transkripcija zemljepisnih imen iz latinice v nelatinske sisteme pisave, pisava imen iz jezikov, ki so brez pismenstva, toponimsko šolanje in praksa, mednarodno skupno delo. Cilj mednarodne standardizacije zemljepisnih imen lahko kot dejavnost tudi omejimo. Cilj je določiti en sam način pisave imena vsakega zemljepisnega objekta na zemlji kot tudi imena vsakega topografskega objekta na drugih vesoljskih telesih, in sicer na podlagi nacionalne standardizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb vključno z dosego enotnega načina transkripcije imen v različnih sistemih pisave. Standardizacija zemljepisnih imen.je koristen prispevek k razvoju družbe. Enotna uporaba standardiziranih oblik zemljepisnih imen ustvarja prihranke, preprečuje morebitne napake in nesporazume pri uporabnikih, zviša vzgojno, kulturno in družabno raven prebivalcev, izboljša informativno komunikacijo, prispeva k povečanju nacionalne predstavitve in poveča mednarodni prestiž. Vira: Fifth United Nations Conference on the Standardization of Geographical Names, 1987, Montreal Report of the Conference, 1988, New York, United Nations, 96 S. · Prispelo za objavo: 13.3.1992 Jmrich Homansky Swvensky urad geodezie a kartografie, Bratislava (prevod: Lidija 0 Vodopivec) ekaj vidikov uporabe GPS opazovanj 1. UVOD GPS tehnika je na številnih področjih iz dneva v dan bolj prisotna in krog uporabnikov GPS tehnologije je čedalje večji. Vendar je še daleč dan, ko bomo tudi naloge v geodeziji reševali s pomočjo GPS-ja. Za uspefao uporabo GPS-ja pa je treba vzpostaviti razmere, ki jih GPS zahteva. Upamo, da se z osamosvojitvijo Slovenije odpirajo slovenskim geodetom večje možnosti za mednarodno sodelovanje. V smislu vzpostavitve pogojev za optimalno izrabo GPS-ja je posebej pomembno mednarodno sodelovanje na področju temeljnih geodetskih mrež, kjer je GPS tehnika že prevzela vodilno vlogo. Na Katedri za geodezijo pri Ffli.GG smo lani začeli s sodelovanjem v mednarodnih geodinamičnih GPS projektih z namenom določitve čim večjega števila GPS točk na območju Republike Slovenije. Letos s sodelovanjem nadaljujemo in upamo, da bomo imeli do konca leta v Sloveniji približno 15 GPS točk, katerih položaj bo natančno znan v WGS-84 koordinatnem sistemu. Čim večje število GPS točk, enakomerno razporejenih po ozemlju republike, je potrebno predvsem za: • dokončno sanacijo mreže 1 reda, njeno pravilno orientacijo in povezavo s sosednjimi državami • izboljšanje določitve ploskve geoida v Sloveniji (ČOlič 1992) • navezavo bodočih lokalnih GPS mrež, Geodetski vestnik 36 (1992) Znižanje cen GPS sprejemnikov bo verjetno prispevalo k večjemu številu uporabnikov tudi v Sloveniji. čeprav je o GPS tehniki že precej napisanega in povedanega, ne bo odveč, če ponovimo nekatera dejstva in podamo značilnosti planiranja inizvedbe GPS opazovanj. 2. GPS IN KLASIČNA GEODEZUA V klasični geodeziji se je pri razvijanju mrež uporabljal princip „od večjega k manjšemu". To pomeni, da so se najprej razvile mreže višjih redov, nanje so se navezovale mreže nižjih redov. S tem so se tudi razdalje med točkami v različnih redih mreže zmanjševale. Za določitev točk v mreži s pomočjo GPS-ja to ni več potrebno, saj lahko istočasno vzpostavljamo mrežo točk z razdaljami med točkami od nekaj km do nekaj sto km s skoraj enako natančnostjo. Rezultati so pokazali, da je v mrežah z razdaljami do 10 km natančnost reda 1 cm povsem običajna, in to brez upoštevanja meteoroloških razmer. To pomeni, da lahko lokalno izmero brez težav navežemo na naJbližjo GPS točko, ki je lahko poljubno oddaljena. Za merjenja v klasični geodeziji je nujna medsebojna vidnost sosednjih točk. V precejšnji meri ~mo odvisni tudi od vremenskih pogojev. Pri GPS tehniki medsebojna vidnost točk ni potrebna, delamo lahko v vsakem vremenu. Za izmero enakega števila točk z GPS v težko dostopnih