Bomo b Cfubljani, 29, decembra 1938 Našim naročnikom! »Domoljub«, največji slovenski tednik, zaključuje danes svoj 51. letnik. Zopet se obrača lastništvo lista na vse naročnike s prošnjo, da naroče list tudi za prihodnje leto, in na poverjenike, da poskusijo spraviti »Domoljub,še v one redke slovenske družine, kamor doslej še ni prihajal. »Domoljub« je tednik, ki je namenjen našemu podeželskemu ljudstvu, pred vsem kmetu, pa tudi delavcu, obrtniku in sploh malemu človeku. Njegov glavni namen je, da podpira in utrjuje slovensko katoliško skupnost. Vse, kar je katoliško, vse kar koristi slovenskemu kmetu, delavcu, obrtniku, malemu človeku, bo našlo v »Domoljubu« vnetega in neustrašenega zagovornika. Vse pa, kar ruši slovensko katoliško skupnost, bo list tudi v bodoče bičal in bralce opozarjal na nevarnosti, ki mu v tem pogledu prete. List ni glasilo nobene stranke; podpiral pa bo v politiki vedno 0110 stranko, o kateri vemo, da bo za nas Slovence naj"eč dobrega storila. List ni glasilo nobene klike ali skupine ljudi, ampak ima v njem prostor vsakdo, ki hoče resno in iskreno koristiti slovenskemu ljudstvu. List bo tudi v bodoče pazil na to, da vodoma in bole ne bo nikdar zapisal besede, ki bi bila v nasprotju z večno veljavnimi načeli naše svete vere in. z naukom katoliške cerkve. V uvodnih člankih bomo seznanjali naše bralce z važnimi vprašanji, o katerih mora biti vsak Slovenec poučen, in dajali navodila, kako moramo mi kot Slovenci in katoličani presojati dogodke pri nas doma in okrog nas. List bo prinašal tudi v bodočem letu novice i/, domačega in tujega sveta, vendar pa tako, da ta del lista ne bo nikomur v pohujšanje. Priznamo odkrito, da v tem pogledu ne moremo tekmovati z drugimi listi, ki marsikdaj prinašajo v svojih stolpcih novice, katere so zlasti za mladega človeka visoka šola, ki vzgaja bodoče zločince in moralne pokvarjence. Kdor hoče s takim branjem kvariti sebe in svojo družino, ta bo pač moral poseči po drugih listih. »Domoljubovi« listki bodo letos posebno zanimivi. Zopet pa poudarjamo, da časopisni listek ne sme biti tak, da bi versko ali moralno kvaril bralce, zlasti mladino. List, ki hoče biti ljudstvu vodnik, ljudstva ne sme zavajati na stranpota. Lelos bomo ustregli tudi splošni želji naših naročnikov in priobčevali v vsaki številki vsaj dve strani lepih slik i/, domačega in tujega sveta in življenja. Upamo, da bodo »Domoljubove« slike ugajale prav vsem naročnikom. Da bo v listu vedno prostor tudi za dopise iz raznih krajev naše dežele, je razumljivo. Enako smo poskrbeli, da bo imela vsaka številka dovolj smešnic in drobnih zanimivosti. Posebno pa opozarjamo sedaj ob novem letu na dve stvari: Vsi oni stari in novi naročniki, ki bodo v januarju 1939 plačali celoletno naročnino za naš list, bodo zopet imeli pravico do požarne podpore. Pravilnik za požarne podpore preobčujemo na drugem mestu. Letos je lastništvo lista naklonilo naročnikom, ki bodo v januarju 1939 plačali celoletno naročnino še nad 300 lepih, dragocenih nagrad, ki bodo razdeljene po žrebu. Tudi o tem smo že in bomo še v »Domoljubu« pisali. K sklepu še to: Lepo vas prosimo, da naročnino za list takoj ob novem letu plačate. S tem olajšate delo upravi, s tem si zagotovite redno prejemanje lista, s tem si zagotovile podporo v primeru požarne nesreče in imate poleg vsega še priliko, da vam žreb določi eno od razpisanih nagrad. Blagoslovljene in mm® mm leto 1931 žeiita uredništvo in uprava 296.150 dinarjev. • • Uprava „Domo!js?ba" je svo im zvestim naročnikom nakazala že 296.000 din požarnih podpor! V letu 1938 je prejelo požarno podporo tOOO din 37 „Domo1jabovih" naročnikov, ki so pravočasno plačali naročnino Pravilnik F. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je r mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1939, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1000 din. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo jo dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tans plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubov!« upravi v Ljubljani. IV. Narnčnik-pogoreiec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega uraila, da mu jc brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je —* če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1939. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpoljeni vsi drugi prop;oji: 1. pogorclcu-nardfniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kolnira. kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pntrori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša moža, čifjar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, žigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorele« nima praviee do podpore. Uprava »Domoljuba« sc bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičcnccv ne bo uvaževnla. Novo vlado smo dobili Predsednik vlade dr. Stojadinovič je bil ne 21. decembra sprejet pri knez« namest-,iku Pavlu ter mu po nav li, ki velja po iz-ršenih volitvah, sporočil odstop vse svoje lade. Knez namestnik Pavle je odstop vlade prejel ter dal naročilo za sestavo nove vlade pet dr. Stojadinoviču. V imenu Nj. Vel. kraja Petra so kraljevi namestniki podpisali ikaz, s katerim so sprejeli odstop stare vlade n imenovali novo. S tem ukazom so postavili: za predsednika ministrskega sveta in zu-lanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, do daj predsednika ministrskega sveta in zuna-ijega ministra; za prometnega ministra dr. Mehmeda ■paha, do zdaj prometnega ministra; ■/.a pravosodnega ministra Milana Simo-loviča, do zdaj pravosodnega ministra; za kmetijskega ministra Svetozarja Sian-.oviča, do zdaj kmetijskega minist za prosvetnega ministra Bogoljuba Ku-undjiča, do zdaj ministra za gozdove in rud-like; za ministra za socialno politiko in na-odno zdravje Dragiša Cvetkoviča, do zdaj uinistra za socialno politiko in narodno dravje; za ministra za gozdove in rudnike Dobri-oja Stošoviča, gradbenega ministra n, r.; za finančnega ministra dr. Dušana Le-ico, dosedanjega finančnega ministra; za gradbenega ministra dr, Miha Kreka. !o zdaj ministra brez listnice; za ministra brez listnice Vojislava Djor-ijeviča .do zdaj ministra brez listnice; za ministra brez listnice dr. Djafera Ku-enoviča, do zdaj ministra brez listnice; za ministra vojske in mornarice armijsbe-a generala Miljutina Nediča, do zdaj mini-tra za vojsko in mornarico; za ministra za trgovino in industrijo inž. ,'ikola Kabalino, do zdaj ministra za trgovino n industrijo; za ministra za telesno vzgojo Ante Ma-troviča, do zdaj ministra za telesno vzgojo; za ministra pošte, telegrafa in telefona 'anto Jovanoviča, do zdaj župana v Skoplju n bivšega narodnega poslanca; za notranjega ministra Milana Acimoviča, io zdaj upravnika mesta Belgrada, in za ministra brez listnice Franca Snoja, do •■daj ravnatelja kmetijske posojilnice v Gor-lji Radgoni. Od članov prejšnje vlade ni v novem mi-listrskem svetu več naslednjih: dosedanjega lotranjega ministra dr. Antona Korošca, do-edanjega prosvetnega ministra Dimitrija lagaraševiča, dosedanjih ministrov brez lističe Nika K. idr. 8 t>r. 14184, aa. V to. ministrstvo odposlalo banski upravi v Ljubljani odlok, s katerim se odobri izvršitev betonskih vodnih naprav na reki Muri v obmejnem jkisu pri Cmureku. Ta dela se bodo izvršila v lastni režiji ter so proračunana na vsoto 754.529 din, kar se bo plačalo iz rednega državnega proračuna. Verni, a ne lahkoverni Tamle sredi oktobra nekako je bilo. V več krajev naše domvine so zašli neki tujci. Obiskovali so le posamezne hiše. Kazali so še dosti čedne vzorce blaga in obetali so, da ga bodo prihodnje dni prodajali tu in tam — povedali so tudi, kje bo tisti srečni kraj — in prodajali ga bodo po pravljično nizkih cenah. Se to so marsikje dodali, da bodo v gostilni pri N. N. naprej plačali 20 din za vino, katerega bodo smeli piti vsi tisti, ki bodo od njih kupili blago. Blaga pa imajo na razpolago dva do tri, tudi celih osem vagonov! Prišla je tista obljubljena nedelja. Ljudje so kar v trumah hiteli na napovedane kraje. S koši in košarami in tudi s primerno denarno močjo. Kdor jim je branil in svetoval, naj ne hodiie in naj rie nasedajo nepoznanim tujcem na lim, ta se jim je zameril do dna duše. Nevoščljiv je, so ga sodili, sam bi rad vse pokupil, zato pa nam odgovarja. Radi prehoda zimske cezije prodajamo suknie, plašče, obleke in vse ostalo zimsko blajjo po znaino znižanih cenah! Manufaktura 1 orilco Češnik: Ljubljana, Lingarjeva ulica 1. fes Pa ne boš, Jaka! Tudi mi hočemo priti poceni do dobrega blaga.' Ne boš ga ti sam kupoval za nizke denarje, potem pa nas navijal s, cenami, kakršne boš sam postavil, — o, tudi mi hočemo enkrat kupiti blago naravnost iz prve roke. Prišla je torej tista težko pričakovana nedelja. Vse je hitelo na kraj, kjer so mislili, da se jim bo nasmejala sreča in jim bo zrelo sadje padalo samo v roke. Toda, kako že pravi tista naša ponarodela G regorčičeva ? A njega ni, a njega, njega ni — njega od nikoder ni! Težko pričakovanih dobrotnikov ni bilo od nikoder... Bog ve, kje so hodili in sleparili! Prevarane množice so se pa vračale praznili rok na svoje domove. Sicer bi rnje to povest zamolčali, a je vseeno prav, da jo napišemo. Zakaj .a povest nam kaže tisto našo narodno napako, ki smo že tudi v predalih lega lista nemalokrat bičali, pa je potrebna, da jo še bičamo. Prevelika zaupljivost do tujca, ki ga nič ne poznamo ali le slabo poznamo, in premajhna zaupljivost do domačina, s katerim imamo vsak dan opravka. Kolikokrat smo že nasedli tujcu na političnem področju, kolikokrat ua gospodarskem področju, kolikokrat tudi na verskem področju! In kakor kaže, se do danes še nismo spametovali. Domačinu, ki nam govori resnico, njegovo resnicoljubnost zamerjamo m mu jo KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o V inozemstvo je odpotoval ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Nadomestuje ga prometni minister dr. Spaho. o Z rodom Karadjordjeve zvezdo I. stopnje je bil odlikovan voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. o Duhovniški letopis. Za župnijo Smihel pri Novem mestu je bil prezentiran g. Anton Bergant, kaplan v Št. Rupertu. Umeščeni so bili g. Janez Filipič, župnik v Krškem, na župnijo Naklo, g. Alojzij Kurent, župnik v Leskovcu, na župnijo Krško in g. Ivan Spen-dal, kaplan v Ljubnem, na to župnijo. Za upravitelja župnije Leskovec pri Krškem je bil imenovan g. Alojzij Štrukelj, kaplan istotam, ekskurendo-upravitelja Grčarice pa*g. Anton Skubic, župnik in dekan v Ribnici. Premeščeni so bili: g. Jožef Rozman, župni upravitelj v Grčaricah, za kaplana v Št. Vidu pri Stični (z bivališčem v Velikem Gabru), kot kaplana pa : g. Franc Tom z Dobrove v Št. Rupert in g. Franc Mozetič iz Trebnjega na Dobrovo. — Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan g. Janez Filipič, župnik v Naklem. domače novice d Dr. Korošec je botroval. — Nedavno so krstiii v Moravčah v župni cerkvi krepko Kristinco, desetega otroka iz ugledne in verne Osolnikove družine pri Sv. Križu. Oče Lovro, mal posestnik in predsednik KPD, je poprosil našega narodnega voditelja dr. Korošca za botra, ki je drage volje prevzel bo- štejerno v greh, za tujcem pa slepo deremo in drvimo, njegova beseda nam je več ko samo srebro in zlato. Tujec pa to našo slabost izkorišča in se naši lahkovernosti smeje v pest. Prav in lepo je, če se bere in piše o nas, da smo verni in pošteni Slovenci. Prav je, da smo oiuaiiili vero ?vojiii očetov in da smo jo branili proti vsem zunanjim in notranjim nasprotnikom vseli časov in vseli dni. Prav je, da cenimo in uvažujemo besedo našega Slomška: Sveta vera nam bodi luč in materina beseda nam bodi kljub do prave narodove omike. Sveta nam bodi vera, katero so nam ohranili naši predniki in kakor smo se je učili iz katekizma in ne nastavljajmo svojih ušes kakemu novemu preroku iz jutrove dežele, ki nam hoče oznanjati reči, kakršnih še nismo slišali. Tudi tega ne smemo zamolčati. Dobe se ljudje, ki iščejo politične resnice, politične gotovosti iz iistov uatn nasprotnih taborov. Ali ste že kdaj slišali, da je vaša kura sklepala z lisico prijateljske zveze in pri njej iskala nasvetov za svoje varstvo? Ali ni zato kura desetkrat bolj pametna kakor marsikdo, ki se pri svojem nasprotniku hoče poučiti o resnici. Žival se ne da preslepiti, le mi ljudje smo toliko nespametni, da so bolj zanašamo na svojega nasprotnika kakor na svojega zaupnika, če že nočemo reči prijatelja. Potem še zaupljivost do tujca na torišču trstvo in podaril neimovitemu očetu 1000 din. Ker pa boter ni mogel sam osebno priti h krstu, si je izbral za svojega namestnika župana Janeza Zajca. Družina Osolnikova se s hvaležnim srcem spominja plemenitega dobrotnika. d Koledar, ki je priložen današnji številki »Domoljuba«, je koledar Zadružne zveze, naše največje zadružne organizacije. Velika večina naših posojilnic je včlanjena pri tej Zvezi. Besedilo na koledarju res preberite. Koledar pritrdite na tako mesto, da bo njegovo besedilo vse leto opozarjalo na važnost zadružništva. d Nova uprava Mestne hranilnice v Ljubljani. Na zadnji seji je ljubljanski občinski svet izbral novo upravo za Mestno hranilnico. Soglasno so bili izvoljeni: trgovec Josip Ba-hovec, odvetnik dr, Josip Ažman, kanonik dr. Tomaž Klinar, knjigovodja Viktor Koza-mernik, stavbenik Emil Tomažič, višji računski inšpektor Albin Zaje, trgovec Janko Jo-van, trg. poslovodja Ivan Kralj, uradnik Anton Babnik, višji tajnik državnih železnic v pokoju Franc Borštnar, mesarski mojster Jože Musar, trgovec Zvonimir Lukič, vodja zemljiške knjige Joško Medved, trgovski sotrudnik Alojzij Sitar, ravnatelj inž, Josip Sodja in tesarski mojster Robert Mihor. d Na predlog Zveze združenih delavcev v Ljubljani in Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnice nameščencev socialnih zavodov v Ljubljani, je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič odobril izplačilo našega narodnega gospodarstva. Samo eno pomislimo. Ce bi imeli doma vse tiste težke tisočake in milijone, katere so si že pri nas zaslužili tujci zaradi naše suženjske naklonjenosti in zaupljivosti do vsega, kar nam je tujega. Tole bi bil namen vsega tega pisanja ob nastopu novega leta: Učimo se misliti z lastnimi možgani in ne z izposojenimi. Le pomislimo, zakaj so nasedli tisti ljudje zapeljivi besedi tujih kramarjev. Zato, ker so pozabili na našo domačo modrost, ki pravi, da se je »Zastonj« o sv. Jakobu na ledu ubil. »Nekaj« ga je pa pokopal. Ponašamo se s slavno zmago na političnem polju. Ali nam bo ta zmaga kaj koristila? Le takrat, če jo bomo znali pravilno izrabiti. Ce bomo znali ostati zvesti pridobljenim pozicijam. Prav te dni mi je prišlo na uho tole, morebiti ne ravno osamljeno mnenje o zadnjih volitvah: Slišite, ljudje, ki imate v to stran zavrtano glavo, čemu pa mi prav za prav volimo poslance? Ali mar zato, da bi jih izkopali iz dolgov, zato, da bi s poslanskimi dnevnicami obogateli? Ne bodite tako nespametni... Ta misel mora takoj med staro šaro! Leto 1938 jo je nekje porodilo, naj v tem letu tudi zamre! Držimo in ohranimo to, kar je našega! je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Daimol »i ^Esssa, dvojne hranarine za božične praznike vsem delanezmožnim delavcem, ki so v staležu bolnih. Dalje odobril sklep uprave SUZORJA, da se podeli vsem nameščencem socialnega zavarovanja božična nagrada. Dvojna hrana-rina v gornjem primeru po zakonu o zavaro-avnju delavcev ni predvidena, zato ta predlog ZZD in odobritev s strani socialnega ministra vse delavstvo najtopleje pozdravlja. d Ali fslovenski kapitalisti spž? Ves svetovni kapital kaže veliko zanimanje za petro-lejska polja v naši državi. Prvi poskusi so po-kazali, da se nahajajo velika ležišča petroleja v okolici Daruvarja in v Medjirnurju. Prvi «o se oglasili angleški in ameriški kapitalisti, ki bi radi vzeli petrolejska polja v zakup. Med njimi se je oglasil tudi zastopnik znane ameriške zveze, katero vodi bivši finančni minister Mellon. Ta je ponudil odkup polj in obenem načrt za ustanovitev velike družbe g glavnico 500 milij. din. Kmalu so začeli ponujati denar veliki švicarski in nemški industrijski bogataši. Vsi se neverjetno pridno zanimajo v prvi vrsti za medjimurska petrolejska polja, ki so menda najbolj bogata. Toda tam je lastnica precejšnjega dela polj družba »Panonia«, katere večinski delničar je sin pokojnega srbskega politika Pašiča Rade Pašič, Naša država je sklenila obdržati zase v Medjirnurju nekaj polj. Švicarske ure, zlatnina, ČtJDEN, Prešernova 1 d Vsak ima svoje veselje. S strupenimi kačami živi v dobrem prijateljstvu kmet Peter Brakus iz Plitvičkih jezer. V malem za-bojčku nosi s seboj več strupenih kač, ki jih je nalovil doma in jih že več let vzgaja. Potuje okrog in razkazuje svojo umetnost: kače si ovija okrog vratu, jih polaga na lice, daje v usta, ne da bi ga katerakoli pičila. S tem ne preveč hvaležnim poslom si služi vsakdanji kruh, zlasti pa rad obiskuje šole ia razkazuje otrokom ukročene kače. Za težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani d 40 letnico zvestega službovanja je te dni slavilo pri Kranjski industrijski družbi 12 delavcev. Tvornica jim jc priredila slavnostno kosilo ter jim izrekla svoje priznanje tudi z lepo denarno nagrado. d Novo zapadli sneg, veselje smučarjev, povzroča pa tudi veliko oviro prometu. O prvih nesrečah zaradi velikih st.ežnih žametov poročajo iz Srbije. V Timočki Krajini je zapadel nenavadno visok sneg. Snežni zameti so nakopičili povsod do enega metra snega, na nekaterih bolj odprtih mestih pa celo po tri metre. Zaradi tega je obtičal v snegu tovorni vlak, ki je odplejal iz Niša proti Knjaževcu. Obstal je pri postaji Gra-mada. Prav tako pi je obtičal tudi avtobua na progi Požarevac-Veliko gradište. V njem je bilo 30 potnikov. Preostalo jim ni nič dru< gega, kakor da so v visokem snegu odSli pel dve uri daleč v bližnjo vas, odkoder so tele« fonirali po pomoč. Pripeljal je nov avtobus, t Ce vodijo občino pravi m oz je Te dni je poteklo tretje leto, odkar vodi ljubljansko občinsko gospodarstvo mestni svet s predsednikom občine dr. Adlešičem na čelu. Prejšnji teden je bila zopet seja, na kateri je povedal gospod župan tudi sledeče: Ko smo prevzeli oskrbništvo občine ljubljanske, je bilo njeno gospodarstvo tako hudo bolno, da so nad njo obupavali celo njeni dotedanji varuhi. Brez oklevanja smo i: rok kraljevskih namestnikov prevzeli tvegano nalogo njenega ozdravljenja iu se lotili trdega tlela. Prvo leto smo ugotavljali njene bolezni, jih lečili iu zdravili, da smo gospodarstvo nestne občine spet spravili v reden tek. Drugo leto smo v glavnem posvetili svoje moči njeni ozdravitvi, da je ljubljanska mestna občina spet pridobila zaupanje ter smela pričeti -l načrti. Tretje leto je Ljubljana z mla-leniškim poletom začela že uresničevati načrte ter z najmanjšimi stroški napravila toliko nujno potrebnega in lepega, da so umolknili očitki naših nasprotnikov in da danes po uspešnem delu lahko pogumno gledamo naprej ter se pripravljamo za uresničenje Se večjih in lepših zamisli in načrtov. Ko smo prevzeli upravo, je bilo gospodarsko stanje mestne občine ljubljanske obup-10! Do kraja proračunskega leta je manjkalo še več mesecev, proračun pa je bil že skoraj zčrpan. Blagajne prazne! Namesto denarja ;>a visok kup za več let neporavnanih računov, liksekutor je upravljal občinsko blagajno v Mostah in v Zgornji Šiški. V Ljubijani je -tal že pred vrati in tudi že rubil. Pri 12%nih abrestih so dolgovi grozeče rasli in proračunskega primanjkljaja je bilo nad 16 milijonov. Takoj smo sprevideli, d« je nemogoče brez težie operacije. Proračun smo morali postaviti na trdno podlago gospodarstva in smo uvedli skrajno štedijivost na vseh koncih. Poglavitno prizadevanje je šlo za tem, da soio pričeli redno odplačevati na novo zapadle obroke in da smo mestni občini znova pridobili kredit ter ji tako vrnili ugled. Pri pregledu mestnih financ *mo videli, da ima mestna občina ljubljanska s Splošno maloželezniško družbo nad 200 milijonov dolgov in da je najbolj zadolženo mesto v državi, ker je iakrat prišlo na vsakega prebivalca skoraj 3227 din občinskih dolgov. V milnici finančnega poročevalca je bilo za štiri milijone in pol zapadlih računov. Pri plačevanju računov je odločalo marsikaj, res potrebni obrtniki in trgovci so pa morali čakati na denar. Uradništvu in delavstvu je že pretilo presenečenje, da ne bodo dobili več pl»č. Gospod župan je nato poudarjal prvi uspeh nove mestne uprave, da se ji je posrečilo potom Državne hipotekarne banke dos^i delovanje Mestne hranilnice ljubljanske, kar se ni posrečilo prejšnji upravi. Gospod župaii je v nadaljnjem poročilu pojasnjeval zlasti vprašanje Splošne uialože-lezniške družbe. Občinski upravi se je posrečilo s premišljeno potezo, da je občina poslala edina lastnica podjetja. Z domačimi delavci je zgradila novo progo in uredila dolenjsko. Prejšnja uprava ni imela niti pregleda mestne imovine, ni imela niti inventarja premičnin. Ugotovili smo, da znaša vrednost vsega mestnega inventarja, torej mestnega zaklada, pogrebnega zavoda. Delavskega doma. mestne elektrarne itd. uad 72 milijonov din. Vrednost mestnih nepremičnin pa irašu skupno 184,817.284 din. V danaljnjem poročilu je go-p-d župan nanizal vsa stremljenja mestne uprave na socialnem. kulturnem. gospodarsker.