA
NOVIH DOMOBRANSKIH ODDELKOV
V	torek. M. januarja, ‘je Ljubljana imela veliko vojaško slovesnost: na Stadionu so prisegle zvestobo narodu ln domovini v njenem boju proti' komunističnim tolpam ln njihovim zaveznikom nove skupine domobranskih novinoev.
Na slavnostno okrašenem Stadionu je bila zjutraj najprej slovesna sv. maša kot duhovna priprava na vojaško prisego. Tja je prlSel SS-Obergruppenf iihrer, General der Pollzel un<l Waffen SS HBsener, katerega je sprejel in pozdravil generalni inSpektor Slovenskega domobranstva general Rupnik, nakar sta skupno obšla na stadionski areni postrojene strumne čete domobranskih novinoev.
Po tem pregledu je 8S-01>ergruppen-ffihrer, General der Polizei und Waffen-SS llosonor stopil na slavnostni oder ter pozdravil zbrane nemške ln slovenske vojake. Po enominutnem molku, kl je veljal v skupnem boju padlim soborcem, sta kratko spregovorila nemški vojak in slovenski do-mobraneo o pomenu ln svetosti prisege, kl terja zvestobo do smrti.
S klenimi besedami je potem nagovoril domobranske novlnoe SS-Obcrgrupponftlh-rer, General der Pollzel und Waffon-SS Rasener ter poudaril smisel ln pomen prisege in ponovil nekaj misli, kl jih je bil izrokel že pri prvi zaprisegi domobranstva
20.	aprila 1944: »Zvestoba Je prvo. kar vam dajem na pot Nezvest more kdo postati zaradi nevednosti in preslabotnega prepričanja. Nlkdo pa ne more In ne sme postati nezvest Iz svojega srca. Nezvesti ljudje ln narodi postanejo izdajalci brez časti, Oast pa je naJvlSje, kar človek in vojak Ima. Vojak more vse izgubiti, le enega ne: svoje časti in zvestobe!« Potem pa je dejal med drugim: »Od vas zahtevamo samo to, da storite Isto, kar so bili pripravljeni storiti vasi očetje t STetovnl vfljnl 1914—18 In vaSl 'tovariši v sedanjem boju proti tolovajstvu.
Danes, na dan vaše časti, pozivam vse,
kl flte doslej še stali ob strani, da se pridružijo ln borijo za svobodo naroda proti tolovajem, proti komunizmu In njegovim zaveznikom. V tem usodnem boju Evrope proti boljševlškemu velikanu gre za to, ali smo pripravljeni boriti se za novo ureditev Evrope ali pa se kot sužnji boljševizma in tolovajstva odreči življenju in časti. Orožje uporabite proti tolovajem brezobzirno.
Prisega za nas ni prazna beseda, marveč pomani za nas vso najglobljo obvezo. Z njo ne pripadait« več samemu sebi, marveč st« se obvezali vojački skupnosti. To pa pomeni, da v trenutkih največje nevarnosti za vašo domovino, matere, žene ln otroke poznate le eno: neizprosen boj za vaš narod! Pokažite, da ste vredni in dostojni boriti se zs svojo svobodo in svojo domovino!«
Po govoru, ki ga je imel SS-Obergrup-penfiihrer, Goneral der Pollzel und Waf-fen-SS Rosener, je bila slovesna vojaška prisega. Besedilo prisege je bral po mikrofonu poveljnik slovenskega domobranstva, za njim pa so ga v krepkem zboru ponavljali domobranski novlnoi.
Po resnobnih trenutkih zaprisege je general RRHener vsem zbranim prebral odlok o napredovanju številnih domobranskih častnikov in podčastnikov. Med drugimi so napredovali:	dosedanji podpolkovnik F rano
Krencr v polkovnika; za majorja: pokojni stotnik Menlčanln ter stotnik Vuk Rupnik; za stotnike nadporočniki: Miloš SabIČ, Branko LeskovSek In Rafko SuSterSIč; štirje poročniki so napredovali v nadporočnike, za poročnike pn 85 podčastnikov im 1 domobra-neo, povišanih je bilo več podčastnikov, Imenovanih 51 podčastnikov ln 70 kaplarjev. Sledile »o čestitke vsem, kl so bili povISanl, ter izročitev odlikovanj najhrabrejšim bor-
nem ter ranjensklh značk navzočim ln tistim, ki zaradi hujših ran niso mogli priti na Stadion.
Za zaključek svečanosti na Stadionu je spregovoril domobranskim novincem še generalni inšpektor slovenskega domobranstva general Rupnik ter najprej prikazal navzočim satansko Igro sovražnikov slovenskega naroda ln njihovih zaveznikov, kl so našo deželo zaradi tujih koristi pognali v največjo nesrečo, kar jih je kdaj doživela. Poudaril je, da če bi ne bilo slovenskega domobranstva, kl je še pravočasno spoznalo to največjo narodno nevarnost ln napovedalo zločinskemu komunizmu ln njegovim pomagačem boj na žlvljonje In smrt,« ne bi bilo v«č no slovenskega noroda, ne slovenske domovine. 8yoj govor pa je general Rupnik končal z naslednjimi besedami:
»V vrstah branilcev Evrope stoji tudi naš slovenski naro'd. V vrstah borcev za boljši svet se bon — z ramo ob rami z nemškim vojakom — tudi naše hrabro ln udarno slovensko domobranstvo, v katero ste bili sedaj sprejeti kort polnovredni, disciplinirani in častni vojaki, da bi svojo dolžnost do Boga, naroda ln domovine popolnoma ln povsem izpolnili.
V	pričakovanju, da boste slovenskemu narodn vedno ln povsod samo v čast, vas pozdravljam ln vam sedaj v imenu slovenskega naroda čestitam kot vojakom, kl bodo svoj narod in svojo domovino zmagovito branili.«
Slovesnost na Stadionu je bila ■ tem končana in domobranski oddelki so strumno odkorakali proti m-fstu, kjer je bil na Kongresnem trgu pred zbranimi odličniki, mod katerimi so bili tudi SS-Obergruppenfiihrer, Goneral der Pollzel jind Waffen-SS Rčso-ner, general Rupnik ln škof dr. Rožman, slavnostni mimohod.
BELA KRAJINA KLIČE PO REŠITVI
Soliriftleiter - nrednik: Mirko Javor mik — llerausgcber — Izdajatelj: lož Jco Krošclj — Fiir dio Ljudska tiskarju! - /a Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič - Uredništvo, uprava in tiskarna. Ljubljana, Kopitarjeva 6, Telefon 23 f>i do 23-65 — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 8 lir.
V	zadnjem času so spet prišla nepristranska porodila iz tistega predela domovine, kl je pod komunističnim bičem najbolj trpel: li Bele Krajine. Priče ki so same tam doživljale rdeče strahote od začetka do zadnjih dni, prlpovodujejo, kaj so rdeči zločinci naredili iz lepe belokranjsko zemlje.
Gospodarsko uničenje Bele krajine
Gospodarske jo danes Bela Krajina povsem uničena. Nekoč lepe, evetoS* kmetijo so danes nekaj požgane, nekaj pa zapuSčene samovajo sredi neobdelanih polj. Nihče ni preteklo josen posejal oziramo, kvečjemu toliko semena jo vrgel v zemljo, da bo imel prihodnjo loto spat za some, vse drugo j« neobdelano.
Vso lansko žetev so morali ljudje ornla-titt pod najstrožjo rdečo kontrolo. Na mestu so morali tolovajem oddati 30% vsega pridelka. Naši predniki so dajali včasih desetino, zdaj v »svobodi« znaša davek kar 30%.
Pa to še ni bilo dovolj. Naslednji me-seo je rdeča komanda Izdala nalog, da morajo kmetje dati od ostanka pridelka Se 40%. Prihodnji moseo je bilo že 50% od ostankov. Za mesoo januar mora vsakdo dati 550 kg žita!
Pri teh dajatvah ni nobenega izgovora: nimam. Ako ne daš, sl narodni izdajalec, saboter in vsaka sabotaža so kaznuje s smrtjo, le redko samo s prisilnim dolom.
Kakor žito so tudi živino pobrali do zadnje glave. Le tu ln tam zamuka Se lačna krava, saj so tudi seno ln slamo kmetom pobrali, češ da jo potrebujejo za Štabne konje in brlgadne komore. Vas DraSiči, kl Je imela svoj čas nad 80 glav živine, vsaj 20 konj, okrog 60 prašičev, jate perutnine ln zajcev, ima danes 1 kravo ln 1 mačko!
Podobno je bilo tudi z vinom. Samo 100 litrov so pustili vsaki družini, vse drugo pa so morali oddati rdeči komandi.
Bliža se smrt od glada...
Gospodarski položaj je danes v Befll Krajini tak, da bodo prej ko v treh mesecih začeli ljudje od lakote in bede umirnti, tudi če jim komunisti ne vzamojo zrna več. Soli, kvasa, vžigalic, sladkorja že mesece ln meseoe ne poznajo. Kruha ljudje sjVloh ne pečejo več, ko ni no kvasu ne soli. Beračija je tolikšna, da bi človek jokal. In vse to se imenuje »rtj« in »svoboda«, to Je komunistična reSltev socialnega vpraSanja; to je torej tisti tako opevani rdočl novi red!	t
Ko je ljudstvo na mitingih neprestano pritiskalo na komisarje, naj jim preskrbo soli in drugih potrebščin, jim je komisar na mitingu dejal:
»TovariSl, spoznali smo, da Je sel luksus. poleg tegn pa -(teste, da smo izgubili več ko zn brigado borcev, ko smo samo enkrat S na HrvaSko preko Kolpe po sol. Zato se kar privadite, da bosto jedli neslano.«
Drugič so jih ljudje prosili, naj Jlm vendar preskrbe vsaj nekaj galice, da bodo škropili trte. Komisar Jim je odgovoril, naj nikar vedno ne sitnarijo, kajti galioo lahko dobe tolovaji samo Iz Milana. Ce bi pa to hoteli storiti, M morali zastiražitt vso pot i zasedami, pa nimajo toliko boroev. Zaradi tega naj se vinu odrečejo; toliko ga bo že še vendar zrastlo, da ga ranjenci ne bodo stradali.
