PHIHOnSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST torek 9. novembra 1948
Spsdizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 261 (1046)
VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE
med našim ljudstvom
iti
rudi letos je praznik Velikega °yObrn, ki je po svoji pomembnost največji za prvim majem, našel p našem ljudstvu širok odmev. °vsod je organiziralo proslave in tožilo vse svoje sile, da bile čim iostojnejše in da bi čim lepše uspe-f' Zaradi tega pač ni njegova kriv-če niso povsod uspele tako. ka-°r Si je ono želelo. Krivdo nosijo °apadniki v našem demokratičnem Vranju, ki niti mimo tako veličast-n* proslave kot je Velika oktobr->ka revolucija niso mogli, ne da bi Poskušali zasukati vode na svoj 1^*n in izzvati neredov.
v KOIUDROVICI, kakor smo že 2<2dnfič pisali, so dobili nekoga, Id ? čela! zanje in pokazal policiji, ')« se vrši proslava. Sla je mimo ^kona, ki nikakor ne zabranjuje 5cstajanja v zasebnem prostoru in Pztpovedala nadaljevanje proslave. V LONJERJU je potekala pro-Va nemoteno, ker se razgrajači "'so upali t) dvorano. Zasidrali so ®e sredi poti med Lonjerjem in Sv. Vanom, kjer so postavili zasedo in nje napadli dva tovariša, ki se vračala od proslave domov. &AZOVCl so okusno pripravili orano, misleč, da bodo v. svojem i!turnem krožku sami in z njimi e Člani Narodnega gledališča, ki so ®i» da bi dali proslavi veličast-)ejše lice. Predno se je pričela, se ' od nekje pojavil Malalan s svo-* openskimi trabanti in izbral “Sodni trenutek, da se je dobesed-
0 Prikradel na oder. Čim ga je v “orani ljudstvo zagledalo, se je “!9nil v njein val ogorčenja. Od 3e» strani so se zaslišali glasovi:
,°'eži dol z odra! Povej, kaj si de-v Skednju?. Tam si nas pošiljal : Ljubljano!)) Odločnost Bazovcev ^ Malalana spravila v nemalo za-re9o in kot je pri njem v na-n l se je skušal poslužiti kom-rornisa. Predlagal je glasovanje, ki odloči, ali naj govori on ali do-^a0in tovariš Prešel: S tem pred-So m je rrrišel potem, ko je videl, a s svojim govorom ne more pro-etl in da ljudstvo posluša le do-aČina, ki je govoril istočasno kot Tudi s kompromisom ni uspel. 0ral je utihniti in se umakniti J °dra. «2e vidim, da tu nič ne j. apim, že grem«, se je majal pro-
1 vratom in z njim so odšli nje-®l'i trabanti, ki so potem zunaj
^“sali motiti proslavo. V dvorani te nato proslava nadaljevala in tguije tov. Lukeša in tov. Ro-j.1'0ue.so nudile poslušalcem tu-
V PLAV J AH je ljudstvo napolnilo dvorano do poslednjega kotička. Gouoril je tov. Vojmir, ki je naravno prikazal napore in uspehe oktobrske revolucije ter požrtvovalnost njenih voditeljev in sovjetskega ljudstva. Nastopila sta člana Narodnega gledališča tov. Ema Starčeva in tov. Silvij Kobal. Večer, ki ga je poživela domača godba, bo domačinom in gostom ostal dolgo v spominu. Njegov uspeh pa gre V največji meri enotnosti vasi in razgledanosti vaščanov, med katerimi vidalijevstvo že od vsega po-četka ni našlo ugodnih tal.
Lep večer je bil v soboto tudi v sosednih ŠKOFIJAH, kjer so se zbrali k proslavi v baraki, kakor je tam običaj. Dan poprej pa v STRAMARU, kjer so se zbrali ljudje v prostorni kleti. Razobesili so preko vse prednje stene zastore in tako improvizirali dvorano. Tesno stisnjeni drug poleg drugega, so vsi zavzeti poslušali tov. Voja in se po proslavi z revolucionarno pesmijo razšli.
Na PROSEKU sta nastopila člana Narodnega gledališča tov. Vera Podkrajškova in tov. Stane Raztresen. Domačini so se potrudili, da bi se Prosek na ta dan čim lepše izkazal. Prišlo je do motenj, katere morejo izzvati le oni, ki v sebi ne nosijo Velikega oktobra in jim služi le zavajanje.
Tudi v VOM-u so nastopili členi Narodnega gledališča in tov. Rožica Kosem je zapela Moskva mo-ja» ter žela za svoje iepo petje mnogo priznanja. Oba govornika — vidalista sta se dotaknila Jugoslavije. Gerlanc bolj odkrito, Juriše-vič prizanesljive je, a tudi on je na koncu povedal, da je samo ena dežela — in to Jugoslavija, ki letos Velikega oktobra ne slavi, a upa, da ga bo že prihodnje leto.
Ne bi- bilo se mu treba mnogo ozirati okoli, ne napenjati ušesa, da bi slišal, kako je slavila Jugoslavija letošnjo obletnico Velikega oktobra. Kjer gradijo socializem, cigar izgradnjo je omogočil prav Veliki oktober, ne morejo iti mimo njega. Naj Vidalijevi govorniki še toliko udarjajo na to struno, ljudstvo ima tudi za resnico in predvsem za resnico, ne za izmišljotine, napeta ušesa.
Ta resnica mu pravi, da se je tudi letos to in onstran meje praznoval Veliki oktober m da bi bile na Tržaškem te proslave še lepše, če ne bi bilo onih, ki • rotijo vsako harmonijo.
dovolj umetniškega užitka
Veličastna proslava
v istrskem okrožju
V
Koper
j. ‘v->per in Buje, glavni sredi-^ “krajev, ki sta bili še lepše -a5eni kot za največji delavski jI *,?tlik — prvi maj, so se v ne-lo zgrinjale množice slovenske-Pijanskega in hrvaškega ljud-t. a’ da v bratskem in tovariškem (o ?,0loženju proslavijo 31. obletni-
Ijjj;
kiti
Velike oktobrske revolucije. Ve-1 datum, ko so delavci in revni ^ etje carsk _
Ulj ^kenjstva in z žuljavimi roka-
v tarsno Rusije zdrobili oko-
dvignili rdečo zastavo nad vse V ki je zaplapolala v jasno no-i„. rsko jutro pred strmečimi oč-le Omaganih kapitalistov in ve-WSe-itn*°v in jim oznanjala kotu Sospostva in izkoriščanja, S tli fdečo zastavo sta delavec in rev-v. vzpostavila oblast sovjetov n°vo demokracijo proletariata.
Proslava se je pričela izven obeh glavnih središč okrajev, kjer je bilo zbirališče. Ne čelu povorke so korakali bivši partizani z zastavami, godbo, nekatčri v uniformah in z odlikovanji To so bili tisti junaški sinovi Istre, ki so vzpodbujeni po velikem zgledu oktobrske revolucije, pograbili leta 1941 na poziv Stalina za orožje, da tudi na tem obalnem mejniku izve-
PARIZ, 8, — Na telegram, ki ga je poslal predsednik generalne skupščine OZN grškemu kralju in ministrskemu predsedniku Sofuli-su je Sofulis odgovoril, da je že pred tem dal nalog, da se smrtna kazen nad desetimi grškimi sindikalisti ne izvrši.
dejo oboroženo vstajo — revolucijo ter osvobodijo kmeta in zemljo dvojnega suženjstva.
Povorki sta med igranjem bojnih koračnic prišli na glavne trge med vzklikanjem Veliki oktobrski revoluciji in njenim voditeljem. Skupine in posamezniki so nosili številne zastave, velike transparente in z zelenjem okrašene slike Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in Tita. Kako je občutilo iskreno ljudstvo to obletnico, so izražali napisi na transparentih kot: <<Naj živi sedmi november, najpomembnejši praznik vsega delovnega ljudstva, ki se bori za mir in pravo demokracijo«, «2iveli veliki vodje Velike socialistične revolucije;), »Živela agrarna reforma?).
(Nadaljevanje na 4. strani)
Velike svečanosti Moskvi
MOSKVA, 8. — Tudi letos so v Moskvi. proslavili obletnico oktobrske revolucije na slovesen način. V soboto zvečer je zunanji minister Molotov priredil v zunanjem ministrstvu svečan sprejem, katerega so se udeležili vsi predstavniki diplomatskega zbora. Moskovski sovjet pa je imel slavnostno sejo v Velikem gledališču, kjer je imel Molotov že znani govor. Prisotni so njegov govor večkrat prekinili z vzkliki Stalinu,
V nedeljo zjutraj so listi objavili dnevno povelje, ki ga je podpisal minister oboroženih sil maršal Bul-ganin.
Točno ob deseti uri so člani vlade in centralnega komiteja sovjetske komunistične partije zavzeli svoja mesta pred Leninovim mavzolejem. Nato je prijahal maršal Mereckov, poveljnik Moskve, k maršalu Timošenku, ki je bil poveljnik parade. Timošenko je jahajoč na
konju pregledal čete, pred katerimi se je večkrat ustavil ter jih pozdravil; v odzdrav so mu zagrmeli gromki ehura«. Z odra pred mavzolejem je imel nato na zbrane kratek nagovor. Po njegovem govoru so zaigrali sovjetsko himno, ki so jo spremljale topovske salve iz kremeljske trdnjave.
Za tem se je razvil defile, ki je trajal več kot eno uro. Zbrano občinstvo je zlasti ploskalo vojakom raznih akademij in vojaških šol iz Moskve kakor tudi mornariškim strelcem v črnih uniformah z belimi rokavicami. V sprevoru so bili tudi mladi gojenci vojaške šole Su-vorova, posebno čete, ki jih prenašajo letala, nato motorizirano topništvo , potem padalci, itd. Nad Rdečim trgom so preletavale eskadrilje letal, med njimi številna letala na reakcijski pogon. Letalom je poveljeval najmlajši sovjelski general, sin generalisima Stalina.
Proslave v Jugoslaviji
V soboto zvečer je bila v Beogradu v gledališču velika proslava 31. obletnice oktobrske revolucije. Proslave so se udeležili člani CK KPJ Kardelj, Djilas, Rankovič, Pijade, Neškovič kakor tudi dr. Ribar, predsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ ter člani vlade ter diplomatskega zbora. Slavnostni govor je imel član vlade dr. Gregorič Pavle, ki je v svojem govoru obtožil imperialistične velesile, da pripravljalo novo vojno, ter podčrtal trdnost vezi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Obletnico oktobrske revolucije so proslavili tudi v jugoslovanskem poslaništvu v Parizu. Proslave se je udeležilo osebje pariškega veleposlaništva z Markom Rističem na čelu, kakor tudi jugoslovanska delegacija pri OZN z namestnikom zunanjega ministra dr. Beblerjem.
BEBIER RAZKRINKAL POČETJE »KOMISIJE ZA BALKAN
II
//
rr
Komisija" je aktivno sodelovala
na slrani monarhofašislov v grški vojni
Falzifšcirala je celo zemljepisno karto, da bi dokazala krivdo Albanije -Z,,glasovalnim strojem** je politična komisija OZN odklonila preučiti jugoslovanske dokaze - Solidarnost SZ in držav ljudske demokracije z Jugoslavijo
PARIZ, 8. (Tanjug) — Ameriški delegat je danes zjutraj na seji politične komisije OZN storil vse mogoče, da bi čimprej uresničil voljo delegacije ZDA, da bi komisija izglasovala resolucijo ZDA, Velike Britanije, Francije in Kitaj, ske glede tako imenovanega grškega vprašanja. Predsednik komisije, belgijski delegat Spaak, je jugoslovanskemu, poljskemu in sovjetskemu delegatu preprečil, da bi -do kraja razložili svoja stališča, in tako zlorabil svoj položaj do takšne mere, da sta bila jugoslovanski de. legat dr. Bebler in sovjetski delegat Malik prisiljena protestirati. Dr. Bebler je v začetku seje zahteval, da bi komisija prešla na . preučevanje jugoslovanske resolucije glede tako imenovane posebne komisije za Balkan preden bi se začelo glasovati o ameriški resoluciji.