> in prosvetnem polju in navajal v glavnih obrisih, kaj je vse sedanja uprava dosegla s svojim smotrnim, načrtno zasnovanim delom. d Zanimiv izum. Pripravo, s katero lahko vadziraš delovanje ključavnic, je izumil učitelj na srednji tehnični šoli v Novem Sadu iiožidar Petrovič, Praprava opozori lastnika, a jc za primer vloma. Čim začne kdo vrtati jo blagajni, se oglasi zvonec, ki opozori ata-iova!ce v hiši, da se ob blagajni nahaja nepoklican človek. Prav tako se da izum upo--ibiti pri ključavnicah v vratih. Petrovič je javil v njegovi neposredni bližini. Obgrizel ja je po vratu in hrbtu, da bi bil deček sko-aj umrl zaradi hudih požkodb. Pa tudi dru-emu dečku, ki je svojemu tovarišu priskočil ia pomoč, ni prizanesel Zaradi vsega tega e moral pred sodišče oslov gospodar, katere-a je sodiJče oprostilo vsake kazni zato, ker o otroci sami izzvali žival. d Zveza združenih delavcev narn je po-laJa sledeče pismo: »V imenu slovenskega tatoliškega delavstva, organiziranega v Zvezi združenih delavcev, vam želimo blagoslovlje- ne božične praznike in srečno Novo leto.« — Tudi »Domoljub« želi Zvezi združenih delavcev blagoslovljeno Novo leto, polno uspehov v korist slovenskega katoliškega delavstva. d Ljubljana ima vse osnovne pogoj« s a turistično mesto. Ljubljana je tudi mesto velikih zgodovinskih dogodkov in ljubljanski muzej hrani dragocenosti, ki se morejo pokazati povsod. A tudi ljubljanski muzej trpi zaradi premajhnega prostora ter je tako prenatrpan, da postaja že bolj skladišče ko muzej. Tudi muzej bi bil lahko prvovrstna privlačnost za tujce. Še celo vrsto drugih stvari bi mogli omeniti in vse bi dokazovale, da ima Ljubljana vse osnovne pogoje za turistično mesto. Ti osnovni pogoji pa ao danes še neizkoriščeni rn zato potuje skozi ter mimo Ljubljane na stotine tujcev na sever in na jug, ne da bi se ustavili v slovenski prestolnice. Ne smeli bi tega trpeti, če res hočemo napredovati. Zato pa je nujno, da zaslovi Ljubljana tudi po svojih velikih prireditvah, zato mora Ljubljana dobiti veliko dvorano za največje nastope veliko gledališče in veliko koncertno dvorano. Kar je nujno, se mora izvršiti, pa čeprav velja denar. Ampak samo na ta način se dobi nov denar. d Stoletnik, ki ni bil še nikoli bolan, živi v Sanskem Mostu. Piše ae Smajo Bcjdič. Na atarost živi v samotni hišici od podpor, ki mu jih dajeta njegova dva sinova, še zmerom pa ne more živeti brez cigarete in črne kave, BISTER konjski F L U I D je odlično sredstvo za vtiranje pri raznih poškodbah nog in kit, pri revuia tizmu ter pri tež keni delu. Bister prašek za konje prepreči mnogotera konjske bolezni, posebno pa naduho. MLEKIN jirašek je preizkušeno ared-tvo za pomnožilcv mleka pri kravah, dalje ?a pitanje in prebavo, d* celo z« pomišljanje, t'- peh zagotovljen v 8 anen .vavodllo priloženo. Steklenica Bi-;ler tluirta Din 24 — po pošli Din SO'--. Bister prašek zavoj Din 10—, Mlekin zavoj (t kg) Din 15—. zavoj (4 kg) Din 52— poštnina posebej. Predaja Braprija Vmh Sžfju, Ijabljass-Hebstiiaik kakor tudi drugi muslimani ne. Le bolan ni bil vse življenje nikoli. katerim so se napol zmrzli potniki odpeljali nazaj v Požarevac. d 25,000 gluhonemnib je sedaj v Jugoslaviji. Zanje b: bilo treba ustanoviti vsaj 10 šol, ker so sedaj v državi samo 4 šole za gluhoneme, in sicer v Ljubljani, Jagodini, Zagrebu in Belgradu. d Komisijski ogled »tare proge od Pijavc proti Trebnjem je bi! že pretekli ponedeljek. Ta proga je tako slaba, da tli zmožna za večji promet, kaj šele za promet brzovlakov. Progo bodo čisto preuredili, izravnali ovinke in položili dolge tračnice. Denar za to je že dovoljen. d Vse gre, samo začeti je treba. Veliko novo cerkev grade kmetje v Budrovcu pri Gjurgjevcu na Hrvaškem. Vas ima 250 hišnih številk ter je oddaljena od svoje dosedanje fare 8 km. Da bi jim bila cerkev bližje, so se kmetje domenili, da bodo med seboj nabrali potreben gradbeni material ter denar, povrh pa bodo še s kulukom opravili večino del. Cerkev bo veljala okrog 700.000 din. d 104 letna starka je umrla v vasi Dedine pri Križevcih. Mara Blagai je bila do zadnjih dni čila in krepka ter je opravljala vsa lažja dela pri hiši. Nikdar v življenju ni legla v posteljo zaradi bolezni. Pač pa je imela temno slutnjo, da jo bo prva bolezen, ki se je bo lotila, potegnila v grob. Tako se je tudi zgodilo. Prehladila se je, dobila pljučnico in po kratki bolezni umrla. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fr&nz-.Tosef« vode. d Graščina Fnžine prodana. Stara graščina na fužinah z vsemi ogromnimi zemljiški tako travniki, njivami, pašniki in gozdovi, katere lastniki so bili v začetku prejšnjega stoletja podjetni trgovci tn tovarnarji Terpinci, je prišla te dni na javno dražbo. Dražbo je vodil sodnik dr. Bajič. Graščina z vsemi gospodarskimi poslopji in pristavami, s parkom m ostalimi zemljšči je "bila pred leti sodno ccnje-na na 13,798.300 dinarjev. Najnižji ponudek za vsa poslopja in zemljišča pa je bil določen na 9,878.804 din. Državni zaklad je zdražil različne parcele v 19 skupinah za skupno vsoto 2,115.489 din. Večino so bila zemljišča zdra-žena za najnižji ponudek. Za prve skupine, ki eo vsebovale gozdove v k. o. . lape, je bil« hujša bitka. Zdrazeni so bili gozdovi celo nad cenilno vrednostjo, drugače pa nad najnižjim ponudkom. Med drugim je državni zaklad zdražil posestvo v Razorih s stavbami, njivami in gozdovi za 110.000 din nad najnižji po-nudek 96.786 din. Vevške papirnice so zdra-žile pare. štev. 558 k. o. Slape, obširen travnik za najnižji ponudek 375.237. Prav nazadnje jc prišel na dražbo stari grad z gospodarskimi poslopji, parkom, vrtom in pritik-linami. Cenilna vrednost je bila 2,798.735 din, najnižji ponudek določen na 1,865.824 din. Za ta ponudek so vevške papirnice zdražile grad. Mnogi posestniki so se zanimali za razne travnike in njive, pa niso mogli uspešno tekmovati z glavnimi ponudniki. Posestnik Ivan Keber iz i). M. v Polju je zdražil le gozd, ležeč v k. o. Lipoglav, ki obsega nad 53.000 kvatratr.ih metrov in je bil cenjen na 3379 dinarjev, za najnižji ponudek 2253 din. Za ostale ogromne zemljiške parcele, pušče in travnike ni bilo nobenega interesenta in zato je njih dražba izostala. Ta zemljišča ostanejo še v nadaljnji lasti sedanjih lastnic. d Nov delavski dom v Splitu. Dograjen bo bržkone že na spomlad. V njem bodo delavska stanovanja in kuhinja po zgledu ostalih delavskih domov v naši državi. Večji del stroškov ho krila Delavska zbornica. Zanimiv je tudi pregled gibanj v Dalmaciji v letošnjem letu. Delavci so 55 krat stopili v stavko. Vsega skupaj je stavkalo 14.700 delavcev v 307 podjetjih. Povprečno so delavci dosegli, da so se jim povišale mezde za 30%, a delovni čas se je skoraj povsod omejil na osem ur dnevnega dela. Te številke so več kot zgovoren dokaz za to, da je bila socialna zakonodaja Stojadino-vičeve vlade koristna in pravična, ker se je delavcem omogočil zakoniti boj za svoje pravice. , d Muslimani ne bodo smeli sklepati mešanih zakonov. Tako je odločil vrhovni svet muslimanske verske zajed niče. Ta sklep so narekovali svojevrstni dogodki, o katerih smo tudi v našem listu pisali. Zlasti so bili živahni v teru po 'ledu Judje, odnosno Judinje iz Avstrije in Nemčije, ki so si hotele z zakonom »na hitro roko« pridobiti jugoslovansko dr- žavljastvo. Muslimanska cerkvena sodišča, tako imenovana šerijatska sodišča, so se sklepanju mešanih zakonov začela upirati, dokler ni nazadnje vrhovni verski svet s pritrdilom poglavarja reis-ul-ulme objavil sklep, da mešanih zakonov ne bo več priznal, izjemo bodo dovolili le tistim muslimanom, ki žive v krajih, kjer so drugoverci v večini, vendar pa mora za sklenitev takega zakona izdati posebno dovoljenje verski poglavar. Le tistim, ki so do sedaj sklenili mešane zakone, bodo zakoni priznani. RAZGLAS! Uprava občine Zagorje javno razglaša, da se vrši običajni letni živinski in kramar-ski sejem, kakor vsako leto, tudi letos, in sicer v soboto, dne 31. decembra 1938. Kupci in prodajalci vljudno vabljeni! — Uprava občine Zagorje. d Povest o pogumnem dekletu. Te dni sta se mudila v Škofji lx>ki gospod in gospa K iz Št. Vida nad Ljubljano. Pripeljala sta se na zapravljičku, v katerega sta bila vprežena dva konja. Ko sta se vračala, je mož šel v trafiko v Kapucinskem predmestju, gospa je pa osta- la na vozu in pazila na konja. Tedaj je mimo pripeljal neki avtomobil. Konja sta se splašila iti začela dirjati in nihče se ju ni upal ustaviti. Tudi vse prizadevanje gospe na vozu je bilo zastonj. Malo pred Šifrarjem se je voz močno nagnil in gospa K. je padla z voza. Konja sta jo vlekla za seboj. To je opazila 18 letna gdč. Minka Ziherl, doma iz Litiče. Skočila je pred konja in ju zagrabila za vajeti. To bi jo kmalu veljalo življenje, ker sta se konja vspeia na zadnje noge, tako da je prišia gospodična pod konja, vendar se ji k sreči ni nič hudega zgodilo. Medtem so prihiteli ljudje dvignili nezavestno gospo K. in poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo takoj prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Gospa ima zlomljeno roko in nogo. Gospa bi se gotovo ubila, če ne bi gdč. Minka lako pogumno ustavila konj. Tako je 18 letno dekle rešilo življenje materi treh malih otrok. d Božične počitniee zaradi zadnjega ministrskega odloka trajajo od vštetega 24. dec. 1938 do vštetega 9. jan. 1939. d Novi slovenski minister Franc Snoj je obiskal za praznike svojo domačo občino Radgono, kjer so mu priredili zelo slovesen sprejem. d Oster mraz je aopet zavlada! te dni. V ponedeljek zjutraj je kazal v Ljubljani toplomer 18 stopinj Celzija pod ničlo. Pa pravijo da bo še hujše. d 100.000 din za popravilo stanovanjskih poslopij naseljencev v vasi BenKJ v Slov. krajini je odobril kmetijski minister. d 25 letni jubilej glasila slovensko-kranj-skih Sloveneov. »Novine slovenske Krajine« so ob 25 letnem jubileju izšle v slavnostni številki na 16 straneh z uvodno besedo ustanovitelja in urednika Jožeta Klekla. Vsebina je prav pisana in bogata ter predstavlja kratek pregled upravnega gospodarskega in kulturnega dela pri napredku Prekmurja v zadnjih 20 letih. Lepe misli so napisali za jubilejno številko »Novin« prevzv. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič, univ. prof. dr. Slavič, izseljenski duhovni g. Camplin, župan mesta Ljubljane dr. Adlešič. poslanec dr. Klar in drugi Več strani je posvečenih našim izseljencem i izčrpnim člankom šefa borze dela Kereca Ravnatelj inž. Ivo Zobec je podal zgodovine soboške gimnazije .okrajna načelnika dr. Bra-tina in Gabrijan pišeta o upravi Prekmurja, bivši poslanec Benko o industriji v Slovenski v Lendavi, predsednik okrajnih sodišč v Mur Krajini, ravnatelj Dobernik o meščanski šoli ski Soboti in Lendavi dr. Sumenjak in dr. Košati o sodstvu, predsednik Obrtne zadruge Ste- Sprememhe v upravi delavskih ustanov Zveza združenih delavcev je priredila pred kratkim strokovni tečaj, katerega se je udeležilo nad 70 članov — odposlancev iz raznih delov Slovenije. Tečaj je počastil s svojim obiskom minister dr. Krek, ki je viharno pozdravljen nagovoril tečajnike. V svojem govoru je gospod minister podčrtal pomembnost tečaja v sedanjem položaju, ko jo JSZ v razsulu. Omenil je skušnje iz svojega udejstvovanja v strokovnem gibanju slovenskega krščanskega delavstva, v katerem so se pred 15. leti začela pojavljati razpoloženja, ki so končno privedla do izstopa katoliško usmerjenega delavstva iz JSZ in do ustanovitve ZZD. Državnozborske volitve so vrgle JSZ krinko raz obraz, ko so šli voditelji JSZ odkrito proti narodni skupnosti. Članstvo JSZ je sedaj spregledalo. Ker pa JSZ sedaj razpada. je dolžnost ZZD, da vse to razočarano delavstvo strne v svojih vrstah ZZD. Gospod minister je tudi poudaril potrebo, da ima slovensko delavstvo vrhovno cen- tralo na sedežu vlade zaradi izdelovanja predlogov in zakonskih osnutkov ter sodelovanja v vprašanjih delavske zaščite z drž. oblastjo. Da pa kljub temu mora ohraniti svojo slovensko in katoliško osnovo, ki se mora pokazati predvsem v dejanjih za zaščito delavskih koristi. Glede delavskih socialnih ustanov je izjavil gospod minister, da je prišel čas, da zavedno slovensko delavstvo ne bo več moglo gledati, kako njegove ustanove upravljajo salonski proletarci, gospodje, ki so zgubili vse vezi z delavstvom in smisel za njegove težnje. »V tem oziru bo padla kmalu odločitev«, je končal gospod minister svoj govor, »ker v delavskih ustanovah sede salonski proletarci, ki nimajo pooblastil za to. Našla se bodo pota, da pridejo Delavska zbornica in druge socialne ustanove iz njihovih rok v roke predstavnikov moderne delavske organizacije ZZD, da bodo delavstvo vodili mladi borci iz zdravega delavskega stanu našega naroda.« 24 krvavo zasluženih milijonov Te dni jo prispel iz Nemčije zadnji transport prekmurskih sezonskih delavc&v. Bila sta to samo dva vagona. Sedaj prihajajo le še manjše skupinice, ki so se /. odhodom v domovino zakasnile. Prispelo je vsega skupaj 10 velikih in eden manjši prevoz, s katerimi se jo vrnilo skupno «381 oseb, od tega 3370 moških in 3011 žensk. Seveda niso bili to sami Prekmurci, kakih 1000 delavcev je bilo iz Vojvodine in Slavonije, nekaj tudi iz ostalih delov Slovenije. Vsega skupaj pa je bilo v Nemčiji letos okrog 6000 Prekmurcev na sezonskem delu. Gospodarski pomen tega sezonskega dela je za Prekmurje ogromen. Povprečni zaslužek vsakega delavca v Nemčiji je bil letos srednji, nekateri so se pri povratku zelo hvalili, drugi pa so bili zaposleni v krajih in pri takem delu, kjer se je ietos zaslužilo mnogo manj, kakor prejšnja leta. Skupno pa so poslali ves denar potom kli-ringa, dobe za nemško marko okrog 14.50 din, kar da skupaj 24,217.334 din. Vsekakoir je to ogromna vsota, ki se v našem Prek-murju zelo pozna. Tolik denar za razmeroma majhno pokrajino je vsekakor velika go-| spodarska pridobitev. Vpliv zaslužka na sezonskem delu se je poznal v Prekmurju v časih najhujše denarne krize. Prekmurske hranilnice in posojilnice so imele vedno dovolj denarja. izseljevanje iz Jugoslavije Izseljevanje iz naše države se je. kakor mano, zaradi Amerike. kaiior ludi zaradi sve-ovne gospodarske sti-ke zelo zmanjšalo. Vendar pa so našle. kakor je to naravno, naše adveOne delovr.e sile mesta evropskih iu južnoameriških državah. so te številke v primeri z izseljevanjem pred vojno nizke. V evropske države se je izselilo lansko leto iz Jugoslavije okoli 16.t\0 oseb. tako na primer v Franc-jo 9.ČOO. v Nemčijo 2.500. v Češkoslovaško "30. v Romunija 500, v Avstrijo »tO. v Albanijo v Belgijo 209 iti V pre-koniorske driave pa se jih je izselilo lani 5.000. in sicer v Zedinjene dr/a\e severne Amerike 2 4M1. v Kanado 1 000. v Argentinijo 8-»0, v Avstrijo 400. v Novo Zelandijo 140. v j Cile 50, v Urugvaj 50. v Brazilijo -10. v južno i Vfriko 50 i!d. V istem času se je vrnilo iz izselj.mištva v domovino okoli 6.mW oseb Relativno pa j; izseljevanje v zadnjih letih naraslo, kar se zlasti kaže v skupni \-oti denarja. ki so na poslali izseljenci domov. Ta vsota znaša danes okoli 10 milijonov več kakor pred leti. Zanimivo je, da se v zadnjem času naši izseljenci najbolje počutijo v južni Ameriki, zlasti v Boliviji, ki je postala za Hrvate nekaka nova Kalifornija. Večinoma >o naseljeni Jugoslovani v mestu Oruro. kj<*r -e bevijo večji del s trgovino. To so \ prvi vrsti Dalmatinci. in sicer jih je največ z otoka Hvara. Ti Hrvatje so v zadnjih '20 letih v Boliviji zgradili celo mr> " > železnic, potov in moftov. fan Sukič o obrtništvu, zdravnik dr. Jože Pečan pa o zdravstvu Slovenske Krajine. Jubilejno številko > Sovin« krasi 42 lepih slik. d Zimsko vesefe okrog Ljabliane. Ljubljanski smučarji imajo nekaj prav lepih b':i-njih uletnih točk Mahnejo jo k Sv. Katarini, na Kurešček. v Podutik. Tisti, ki ima'o več časa in denarja, se odpravijo na Polževo, na Krvavec, na Veliko planino. na Vogel, v Planico. na Pokliuko. k Triglavskim jezerom, na Korošico in kakor sc že vsi ti lepi zimsko-izletci kra:i imenu*e>o. Dobro obloženi odha- — tako hitro ;ih spet ne uo nazai zen tistih, ki ;:m slnžba ne dovoljuje daljšega ramu an:i Tist:. ki ne stegnejo kam dalje iz mesta. bod> smuča!: v b.iiiai: pod Tivoliiem jna tako imenovanem -idiotskem travniku-), pj Rožniku okrog, po Šišenskem hribu in po Golovcu proti Orlom L?udje, ki za smučanje nima o posebnega smisla, bodo vztrajno ho-drii peš ca Šmarno goro. k!;ub snegu in mrazu. Od jutra do večera se bo po gladkih ploskvah preganiaa mladina, pa tudi starejši liadje bodo prihajali. Geslo, da pozimi nima smisla sedeti doma za pečjo, ker je to škod-livo ljubemu zdravju, je tudi v Ljubljani zad-n a leta ie zmagoslovno prodrlo. d Gore.'a petrolejka ji je padla iz rok in vžgala se j*- hiša posestnika Kotnika Alojza iz Le^na pr1 Slovenjem Gradcu. Zena je zvečer n^kaj i-kala na podstrešju in nenadoma ji je padla iz rek luč. V hipu je objel platnen vse bližnje lesene dfle. ona sama pa ie v eroznein strshu zbudila hišne prebivalce. Na pomoč je prihitela gasilska čela iz ?martna in iz I.e_'na. a kljub vs«-niu je ostalo od .