krajih potrebujemo nekajkrat manj časa kot s klasičnimi načini. Za GPS opazovanja je predvsem pomembno, da v bližini točk ni ovir, ld bi onemogočale satelitskemu signalu dostop do antene. Preglednica 1: Primerjava med klasičnim geodetskim instrumentom Total station in GPS tehniko. absolutne koordinate relativne koordinate relativna natančnost doseg trajanje opazovanj za relativno določanje osebje delo v slabem vremenu vpliv troposfere vpliv ionosfere medsebojna vidnost geometrija mreže obdelava odatlcov 1 O točk ne da 2.w·6 20km lOs-1 h 1 ne velik nujna pomembna 0,5ur da (realni čas) da do l.l(J8 dolOOOOkm. 0,5 - 4 h statično 1 - 1 O s kinematično 1 da poprečen majhen do velik n~ ne Bur GPS izmero je v splošnem lažje planirati in izvesti kot klasično izmero, saj GPS izmera vsebuje manj dejstev, ki jih je treba upoštevati, kar tudi pomeni, da lahko natančneje predvidimo potrebne stroške. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 J. OPREMA ZA IZVEDBO GPS IZMERE Za učinkovito izvedbo izmere je nujna pravilna presoja o tipu in vrsti sprejemnikov, ki jih nameravamo uporabiti. V splošnem obstajata dve skupini in dva cenovna razreda sprejemnikov: geodetsko-navigacijski in geodetski. Cena prvih se giblje od 3 CXX) USD naprej, drugih pa od 25 000 USD naprej. Geodetsko-navigacijski sprejemniki so uporabni i.a izmero, pri kateri je i.ahtevana natančnost položaja točke ± 1 m ( dopolnitve GIS-a, planinske, gol.dne poti in podobno). Smiselna je kombinacija enega geodetskega in več geodetsko-navigacijskih sprejemnikov. Nova generacija geodetsko-navigacijskih sprejemnikov ima možnost pretvorbe podatkov v neodvisni format RINEX, kar omogoča skupno obdelavo podatkov, izmerjenih z različnimi tipi sprejemnikov. Za uporabo v geodeziji je primeren samo relativni način določanja točk, kar pomeni, da sta za določitev ene dolžine (baznega vektorja) nujno potrebna vsaj dva sprejemnika. Vlaganja_v opremo se z vsakim novim sprejemnikom povečujejo, povečuje pa se tudi produktivnost pri terenskem delu (z o-sprejemniki določimo v eni seriji opazovanj n-1 med seboj neodvisnih vektorjev, ostale lahko izračunamo kot linearno kombinacijo neodvisnih vektorjev). Delo s sodobnimi sprejemniki je avtomatizirano do te mere, da za delo zadoščajo sprejemniku priložena navodila za uporabo. Posebna vlaganja v računalniško opremo niso potrebna, saj obdelavo podatkov GPS opazovanj lahko opravimo na vsakem PC računalniku. Zmogljivejši in hitrejši računalnik opravi delo samo sorazmerno hitreje. V primeru velike količine merskih podatkov je dobro imeti trde diske večje zmogljivosti. Vsak sprejemnik spremljajo tudi ustrezni programi za obdelavo merskih podatkov. Z uporabo sprejemnikom priloženih priročnikov obdelava podatkov ne bi smela predstavljati večjega problema. Analiza ter ocena kvalitete izmerjenih vrednosti je v veliki meri stvar izkušenj. Večina programov omogoča določitev izmerjenih baznih vektorjev in izravnavo izmerjenih baznih vektorjev v mrežL Rezultat so tridimenzionalne koordinate točk mreže v WGS-84 koordinatnem sistemu. 'Iransformacija v državni G-Kkoordinatni sistem se lahko opravi s pomočjo Helmertove transformacije. 4. PLANIRANJE GPS IZMERE Za uspešno pripravo in izvedbo GPS izmere je treba določiti nekatere parametre, rJ v največji meri določajo obseg in ceno dela: o predvideno število točk o razgibanost terena in dostopnost točk • število razpoložljivih sprejemnikov, ljudi in vozil o število meritev, kar zagotavlja kvaliteto izmere (nadštevilnost) in predvideno natančnost mreže o število opazovanj, ld jih lahko opravimo v planiranih terminih • izbor ustrezne metode merjenja (statična, kinematična ali psevdokinematična), kar neposredno vpliva na natančnost in dolžino trajanja meritev. Zaradi zahtev o natančnosti pride v poštev samo uporaba relativne metode merjenja - določanje