Dr Bebler je poudaril, da je bila ameriška resolucija, v kateri se severni sosedje Grčije obtožujejo, da so se baje vmešavali v notranje zadeve države ter nudili pomoč grškim partizanom, bila sestavljena mnogo prej kot se je politična komisija izrekla o zaključkih in dokazih balkanske komisije. Politična komisija ima v prvi vrsti dolžnost proučiti prej kot bi obsodila eno ali drugo stranko jugosl. resolucijo. Vedeti je treba, ali je balkanska komisija predložila generalni skupščini tozadevne informacije. Glede na to, da se to vprašanje v jugoslovanski resoluciji obravnava Je nujno preiti na preučevanje jugoslovanske resolucije same. Bebler je poudaril, da je balkanska komisija dokazala pri svojem delu popolno pristranost ter se tudi direktno udeležila civilne vojne v Grčiji na strani atenske vlade. Organi te komisije so sodelovali s štabi monarhofašistične vojske pri izdelavi načitov vojaških operaji in dajali nasvete menarhofa-šističnim oficirjem. Komisija je zatisnila oči pred agresivnostjo politike grške vlade kakor tudi pred njenimi teritorialnimi zahtevami na račun Albanije ter hrabrila vojno propagando
bteniacioiiaSističiiim kričačem isi lažnivcem
itoj ’‘atratno za svojo dolžnost, da re)n.munisti, ki predvsem ljubimo Žet C°’ °dkrito povemo svojo mo-jjjj... Lesedo. Ne moremo molčati ^ih ° podlih, nizkotnih in umaza-J,aPadozz, lažnivih obrekovanj S o k°mumstom in demokratom hi, °r‘škem in v videmski pokraji-*a't),',.ni*0 Po objavi Informbiroja lap,. .‘3te0a stališča, kakor je to večina vodstva obeh
*nienih federacij,
komp
romisni rešitvi novih
biej-
kpj ”lecl Italijo in Jugoslavijo je bo, Slstanovila, kar je tudi umlji-^aij1rfcrocii° KPI za goriško po-/e<je n°’ medtem ko je videmska 'it)eIaC^a obstajala, ker je bila izttjpc°he A in je že tvorila eno ^der	federacij	KPI. Novo
ka^..acx^° na Goriškem so vodili
y»iu
dn ' sawe,'a v dan uživali
it '£*is«, bivši člani KPJK, ki so
Upn ,	-	vse	man;
Cft jcd1 * str,,ni nekaterih članov SBo !• kakor so tovariš Prato-
Pelle
vUI1	grivi	in	drugi. To ne-
her a>Ve trajalo tako dolgo, do-c*Je i ‘S° Prišli na vodstvo federa-fcr0(J mdje, ki so v Trstu spadali v
h ,'J^tore del popolo«, ki gu tov. Pratolongo.
0 sodelavcev razbijaškega lista
tori vodii
0(j ,
. i *c je začela «široka» lMk
cije
a Politika goriške federa-
^ben1 likvidirala vse najbolj ^atere e ’n napredne organizacije. hajd so poleg Trsta predstavljale *toa L^kbatičnejši del prebival-doi0fi!ste°a dela cone A, ki je po n®d ',!h ni‘rovne pogodbe prišel NajPren°st italijanske rcpubli-a to likvidatorsko tn razbija.
ško politiko sekretariata goriške federacije se je zgražala večina komunistov, bivših članov KPJK, tako Slovenci kakor tudi Italijani in niso dlje časa hoteli sprejeti članstva KPI.
Zaradi take oportunistične politike vodstva je začela postajati partija po kakovosti in borbenosti vse slabša, neborbena, nedisciplinirana, navadna socialdemokratska parlamentarna stranka. V njo so se zavlekli razni elementi, predvsem oni, ki jih je KPJK zaradi nacionalizma in drugih prestopkov izključila iz svojih vrst. Ti elementi imajo danes glavno besedo, njim se stalno pridružujejo novi, ki jih pošilja na Goriško likvidator tržaškega demokratičnega gibanja Vidah. Poleg teh so tudi taki. ki ,so zbežali z Reke in cone B Tržaškega ozemlja in /ci bi hoteli učiti preizkušene komuniste, kaj je interna-cionalizem in kaj je vodstvo CK KPJ.
Popolnoma naravno je, da se je v takih razmerah kaj naglo razvijala reakcija, podpirana od anglo-ameriških oblasti prej in po vstopu v veljavo mirovne pogodbe s še večjo podporo klerikalno konservativne imperialistične vlade. Pri tem likvidatorskem delu se prav nič ni razmišljalo o posebnem položaju in značaju te pokrajine. Isto stališče je zavzela videmska federacija glede Slovenske Benečije in Kanalske doline.
Zaradi nerazumevanja tega posebnega položaja in značaja goriške in videmske pokrajine s strani
nekaterih voditeljev obeh federacij, ni slovenski narodni manjšini preostalo drugega, kot da se brani z lastnimi močmi in da se še bolj oklene svoje borbene organizacije, oziroma da skliče kongres, na katerem si bo izbrala iz svoje sredine vodstvo, ki bo po tradicijah narodno osvobodilne borbe vodilo narodno manjšino v ItaHji. Tako je nastala Demokratična fronta Slovencev, ki jo sestavljajo komunisti in nekomunisti ter ljudje raznih političnih nazorov razen nedemo-kratov in narodnih izdajalcev. DFS je na podlagi svojega programa, v katerem se govori o sodelovanju z italijanskimi naprednimi , silami, odšla na državne volitve v sklopu Ljudske fronte in tako pokazala sqpj pravi demokratični značaj. DFS je napravila svojo dolžnost, ne more se pa govoriti o dolžnostih do slovenske manjšine s strani vodstev videmske in goriške federacije. Slovenska manjšina je kompaktno na volitvah dala svoje glasove tudi italijanskim Kandidatom Ljudske fronte, nasprotno pa italijanski demokrati v videmski in go. riški pokrajini niso dali svoji h glasov slovenskemu kandidatu dr. Mermolji. Tako smo Slovenci po zaslugi vodstev obeh federacij ostali brez svojega zastopnika v rimskem t parlamentu. Vprašamo vodstvo videmske in goriške federacije, ali je to nacionalizem ali inter-nacionalizem?
Slovenci so že zdavnaj pred temi dogodki dokazali, da so iskreni
(Nadaljevanje na 4. strani)
atenske vlade proti Sovjetski zvezi in proti severnim sosedom Grčije.
Bebler je navedel konkretne primere, ki dokazujejo, da Je posebna komisija pomagala vojnim sodiščem Caldarisa izrekati smrtne obsodbe grškim demokratom. Kot tipičen primer provokatorslcega početja posebne komisije je Bebler navedel vojaško provokacijo, ki so jo izvršili monar-hofašisti proti Jugoslaviji na Kajmak-čalanu in katere se je balkanska komisija direktno udeležila.
Na tej točki je predsednik Spaak jugosl. delegata prekinil in pod pretvezo, da se je Bebler oddaji) od dnevnega. reda, zahteval, da preneha z iz-laganjem dejstev. Sovjetski delegat Malik je nastopil preti temu Spaako-vemu prekinjanju ter poudaril, da ima jugoslovanski delegat polno pravico povedati in obrazložiti svoj predlog z argumentacijami.
V nadaljevanju svojega govora. Je Bebler zopet navedel udeležbo komisije na kajmakčalanski provokaciji. Zahteval je, da naj politična komisija, prej kot izreče nameravano obsodbo, pokliče posebno balkansko komisijo, da obrazloži takšno svoje početje. Poleg tega je Bebler poudaril, da trem obtoženim državam niso znana niti imena prič navedenih v poročilu balkanske komisije. V tem poročilu ni niti imen prič niti njihovih celotnih izjav, temveč samo tendenciozni aizvlečkii). Politična komisija je dolžna na temelju vseh veljavnih pravil, analizirati takšne nrekapitulacijes, zahtevati imena prič in se prepričati o utemeljenosti obtožbe, prej kot bi prešla na glasovanje o ameriški resoluciji, s katero se izjavlja, da so severni sosedje Grčije krivi, a da se pri tem njihova krivda resnično ne dokaže.
Jugoslovanski delegat je nato poudaril, da Je balkanska komisija sama
Nato je komisija začela z diskusijo načrta štirih.
Malik je nato izjavil, da sovjetska delegacija v celoti odklanja načrt šti. rih ter da se ne bo udeležila glasovanja člena za členom in da si vsekakor pridržuje pravico govoriti v katerem koli trenutku razprave. Isto izjavo sta podala jugoslovanski in beloruski delegat v znak protesta.
Zato je bil drugi člen načrta glede pomoči grški demokratični armadi s strani Albanije, Bolgarije in Jugoslavije seveda izglasovan s 45 glasovi. Celo amandman, ki ga je predložil delegat Equadorja, s katerim je hotel ublažiti ost tega člena, je bil tudi odklonjen z 32 glasovi. Prvi člen pa ni naletel na opozicijo. Ob 16 je bila seja zaključena.
Na popoldanski seji politične komisije pa so izglasovali z 41 glasovi proti enemu (Poljska) tretji člen resolucije štirih. Pri poimenskem glasovanju so delegati Sovjetske zveze, Bele Rusije, Ukrajine, Jugoslavije in Češkoslovaške izjavili, da odklanjajo sodelovanje pri takšnem glasovanju. Med diskusijo o četrtem členu, ki pravi, da mora skupščina OZN upoštevati priporočila komisije za Balkan, je zopet prišlo do incidenta med dr. Beblerjem in predsednikom Spaakom. Dr. Bebler je namreč postavil poročeval. cu balkanske komisije nekatera vprašanja, na katera pa ni prejel zadovoljivih odgovorov, zato je predložil, da bi komisija dala poročevalcu 24 ur časa, da bi se pripravil na odgovore. Komisija je s 40 glasovi proti 6 in 7 vzdržanimi jugoslovanski pred. log odklonila. Nato je dr. Bebler predložil, da bi komisija dala poročevalcu balkanske komisije 48 ur časa za pripravo na odgovore. Ta novi predlog pa je Spaaka razjaril tako, da je de* jal, da smatra predlog za »sabotažo diskusije« ter da odklanja, da bi dal predlog na glasovanje, kar je glasovalni stroj komisije z 48 glasovi potrdil. Med nadaljnjo diskusijo so mno. gi delegati uporabljali argumente, ki
France«. Stavki se je pridružilo tudi letalsko osebje v Tuniziji. Letala niso niti prihajala niti odhajala.
Rudarska stavka še vedno traja kakor tudi stavka pristaniščnikov, v kolikor gre za razkladanje premoga.
V Parizu se je govorilo, da namerava Queuille. spremeniti svojo vlado v toliko, da bj za finančnega ministra sprejel Paula Revnauda.
„D E L O"
it Mi VMalilmiih Irahcitiiašei
Proces proti Craiiaoijo
RIM, 8. — Tudi danes se je nadaljeval proces proti bivšemu maršalu Grazianiju. Dolga vrsta prič je hotela dokazati, da Graziani ni bil kolaboracionist. General Fadda je zatrjeval, da čete bivšega maršala niso nikdar sodelovale pri operacijah proti partizanom.
Vidalijevi frakcionaši najavljajo izid «Dela», glasila svoje «OF». Vedo tudi povedati, da je «Delo» «že obstajalo v Trstu po prvi svetovni vojni», a da ga je takrat fašizem szabranih), To je vse, kar hočejo in kar nočejo povedati o sDelu)), ki je V Trstu «že obstajalo)). Ni jasno, zakaj hočejo prikriti dejstvo, da je «Delo» začelo izhajati v Trstu kot glasilo Komu. nistične stranke Italije; da je pozneje bilo skupno glasilo Komunistične stranke Jugoslavije in Italije in da je končno postalo glasilo centralnega odbora KP Slovenije, kar je še danes.
Kakor sami pr'avijo, bo v kratkem izšlo «Delo», (ki sicer še vedno izhaja), ki je «že obstajalo> v Trstu kot glasilo Komunistične stranke Italije», a ki bo sedaj baje izšlo kot glasilo njihove «OF».
Kakšna potreba je rodila to sicer še ne rojeno dete?
Edina potreba je v tem, da Vidalijevi frakcionaši potrebujejo zase še slovenski list za sodločno borbo proti Titovi kliki in njegovim tukajšnjim hlapcem)), ki imajo to slabo boljševiško lastnost, da v diskusiji zahtevajo načelnosti, korektnosti, resnicoljubnosti in predvsem argumentov. Tako delo pa zahteva resnost in napor. Take resnosti in naporov pa Vidalijevi frakcionaši niso zmožni. Zato so proglasili te lastnosti za trockistične in nacionalistične. Tako so se iznebili najtežjega napora: Ni jim treba več misliti.
Vsem je že znano, kakšne vrste je njihova tako zvana f<odločna in temeljita borba« proti «Titovi kliki«. Papagajsko nedokazanih (to je: klevetniških) trditev! Pet mesecev po objavi znane resolucije še niso mogli dokazati niti ene same trditve. Isti sistem se vleče tudi preko vseh primerov, ki zadevajo naš list.
Hočete najnovejšega dokaza? Vzemite včerajšnji «11 Lavorato-re». V uvodniku pravijo, da se je naš list »pridružil antikomunistič-nim listom v vseh jezikih, od belogardističnih do jezuitskih«. Zakaj neki, in kje so dokazi? Evo ga: V govoru Molotova smo izpustili stavek, kjer govori o «izdajstvu jugoslovanskih voditeljev» (ta stavek je izpustila tudi italijanska «Unita»l).
Take vrste, kot gornji, so vsi «dokazi» Vidalijevega glasila. S svojim stavkom o Jugoslaviji ni tovariš Molotov povedal nič nove-ga, kar ne bi že slišali in čitali, in kar se ponavlja do nezavesti, ne da bi se pri tem skušalo isto tudi dokazati. Dokazi pa govore o nasprotnem.