Kam gredo žulji belokrajin-skega kmeta?
Kam vendar gre vse to izropano blagot Komunisti trdijo, da ga potrebujejo za svojo bolnike. To Je največja laž!
Ranjenci v podzemskih jamah umi. rajo od gladu; niti enkrat še Tiiso pokusili kapljloe vina. Vse naropano blago gre
namreč ▼ nenasitne trebuhe partijcev ln ljubljansko gospode, ki tabori tukaj. Samo enkrat bi moral človek videti rdeče voditeljske menzo v Metliki, Črnomlju in drugod, nikdar no manjka najrazličnejših pe-čonk, izbranih vin in drugih dobrot. Tu se zabavajo dneve in noči rdeči prvaki, ob zvokih harmonike plešejo ln nore s svojimi ljubljanskimi vlačugami, in vse to na grobišču slovenskega naroda.
Ubogo bolokranjsko ljudstvo mora vse to opazovati, pa ne sme ugovarjati niti z besedo. Včasih tolovajem »manjka prlležnlc. Tedaj s silo zvlečejo na ples belokranjska d&Meta. Tako so je zgodilo, da so nekoč gojenol »oficirske Sole« v M at liki zvlekli vsa okoliška dekleta skupaj, da bi z njimi plesale. A od deklet niti eno ni hotolo plesati z uSivoi. Za kazen so Jih z najgršlmi psovkami napodili domov, sami so pa popivali oelo noč. Zjutraj so nalašč ponesna-žlli vso Solo ln celo po mizah ln krožnikih opravljali potrebo.
•	Tako je torej gospodarstvo na »osvobojenem« belokranjskem ozemlju. A vse kaže, da to ni dovolj. V zadnjem času so namreč začeli komunisti pobirati ves denar. Vsakdo ga mora izročiti pod smrtno kaznijo. Za denaT dajejo bone. Nekateri komunisti so povedali, da to delajo, ker jim postaja v Beli Krajini prevroče in vse kaže, da jo bodo morali v kratkem pobrisati od tod. V svet pa ne morejo iti brez denarja.
Nekaj naropanega blaga, zlasti ilvlne in žita, so baje fldpeljall v Bari. Nazadnje so na Novega leta dan odpeljali IS parov volov ln kupe žita, kl so ga naropali. Vse kaže, da komunistom tudi tam doli ne gre kaj prida.
Trgovin v Bell Krajini sploh več ne poznajo. Edina 'trgovina, kl doslej Se ni Izropana, je trgovina Welbel v Metliki, pa Se ta samo zaradi tega, ker jo bila domača hči Mslči rdeča komisarka in glavna obve-ščevalka.
Rdeča »krvava rihta«
Razumljivo je, da se je zaradi takega nasilja in ropanja bolokranjsko ljudstvo uprlo. Toda rdeča »pravica« ne pozna usmiljenja. Kdor se njihovim zapovedim dooela ne pokori, ga imajo za saboterja in ga takoj izroče vojaškemu sodišču.
Nešteti so zločini, ki jih ima ta komunistična »krvava rihta« na vesti. Predsednik tega sodišča je 18 letni smrkavec Nemanič iz Vržakov. Naredil jo 8 razrede osnovne Sole, nato pa je bil v poboljševalnioi, dokler ga niso komunisti odbrali — za predsednika sodi5Ja! Sam ima na vesti vsaj 151 nedolžnih življenj.
Kot porotniki so na sodišču:	Drobnič
Tvan iz Metlike, faliran Študent, llrbas Anton ln Nemanič Stanko iz Grabrovca. Ne samo da so že na stotine nedolžnih obsodili, ubijajo jih celo sami. Nemanič je sam ubil vso Iiramarlčevo rodbino, 20 letno ehar-ko Bajuk Ano, Žnidaršič Hejnča, Vraničarja Martina ln na desetine drugih.
Poslovanjo te - »krvave rihte« je nekaj groznega. Priče, ki so na lastne oči vso opazovale, vedo celo vrsto primerov, kako nedolžne žrtve mučijo, da bi Izsilili ii njih razna priznanja. Eno najhnjšlh mučenj je velik kotel, v katerega mora obsojenec stopiti in ga nato kuhajo v njem. Dolga vrsta ljudi je v tem kotlu umrla ob strašnih mukah in bolečinah.
Plačilo za rablje
Zločini, kl jih ti rablji izvajajo nad nedolžnimi ljudmi, so tako vplivali na nekatere tolovaje same, da so ponoreli. Priče pripovedujejo, kako strahoten je pogled na te ljudi. Colb noči tulijo in v spanju vpijejo, kako so žejni krvi. Samo tedaj mirno zaspo, čo se nalijojo žganja. To je potrdil eden od rdečih krvolokov Slano Lojze i* Rosalnic, kl Ima sam vrsto ■življenj na vesti.
Človek bi pričakoval, da bodo prvi ln glavni organizatorji komunizma v Beli Krajini danes vsaj komisarji, če že ne ministri. Kako so so varaliI Vodilni organizator komunizma za vso Belo Krajino Je bil dr. Mihelčič iz Metlike. Danes Je dobil plačilo: znorel je. Kot noreo tava po Maverlenu, berači od hiSe do hlSe; vsak komunist, ki ga sreča na poti, mu da brco in ga sune s poti...
Zgodba o rdečem županu
Prav tako Je z bivšim motllškim županom HnleMKem. Nikdar no bodo belokranjol pozabili, da jo on e svojim denunoljanfltvom polnil barake na Rabn, v Gonarsu ln drugod. Ko so ljudje delali prošnje za internirance, da bi so vrnili domov, je Malešič takole dejal:
»Vso .klerikalce’ bom poslal v Rim po papežev žegen, domov pa bom dobil samo tiste, od katterih bodo partizani Imeli kakSno korist.«
Res, delal je tako. Občinski sluga je vsak dan moral sežgati svežnje prošenj za Izpust intemlranoev.
Isti Malešič je po badoljevski iedaji okradel občinsko blagajno, denar spravil v železno kaseto in ga pred hišo zazidal v S kar po. Ko so vojaki Iskali po coetah mine. ki so jih položili tolovaji, so naletili tudi na to železno skrinjioo. Veseli so bili, ko so privlekli na dan zaklad: denar, kl ga je Ma-lišič uropal bednemu belokranjskemu ljudstvu.
In kako Je danes s tem vnetim delavcem za OF1 Nor leta po metliškem trgu ln neprenehoma vpije:
»Samo še eno željo Imam na svetu: da bi Se enkrat videl komandanta metliško »bele garde«, kajti njega bi rajši videl ko Boga samega. Prod njim bi padol na kolena ln mu poljubil noge.«
Prav tako vsako pozna Tnrka, učitelja z Božakovoga. Kako vneto J« delal za OFl Pa vse mu ni nič pomagalo. Bil je kaznovan in poslan v brigado. Najbrž je že kje padel za »svobodo«. Isto se Je zgodilo e SaSokom, kl je kot »politični« delavec bog-ve kolikokrat prekolovratil Belo Krajino in zavajal nepoučeno ljudstvo. Podobna usoda je zadela starega partijca Stera Oi-rlla In njegovo ženo, ki je bila politkomi-sarka. Nikdar ne bodo Belokranjoi pozabili kako je Stor Danioa na mitingu v Metliki govorila:
»Kmetu moramo danes pobrati vse. Niti mrve in slame ne sme več imoti doma, kajti v njej skrlv* žito in drugo hrano. Prav vse mora oddati, samo zelje in repo mu bomo pustili, drugega itak ne zna »retll«
Ko Je to govorila, je bila že komisarka. Njeno povelje se je do pičice izpolnilo. Pa je tudi ta s svojim možem vred padla v ne milost in danes oba tolčeta kamenje na belokranjskih cestah.
Res čudna, toda Stokrat zaslužena jo usoda komunističnih organizatorjev.
Mikuž govori
V	tem Mlokranjskem »raju« je danes tudi izgubljen duhovnik Mikuž, 2e prej je bilo mnogo slišati o njegovem čudnem življenju, v zadnjem času pa mu Je tovariš Kidrič prepustil svojo ženo, s katero zdaj Mikuž živi v Korenovi trgovini v Metliki. Kidrič sam ln pa Vidmar Imata posebni sobi.
Da ne bo glede Mikuža nobenih dvomov. Je sam Mikuž pojasnil svoje stališče na zadnjem mlitlngu v Črnomlju. Dejal je: »Zato sem stopil v Komunistinčo partijo ln delam zanjo, ker dobro vem, da bo Sele tedaj prišel na slovensko zemljo blagoslov lz nebes, ko bo na vsej tej zemlji zavladal komunizem.« Dolgo smo čakali na to besedo Iz njegovih ust, zdaj jo Imamo...
Tudi »generalloltnant« Jaka Avšlč je govoril na mitingu. Govor Jo bil namenjen
domobrancem, naj se vsaj IS, Januarja val vdajo. V svojem govoru je rekel, da bodo likvidirali samo tiste, ki imajo krvave ro-ke, vse druge (bogve koliko bi jih ostalo) Pa bodo poslali v prve linije, da bodo tak0 lahko z dejanjem pokazali svojo odločnost v boju proti »okupatorju« ln za nov socialni red. Ko pa bo vojna končana, bodo sel vada kjub temu še vsi ti morali na prisili no delo, da bodo tako vsaj nekoliko kaznot vanl za svoje »sodelovanje z okupatorjem«*
0 Angležih in drugem
Na vseh mitingih po Beli Krajini danet dosti govore o Angležih kot največjih izdan jaleih tolovajskoga boja na našem ozemlju. GrSkl polom razbojnikom nikakor ne gre M račune, zato trdijo, da so Angleži še slabši ko »okupator«, kor pobijajo komuniste. Ko» munlsti so bodo zdaj borili proti njim.