šele novozgrajene in s? ne čisto gotove bišj samo golo zidovje. Temu poseslniku je sedaj že v treljič pogreto in j? zelo prizadet. d kraievirh organizacij šteje sedaj nemški ^Kultnrbund- v Jugoslaviji. To so tjgotov.'i nedavno na g'avni skupščini v No-ve-n Sad j d Revjjs Vs-e s^-e. p?;i dosnoMr. "25 dinarjev. Društvo :Sa»a s-:rin;a;. Ljubljana. d V Xr?gc;evco so zaprli jetn:č»rja Petroviča ia Cičiča. ker sta ?a 100.000 din omogočila hajdaka Kore n, ca e pobegnil iz zapora. d S-ivni jngoslovanski cčecjik Nikola Tesla, k: biva v A.rreriki. ie ob avil v .Ameri-?-em Srbob-?Tj- čla-e'«. » k»terem pravi. da » volitve pokazale kdo je 'egalni zastopnik Srbov. Ta da e e^i^o dr Sto-adinovič. ki :e tudi '.akoj v začetka volivce borbe naž'.a?:!. ie priprav?'sn skleniti športnim z dr. V. V Mačkom. Samo od dr.'Mačka , da je odvisno. ie do tega sporazuma tudi pride. d Za delavska stanovanja. — Minister Cvetkovič je podpisal odlok o odobritvi tri-milijonskega posojila ljubljanski občini za zidavo de'avskih stanovanj. Posojilo bo dobila občina iz fondov borze dela. d Za prostovo!jce-borce. Bivši ministrski svet je izdal uredbo, po kateri dobre dobro-voljci-borci posebne 4 obveznice v skupni nominalni višini 50 000 din, dobrovo!jci-ne-borci pa v višini 30.000 din. Kot dobrovolici se priznavajo vsi, ki imajo potrdilo, da se jim ie dobrovoljstvo priznalo. Fin minister mora dati v državni proračun potrebno vsoto, da pokrije obresti in amortizacijo za te obveznice Uredba se je izdala, ker ni več toliko zem!;e, da bi mogli vsi dobrovoljci dobiti po 5 ha zemlje. Dobrovoljci, ki so zemljo že dobili, seveda novih obveznic ne dobe. d Hrvatski Martin Krpan. Golorok je zadavil velikega volka kmet Stojan Vladisav-ljevič iz Trnavca pri Korenici v Liki. Stoja-novo edino premoženje je bilo 24 ovac. Pred dnevi, ko je začel naletavati sneg. so morale ovce ostati doma na dvorišču. Gospodar pa se jc grel ob domačem ognjišču. Ko je okrog poldne stopil pogledal k ovcam, je vide! strašno sliko. Vse ovce so raztrgane ležale po tleh, a tez plot se je poganjal velik volk. Kme|„ ki ie videl vse »voie imetje uničeno, se je meglilo pred očmi. Kot brezumen je sko/,| proti volku in ga zgrabil z golim: roki. Sitc. mu volku ni bilo do borbe. Pockušal je pobtj. niti in preskočiti plot. Pa ni Slo. Spel |ja Stojan zgrabil in začel daviti. Posrečilo se mil je. da je zverini vtaknil v gobec svojo pest jn jo globoko potisni! v goltanec. Volk je sprv> stisnil roko, ko ga je pa začelo daviti, ie moral od;enjati. dokler se ni zadušil. Vladisiv. Ijevič je volka potem odri in šel z nagateno kožo prosjačit naokrog, da bi mu dobri ljU(j e pomigali iz revščine. Nekateri sosed e so mu v znak priznanja podarili več ovac. d Da nc bo zgubc in zamude. Ministrstva pošte, telegrafa in telefona je odredilo, dj morajo pošiljatelji poštnih nakaznic na p0. botnici napisati znesek dinarjev *amo z besedami. znesek pa le s številkami. Postna direkcija opozarja na to odredbo pošiljatelje poštnih nakaznic, ker so pošte dolžne, da nakaznice. ki niso pravilno izpolnjene, ne sprejmejo. d 1450 kg težak zvon je darovala frančiškanski cerkvi v Dubrovniku kraljica Marija. d Radijskih naročnikov je bilo v letu 1937 že 111.99-1. £e 1. 1936 je bilo vseh le 95.926. 1. 1931 pa celo samo 47.880. V območjih posameznih poštnih direkcij -t bilo naročnikov: beigrajske 19.699. ljubljanske 16.029, novosadske 34.1C-4, zagrebške 24.OSI. sarajevske 5063, splitske 4484. skopijanske 6613 ia cetinjske 1922. iz domače politike p Italijanski zunanji minister prof Ciano, ki se je mudil le dni na Madjarskem. se je 21 dec. preko Ljubljane, Rakeka in Trsia vrnil v svojo domovino. p Sa napačni poti. Dne 24. dec. okoli 20.30 je večja skupina kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače ter prišli iz okolice v Marijo Bistrico k polnočnici. napadla > streljanjem. metanjem kamenja ter s koli orožnike. ki so se tedaj mudili v svojo orožniški posiaji. Ta skupina kmetov je pobila \ -a okna na tej zgradbi. Poveljnik orožniške postaje jib „§am Bog nam ie ostal (6 Tako je naslov proglasu, ki so ga češki katoliški kulturni delavci naslovili na učilelj-stvo in v katerem pišejo doslovno takole: >Obračamo se na Vas s prošnjo, da bi vrnili šoli Boga- Kristusa, njegovo učenje in simbol njegove ljubezni: križ. Saš narod je zdaj uboa in berač. Velik del vrednot, ki so predstavljali njegovo bouastvo. je uničenih. Samo Bog je ostal. Ohranite moč v silo naroda, ki je toliko izgubil. Krščansko ljudstvo — naj bo že v kateremkoli političnem taboru — vam bo zato hvalpžno V inozemstvu imamo sloves naroda, ki je brezvestno uničeval verske vrednote Verski radikaKzem je razburja! duhove doma in je dal v roke nasprotnika odlično orožje, s katerim nas je v zadnjih me-secih tako strešno udaril. Delali smo napake Sedaj ps ie najboljša priložnost, da te napake popravimo in se zbližamo. Saš narod potrebuje zdaj enotnosti kot redkokdaj f-vprej v zgodovini \> pohabimo, da so Po-j, Cerkev in «ve[j friki patroni danes naša edina uteha in uteha naših odvzetih bratov. Se obračamo se na urade, temveč na vas, učiteljslvo. Tudi sedanji predpisi popolnoma omogočujejo. da bi s križem tudi Kristusov« resnico in molitev vpeljali v šole. Vemo dobro. da učiteljstvc ljubi narod, iz katerega je zraslo. In zaradi te ljubezni va< prosimo: pomagajte, da izgine vsaj ena od teh ran, ki so v teh časih tako bolesltio padle na telo našega preizkušenega naroda! Pustimo za-slonjsko delo in to. kar nas razdvaja ter se obrnimo k tisočletnim virom moči in enote našega naroda!« Ta proglas je podpisalo mnogo vseuu-liških profesorjev, laikov, ter pisateljev, med njimi rektor bm-ke univerze in največji sedanji češkoslovaški kritik in literarni zgodovinar A me So-.ak. znani polihislor in jez'-kos lovec bivši rektor univerze zdaj prof<'S°r na univerzi v Praji Miloš \Veingert. >llliv' prof. Jar. Sedlaček. ter drusri profesorji vseh univerz v državi. Izmed pisateljev ra veliki prozai>l Jan Cep ter pesnik Ja" z?' hradnifek, ljubljenec umrlega F. X. SaM* je v imenu zakona pozval, naj prenehajo z napadom in se razidejo. Napadalci pa ga niso hoteli poslušati, pač pa so se ob nedovoljenih vzklikih spel poslužili orožja, napadali dalje orožniško poslajo in orožnike, ki so bili po predpisih svoje službe primorani uporabiti Takoj za leni so se napadalci razbežali. Pri tem spopadu je bil eden ubit, ranjenih pa pet. Od petih je pozneje eden ludi v bolnišnici umrl. Višji uradnik banske uprave ter višji orožniški častnik sta bila takoj poslana na kraj napada, da ugotovita dejansko stanje. p Uradne številke o volitvah v Sloveniji Glavni volilni odbor v Belgradu je ugotovil, da je bilo pri državnozborskih volitvah oddanih v Sloveniji vseh glasov 216.610. Od tega števila je glasovalo za listo dr. Stojadinoviča 170.257 volilcev, za Ljotičevo listo 1127, za dr Mačka pa 45.226 volilcev. p Prva seja nove narodne skupščine. »Obzor« prinaša iz Belgrada, da bo glavni volivni odbor imel še 15 dni dela. doklersne bo popolnoma urejen volivni material. Kakor hitro bo glavni odbor svoje delo dokončal, bodo izidi volitev od 1L decembra objavile »Službene novine«, ki bodo objavile tudi imena kandidatov, ki so izvoljeni za narodne poslance, Kakor znano, bo a volitvah razpravljala še Narodna skupščina, ki mora posamezne mar.date overoviti. Skupščina se sestane na prvo sejo 16. januarja. p Na listi dr. Stojadinoviča je bilo izvoljenih tudi 30 poslancev, ki so pristaši ministra dr. Spaha. p Za debelo svinjo sta stavila ob poslanskih volitvah župan in učitelj v Crkvenu pri Svilajncu. Zupan je bil namestnik borbašev ministra Sv. Hodžere, a učitelj vnet pristaš JRZ. Ka*Kor znano, sta se obe te stranki za volitve zvezali na skupno listo dr. Stojadinoviča. Zupan je trdil, da bo v vasi zmagala njegova lista, učitelj pa je isto trdil za listo JRZ, Nastala je stava, da mora tisti, ki jo bo izgubil, dati debelega prašiča, katerega bodo potem volivci spekli in pojedli. Pri voliivah je nepričakovano zmagala ilsta JRZ za 120 g!asov in tako je mora! župan Katic vzeti iz svojega hleva svinjo in jo izročiti učitelju. Poljaki drve v pogubo Pred božičnimi prazniki je bila v poljski poslanski zbornici v Varšavi razprava o predlogu, ki so ga vložili pred tremi ledni ukrajinski poslanci. V tem predlogu zahtevajo avtonomijo za tisti del Ukrajine, ki je pod poljsko oblastjo in navajajo v podkrepitev svoje zahteve narodne, politične in zgodovinske razloge. S tem predlogom so ukrajinski zastopniki na Poljskem uradno načeli vprašanje ukrajinske samostojnosti. Kakor je bilo treba pričakovati, je poljska zbornica njihovo zahtevo zavrgla in sicer med burnim prerekanjem, v katerem je s poljske in ukrajinske strani prišlo do hudih nastopov. Ker je poljski parlament odklonil zahtevo ukra- jinski avtonomiji v zakonitem okviru, je verjetno, da se Ukrajinci ne bodo čutili več vezane na kake zakonite poskuse in bodo posegli po drugih sredstvih za uveljavitev svojih pravic. Pri tem bodo naleteli na vso podporo tistih držav, katerim je do tega, da bi se osno »ula neodvisna ukrajinska država, ki bi bila podvižena njihovemu gospodarskemu in političnemu vplivu. Da je temu tako, pričajo izjavo in gibanje ukrajinskih izseljencev v tujini, ki so med drugim začeli že organizirati svojo prostovoljsko armado. Ta armada pod poveljstvom kneza Razumov-skega, vplivnega ukrajinskega voditelja, naj bi v potrebnem trenutku pomagala pri usta- jinskega naroda, da bi razpravljal" o ukra- { navijanju neodvisne Ukrajine. nesreče n Mater je rešil iz mrzlih valov. 36 letna delavčeva žena Jovanka Bencun iz Zenice v Bosni je skočila v reko Bosno v samomorilnem namenu. Njen 16 letni sin, ki se je v tem času slučajno mudil na bregu reke, je skočil za materjo v mrzlo reko in jo v zadnjem hipu potegnil iz vode. Jovanko so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ji bodo mogli rešiti življenje. n Ko je krmil konja. Kmet Vinko Mlakar v Grgaševcu je krmil svojega konja, ki pa se je nenadoma splašil in s kopitom udaril gospodarja po glavi. Mlakar je padel mrtev na tla, n Takoj so vedeli, da se je zgodila nesreča. V dobojskem okraju je šel 16 letni kmečki sin Tomanič iz vasi Stanove v gozd po drva. Ko se je vračal, sc je voz prevrnil in vsa drva so padla na nesrečnega mledeni-ča. Ta nesreča je bila odkrita na zanimiv način, F.n konj se je odtrgal od voza in sam prišel domov. Ko so ga mladeničevi starši videli, so takoj vedeli, da se je zgodila nesreča. Šli so proti gozdu in našli svojega edinca v mlaki krvi pod vozom. Bil je že mrtev. Na mrtvaškem odru ie oži Pero Brkovič, posestnik v Veliki Pera-tovici pri Belovatu, je bil star in življenja truden. Letos poieti se je še nekam držal pri zdravlju, jeseni pa ga je priklenilo na posteljo. Ležal je na postelji in se jedva premikal. Domačini pa so vendar upali, da bo, kakor že tolikokrat, tudi to pot premagal bolezen. Toda pred nekaj dnevi je Pero izdihnil. Cisto mirno je zaprl oči in poslal čez nekaj časa hladen. Domači so ga položili na mrtvaški oder in pričeli pripravljati vse potrebno za dostojen pogreb, kajti Pero Brkovič je bil ugleden človek v vasi. Ko je nastopila noč, se je zbralo ob mrtvaškem odru precej vasovalcev, ki so prišli tolažit dotnače in svojo žejo. Po navadi v tamkajšnjih krajih so ženske na glas jokale, moški pa so polagoma pili, da ne bi bili preveč zaspani. Tako je minil dober del noči. Bilo je že proti jutru, ko je nekje na vasi zapel pelelin. Njemu so se odzvali jutranji pevci na vseh koncih. V tem trenutku se ie Pero na svoji mrtvaški postelji pričel premikati. Odprl je oči in pogledal začudeno okrog sebe. Vasovalcem je zaslal dih, tako so se prestrašili. »Gospodi pomiluj!« je vzkliknil nekdo in jadrno pobegnil iz sobe. Njegov zgled so posnemali vsi drugi razen dveh, ki sta počakala nadaljnjih presenečenj. Pero se je nekoliko dvignil in se pričel tiho smehljati. Pričel je nekaj nerazumljivega godrnjati. Potem pa je vstal z odra. »Pero, od mrtvih si vstal.« mu je zaklical eden od dvojice, ki sta ostala v sobi. »Nisem bil mrtev. Motite se. Samo v grlu me je nekaj stisnilo, da nisem mogel več dihali.« Dolgo je moral Pero prepričevati vasovalce, ki šo se polagoma previdno vračali v sobo, da ni bil mrtev, oziroma da je zdaj živ. Nazadnje je sedel med nje in pričel z njuni popivati. Sele potem so verjeli, da je res živ. V nekaj minutah se je novica o čudnem dogodku raznesia po vsej vasi. Hiša se je kmalu napolnila z vaščani, ki se niso dali mnogo prositi, da ne bi proslavili tega dogodka z rujno kapljico. n Plin je začel uhajati te dni v Bonačevi tovarni v Ljubljani. Pri tem sta se onesvestili dve delavki Mihaela Indolf in Julijana Klju-der. Zdravniki v bolnišnici so imeli mnogo truda, da so ohranili nevarno zastrupljeni delavki pri življenju. n »Jagnje«' je zgorelo. Pred dnevi je v središču Zagreba izbruhnil požar, ki je uničil bivši hotel »Jagnje«, v katerem so v zadnjem času stanovali siromašni zagrebški prebivalci. Požar je uničil 40 siromašnim družinam pohištvo. Gasilci so požar zadušili v treh urah. Škoda znaša pol milij. dinarjev. n Mariborska »Drava« je gorela. Ono dopoldne je razburil Mariborčane plat zvona. Nad Meljskim predmestjem so se dvigali v mrzlo zimsko nebo stebri dima. Gorela je tamošnja lesna industrija in tovarna zabojev »Drava«. Ogenj je izbruhnil v sušilnici za smrekovano, ki stoji tik Rosnerjeve testilne tovarne. V neposredni bližini se nahaja tudi električna žaga »Drave« s poSnojarmeniki in skladišči desk. Požar se je naglo širil, vendar sc je posrečilo delavcem »Drave« in sosednje Rosnerjeve tovarne, da so s hitro akcijo rešili precej materiala iz sušilnice, obenem pa so z vodo, nap*ljano iz zasilnih hidrantov, zavarovali sosednje zgradbe in skladišča desk, dokler niso prišli na pomoč gasilci. Mariborski gasilci so prišli na požarišče s treini mo-torkami pod vodstvom poveljnika Kramber-gerja, za njimi pa so prispeli še Studenčani 3 svojo motorko. Gasilcem se je posrečilo požar lokalizirati ter obvarovati sosednje zgradbe nevarnosti, dočim je sušilnica zgorela. Gašenje je bilo silno naporno zaradi hudega mraza, ker so pokale cevi, gasilci pa so bili kmalu zaviti v ledene oklepe. Požar je nastal v sušilnici najbrž zaradi kakšne napake, ki je niso pravočasno opazili. Škoda je precejšnja n Osebni vlak razbil poštni avto. Na železniškem prelazu iz Glinške ulice na Cesto v Rožno dolino v Ljubljani je prišlo oni večer ob tričetrt na osno uro zvečer do strahovite nesreče. Osebni vlak, ki prihaja iz Italije ter je do Rakeka brzec, nato pa do Ljubljane osebni, je treščil v polni brzini v poštni nabiralni avto znamke Opel Vlak je vozilo dvignil ter ga vrgel s tračnic pod nasip k jarku, kjer je obležal s kolesi navzgor. Skozi odprta vrata sta zletela šofer in spremljevalec, ki sta nepremično obležala. $ofer je bil 29 letni Anton Majer, ki je dobil težke poškodbe. Njegov sprem'je valeč Rudolf Batis pa je ostal na mestu mrtev, n Morilec prijet. Zadnjega novembra se je dogodi! v Dobrinovi hiši za Virjem v Tr- Me odlašajte z naročnino za , 302 nagradi 46 t čakata »Domoljubov«« naročnike. - Nagrad no žrebanje bo dne 23. februarja 1939. Pravico do nagradnega žrebanja bodo imeli vsi, ki bodo do 31. januarja 1839 plačali eeloletno naročnino sa leto 1938 bodisi po pol^žiiiei ali pa pri naših poverjenikih. Med številnimi isagradami je tudi 10 gnojničnih črpalk, ki jih bo izdelala tvrdka Podntaj na Ifii pri Ljubljani. 01-tale nagrade, med katere smo »vrstili tudi 2 harmoniki, so: 20 raznih jedilnih pribor Toplega blaga sa 20 krat po 2 srajci. 20 ko*ov dobrega plataa. 2(1 ko« in »8 rasnih drugih nagrad, Id jih bomo še objavili v prihodnjih številkah »Domoljuba«. 2 šivalna stroja, 2 harmoniki. 