Mi v izdajstvo maršala Tita ne verj&.nemo in ne bomo verjeli vse dotlej, dokler nam ne boste tega dokazali. Vi pa, ki v to ttiiiajsizo« verjamete, ne da bi imeli zanj niti najmanjšega dokaza, boste zaman čakali, da bomo objavili kar koli nedokazanega proti novi, Titovi Jugoslaviji.
Zato, in samo zato, ker ste proti nam brez argumentov, in zato
brez moči, potrebujete še slovenski prevod Vidalijevega glasila.
Osvobodilna fronta, njena borba in njeno glasilo je tu izven debate. Vaša «OF» je le vlunga manus« V.idalijevih frakcionašev, in «Delo», ki ga napovedujete, nima z Osvobodilno fronto prav tako nobene zveze, kot nima resnično «Delo» (ki še vedno izhaja!) isto tako nobene zveze z «delom» Vi-dalijevih frakcionašev, ki predstavlja proces likvidacije borbene tradicije tržaškega delovnega ljudstva.
In kakor ni moglo roditi uspeha odelo« Vidalijevih frakcionašev in njihovo glasilo, tako bo odmeval v prazno tudi njihov slovenski prevod «Delo», če bo kdaj zagledalo luč sveta.
Delegati VU STO
za konferenco na Bledu
TRST, 8. — Zavezniška poročevalska agencija javlja, da bo v sredo 10. novembra 1948 na Bledu konferenca za ureditev važnih vprašanj v zvezi z izkoriščanjem električnega omrežja ter električnih central, ki so po novi razmejitvi pripadle Jugoslaviji, ter dobavo električne energije Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Zavezniško vojaško upravo angloameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja bodo zastopali naslednji delegati: podpolkovnik J. E. Foden, podpolkovnik N. V. Baltzer, major J. W. T. Morris M. B. E., H. P. Joyce, I. R. Bat-tensby. Scamperli, Barbisio in ing. Stefani.
Demanii najnovejše laži
BEOGRAD, 8. Tanjug — Direkcija za informacije pri vladi FLRJ je izdala danes sledeče obvestilo:
»Glede vesti, ki jo je objavil italijanski časopis «L’Europeo» o nekakšnem sporazumu, zaključenem med ZDA in FLRJ, je direkcija za informacije pri vladi FLRJ pooblaščena izjaviti, da je omenjena vest docela fantastična in da jo je treba prišteti lažem, ki se širijo zadnje čase proti Jugoslaviji«.
Iz Jugoslavije
BEOGRAD, 8. (Tanjug) — Dne 6. t. m. je vlada odobrila razne zakonske* načrte, med katerimi: zakon o iznajdbah in tehničnih dopolnitvah, dopolnitve k zakonom o nadzorstvu dela, o agrarni reformi in kolonizaciji, zakonu o tisku in zakonu o-državljanstvu.
* * *
BEOGRAD (Tanjug). — Centralni svet Ljudske mladine Jugoslo-šlavije je poslal centralnemu komiteju Komsomola brzojavko s katero v imenu jugoslovanske mladine čestita Komsomolu in vsej sovjetski mladini ob priliki 31. obletnice oktobrske socialistične revolucije. »Pridružujemo se vam pri proslavi velikega oktobra in vam želimo, da bi dosegli nove zmage pri izgradnji komunistične družbe v vaši slavni domovini«.
Cangkajškova vojska pred razsulom
Prebivalci osvobojene Kitajske so letos prvič proslavili obletnico Velike oktobrske revolucije - Čangkajšek poziva k pogumu „še za osem dolgih let"
izfabricirala dokaze ln lažnive izjave j‘h J,e wae.dd"eX°ma iznašal delegat Mac Neli in ki jih je uporabljal
včeraj popoldne tudi poročevalec bal-
ter navedel kot primer vlogo, ki jo je ta komisija odigrala pri incidentu, ki se je zgodil pri Kamenici blizu albanske meje, kjer je komisija falsifi-cirala zemljepisno karto v cilju, da bi obdolžila Albanijo.
Predsednik Spaak je na tem mestu ponovno prekinil jugoslovanskega delegata, potem ko je Bebler izjavil, da hoče večina ignorirati resnico. Pozval je politično komisijo, da naj ne uporablja ponovno tistih metod, ki so bile vzrok tolikemu zlu na Balkanu. Ko je predsednik Spaak dal na glasovanje jugoslovanski predlog, po katerem naj bi se jugoslovanska resolucija preučila, prej kot bi prišlo do glasovanja glede ameriške resolucije, je Bebler zahteval, da se o Jugoslovanskem predlogu glasuje individualno. Predsednik Spaak je ta predlog odklonil m jugoslovanski predlog je bil z glasovalno mašino odklonjen s 49 glasovi proti 6, ki so jih oddali delegati držav ljudske demokracije.
Po glasovanju Je Bebler podal izjavo, v kateri je ugotovil, da je s takšnim glasovanjem politična komisija prešla na stran posebne komisije za Balkan ter da takšno glasovanje pomeni sramoto za Združene narode.
Po glasovanju je prišlo do incidenta med dr. Beblerjem in predsednikom komisije Spaakom, ki je dr. Beblerju dejal, da ne bo več dopuščal «žalitev».
Poljski delegat je dal nov predlog za razpčstitev balkanske komisije UNSCOB in vseh njenih organov ter zahteval, da se njegovemu predlogu da prednost, kar pa je komisija odklonila z večino glasov ter sklenila, da se glasuje o načrtu resolucije štirih. Poljski delegat Suchy je dal na znanje brzojavko naslovljeno danes na predsednika skupščine Ewatta devetih grških sindikalnih voditeljev, v kateri se poudarja, da grška meščanska vojna ne more končati drugače kot s pomiritvijo, in da sprejetje načrta štirih lahko onemogoči to pomiritev. Predsednik Spaak je na zahtevo polj. ske delegacije, da se brzojavka razdeli med delegate, dejal, da komisija v tem trenutku nima razpravljati o tem, kaj naj stori z brzojavko. Sovjetski delegat Malik se je temu začudil, nakar mu Je Spaak odgovoril: »Jaz sem predsednik: če komisija ni zadovoljna, lahko grem proč!«
kanske komisije ter zatrjeval, da če prav bi bila pričanja 70 procentov netočna, bi bili zaključki komisije vseeno veljavni. Beloruski delegat je nato izjavil, da naj listi, ki bodo glasovali v prid besedilu predloga, vedo, da bo njihov glas povečal težave na Balkanu v vojaškem, političnem in go. spodarskem oziru.
Med diskusijo o 6. členu, s katetlm se pozivajo Albanija, Bolgarija in Jugoslavija, naj prenehajo z vsako po. močjo grškim partizanom, Je jugoslovanski delegat predlagal odložitev diskusije zaradi pozne ure. Glasovalni stroj je seveda predlog odklonil, prav tako odklonil tudi zahtevo po usVino-vitvi podkomisije, ki naj bi imela dolžnost nadaljevati delo. Končno so izglasovali z 48 glasovi tudi 6. člen, pri čemer se Jugoslavija, Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija in Češkoslovaška glasovanja niso udeležile. Seja je bila zaključena ob 19.30.
Pred glasovanjem je dr. Bebler poudaril, da je Jugoslavija dala grškim partizanom samo moralno in človečansko pomoč t. j. pomagala je ranjencem in dala pomoč beguncem
Francoski "socialisti"
izročajo Francijo De Caullu
PARIZ, 8. — Po poročilu notranjega ministrstva je De Gaullovo gibanje doseglo pri volivah v republiški svet 107 sedežev od 262, socialisti 48, komunisti 16, radikal-socialisti 26, MRP 14, neodvisni 20, republikanci levice 27, ostale stranke 12. »Humanite« piše, da včeraj izvoljeni senat ne predstavlja ljudstva. Etienne Fajon obtožuje ministra Mocha novega zločina glede volivne metode, ki se je je poslužil pri ustanovitvi republiškega sveta in zaključuje svoj članek:	«Tako
socialistični voditelji iz sovraštva do delavskega razreda in v svoji protikomunistični blaznosti še enkrat potrjujejo, da sodelujejo z De Gaullom za marshallizacijo Francije in v borbi proti delavskemu raz. redu izročajo novi senat hujskaškemu generalu«.
Danes opolnoči se je pričela stavka osebja letalske družbe »Air
SEVERNI SENSI, 8. — Agencija Nova Kitajska poroča, da je prebivalstvo pokrajin osvobojene Kitajske proslavilo 31. obletnico oktobrske revolucije, medtem ko je zmagovita jesenska ofenziva osvobodilne vojske v polnem zaletu. V vseh osvobojenih mestih kakor v Mukdenu, Cangčunu, Tsinanu, Kaj-fengu, Canglovu itd. je ljudstvo prvič slavilo zmago velike oktobrske revolucije. Navdušene ljudske množice so obenem z obletnico oktobrske revolucije proslavile popolno osvoboditev Mandžurije kakor tudi uničenje milijonske kuo-mintangove vojske na mandžurski fronti.
Potem ko je general Lju Cih, poveljnik vzhodne Kitajske, odklonil, da bi prevzel odgovdtnosž za obrambo Ksučova, je general Pai Cung Hsi, predsednik vrhovnega vojnega sveta, prevzel poveljstvo nad vojnimi pokrajinami srednje in vzhodne Kitajske.
Kot poroča agencija France Presse iz Nankinga, javljajo vojaški krogi, da so vladne čete včeraj končale z evakuacijo mesta Tangs-heaha, ki leži na železniški progi v Lunghai, 75 km zapadno od Hau. čova in mesta Linghanga, železniškega križišča na progi v Tsinpu, 63 km severno od Ksučova.
Ameriški poveljnik na Japonskem gen. Mac Arthur ter polkovnik Campbell, šef generalnega štaba ameriških čet v Nankingu, razpravljata o načrtu za evakuacijo Američanov iz Kitajske. Skoraj vsi Američani se bodo morali umakniti s Kitajske; pri tem bo pomagala mornarica in letalstvo.
Medtem ko v Washinglonu izjavljajo, da v tem trenutku ne morejo dati nikakega komentarja o pogajanjih med ameriškim vojaškim poveljstvom na Kitajskem in kitajskimi oblastmi, da bi Šanghaj bil proglašen za mednarodno mesto, gledajo vendar v Washingtonu prijazno na tako možnost. Agencija «Central News» pa sporoča, da uradni krogi v Nankingu demantirajo vest, po kateri bi Šanghaj postal mednarodna cona pod tujim nadzorstvom.
Pred približno tisoč predstavniki kuomintanga je general Cangkaj-šek demantiral vesti o sklenitvi miru z demokratično vojsko ter izjavil, da se bo mir povrnil šele, ko bo »komunistična vstaja zatrta. Vesti o miru širi komunistična propa. ganda«. Čuden vtis je pa najbrž napravila na prisotne njegova nadalj-
nja izjava: «Ohraniti moramo pogum in odločnost in se pripraviti na bojevanje SE ZA OSEM DOLGIH LET«.
Polom Cangkajškovih armad je povzročil nekak poplah v angleškem tisku. Tako piše «Sunday Ti. mes«, da ni treba mnogo, pa da se komunistične čete polaste vse Kitajske med Velikim zidom in Jang-cejem. Nadalje z žalostjo ugotavlja, da «vsekakor generalisim Cang-kajšek in voditelji kuomintanga niso dorasli svoji nalogi«, in zaključuje: »Zdi se, da je naloga Američanov ne le dobavljati orožje, temveč tudi svetovati in pošiljati voditelje. kajti popolnoma brez koristi je, pošiljati samo orožje' takim četam, ki ga mečejo vstran, da ga potem pobere sovražnik«. Med tem ko nekateri časopisi hite na vsa usta zatrjevati, da so zmage demokratične vojske posledica »sovjetske intervencije«, pa je «Observer» bolj realističen, ko ugotavlja, da je pač bolj nesposobnost kuomintanga kot pa «sovjetska intervencija« omogočila zmage demokratične vojske, ko že noče tega uspeha naravnost priznati predvsem tej vojski sami. Tudi ta časopis ne ve, »v kaki mori bodo ZDA še pripravljene pomagati nankinški vladi, kajti nič kaj bodrilno ni, nuditi pomoč takim, ki si ne znajo sami pomagati«. Iz vseh teh ugotovitev izhaja zaskrbljenost in žalost, da na Kitajskem ni uspelo zagotoviti zmage kapitalističnim imperialistom zgolj s pošiljanjem Kitajcev v Smrt za njihove umazane interese. «Times» pa še piše, da je slabost nankinške vlade v tem, da si ni znala zagotoviti simpatij intelektualcev, trgovskega sloja in kmetov, ki «so naravni sovražniki komunizma«. List pa ne pove. čigave simpatije si je ta vlada sploh pridobila, kajti gotovo niso bili njej podporniki delavci. ki pač' niso «naravni sovražniki komunizma«. Imela je pač ta vlada simpatije znanih «sedmih družin«, v rokah katerih je bil ves trgovski monopol in torej vse bogastvo države, vse ostalo prebivalstvo so pa bili sužnji, ki jih sedaj demokratična armada osvobaja.