Sekretar Komunistične partije Za Belo Krajino je dejal na mitingu, da »so Angleži staronemSkega pokolenja, zato ni čudno, da so danes proti komunistom bore«. Se bolj pa je komuniste razdražilo to, ko so angleška letala spet obstreljovala njihove kolone v Metliki in Črnomlju, kjer Je bilo dosti tolovajev zaradi tega pobitih.
Vsi mitingi pa se v Bell Krajini dan«« končujejo s pozivom, da mora ljudstvo dati ln žrtvovati prav vse za »partizansko voji sko«, ki je edino sposobna priboriti narodu pravo svobodo. Najposlušnejll tzpolnjevaled teh pozivov je bivši ljubljanski trgoveo s železnino Golob Iz Wolfove ulioe, ki Je intendant na komandi »korpusa« in ga vsa Bela Krajina pozna kot največjega roparja ln lzžemaloa. Zvest njegov tovariS je Kobe Frano iz 2eleboja pri Metliki, ki Je glavni komunistični magaeiner v Metliki. Je že star partijec, prenekaj Belokranjoev Je po njegovi zaslugi danes že na beraški palid.
Tretji znani ropar Pa je Hočevar Jože, kl je prav zadnji čas Izdal zapoved, da mora ljudstvo dati vse vino »a prekuhavanje v, žganje, kl ga bodo rabili v bolnlSfileah. Vsi pa vedo, da niti sodček vina ni odšel v bolnišnico, pač pa samo v Črnomelj ln Metliko, kjer rdeči vodniki pijejo in žro noč U* dan.
Nova vzgoja
Da bo slika popolna je treba omeniti
tudi vzgojo otrok v Bell Krajini. Ostala je še nekaj poštenih učlteljlo, Id skušajo otroke vzgajati v pravem dahu. Toda vso< ka njihova beseda'je najstrože nadzorovana.
Komunisti so po vseh šolah nastavilJI za politično vzgojo otrok mlade komunistke, kl komaj znajo brati ln pisati. Naredile so tri tedenski politični tečaj, in sedaj zastrupi ljajo s komunizmom uboge otroke. — Te frklje učijo otroke komunističnih pomnit učijo, jdh zgodovine »osvobodilnega« glban nja ln Jih neprenehoma priganjajo k ra*< nim tekmovanjem, kjer morajo zbirati do* nar, živila in bogsigavedi kaj še vse zal rdečo »vojsko«. Kdor tega noče delati, jsl belogardist«, od vseh javno zasramoval kot tzdajaleo.
Resnica o »svobodnih« volitvah
Ko beremo to resnioo o BeU Krajini« se človek nehote vpraša, kako da ao kljub' temu trpljenju tako »krasno« izpadle vou litve v »narodno osvobodilne odbore« pol Beli Krajini.
V	komunističnih listih smo braU, da M v vseh belokranjskih vaseh ljudje vaaij 99%< če ne 100% glasovali za komuniste.
Pred volitvami so bile povsod tako lm«M novane »volilne kampanje«. Povsod ao poudarjali, da ao volitve »demokratične«, da! ni nihče prisiljen iti na volišče, da lahko povsem svobodno voli, kogar hoče, ln podobno.
Na dan volitev pa Je atvar bila dooela drugačna. Komunistična partija je posta« vila svoje kandidate in zahtevala, da morajo vsi voliti samo te. Mnogi zaradi tega niso hoteli voliti, zato je posebna komisija pregledala zapisnik volivcev, šla nato od hiše do hiše ln prisilila še vse ostale, da so se »svobodno« podpisali.
Kljub temu pa so bile nekatere vasi že tako site komunističnega nasilja, da so kor samo izvolile svoje odbornike, o katerih so vedele, da ne bodo ljudstvu škodovali. Po vseh teh vaseh so komunisti volitve razveljavili, Izvoljene odbornike Pa poslali na prisilno delo. Nato so sami postavili svoje odbornike in v »Slovenskem poročen valom zapisali: vas ta ln ta Jo 100% volila' naSega kandidata.
Enako so potekale volitve za »narodn« skupščino«. Kdor se ni hotel podpisati, da Js za predlaganega kandidata, so mu So isti dan rekvirirall vse premoženje.
Taka Je torej danes slika Bele Krajine. Danes greš lahko ob belem dnevu z lučjo v rokah Iskat po Beli Krajini kmeta, ki bi bil še za OF, p« g* ne boš naSel. nekaj izvržkov tujcev, priseljencev ali Pa Vlahov, kl danes Se Igrajo vlogo rdečih plačancev, toda vse kaže, da tudi ti že stopajo na pot Mihelčičev in Malešičev.
Noben del slovenske zemlje ni toliko trpel kot Bela Krajina, z*'0 ni nobeden ozdravljen* komunizma kakor ona. Zastonj «o vse komnnistične laži, zastonj vse govorjenje, da je ljudstvo zanje. Belokranjsko ljudstvo je komuniste izpljunilo, zaveda/oč se, da so uničevalci ne samo Slovoncev, ampak vsega svets. Dane* Bola Krajina So trpi in kliče po osvobojenju, še vihte Stalinovi plačanol ®T<>i bič nad njo, toda vo-mo, da bodo Belokranjci vzdržali.
Ne bo treba več dolgo in prečiščeni V trpljenju In krvi bodo začeli novo dobo W zgodovini naše lepe Bele Krajine.
Odločno protiboljševiško usmerjenost
poljskega prebivalstva potrjujejo vsa poročila, kl izhajajo v glasilih polivke lubllinske vlade. Ti Listi se pritožujejo nad sovražnim razpoloženjem ljudstva do sovjetske vojske, nad sabotažami in nad nevljudnostjo, s katero loijaki zavračajo »osvobodiiteljec. Priznava,o, da je to v škodo prebivalstvu, ker bol j-ševiikl ne poznajo milosti im vračajo vsaiko neprijaznost * nejiamiljenuni udarci. V podeželju se vrete množično demonstracije, v katerih Poljaki odklanjajo boljševiSki red, posebno pa kolhoze in odvzem zasebne lastnine,
POT PO KRVAVIH SLEDEH
OD KOČEVSKIH GOZDOV DO ČRNE GORE
Nova pričevanja o zločinih Osvobodilne fronte v letih 1942—1943.
Aprilski dogodki leta 1941 so pojavili našega kmeta in delavca usodno križpotje. Ostal je sam, brez pravih voditeljev in brez prave misli-vodnioe- Sumljivi ljudje, o katerih nacionalnosti ni prej nič vedel, so se mu ponujali in ga pričeli »idejno« voditi.
Novi val je zajel slovenske srednješolce, med kuterimi' sem bil tudi jaz. C~e bi danes, po tolikem trpljenju in preizkušnjah še enkrat prišel tisti val, bi vedel, kje mi je mesto.
Takrat pa mi je gorelo in govorilo srce, slovensko mehko srce, ki ga prinese belokranjski sin v gimnazijo in ki mu ostane le no dobri šolski vzgoji. Cele tedne sem oil v sebi velik, malo-d'išen boj. Skoraj bi bil zapustil pouk in šel. Zadržali so me pravi prijatelji iz kongregacije in njen voditelj pater Silvin, za kar jim danes izrekam najlepšo zahvalo.
O OF sem pričel dvomiti že zaradi »▼oje narodne zavednosti.
Danes si znam odgovoriti sam. KP »i ▼ OF kot del ali celo privesek; zlasti pa ni tam iz ljubezni do naroda (vsaj pašega ne, kar dokazujejo deset-tisoei grobov in tisoči požganih hiž), temveč zato, da kot vodstvena sila postopno privede slovenski narod v bratomorno klanje in revolucijo, iz ostankov pa si napravi čast marksistični stroj, ki dela vse po njenih navodilih, »ker naše je geslo Sovjeti sveta«.
To pesem me je učil v komunističnem taboru Ljubljančan Silvo Gorski, tedanji komisar prve čete Belo-krajipskega odreda, in mi dejal: »Tovariš, ti že razumeš veliki pomen te pesmi.« Razumel sem ga zelo dobro in zato sem danes slovenski domobranec.
Prvi sumljivi nauki
V tem obupnem razpoloženju mi je nekako minilo šolsko leto. Zadnji dan sta prišla do mene dva komunistična plačanca in me poučevala, da bi utrdila moje ofarsko prepričanje. Dajala *ta mi navodila, kako moram delati na deželi.
Pozabiti ne morem naslednjega stavka: »Obvladaš italijanščino, s tem ▼ vašem kraju lahko dosežeš marsikaj.«
Taik.rat teg» niseon razumel, tem bolj pa to razumem dane«, ker »o mi to ra-zumevanje vsilili dogodki in pl naučeno.
Komunizem je t svojem uresničenju tako krut, nasilen im nečloveSki, da si tisti, ki ga še ni 90 doživeli, tega niti misliti ne morejo.
Takrat tega še nisem vedel. Spraševal sem se, zakaj so se tako vrgli name. To mi še danes ni jasno. Morda zato, ker sem kot štndent Se iskal poti? Morda, ker sem bil tajnik kongregacije in po i menoj hoteli pridobiti kaj več? Morda zato, ker »o hoteli z menoj varati ljudi v mojem domalčem kraju?...
Zelo, zelo mrmrana Je bala mota notranjost, ko sem prišel 7. junija 1945 domov na počitnice.
0 mojem kraja
Na hribčku sredi pobočja Gorjancev loži za belokranjsko pojmovanje velika ras, sredi katere se dviga proti nebu precej visok zvonik. To je zadnja slovenska vasica, za katero se po-r^nja Prostrani Žumberak.