relativnega položaja dveh točk, pri čemer je zaželjeno, da je položaj ene · točke znan, položaj druge točke pa bo določen relativno na dano točko. Našteta dejstva so osnova in izhodišča vsake GPS izmere. Nalogo želimo opraviti v čim krajšem času s čim manjšimi stroški. Zato imata skrbno planiranje termina opazovanj Geodetski vestnik 36 (1992) ter transport na delovišče in po samem delovišču (logistika) za kvalitetno in hitro izvedbo meritev zelo velik pomen. Pri velikih mrežah z mnogo točkami je optimalen časovni in prostorski razpored opazovanj bistven element izmere. Dodatno težavo predstavlja tudi nepopolno število satelitov, ki zmanjšuje razpoložljivi čas opazovanj. Poleg povedanega pa tudi ni vedno lahko najti mesta za točko, ki bi ustrezala zahtevam za detajlno izmero in zahtevam GPS-ja. Zato se lahko že tako majhno število satelitov in razpoložljivi čas opazovanj še skrajša. V končni fazi, ko bo sistem popoln, bo možno postavljati točke tudi v bolj zaraščena in pozidana območja. Vsaj polovica neba pa bo morala biti vedno odprta. Z ustreznim programom za planiranje časa opazovanj (izdelovalec sprejemnikov običajno ta program priloži sprejemniku) se lahko določi primeren čas opazovanj na posameznih točkah. Programi omogočajo ustrezno nastavitev višinskega kota in vnos ovir na točkah. Položaji ovir so podani z azimutom in višinskim kotom ovire, tako da lahko te podatke izmerimo z busolnim teodolitom, ali z busolo. Izkušnje številnih uporabnikov v svetu kažejo na to, da je predvsem pravilna uporaba GPS tehnike lahko zelo praktična in učinkovita. Podobno kot s pojavom prvih namiznih :računalnikov so tudi tukaj vlaganja v opremo in pridobitev potrebnih izkušenj pač neizogibna. In kot je uporaba računalnikov je tudi GPS tehnika v geodeziji lahko zelo koristna in učinkovita, če še ni nujna. StilrJ z ljudmi kažejo veliko zanimanje geodetov za GPS tehnologijo. V primeru resničnega interesa geodetskih organizacij v Sloveniji ter Republiške geodetske uprave je smiselno razmišljati o uvedbi seminarjev o uporabi GPS-ja v praksi, če ne sedaj, pa ob nakupih GPS sprejemnikov. V Preglednicah 2 in 3 je podan pregled obeh vrst sprejemnikov, ki so na trgu in so primerni za uporabo v geodeziji. Preglednica 2: Geodetski sprejemniki Ash1„ch M-XII 12/24 12 Ll-C/« 10x21,6x20 3,7 25.()()() L/2-f= AmtechP-12 36 12 Ll-C!A, l'1 10x21,6x20 3,7 43.()()() L2-PZ LeicaWIW 9 9 Ll-C!A 20,3x20,3x11,4 2,2 29.900 2()()() L2-P (brez kode) RogueSNRBC 8 8 LI-CIA, P 48,3x17,8x43,2 11,35 ? Mi11i L2-P (brakode) &gue SNR-80()() 8 8 Ll-C/A, P 2i,9 X 5,8 X 29,2 3,6 ? Thrbo L2-P Serc,et 10 10 Ll-C/A 27,5x12,3x27,5 6,3 12.810 NR101 Sokia 8 8 Ll-C/A 33x15,5x41 7,0 ? GSSl Trimbk Geodetic 8/12 vsi vidni Ll-C/A 3(),5x13,2x35,3 7,3 25.300 Surveyor[ ']}imbi,, 8 v.rividni Ll-C/A 3(J,5x13,2x35,3 7,3 39.300 GeodesistP L2-P (brez kode) 49.95() TewaSuMJ 16x6x23 18.330 2()()() 6 6 Ll-C/A ontenana 2,1 (DEM) syyreiemniku ,_ Geodetski vestnik 36 (1992) 2 Preglednica 3: Geodetsko-navigacijski sprejemniki. r.·::::.-:.·::::::.-M·)/•:•:•:·:•:·:•:•:: .... . ····· :•:•::•::•:•:·:·::.:.::::• •:• ·:•:••n:LfKO.ST.-i ·:: .. ·.:.:.· . ....... rosi:···. · .. :. . ............. . i. . ;;.-2:"·:·.•·:~:.::·:•:• .-:.::•::·•.::··.:.•.::·.::·• .. ::••::••. :·:.:.:KAfiA.·········· . ":::: :·::·:··:. · . .-: ·.· ................... ::::::: :::•TEU :::··:··::•·:::•::•.::·=.·.·.·.·.·/V' ... . ·.:.·.•.::•·::•·:•.: •••. ~"'.~<'D .. . • • .:CENA. ... :.. . SPKF-JEM_. ·· ... :: ;fi:v:rt::· : .. ::.. ::.• ..:·:.:. :.: .. :.::.:·:··.··.·.·n;.· .. · ..-,·.•.·:.:.:.:.: . .. ·so~:::...";""". ..,. ,., ·~•· .......... . - .•:::i,;py.::::: ·······.- ·.- ·····:·::.<::•:::Jmi)\:•::•:• 1= • '·""""; .............................. ;/ll.!S_DJ .. AshlechXIJ 12 Ranger možnosl roeal-time Ll-C/A 10x21,6x20 3,7 DA differmlia~ izhod 15.000 DXF, Are fonnat Stmuimd EL L