AFŽ za Španske demokrate
BEOGRAD, 8. Tanjug — Ob zaključku plenarnega zasedanja Antifašistične fronte žena je bila poslana na OZN brzojavka y kateri
se protestira proti poskusom vojnih hujskačev, ki hočejo izzvati nov konflikt ter ogražati življenja milijonov mož, žena in nedolžnih otroki Dalje se v brzojavki protestira proti odklanjanju sovjetske resolucije o omejitvi oborožitve in prepovedi atomske bombe.
«Ob tej priložnosti protestiramo tudi«, izjavljajo jugoslovanske žene, «proti vsem mučenjem žena. otrok in španskih rodoljubov v Francovih zaporih. Zahtevamo, da OZN intervenira in prepreči vsako sodelovanje s Francovo fašistično Španijo in zajezi krvavi teror, ki ga izvaja nad herojskim španskim ljudstvom«. Ob zaključku je poslal plenom AFZ pozdravno brzojavko centralnemu komiteju KPJ in soglasno izglasoval resolucijo, ki obsoja klevetniško gonjo, proti KPJ in jugoslovanskim narodom s strani voditeljev komunističnih partij.
Zmaga KPI v Anconi
ANCONA, 8. — Končni rezultati upravnih volitev v Anconi bodo znani šele pojutrišnjem. Vendar so znani delni rezultati po do sedaj pregledanih glasovnicah, ki so dali tale izid: KPI 16.113, demokristjani 11.101, republikanci 10.719, PSI 3.414, Saragat 1.987, MSI 1.037.
„Radnik“pe!je izseljence iz Kanade v domovino
MONTREL, 8. — Jugoslovanski parnik «Radnik» je odplul iz tukajšnjega pristanišča z okrog sto Jugoslovani, ki se vračajo v domovino. To je že sestič, da od leta 1947 pelje «Radnik» jugoslovanske izseljence iz Kanade v domovino.
U I
na Reki
REKA, 8. Danes se je zaključila mestna partijska konferenca na Reki, ki je izbrala delegate za kongres KP Hrvatske. Na konferenci je bilo potrjeno popolno zaupanje v maršala Tita in v CK KPJ.
REKA, 8. Iz vseh krajev Jugoslavije se zbirajo na Reki nemški ujetniki, ki se bodo 10. t. m. vrnili domov. S pomočjo oblasti so v teh dneh organizirali številne športne in kulturne manifestacije.
Bravo „compagno“ Ferlan!
Vsi antifašisti, Italijani in Slovenci ga poznajo, prof. Ferlana Oskarja. Je eden redkih italijanskih intelektualcev, ki se je uvrstil o tržaško napredno, demokratično gibanje, eden redkih, ki je, kot smo bili uverjeni — prebolel nacionalistične predsodke ter se na znanstveni osnovi marksizma-leni-nizma odločil, da se bo boril za pravilno rešitev tržaškega vprašanja. Sodeloval je z nami vse od leta 1945 in užival naše neomejeno zaupanje. Večkrat je pohitel tudi v Jugoslavijo in še večkrat v jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja. In je bil povsod prav dobro sprejet in upoštevan in je videl vse, prav vse: silen polet jugoslovanskih narodov na poti v socializem, pa tudi vse težave, vse napake, ki nujno nastopajo ob gradnji novega sveta.
Skratka: bil je naš!
Toda prišel je preokret. Najboljšo priliko za to je prinesla resolucija Informacijskega urada. To je bil trenutek, ko so Vidali in tisti, ki mu dajejo direktive, uvideli, da je ugoden čas, da se v osnovi izpre-meni linija naprednega demokratičnega tabora v Trstu. V začetku so sicer le bolj razgledani spoznali, da vodi Vidali jeva pot stran od vseh načel, vseh programov naše borbe, da se je smer okrenila za celih 180 stopinj in da rine nazaj k italijanski nacionalistični in imperialistični koncepciji rešitve tržaškega .vprašanja.	* v
Za Ferlana, ki je mislil, da bo Stvar šla zelo naglo, je bila stvar sila nerodna. Preveč je bil znan kot »titinos, preveč se je zavzemal za »settimos, da so si ga reakcionarni časopisi pogostoma privoščili. Sedaj je prišel čas «spreobrnjenjii», čas, ko je bilo treba napraviti »pokoro*, ko se je bilo treba 0prati greha »titinstva*. Za tako velikega grešnika ne zadostuje tiho kesanje. Javno si delal »greh* in »pchujšanjes, javno popravil In prof. Ferlan je šel na delo. Na Opčinah je izpovedal, da ga je kot Italijana srce bolelo, ko se je boril »per la settiman. To je bilo čisto v začetku, kmalu po nastalem sporu. Openci, ki so imeli o Ferlanu najboljše mnenje kot o iskrenem človeku, so ostrmeli. Toda ta izjava je bila jasna in nedvoumna in je dala slutiti, da se bo Ferlan poskusil »rehabilitirati«.
Zato ga vidite sedaj povsod. Njega kulturnega delavca vidite tam, kjer je treba razbijati slovensko ljudsko kulturo, za katero je imel v preteklosti polna usta priznanja. Napada slovenske intelektualce, kjer se mu ponudi prilika (Opčine, Dolina...) in prihiti na Gretg predavat, da izpolni večer, da imajo »opravičilo« za pr e prečenje koroškega večera.
Skupaj z Malalanom gre v. Koller kot protagonist ene najbolj nesramnih provokacij proti ljudski oblasti in jugoslovanski vojaški upravi v coni B. Kot glavni akter te trojice hoče, da mu ljudska oblast potrdi, da Jaksetichu in tovarišem ni obstanka v coni B, da bi to služilo pri anglo-ameriški upravi za »olajševalno okoInost« pri povratku omenjenih. Slabo zaigrana komedija s slabim maskiranjem in s kulisami, ki so bile postavljene tako, da smo tudi mi, kot »občinstvo», videli v zakulisje (Ju-raga, Semili).
Toda spokoren še ni dovolj, še mora Ferlan dokazovati, da se je spreobrnil. Zato ga vidimo, s kakšno strastjo razbija šolsko zvezo Enotnih sindikatov In se pred svojimi stanovskimi tovariši razgalja kot histerični sofist, ki izgublja kontrolo nad samim seboj.
V Skedenj gre kot napovedan govornik, toda tam se prelevi v vodjo pretepaške škvadre. Aktivist OF, ki še vedno ceni Ferlana kot poštenjaka, se skozi zmešnjavo prebije do njega in ga vpraša, kako je mogoče, da se kaj takega godi. Bojeviti Ferlan odgovori: »Avete voluto soli. Questo i an-cora poco. In zona B vanno con la mitraglia contro il popilo«.
Mi smo tenkočutni in smatramo, da si je Ferlan s svojo agilnostjo zadnjih mesecev, ki je v primeri z njegovo prejšnjo, močno poskočila, že zaslužil »odvezo« za nekdanje «titinovstvo«. Oni na drugem bregu pa so seveda bolj trdosrčni, zato bo moral Ferlan doprinašati še nove dokaze svojega »spreobrne-nja». Le tako naprej, po te) poti. Metode so le preizkušene, «di marca fasclsta«, in z njimi si bo zaslužil kmalu priznanje z drugega brega »Bravo camerata Ferlani».
TRŽAŠKI DNEVNIK
Slava padlim borcem za svobodollSlJ?lSS,.,l!S,lliliVGi ladjedelnico Sv. Marka
preprečili nakane vodstva
V nedeljo smo * Gropadi odkrili spomenik padlim borcem za svobodo
Oblačen in deževen jesenski dan je pozdravil vse ljudi, ki so hiteli iz raznih okoliških vasi in iz Trsta v Gropado, kjer smo v nedeljo odkrili spomenik padlim borcem za svobodo. Kljub temu da je že ves dopoldan in še močneje popoldan gosto deževalo, se je zbrala v prikupni obmejni vasici Gropadi pre-
spomenik, nakar so navzoči počastili spomin padlih z enominutnim
molkom. Vaški zbor je zapel pesem «2rtvam», ki je izvabila vsem navzočim, p osebno pa prizadetim družinam, solze v oči; nakar je isto pesem zaigrala godba. V splošno tišino so zadonele besede govornikov, ki so ponovno prikazali trpljenje
!
operne sezone v Verdliu
Jutri bodo otvorili v tržaškem Verdiju operno sezono za 1948-1949. Letos je program bogat in pester ter si ljubitelji gledališča obetajo od njega veliko umetniškega užitka. Na programu je vsega 17 del in sicer:.
«Brat Gerardo«, drama v treh dejanjih, glasba Pizzettija; «Dek!lca z zapada» Puccinija; «Salome» R. Straussa; «La Travlata« Verdija; »Fidelto« Beethovena; »Haensel in Gretel» Humperdinka; »Hadriana Lecouvreur» F. Cilea; »Oceana« A. Smare glie; »Trubadur« Verdija; »Trittico« A. Illersberga; »Seviljski brivec» G. Rossinija; »Prodana nevesta» F. Smetane; «Favorita» G. Donizettlja; «Tannhduser» R. Wa-gnarja; »Pelleas in Melisande« C. Debussiga. Kot zadnji dve sta na programu dve baletni predstavi in sicer: »Čarobna ljubezen» z glasbo M. De Falla in »Žive slike» z glasbo M. Bugamellija.
Kot prva je jutri na sporedu opera »Brat Gerardo*, ki ji bo sledila v soboto 13. t. m. opera »Deklica iz zapada*.
Pri predstavah bodo sodelovali številni priznani umetniki in umetnice ter dirigenti: Oton Ackermann, Herbert Albert, Humbert Beretto-ni, Gianandrea Gavazzeni, Jonel Perlea, Antonino Votto in Albert Wošff.
cejšnja množica ljudi, ki so hoteli dostojno počastiti spomin Gropaj-cev padlih p narodno-osvobodilni borbi.
V lepo okrašeni dvorani prosvetnega društva so bile razobeiene slike padlih junakov ter ogromno cvetja in prekrasnih vencev, ki jih je prineslo naše ljudstvo, da izkaže vso svojo ljubezen in hvaležnost hrabrim sinovom slovenskega naroda. Prav posebno lepa in značilna pa sta bila venca, spletena iz trnja, s 15 rdečimi trakovi, ki so nosili imena padlih. Med ostalimi venci, ki so jih poslale bazoviške žene, partizani z Opčin, prebivalci Trebč, partizani iz Padrič, itd., je bil na vidnem mestu tudi krasen venec našega časopisa, ki se je hotel na ta način oddolžiti junakom, kateri so dali svoja življenja za svobodo svoje zemlje.
Ob treh se je razvila izpred prosvetnega doma dolga povorke ljudi, kateri na čelu je stopal vaščan s slovensko .ZdftftVO. p -peterokrako, zvezdo, nakar so sledili godba in vaški pevci. Ob spomeniku, ki je bil ves okrašen z zastavami in pokrit s cvetjem, se je sprevod ustavil. Župnik je najpreje blagoslovil
Odsotnost io slane H milijona
Samo pičlo uro je bila v nedeljo odsotna iz svojega stanovanja v ul. Milano 13 gospa Karmela De Pale-se. Toda ta kratek čas je zadostoval neznanim vlomilcem, da so s po-močju ponarejenih ključev vdrli v njeno stanovanje, kjer so vse premetali, dokler niso našli nekaj zlatih verižic, zlato uro, dragocene igle in druge podrobne drobnarije, ki so jih vzeli s sčboj za spomin. Gospe Karmeli, ki ima preko 250 tisoč lir škode, ni preostajalo drugega, kakor da je javila tatvino policiji.
Razmeroma še dražji je bil čas v primeru Comici Umberta iz ul. Industria 24, ki se je prejšnji dan samo za hip oddaljil iz svojega urada na trgu Sv. Jakoba 14. kjer ima zalogo gradbenega materiala. To kratko odsotnost je neznani vlomilec izrabil in odnesel iz predala 50 tisoč lir.
slovenskega ljudstva za časa narodno osvobodilne borbe ter poudarili,
da so prav naša kraška tla dala v tistem težkem času toliko junakov, ki jih svet nikoli ne bo pozabil. Njihova borba in njihovo junaštvo pa morata bi ti tudi svetal vzgled vsem tistim, ki so se iz vojne vihre rešili, da bodo nadaljevali njihovo pot do končne zmage, ki bo prinesla svetu resnično svobodo, mir in demokracijo.
S skupnim vzklikom »Slava padlim borcem za svobodo» se je množica razšla.
udm“
Ze dan pred premiero Shakespearove komedije «Kar hočete* v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu 30 krožile govorice, da nameravajo »visokokulturni« vidalijevci »pripomoči z vsemi svojimi močmi* k uspehu te slovenske kulturne prireditve.
In res je pred predstavo prišlo v krožek nefctfj takih »internacio-nahstov«, ki so ogledovali vsakega posameznega obiskovalca. Med temi »čuvarji« je bilo tudi nekaj žensk, Njihova naloga jf bila med drugim dajati pikre pripombe, ki samo še bolj razgaljajo njihovo duševno revščino. »Poglejte, kako lepo so oblezeni ti Babičevi», se je glasno izrazila ena izmed teh. Njenim besedam je sledil s strani pajdašev odobravajoči smeh, nakar so
se še druge opogumile ter skušale svojo predgovornico v izbranosti nesramnih besed celo prekositi.