XIjub stalnemu občevanju z Vlahi in Hrvati je vas Se vedno obdržala »loverusko hce in čut
Nad vasjo se dvigajo pobočja z lepimi mi nazsoznum vinogradi, ponos belokranjskega kmeta. Pod vasjo pa se razprostira poli e, ki ga obkrožuje trtic, niže proti Metliki p® velik predel steljnikov, brez katerih si tukajšnjega kmeta skoraj misliti ne moremo, ker mu smno ti dajejo paSo in klovni na stil j.
Poudariti moram veliko vernost na-Sega ljudstva in njegovo stkrb za zemljo.
Ohranjenih je pri nas mnogo bajk i* spomipov na turške vpade. Pod vaa-to je trideset metrov globoka jama, ▼ katero so se ljudje skrivali pred turskim nasiljem.
. ^ ®*oletjn pa so se r tej jami skrivali Slovenci pred Slovencd-komu-nisti.
Toliko o kraju, kjer »o se godile in •o Se gode teko čudne reči, ki jih dela ij »Narodna osvobodilna vojska«.
V začetku junija so se priklatili v
Eda
vojska«.
. ------ —	.	.. .	,	riklatili	.
t* kraj nepoznani ljudje,^katere je vodil prvi vaški delom rznež Šaver Jurij. Pričeli 60 govoriti ljudem o novem redu in kako blizu je konec badol jevcev. Ljudje so bili slednjih siti, zato so te trobentače vneto poslušali in niso'imeti več treznega preudarka.
Vsa ta agitacija je prihajala » Moljke, kjer jo je organiziral komunistični zaupnik iz Ljubljane Jerina, P°l®ik neke zavarovalnice. Ta cigan je v zej0 prijateljskih zvezah z ba-j.evci. Ko je dobil, kakor sem poseje> izvedel, ukaz od CKKPJ, je to »službeno« mesto zapustil in šel »na teren« poj tolovajskim imenom »Korenski«. Njegpv prvi sedež je bila Dragotin Ijavas, ki je še danes sedež komunisti onega zverstva v Beli krajini.
Prvih 33 žrtev
Kakor drugod tako tudi pri nas ni bilo komunistično »osvoliodilno« delo oikjz žrtev, po geslu: »žrtve morajo °iti.« Znana so le nekatera imena, ki Spijejo po slovenski zemlji o žrtvah “«le krajine:
1.	Raztresen Jane«, župnik na Su-hor ju, mučen in ustreljen 11« VIL 1942;
2. Repo vi Anton, posestnik, Božako-vo, zverinsko obešen 15. IX. 1942;
3. Repovž’Anton st., Metlika, ustreljen 30. I. 1943;
4. Režek Barbara, Radoviča, mučena in ustreljena 10. IV. 1943, ker ie šla v Metliko k sv. maši in je iskala dovoljenje za v bolnišnico;
5. Starc Anton, ČuriH, mučen in živ pokopan 27. V. 1942, ker je bil zaveden Slovenec;
6. Starc Jože, Snih or, mučen in ustreljen decembra 1942;
7. Starc Jožefa, Suhor, ustreljena marca 1943;	*
8. Starc Pavle, Metlika, ustreljen marca 1943;
9. Lončarič Marija, Rosalnioa, ustreljena s hčerko Aniico na njivi pri delu
27.	VII. 1942. Umor izvedel Matjašič Niko iz Rosalnic;
10. Lončarič Jože, njen mož, zaklan med potjo domov 3. VII. 1942. Umor izvedel Badovinac Ilija, ker mu ni hotel Lončarič še v Jugoslaviji prodati volov;	x
11. Lojk Ivan in mati Marija, Suhor, ustreljena,, ker sta »dellala za okupatorja«, ko sta si služila grenki kruh;
12. Lu binič Ilija in sin, Bol d ra/, ustreljena, ker se nista hotela odzvati mobilizaciji decembra 1942;
13. Matekovič Jožefa, Radoviča, ustreljena 15. III. 1943, ker so bado-ljevci streljali v vas s topovi in ubili nekaj ljudi. Obdolžena je bila, da je ona izdala, da so tolovaji v vasi. Dokazala je, da ni in navedta za pričo celo nekega tolovaja;
14. Nemanič Karolina in Marija, Suhor, ustreljeni marca 1943;
15. Nemanič Marjeta, Dobravice, ustreljena 6. IX. 194A, ker je njen brat pobegnil od tolovajev;
16. P. Norbert Klement, Metlika, mučen in živ pokopan 29. XI. 1942;
17. Jarman Miha, Radoviča, mučen in živ pokopan 29. XI. 1942;
18. Vasiljevič Radivoj, mučen in živ pokopan 29. XI. 1942;
19. Pečarič Jože, Metlika, ustreljen 30. ITT. 1943;
20. Plesec Neža, ustreljena 23. marca 1943;
21. Prus Angela in Janez, Metlika,
ustreljena 20. V. 1943;
22. štos Draga, Metlika, ustreljena
20.	III. 1943;
23. Petrič Marko, Bojanja vas, mučen in ol>ešen v vasi Drage pred »ljudskim sodiščem«, ker je šel v Metliko po pošto dne 3. IV. 1943;
24. Ivec Alojzija, Suhor, ustreljena potem ko so ji izropali trgovino;
25. Kunčič Anton, Metlika, ustreljen 9. VII. 1942;
26. Žnidaršič Janez, Metlika, pobit š kolom, ker ni hotel iti s tolovaji nikamor. Umor izvedel Fuks Emanuel iz Metlike;
27. Bajuk in hči Ivanka, Krašnji vrh, ustreljeni junija 1943;
28. Bojič Anica, Krašnji vrh. ustreljena maja 1943, ker je šla v Metliko po zdravila za bolnega otroka...
In tako dalje.. .
Seznam žrtev nima konon.
»Bela krajina mora biti krvava...«
Sredi junija 1942 me je pot zanesla na Ostriž.
Ker je bila tu meja med Italijo in llrvntsko, so imeli badoljevuki linam carji v njegovi gostilni posadko, kjer se je ,pod njihovim varstvom skrival znani komunist iz Metlike dr* Mihelčič. Ta je prvi prinesel marksistične nauke in z njimi okuževal metliške paglavce.
Takole mi je ta Mihelčič pripovedoval v tolovajskem »logorju« julija meseca:
»Moj namen je bil zrevolucionirati vso Belo kTajino, pa se mi je to v zelo majhni meri posrečilo. Ker je semiške strani je še nekam šlo. Zlasti je dobra moja rojstna vas, ki je bila že v bivši Jugoslaviji sposobna za udar. Imeli smo že svojo pesem, čeprav se je reakcionarna gospoda norčevala iz nas. Po razpadu Jugoslavije sem čakal navodil. Ko so po vstopu Sovjetije v vojno navodila prišla, sem zbral svoj krog, toda reakcionarna buržoazija me jo preganjala in zahrbtno izdala. Prisiljen sem bil, da sem moral pobeg-
niti. Sel sem k svojemu sorodniku pa Ostriž, kamor je pozneje tudi prišla savojska posadka. Tedaj sem ubral drugo taktiko, katero bi bil moral že prej, pa mi je manjkalo poguma: sporazumel sem se z njimi.« (Koliko ljudi je moralo zaradi tega »sporazuma« v internacijo, tega mi ni omenil.) »Od tu sem pod varstvom savojskega orožja vodil vso agitacijo, dokler me ni tudi tu zasledila reakcija in sem moral oditi. Bela krajina mora biti kravava,« je zaključil. Tako mi je govoril eden izmed prvih »borcev za svobodo slovenskega naroda«, ki je bil član KPJ.
»Če nočeš, te bomo prisilili...«
Že dolgo se je po vasi govorilo, da se zbirajo na Gorjancih neznani oboroženi ljudje, ki hodijo ponoči po vaseh in prosijo hrane, podnevi pa se skrivajo. Začela se je tudi pisana agitacija in slikala bedno življenje kmeta m delavca, godrnjala čez socialni red in vzpodbujala na boj za svobodo.
Ljudje so bili nemi za vse, bali so se vseh. Kmet je z žalostjo gledal njive in vinograde. Jaz sem vse poslušal in molčal. Dvomil sem o vsem.
28.	junija ponoči je prišla k meni tolovajska pat rol ji in me poklicala po imenu. Odgovoril sem ji in prišel ven. Nekatere sem spoznal, med drugimi tudi akademika Paderšiča. Zopet so me skušali dobiti za OF.
Zanimal sem se za red, ki bi ga OF uvedla in kako bi ga uvedla ter kdo bi ga uvajal.
»Naravno je, da bo imel glivno besedo tisti, ki bo v borbi največ žrtvoval.«
»Ali bo to KIP,« sem se zanimal.
Tedaj se je tolovaj razjezil in mi dejal, da dišim po »farški propagandi«. Pomiril sem ga, češ da se name, pripadnika OF, lahko povsem zanese. Le orožje še ne morem, ker sem bo-
pod
1'an.
»če nočeš taikoj, te t>omo prisilili kakor vse druge. Zdravo.« Drugi je dodal: »Smrt fašizmu, tovariš!«
(Dal)« prihodnjič.)
NE CESAR
BRUNO BREHM
DOSEDANJA VSEBINA«
•
Po »mrtl cesarja Franoa Jo*efa Izsili madžarski ministrski predsednik Tiitza od cesarja Karla obljubo, da se bo dal kronati za ograkoga kralja.
Karlov svak prlno Sikat bourbon-akl ekuSa uveljaviti svojo dvomljive pravioe do franooakega prestola; pregovori Kaila. da privoli v sklenitev ločenega miru mod Avstrijo in zahodnimi zaveznicami in mu pl-smono sporoči pogoje za ta mir; Karl mu da Se pismeno zagotovilo, da se bo glede Alzacije in Lotaringi je kar se da zavzel za Franaijo. Sikst s to-
ni enoja ik>-klati a,ega
K RAL)
ml zagotovili potem akuSa dosoSl svoj cilj. A Italija je proti sklenitvi omenjenega ločenega miru in odločno zahteva izpolnitev londonskega dogovora, po katerem bi dobila mod drugim tudi Trst, Gorioo in vso Dalma-oljo z otoki.