30 koles, 10 brzoparilnikov, 10 reporesnic, 10 oblek (blago), 40 rainib garnitur kuhinjske posode, 10 lepib žepnih in zapestaih ar, Sreča vas čaka, nato pesUrite naročnik »Domoljuba«, oziroma obnovite čimprej na-w*aine nanj. Uprava »Domoljuba« Siču strašen roparski umor, ki jo razburil mesto in okolico. Tod ne pomnijo tako groznega dogodko. Žrtev neznanega morilca je postal 52 letni delavec pri »Peko« Ribič Sikst, doma ia Kokrice pri Kranju. K njemu je zahajalo mnogo fantov, ki so tudi pri njemu prenočevali. Tako je prišel usodnega večera k njemu neznan moški. Kako je prišlo do zločina, še sedaj, ko je morilec že aretiran, ni pojasnjeno. Siksta so našli mrtvega sredi sobe s prebito lobanjo. Smrtnonosni udarec je dobil z lesenim drogom. Orožništvo je takoj pričelo z najobširnejšimi preiskavami, vendar ni moglo izslediti inorilca. Celjska policija je te dni prijela 24 letnega Franca Mimika iz Uboj pri Celju. Ta je priznal, da je ubil 52 letnega Ribiča Siksta v Tržiču. V svoj zagovor pa je takoj navedel, da je izvršil to grozno dejanje v ailobranu, ker je bil Ribič znan kot nasilen Ubil ga je z lesenim drogom, nato pa mu vzel 1600 din gotovine, zlato žepno uro, zlato zapestnico. dvoje oblek in črn suknjič. Morilca •o Izročili ljubljanski policiji. n Usoda kmetic«. Na poti iz bolnišnice »roti domu je zmrznila kmetica Ponije Tasič, Id se je več tednov zdravila v skopljanski bolnišnici. Predvčerajšnjim so jo tam kot adravo odpustili, nakar je žena, ki ni imela 8« dinarja v žepu, odšla kar peš proti domu. Sredi noči pa je zašla in se trudna vsedla. Premamil jo je spanec, ki jo je veljal življenje. Zjutraj so jo ljude našli zmrzneno v snegu in jo prepelali v bližnjo hišo. Vsi poskusi oživitve so bili zaman. n Od lakote bi bil kmalu umrl 40 letni zagrebški mehanik Ivo Grčič. Našli so ga nezavestnega blizu banatske občine Aragac. Prenesli »o ga v bolnišnico, kjer se je kmalu zavedel. Pripovedoval je, da dolgo časa ni mogel najti zaposlitve, zato se je pred dvema mesecema podal iz Zagreba, da si poišče delo. Prepotoval je Slavonijo, Srem in Bačko in tako prišel v Banat. Zaradi dolgega stradanja je dobil srčni napad in je padel nezavesten na tla, kier so ga našli. n Obleka se ji je vnela. Ono dopoldne se je nevarno opekla po vsem telesu 6 letna Vretič Jožeta, hči najemnice iz Globokega pri Brežicah. Danes zjutraj je mati, ki ji jc spomladi umrl mož, odšla po opravkih v Brežice. Jo£e!a je ostala sama doma kot že večkrat poprej. Starejša sestra je odšla v šolo, pa tudi starejšega brata ni bilo doma. Verjetno jc, da j« deklica odprla vratica železnega štedilnika, ki je bil v sobi zakurjen in nalagala drva na ogenj. Pri tem pa ji je najbrž padla žerjavica na obleko, da te je vnela in na njej vsa zgorela Ko je prišel brat domov okrog 11 da-poldne, jo je našel na tleh ležečo, čisto g„|0 in opečeno po vsem telesu. Deklica je bila še pri zavesti in brat je stekel po gospodarja, pri katerem stanujejo. Gospodar jo je hitro prepeljal v brežiško bolnišnico. r. V zr. veke zatisnila oči Uršula Tišlar roj. Gale. — V Dol. Logatcu je zapustila ta svet žena posestnika Dovjak Ivana. — V Kra*nji je mimo v Gospodu zaspala Antonija Drolc, sestra g. župnika v Bob! Beli. — V Kresnicah je n* veke zatisnil oči trgovec Anton Vrhovnik. — V Brestu pri Igu je umrl posestnik Franc Kraliič, oče sedanjega župana občine "lomi-šelj ter g. Štefana Kraljiča, kaplana na Vrhniki. — Na Pragerskem je nenadoma preminul vodja strojne postaje Krepek Maks. — V Vadarcih so dajali v grob posestnika .loška Vlaja. — Na Lipoglavu so pokopali Nikolaj« Vrbnica. — V Ljubljani so umrli: iiam F.li-zabeta roj. Klovar, ravnatelj v p. Ciril Dolenc, inž. Josip Burger, poduradnik Rudolf Batis, učenka meščanske šole Doriea ,!am-fcek, Karla Schanta roj. Rizzetti, gostilničar Ivan Pica in Nežika Ažman. Naj počivajo v miru! RADIO LJUBLJANA Četrtek, '29. dec.: 18 Brata Golob igrata n« harmoniki. 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.30 Nac. ura; 19.50 Deset minut zabave: '20 Radijski orkester; 21 Prenos iz Turina; 22.15 Prenos lahke RlBsbe. — IVlek. 30. dec.: 18 Ženska ura; 18.30 Plošče; 18.40 Francoščina; 19.30 Nac. ura; 19.50 Zanimivosti; 20 Radijski orkester; 2110 Božične pesmi. — Sobota. 31. dec.: 17 Otroška ura; 17.40 Mozart; 17.50 Pregled sporeda; ]8 Koncert godbe »Slopat; 18.20 Prenos večernir in zahvalne pesmi iz franč. cerkve; 19.30 Nac. ura, 19.50 Beseda k prazniku; 20 0 zunanji politiki; 20.30 Plošče; 21.30 Silvestrovanje radijske postaje v veliki dvorani hotela Union. — Nedelja. 1, jan.: 8 Plošče; 8.30 Kvartet trobil; 9 Napovedi, plošče; 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10.15 Verski govor (prevzv p. dr. Gregorij Rozman škof ljubljanski); 10.30 Ho-ife. 11 Radijski Sramel; 17 Kmetijska ura: 17.30 Koncert; 19.30 Nac. ura; 19.50 Koncert vojaške godbe: 21.10 Radijski orkester: '22.15 Plošče. -Ponedeljek. 2. jan.: 18 Zgodovina psihiatrije; 18.40 Kulturna kronika: 19.30 Nac. ura: 19.5Cl zanimivosti; 20 Koncert Radijskega orkestra; 21-10 Koncert dvospevov; 22.15 Prenos. — Torek, 3. januarja: It Šolska ura; 18 Kitara šolo; 19.50 vesela kronika; 20 Plošče; 20.20 A. Remec: Čarovnica. drama. - Srtda. 4. jan.: 19.30 Nac. ura, 19.50 Uvod v prenos; 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. RAZGLED PO SVETU Boj vstiašev z angleškimi četami v Palestini Okoli 3000 arabskih kmetov je priredilo v bližini Jata v južnem Hebronu spontane manifestacije kralju in Veliki Britaniji. V pisanem sprevodu z agle-ško zastavo in godbo na čelu so manifestantje korakali od vasi do vasi ter vzklikali Angliji. Na čelu sprevoda so jahali na konjih in kamelah šejki. Pri vasi Jate se je sprevod ustavil in tu je bilo takoj nato veliko zborovanje, na katerem so izrazili lojalnost arabskih kmetov do Velike Britanije. Na zborovanju so bili med ostalimi tudi general Konor, poveljnik mesta v Jeruzalemu, okrajni komisar Jeruzalema in skupina častnikov. Udeležili so se ga dalje tudi Fahri-bej Nashashibi, voditelj arabske stranke narodne odbrane, ter veliko število uglednih šejkov. Eden teh šejkov se je obrnil na poveljnika mesta ter izjavil, da predstavlja 60.000 Arabcev s hebronskih gričev. Izrazi! jo tudi obžalovanje zaradi zločinske akcije v Palestini ter se zahvalil četam, da z uspehom vračajo deželi mir in red. — Fahri-bej Nashashibi je tudi izrajil vdanost arabskih nacionalistov. KATOLIŠKA CERKEV Kot odgovor na zborovanje, ki so ga imeli zmerni Arabci, je priredil vrhovni svet stranke arabske večine tudi javno zborovanje v neki vasi v bližini Jeruzalema, kjer so bili zbrani na skupščini tudi zastopniki Nas-nashiba. Zborovanja se je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi. Med vstaši, ki so se spustili 7, bližnjih pobočij Demenajeina ter med angleškimi četami je prišlo do spopada. V boju je sodelovalo tudi letalstvo, ki je s strojnicami začelo streljati na vstaša, skrite za zidovi. Borba je trajala tri ure. Vstaši so se umaknili proti vasi, ter se poskrili po hišah. Kljub vsemu temu pa so bili primoratii omakniti se v dolino, ki loči Benenajun od Jate. Ubitih je bilo okoli 60 vstašev, dva angleška vojaka pa sta bila ranjena. Tudi pri raciji, ki je bila izvršena v Samariji, so se vstaši trdovratno upirali. Pri tej priliki je bil ubit en Arabec, dva pa ranjena. Uporniki so poleg tega vdrli v judovsko kolonijo Bertuvijo. UničHi so okoli 5000 pomarančnih dreves. tuje narodnosti je potrebno predhodno dovoljenje notranjega ministra. Kdor bo prekršil to postavo, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev in z denarno globo do 10.000 lir. Brez ozira na gornjo prepoved ne smejo sklepati zakona z osebami tuje narodnosti uslužbenci državne, civilne in vojne uprave, dalje uslužbenci organizacij narodne fašistične stranke in organizacij, ki jih stranka nadzoruje, uslužbenci pokrajinskih uprav, občin, poidržavnih organizacij in delavskih zvez. Kdor bo prekršil to postavo, bo izgubil služ-| bo in položaj. Italijani, ki niso italijanski državljani, se ne smatrajo za tujce. s Drobiž. V goriškem zdravilišču svetega Justa je umrl slovenski pisatelj msgr. Vencesiav Bele, dekan iz Kanala. —• Na Občinah pri Trstu je zaspala v Gospodu 83-letna Terezija, vdova Logar, roj. Rustia. — V egiptovskem Kairu je umrl 32-letni Mario Cerne z Gtadišča nad Prvačino. -— 12 milijonov lir je da! Trst v enem letu za šole. — 30-letni kolar Teodor Brajko iz Dan pri Novem gradu v Istri je prišel v Trst po opravkih. Ko je šel čez ulico, se je nenadoma znašel pred vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Nesrečnega Brajka sta konja podrla na tla tako, da je z veliko silo priletel ob rob pločnika in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. ITALIJA s Nova postava o zakonu. Kakor smo že poročali, je izšla v Italiji nova postava o sklepanju zakonov. Po tej postavi je zakon med italijanskim državljanom artjskega p temena in med osebo, ki pripada drugemu plemenu, prepovedan. Zakon, sklenjen v nasprotju te postave, je neveljaven. Za zakon med italijanskim državljanom in med osebo s Stražna železniška nesreča. 0 težki železniški nesreči, ki se je pripetila od 24. do 25 decembra na železniški [»staji Fra-kaceji, so se zvedele še tele podrobnosti: Trčila sta skupaj dva potniška vlaka. Zaradi nenavadno močnega udarca sta obe lokomotivi popolnoma uničeni, poleg njih pa je 7 potniških vagonov v razvalinah. Po do sedaj znanih podatkih je našlo smrt 80 ljudi, ranjenih pa je bilo 254 oseb. Do trčenja vla- kov je prišlo zaradi tega, ker so bile kretnice napačno postavljene. Ko je generalna direkcija zvedela za to nesrečo, je takoj poslala dva posebna vlaka s potrebnim seniiet-skim materialom na kraj te strašne nesreče. Večino ranjencev so odpeljali v bolnišnico v Bolgradu. Po najnovejšem poročilu o železniški nesreči v Romuniji ie bilo ubitih 100 ljudi, ranjenih pa nad 300. Med ranjenci je tudi gotovo število častnikov in vojakov, ki so se vozili demov na božične počitnice. DROBNE NOVICE Diamantni jubilej mašniške posvetitve je nedavno praznoval papež Pij XI. Požar je uničil Invalidski dom v francoskem Parizu. V tem domu leži Napoleonovo truplo. Sedanja Daladier«va francoska vlada je dobila pri glasovanju v parlamentu zaupnico (332:255). Hudo je zbolel nemški propagandni minister Goebels. Sklad lorda Baldvina za nemške begunce je narasel na 50 milijonov dinarjev. 49 mrtvih in 50 ranjenih je bilo pri veliki železniški nesreči blizu mehiške prestolnice. Za predsednika londonskega občinskega sveta je prvič v zgodvini Uvoljena hčerka protestantovskega duhovnika, ga. Lovve. Mejo med francoskim Tunisom in italijansko Libijo Francozi z vso naglico utrjujejo. Novega zunanjega ministra je dobila Romunija; piše se Gregor Gafenco. Slovaški narodni zbor (parlament) se bo sestal 18. januarja v Bratislavi. Zdravje sv. očeta se ni nič poslabšalo, izjavljajo vatikanski zdravniki. Za novega sovjetskega poslanika v bolgarski Sofiji je bil imenovan Aleksej Tolstoj, pravnuk slavnega ruskega pisatelja. 20.0(50 novih prostovoljcev je poslala Italija v Francovo Španijo. Na Dunaju se v kratkem sestaneta A. Hitler in B. Mussolini. Židje v Nemčiji morajo nositi posebne znake, da jih vsak lahko takoj spozna. Bivšo komunistično tiskarno v Pragi je kupil znani veleindustrijalec Bala. Iz vseh evropskih drž prihajaj« poročila o velikem snegu in silnem mrazu. 30 delavcev je bilo ubitih. 100 pa ranjenih pri eksploziji v tovarni smodnika v bližini jponskega Tokia. Predlog za nezaupnico Chamberlainovi vladi je angleški parlament zavrnil. 13.000 novih letal zahteva ametiški državni predsednik Roosevelt. Rusko-japonska napetost se je na novo poostrila zaradi -- ribolova. 12 ljudi je zmrznilo v dveh dneh v angleškem Londonu. 28.000 tonsko motorno ladjo »Stockholm« je uničil požar v tržiški ladjedelnici pri Trstu. Novo 21. armado s sedežem v Stras-burgu je ustanovilo vodstvo franc. vojske. 20 stopinj mraza je bilo te dni v ruski Moskvi; pri nas pa 24 stopinj pod ničlo! Podzemska zavetišča proti plinom za 10 milijonov ljudi f ripravlja angleška vlada. General Franco je prodrl rdečo fronto in zavzel več mest ter ujel 7000 komunistov. Tik pred bgžicem je unul znani češki pisatelj Karel Capek. cl v > • , . Smufarska skakalniea ii lepenke športni pa|ar, , Londonu *rade ,Uka.nie„. ki l,„ ,Rraieiia lfptnk, ^ .....„ •jqi m » letošnjem lotu. »o Angleške I,laike pozdravljaj« svoje predstojnik \ 1'ari/n je tako hud mra/. da je več sodov i najboljšimi vini od mra/a popokalo. Na dan sili dobra vinska kaplji« a v obliki ledu. T;tk*ne no-e im ho i . ^.-il/ir. Redko ve d.godi. da bi Benrf.ni «1 blizu videli v preteklih dneh „ ,e ,,, n.di , Benetkah toliko padlo, da imajo kar dovolj dela i ni,m. preden In,do ixria.il v morje. \ blin-kem mi slil ti* ;i»vvomlu in ka '.,..•.. . igralka v 'Imiovem objemu ratk;wn,e .n .. ilrmosl In .Imuno t,r.!l. I N.i dan ziuiraj i«- umrl t š«učurju pri Kranju l»i-eroma»nik lllazij (»ri slr< K. dnt' 'J7. «irr. o!» uc jHicrrhciv. ^ENSKIDO/^ ' jk***^ v »,'»K " ^tfiC^r, /.>■ pri lunino j«--fII imun > l.jiulilj.iiii zarili z;i 111 Ivoloil«<>r-fc<* ulice pfiiosru jMmcnski <1 mi-. t U,,u ri m IhhIii imrli- streho , e ni-r pru-*elne orpmuari.ir Nina s|a\ba l»n pi liiaili-tr.tmbo izdeluje in/. Suhailiilr. B«'« 'lai. (In bi I "i iIii rr -Ia r.ii.i*n;i «fm ha Liina konjiča izdelana v Dobrepoljah. d Osebam, ki se ne morejo zadostno kre-tati, pa trpe »sled lega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkaniem teka, nudi večtedensko zdravl|eti|e z naravno »Franz-Josetovo« grenko vodo zelo dolre uspehe. Zato uživajle dnevno po eno čaSo »Frenz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku Offl. ree 8. br. »M14/M. K.iiiu/,ijan^i.i samostan Plelcrje pri št. Jerneju na Dolenjskem. Prvi samostan je bil tn sezida« i lit.h HII.'i iln I Kiti. Samostan je v turških napadih mnogo trpel in so r a zato večkrat popravljati in dozidavati. ••mcjii iti-rki i' il"UI'ff \ za>oilu m svij,,- , Ekiifevju - a ,.ui« >«>.......r** if - ^j^^L^čs trrts t •Cenene SaVT^It^kV^dim. -eUro.«! v Url dekleta izdelujejo lutke ,» letom lepe igrače. po DjOM^JLlJ^I Naš »Domoljub" (Dopis z dežele.) Kar so dnevniki po mestih, to je tednik aa deželi. Res, tudi dnevniki prodirajo na deželo. Imajo jih gostilničarji, trgovci in tudi bolj premožni kmetje. Toda široke množice kmetov in delavcev, ki nimajo denarja in tudi ne časa, bodo ostali še pač pri tedniku. Kam, za katerega se bodo odločili? Za kmeta se danes bori liberalna gospoda. Njemu vsiljuje svojo »Domovino«. Z raznimi opolzkimi podlistki lovi na limanice podeželsko ljudstvo, da bi ga čim laže spravila v svoj tabor. Žal, da mnogi tej agitaciji nasedejo. Tako se naš kmečki človek zopet udinja, ne sicer graščinski, pač pa meščanski gospodi. Od druge strani se bori za kmeta skoraj ista gospoda, ki pa ima še krinko na obrazu. Nadela si je ime »kmetijci«, in izdaja »Kmct-ski list . Kjer bi sam časopis ne mogel opraviti, tam naj bi pomagalo še društvo. Začela so rasti, zlasti pod banom Marušičem »dru- Novoletna voščita slovenskih fantov Blagoslovljeno novo leto žele vsem domačim, znancem in prijateljem slovenski fantje, ki jim ni hilo dano obhajati božične praznike v slovenski domovini! Slovenski tantje-vojaki 22. »rt. polka v Tomec Franc, Hoje Edva l, Pakiž Stanko, Meden Anton. I.avrič Janez, Lovka Jože, Tomšič Jože, štva kmečkih fantov in deklet« kot gobe po dežju. Njihovo glavno kulturno delo je bila veselica. Ne moremo si niti misliti, koliko zapravljanje denarja in drugih nič kaj lepih lastnosti se je s tem vrinilo na deželo. Ne povsod. O, hvala Bogu! Pravi kmečki ljudje so stali ob strani. Toda marsikaterega kmečkega fanta in dekleta pa so zvabili. Ni čudno, saj so se posluževali tako vabljivih sredstev. Sedaj polagoma kultura »Kmetskega lista', zginja. Prav! Čim prej jo zbrišemo z našega narodnega telesa, tem bolje. Zdaj pa poglejmo našega "Domoljuba«. Ni se nam hlinil, ne prilizoval. Ni delal grdega, umazanega »kšefta* z nepoučenim ljudstvom. Kot pravi učitelj je vzgajal, poučeval. Zdaj stopa kot preizkušen borec za pravice slovenskega kmeta v dva in petdeseto leto. Trka na naše slovenske domove, da nam pokaže pot k napredku, izobrazbi. Odprimo mu vrata na stežaj! Rudolf Janez, Zibert Avguštin, Jarc Jernej. Kru-der Alojz, Zupančič Alojz, Starič Alojz, Malnar Franc, Vovk Franc, Suhadolnik Franc, Ivančič Lovrenc in Likar Jože. Slovenski fantje 3. dijaškega bataljona Janez KIoIkjvs Emilijan Keber. Matajat Rudotl, Fajfer Franc, Frelih Jožef, Mulej Jožef, Krček Jožef, Oskar Omov in Sulek Peter. Slovenski fantje 20. pošpnlka ' ... Nni-kovec Jožef, Grdun Mirko, Grabrijan Jožef, Mra-vinec Jožef. Balkovec Franc, Stefančič Franc, Zajec Alojz, Kraškovič Jurij, Vitkovič Vence»lav Franc, Zunič Peter, Zunit Franc, Mrlii j0ief Matkovič Janez. Slovenski fantje 20, pešp. , , j Gobnar, Siiperger Stanko, Marko Režek, KraAkoJ Jurij, Balkovec. Franc in Pavlin Metod. Slovenski fantje kr. gard« ,. " Senic. Drago, Zupančič Janez, Popelar hudolf, Ocvirlc Franc, Mlinarič Franc, Jazbec Alojz, ftvab lgn,ia I.ender Janez, Kos Alojzij, Pire Jožko, dtilt«r Sveincer Franc, Krevalder Mihael, Grandošek Al' Maček Anton, Godec Ix>jze. Ornik Vinko, Bandur Franc, Zunkovič Andrej. Kancler Janez, Kodn« Maka, Teraž I.eo(>o!d, StojMir Franc, Medved Janez, Lahner Alojzij, Jeraz Franc, Pire Pavel, Jurte^ Jožko, Zupan Martin, Dolar Franc, Banovec Al., Košir Stanko, Kamin Rudolf, Arbajtcr Ivan, Man-del Štefan, Vole Viktor. Pustotnik Julij, Ka|«5 Joi^ Zaje Anton. Zaje Ignacij, 1'erčid Anton, Medved Kondrad. Gril Janez, Džerek Franc, Likar Jtnet in Sempremožnik Franc. Slovenski fantje I. bat. 5fl. pešp. . Ramšak l.udvik. Kovačič Jožef in Kokalj Jakob. Slovenci iz Chateau St. Mihel v Franciji: Matevž Kočevar, Rudi Bradač. Oblak Ljudvik, Avsea Feliks, Jožef Repar in Jožef llla lnik. Slovenski fantje 2. pešpolka X. .. .», Roj. man Jožko, lllehanja Ciril, Blatnik Franc, Štele Janez Štebarnik Štefan, Kramžar Stanko, Gajše^ Jarnej, Grudnik Janko. Pezdire Franc, 7-amida Peter in Gorižek Karel. Slovenski fantje pri 25. pešp. v ..i /. Skube Nikolaj. Skuhe Ivan, Svajgar Jožef, Plevnik Anton, Žalec Jožef. Krupič Miha in Beršič Matiji. • Slovenski fantje — vrtnarji kraljeve parile t Potokar Anton, Nečemer Janez, rumenjak Alojz, Sleblovnik Ivan, Molan Karel, liarbo Jože, Lavrenčah Kudoll, Gričar Anton, Tomie Franc, Bartol Ivan. Slovenski fantje Si. topniškega polka , . Prijatelj Anton, Tomšič Josip, Osolnik Alojzij, Vidmar Janez, Subic Anton, llladnik Henrik, Berčič Leopold, Janež Ivan, Pajk .Jožef, Miklav-čič Jože, Hrovat Franc iu Keren Janez. Slovenski fantje — vojaki v Rt-lgrado: Trav-nar Alojz, Mirnik Karel, Vrunč Karel, 1'irnat Rudolf, Medja Janez, Uadunc Jernej, Pancur Alojz, PreSar Jožef, .lenslerle Leopold, SuStar fi-ril, Kern Janez, Šinkovec Robert, Brvar Jernej, Brvar Leopold, Pivk Vinko, Lesjak Janez, Zidar Besede (Povest) Sjii.-,al X. Velikonja, ilustriral akad slikar L. šušnitlj Slike iz tromesečne kronike o naših krajih. »No, potem pa se Ruparju ne mudi. Vendar pojdi, da boš tu, ko bo t-eba!« »Prav!« je dejal Rupar in nos se mu je čudno povesil, toda rekel ni druge besedice. Vidmar je oblastno ukazoval in segal z roko za telovnik. Rupar je nekaj rekel ter se obotavljal. Vsi so čutili: prednjo je stopila neznana sila. Postovka je postala v zraku in trepetala, oglasi! se je njen klic, kakor da hoče odgnati smrt. »Pokrijte mrliču obraz,« je dejal Vidmar, ubogali so in prikrili s konjsko odejo mrliča. Izmotali so iz vprege oba konja; Bevk'je pripravil deščice, da so za silo obvezali zlomljeno nogo Luci, Vranec pa je šepal, ker se je udaril v kolk. Živali sta se tresli in plašno drgetali. Žalostno sla pogledovala mrtvega gospodarja, ki so se mu videle samo noge iz|>od odeje. »Dobro, da so njegovi otroci že veliki!« je rekel Bevk. »To je dobro!« so prikimali. Vozniki so bili radovedni in od daleč so vpili, kaj imajo. Odgovarjal je Grm prav tako glasno, samo Bla-ško je hotel videti na lastne oči. Ustavil je voz z metrskimi poleni. Z bičem v roki je zdrčal po položni škarpi na gmajno. Velika skala je bila prav blizu iti na nji je rasle! grm. >Če bi bil voz treščil ob skalo, bi bile same trske!