Nočemo se spuščati v polemiko o tem ponovnem dokazu ljubezni in spoštovanja vidalijevcev do slovenske kulture in umetnosti. Hoteli bi jih samo opozoriti, da kdor spoštuje gledališko in umetnost sploh, ta se nad oblekami prav gotovo ne bo spodtikal, temveč se bo nasprotno oblekel v najboljšo, da bi s -tem dokazal svoje spoštovanje do umetnosti. Ti zapeljanci in njihovi gospodarji, ki imajo polna usta o Sovjetski zvezi, bi pač morali vedeti, da prav njeni narodi visoko cenijo gledališko umetnost ter smatrajo gledališko premiero kot praznik.
Seveda so izpolnili tudi svojo obljubo ter so preprečili nekaterim tovarišem iz Sv. Ivana, da bi se udeležili slovenske gledališke predstave. Res dobro napredujejo. Fašisti, veselite se, saj imate mnogo dobrih naslednikov.
je organizirala SHPZ prejšnji teden v nabrežinkem okraju: v soboto v Sesljanu, v nedeljo pa v Devinu. Obakrat je predaval prof. Boštjančič, ki je prikazal poslušalcem Slovensko Koroško, zibelko Slovencev, njene naravne lepote, gospodarstvo in njeno zgodovino. S toplino je govoril q koroških Slovencih, njihovih običajih, govorici in kulturi.
Pri obeh proslavah je nastopil tudi kvintet »Fantje s Krasa* s sodelovanjem tov. Anice Ščuka in izvajal več koroških pesmi, katere so navzoči z navdušenjem poslušali. Zato je kvintet zapel že vrsto drugih slovenskih narodnih pesmi.
V Sesljanu je recitiral nekaj pesmi in proze član SNG tov. Raztresen. v Devinu pa so prav ljubko recitirali domači šolski otroci.
Številni poslušalci so v obeh krajih pozorno poslušali predavanje in ostale točke sporeda. Prav posebno jih je navdušilo izvajanje »Fantov s Krasa*, ki so zapeli vse slovenske narodne pesmi z občutkom.
Želeti bi bilo, da bi se podobne prireditve vršile bolj pogosto, posebno v takih krajih, ki nimajo možnosti za nastope večjih skupin.
Ze dolgo je od tega, odkar je bilo določeno, da bodo prejemali tržaški delavci doklado za kruh prav zaradi tega, ker so se življenjske potrebščine v zadnjem času toliko podražle. Kaže pa, da ta uredba prav nič ne ugaja raznim delodajalcem, ki bi hoteli čim bolj odložiti njeno uvedbo ter nočejo izplačati svojim uslužbencem doklad za kruh.
Prav iste namene so imeli tudi delodajalci ladjedelnice Sv. Marka, ki so si pač mislili, da bi se njihovim uslužbencem predobro godilo, če bi jim izplačali doklade za kruh. Toda pri kovanju svojih načrtov seveda niso računali na mnenje svojih uslužbencev, ki ne bodo nikoli dovolili, da bi jim tudi pri tem odrekali njihove pravice.
Zato so odšli v petek delavci v spremstvu članov tovarniškega odbora in notranje komisije do vodstva same ladjedelnice, kjer so zahtevali, da se jim doklade za kruh takoj izplačajo.
Pod pritiskom vsem delavcev je bilo vodstvo ladjedelnice prisiljeno
izdati posebno poročilo, v katerem obvešča, da bo izlačevanje doklad za kruh dne 12. t. m.; vse zaostale vsote pa bodo prejeli delavci 1». t. m.
Da bi razkrinkali podle nakane vodstva ladjedelnice Sv. Marka, sta obe sindikalni organizaciji izdali skupno poročilo, v katerem sta prav posebno obsojali delovanje proti interesom delavcev ing. Morettija in samega kapitana Cosu-licha, ki niso pokazali niti najmanj razumevanja za težke probleme svojih uslužbencev, temveč sta celo izjavila, da je vodstvo samo sklenilo izplačati delavcem doklado za kruh, čeprav ni bilo na uradu za delo še rešeno to vprašanje.
Res dobro srce imajo ti gospodje delodajalci. Takoj se usmilijo svojih uslužbencev ter jim kar meni nič, tebi nič izplačajo celo take doklade, ki jih urad za delo še ni niti odobril.
Morda so pri tem pozabili, da je bila ta uredba podpisana in je stopila v veljavo že prvega oktobra?
Poplave in neurjai/Trstii
Prekinjen železniški in cestni promet • Voda v stanovanjih in lokalih
V nedeljo popoldne se je usul v Trstu dež tako nenadoma, da je marsikoga presenetil nepripravljenega. Ceste in ulice so se v kratkem času spremenile v studence in potoke, zlasti po predmestjih. Včeraj jet deževalo skoro ves dan in le proti večeru so se malo razpršili oblaki. Deževje pa je spremljal mrzel veter, ki se je danes spremenil v burjo. Tako obilna količina mokrega elementa je imela seveda svoje posledice tudi pri cestnem in železniškem prometu. Tako je pri km 4 na železnici, v bližini mira-marske postaje, teren nad progo zaradi preobilne moče popustil in grozil, da se usuje na progo. Čuvaj tistega dela proge je moral ustaviti vlake, ki so prihajali po progi proti Trstu in jih usmeriti po zunanjem tiru proti morju, dokler niso delavci očistili navlako nad progo. Zato so včeraj prihajali v mesto vlaki s precejšnjo zamudo.
Na zgornjem delu ul. Commer-ciale je velik kamion zdrknil zaradi premočene ceste s cestišča in gasilci, ki se morajo boriti ne samo z ognjem, ampak, kakor v tem primeru, tudi z vodo, so imeli štiri ure dela, preden so ga zopet pripra-
vili na cesto. V ul. D’Alv_ano se je sesul na cesto oporni zid v dolžini okrog lo metrov in tudi tukaj so gasilci morali očistiti cesto. Prav tako se je sesul v ul. Crispi neki sedem metrov visok star zid in zaprl vso ulico, da so morali začasno usmeriti lokalni promet v ul. Giulia. V ul. Ciamician štev. 1 se je sesula streha, kjer neki oporni tram ni vzdržal teže. Gasilci so našli rešitev v tem, da so streho deloma razkrili in s tem olajšali težo. Seveda sedaj dežuje v hišo bolj kot kdaj koli in stanovalcem ni bilo z operacijo prav nič pomagano. Pritožujejo se, da gospodar hiše, ki da je med največjimi bogatini v Trstu, sploh ne skrbi za njeno popravilo.
Voda pa ni prizanesla tudi stanovanjem in je zlasti tam, kjer je vhod nižji od ceste, kaj rada vdrla v notranjščino. Tak primer smo imeli v trgovini jestvin v ul. Conti 8, kjer se je včeraj zjutraj gospodar zelo začudil, ko je odprl vrata in našel v trgovini okrog 30 cm visoko vodo. Prav tako je voda poplavila stanovanje na Greti v hiši štev. 20 in še eno trgovino v središču mesta. Ponekod so prišli gasilci s svojo črpalko osuševat poplavljena stanovanja.
Od IO. <Io 17. t. m. j
muduucudni dijaški tednu i
Od 10. do 17. t. m. bodo vse organizacije, članice Mednarodne dijaške zveze, v spomin žrtve Jana Opletala in vseh v osvobodilni vojni padlih dijakov praznovali mednarodni dijaški teden.
Zveza tržaških visokošolcev je sklenila sestaviti koordinacijski odbor imenovanega tedna v Trstu.
Preteklo soboto je predsednik cone povabil k sebi načelnika stanovanjskega urada, načelnika stanovanjskega odbora in predsednike raznih oddelkov, da bi se pogovorili o delovanju tega organizma v zvezi z ukazom VU št. 365, ki je stopil v veljavo 1. t. m.
Stanovanjski urad, kakor tudi odbor, bosta delovala kakor do sedaj, sprejemajoč in rešujoč sprejete pritožbe. Pri predsedniku cone pa je bil ustanovljen poseben urad, odvisen od predsednika samega, kateri se bo bavil samo s težjimi primeri, v katerih je treba preklicati ali ustaviti postopek stanovanjskega urada in ponovno pregledati tisto zadevo, ki je v pritožbi obravnavana.
Tako torej se bo urad pri predsedniku cone bavil samo s takimi zadevami, ki so že bile predložene stanovanjskemu uradu ali stanovanjskemu odboru. Ob tej priliki so podali načelniki stanovanjskih odsekov predsedniku cone svoje poročilo in predsednik je obljubil, da bo stopil v stik z uradi in osebjem, ki so po objavi odloka 365 od njega gdv.isni.
Nasilni mož bo moral
sedeti 10 mesecev ■ Oproščen šofer
Germanis Ivan se je moral že enkrat zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem, ker je malce preveč stegoval roko nad svojo ženo Lino. Zaradi tega ga je sodišče letos obsodilo na nekajmesečno zaporno kazen; vendar mu je bila kazen izrečena i olajševalnimi okoliščinami; bil je namreč obsojen na šest mesecev ječe pogojno.
Toda vse kaže, da to ni izmodri-lo Germanisa, ki je še naprej pi-jančeval in doma nasilno postopal s svojo ženico. 12. 9. t. 1. zvečer se je vrnil pijan na dom. V takem stanju se je začel zaganjati v ženo. Ko se je ta namreč vlegel v posteljo, mu je žena malo prebrskala hlače in pregledala, ali mu je ostalo še kaj denarja. V tem je Germanis skočil pokonci in, kot je sam povedal na zasliševanju na sodniji, Zgrabil ženo za roko in jo samo malo nabunkal. To bunkanje pa je bilo tako, da se je nesrečna Lina morala zate.či na Rdeči križ. Ker pa se je prišla zdravit, ko je že preteklo 24 ur, odkar jo je mož namlatil in povzročil poškodbe, so ji tam svetovali, naj gre k privatnemu zdravniku. Zena pa si zadeve ni vzela preveč k srcu in Je šla k zdravniku šele čez 13 dni, ko je začela čutiti, da jo nekaj boli. Zdravnik je ugotovil, da ima telesne poškodbe. Sledila je ovadba, zaradi katere se je moral mož zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. Poleg tega, da je obtožnica očitala obtožencu, da je povzročil ženi telesne poškodbe, se je moral zagovarjati še, da je od nedoločenega Časa pa do 12 9. pretepava!, mučil
in grozil ženi. Sodišče je moža spoznalo za krivega samo prvega dela obtožnice in mu je prisodilo 4 mesece in 25 dni ječe. Poleg tega pa bo seveda moral presedeti še onih 6 mesecev, na katere je pozimi ob-
Hdor našega dijaka podpre, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda
sojen pogojno. Obtoženca je branil odvetnik V. Bologna.
Popoldne se je sodiščem končal proces proti Divjaku Karlu, šoferju Rdečega križa. X« je namreč 18. oktobra lanskega leta šofiral rešilni avto Rdečega križa. Na poti iz Milj v tržaško bolnišnico je na državni cesti y 2avljah pri bivši oljarni podrl kolesarja Beta Ivana, ki je izgubil življenje. Bet je namreč tedaj zavozil iz neke stranske steze proti sredini državne ceste in prav pri tem je udaril vanj rešilni avto, ki se je nato ustavil kakih 60 metrov od kraja nesreče.
Proces proti Divjaku bi se moral vršiti že lani decembra. Včeraj se je končno le vršil. Iz pripovedovanja prič in iz ostalih dejstev, ki so prišli na dan med razpravo, je prišlo sodišče do zaključka, da ni mogoče obtoževati Divjaka, da bi zaradi malomarnosti povzročil smrtno nesrečo. Zato je bil Divjak popolnoma oproščen, čeprav je tožilec predlagal 5 mesecev ječe z vsemi olajševalnimi okoliščinami. Obtoženca, je zagovarjal odvetnik Nardi,
1101, ki je stopil v veljavo za Tržaško ozemlje pod anglo-ameriško vojaško upravo 1. oktobra 1948, je bila povišana doklada za kruh za vse upokojence in za člane njihovih družin od 208 lir na 520 lir me. sečno. To doklado prejemajo vsi, ki imajo osebno živilsko nakaznico in ki lahko dokažejo, da ne prejemajo niti upokojenci sami niti njihovi družinski čiani te doklade od kakšne druge državne ali privatne ustanove. Vsi upokojenci, ki imajo živilsko nakaznico in ki lahko dokažejo že zgoraj navedeno, naj se zglasijo pri blagajni pri višjem finančnem nadzorništvu v ul. Lar-go JPanfili, ker bodo na ta način preprečili razne neljube pomote, ali tudi težke kazni, katere predvideva zakon. Delodajalci juvnih in privatnih ustanov, ki imajo zaposlene državne upokojence ali mladoletne otroke upokojencev, katerim izplačujejo doklade za kruh, naj to javijo zgoraj navedenemu uradu.