Clemonooau 5ta l«to dni razkrinka Si kuto ve nakane ter Karlovo dvolično igro (na eni strani pismena Karlova obljuba, da se bo glede Alzacijo in Lotaringijo na vso moč zavzel za Francijo, na drugi pa ponoven Karlov odhod v ncmSkl glavni stan na posvetovanja za »kleniitov voj ni k e in gospodarske zveze z Nemčijo). Karl hitro zapravi pri svojih narodih vse zaupanje: najprej zaigra foSko krono, a tudi na Ogrskem so začno naglo vse podirati: notranjim nomlrom in nezadovoljstvu sledi fie upor madžarskih M, tri so nočejo več boriti za Avstrijo. FeldmarS.il Moln&r sam ohličo madžarsko polke, da ugotovi, zakaj nočejo voč v boj.
V	dolinah se je ie mračilo in VThovl Flelmstalskih gora so žareli v ognju zahajajočega »onca. Veter je gnal mrzle snežinke, ko J« nadvojvoda Jožef prispel na visoko planoto. Njga, ki je bil že Imenovan za vrhovnega poveljnika vse vojske na Balkanu, so v zadnjem trenutku našli v Bozenu in ga prosili, naj govori madžarskim polkom na visoki planoti. Ob cesti sta ga pričakovala ieldmeršal von Molnžr in poveljnik 38. honvedske divizije general von Karleusa.
Nadvojvoda je vpraJal, ali ne bi Jel takoj k uporniškemu 25. polko, a Molnfir mu je sporočil, da to ni več mogoče: brž po tistem, ko je bil zapustil polk — je dejal — je tam nastopil popoln preobrati jnoitvo da se je utaborilo za zakopi ▼ Laricljo, začelo metati ročne bombe in na vsakogar, kdor bi se le hotel približati, streljati s strojnicoml ko noro.
»Lepo presenečenjel A rekli so ml, da vojaki hočejo samo domov na Madžarsko, drugače pa da »o pridni In di-sclpllmrni.«
»Da, tak vtia «*m dobil tudi faz, ko ««m pregledoval polk,« j, odvrnil Mol-n4r. »A vrag si ga vecH, kaj ie je t trii nekaj[ urah lotilo moitva,«
»Ivaj pa je z vašimi vrlimi Szekler-jani?« j«' vprašal nadvojvoda poveljnika honvedske divizije.
»Sprednje čete ao zavzele nazaj Slse-mol,» je odvrnil general Karleusa. »Imele so pri tem opravka z odlično 24. francosko divizijo. Na sosednem odseka je bila 48. angleika divizija, če ne dobimo vojakov spet nazaj iz njihovega taborišča, ne vem, kaj bo.«
Nadvojvoda je z generaloma (topil k polko, U je stal tam že pripravljen in
čigar poveljnik, major von Bobejt, Je ta.
koj prihitel nasproti, da poda poročilo.
»Povejte ml, gospod major, kako je prišlo do tega, da je 22. honvedski polk odpovedal pokorščino.«
»Danes dopoldne, kraljevska Visokost,« je poročal major, »naj bi bil 25. pehotni polk odšel na postojanke. Polk pa se je temo uprl.«
»To že vemo, to že vemo. Spralojem po vašem polku, gospod major.«
»Kraljevska Visokost, pokorno javljam, da sem moral to prej povedati, ker bo vedenje mojega, drugače tako vrlega polka, šele potem razumljivo.«
»Ni zdaj časa, da bi razlagali in se spraševali, kdo je kriv. Torej, prosim, govorite!«
»Sklical sem torej svoj potk k orožju. Ko Je bilo že vse pripravljeno za odhod, je stopil iz vrste nek vojak in dejal: ,Mi ne gremo na postojanke!’ Ukazal som tega moža pri priči zapreti. Tedaj pa se je oglasil ves polk, ne da bi se ganil iz vrste; Tega ne dovolimo!«
»Pojdimo, bomo videli, kaj se da storiti!«
Madžarska povelja, vojaki so zasukali glave v pozdrav, grobna tišina. Nadvojvoda in generala so korakali mimo strogo poravnane vTste. Bila je podoba, da so Madžari dobivali boljSo hrano kakor pa čete, ki jih je bil nadvojvoda videl na svojem potovanju iz Božena sem. Toda morda pa zaradi mraka ni dobro videl. Nadvojvoda je potem stopil nekoliko nazaj, se povzpel na majhno skalo in zapovedal, naj se ves polk postavi v krog okoli njega. Odrezana povelja, zavoji, korakanje, in že je bil krog sklenjen. Nadvojvoda je imel potem v madžarskem jeriku govor, v katerem je povedal, da bo kmalu mir, poudaril, da je treba samo nekaj časa še vzdržati, da ne smejo Madžarov pustiti na cedilu, da morajo ostati domovini zvesti in samo še malo potrpeti; njega da je bil prejinji dan Njegovo Veličanstvo cesar imenoval za poveljnika vseh sil na Balkanu; vprav to mesto da je vendar tisto, ki bi bilo predvsem poklicano, da varuje Madžarsko pred morebitnim srbskim ali romunskim vdorom; pri tem da ja mislil tudi na Madžare, m da hoče Madžarsko braniti predvsem s nepremagljivimi Madžari. Nadvojvoda j« za trenutek umolknil. Čakal je, kako bo njegova beseda kaj odmevala. Polk je bil tiho.
»Vai polk,« J« nadaljeval z vrriienlm asom, »bo dobil nalogo, da zda| ob Konca vojne odbij« poslednji sovražni
»Tako ljubim faz Madžare!« Nadvojvoda je stopil s skale. »Zdaj pa pridite še vij od vsake čete po en častnik, podčastnik in navadni vojak, k meni in ml dajte roko, da boste držali svojo obija-bol«
Iz širokega kroga so stopili vojaki naprej in se postavili okoli nadvojvode. Ta je iel od moža do moža ter vsakemu stisnil roko v zaobljubo.
Pri četrti četi sta bila najmlajfi poročnik in najstarejši narednik že stisnila nadvojvodu roko, ko se je oglasil mlad močan iant:	»Kraljevska Visokost, po-
korno prosim, da tu v Italiji našega polka ne poiljete več v strelske jarke, ker bi mi drugače prepozno prišli na Madžarsko. Tudi avgusta 1916 smo bili ob
naval na Madžarsko.
zvesti
med seboj in sklenimo ta pod milim nebom zvezo: faz vam obljubljam, da se boste s menoj vrnili na Madžarako, vi
E a mi obljubite, da bo*te do trenutka, o boste slUali ta moj klic, opravljali svojo dolžnost kot hrabd vojaki. Vzkliknite z menoj vred) Naj živi naš kralj! Naj živi naša vroče ljubljena domovina!«
Polk je zamolklo ponovil te vzklik, potem pa je zavUdaU "pet grobna ti-
Soči in tndl takrat so nam dejali, da smo lahko povsem mirni, ker da bodo našo domovino že branili, toda Romuni ao vdrli v deželo, ropali in požigali..,«
»Jaz sam sem vam vendar obljubil, da bemo tokrat za vse poskrbeli!«
»To so nam tudi takrat rekli, a meni so vzlic teran ubili očeta in mater ter mi požgali domačijo!«
»Ne gremo več na postojanke!« fe zagodrnjal polk tam zadaj. »Drugače pridemo prepozno! Ncčemo se boriti proti Italijanom, boriti se hočemo proti Ro-munopil«
»Vse so nam izropali!« J« zaklical zdaj nek vojak iz sredine.
»Mir!« je zavpil major. »Govoriti sme le tisti, ki ga kdo kaj vpraša!«
Nadvojvoda je položil mlademu Madžara roko na ramo: »Mladi prijatelj, domovino moraš braniti tam, kamor te ona pošlje.«
»Kraljevska Visokost, pisali ao ml, da -pridejo Romuni — pri nas so že povsod postavili vladne komisarje!«
Starega narednika, ki Je stal zraven mladega Madžara, je bilo sram, da ima tako predrznega ianta v svojem voda, a je bil le ponosen. Bil je to pristni, samozavestni in trmoglavi Szeklerjan, kmet, a vendar gospod.«
»Kraljevska Visokost,« J« dejal start možakar, »ml se ne upiramo, mi se hočemo za Madžarsko, za svojo domovino boriti. Pripravljeni smo za Madžarsko dati svoje življenje, pripravljeni smo za Madžarsko žrtvovati vse...«
»A za Avstrijo nel« je zamrmral najprej ves polk, potem pa to se slišali samo ie posamezni glasovi: »Za Avstrijo nel Za Avstrijo nel«
»Tam naj branijo njihove me}« Čehi!« fe dejal mladi Madžar in te vedno držal roko ob pnikinem jermena.
»Poljaki!« se je oglasil polk.
»Švabi!« se ja cadrl nekdo.
»Miiirl« fe zavpil major. »Eden naj govoril«
Polk je spet umolknil.
»Ljudje. božji, Madžari, moji prijatelji, poslušajte me še malo!« je prosil nadvojvoda vojake. »Nemci, Čehi, Poljaki, Hr-valje, vsi Števili narodi Avstro«Ogrske
monarhije so vendar tudi branili Madžar« sko na Karpatih, v Srbiji in na Sedmo* graškem!«
»Mi jih nismo klicali! Sami bi bili tudi opravili,« so godrnjali vojaki. »Mi Szeklerjani bi bili tudi sami brez njih pognali Romune k vragu!«
»Hočemo na Sedmograško, hočemo domovi« so vpili vojaki drug čez dru-gega.