« je rekel, ko je odgniil odejo. »Samo malo zabuhel je v lice, drugače bi rekel, da spi! — Eha, Plaveč, kam »iliš in dregaš! — Moram k njima! Ce nisem pri vozu. se Plaveč že šela**. Zmerom je treba biča, da se boji! Bom povedal ljudem; škoda župana!c In je šel. Moral je okoli strme škarpe, da se je povlekel na cesto. Rdeče lice mu je še bolj gorelo v vročini. »Samo, če ni kdo vmes!« je menil. »Na tako gladki cesti! Ce bi padel kje v Škripali, v božjem imenu. Da se nisem prej spomnil,« se je udaril po čelu. »Treba bi bilo pogledati kolesa! Ali so platišča narezana? Je že bil komu na poti!« Skoraj bi se bil vrnil, pa je tisti hip povlekel Plaveč v stran. »E, lialt je zavpil nad njim ter pogledal nazaj. »Ovce pa kar gredo!« je mahni na cesti, pa ga nihče ni prav razumel, ker so škržati, ki »o utihnili, ko se je ključi! mimo, spet glasno žagali na jesenih. Tisti hip je prihitela Zontova Vida; voda ji je pljuskala v čularici. »Ali je komu slabo? Dajle mu vode!« Bila je med dekleti, ki so pri Lokavšku zajemala vodo. Ko je zazrla gručo pod cesto, jo je s čutarico naglo udarila navzgor čez gmajno. »Nič se ne ve; v tej vročini prime koga ujed*'* ali mu je slabo. Voda ne bo škodila!« Prišla, je upehana, trnjasto bodeče grmovje ji je potegnilo pisano bluzo. Cutarica ji je bingljala v roki in voda se je zaletavala v pokrov, kakor bi likali ptički. »Prekasno!« je rekel Vidmar in se prestopil. — »Mrtev je!« Vida se je prerila skoji ljudi. »To pa je oče Mlakar!« je dejala, ko mu je pogledala v obraz. Cuiarica ji je zdrknila v/ v p-ikrov je * Žive skale. "z rogom dregniti drugega, ***krči v črevesju RAZNO Kraljica, ki je viela orožnika i a moia. Francoski ministrt-ki predsednik dobiva že dalj Jasa prošnje in pritožbe gospe Pavle, ki «e je prej enkrat pihala Salima Ma-himba ter je kraljevala na malem otoku Mohell v Indijskem morju. Otok je seveda bil pod uprav« Francozov, le kraljica ja Se uživala kraljevske tleti in dobivala od francoske vlade potrebno plačo. Ženska pa se je zaljubila v francoskega o-rožnika, ki je služboval na tem otoku. Sedaj je seveda prenehala hiti kraljica, ker francoska oblasti niso hotele priznati kralja, ki je bil poprej orožnik, niti niso bolele več priznati n kraljico orožnikove iene. Pa6 pa je Francija velikodušno dala odstopi™ kraljici 3000 fr. rente na leto. Zaradi naraščanja draginje jo vlada pozneje rento zvišala na 1°-"-*; frankov letno. Toda tua. ta denar je premalo, H«-sli Se, ker fle je medtem družina precej pomnoii-la. Sedaj kraljica Pl9"" pisma svojemu >tovar, Siir, francoskemu Pre" sodniku ter iS«e 1»»°° fitev. 62. Stanko, Mole Anton, Mlakar Tomaž Mr,H;„ s . K Leopold. «"» ^ Slovenski lantje pri pekarski leti Eruest Sisernik Anton Zupančič, Otmar Peterlin Stanko Mrzel, Pere Slavko, Anton Borovnil Ani™ Hude), Ferdo Tkavc, Krištan Franc Vinko Mer slavlč, Jakot. Romih in Ivan Kurent r,- lanlje vojaki v Veliki Kikimli: Franc Jaklič Gorenčič Feliks, Orandovec Jože TUt «* p''' ."'c'; ,LeP" JoŽL'- Vidmar, Miha,' lekavčič Pavel, Slak Anion, Uhan Janez Strai-nar Janez, Strnad Janez, Bizilj Ignac, Novak Ljudvlk Geohelj Silvester, Vrečar Franc, Rupar Janez, Centa Alojz /gonc Alojz. Lovšin Ludvik, i°!e'„ 1au,]' Rune 8. decembra je bila pri nas r društveni dvorani lej>o uspela akdemija Marijine kongregacije. Sodelovala sta dekliški krožek m fantovski odsek. Prireditev zasluži priznanje ta zahvalo vsem sodelavcem. Nad vse pričakovanje je uspela tudi božičnica, ki jo jo vodil nas ne-»ebidni učitelj Lovro Traven. — Vaščani vasi Je-•enovo. Znojile itd. smo zadovoljni z delovanjem obiinake uprave v Zagorju. V zadnjih treh letih ae ja jiokazal pri nas velik napredek. Popravljajo »e pota in pravično rešujejo socialna vprašanja. — Pri zadnjih volitvah smo volili 90% listo JliZ. Doma je ostalo le nekaj nezadovoljnežev. ■St. Andraž v Slov. goricah. Družina Šteicar-jeva iz Smolnic se je pripravljala na božične praznike. Nesreča pa. ki nikdar ne počiva, se je tudi t sveti božični noči otjlasila pri Stelcarjevih. Domači «i.n Anion in mati sta privlekla iz studenca nekajkrat vode za napajanje živine. Sin se je odstranil od studenca po opravkih v hlev k živini, mat; pa je ofttala [>ri studencu, da še natoči nekaj vode za kuhinjo. Naenkrat ji spodrsne na ledenih tleh In reva je etrinoglavila v 24 m globok vodnjak dn si prebila lobanjo- Bila je takoj mrtva. Za redu pa primerne deklamacije Starši se prav lepo zahvaljujemo učiteljstvu, ki sc je trudilo, da je cela prireditev tako lejx> jiotekla. Bog plačaj pa tudi vsem darovalcem, ki so se opomnili naših olrok. Ribno pri Bledu. Volitve v državni zbor so pri kraju. Naši volivci so se sijajno držali. Krščansko časopisje je pri nas zelo razširjeno, zlasti »Domoljub«, ki je najboljši in najcenejši katoliški tednik. Udov Mohorjeve družbe je letos 95. Zadnjo nedeljo v ad-ventu je Fantovski odsek priredil igro »Domen«, la se je zelo dobro obnesla. rri nas ie več zelo starih ljudi. Letos ie umrl Valentin Piber, po domače Arhov oče, star 92 let. Nekaj čas« je hodil k obredom velikega četrtka v Ljubljano, V Savi Bohiniki je pa po nesreči utoni! Valentin Črv, občinski revež. Velika Nedelja. Tukaj je dne 19. decembra 1938 umrla Meaik Mariia iz Vidanec, v visoki starosti 78 let. Rajna je bila zadnja štiri leta pri svojem sinu, tukajšnjem uglednem trgovcu in posestniku Francu Mediku. Naj ji bo Bog diilosten sodnik — ugledni rodbini Mcdikovi pa 'Zrekamo naše sožalje. Marija Reka. Roparji so obiskali v noči od četrtka na petek gospo A. G Zahtevali eo od nje 400 din. Ker sc je imenovana nekoliko upirala, sta grozila, da bosta vlomila. Rekla sta. da sta pri sosedu že dobila iurja, pri drugem sosedu bosta pa le zahtevala enega jurja, če ne bosta pa vse poklala. S teea sta jo preplašila, da jima je ponudila 200 din »kozi okno, Zlikovca sta vzela in zginila v noč. — Orožniki so jima na sledu. — Volili smo dobro. Naša župnija ima 77 volivcev, od teh jih j« volilo 63 ki vsi listo dr, Stojadinoviča, samo eden je volil nasprotno listo. Višnja gora. Pretekli teden so zvonovi oznanjali žalostno vest, da je odšla po večno plačilo »Žarinova mama« iz Starega trga pri Višnji gori. Dolgo in mučno bolezen je prenašala potrpežljivo in vdana v božjo voljo. Večkrat potolažena s sv. zakramenti, je mimo zaspala v Gospodu, Vzorni krščanski ženi in materi — blag spomin. Št Jernej. Po presledku dobrih Šestih let je bila na praznik sv. Šteiana nova maša, ki jo je daroval France Kupljenik iz Orehovice. Običajni sprevod konj v Dolnjo Staro vas, blagoslov konj ki sveta maša bosta letos zjemoma na novega leta dan v istem redu kakor druga leta. Leskovcc pri Krškem. Posledica svetovne vojne in ujetništva v Rusiji se je pokazala, ko je naš veteran iz svetovne vojne, Unetič Janez po mučni in dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere ono soboto zapustil solzno dolino. Mnogi se ga boste spomnili, ko smo kranjski Janezi prodirali iz Ogrske čez Karpate proti gališkemu mestu So- tudi pri drugih »tovariših« v Evropi. Doslej je bik) vse brez uspeha. -Morda pa bi se le dala t« zadeva kako rešili. Ali — ali. Oč« tlantu. ki te že predolgo suče okoli megove hčerke: »Zdaj ste »c pa že dovoli dolgo snu-kali pri nas. Izberite si: ali hočete rnko moje hčerke, »b Da nogo nienega očeta!. Oh, ti ljubi otroci! Očka •ede na posteljico, v kateri se mali Lado pripravlja »pati. »Čakaj, pripovedoval t: bom pravljico, da boš lažja zaspal,« pravi očka. — »Da, očka, kar pripoveduj,« meni Lado. — Očka pripoveduje pol ure, pripoveduje «no uro, naenkrat je bilo tj« tiho. Mamica v sosedni »obi se umirjena obrne v postelji. Tedaj se rahlo od-pro vrata in mamica vpra-ia: »Ali spi?« A med vrati »toji Lado v nočni srajci in r«če: »Da, mamica, končno )• !• zaspal« S čim preženemo volko-Volk se najbolj boji dveh stvari, ognja in godbe. Z ognjem ga človek gotovo prežene, če ga ima pri roki. Razen ognja pa »e boji tudi godbe. Naj priobčim tu zgodbo iz Rusije, katero smo brali pred kakimi 40 leti. Bilo je v budi niski zimi in ponoči, ko so »« vračali gostie skozi gozd i od letel in kanci so škropili resje. Ljudje so biil preveč | zaverovani v mrliča, da bi zapazili, kako se ji tre-| sejo roke. ?Ali ni Andreja?« je kriknila. ?Ostal je še na senožeti!« je dejala grabljica. »Po-' čakati moramo!« Nihče več se ni zmenil zanjo, samo Vidmar jo je skrivaj ogledoval. Bila je polna v lice in ko se je sklonila. so se ji nogo trdno napele. Lahna, skoraj tesna obleka jo je ovijala. Bila je preprosta, toda vse na njej je bilo snažno in skrbno. In Vidmar je imel dobro oko. »Ne da se nič več pomagati!« se je obrnila. Nič. se ni hotela muditi. Šla je s kanglico nazaj in med grmovjem se je videlo, kako se spenja in plazi po strmi melini k potoku. Da ima solzne oči, ni nihče videl. VI. Kaj je naredil pastir ! Lenda je privlekel Meto b mrliču; ves solzan mu je bil obraz, smrkal je ter brisal v rokavom nos Meta je hodila počasi in previdno. Vsakih dvajset korakov je počivala in sopla, Lende jo je moral čakati. »Daj no roko, da ne poveš!« mu je molila raskavo desnico, ki so se ji razločno videle črne črte na dlani. »Ne povem!« je moral obljubiti Lende. Prispela ie k mrliču in se pokrižala. >Kie imaš ovce?« je nabrulil Vidmar pastirja, ne oziraje se na Meto, ki je sedla na brežiuo in vzdihovala. >G,ekdaprrpSn°sVeTLende sklonil v globoko grmo- Vje Ltle^ajaTza Caven; Lendetu je zašlo prej, ker fe bil že pod hribom. Lezel je za tropom; vroč, pe- sek mu je škripal pod nogami. Trop se mu je bil za-pasel v reber. Metal je kamenje za njim in jokal. »Kdo bo zdaj moj gospodar? Ovčke, ovčke, kdo bo zdaj moj gospodar, če je župan mrtev?« Spomnil se je putriha, ki ga je bil skril v dračju. »Počakajte, ovčke, počaakjte, škoda je putriha, prav res ga je škoda!« Skrivaje se med grmovjem in skalovjem, je drsal nazaj v drčo in se vzpel po njej navzgor. Ves je trepetal od strahu, da bi ga utegnil zapaziti Vidmar. Pu-trih je bil še na starem mestu, za grmom v srebotju med obema školjema. »Vino!« popljunkal z njim ter pomlaskal z jezikom: »To je vino! Rdeče!« Odmašil je čep in nastavil na usta. Putrih je držal tri litre in dober liter je bilo še v njem. »Dobro vino. Presneto dobro vino!« In je še srknil. »Še za jutri!« si je govoril in srkal. Zamašil je posodo in govoril sam s seboj: »Da bo Vidmar župan. Nikoli, Meta, nikoli!« Ranjak je kukal pod grmom. Odtrgal ga je in zmečkal med prsti. In je odčepil drugič in nagnil in tretjič in četrtič in nagnil ter se ni brigal nič več za ovce. Zmerom glasneje je ponavljal in zmerom bolj buljil z očmi: »Ne bo nikoli, nikoli, nikoli!« »Lende!« je vpil od daleč Vidmar. »Lende, presneti fant ti, kam ležeš?« Vidmar je moral nekaj govoriti, da se je slišal. Pri mrliču je vsem postalo dolgčas ter niso vedeli, kaj bi. Sedli so po brežinah, grivah in na cestno škarpo ter čakali komisije. Šepetali so si ter si niso upali pri mrtvecu govoriti na glas. Konja je nekdo rahlo premaknil k grmu, a dalje se ni uj*l, ker mu ni bil nihče ukazal. Nekaj jih je šlo na cesto ter so gledali Vipavsko dolino* »DOMOUUB«, dna 29. decembra 1038,____Slev, 52. Starodavni Kranj se modem žira lotvini. Imel [ir je rajni to srečo, kakor je sam pravil, da je bil februarja I. 1915 ujet in je tako ime! mnogo časa, da se je meil ruskim narodom izbral družico, ki jo je tudi pripeljal s seboj. — Janez, poči ve j v miru! Seiue et Marne. France. Veselo novo leto želimo rojakom v domovini, rojaki, zaposleni v francoskili gizdovih. Palčič Jožef, Kozarišče pri Ložu, Venk Jožef, Prezid, Naglič Jožei, Prezid in Eržen Alfonz, Požarnice pri Cabru. Sv. liregor. Te dni je pri rezanju slame na električni pogon zlomilo roko 10 letnemu sinu po sestnika in svetnika kmetijske zbornice Ivan« Rig lerja iz Proporč. — Fantovski odsek nam pripravlja za praznik sv. Treh kraljev igro »Oez deset let«. Iskreno vabljeni! — Ob novem letu osta nemo vsi zvesti našim katoliškim listom ter naj ne bo hiše, kamor ne bi prihajal »Domoljub«! Višnja gora. Pravilo bodi nam: v vsako kato liško družino vsaj en katoliški časopis! Z zado voljstvom lahko ugotavljamo, da smo v tem po gledu od lani vsaj malo napredovali in tako v marsičem pomagali fari do dobrega imena. Naša zadovoljnost pa ni popolna, kajti vidimo radi ali neradi, da k nam prihaja še mnogo slabega, kar pa nam ni ravno v ponos! Zato vsi dobromisleči ostanimo zvesti katoliškemu časopisju in pomagajmo mu do novih naročnikov. Vsa nova na-ročila »Slovenca«, »Slovenskega doinaf in »Domoljuba; sprejema zastopnik Zupančič Alojz, Kalce številka 12. Raka pri Krškem. Ko hite v zaton poslednji dnevi leta, nas »Domoljube, ki je skozi vse leto skrbel za razvedrilo, pouk in zabavo, vabi, da mu tudi v bodoče ostanemo vsi zvesti, pa se potrudimo, da ga naroče še vsi tisti, ki ga dosedaj še niso imeli. Naj ne bo družine, še posebej ne družine z otroci, ki ne hi imela »Domoljuba« v hiši. Mlad človek rad čita, pa če mu ne preskrbite dobrega beriva, bo morda dobil v roke list. či gar vsebina mu bo lahko usodna za vso njegovo bodočnost. — Letos je izplačal »Domoljub: tudi v naši župniji požarno podporo. Za naprej pa, poleg tega zagotovila, napoveduje naročnikom celo vrsto krasnih nagrad. Pohitimo torej z naročnino! Blagovica. V župni cerkvi sta bili letošnje leto prenovljeni glavni oltar in prižnica, katere je blagoslovil vseučiliški prof dr. Snoj. — Umrla sta Franc Pestotnik iz Blagovice, v starosti SI let, in Alojzij Prašnikar. vzoren katoliški mož in posestnik z Oolčaja. Oba s!a bila člana Apostolsiva V zadnjem desetletju se ie Kranj zaradi industrije tako razširil, d,- mu ie naenkrat poslalo vse pretesno. Poleg pomanjkanja stanovanjskih hiš se je tudi občini odprla dolga vrela novih javnih potreb. Sedanji obeski odbor se m prav nič uslrašil velikega dela, katerega so prepuščali prejšnji odbori vnemar, marveč se ie čvrsto opr jel dela. Prvo večje delo ie bilo posvečeno novi ljudski šoli, ker že stara šola več kot 20 let m odgovarjala svoji nalogi; bila je pretesna, mračna in sploh ni v nobenem pogledu odgovarjala. Občinsk edbor je podedoval po prejšnjem odboru lepo zbirko načrtov, ki so stali težke denarje, noben pa se sedanjemu odboru ni zde! primeren; zato je dal izdelati nov načrt. Idejni načrt je naredil inž arh. Navinšek, ostale načrte in gradbeno nadzorstvo pa je prevzel mi. »h. Ogrin. Istočasno se je pojavila nujna potreba mostu čez Kokro, ki bi vezal sedanji Kranj s llujami in Klancem. Ker denarne razmere niso dopuščale gradnie železo-betonskega mostu, se je mestna občina odločila za gradnjo lesenega mostu, katerega načrt ie napravil inž, D:mnik. Za ta most. ki bo lepo vrsto desetletij kos svoji nalogi in je prava zanimivost, znašajo stroški mož in fantov ter zvesta naročnika »Domoljuba?. — S podporo banovine in drugih dobrotnikov je naša šola zadnjo adventno nedeljo priredila prav lepo uspelo božičnico z obdarovanjem vernih otrok. Našemu učiteljstvu, ki zares živi z ljudstvom, izrekamo za to prireditev iskreno zahvalo. Vojcik pri Celju. Predno zaključimo poglavje o decembrskih volitvah — še nekaj številk. Volivns udeležba jc v obeh občinah naše iare znašala (v oklepajih številke iz zadnjih občinskih volitev): v občini Vojnik-trg 68% (83?ž), v občini škofja vas 59"ž (59%). Za JRZ ie glasovalo v občni Vojnik 76?,; (46?,i). a v občini školja vas 77% (71",;). - V Skolji vasi se odstotek iz občinskih volitev nanaša na listo JRZ I, ker so taktično lisio JRZ II pred ta v ljali sami nasprotniki z našim nosilcem — Te štev;lke povedo iasno, kako velik je bil naš napredek. Zato ni čudno, če nasprotnike tako glava boli. I Sv. Pavel pri Preboldu. Preteklo sredo je umrla Urška Lahadnik, hišnica v Društvenem domu. Njeno živlienje je bilo v tesni zvezi z našimi katolišk-ini organizacijami, saj je b Ia ona tista dobrotnica, ki je odstopila društvu stavbišče ta Društveni dom. Bila okrog 360.000 din. Most ie gradi! stavbeni podjetnik Kari Kavka iz Ljubljane. V prihodnjem letu bodo napeljali vodovod Preddvora v Kranj; razen tega bo v Straheči dolini pozidala kranjska občina veliko moderno kopalii{e Na samoti, nedaleč od Primskovega grade tud: novo pokopališče. V nedeljo, dne 18. decembra sta bili blagoslov-ljeni ob prisotnosti bana dr. Natlačena dve prvi veijj pridobitvi sedanjega občinskega odbora in sicer novi most in nova ljudska šola. Novi mo«t kakor tudi novo šoio je blagoslovil dekan Skerbec; obakrat je irae] ban Natlačen daljši nagovor. Posebno lepo je bilo v novi ljudski šoli, kjer so priredili otroci v dvorani deške šole slavnostno akademijo. Kranjčani in okoličani »o si po blagoslovu ogledali novo šolsko poslopje. Nova ljudska šola ie >ia!, okrog 6 milijonov din, kar za tako veliko m res na,, modernejše zgrajeno in opremljeno šoio ni veliko, K obema novima pridobitvama kranjskemu občinskemu odboru iskreno častitamo in mu želino it pri nadalnjem delu tako lepih uspehov. je odločno krščanskega mišljenja m življenja, živ zgled delavnosti, varčnosti in zvestobe v službi in ie povsod uživala neomejeno zaupanje. Dolgo vrsto let je bila v »lužbi pri baronici pl. Hackelberg v Preboldu, deset let strežnica v kaplaniji v Sv. Pavlu, zadniih 15 let pa je bivala v Društvenem domu, kjer je z ži>ra zanimanjem sledila našemu društvenemu življenju. — Nad vse je ljubila lepo pesem, taj |e sama 25 le! pe'» na cerkvenem koru na Gnmilskem. Dočakala >e lepo starost 83 let. Katoliške organizacije so ji naprav le lep pogreb. Ob odprtem grobu se je poslovil od nit z lepim govoretn nekdanji kanlan v Sv. Pavlu m sedanji župnik na Goinilskem Franc Sattler m or al pomen njenega življenja za Sv. Pavekko župnijo Društveni pevski zbor pa ji je zapel pretresljivo žalostvi-ko »Vigred se povrne- Naj počiva v miru in na; ji Vsemogoči v--e obilo poplača! Št. Gothaid Kljub temu, da nio kar molda'i, p« smo vendar veliko delali. Do«cdan s cerkvena dvira-na in oder n sta nikakor odgovarja'a in mars .aiere igre n«rio mogli uprizoriti zaradi majhnega odra P.ivečali smo dvorano za šfri metre in poveali tudi oder. Zraven se ;e pa naredila še soba za mvei ;ar kakor da jo vidijo prvič. »Dežela« je ležala v nirču in rahla megla je ovijala griče, zvonike in razbeljene vasi. Vlak iz Gorice je že peljal s Ceste proti Ajdovščini; temni steber se je vil nad progo in njegov dim je bil mogočno črn, kakor oni i/, ajdovske predilnice. Cerkve s svojimi zvoniki so žarele, kakor bi gorele bakle. Tam daleč pod Nanosom se je svetila Vipava, kakor bi migljalo in bežalo srebro. Možje na brežini so bili kmalu v razvnetem pogovoru. Da je Povhov že prevzel ceslo na Salcburškem. Ker se mudi, da bo dobro plačeval. »Zmeraj dobro plačuje!« Svet je prav takšen, kakor doma in delo ni težko. Najlepše bo le v predoru, lam ni dežja ter mina zagori brez vsakega truda. Samo za kup kamenja se skriješ, pa je. Mudi se vsem, gospodje hočejo; zdi se, da so prav veliki gospodje. »Sam cesar bo prišel na lov!