Skupščina uslužbencev ACEGAT-a
Vsi delavci uslužbeni pri ACE-GAT-u naj se udeležijo glavne skupščine ,ki bo danes ob 17.30 na sedežu v ul. Conti, kjer bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po pogajanju med predstavniki obeh sindikalnih organizacij, kot je bilo to že sklenjeno na skupščini dne 29. oktobra. Ker je ta problem zelo važen, naj se te skupščine udeleži čim večje število uslužbencev ACEGAT-a.
Pravi in nepravi policaj
V nedeljo zvečer se je v plesni dvorani v ul. Ginnastica 38 zabaval tudi 28-letni Mihael Bonaiuto iz Sp- Magdalene 270. Okrog 22 ure je bil že dobro vinjen in tedaj mu je prišlo na misel, da bi prestrašil prisotne z neokusno šalo, da se je izdajal kot policist v civilu in strašil plesalce. Toda njegova igra je trajala zelo malo časa, ker je nekdo poklical pravega policaja v uniformi, ki je kratko malo aretiral nepravega čuvarja postave in ga poslal v zapor.
Ogenj v trgovini Donda
V nedeljo popoldne je v trgovini s čevlji na trgu Stare mitnice zaradi kratkega stika nastal ogenj. Takoj so prišli ognjegasci, ki so po polurnem delu ogenj pogasili in preprečili večjo. Trgovina je zavarovana proti požaru in zato gospodar nima škode.
UH
Torek 9. novembra
Božidar, Feodor Sonce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 16.41. Dolžina dneva 9.45. Luna vzhaja ob 14.06 Jutri 10. novembra Trifon, Csša
SPOMINSKI DNEVI:
1911 se je rodil Mihail V. Lomono-sov, veliki ruski prirodoslovec.
PRESKRBA
Dvig nakazil. Do danes morajo trgovci dvigniti pri občinskem prehranjevalnemu uradu nakazila belih testenin.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Senralu.
Delitev belih testenin tovarniškim, podpornim, civilnim in vojaškim men.
zam. Do danes morajo lastniki oziroma odgovorni zgoraj imenovanih menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila belih testenin za tekoči mesec.
ENOTNI SINDIKATI
IZLETI
PDT priredi v nedeljo 21. t. o. izlet
z udarniškim delom na železniški progi Sežana-Dutovlje. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10-1 in v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra I Rivi št, 2 do vključno 10. t.m.
lili i RADIO
mi
Zveza mešane stroke. Danes ob 19.30 seja upravnega odbora na sedežu.
Zveze stavbe stroke. Spodaj navedeni delavci naj se javijo danes ob 18.30 v ul. Imbriani 5-1 zaradi nekaterih zadev:	Figel Mario, Toscan
Viktor, Marchesan Vincenc, Godina Ivan, Gulin Jože, LegiSa Alfonz, Arli-co Jože, Rebec Ivan, Faganel Just, Paoli Ivan, Merlak Mario, Ferluga Mihael.
Zveza pekov. Danes ob 17 seja upravnega odbora v ul. Imbriani 5.
Posvetovalna komisija industrijskih nameščencev se sestane danes k seji ob 20 v ul. Imbriani 5.
Glede zaplenjenih kotlov naj se kmetje obrnejo na ES
V zadnjem času smo zabeležili več primerov, da je civilna policija zaplenila nekaterim kmetom kotle, češ da so kuhali žganje, kljub temu da to ni ustrezalo resnici. Zato opozarjamo vse prizadete kmete, da se obrnejo na strokovno zvezo Enotnih sindikatov, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
Režiserski tečaj SHPZ
Ponovno pozivamo vse, ki so se vpisali za režiserski tečaj, da se ga redno udeležujejo. Vrši se vsako nedeljo od 9 dalje v ul. S. Vito 17.
Tržaška borza
Zlat šterling 9500, papirnati šterling 1800, dolar (telegr.) 650, dolar 640, švicarski frank 165, francoski frank 145, avstrijski šiling 17.
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasoa. 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična antologija. 12.00 Novi svet. 12.10. Zabavna glasba. 12.45. Poročila. 13.00. Ruske narodne pesmi. 13.30. Instrumentalni solisti. 14.00. Poročila 14.15. Dnevni pregled svetovna tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Vaški kvintet <L°>. 18.30. Angleška , orkestralna gla^a-19.00 Človek in prireda. 19.15. ster Glenn Miller. 19.45. Poročila.
20.00. Fantje s Krasa. 20.45. Iz manm filmov. 21.00. Pester večer. 21.30 Lahka glasba. 22.00. Berezowsky: Koncert ** harfo in orkester. 22.20. Plesna glasb •
23.00. Večerne melodije. 23.15, Po"0-čila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba.
kino
na
ROSSETTI. 15.30. »Škandal v Parizu*, G. Sanders.
EXCELSIGR. 16:	»Trije	norci
sprehodu*, bratje Marx.
PENICE. 16: «Pod posebnim nadzorstvom*. R. Taylor. F1LODRAMMATICO. 16: «CudeŽ zvo-nov», A. Valli.	,
ITALIA. 16: »Podobne postelje*, *»• Bennet.
ALABARDA. 14: «Beg», H. B°Sart' IMPERO. 15.30: «lskre med overo* srcema«, R. Young.	M
GARIBALDI. 14.30. «Nihče mi ne oo verjel*, R. Young.
VIALE. 16: »Sin besa*, T. Povver. MASSIMO. 16: »Velika ježa«, J- Wa“* KINO OB MORJU. 16: «Lol!ta». NOVO CINE. 16: «Sin besa*,
ODEON. 16: »Zbogom Kira», A. V»im IDEALE. 16: »Kitajsko dekle*. V. M8' Laglen.	-
MARCONI. 16: «Velika tišina*, Voung-ARMONIA. «Zadeti od strele*,
Dietrich.
AZZUHRO. «Bambi».
BELVEDERE. 16: »Možje dveh svetov*. KINO SKEDENJ: »Nedokončana*. SAVONA. 16: »Zena dneva*, S. Tracj. VITTORIA. 16: «Sužnja Sudana*. VENEZIA. 15: «Razbojnik In knežna*. ADUA: «Past».
RADIO. 14: »Južno od Paga Paga*.
Mc Laglen.
		
Nič novega na nogometni razen... porazov Koštalunge, Dreherj		• * v v • J n igriščih a in Skednja
ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Da, resnično nič novega. Zmagali so močnejši, kakor smo že pričako. vali. Toda so nekatera presenečenja. OMMSA se je v nedeljo izkazala. Premagala je svojega nevarnega nasprotnika Koštalungo, o kateri smo pričakovali mnogo več. Pričakovali smo vsaj neodločen izid, če ne zmage. Toda tudi to upanje Koštalunge je šlo po vodi in niti ploha v nedeljo zapadlega dežja ne bo mogla izbrisati tako črne točke na letošnjih prvenstvenih tekmah Koštalunge. Da bo Tovarna strojev premagala Fonziano, je vsak pričakoval, saj je enajsterica Tovarne strojev prav močna in borbena in bo vsem našim najboljšim ekipam pokazala svoje ostre zobe. Po neuspelih tekmah preteklega prvenstva si hoče Tovarna strojev urediti drugačno pot, ki jo bo privedla vsaj med prve enajstorice tržaškega prvenstva. In to se ji bo brez dvoma posrečilo, če bo nadaljevala sedanjo pot. Pristaniščniki so se prav odrezali v borbi proti lanskoletnemu strašilu najmočnejših ekip Dreherju. 2:0 je za Prista-niščnike uspeh, ki bo dolgo grizej vodstvo Dreherja, Toda vse zaman. Vse naše najboljše enajstorice lanskega leta tako Dreher, Magdalena in Skedenj so na robu propada. Ce pomislimo samo, da je Aurora prišla v Trst kot ponižen gost Skednja, odšla pa je domov kot zmagovalka. Vsak pač ve, kako prijetno je zmagati prejšnjega prvaka. Aurora napreduje z vsemi razpoložljivimi silami proti svojemu cilju: na vsak način želi doseči prvo mesto in ni dvoma, da ga bo tudi dosegla. Milje s svojim napadom bodo morda najresnejši tekmec Aurore. Nedeljsko tekmo z Magda, leno so Miljčani končali močno v svojo korist, ne da bi pii tem niti enkrat videlo lastno mrežo omadeževano.
Piran in Meduza je m ...U hiti enolična igra, ki se je končala v korist močnejših t. j, Pirančanov. Jasno je, da so si zmago zaslužili, kakor si jo je zaslužil Arrigoni na tujem igrišču v tekmi z Umagom.
Vsak dan nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja nam prinaša nova in nova presenečenja; dvig do sedaj skočo nepoznane in padec nekdaj slavne enajstorice. Kje je krivda takšnih padcev bivših prvakov, pa naj člani društva sami raziščejo.
Izidi nedeljskih tekem so sledeči:
NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA — Tovarna strojev - Ponziana 4:9, OMMSA - Košta-lunga 1:0, Pristaniščniki - Dreher 2:0, Aurora - Skedenj 4:2, Arrigoni - Umag 4:1, Milje . Magdalena 6:*, Piran . Meduza 3:0.
OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO — Sv. Marko - Arzenal 2:1, Ro-col - INAML 3:1, Vesna - Nabrežina 6:0, Kolonja - Primorje 3:0, Col ILVA-Trebče 3:3,
PRVENSTVO I. SKUPINE — Do-mjo . Rojan 1:0, Magdalena B . Partizani 2:0.
Nogometno prvenstvo za pokal FLRJ
Ponziana-Kvarner 3-2 (1-2),
Nihče ni pričakoval takega uspe- J ha Ponziane na Reki proti Kvar- i nerju za nogometni pokal FLRJ.! | kajti manjkali so nekateri najboljši igralci Carlin, Benvenuti in To-masini. Toda po dolgem času je j Ponziana pokazala odlično igro, ki je presenetila tudi reško občinstvo , Š to zmago je dokazala, da povsem po pravici sodeluje na Jugoslovan- |
skem državnem prvenstu. Ali bo ta zmaga začetek izboljšanja igre naše enajstorice?
Igrišče je bilo razmočeno zaradi dežja in je bila igra izredno težka. Čeprav je Ponziana bila precej v rpemoči v prvem polčasu, se je igralcem Kvarnerja posrečilo zabiti dva gola in to zaradi nesporazuma našega vratarja in obrambe. Toda 10 min. pred koncem polčasa je Maluta s krasnim strelom presenetil in tako zmanjšal razliko.
V drugem polčasu je Ponziana prešla v napad in je i;rala skoraj vedno pred vrati nasprotnikov. V 25 min. drugega polčasa Polak izenači in Ponziana še vedno napada. Sad se je kmalu pokazal. Padel je tretji gol. ki je bil lastni gol nekega branilca Kvarnerja. Kljub avtogolu pa je bila zmaga Ponziane zaslužena zaradi izredne borbenosti in zaradi odličnih akcij. Ce bodo naši igralci skušali večkrat streljati na gol in ko bo vratar spoznal naše branilce, bo Ponziana morala naglo napredovati, kar vsi želimo. Ponziana je nastopila v sledeči postavi;
• gala, Valcareggi, Corbatto, Mla-ker, Velussi, Tramarin; Polak, Pre-selj, Maluta. Pertotti in Colombin.
Tek JrnJn. sfrn v Miljah
Sanli (Milje) ia Pelini (tial)
zmagovalca moške In ženske skupine
V nedeljo je bil v Miljah tek čez drn in strn, prvi v sezoni, kjer je sodelovalo precejšnje število tekmovalcev in tekmovalk.
Med moškimi je zasedel prvo mesto Santi (Frausin-Milje), takoj za njimi so se zvrstili še Abram (Nabrežina), Fuks (Nabrežina) in še 41 tekmovalcev.
Med ženskami pa je bila prva Potini (Rinaldi), njej pa so sledile še Vrtovec Tomasi in še 19 tekmovalk.
Pokal je dobil športni klub Nabrežina med moškimi in S. K. Ri-naldi med ženskami.
Dijaško F.D. se sicer kar dobro drži na drugem mestu lestvice, vendar na prvo mesto misliti bi bilo preveč tvegano. Tiskarji so prav dobri v skupni igri in verjetno ne bodo prvega mesta zapustili nikomur. Dijaško F.D. ima pred seboj še nekaj prav težkih srečanj, ki se lahko končajo ali pa tudi ne v korist dijakov. Elektra je pokazala velik napredek in si je v nedeljo zaslužila že drugo zmago, Col ILVA pa je v prvi igri s Tiskarji presenetil s čisto zmago 15:2 v lastno korist, toda v ostalih tekmah je moral kloniti.
Izidi so sledeči: Tiskarji • Col ILVA 2:1 (2:15, 15:5, 15:5), Tiskarji-DSZ ES 2:0 (15:6, 16:10), Elektra . DSZ ES 2:0 (15:9, 15:10), Dijaško FD - Tomažič 2:0: (16:14. 15:2).
Obnovljen proces zaradi splava pred poroto
Včeraj se je porotno sodišče z0" pet začelo baviti z glasovitim Pr^ cesom zaradi nekega splava. lci ?h že vlači po vseh sodnih P*58**!-* od porotg pa do kasači j e več eno leto.