Nadvojvodo so le pripravili do tega, da je odnehal: »Dobro, no dobro! Uslišati vam hočem vašo prošnjo! Vi boste prva divizija, ki bo prišla k meni na Madžarsko.«
Polk je začel navdušeno vzklikali in vpiti nadvojvodu »živijo!« Generali so mol&e strmeli predse.
A ko se je navdušenj«, poleglo, se fe spet oglasil tisti mladi Madžar: »Kaj pa naši tovariši v strelskih jarkih?«
Nadvojvoda se je ustrašil, a se je hitro zbral ter odvrnil, da bodo tudi te tovariše zamenjali; prizadsval da sc bo, da pošljejo tja novo divizijo.
Vojaki so bili zdaj zadovoljni. Nadvojvoda jim je velel, naj stopijo spei nazaj v vrsto In naj do tedaj, ko jih bodo odpeljali odtod, ne delajo neumnosti. Major je poveljeval pozdrav, a bilo je že pretemno, da bi «e videlo, kako so vojaki na to povelje zar.ukali glave. Tu pa tam so se že svetlikali beli kupi name-tenega snega.
Nadvojvoda se je s častniki nnpot.il v divizijsko pisarno. Judovske pisače in telefoniste so posadili ven. Nadvojvodu ni bilo lahko opravičiti pred častnik?, zakaj ce je vdal. »Kaj ml je pa drnj,;ega preostalo? če divizije ne potegnemn nazaj, nam bo okužila še druge oddelke.«
»Če pa jo umaknemo, bodo isto zahtevale tudi druge divizije.«
»Potem bo treba bojno črto potegniti nazaj in |o skrajšati.« Nadvojvoda je pokazal na velik zemljevijl, ki ga je iiucl pred seboj. »Nazaj moramo za Aclago in za assaške globeli. Sisemol bi lahko držali kot zaporno postojanko.«
»Ne verjamem, da bi nas Francozi pri_ takšnem premeščanju čet mirno gledali,« je odvrnil divizionar.
»Da, potem bo treba takoj skleniti premirje,« je dejal nadvojvoda.
Toda tudi pogajanja trajajo nekaj ča-pripomnil feldmaršal Mo! n dr. j pa do tedaj, kraljevska Visokost?« fe vprašal general Karleusa. »če bodo vojaki videli, da ne držimo obljube, bodo posamič začeli uhajati.«
»Toda obljubo je vendar treba držati,« fe odgovoril nadvojvoda.
»A vse je vendar moči storiti le v sklada z drugimi premiki čet,« je ugovarjal MolnAr. »Kako naj vendar na£ema moštva dopovemo, za kaj gre? Jutri zjutraj navsezgodaj bodo hoteli na vsak način oditi, pa če bodo vojaki za izmenjavo tn, ali ne. Najprej oddelki iz taborišč in potem ie vojaki iz strelskih jarkov. Zvedeli bodo pač od tistih, ki jim prinašajo hrano, kaj »e j« tokaj zgodilo.
»Planinska divizija bo jntrl zjutraj ne-vsezgodaj ie to,« fe dejal nadvojvoda. »Z njo bomo te postojanke držali do sklenitve premirja.«
»Pa mislite, cesarska Visokost, da bo planinska divizija hotela iti sem na to visoko planoto?«
»Planinska divizija te nikoli ni odpovedala!« Je odvrnil nadvojvoda.
»Todi Szeklerski Madžari danes šele prvič odpovedujejo!« je branil divizionar svoje čete. »Polki, ki ao zdaj spredaj v strelskih jarkih, pa te vedno drže!«
»Planinska divizija bo tu branila avo-fe lastne meje,« fe dejal nadvojvoda. »Za Tirolce, Salzburžane in Gornjeavstrijce je Italijan že od nekdaj sovražnik. Planinska divizija bo šla sem gor. Pokoravala sc bol Boli me, da moram to reči kot Madžar. Ljabie bi mi bilo, če bi to lahko rekel o Szeklerjanih.«
»Potemtakem bo res ie najbolje,« je predlagal general Molnar, »če potegnemo polk po bataljonih nazaj s postojank in ga počasi odpeljemo čez Monte Rover.«
»če se za to odločimo,« je pripomnil general Karleasa, »bi jim bilo dobro vzeti strelivo in draga bojna sredstva, drugače bodo v primera, da nalete kje na Čehe, te kakšno nesrečo pripravili.«
»Tudi jaz sem za to!« je potrdil nadvojvoda. »Saj jim vendar lahko rečemo, da mora strelivo ostati ta za vojaštvo, ki jih bo zamenjalo.«
General MolnAr fe skomignil z r*m*-
r« je »Kaj
ni: »Ne vem, ali bodo vojaki to hoteli verjeti. Zadnje čase so zefb nezaupljivi Utegnejo se ravnati po zgleda 25. polka,
ki je tudi samo zato šel za okope, ker se resnično boji, da bi ga kaznovali, ker se je bil uprl, ali celo vsakega desetega ustrelili.«
»Toda vojakom sem vendar dal rvofo častno besedo. Tudi res Jih nameravam poslati na Madžarsko,« fe dejal nadvojvoda nejevoljno.
»Moštvo ne verjame nikomur več. Preveč so mu zadnje čase že obljubljali.« General je pomolil nadvojvodo časopis z rdeče podčrtanim besedilom. Bil je to madžarski list »Dčli Hirlap« od 23. oktobra: »Hočemo neodvisno Madžarsko. Odrežimo Avstrijo s svojega telesa: z mrličem se lahko ie zastrupimo! Posvetujmo se s Čehi, Južnimi Slovani, z Wilso-nom in Clemenceaujem, z vsemi. To ne bo lahko, ampak zelo mučno, toda na ta način si bomo le rešili življenje, Avstri}i> pa fr za nas smrt!«
Nadvojvoda fe prebral, potem pa odložil Ust in dejal: »Zdaj mnogoknj pišejo. In tudi mnogo govore. Predvčerajšnjim je vojvoda Beaufortski v avstrijski zbornici govoril, da je vse nesreče, ki se zdaj bliža, kriva samo Madžarska in nihče drogi. S tem ne pridemo nikamor naprej. Jaz se bom zdaj odpeljal čez Božen v Budimpešto. Presneto tvegana stvar, gospodje!«
častniki ao odšli v viharno noč. 9e se fe slišalo pokanje z bojišča.
»Pa bodo polki v sprednjih bojnih vrstah vzdržali?« je vprašal nadvojvoda.
»Mislim, da bodo, je odvrnil Moln3r. »Moštvo tam spodaj ima premalo časa, da bi moglo brati časopise in razpravljati o raznih vladarjevih oklicih ter razglasih. Tam bo šlo streljanje naprej, če planinska divizija jutri res pride, potem se bomo morda ie nekam izmazali!«
(DaJjeJ
Strpi &
>STZ)VENSKI DOM«, ifae S. februarja 1948.
Bfcer. M.
TAKO JE UMIRAL FRANCE KERN
štiri in trideseti slovenski duhovnik — mučenec.
Priče, ki so zn/in ji čas prišle 1* Bele Krajine, vedo povedati Btrušne podrobnosti o sodbi in smrti hinjskcgo kaplaDa Kerna Franceta. Tega ubogega duhovnika — ttpina »o zvozanega in . vsega pretepenega pripeljali v sokolsko dvorano v Metliki, kjer jo bila zbrana tolpa krvi željnih rdečih zločin c o v.
Glavna obtožba proti njemu Je bila te, da si je zapisoval v koledar novice, kar so jih iz dneva v dan zvedeli v Hinjah. Tožili so ga, da je to delal zaradi tega, da je obveščal »okupatorja« o položaju v svoji fari. Vos njegov zagovor in tudi obramba zagovornika Tusulina ni prav nič pomagal. Zelo obtežilno za njega je bilo to, da je bral alovenske liste, zlasti »Slovenski dom«.
Od 8. ure zvečer pa do 5. ure zjutraj jo trajala »obravnava«. Ob 5. zjutraj se je sodni dvor umaknil na posvet.
Obtoženca so tedaj postavili na oder, rad njim so prižgali rdočo luč, zadaj za glavo pa je Imel kladivo in srp. Dve mri se je »sodni zbor« posvetoval in ves ta čas je bil ubogi kaplan izpostavljen najhujšemu zasramovanju podivjanih tolovajev.
Med zasramovanjem je nenadno ugasnila za 2 minuti Inč nad njegovo glavo; to je bilo znamenje za smrt
Po 2 minutah Je prišel sodni zbor in razglasil obsodim: smrt. Zločinci so ga takoj odpeljali v cerkev sv. Roka na metliškem pokopališču. Tu jo bil zaprt ves dan brez vsake jedi. Na ponovno prošnjo mu je ne-
kdo od prisilnih mobilizirancev pripeljal spovednika rdečega patra Modesta Golio. Po spovedi je mučenec Kern izrekel poslednjo željo: da bi smel še enkrat maševati. In prav opolnoči je v corkvi sv. Roka opravil svojo zadnjo mašo.
Takoj i« maši so prihrumeli v cerkev rdočl rablji in pričelo se je mučenje, ki ji ' trajalo prav do zore. Ob tem mučenju je slovenski duhovnik Franc Kern izdihnil dušo.
Zjutraj so ostanke njegovega telesa zavlekli za zid in jih vrgli v jamo. Niso pomislili, da bi ntegnil njihov zločin kdo odkriti. Toda cerkev je bila dovolj jasna priča njihovega zlodejstva. Prav vsa od oltarja do zadnjih vrat je bila oškropljena s krvjo \ in na mnogih krajih so ležali koliki mesa. j Vrsta ljudi je še danes priča tega grozo- ! dejstva.