« Povhov ima zmerom srečo pa zgovoriti se zna. Lahko nosi rumene garnaše ter štajersko obleko. »Saj tudi ti lahko nosiš,« je dejal nekdo, »ali je dražja kakor druga?« »Dražja ni, toda za menoj bi kazali s prstom. Da se iišpam.t »Bog ve ali res hoče Ferlulovo hišo?« »Hoče! Hoče, ket se bo ženil. Ali naj ostane zmerom tako, kaj? Ce mu ne bo Jernej hiše vzel pred nosom. O, Jernej ima tudi pod palcem in samo škili, kdaj bo čas.« Medtem je Vidmar klical, da je bil ves zaripel v obraz. Danes se mu je zdelo, da ga nihče noče piav ubogati in jezilo ga je, da se Lende ne ztneui za njegove besede. Ni ga bolelo biti iz grape, ovce so pa že drvele po stezi proti stari cesti. Pastir se ni brigal ne za klice rie za ovce. Sedel je v grapi, široko sedel, tiščal bariglo med koleni in vedno glasneje ponavljal: »Nikoli, nikoli, nikoli!« »Kje tiči ta presneti bebec?« se je nazadnje razjezil Vidmar. »Daj, Grm, poglej, ali se mu ni kaj pripetilo v grapi! Videl sem »a na robu, zdaj ga ni nikjer!« Grm je bi! sedel na škarpo ter popravljal kamen v zidu. »Ali ni šel po cesti?« Grm se je zadrčal po resju, borovju in glogovini nizdol. Grintavec je rastel na grivi ter se mu klanjal. Pastir je zaslišal |K>sipanje kamenja, ki je drčaio jio melini, se zdrznil in spustil putrih po bregu, sain pa se je vzpel, grabil, ves majav od vina, za nizek bor iu začel kričati, kakor bi napadal neznanega sovražnika: »Ne bo, Vidmar ne bo, nikoli, nikoli, nikoli! Mene ne bo tepel nikoli, nikoli, nikoli!« lior je bil v hipu osmukan, kakor bi ga bilo razmajalo tisoč neviht. Grm je obstal in počakal v zadregi. Lende je besnel in trga! bor: »Kdo me bo tepel, kdo me bo tepel?« Lende se je spomnil Francela, ki mu je zmerom pravil, da ga bodo tepli. Kdo, da, kdo? Tepli! Cepetal je z nogama in mahal okoli sebe. Deklela, ki so daleč spodaj zajemale vodo v potoku, so videle njegove roke, ki so motovilile po zraku. Vpile so nekaj in kazale z rokami. Lende ni videl Grma, ki se je lovil po melini ter posipal grušč po nasipu. Pastir je čakal, pene so mu silile na ustne. Ko je hotel Grm k njemu, je zakrilil z rokami ter omahnil. Valil se je po brežini in jecljal. Možakar je lezel za njim. Našel ga je za grmom. Ves divji in razkačen je klečal na pesku. »Nihče, nihče!« z ženitnine. Naenkrat zapazijo z največjim strahom, da drvi za njimi tolpa voi-kov. Med svati pa ;e bil tudi godec z gosli. Ko ao bili volkovi že b'izu san, vzame godec gosli v ro\e in začne gosti. Ko zasliš a volkovi godi, naenkrat obstoje in >e razkrope na vse strani in »vate so bil' ie-šeni gotove smrti. Maccdorski kralj A!e-ksandei Veliki, umrl 1.323 pred Kristusom, je cne!a izmed svojih ožjih prijateljev (generalov) tako ljubil, d.i ie dal po smrti lega prijatelja iz žalovanja pomor.ti 1100 vojnih ujetnikov m 1009 svojih vojakov To I« ukazal zaradi tega, da so mu ti umorjeni delali častna stražo (?) na drugem svetu. I-edcna aH »Eoldarella« roža raste v Švici samo " visokih snežnikih. Na spomlad s svojim koničasti® vrhom prevrta in preri,« debelo piast ledu, da sc prikaže na površje. 2e ve, kaj ga čaka. Drfi-če lekarnarju: »Ali >ma-e kak'no zdravilo zoper bolečine?« — Lekarnar: »Kakšne bolečine pa ima?« - Drej^e: »Sedaj jih še nimam, toda očka pravkar bere moie šolsko sp"te" va'0-" „, V eni minuti se rodi t>» svetu 5440 otrok, umr|e P» 4630 ljudi. in knjižnico. Les, ki se j« rahil pri povečanju dtorane so posestniki darovali zastonj. Dobri ljudje razumejo' c5j ie velikega pomena za izobrazbo naše mladine in napredek slovenskega naroda lepo urejen društveni dem. Rob. Sadjarski podružnici je bila podeljena po posredovanju narodnega poslanca Kiglerja podpora 1000 din za nabavo sadnih drevesc. Sadjarska podružnica obstoja šele nad eno leto, pa je na avila škro-plnico, priredba sadno razstavo in poučen izlet v N:1V0 mesto. Na ljudsko šolo ,e nameščena kot dnevni; arka gdč Steblarjeva Tako ima sedai rob,irska jiola štiri učne moči, potrebno ie na vsak način, da se šoli preskrbi v»-i še ena učilnica ali naj se pa šola dvigne za eno nadstropje, kar bo naipametnejše. _ Pol ure od Koba leži v bregu mala vasica Uzmani, ve-činoma krila s 6lanio. V petek zvečer, 16. decembra je ob 9 začelo v vasi goreti in so trem revnim kočarjem pogoreli hlevi, kašče, skednji; zgorelo je seno in krma ter večina gospodarskega orodja. Živino so re:ili. le en prašič je bil tako ožgan, da so ga morali takoj zaklati. Zgorel bi bil kmalu tadi občinski revež Primož, ki se vedno drži v tej vasi in ie prenočeval na skednju. Da niso prihiteli ljudie iz b!:ž-n h vasi gasit kljub izrednemu mrazu, bi bila pogo-rea vsa vas. Na pomoč so prileteli tudi robarski ga-silci i motorko. Ogenj u nastal naibrže po nesreči. Ubogi pogorelci so potrebni pomoči llova gor«. Pretekle dni smo za našo novoustanovljeno šolo izvolili krajevni šolski odbor, predseduje iiiu posestnik Kaslelic iz. Velike llove gore. — Ko je imel v Dohrepoljtsli 1 vpisanih volivcev ji' clasovalo 017 ali HU.15%. Za našo listo je t>ilo oddanih 01.") glasov ali 00.70%. Ni pa bilo tako mimo na sosednjem Hrvaškem v obmejnem variiždinskem okraju. Tam so Markovi pristaši na vei krajih napadli in ogrožali svoje politične nasprotnike ter jim pobijali šipe, pustošili hiše in uničevali premoženje. Zato so morali nekateri pobegniti. da so koiiiuj rešili Kolo življenje. Tudi naše lukarje so napadli in deloma pretepli preteklo sredo, dne 14. decembra, ko so se vozili v Varažilin na trn. kjer je vsak četrtek tržni dan, V Varaždinu ko mačkovci napadli hotel Novak. Sicer so vsake volitve na Hrvaškem Gospod Volodiiovski »To. vidiš, gospa dobrotnica, ali ho v večjo hvalo božjo ali pa tudi ne bo. Zračunajle, go-e]>6da, koliko poganov in krivovercev ie on v nojem življenju uničil, s čimer je gotovo bolj ra/.vesilil našega Odrečenika in njegovo Mater kakor marsikateri duhovnik s svojimi pridigami. Hm I Stvar je vredna premisleka! Vsakdo naj sluzi hvali božji, kakor najbolje ume... Le poglejte, gospOda, med jezuiti te jih najde vedno cela množica, ki so modrejiiod njega, a druge take sablje ni več v ljudovladi.« 3To je resnica, kakor mi je Bog milic se je oglasil Kmitic. >Ne veš li, gospod, ali je ostal v Censlohovi ali je odšel?« . »Do trenutka mojega odhoda je še bil. Kaj pa je poleni storil, ne vem. Vem samo, da ce ga Bog obvaruje, da se nm ne zmeša, če ga Hog obvaruje bolezni, ki se rada pridruži obupu, da ostane sani, zapuščen, brez pomoči, brez sorodnikov, brez prijatelja, brez tolažbe « »Naj te reši Najsvetejša Devica v meslu čudežev, zvesti prijatelj,c je naglo vzkliknil Kmitic, »ki si mi izkazal toliko dobrega, da bi 1111 tudi brat ne bil mogel storili več.< , Andrejeva go«pa se je globoko zamislila in dolgo časa je trajal molk, naposled je dvignila svojo jasno glavo in rekla: »Drejček, ali so spominjaš, koliko sva mu midva dolžna?« .. .... »Ce bi pozabil, bi si moral oči ei^-iditi pri ps«, zakaj s svojimi ne bi smel pogledati po».t-nega človeka!« ...., »Drejček. ti ga ne moreš tako pusim.« >Kako to?< »Pojdi k njemu « ,. , .... „„. »Glej, čestiio žensko srce, kakšna "„ epa,« je vzkliknil Harlamp, prijel Kmiticevo * foko in jo začel poljubljali. naročnikom »domoljuba«. V*ak naročnik naj napiše na položnici tisti naslov, na katerega prihaja časopis. » Napiše pa naj točen naslov, Ime, vas, številko In pošto. Obenem pa naj na srednjem delu položnica označi, ali ja star ali nov naročnik. •■■■■MKBSw»K«Ba»aaiBBKSBiiiBs«nBia&a vroče, a tako pa še ni bila nikdar, ko sedaj. Ce bo zima s snegom in mrazom kaj ohladila vročekrvne mačkovske nasilneže? Naši ljudje niti ne upajo več ua Hrvaško na sejem, dočim Hrvati brez strahu kažejo po Sloveniji svojo mačkovsko miselnost. (iorje pri Bledu. Volivni boj je končan. Združeni : mučkovci« so bili obupen boj do zadnje ure, pa zmage, toliko napovedovane ni in ni hotelo bili. Na volišču v Gorjah so glasovi zaved nih Slovencev rastli od ure do ure, pa tudi besnenje in srd mačkovcev« sta se z našimi glasovi stopnjevala, tako a gre za koga drugega, ne za Mihaela, nikoli ne hi tega storil.« Tu se ie obrnil k Harlampu: »Pojdi, prosim, gospod z menoj v hlev, ogle-1 Vonie' A ti. Členka, veli spravili mo e stvari a^ Naf kdo izmed Lavdancev nadzoruje deli kje je slovenski narod in komu je treba verjeli, da bo tudi v prihodnje zaman vse zaletavanje v »Gorjansko trdnjavo« in bo naša zmaga »zmaga slovenstva t še sijajnejša. Šmartno pri l. tiji. Živahno je sedaj v naši Zadrugi, vse v največjem delu. V hranilnici se tudi pohvalijo, da nove vloge lepo rastejo in se je zaupanje zojiet vrnilo. — V Zadružnem domu živahno deluje kmelijsko-gosjiodinjski tečaj, katerega je priredila banska uprava. Tečaj obiskuje 17 deklet, ki so vse članice M. K. Z.; vodijo ga pa gdč. Milavčeva in gdč. Janova. — Tudi naS društveni dom je poln veselega življenja. Fantje so imeli 4 dnevni telovadni tečaj pod vodstvom zveznega učitelja. Tudi dekleta pridno delajo. — Seveda, dramatika tudi ne počiva. Na praznik sv. Treh kraljev in še dve prihodnji nedelji uprizorimo Gregorinovo božično igro: 'Kralj z neba«. — Prišel je tudi čas. da poravnamo naročnino za vse naše časopisje. Zato se oglasite v ftmartnem v mežnariji, kjer je naš zastopnik. Leskovec pri Krškem. Ker se bliža leto h koncu, dragi »Domoljubovi« naročniki, zato je naša dolžnost, da mislimo 1111 svojega prijatelja »Domoljuba«. Kot nam je on zvest in nas obiskuje vsak teden z vsem koristnim in dobrim, tako hočemo tudi mi njemu ohraniti svojo zvestobo. ?.ena, ki je navajena na različne časopise, je rekla: »Domoljuba imam najrajši.* To »Domoljub« tudi zasluži, zalo se ne bonu zadovoljili samo s tem, da bomo sami čimprej obnovili naročnino, ampak mu bomo pridobili zopet novih prijateljev. Vsako leto mora število »D moljubovih« naročnikov rasti, dokler ne uresničimo gesla: »V vsako hišo «Domo!juha»!« Ako je morda kdo na zaostanku z naročnino, naj jo takoj poravna. Kar tukaj izdamo, lo bogato naložimo. Torej na delo z/i novo rast in okrepitev vzvišenih načel, ki jih širi najlepši naš tednik! Ta':o nas bo tudi v novem lelu 10;iS) obiskoval naš prijatelj in nam nosil v hišo srečo, ki si jo vsakdo želi! skocian pri Mokronogu. Pri nas smo imeli v četrtek 22. decembra v društveni dvorani kme-tijsko-zadružni tečaj, na katerem so predavali gospodje narodni poslanci, kakor predsednik kmetijske zadruge Brodar Janez in drugi. Tečaja se je udeležila množica mož in fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem do konca, čeprav so trajata od 8 zjutraj do 13 popoldne. — Naše prosvetno društvo priredi tudi letos »Silvestrov večer«. Na sporedu je godba, več komičnih enodejank, kupleti itd. Tudi za že- mlačev... Gospod Harlamp, vsaj za dva tedna morati pri nas čislati, da mi boš varoval ženo Morda se Iu v okolici najde kakšno posestvo za v najem. Vzemi Lubič, kaj? Pojdi, gospod, greva v hlevi Č-iz eno uro odpotujem I Ce je treba, je treba!...« II. Res je vitez odpotoval še dobro pred sončnim zahodom; žena ga je s solzami v očeh blagoslovila s križem, v katerem eo bili v zlato vdelani drobci svetega križa. Ker pa je bil gospod Kmitic iz prejšnjih let zelo vajen naglih pohodov. |e po svojem odhodu podil, kakor bi ilo za to, da doseže s plenom bežeče Tatare. Ko je dospe! do Vilna, je jezdil na Grodno in Bialistok, odondod pa je krenil na Siedlce. Ko je prejalial Lukov je izvedel, da so se gospoda Skrzetuski z olroki in gosj>odom Zaglobo pravkar dan poprej vrnili iz Kališkega; sklenil je torej, da vslopi pri njih, da bi se mogel s kom uspešneje posvetovati, kako rešiti Volodijovskega. Sprejeli so ga torej z začudenjem in radostjo, ki pa se le takoj spremenila v bridek jok. ko iim je razložil namen svojega prihoda. Gospod Zagloba se ves dan ni mogel umiriti in je nad ribnikom neprestano tako bridko jokal, da je ribnik narasel, kakor je sam pozneje povedal, in je bilo treba z.atvornice odpreti. Ko pa se je izjoi-al. je veo stvai dobro premislil in je nato pri posvetovanju takole govoril- »Jan ne more iti, ker je za sodnika izbran, opravkov pa bo mnogo, ko je po toliko vojnah polno nemirnih duhov. Iz tega. kar gospod Kmitic pripoveduje je razvidno. 'Ia se na zimo zglaee v Vodoktah štorklje, ker jih tam prištevajo^ k delavnemu inventarju in morajo svoj posel ,7-vr. . . Ni čuda, da se pri takem gospodarstvu ne da • > S-ospoclu na pot, zlasti, ker se ne ve. kako do -'> utegne traiati. Veliko ljubezen si pokazal s ie; da si prišel, toda če naj odkritosrčno svetujem, pravim: vrni se; zakaj tam je treba bližjega lodeo bo preskrbljeno. Vabljeni I — Kaj pa »Domoljub«? Upamo, da a« bo krog »Domoljubovih« naročnikov ludi pri nas zopet povečal. Dolenjske Benetke. Srečno, iu blagoslova božjega polno novo l«'tot Naj bi ne bilo v I. 11)3») nobenega naročnika, ki bi so staremu prijatelju »Domoljubu« izneveril. Vse podatke glede naročanja vseh katoliških časopisov kakor tudi plačila zanje, dobite pri knjižničarju prosvetnega društva ob nedeljah po deseti sv. maši. — Na prošnjo našega župana je prejela občina od bau-ske uprave podporo za gradnjo ceste Dobe — Veliko Vodenice. Toliko v vednost tistim, ki razne izmišljotine okoli trosijo. Dohropolje. ?.o smo dospeli v dobo, ko polagajo naša društva letno obračune svojega delovanja. Ono nedeljo popoldne je imelo naše marljivo Prosvetno društvo redni otifni zbor, ki se ga j« udeležilo prav lepo število članstva. Prepričani smo, da se t)0 novo izvoljeni odbor pod predsedstvom .lahiča Antona lotil z vso ljubeznijo dela za izobrazbo našega kmečkega ljudstva. Isto nedeljo je pa imela naša delovna podružnica Sadjarskega društva, ki ji predseduje g. župnik Mrkim Anton, krasno uspeli občni »bor. Iz poročil posnemamo Živahno delo za napredek našo »adjereje. Nr obrnem zboru je bila izvoljena stara uprava. !'o občnem zboru je inženir Sadar predaval o sadnem izboru za naše kraje. Kompolje. Minule dni smo položili k večnemu počitku 81 letno preužitkai ico Spolar .lero iz Koin|k)lj Kako je bila priljubljen«, je pričal njen lepi pogreb. — Nedavno je p« umrla S.'! letna preuiitkarica Kralj Marija iz Zagoriee. Naj jima sveti večna luč! Viljem Dobrrpoljr. V jietek 23. decembra je priredila naša šola krasno uspelo boiičnieo. Po deklamsciji, petju iu nagovoru so prejeli naj-siroma.šnejši učenci obleko, perilo. Čevlje itd. Vsem. ki so ho/ičnico s podporami omogočili: Bog plačaj' kompolje. Pretekle dni smo prejeli odločbo banske uprave i» Ljubljane o gradnji naše samo-Mtojne nove ljudske šole. za katero smo se že nad 20 let borili in prizadevali. Naša šola bo tudi narodno obrambna trdnjava v našem kočevskem okraju. ftolo bomo gradili v lastni režiji; gradbeni material že dovažajo. Burka na Dolenjskem, timrl je po dolgi bolezni Martin Znidaršič iz Močvirja. Pokojnik je bil ključar podrtiine cerkve sv. Jurija v Močvir-jali ter je vedno rad čilal »Domoljuba«. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim sorodnikom naše sožaljet - »Domoljub« želi vsem svojim prijateljem veselo novo leto in jih vabi, da še ostanejo v krogu njegovih naročnikov. - Vat, k! nameravajo naročiti knjižno kolecije Jugoslovanske knjigarne, ki so zelo poceni, naj jih naroce pri našem zastopniku v Zaborštu 8. Pohitite, ker lok /.a uaroiitev traja samo do IU. januarja ItMJ- Trlisfe na Dolenjskem. Od 15. do 18. decembra so imeli fantje duhovne vaje katere je vodi Rudolf Pata D. .1. iz Ljubljane. Bog daj, da bi duhovne vaje obrodilo obilo sadov! — »Domoljuba t prihaja letos 205 izvodov. Ob novem letu moramo število še povišati, saj nam nudi poleg dobrega čtiva Se požarno zavarovanje in morda tio pa le kakšen faran dobil kakšno nagrado, katere so razpisane. »Kdor stavi, ta zadene!« Naj je ne bo hiše v turi, ki ne bi poskusila sreče ter so obenem zavarovala. Prosimo merodajne oblasti /a izboljšanje poštnih razmer. Sedaj dobivamo pošto ob pol 12 dopoldne. Morda bi bilo mogoče, da bi prišla z vlakom, ki vozi v Sevnico ob pol 8, dočim pride sedaj šele ob pol-. Fantovski ndsek v Dominlah sporoča vsem imejiteljem srečk efektne loterije FO v Domžalah, da je dan žrebanja preložen od 26. t. m. za nedoločen čas. Datum žrebanja bomo javili kasneje. Studenec pri Sevnici. Ob poti, ki pelje na Impolje blizu vasi Spodnje Impolje smo našli žrtev mraza in to občinsko revo leskovške občine Javorjevo Rezo. Gotovo je bila namenjena v vas, a je prehitro onemogla in tako postala žrtev zime. Pri njej so našli 25 kron denarja, knjižico in nekaj podobic; torej o napadu ne more biti govora. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega vele-sejma. Dražbo, iri to že 27, prireja lovsko-prodajna organizacija •Divja koža«, ki ima neposredne zveze z inozemskimi odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnovčenja lovskega plena. Plen pa mora biti dobro pripravljen, to je, da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči! Kože se mora prej dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. 1'odpef pri Dobrepoljah. NI dolgo leg« u, smo poročali, da je bilo v hi8o Ivane« Am,®' vlomljeno pri belem dnevu fn so mu neznani zli kovci odnesli večjo vsoto denarja. Pretekle ,1,1 j« pa bila zopet pri omenjenem posestniku ukr« dena večja količina koruze. Iz naših društev n Ljudske igre: »Tlafuui«, »Za *runU in ,<■■,. na »ena« naročajte na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. Ilrastje. Naše prosvetno društvo uprizori v nedeljo na novega leta dan ob 3 popoldne igro »Trdosrčni vitez«. V njej je prikazano trj>tjod gra.ščinskim jarmom, nj zanimala ne samo okoliško proevetarje. ki zasledujejo uspahe naše,,, odra. ampak tudi vse kmete, da bodo spoznali, kako trdo l>orl» je vodil naš kmet že nekdaj « svoje pravice. Vabimo vse, da napolnite našo dvorano do zadnjega kotička. Črnuče. Katoliško prosvetno društvo bo priredilo v soboto 31. dec. ob 8 zvečer »Silvestrov večer« s sledečim sporedom: 1. Cevljarjeva Marta, 2. KriSpin in Fridolin, 3. Fes! fant. Me,i odmori igra domači »Črnuški fantovski kvartet«. Obilo smeha in zabave. Pridite pogledat! Trebnje. Cerkveno jievsko društvo priredi i sodelovanjem trebanjske godbe na Novo leto, t. januarja 1939 v Prosvetnem domu o!) 3 popoldne koncert z opero M. Tomca »Slovenski božiči. Dobrodošli! — Pokopali smo Martino Ka-slelic iz Dol. 1'onikev. — V Črnem potoku je umrl Janez Janežič. Dol pri Ljubljani. »Silvestrov večer« priredi naše prosvetno društvo s pričetkom ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Igrati bomo Linhartovo > dejansko komedijo: »Matiček se ženir ali »Vesel! dan«. Silvestrovanje se vrši kot običajno pri pogrnjenih mizah. Prijatelji vesele zabave vljudno vat)! jeni! Laško. Efektna loterija preložena, žrebanj« bo nepreklicno 19. februarja 1939, ob 3 pojnildn« v Laškem. S tem bo tudi omogočeno vsem onim, ki niso pravočasno zvedeli za našo loterijo, da st S« nabavijo srečke, ki jih je še nekaj v zalogu Srečke so le po S din, na kaiere lahko zadeni: nov avtomobil, motorno kolo, par volov, radio, šivalni stroj, enega izmed 21 koles itd. upnika, ki M si ne vzel preveč k srcu, tudi če bi ga nagnati in ne hoteli videti. Patientia ;e tam potrebna in velika izkušenost, tebe, gospod, pa veto r Mihaelom samo prijateljstvo, kar pa v takem primeru iw>n sufficit. Samo ne jezi se. go-»;>vi, ker :iH»raš sam priznati, do sva roti midva s Janom starejša prijatelja in da smo več prigod skupaj doživeli. Mili Bog. kolikokrat je on mene, j*J M ti;.»ca v s:»ki re£il!t >Ce bi se ar odrekel službi doputata (sodnika W tuu je segel v besedo Skrzetuski. ».lan, to je javna služba!