Obtoženi Coronica Peter se je ral zagovarjati, ker je baje ženo prisilil, naj napravi splav paradi katerega je potem un; ' Furlanova Frančiška pa, ker j> 8 je povzročila. Proces se 1* prV,j vršil že lani 13. septembra Pr® porotnim sodiščem, ki je oba P°p° noma oprostilo. Xoda kasacljš* sodišče je letos 24, marca to r8 ' sodbo razveljavilo; zaradi tega s se Coronica in Furlanova m01'3 zopet pokazati na zatožni klopi-
Proces se je vlekel ves dan.
F.o
čitanju sodnih spi3kov o preisk*^ o zaslišanju obtožencev so bile 23 slišane priče. Popoldne s° SoV.°™f odvetniki, med njimi celo psih13'fv profesor Eollegrlni. Od odvetnik-so bili Zennaro, Antonini. V. ™ logna in Giannini.
Jutri proces pr®** Juragi in SemiHiju
Kot zadnjič je bil tudi v^e ^ zjutraj odgoden proces proti Sm ilju in Juragi. Bivši*major Bayi<, je mislil začeti razpravo pimti 0 , ma sindikalistoma, ki sta obtožč ' da sta kršila proglas št. 1. Od' nik Zennaro, ki ju zagovarja, r prosil za odgoditev, ker j« bi* tem zaposlen na porotnem z drugimi zadevami. Gospod Bavlisj je predlogu ugodil i*1
do-
ločil začetek razprave jutri
rjutrs)'
Drag prepir ^
Prejšnjo noč okrog 2 so policijsko «Emergenzo» v bar_.-j0 banis na trgu Capo dt plazza- M prej sta se tam sporekla ^7. of. Marija Scarzafave in ameriški i* nar Selles Anton. Oba sta b jjjj dobro vinjena in od besed sta pf ,j k dejanjem ter se začela obdei® s prstmi. Konec je bil ta, da razbila veliko izložbeno šipo, k vredna preko 100 tisoč lir- ^'eX^p Ustnica lokala izjavila, da bo tavala povračitev škode, »o oba jevnika pridržali v zaporu.
POZOR!
REDKA PRI1-
lK*‘
letno
Zaradi odhoda prodam koinP
zakonsko spalnic®
— u*n,»tn,i i—	—	—,,	-/*	66
, lir« m»r<>-
z vzmetmi in žimnicami 23 Ur, samsko spalnico za 38.0°® žimnice z vz/netml, štiridelno 01 Kuhinjo z marmorji za 45.000 Slvalril stroj »Singer*, moderno ^ store, štedilnike, motorno kolo. proge in radijski aparat za I*-0®® TRST - Vlale Hnffaele Sauzlo *
v Ptuju naš dragi
ur-
Umrl je v 95. letu starosti stric, ded in praded
Anton Sancin-Dr ejač
bivši trgovec v Skednju in bivši član tržaškega mestnega »vet*-Naj mu bo, zavednemu rojaku, lahka iloyemska zemU»-Trst, Ptuj 9. novembra 1948.
Žalujoče družine Pretnar, De Pe-
naro, Sancin. \Vie.--er, Mizlu-Kra''0''
Tržaški delavec Luxa Giordano
o resnici v Titovi Jugoslaviji
«/1 Lavoratore* z dne 26. okto-“r<J t. t. pije glede mojega sodelovanja na kongresu jugoslovanskih Enotnih sindikatov, naj bi Poskusil povedati to, kar sem vi-®el v Jugoslaviji, pripovedovati sem videl tamkaj, kako se gradi socializem, delavcem FMSA in Tovarne strojev ter da bi potem *•&!. kakšen sprejem bi mi na-frivili ti delavci. S tem je «11 j*tWotore« najbrie mislil povesti. da bi me pretepli. Ubogi voratorea. če misliš, da bi me Wauct (eh tovarn tepli, če bi jim pripovedovat to. kar sem v Titovi Jugoslaviji. Tisti, ** Pretepajo ljudi, kot sem jaz, * drugi, gotovo ne delavci naših tovarn. Ako pa je med B3hni kdo, je zapeljan z laž-110 Propagando, s šovinistično pro-togando sovraštva, ki jo seje «11
tem ogromnem delu ne moremo pripovedovati, kajti treba bi ga bilo videti z lastnimi očmi. Tu je na desetine in desetine tiso-čev delovne mladine, ki s prostovoljnim delom gradi to mesto Tudi tehnično vodstvo teh del je v rokah mladine. Pravijo, da bo to mesto čez 10 ali 12 let štelo čez 600.000 prebivalcev. To je veličastno delo, ki ima v svojem razvoju nekaj čudežnega, to, kar se lahko dogodi samo v državi, ki gre z offromnimi koraki po poti v socializem. V silnem poletu se ne razvija samo socialistični sektor v industriji, temveč tudi v poljedelstvu.
Naša delegacija na prvem kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije je z delegatom Svetovne sindikalne zveze obiskala en in drug sektor poljedelske proizvod-
ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM V GROPADI.
otatore*. Da. bil sem v JTugo- | nje in povpraševala po podatkih.
bil sem na kongresu nje-” ES in sem videl mnogo stva-JJ> 0 katerih hočem pripovedovala to ne samo v tem članku, **v*Č vsakemu delavcu, ki ga srečal. Ne samo to! Storil v*e, da jih bom srečal čim j*® in jim povedal, kar sem vi' in kar mi je dejal tov. Tito, "Merim sem govoril. '
Cim gremo v Jugoslavijo in Onkrctno vidimo to, kar se je “"ej vedelo teoretično in kakor J® jugoslovanski tovariši vodite-J* izvrgli teoretično vse napade, £r<ima biti navdušeni nad tem, r it zmožen narod, delavski isr-ed, ko premaga svojega raz-Jdnega sovražnika burzoazijo in *tane odločujoča sila države, pravi, da se razvija v Ju-kapitalizem, ne reče te-* prepričanjem, temveč zara-, **!7a, ker ničesar ne razume. * ,J dobri ali slabi veri zapeljan 7; teine propagande in je njego-objektivnost precej daleč od Aktivnosti tržaškega delavske-Tozreda ter sploh delavskega po vsem svetu. Produk-, zagon jugoslovanskega de-v*kcga razreda je nekaj izred-.a velikega. Petletka je bila spre-®la z istim borbenim duhom kot narodno-osvobodilni borbi. To-rasteio kot v pravljici. Ve-*!« industrijski kompleksi kot ‘(os(ro;;> v Ljubljani, katere-^. izgradnja se je pričela pri-lina pred dvema letoma, je da-ie na tretjem mestu v proiz-j, Jl v Jugoslaviji. Potem so v ^dnji drugi industrijski kom-‘‘ kot Železnik, Rade kon-j*1 ‘n drugi, ki so v primerjavi rtošo največjo tovarno FMSA. enkrat večji.
J^Dovsod.
med delavskimi
lo r^lCaml vlada razumevanje za ■ knr graciij0. Jugoslovanski de-^ - razred si je svest, da bo-
bvski
T[ v kratkem vsi njegovi napo ^}n irtve poplačani. Jugoslovan-^ 1 delavski razred se prav do-Co° *aueda. da bo okrepitev nje-jfVeaa l/ospodarstva in industri-Vo ,na socialističnem polju proiz-h iJe Prineslo blagostanje in da krepitev ustvarja vedno moč-0 uresničitev socializma, ij^^vkteristično dejstvo, ki ga j(, 0 opazimo samo v driavl, to'r Je je radikalno spremenila d laina struktura, kjer je prišlo it *0cia!isUčne revolucije, obsto-oradnji novega Beograda. O
da bi spoznala delovanje zadrug četrte stopnje. V taki zadrugi je približno 5.000 članov ter jih je največ v Vojvodini, žitnici Jugoslavije. Potem je več tisoč drugih manj razvitih zadrug.
Vse kaj drugega je to, kot pa da se na deželi razvija kulaštvo. To so le besedičenja tistih, ki hočejo razdeliti delavstvo, predvsem tu v Trstu. O drugem dejstvu, kako se v Jugoslaviji razvija «kulaitvo», in ga vedno če-šče srečamo, nam je med tolikimi drugimi stvarmi pripovedoval tov. Tito. saj smo se z njim raz-govarlali skoraj polni dve uri. Pripovedoval nam je, da dobiva vedno več pisem državnega pravdnika. v katerih ga obvešča. da je mnogo kulakov, ki so imeli po 30 do 35 ha zemlje, kot je določeno v zakonu o agrarni reformi, odstopilo zemljo državi in si obdržalo S do 7 ha zemlje. Izjavili so, da tako bolje živijo. To je razumljivo, če pomislimo, da je treba vso zemljo, ki jo ima lahko posameznik po agrarni reformi, obdelovati; za obdelovanje
pa manjka delovne moči, posebno za kulake.
Temu dejstvu se pridruži ie različno obdavčenje, po katerem plačata majhen in srednji kmet po 33 odst. obdavčenja, kulak pa 6/ odst. Poleg tega nudi prodajni sistem proizvoda majhnemu in srednjemu kmetu velike ugodnosti z vezano prodajo. Te ugodnosti se lahko posluii kulak v manjši meri ter se mora tako zateči k svobodni prodaji. Končno kulak zaradi pomanjkanja delovne moči ne more obdelati vse zemlje, ki mu jo zaradi tega država zapleni. To so pravilne in logične posledice, ki narekujejo kulaku, da odda zemljo državi.
Po vsem tem, to je z realnim položajem in z borbo proti razvoju kapitalizma na vasi, lahko vidimo, če se v njej lahko razvija kulak alt se ne more razvijati.
Druga dejstva, ki dokazujejo, kako v Jugoslaviji gradijo socializem, je tudi kongres ES Jugoslavije. Na tem kongresu sc je razpravljalo o vseh problemih, ki se tičejo socialističnega življenja države. In to z referati, kakor tudi z diskusijo na konkretnih temeljih organa, ki ima v svojih rokah vse panoge javnega življenja Jugoslavije. Ta kongres je pokazal, kako delavci s svojim sindikalnim organom vodijo socialistično življenje u Jugoslaviji, kako ni nobenega industrijskega, kulturnega, športnega itd. na-tnedka. a da bi bil pri tem odločujoč delavski razred s svojim sindikatom.
Sedaj vam hočem povedati svoje vtise o tov. Titu. Prva stvar, ki vam jo moram povedati, je tale: tov. Tito je resnično tak človek, kakršnega sem si predsfau-Ijal oziroma kakršnega smo si predstavljali vsi tisti, ki smo se vestno borili za zmago socializma. pravi komunist in pravi predstavnik proletariata!
S torartšem Titom smo se raz-govarjali o mnogih vprašanjih, med njimi tudi o položaju, ki je nastal v Trstu po objaut Jnformbi-roja. Ko sem mu dejal, da je del delavcev v Trstu proti njemu, mi je odgovoril: tsKako to! Naj pridejo sem in si ogledajo, kaj se dogaja v Jugoslaviji, pa se bodo prepričali, da so njihove obtožbe in niihove kritike proti KPJ neresnične.#
Pripovedoval nam je nadalje a namenih KPJ za bodoči razvoj v izgradnji socializma. Razložil nam je, da je bilo lo le to najbolj trdo za jugoslovanske narode s prehrambenega vidika. Toda sedaj bo na tem polju veliko izboljšanje. kajti vsi stroji, ki so jih rabili za petletko, so že plačani, in morajo še priti. Razgovarjali smo se še o tolikih drugih stvareh.
Priznati moram, da sem bil zadovoljen z načinom, s katerim
nas je sprejel in se pogovarjal z nami. Vem, da bo «11 Lavorato-re» na ta moj članek odgovoril z obtožbo, da sem se prodal Titu. da me bo obtožil še bog ve kaki-nih stvari, toda te obtožbe in druge laži ne bodo mogle zabrisati tega, kar sem videl in kar resnično obstaja v Jugoslaviji.
Ne zahtevam, da bi mi to, kar sem tako na hitro napisal, verjeli vsi delavci, vendar pa lahko gredo v Jugoslavijo in se z lastnimi očmi prepričajo o resničnosti mojih besed. Jugoslavija ni daleč od tukaj, komaj dva koraka, in zato ni težko dosegljiva, toliko bolj, ker so jugoslovanski delavci srečni, kadar pridejo delavci drugih dežel in ie posebno iz Trsta, ogledat si to, kar oni gradijo.
Prepričani so, da bo vsak, ki jih bo prišel enkrat obiskat in ki bo brez predsodkov gledal to, kar delajo, težko še nadalje živel pod vplivom propagande, ki se vodi proti Jugoslaviji in njenim voditeljem.
LUXA GIORDANO
Shakespeare: ”Kar hočete“
SCENA S PETKOVE PREMIERE SNG V DVORANI »SLAVKO ŠKAMPERLE« PRI SV. IVANU V TRSTU. — «KAR HOČETE«. NA SLIKI OD LEV-E PROTI DESNI: J02EF BABIC, ZLATA RODOSKOVA, ŠTEFKA DROLCEV A IN JOZKo LUKES.