Takoj naslednji dan je bil grob zasnt a
svežimi rožami. Komunisti so rože poman- i drali in prinesli na grob grmade kopriv. Naslednjo noč pa je bil spet grob zasut z rožami. Kdo jih je prinesel, nihče ne ve. Komunisti so jih Bpot poteptali.
To so je ponavljalo več dni, zato so tolovaji grob na vseh straneh zastražill. Se danes no sme nihče iti na grob mučenca Kerna.
Prav tako grozen, kakor je ta primer. Je
šo vrsta drugih. A za vse komunistične j zločine ljudstvo ve, zato ni čudno, da danes tolovaje sovraži in nima zanjo druge besede j kakor »zločinca!«
Hinje tožijo ...
Tako se oni vojskujejo — navzlic amnectljam In vabilom: v Mačkovcu pri Sadlnjl vasi na Dolenjskem so tolovaji takole mučili ranjenega domobranca Bendota Jožeta (leži poševno na tleh), domobranca Gazvoda J. (vidijo se samo noge) In še enega domobranca, ki leži v ozadju za tolovaji. Sliko so posnoll komunisti sami. Kakor priča napis na njej, Jo to krvoločno zverinstvo
ovekovečil dopisnik »Slovenskega poročevalca« Cvetko Zagorskl-Zagorc.
—— « —— M
SOVJETSKI NAVAL
Tedni, ki so pretekli od pričetka boljše-viškega navala na vzhodu, so sprožili povečano zanimanje ne le za vojaške dogolko, temveč tudi za politične cilje velikih sil. Siloviti spopadi so se zdaj razbesneli na tistem ozemlju, ki je neločljiv del naše celine in tistega področja, koder je zahodna kultura skozi stoletja oblikovala obličje ljudem in narodom in iz Evrope naredila vodilno celino.
Sedaj je v ta prostor vdrla Evropi in njonemn človeku docela tuja sila, ki z brez-primorno nasilnostjo uvaja zakon neomikane in kulturno, za tisočlotje zaostale azijske stepe.
8 tom usodnim spopadom Evropca s silami organiziranega nasilja, čigar prizorišče so sedaj posta.ll tudi deli zgodovinskega nemškega ozemlja, so se za vse za-padnjake začele tesnobne ure. V teh urah izginjajo iz ospredja razni predsodki, na njihovo mesto pa stopa spoznanje, da je v novarnostl ne le ta aJi ona država, ta ali oni narod, temveč vBa Evropa kot zibelka kulture in domovina mnogoštevilnih narodov, ki bijejo boj za svoj obstoj sploh.
Evropska trdnjava ne sme pasti. Nemška vojska je morala prevzeta vso težo obrambe ooline pred boljševizmom in zraven braniti svoje zahodne meje pred vojskami tistih velikih sil, ki so se doslej s ponosom prištevale v zahodnoevropski kulturni krog, pa še dRnes delajo tako, kakor da ne bi razumelo klica ogrožene Evrope in svojih dolžnosti do nje.
8 tem pa raste krivda Velike Britanije Ln Združenih držav, ki hočeta na vsak način slaviti zmago nad neupogljivo Nemčijo, pa pri tem pozabljata, da bi tedaj morali narediti odločen križ čez svoje načrte in so za težko pričakovani politični in gospodarski plen obrisati pod nosom.
Sedanji trenutki so poslednja prilika, da se iz boljševiške družbe odtrgajo tisti, ki Jim je nepoučenost do sedaj preprečevala, da bi spoznali nevarnost, ki grozi tudi njim. K spremombi njihovega dosedanjega stališč« jih morajo sdlitt že zgolj trgovski računi, kajti danes leži na dlani, da bi pomenila zmaga boljševizma ne le propad Evrope, temveč tudi uničenje vseh tiBtih tvarnlh dobrin, ki naj bi Angležem ln Amerikancem služile kot pokritje za orjaške Izdatke v sedanji vojni.
*
Ofenziva, ki se je začela 12. januaTja, jo boljševlkom prinesla delno zemeljsko spre-mombo, pred vsem ozemlja predvojne Poljsko, z izjemo delov ftlezije in nekdanjega koridorja. Najgloblji prodor so boijševiki do-sogli ob obeh straneh Varšave
proti zahoda do Poznanja, dočim sta obe krili precej zaostali. Desno, to je sevorno boljševiSko krilo, sl lomi zobe v Vzhodni Prnsiji, južno pa skuša dohiteti sredinske armade ln 'pohiteti na severnih pobočjih Beskidov ln se polastili celotnega šleztajskega industrijskega področja.
Severno sovjetsko krilo je po ogromnih Izgubah vdrlo v Memel In Tilsltin se sedaj bori južno od mesta K 5 n 1 g s -b e r g a. Rdeče divizije, ki so nad Varšavo krenile naravnost proti severu, so se pretolkle do El bi n ga ln začele potem siliti na zahodno obalo Spodnje Visle. Istočasna ofenziva proti za ho dni letonskl e h a 11 (Kuriandija) je spodletela.
Rdeč« vojska, ki je šla proti zaihodn skozi spredino Poljske, Je na črti P o -znanj — Seheldemilhl -* B y d -gošč ln Toorunj naletela na strnjen odpor. Posadke navedenih utrjenih mest so doslej odločno kljubovale boljševlškemu naskoku, edino v Bidgošč se je posrečil vdor. Sovjetski oklepniškl in motorizirani oddelki, ki so vidoll pred seboj pot proti zahodu zaprto, so se obrnili naravnost proti severu in si kanijo skozi nekdanji koridor izsiliti pot do Gdanskega zaliva, kjer naj bi se združili z oddelki, ki silijo čez Vislo, pa jim obramba Marlenbur-ga dela hude preglavice.
Južno krilo boljševiške vojske je med čem prispelo do reke Odre na odseku Koael-Brieg. Napelo je vse Mie, da M prekoračilo reko, toda poskusi so se iz-
jalovili ln je boljševlkom kot plen ostalo le mesto O p p e 1 n. Po prvih poskusih okrog Vratislave so se boljšervlkl obrnili proti severozahodu in hočejo obiti mesto ter si pri Stelnauu postaviti most čez Odro. Razvili so se ogorčenj boji. Sovjeti so sl naredili nokaj mostišč, katerih večino so Nemci razbili ali pa zožili. Nakaj uspehov so imeli boljševiki tudi v prostoru pri Katovicah.
Boljšoviške izgube na vseh odsekih so silne. Toko je bilo objavljeno, da Je neko nemška bojna skupina na svojem področju nničla M5fi oklepnikov. Ta primer podala le približno sliko rdečih izgub.
Bojišče na Madžarskem
je bilo prizorišče neprestanih sovjetskih naporov, da hi strli obrambo Budimpešte. Branitelji so so odločno držali v zahodni polovici mesta in odbili neštovilne napade. Med tem so nemškia oddellci, ki so ponovno zavzeli Stojni Beli grad in vzhodna pobočja pogorja V e r t e s , prispeli na širokem pasn do D o n a v e in preprečili vse boljševiške poskuse, da hi si izgubljeno ozemlje priborili nazaj in tako odrezali madžarsko prestolnloo od zahodne strani.
V	nemške roke sta padli tudi industrijski
Poldrugo uro od Grosuplja se dviga ob kočevski progi sredi radeojske doline prijazni kopanjski hribček, ki ga je še pred dobrim pol letom krasila romarska cerkev Marijinega Vnebovzetja. Postavil jo je pred davnimi stoletji stiški samostan, čemur sta bila priči kipa sv. Benedikta in sv. Bernarda na glavnem oltarju. V zvoni kov i notranjščini je ohranjena v gotskih številkah naslikana letnica 1524. Tega leta je bila prvotna ka-, pela razširjena v gotsko cerkev, ki pa je bila kasneje še večkrat prezidana.
Kopanjska cerkev ee omenja že leta 1433. v listini, izdani v Gradcu 15. apr. istega leta. (Listina je natisnjena v knjigi Jožefa Climela:	Geschichte Keiser
Friedrich IV., prvi zvezek, stran 157.) Tedaj so se prepirali celjski grofje, ki so leta 1418. podedovali ortemburška posestva, za meje med svojim in habsburškim imetjem. Meja je šla med Cušper-kom in Višnjo goro. V tej listini se prisojata obe vasi Radniki (tedanje ime za Veliko in Malo Račno) in Kopanj, ču-šperški graščini, ki je bila last celjskih grofov. V prejšnjih časih je bila na Kopanju zelo obiskovana božja pot; z romarskimi shodi so bili združeni sejmi, o čemer govori tudi omenjena listina. Za časa cesarja Jožefa II. so bili romarski shodi prepovedani, a kljub temu se je še vsako leto do današnjih dni pri kopanjski Materi božji zbirala na Vnebohod in Veliki Šmaren velika množica romarjev iz bližnje in daljne okolice. — Ljudstvo je imelo in ima še vedno veliko zaupanje v Kopanjsko Marijo, zato so ne samo domači farani, ampak tudi po sosednih farah bridko občutili vandalsko razdejanje Marijinega svetišča. Ni čuda, da se je ljudstvo takrat na glas jokalo.
Leta 1788. je dobila cerkev prvega duhovnika,, ki je bil kaplan ekspozit šmarske župnije, kamor je Kopanj spadal. Leta 1876. je postal ekspozit pravi župnik. 2e leta 1781. je čušperški graščak Karol grof Turjaški podaril kopanjski hrib v užitek dušnemu pastirju, kadar se tam nastani.
Četrti med kopanjskimi duhovniki je bil Jožef Prešeron, »tari stric pesnika Franceta Prešerna. On je leta 1818. prizidal cerkvi sedanji prezbiterij. Od leta
mesti AlsBgalle ln FelsBgalle. 0^-strel okrog 250 oklepnikov v nekaj dneh je dokaz, da so boljševiki vrgii na odsek med Blatnim jezerom in Donavo vse svoje sile.