« je strogo odvrnil Zagloba »Bog ve.« je de al iskalno SkrTetuski, vla ljubim svojega bratranca Stanislava »Ikritosrčno z bratsko tjubernijo. toda Mihael mi je bližji od brata « »Meni je on tudi od rodnega brata bližji, tem bolj, ker rodnega brata nikoli nisem imel. Ni ča«, da bi se prepirali o ljubezni Vidiš Jan. da je la nesreča sveže udarila v Mihaela, bi ti morda sam rekel: daj rablju (sodniško) čepico in pojdi! Toda tračtinajmo, koliko časa je le preteklo, preden je Harlamp iz Censtohove prispel na Ztmidio, a gospod Andrej z Zmudže do nas. Sedaj ni samo treba iti k Mihaelu, anijMik pri njem ostati, ne samo i njim plakati, ampak ga tudi pregovarjati; ne samo kazati Kriianega za zeled, ampak mu tudi z zabavnimi kratkočasnicamt srce in misel razveseliti. Zijaj veste, kdo mora iti —• jaz! in tudi poidem. Iako mi Bog pomagaj! Ce ga najdem v Ceustohovi, g* privedeni semkaj; če ga pa ne najdem, pojdetn za njim. četudi k MuHanom. tn ga tako dolgo ne t>om nehat iskati, dokler bom mogel z lastno močjo ščepec tobaka dvigniti do svojih nosnic.« Ko sta oba viteza to slišala, sta začel« ohje-matl gospoda Zaglobo. njega je nekoliko prevzelo ganotjs nad nesrečo gospoda Mihaela, ps tudi nad Inetuiml napori, ki so se mu obetali. Zalo ja začet solzo pretakati. slednjii pa, ko j« luiel objemanja dovolj, je re&et: s« »Samo za Mihaela se mi ne zahval ju jta, ker mu nista bližja od mene!« Na to Kniitic: »Ne zahvaljujeva se ti za Volodijovskega, tod« železno srce bi moral imeti, kogar ne bi ganila t« tvoja pripravljenost, gospod, pomagati prijatelju v potrebi, ne da bi se brigal za napore ali »e oziral na starost. Drugi v tvojih letih mislijo samo na topli zapeček, ti. gospod, pa govoriš o dolgi poti, kakor bi imet moja ali gospoda Skrze-tuskega let«.c Gospod Zagloba sicer ni prikrival svojih let, vobče pa ni maral, da bi se pri njem govorilo o starosti kakor o tovariši« nadložnosti; čeprav je torej imel oči še rdeče, je vendar bistro [logleda! Kmitica z nekakim nezadovoljstvom in odvrnit: »Moj gos pod! Ko sem nastopil sedemdeset sedmo lelo. mi je bilo res zoprno v duši, da sta mi dve sekiri viseli uad vratom; ko pa mi je minulo osemdoiselo leto, je stopil tak duh vame, da mi je še ženitev hodila |K> glavi In videli bi. kdo izmed nas hi se prvi imel s čim pohvaliti!« »Jaz se ne hvalim, pa M tudi pri gosjiodu ne skoparil s pohvalo« »ln gotovo bi te. gos|>od. spravil v zadrego, kakor sem gospoda hetinana Potockega v kraljevi navzočnosti sprsvil v zadrego, ko me je zbadal zaradi starosti: tedai sem ea pozval na tekmo, kdo izmeti naju več kozolcev zapored preobrne. In kaj se je pokazalo? Vidiš, gospod Revera je preobrnil tri in hajduki so ga morali vzdigniti, ker ni mogel sam Vi'ati. jaz pa sem ga lej>o naokoli obšel, preobrnivši skoraj petintrideset kozolcev. Vprašaj Skrzetuskega, ki je na lastne oči to gle,tal.< Skrzetuski je ve^lel. da je imel gospod Zagloba že dlje časa navado, da se ie ® vsf^n skliceval nanj kot na pričo, ki je novsod zraven; torej ril niti t očesom trenil, le o Volodijovskem je začel znova govoriti. Zagloba, kt aa je pogreinil v molk, se je o nečem globoko zamislil; narw»led je po večerji (>ostal l>oliše volje in je takole spregovori! tovarišem: »Povem vam, česar ne bi vsakdo zna! r"goditi. Glejta, imam v Rogu nado, da na* Mihael od tega strela laže izliže, kakor se nam je v za-četku zdelo« »Rog daj, a kako ti je priilo to na misel, gospod?« je vpraša! Kmitic. »llm! Tu je treba bistrega domisleko. ki j» človeku prirojen, in velike izkušenosti, ki jc v vaših lelih ne moreta imeti, pa Mihaela je treh« po/.nati. Vsak ima drugačno naravo. V enega, lej, udari nesreča tako, kakor bi vrgel, la govorim iguraliter. kamen v roko. V tem primeru voda po vrhu tacite teče, a vendar leži kamen lam na dnu in zadržuje naravni tek in ga ovira in tako okrutno razdira in kamen bo ležal, bo razdiral, dokler vsa voda ne sleče do Stiksa! Ti, Jan, s« lahko prištevaš k takim; toda tem je huie «ve!u, ker jih ne mine ne bolest ne spomin. f>ru(ri pa spreime poraz eo modo, kakor bi ga kdo ' pestjo v obraz sunil. V prvem trenutku se mu pred očmi stemni, potem pa se z.ave. a ko se mu maroga |>o udarcu izgubi, tudi pozabi. Oj. boIi>« je taka narava na tem prigod polnem svetu < Viteza sta zbrano poslušala modre besede gospoda Zaglobe, on pa je rad videl, da s tako po* zornostjo poslušata, in je dalje govoril: »Jaz Mil.aela natanko poznam in Bog mi )• priča, da ga tu nočem obrekovali; toda zli 59 mi. da je on žaloval bolj za ženitvijo kakor ?J onim dekletom. To je brez pomena, da ga J® zgrabil strašen obup. sai je to tudi. zlasti zank nesreča nad vsemi nesrečami. Tudi si ne moren misliti, kakšno vesel je je imel ta dečko do ien:.ve. V njem ni nobene lakomnosti, nobene častihlePj nosti. nobene sehičnosti: svoje je popustil. P"' možen je toliko kakor izgubil, z-a plačo ni °ly?n'"J njal; za vrte svoje delo, za vse zasluge p« 111 Gospoda Boga in ljudovlade nič drugega pr'1"] kova! kakor samo ženo. In sam pri sebi je P'' udaril, da mu tak hleb pristoii: ie ga I« Imel del IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Pogled nazaj Spet se lete nagiba k zatonu. Kakor se ustavi človek, ki »peii korak po strmi in naporni poti, Bi primernem mestu in pogleda na prehojene* pot,' tako j« prav, da se tudi stanovska organizacija' .lovenskega kmeta sedaj ob sklepu leta ozre na 4voj« delo v tem letu, nato pa »pet odločno in po-jumnet nameri svoj korak v bodočnost. Mirno lahko zapišemo, da more Kmečka zveza biti na leto 1938 v resnici ponosna. Na svojo stanovsko organizacije je pa upravičeno lahko ponosen tudi nai kmet. Saino bežno preglejmo najvažnejše dogodke, pa se bomo prepričali, da je res takol Saj vsph številnih posredovanj pri obla-«tčh, » katerimi je bilo kmečkemu stanu prihra-n enega marsikaj neprijetnega, prihranjen marsi-irak dinar in dosežene marsikatere ugodnosti, ne kaže naštevati, čeprav bi bilo tudi to koristno. Zavezali bi jezike tistim nergačem in večnim neza-dovoljneženi, ki neprestano pojo isto pesem: »Kaj je po KZ U kmeta ie naredila? Saj je vse eno, ali sem član ali ne, saj nimam nič od organizacije.« Če bi ti ljudje mogli pregledati in preceniti vse korake, ki jih j« KZ že storili tudi za njegov prid, pa tudi uapehe, ki jih je dosegla, čeprav jih ni obetala na veliki zvon, bi moral — če je poštenjak — spoštljivo «neti klobuk z glave Oglejmo si danes le poglavitno delo svoje organizacije v Um letu! Naiprej »iiajr.i občni zbor v Celju Kdor si jt med Slovenci do tedaj Se mislil, da je Kmečka zveza zgolj društvo na papirju, je moral dne 20 februarja svojo misel temeljilo popr»viti. Samo povejte slovensko organizacijo, pri kateri pride na občni zbor nad 500 delegatov! In kako je ubrano poteka! dnevni redi Nič prerekaj«, nič zopervanjs. čeprav živahnost in navdu-ie?! je. Zastopstvo našega kmeta je pokazalo, da jc slovenska kmečka rtvar v dobrih rokah. Pa kako važna vprašanja fto bila v razpravi. Samo eno, dve omenimo! Vprašanje zavodov v Ljubljani in Mari- boru z, oskrbo in vzgojo bodočih učiteljev iz kmečkih družin. Tehtno beseda je spregovoril parlament v Celju o prevaini zadevi. Njegova beseda je močno odjeknila na merodajnih mestih m ie se kažejo sadovi. Take velike reči se ne ustvarjajo čez noč; zato tudi ta dva zavoda ie ne stojita, ali vse je na najbolji poti. V Celju je bila spregovorjena tudi odločna beseda o kmečkem socialnem zavarovanju, zlasti za Starost in onemoglost. Težko vprašanje je to, ki ga je obravnaval tudi .Domoljub« v svoji anketi. Ni ga mogoče zadovoljivo rešiti na hitro. Ali danes lahko povemo kmečkim ljudem, da Kmečka zveza skupno s Kmetijsko zbornico kmečko socialno zavarovanje temeljito obravnava in da so sprejeli sklepi, da se vsaj najbolj pereče strani te važne zadeve čimprej spravijo v življenje. Mlada je v sedanji obliki Kemčka zveza — pred seboj je pa našla kopico prevažnih kmečkih vprašanj, ki zahtevajo vestnega razmišljanja in tehtanja — ne pričakujte od nje čez noč rešitve, ker se ne sme brezplodno zaletavati in s tem stvari več škodovati kot koristiti. Znano je, koliko je KZ v zginjajočem letu žrtvovala svojega dela za ustanovitev skupne zadružne blagovne centrale. Sklicala je nešteto posvetovanj in zborovanj. Če njeno prizadevanje še ni uspešno zaključeno, ni treba, da hi vrgli pu&ko v koruzo Do gospodarske osamosvojitve kmečkega stanu mora priti, če ne danes, pa jutri, toda čimprej. Za veliko gospodarsko-zadružno ustanovo pa je treba predvsem ustvariti temelj v kmečkem ljudstvu samem. Kmečka zveza ho svoje članstvo pregncila iz koristoljubnih samoljubcev v ljudi, ki bode imeli srce za skupne koristi stana m naroda. Na delu smol Delamo pa zlasti pri mladini, ki ji je treha najprej obrniti pogled nazaj k zemlji in kmečki domačiji. Ali ste kaj slišali, v čem so tekmovali mladin- ski odsek KZ 7 Ne, kdo bo bolje tekel, više skočil ali lepše korakal, marveč, kdo bo imel lepše osna-žen in urejen lllev in živino v njem, kdo bo lepše uredil svoje dvorišče in gnojišče, pri dekletih pa, katera bo čisteje snažila domačo hišo, kuhinjo, bolj ljubeče negovala svoj vrlec in rože na oknih. In veste, kaj je ta mlada organizirana volja dosegla pri posameznih članih? To, da so se stroge komisije čudile, odkod ta sprememba: prej zanemarjen hlev, dvorišče in gnojišče je bil urejen, da ga skoraj ni bilo mcvči spoznati! Iz prej zaduhlih hiš, umazanih kuhinj in mrkih oken so kmečka dekleta napravila snažne, zdrave in vabljive kmečke domove. Takn je Mladinska kmečka zveza prijela po načrtu za delo tam, kjer je bilo najbolj potrebno S podobnim delom nadaljujemo in bomo nadaljevali, ker Kmečka eveza. ki jo vodijo kmečki možje, dobro ve, da so trdna podlaga vsakega duhovnega, kulturnega napredka na deželi — urejene gospodarske razmere kmečkega stanu. Dobro ve, da bi s propadanjem kmečkega gospodarstva nujno obvisele v zraku naše prosvetne pridobitve in da bi bila ogrožena vsa naša mogočna kulturna zgradba, če se iamaje in poruši slovenski grunt. Kmečko mladino čakajo prevaine naloge, za ka-teTe se ji je treba temeljito pripraviti. In kmečka mladina, prav stanovsko vzgojena in gospodarsko temeljito podkovana bo morala biti ona čudodelna sila, ki bo naše kmečke domove prekvasila z novim, svežim duhom skupnosti, iz katere bo nujno zrastla gospodarska, pa tudi kulturna osamosvojitev kmečkega stanu; da se bo sedanji nepravilni kulturni in gospodarski tvk, ki preplavlja našo deželo z meščansko kulturo in gospodarstvom, obrnil in da bo jedro kulturne in gospodarske moči v vsej slovenski zemlji naš kmečki dom. Potem se nam Slovencem ni treba bati ničesar! Tisoč let suženjstva — od Frankov do razsula Avstro-Ogr-ske — je zgovoren dokaz, da je samo kmečka hiša sposobna ohranjevali vero, narodnost in jezik, pa naj se zgodi karkoli. Ko obujamo spomine na delo Kmečke zveze, ne moremo mimo mogočnih taborov, ki so jih priredile posamezne krajevne in okrajne organizacije. Letošnji tabori so bili liki mogočen vihar, ki se v ušla, ledaj pa. knkor bi mu kdo v brke puhnil! 'In imai sedaj, poidi! Kaj fuda. da pa je zgrabil obup. Ne rečem, da ni žaloval ludi za dekletom, toda. kakor mi je Bog mil. tako gotovo je njemu !*ilj žal za ženitvijo. četudi bi on tam prisege!, da je nasprotno re«.< »Bog daj!» je ponovil Skrzeluski. »Počakajta! Naj se mu le one dušne rane zapro in s svežo kožo pokrijejo, pa bomo videli, ali ee mu prejšnje veselje nr povrne. Periculuiii jc hsmo v tem. da ne bi bil zdaj eub onere obupa česa storil aii sklenil, kar bi bilo potem njemu farnemu žal. Toda kar je moralo zgodili, sc je ie zgodilo, ker je v nesreči odločitev nagla. Moj sluga i« jemlje obleko iz skrinj in io pripravlja, torej tie pravim tega zalo. da ne bi šel, bolel sem le vaju, goe[>oda, potolažiti.« »Znova boš, očka, Mihaelu obliž! je rekel Skrzetuski. »Kakor sem bil ludi tebi. Ali ee spominjaš? I'a bi ga le kmalu načel! Bojim ee namreč, da se v kakšni samoti pritaji ali izgine v daltnjih stepah, ki jih je ori mladih nog vajen. Ti. gospod Kmitic, si ml očital starost, jaz pa ti povem, da «e je kdaj brisi sel z lislom tako hitel, kakor boni hitel jaz, mi velite po povratku vleči niti iz «are "vile, grah luščiti ali pa mi dajle kodeljo v roke. Ne bodo me zadržale neud&bnoeii, ne bo mc zapeljala tuja gostoljubnost, ne jed in ludi ne pija" me ns bosta ovirala v naglici. Nista še videla takega pohoda I 2e zdaj komaj sedim; tako mi kakor bi me kdo pod klopjo s Slom zbadat: ze »em si dal ludi popolno srajco namazali e kozlov-•kia» lojem, da se bo gadu gnusilo. • « III. Vendar gospod Zagloba ni potoval tako hitro kakor je obelal sebi in tovarišema. In čim Dnze Je bil Varšavi, tem jiočaeneje je potoval- 'o 1« kilo tinti čas, ko se ie kralj Jan Kazimir, veti m državnik in vojskovodja, ki je bil pogasil sosedne požare in Ijndovlado kakor iz potopa izpeljal, odrekel vladanju. Vse je pretrpel, vse prenesel, vsem udarcem, ki so prihajali od zunanjega eo-vražnika, nastavil prsi: ko pa je poleni namerni 1 izpeljati notranje reforme, pa je namesto pomoči od naroda žel le upor in nehvaleznost, tedaj je prostovoljno snel s posvečenih eenc to krono, ki mu je postala neznosno breme. Okrožni in generalni zbori so bili že zasedli in pri m as Pražnovski je določil konvokacijo za 5. lielopad. Velika eo bila zgodnja prizadevanja raznih kandidatov, veliko tekmovanje različnih strank a čeprav na t bi to šele elekrija odločila, je vendar vsakdo razumel neobičajno važnost konvokacij-skega zbora. Potovali eo torej v Varšavo poslanci Z vozovi in konji, s služinčadjo in strežaji, potovali sc senatorji, a pri vsakem krasen dvor. Po cestah je bilo tesno, krčme zasedene in iskan ie prenočišča združeno z veliko izgubo časa. Vendar so gostil. Zaglobi odstopili prostor zaradi njegove starosti, zalo pa je bila njegova neizmerna slava niarsikrat vzrok zamude, ki se ji ni bilo mogoče izogniti. Posnel je na primer do kakšne krčme, tam na ie bilo že vse nabilo polno; pa stopi iz nje odlična osebnost, ki jo jc bila » dvorom, vred * edin radovedna, kdo je prišel. Ko pa vidi star-£ i brki in brado, kol mleko belo, prav. ob pogledu na tako doslojanslvenosl: »Prosim gospoda dobrotnika, da gre z menoj v eol*> na primemo zakusko« „ Gospod Zagloba ni bil surovež in ni odrekel, Uer je^vedel, da bo poznanje z njim vsakomur . ™ Kn pa ie torej goslitelj epustil čez prag hi ca nato vprašal: »S kom imam honor?« je on ZZ O uprl ob boke in ved«* da bo učin-kovalo je odgovoril z dvema besedama: »Zagloba sum!« In res se ni nikoli pripetilo, da bi po teh dveh besedah ne bilo sledilo veliko objemanje; vzklikanje: »Ta dan zapišem med najsrečnejše!« in klicanje tovarišev ali dvorjanov: »Glejte, to je vzor, gloria et decus vsega viteStva ljudovlade!« Hiteli so torej občudovat gospoda Zaglobc, mlajši pa so prihajali, da hi poljubili rob njegovega popotnega župana. Nato so potegnili z vozov sodčke in steklenice in eledilo je veseljačenje, ki je trajalo včasih več dni. Splošno se je mislilo, da gre kot poslanec na konvokacijo; ko pa je rekel, da ne, je bilo začudenje splošno. On pa se je opravičeval, da je odstopil mandat goepodu Domaševskemu, da bi mogli tudi mlajši poprijeti pri javnih zadevah. Nekaterim je tudi povedal vzrok, zakaj je šel na pot; druge pa, ko so ga izpraševali. je odpravljal z besedami: »No, od mladih nog sem vajen vojne, pa se mi je še na stara leta zahotelo zaplesali z Doro-šenkom.« Po teh besedah so se mu še bolj čudili. Toda nikomur ni bil zato manj vreden, ker ni potoval kot poslanec, saj ee jo vedelo, da se tudi med razsodniki nahajajo taki, ki premorejo več od poslancev samih. Sicer pa je vsak senator, tudi najznamenitejši, upošteval okolnost, da naslopi črez nekaj mesecev elekcija, a tedaj bo imela vsaka beseda moža, ki nživa tako slavo med viteštvom, neprecenljivo vrednost. Ravno tako so objemali gospoda Zaglobo in se mu poklanjali tudi največji gospodje. Gosjiod podleški je pil * njim tri dni: gospodje Paci. ki jih je erečal v Kalušinu, eo ga na rokah nosili. Marsikateri mu jc velel potihem potisniti v voz ludi znatne darove: od žganja in vina do dragoceno izdelanih posodic, sabelj in pištol. Služabništvu gospoda Zaglobe se je zato dobro godilo, on sam pa je kljub sklepu in obljubi potoval tako počasi, da je šele tretji teden dospel v Minsk. .... (Nadaljevanje prihodnjič.) Vse, kar je prav... govori perilo drug drugemu po pranju s terpentlnovlm milom »Oven«; da pa Je tako lepo čisto in sveže ter prijetno dišeče, je zasluga mila »Oven« »zbudi in zajame « svojo močjo vse; najlepši je bil pa skupni tabor dne 7. avgusta pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Kar smo doživeli m Brezjah, se popisati nc da.Saj se bodo podrobnosti kmalu zabrisale — ljudje hitro pozabljamo, dostikrat ia! tudi kai takšnega, kar je škoda, de se pozabi. Ah enega ne bomo nikoli pozabili — jedra prvega kmečkega tabara na Brezjah, ki s« glasi: Z božjo pomočjo iu pod varstvom hrezjanske Marije Po-msgaj je t organiziran: skupnosti slovenski kmečki stan stopil ea plan, ds — nikomur na škodo — izrojuie svo:e stanovske pravice in pravice slovenskega naroda, čigir nosilec ie in ostati hoče. Na Brezjah je slovenski kmet nameril odločen korak v novo, lepšo bodočn(\*l kakor poje njegova himna: Fran Erjavec: Med hmeti po Uvod. Eno izmed najvažnejših izobraževalnih sred-jtev je potovanje. Knjiga, predavanje in slika nam povedo lahko mnogo, a jako mnogo je tudi stvari, ki jih s temi tremi sredstvi nikakor ne moremo zadostno spoznati, temveč si jih moramo sami ogledati od vseh strani. Potovali so mili naši kmetje že od nekdaj jaku radi. Ze stoletja in stoletja hodijo jako radi na božja pota, ki navadno nimajo zgolj nabožnega značaja, temveč vidijo ob tej priliki tudi druge kraje, ljudi in razmere. Za naše rokodelske pomočnike je bil «fremd< včasih nekako obvezen. Ko so se izučili, so delali še kratek čas pri svojem mojstru kot pomočniki, nato so se pa za par let napotili v napredne severne in /apailne dežele, da so se tam v svoji stroki izpopolnili in šele po svoji vrnitvi iz tujine so veljali kot res popolnoma izučeni. in mnogi gorenjski kmetje so imeli včasih navado, da so pošiljali sinove, ki so bili namenjeni za bodoče gospodarje, za eno leto aii celo /a več, na Koroško, ne le zato, da bi se naučili tam nemško, temveč tudi zato. da bi spoznali tamošnji način kmetovanja. Na Danskem je pa splošna navada, da gre kmečki sin za nek;ij časa služit in ob enem učit se h kakemu res naprednemu kmetu precej daleč od (loma Iz enakega razloga mnogi spodnje štajerski kmetje svojih sinov niso pošiljali v domače kmetijske šole, temveč v kako severno štajersko. Isto je bilo s kmečkimi hčerami. Mnogo starejših naših gospodinj se je šolalo pri Gospej sveti. Ko se je nekako po 1. 1900. naš kmet gospodarsko zopet precej opomogel in se je začelo pri nas vsepovsod preporoditeljsko gibanje, združeno z željo po umnejšem in naprednejšem kmetovanju, so razne ustunove ponovno priredile tudi poučna potovanja manjših skupin kmetov zlasti na Češko, a nekateri posamezniki so tu in tam zašli včasih tudi v Nemčijo, na Dansko in v Švico. Po vojni pa razna strokovna društva, n. pr. sadjarji i. dr. radi prirejajo krajše poučne izlete, da se seznanjajo s stanjem ilotične panoge v naprednih krajih (lani so bili n. pr. sad jarji c lo v severni Italiji). Ze te kratke navedbe dokazujejo, da je tudi naš kmet že od aekdaj čutil važnost potovanja in aepti9r«diaegi ogleda kmetovanja po tujih, V Mi smo slovenske zemlje orači, orjčmo duše, urimo dlan. Volje smo skupne zvesti kovači, kujemo kmetu — vsUjčnj« dan! Se na tole ne smemo pozabiti: Kmečki zvezi ie vera — kakor kmečki hiši — življenj« in r«v-nanie po njenih postavah. To i« javno pokazal* na Brezjah, ko j* vso organizacijo posvetila Mariji, pokazala pa tudi na zahvalno nedeljo, ko s« njeni mladinski odseki prvič v slovenski zgodovini organizirano obnovili siaro navado, da kmet prinese od pridelkav nekaj Bogu v zahvalo. Prinesli so kmečki fantje in dekleta sadove zemlj« in božjega blagoslova v cerkev in skupno zapeti zahvalno pesem. Takšna je naša pot bi!« do sedaj, takšna ba v bodoče. kmetijsko naprednih krajih. Naša revščina je pa povzročala, da se Sega prevuJSnega izobraževalnega sredstva ni >yn' jih poslih. (Naj za ogljik, v katerem je 12% svetilnega plina. Posledica teh poizkusov je bilo več primerov za ilruptjenja a svetilnim plinom. Geslo, s katerim se j« to pot morala vršiti propaganda, ne za plinske maske, marveč proli njim. se je glasilu: Plinska uiaska ne spada v kuhinjo. Ponekod se je namreč vsa družine zbrala v kuhinji, tam so odprli plin-iki petelin in se seveda silno čudili, ko so spo-in:tH, da svetilni plin Škoduje, četudi hi imeli na 'pljunke maske. Slon požrl rsj čebel i Nairoblja v Vzhodni Atriki poročajo, kako iu- >.o končal slon v Tanganjiki. Domačini so M;ii orjaško živr.t mrtvo v džungli. Ko so slona razkosali, so dobili v njegovem iriiu roj čebel. Brez dvoma je slon, ko je lomastil po džungli, požrl r grmičjem in listjem vred tudi čebele, ki jo k'b v irelo tako opikate, da mu je grlo oteklo in >e je zaduMl. Konec najstarejšega iasopisa sveta Najstarejši časopis »vela »Peiping Bao« je po ir<*i letnem delovanju prenehal izhajati. Lola 4'm po Kr ga je ustanovil Su Kung. ki jc bil pač j:vi časopisni izdajatelj, časnikar in tiskarnar na ivciii. Od ustanovitve pa do današnjih dni so lisi »IViping Bao« sestavljali « pomočjo lesenih črk. I'>avijo. da je bilo v vsej dobi njegovega izhajala obglavljenih l-rflO urednikov lega lista, torej Naše škodljive rastline l'rr«ličinf. Kakor bi sveče gorele po travnikih. »«- zdi t-pomladi |«o nizinh, zlasti peWenih in ilovnatih tleh, ko poženejo črne. kolenčaste iu v/.tr.vrie podzemne korenite do 30cm visoka, ro (iovilna »t<-bla njivske prtslire ali kot ji pravijo ponekod poljrki braslek, lirastec, konjski rep, fc-.-ost. hvofč, voMika, kositrna trava, cinprež itd. 1'reslir« ni ie nadležen njivski plevel, marveč )<• tiidi pri košnji škodljiva, saj vsebuje v steblu toliko kremenra. da *<• ko»a kaj hilrn skrha ali kot pravi Ciienšek »v njej se je nakopičilo (oliko trdega kremena, da jc treba koso pogosto brusiti.« — Znano je. da ima presiica dvojno steblo; <•110 pomladansko, ki požene zgodaj spomladi, ki pa kmalu odmre, namesto njega pa zraste nekoliko pozneje drugo, poletno. Dočim je prvo votlo In brez vej ter končuje v klas, ki je rumenkasto-nlečkasle ali hledoruuienk»*te barve in nosi trose, i" drugo vejnato. zeleno, brez plc«tnih klasov. Veje v vretencih. Ta stebla imajo nrtoifti zbirali za naslednjo pomlad potrebno brano, kajti plodna «!"hina v'sie Ko eo Japonci Peking zavzeli, so spočetka ,i',!L „..I'rJ.Ž'vl.!°n.1.u' 0 kf'r pisal Japoncem pui prijazno, so ga ustavili Prazgodovinski tempelj na Škotskem V škotskem mestu Clydebank so našli izredno arheološko posebnost. Izkopali so tempelj, pri katerem so dobili mnogo pokopanih in sežganih trupe iz kamuitrie in bronaste dobe. Hkrati so odkrili pet različnih vrst lončenih posod, dosti orodja iz kamna in druge predmete. Oblika templja je okrogla in ima premer 180 m. Poedini predmeti so vprav svojski in se odlikujejo z nenavadno tehniko. takega le redko kdaj doživi. Ce pa riba ujame ribiča, je to ne le novica, marveč velika senzacija. In sa je res lako zgodilol Bilo je blizu angleškega mesteca Littleliamp-ton. Angleži so znani strastni in dobri ribiči. Tak je bil tudi Henry Frants, ki je na trnek lovil ribe. Sedel je v čolnu in čakal, kdaj bo riba pograbila za njegovo vabo. Naenkrat je začutil, kako je nekaj na vso moč potegnilo iri streslo palico u trnkom. Ribič je začel počasi vleči, da bi težki pien spravil do čolna in vanj. Poznalo se je, da je plen od sile težak. Frants je vlekel in vlekel ter se sklanjal čez čoln. Tisti hip pa je riba nenadno z vso silo potegnila in Frants je izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Ko je padal v vodo, je Se videl, kakor je pozneje sam pravil, »ogrom-no črno pošast«. Na!o pa je spustil palico in riba, ki je tako ujela ribiča, je odplavala. Frantsa pa so potem drugi ribiči morali loviti, da so ga srečno rešili v svoje čolne,. stanovanje na svetu Kot najvišje stanovanje sveta velja hiša, ki stoji v Indiji, v himalajskih pokrajinah, na severu od Sikkima, na vrhu prelaza Donkia, v višini 5486 metrov. Ta hiša je preprosta kamenitna koča, v kateri skozi vse leto biva četvero ali petero 1110-Skili, ki so čuvarji in predstraže na sedlu. V tej višini je v zraku le polovico toliko kisika ko v zraku neposredno nad morsko gladino. Vendar ljudem v tej višini ni tako težko živeti, kakor bi bilo pričakovati, ker so domačini z visoke libet-ske planote iri so vajeni življenja na višinah -1500 do 4800 m. Čudno je. da vprav prebivalci teh višin dosežejo visoko starost, pa bodi da so to domačini ali pa menihi samostana sv. Bernarda, ki so se pred leti iz Švice preselili semkaj. Živ letalski torpedo Amerikanci so prekosili Japonce. Slednji so namreč izumili ladijsko bombo, kateri daje v vodi smer mož, skrit v njej. Naravnava jo proti sovražni ladji, ki je pred nevidnim sovražnikom brez moči in se razleti skupno s torpedom in možem v njem. Amerikaifci pa so skonstruirali letalsko bombo, katero vodi v njej zaprti k,mar do eksplozije, tik pred njo pa skoči s padalom Iz nje in se rrSi na zemljo. Krmar nosi s seboj tudi gumijast čoln z vodo in živili, da lahko ostane na morju več dni. Beli sužnji Amerika je zaprla svoje meje za priseljence. Kljub temu pa se najde še vedno dovolj ljudi, ki bi radi obogateli v deželi onstran velike luže. Na pomoč jim prihajajo tihotapske družbe, ki razpolagajo z letali, ladjami in avtomobili in katerim se pi,sreči, da spravijo letno v Zedinjene države okroglo 20.01X1 ljudi. l'boge priseljence prepeljejo tudi zastonj in jim poiščejo celo službo, za kar jim morajo skozi dve leti plačevati 30 odstotkov svojega zaslužka. Da ie lo suženjstvo priseljencev skrajno neprijetno, si lahko mislimo. Menda je ena petina vseh samomorov v Ameriki v vrstah belih sužnjev, ki so svojo željo za bogastvom tako drajjo plačali. Koliko žrtvujejo ameriški katoličani za svoje šole Učiteljsko združenje Zedinjenife držav Severne Amerike ie pred kratkim imelo v Nevv Yorku svoio letno Skupščino. Od 15.000 državnih učite- IjeTki s" bj,j navzočni, je t.iio 4tW ka.oližanov^ Na zborovanju je podal podnredsednik kat.hške univerze v Georgetownu p. Edmund Walsh po-roVilo o podporah katoličanov na Šolskem pod- r0' "!'z tega poročila je razvidno, da je katoliška Cerkev v Zedinjenih državah žrtvovala preko ene nnliiarde dolarjev za vzdrževanje katoliških šol. Sto la je to v prepričanju, da je človeku potrebna poleg svetne tudi verska izobrazba Vzdrze-trebna poieg » stanc letno 300 mili- jZov dolarjev, ki Jih Cerkev žrtvuje vsako leto za svoje univerze. Riba je ujela ribiča ,«, I ^ idolom ki hočejo postati časnikarji, , M,a ^l f nava'iaio radi late šolski zgled, kaj njihovi u teljinava:|a)ora izne flowka, spada v list m 1 "t-of o1 Ce bi p« kak členi ^ «obT rt to seveda velika novica. Tako vek ugriznil Psa;!YC *™ič llj(ime Hbo, ni to TJ&Z' -n fa° nerodnega ribiča, ki kaj Tega še ne veš? Da traja blisk približno eno deseltisočinko sekunde. Da bi potreboval brzovlak s 100 km brzine na uro 170 let do sonca. Da ima ostriga vsako leto en milijon jajčec. 10.2 stopinj svoje telesne toplote, medtem ko naraste ta toplota pri 52 stopinjah zračne toplote na 46 stopinj. Da obsega Britski imperij 25.21% vsega svetovnega ozemlja. Da sta se že leta 1862. Angleža Glaisher in Cowell dvignila na stratoslerni polet v ozračje in je balon dosegel višino 8500 m. Da je treba, da je zid iz opeke debel 0.40 centimetrov, da ga ne predre strel iz puške. Da je imel ruski pisatelj Turgenjev najtežje možgane od vseh ljudi, ki so jim tehtali možgane. Tehtali eo 2012 gramov. Da se je iz Nemčije od leta 1871, dalje izselilo 3.515.70? ljudi. NAZNANILA Za boljše cene m"ehu Po zboljšanju splošnega gospodarstva, je kmečki stan osla! med pozabljenim) Vsi stanovi so primemo dvignili cene in se s tero približali splošnemu gospodarskemu razmahu* zato moramo tudi mi kmetovalci svoje potrebščine, ki ph rabimo v gospodarstvu plačevati mnogo višje... a cene kmečkih pridelkov pa so ostale vedno tako »lizke, da nikakor ne odgovarjajo stroškom, ki jih imamo. Mleko, ki je edini vir dohodkov za okoliške kmetovalce, se prodaja zaradi nepoštene konkurence po tako nizkih cenah, da niti ne moremo govoriti o ceni komaj o nagradi tistega, ki ga dostavi, četudi ie ta pridelek povezan z velikan stroški, preden oride na trg. Da se cene mleka spravijo vsaj dekio v sklad s stroški ter s cenami potrebščin, ki jih morajo kmetje kupovati, je »Mlekarsko društvo« za Ljubljano in okolico sklenilo poviati ceno mleka s 1. januarjem 1939 na 2 50 din za liter dostavljeno na dom. Vsak, ki razmere pozna, bo priznal, da je to zvišanje tako malenkostno, da mleko kmetu tudi v bodoče ne bo prinašalo nobenega dobička, ampak je edini namen ta, da bodo mogli kmetje nabavljati močna krmila. Če tega ne bi delali, se ie bati, da v doglednem času »ploh ne bo dovolj mleka na razpolago. Prepričani smo, da bodo vsi dosledno misleči odjemalci vzeli ta malenkostni povišek brez pridržka na znanje, ko jkn bode dobavitelji enoLno sporočili, da bodo 8 1. januarjem dalje mleko po goraj navedeni cen' donašali SEJMI do 8. januarja 1939. 2. jan.: Živ. im kram. Novo mesto. Ribnica, St. Vid pri Stični—Radohova vas. — 3. jan.: živ. in kram. Dol. Logatec. — 4. jan.: gov. in svinj. Krško, živ. Ljubljana, iiv. in kram. Domžale. — 5. jan.: živ. in kram. Črnomelj; gov. in svinj. Mokronog. — 7. jan.: živ. in kram. Šmartno pri Litiji. P. t. županstva vljudno prosimo, da nas pravočasno obveste o morebitnih spremembah. Dopisnika v Beltincih prosimo, naj nam pošlje čimprej tudi za leto 1939 seznam sejmov za Slovensko Krajino. ____ V tfeak® hišo »DamoliubaS 2» DROBIM JC. P istarcjevarje v.-žr ih 11; lin in dokumentov sv trši s tem da si' iste pust: nekaj časa v črnikasti k .m Gumbi 7.a cerkveno zbrko. Metod >1-)V-'k: n -jonari: v Južni Ave nek: I .»n-dončaii orodal nekemu Američanu svojo veliko zbirko voia.šk h gumbov za zjiesek 15 1000 d trjev. P emožue Japonke uosiio na sebi kar po 9 vrst oblek: zato potrebuie taka Japonka po celo tiri tli se po svojem otveče Za izdelovanje preprog rabiio tudi kozje biadc (brke) N .jveJja preproga na jvetu se nagaja obeSena v nekem londonskem k:no-g!edahšču Ista ie 100 čevljev dolga tehta t tono dvigniti v zamore samo 20 krt")k:h mož Prrziici so najboljši umeln ki za izdelovanje preprog Nekatere so tako tirio narejene, da se rabi po tisoč vbodliajev «i vozlov na en št riaški palec. Umeten glas padanja dežja. Da je m ••«•<> na rad-o postajah proizvaiati prmer deževia. se pred mikrofonom meče r:ž v košarico obdano z rujav.m papsr- iem: to povzroča glas pndaoia kapelj * Hribar obišče svojega starega znanca, katerega n.ii le vseaa ohternnega v postelji. »Kaj se ti je zgo-lilo? »Nesreča z avloinohifoin. »Pa nisem vedel da imaš avto.-. »Jaz ne pa oni ga je iniei.' * V restavraciji Ce ne mislite plačati, pokličem stražnika! — Tako, ali l>o on plačal zame'.' * Natančen. Neki ispml je uničil svojem slu^o. Ia je popolnoma ra/iimel ti jedrne /rije. U«. ji /jnit.ii z.tkNia' i/ s|>a'nir<" »/a j I rek '< takrat mu je moral sin/a prim-ci kavo sladkor. ni'i.! r;i 1 I o: i or: p ra v! i e ii avto. Nekega dne zakliče gospod: »Bolan!« > -1 • tr -i je i / "i o -1 in se vrnil šele o;v>Mne. >Kie si hil toliko rnsa.< gn je tiahntlil. Poklical sem zdravnika. i/bral grnli noro':! krsto in venci? ter dal ves: o vaši sinili objaviti v časopisih.« Ženini "m neveste! Res »ni sta vc3ške s'crbi Ne orenvš jujte kam bi se podali nakupovat balo. Z zaupanjem poidite v staro 7. na no domačo Cšrosckovo trgovino v Trebnjem, kj^r Vas Čaka v povečani trgovini zares velika izl)«ra vsakovrstnega blaga. Va^mu oku«u odgovarjajoča moda. strokovna in vestna postrežba, zajamčeno najb> Ijša kvaliteta, najnižje cene so ona pfiporo'ilna sila ki bo tudi Vas zadovoljila. Vse kar rabi mladi par — je pripravljeno: na'"Ovejši štofi /n moške obleke in suknje, klobuki sra*ce kravat ■ rokavce. Najnovejši vzorci volnenega in svitem-cp blaga za nevestine obleke in pla.Še sprdnje perilo, nogavice, venčki, šopki in razni nakiti, svileni robci V-e vr-te posteljnine. rjuhe, po-tejna pregrinjala, kovtre, žične posteljne mreže, morska trava žima. stoli, skali itd, Raznovr-'na plehasta, železna in porcelanasta posodi, otekle 'ii*e kozarci, 'ajni, vin-ki in kavni servisi. Na'bolite usnje, raznobarvni boksi, šev- roii, trpežni podplati itd Vsaka nevpstn no. UrosJn-ni ležaji 1" <*ol, za takojšno uporabo, prodam lin dvovpre/ni voz moren nosilnost do tO« 0 kg. Dvovprežne morne sani (poke) z zavoro spredaj. V se v zelo dobrem stanju Cena ugodna. Mafija /.upam iČ pos- s!n'ca, (iatiersko- IrbovI je. Službo inravnifta ali oskrbnika večjega posestva že i 111 spre meniti. Sem pošten, trezen, star 311 let, neoženien. — Položim Ituli I-avciio ako je |>o-tre',.no \ ole Jože. Ra teče Planica Brin b in fine v",1;:,';: boljši kakovosti prt Fran Pogačnik d z o f.. v Ljubljani, Tvrseva (Dunajska) c h:> (lavna skladisča Balkan). SfarinsIiB ras'iike. listine kupim. Ponudbe »Privatnik-na upravo Domoljuba štev Ut.sKK. Hiti s fi.'eiblačila n 11 j c e n e ! e Presker. Sv. Petra r. 14 Slamoreznico v kakršnemkoli stan u, ročno ali poeon-ko, ku lini. I jubl ana V11. Za vasjo 1'. Tezali voz in bani naprodaj, (iaberje '28, p. Dobrova Frodam tohoj hišo z vrtom, hlevom in njiv o I rimerno tudi za kovača v okolici Ljubljane. ('ena IV) t (K) Din. Naslov v upravi • Domoljuba pod številko VO.Of i. Frcdom bi za pleme, starega 1") mesecev, pastna Pittc-!_',->var , Dermastja, Zavrti, Medv.de. Brezplačen pouk v firanju. z a hle * a jle brezplačen Katalog. ia/. /vomice g/asbi! st 10? GAMU '?duel,ek mm^mmmnmtm rialbolišl, lj| enak inozemskim, nad polo- M 1 vico cenejši, 10-letna garancija. štedilnike vseh velikosti izdeluje Potiržai Ciril, 9q 147 pr Ljubi}. Sprejmem učenca za kovaško obrt, tudi revnejšega, ki oi ga podpiral. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Takoj« šlev. "0.082. ilchln pndno pošteno, llCtllU sprejmem, škafar, C'rna vas 177, Lj ubljana. C finali prodam. Franc. uBPElf Pintar, Sv. Duh štev. 4, Skofja t.oka. HmsčtiBga fanta sprejmem v stalno službo k tovornemu avtomobilu, kateri mi posodi v gotovini okrog 31).(XX: Din pod oo nim jamstvom. Plača HOO Din mesečno, hrana in stanovanje. Poleg tena se pri meni izuči za šoteria. — Pismene ponudbe na upravo Domoljuba pod »Avto-podjetje«, štev. 20 08). Dobro obraniti! miianl lepe šunar-sani in mo čen gozdarski voz radi selit) e ugodno prodam. Krže I)an. Sodražica. Ilnhln 7,3 vsako delo «»111» sprejmem. -Henrlh Bilenc, mizarstvo, Vižmarje. fla večjo kmetije sprejmem žensko, veščo gospodinjskih del v hiši in kuhinji. Plača po dogovoru, nastop takoj. Marija liumar, B ed Grad 119. Kmečko delile 15 letno, krščanski značaj, sprejme Nagli{ ščelarstvo, Vižmarje— St Vid nad Ljubljano, LadS sani pr0(lam Pezdir Jakob, Vnanja gorice St.44, Brezovica. Hlapca in delila za kmečka dela sprejmem. — Perko, Ljubljana VII, Vodnikova štev, 50. Krasno tele-bikec simendoiec od prav dobre mlekarice, je m pleme naprodaj. VrtaS-nik, Ljubljana, TrJaska cesta 175. Vinogradno poseslig kupim. Ponudbe z opisom posestva, poslopij ter ceno na upravo Domoljuba pi d »Vinograde Slev, 19 725. ki resnično čuti poklic za to obit, sprejme takoj PetkovSek I ranr, Drenov grič štev. 2S, Vrhnika. Kobilo proda Lovrenc Janša, Plcšivica št. 11, Brezovica. Santa do 18 let roniU starega, iščem za kmečka dela. Babmk Andrej. Dravlje iN, pri Ljubljani. CrnI gaber od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej Iščem vsako množino. — Ponudbe pod »Os'rya« na upravo Domoljuba štev. 20.091. KrofoCi, £tvilte! JaM-^iV^n1,10,B9 KNArCLI AL9IZIJ • Uabllans, Krllevnttho H.U NalnovejSi BUtem' Zahtevnjte pronv^J <08 Kov rednni prašek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje praSife. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča lei slane 1 zi.)ite* 0 din, po pošti 12 din. 3 zav. po poŠti 24 din. Mtiol'0 zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane. Ljubljana, Žldowikauf1. Pazite: pravi »Rediti« se dobi samo v zavilkih z napisom »Uedinc. V vsako hišo »Domoljuba! »Domoljub.