Ta čas so nemške divizijo na Balkanu na kratko opravile s komunističnimi tolpami južno od Mostarja, na Srednji Drini, ob Spodnji Dfavi, posebno pa pri V i r o v i t i o i.
Sele po pretekn poldrugega meseca so se Angleži in Amorikanoi preuredili v tolikšni meri, da so začoli
z zahodno zimske bitko za osvojitev ozemlja, ki so ga za božič izgubili. Amerikancd so zavzeli nazaj 81.
V	i t h in pritisnili posebno vzhodno od Houffalizeja. Angleži so prevzeli odsek mod Rčrmondom in Linniohom in so doslej dosegli le nekaj krajovnih nspo-hov. Ostrejši so boji v Alzaciji. Na oboh straneh Sletstadta so zavozniki ojačili svoj pritisk in so se hude bitke razplamtele posebno zraven RapolItswei-lerja. Iz Miihlbansna napadajoči
Ameriknnci so prispeli na vzhodni breg prekopa, ki se steka v Ren pri Kolmarju.
Letalsko delovanje zaveznikov se je osredotočilo na velika mesta, posebno na weBtfalsko področje. Brez prestanka pa je na London deževalo nemško povračilno orožja.
1807. do 1810. je bival pri njem mladi njegov nečak France, ki je odtod šel v ribniško šolo.
V	glavnem oltarju kopanjake cerkve je bila znamenita Cebeijeva slika Marijinega vnebovzetja iz leta 1769. (ta slika je bila cenjena na več milijonov) in lep lesen kip Marije z Jezusom v naročju. Ves obok je bil ornamentalno poslikan, prav lično delo Štefana Šubica iz 1. 1858., očeta naših slavnih umetnikov Janeza in Jurija. Tudi Križev pot je bil njegovo delo.
Župnišče je bilo zidano 1. 1907. Ljudska šola pa 1. 1865., a 1. 1930. prezidana in dvignjena za eno nadstropje. Vsa ta poslopja je požgala komunistična druhal v kup razvalin. Šola in župnišče z gospodarskimi poslopji sla bila požgana
17.	dec. 1943, cerkev pa ponoči 16. februarja 19-14. Premična cerkvena oprema je bila večinoma Tešema, ni bilo pa mo- . goče rešiti Marijine sliko in kipa na glavnem oltarju. Zgorele so tudi klopi in orgle. V cerkvi je bilo zažgano na |
Na cesti Rcm srečal kmeta z družinico: 7 majhnih otrok. Nisem ga spoznal. Naj-mlojšega, ki Je drgetal od mraza, je držala bolna mati v naročju. Iz vseh oči sla sijala strah ln beda.
Solze so ga oblile ln njegava moška narava se ni spričo gorja, katerega mu Je pripravil lastni »brat«-komunIst, mogla vzdr. žatl Joka. Uboga mati Je piskala z mo. žem. Najmlajši Je zavekal. Ostali otročički
—	brez doma — so pokleknili na sredi ceste In dvignili roke proti nebn:
»Marija, pomagaj nam til«
Z roko sem šel preko čela, da odvrnem mračne misli. Možak v najboljših letih, da-nco skrušen starec. Je zastokal: »Brezdomci, nimam strehe. OF ml Je pobrala vse, vse... Pred letom so ml ubili najstarej-šega, Janeza, danes so ubili — nas vse.«
Spoznal sem. kako ljubi kmet svojo zemljo la družino. Nisem mogel najti besede v tolažbo, le pesti sem stisnil močneje.
Oče, z vami in z vsemi 30* brezdomci I* Hinj ln nrlba stoji in sočustvuje slovenski domobranec. In dokler bo ta stal, bo šc stala slovenska zemlja ln slovensko Ime,
Prihajali so še drugi. Obupani, lačni, prezebli...
»Dajte nam puške, da udarimo danes ml,« le grozeče vzdignil trdo roko očanec ln nadaljeval:	»Staram	se,	moči	me	zapuščajo,
linam bolno ženo in kup nedoraslih otrok, a z vami grem, grom, dokler ne pade zadnji krvoses, ki uničuje kmetove žulje.
Imel sem kmetijo, 12 let sem zanjo delal ln gubll svojo zdravje v rudnikih po Ameriki ln danes, na stara leta, moram bc-
štirih krajih, v zvoniku in na podstrešju prav tako na več mestih. Vročina je bila tako silna, da so kamniti predmeti vsi razpokali ali se celo razdrobili, tako tudi krstni kamen, kropilniki, oltarni porta-tili (kamenite plošče z relikvijami), oltarne stopnice, obhajilna miza in drugo.
Nad vse žalosten je pogled na šolo, od katere so ostale same gole stene. Ostal je tudi Slomškov napis na steni požgane šole, ki priča in obtožuje.
Istočasno kot župnišče in šola je bil požgan tudi grad na Cušperku.
Cerkev so požgali s pretvezo, da je bilo v njej nastanjeno vojaštvo in bela garda. Toda vsa fara lahko izpriča, da je to laž in da so bili vojaki ali fantje vaške straže samo takrat v cerkvi, kadar so bili pri službi božji.
Kar so naši predniki in sedanji farani z največjim trudom zgradili, to so komunisti razdejali v nekaj urah. Tako se »osvobaja« naš narod in uničujejo dragoceni spomeniki naše kulture I
žsti, bežati lz lastnega doma, ki je danes Se samo pogorolina. Klet, ki ni hotela goreti, so ml podinlnlrall,«
Z grenkim srcem sem poslušal:...
»Desetletja sem garal ln sl prltrgoval od ust, da sem preživel otroke ln sl postavil dom. Majhen, toda bil Je moj. Danca ni- : mam več doma, ne ja* ne moji nedolžni otroci. Vsaj tem naj bi bilo prizaneseno. Toglejto, najstarejša jo stara 4 leta, naj-mlajšl 3 mesece. In danee kljnh stradanju nimam kaj, da bi ponndll otrokom.«
»Imel sem sinove, Imel sem polja, Imel sem hišo. Danes sem ostal starce na stara leta, sam. Prvi Je padel, nekje na Bolgarskem aprila »11, drugi Je utihnil na Rabu, tretjega so odpeljali oktobrske noči komunisti in ni se vrnil več. Vojni požar se Je ustavil na mojem starem hrbtu, dokler ga ne upogne.«
Starec Je močno zakašljal la se prijel
za prša.
»Visoke davke smo plačevali, da smo sl
sezidali cerkev, ponos fare. Danes Jo rušo-vlna. Jokali smo, ko jo padal veliki oltar, katerega so brezbožnikl podmlnlrali, ker ni hotel goreti. ,Zdaj vam naj pride Bog na pomoč,’ so so norčevali komunisti. .Tako bomo naredili z vsemi, ki so proti nami’ so hoteli dopovedovati tolovaji okroglega, rja-voffa obraza In poAevnlh ©*».«
Slovence je z grozo gledal, kako nnlčnje mongolska drhal pod komunističnim poveljevanjem njegove najdražje svetinje.
Ognjeni zublji so švigali v nebo ln kil-cali pravično sodbo. Molče so v zimski sinjini padali zvezdni utrinki. Na Hinjah pa sta se mešali molitev preganjanega ljudstva In strašna kletev preganjalcev ...
»Bog Je močnejši kakor hudič,« Je zatrdila mlada vdova, »molimo, v molitvi Je moč.
Za srečen dan, za sina ... Očenaš ...«
»Kaj bomo skuhali svočar za deco, kaj bomo Jedli Jutri ln po .. .7«
»Mama, Imaš kruhaf Lačen som. Zebe me. Kdaj gremo domov?«
»Sinko, kmalu boš na toplem, saj «o (e dobri ljudje na svetu. Domeka pa nimamo več. Ko boš velik, sl boš naredil novega, še večjega ln bratec bo pomagal.«
»Mama, gremo k ateku. Kje Je atekt«
0, kako bi to radovednemu sinku povedala. Atok Jo zgorel. Živega so vrgli v ogenj. Zakaj? On tega še ne razume. AH ona dobro ve zakaj, notel ni Iz svoje hiše, hotel ni Iz svoje grude, za katero Jo garal petdeset let.
»Moja hiša m hotela goreti, bUa je zidana. Skupaj sva jo z bratom postavljala lz Francije. Priletela Je neka »Raza«, doma od Grosuplja, ln klicala »minerje«. S strašnim pokom so padale stene ln rnšlle moje srco. Rdeča lisa, ki Jo Ima tolovajka »Raza« pod lovim očesom, Ji Je še bolj žarela: »Ruši, podiraj, partizan! Vse naj gre k vragu, ker bo prišlo sem na milijone sovjetskih bratov, ml stari bomo šli pa v Sovjeti jo!«
s,n ml J« bos pribežal. Hotel Je regitl čevlje, tolovaj ga Je pahnil v ogenj goreče hiše. Zdaj mora v bolnišnico. Bog ra če bo ostalf«
Dolga kolona sključenih teles s« je pesa ln naga napotila T domobransko postojanko, kjer Je pričakovala pomoči. Burja Jim Je premetavala raztrgane cunje In Jim rezala kožo.
Mladi domobranec, stražar na bloku, je stisnil nsta ln trdneje prijel za puško.
»Slovenski narod v zbor! Zlo Je rodile gorje!«
»Domobranci, v zbori Maščevalci skript«
Hinje. Hrib, Suha Krajina tožijo ln kličejo pravico!
Ljubljančani
Ako nam želite prodati oblačila« čevlje, perilo, posteljnino in* slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustmeno ali telelonično sporočite. Poslali bomo k Vam na dom svojega na* kupovalca.
Nakupovalnica Socialne pomoči
Ljubljana, Gradišče 4 (naspr. Drame).
Telei. 30—39.	,	;
Sata na Kopanj« — *e ee dokaz • »Junaštvu« In »kulturnem poslanstvu« »narodnoosvobodilno« vojak*.
Uničenje zgodovinske romarske cerkve na Kopanju