Sem
Spremembe, ki se sedaj vršijo pri našem zadružništvu, občutijo iivo tudi neie žene na vasi, saj so žene one, ki so vedno najbolj rahločutne in to zato, ker navadno gre tudi na j večje breme preko njihovih pleč. Večina družinskih skrbi je še vedno prepuščena ženi in je tudi naravno, da je ona tista, ki je najbolj oprezna in najbolj nezaupljiva nasproti vsaki novotariji.
Širokopotezno zadružno poslovanje, ki je sedaj predvideno, ne bo naletelo povsod na odobravanje ali dober sprejem, posebno ne zaradi tega, ker ravno nov način zadružnega poslovanja gre za tem, da odpravi še ostanke kapitalizma. ki se še tu pa tam uporno drže. Tem preostankom zadružništvo ni po volji in skušajo vsak nadaljnji njegov razvoj ovirati.
Vedoč, da žene v svoji nezaupljivosti, ker so kmetje, predvsem mali in srednji, v kapitalističnem režimu bili često prevarani, rade presluhnejo raznim klevetam. posebno one, ki niso imele prilike, da razvijejo svoje obzorje.
Ne bomo tu obravnavali podrobnejše naloge kmetijskega za-
PISMO /Z BERLINA:
["MOČ
T
Nemška kultura, s« je razvijala pod diktatom vladajočega fevdalnega in pozneje meščansko-bur-Žoaznega kapitalističnega društvenega reda, ki je forsiral in podpiral tako kulturno umetnost, ki je imela osnovni cilj borbo proti naprednemu stremljenju zunaj in znotraj nemškega naroda, Končni rezultat tega stremljenja se je pokazal v Hitlerjevi nacistični diktaturi in njegovem osvajalnem pohodu, kjer je prišla njihova «kuitura» do popolnega izraza. Njegova nacistična ideologija je poteptala vse one syetle točke y nemškem kulturnem življenju. ki so jih v prejšnji dobi ustvarili nemški misleci, kot na pr. Goethe. Heine, Schiller in drugi velikani. Vse, kar je ta kultura v dobi zadnjega četrt stoletja dala in pokazala nemškemu narodu, posebno še nemški mladini, je bila izrazito agresivno vojno-huj-skaško pobarvana literatura, bo-disi v knjigi, v revijah in časopisu, kakor tudi na odru in platnu, kipu ali podobi. Vse to je imelo svoj namen: zadušiti v nemškem narodu že poslednje ostanke humanizma in ideje sožitja z ostalimi narodi sveta in v njem vzgojiti čustva »nadčloveka* in sovraštva do vsega, kar ni nemškega.
Prvo delo sovjetskih okupacij-
%
S PROSLAVE OKTOBRSKE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE NA TRGU MARŠALA TITA V KOPRU.
skifa oblasti na zasedbenem področju Nemčije in v Berlinu je bilo reorganizirati šolstvo ter obnoviti In zgraditi šolska poslopja in kulturne domove. Opera v Berlinu, ki Je bila porujena, spet dela.
Številne kinodvorane so zopet sezidane ali obnovljene, kakor tudi dvorane za razstave in muzeji. Tako 30 Sovjeti pokazali, da so narodi Sovjetske zveze nosilci kulture in umetnosti, ua njihova država z vsemi sredstvi podpira stremljenje po novem ustvarjanju na kulturnem umetniškem polju v korist vserou človeštvu.
Sovjeti so v samem Berlinu ustanovili «Dom sovjetske kulture«, kjer dajejo prevode in nove klasične sovjetske literature, kjer predvajajo sovjetske filme in prirejajo sovjetske razstave.
Popolnoma isto je na polju filmske tehnike. Ruske filme opremijo z nemškimi teksti. S tem je Nemcem dana možnost, da se še bolj poglobijo v vsebino dogajanja, ki se odigrava na platnu. Sami Nemci priznavajo, kakšna je razlika med nekdanjimi njihovimi in med ruskimi filmi. Bodisi, da je film iz življenja sovjetskega človeka, obnove dežele po revoluciji in izgradnje socializma, bodisi, da prikazuje epopeje stare carske vojske, bodisi uspehe Rdeče armade v sedanji osvobodilni vojni, bodisi, da je stvaren ali pravljičen, vsak nosi ljubezen do socialistične domovine,
Njihova filmaka družba DEFA gre danes že po isti poti kot ruska filmska produkcija. Izdelala je lepo število filmov, ki so bili dobro sprejeti s strani nemških gledalcev. Za krstne predstave ruskih in nemških filmov so obnovili in uredili kino «Babylon», najlepšo kinodvorano v Berlinu.
Berlin ima ogromno raznih spomenikov, a nobeden od njih ne odtehta po svoji impozantnosti spomenika v čast padlih ruskih borcev na Ost-West Achsi. Ta spomenik je mojstrsko delo, ki ga ne občuduje le vsak Nemec, temveč vsakdo, ki pride v Berlin.
Da bi tudi nemški narod spoznal klasično in sodobno rusko literaturo in znanost, je sovjetska vojna administracija ustanovila veliko knjigarno, ki je imela do začetka septembra svoje prostore na Unter den Linden in se je s prvim septembrom preselila v velike prostore nekdanjega hotela Fuerstenhof na Pots-damerplatz-u, kjer se stekajo meje treh sektorjev. To ni samo največja knjigarna v Berlinu, temveč v Nemčiji sploh. Svoje podružnice ima ta knjigama v
Leipzigu, VVeuiiarju in Halleju. Semkaj prihaja ruska literatura in prevodi v nemščini, francoščini in angleščini.
Na policah najdeš originale v ruščini ter prevode ,v nemščini, angleščini in francoščini. Semkaj prihaja tudi znanstvena in politična literatura. Prvi vtis, ki ga dobi ne samo nemški obiskovalec, temveč tudi tujec, je ta, da Vidi tu vse znanstvene novosti in duhovne pridobitve Sovjetske zveze. Zastopana sta Maksim Gorki in novejši avtorji, od katerih so mnogi postali ljubljenci naprednega človeštva. V originalih in prevodih najdeš tu Mihaj-la Solohova z njegovim znanim delom »Tihi Dona, Nekrasova «V Stalingrajskih okopih*, dalje Cer-niševskega, Stepanova, Ostrogov-skega, Alekseja Tolstoja itd. V političnem oddelku 30 dela Lenina. Stalina, Plehanova in drugih. Poseben oddelek je posvečen ruski glasbi. Vsako ploščo lahko poskusii na električnem gramofonu, vsak glasbeni komad pa na klavirju, ki ti je na razpolago. Naval je velik in knjigarna je vedno polna kupcev, tako da so vsi nameščenci vedno zaposleni. Cene so take* da si lahko vsak Nemec poišče in nabavi knjigo po želji in okusu. Na deset tisoče knjig je bilo že prodanih v tej knjigarni in nemški narod spoznava iz njih vse bogastvo literature, znanosti in umetnosti narodov Sovjetske zveze.
V.išek, ki so ga dosegli Sovjeti V prikazovanju svoje kulture in umetnosti, je nedvomno nastop ansambla »Aleksandrov*, ki je mesec dni gostoval po raznih mestih Vzhodne cone in v Berlinu, kjer je nastopil šestkrat in to štirikrat v operi, enkrat v veliki radijski dvorani, enkrat pa na prostem, na Gendarrnplatzu, pred 35.000 poslušalci. »Take gla«bene prireditve Berlin v zadnjih 25 letih ni videl*, so soglasno ugotavljali vsi časopisi, tudi reakcionarni, ki niso mogli preko tega velikega kulturnega dogodka in so bili prisiljeni objavljati laskava poročila.
Vest o triumfalnih uspehih ansambla, ki Je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in je gostova! po mnogih velikih mestih Evrope, je privabila ogromne mase Berlinčanov
Na pariški razstavi pred enajstimi leti so ti vojaki-pevci in plesalci prvič vzbudili ogromno zanimanje mednarodne javnosti. Vmes ležijo temna leta in strahote Hitlerjeve vojne, a svež in zdrav duh, ki veje iz tega ansambla, se rvi spremenil: svobodnejši in popolnejši je postal.
Vojaki pojejo, plešejo! O svobodi in prijateljstvu! P.ovsod, kamor so prišli na svoji prvi poti po zadnji svetovni vojni, v Dres-denu, Leipzigu, Weimarju, Magdeburgu, Schwerinu in Berlinu, povsod so želi uspehe in navdušenje nemškega ljudstva. Vsak koncert j« prenašal berlinski radio na vseh valovnih dolžinah, tako da je bjlo omogočeno tudi onim, ki niso mogli od blizu slišati zbora, občudovati njegovo dovršenost.
Oder dvorane velike mestne opere je bil svečano okrašen. Na desetine reflektorjev ga je rsz-
družništva, ker bi bilo zato potrebno več kot en članek, hočemo pa tu omeniti le glavne obrise.
Naloga kmetijskega zadružništva je spremeniti gospodarsko življenje na vasi, ga dvigniti na raven sodobnega, umnega kmetijstva in s tem naravno dvigniti življenjsko stanje našega kmeta. Izvleči ga iz okorelih navad in pritegniti x delokrog strojnega obdelovanja zemlje in izvedbe kmetijskih opravil. Dati priliko malemu kmetu, da se posluži vseh modemih sredstev na polju tehnike, zaščite rastlin, umetnih gnojil, škropil, znanstvenega oplojevanja Živine itd.
V zadružnih kmetijskih gospodarstvih se bo v mnogočem spremenil tudi način dela in življenja kmečke žene. Ona ne bo več tako obremenjena, skrb za družino, ki jo danes najbolj razjeda in tare. bo v mnogem omejena, ker bo za družino skrbelo zadružno kmetijsko gospodarstvo.
Delo v zadružnih kmetijskih gospodarstvih bo tudi tako urejeno, da bodo žene v isti meri zaposlene kot moški in bodo imele več časa na razpolago za svojo izobrazbo.
Kmetijske zadruge bodo skrbele za skupne pekarne, pralnice, krojačnice itd., kar bo ženam prihranilo mnogo dela.
Da so žene vztrajne in delovne, to nam je dokaz njih vsakdanje delo. V osvobodilni borbi so pa žene pokazale, da znajo biti tudi borbene in da se znajo zatajevati ter boriti za cilje tla^ čenih in teptanih.
Tlačen in teptan je bil kmečki človek skozi stoletja in kapitalistični sistem, ki je navidezno strgal okove fevdalnega sistema, je do mozga iziemal malega in srednjega kmeta ter jih metal na cesto.
Prejšnji režimi niso ničesar podvzeli, da bi preprečili to rloj
V socialističnem sistemu se od< pravljajo vzroki tega zla. Zeni s« nudi vsa mogoča zaščita in možnost socialnega razvoja ter neoporečnost moralnega življenja.
Kmečke zadruge v svojem r«w voju urejejo, izboljšujejo in šfN
MATI IN SORODNICA PADLEGA BORCA VINCENCA KALCA. IZ GROPADE.
svetljevalo. DEFA je posnela ves potek koncerta, kajti to bodo dokumenti miroljubnega praznika sovjetske ljudske kulture in umetnosti, ki oznanja prijateljstvo med narodi. Ves program je. obsegal dvajset točk in je bil izveden brezhibno, s tistim tempom, ki označuje širino ruske duše. Iz parterja in balkona se je vsul po vsaki pesmi dež "vetja in aplavz ni ponehal, tako da so morali skoraj vsako pesem ponoviti. Največ ognja pa je vlil gledalcem plesni ansambel, ki je nastopil v dvema .točkama in sicer 4 mešanim ukrajinskim plesom ter s kozaškim plesom s sabljami. la tempo in ta temperament ruskega plesalca se ne da opisati. Skoraj akrobatske atrakcije vsebujeta oba plesa.
Ogenj, ki ga je vžgal Aleksandrov ansambel v nemških delovnih množicah, bo gorel naprej in dajal tem množicam novih sil in pobud za miroljubno ustvarjanje in stremljenje v bodočnost.
ti jo življenje žene, rešujejo jo krivic in podrejenosti ter jo delajo enako vredno moškim.
Ko bo žena spoznala prava na-i mene in ciljie kmetijske zadruge, se bo tudi njej posvetila, ker bo videla, da jo je zadruga rešil« marsikaterih skrbi ter ji nudila možnosti razvoja, ki jih do sedaj ni imela.
2ena bo skupaj z možem častno rešila problematiko kmetijskega zadružništva v prospeh načrtne-! ga gospodarstva in boljše social* no-kulturne in gospodarske boa dočnosti.
Zena se bo kot mati še z večjo vnemo in večjim veseljem po* svetila zadružništvu, ker bo vt njem videla boljšo bodočnost za svojega otroka.
Da pa bodo vse žene doumele pravi smisel zadružništva, je dolžnost naprednejših žena, da dokažejo ženam, kakšna je prava pot k napredku in boljšemu življenju.
C. S.
Iz
i«tn Deice u^ce Prihajal v div-gluv	<**ru	kmf t z obvezano
kut prikovan na plo-hrbtu	konja. Lica so mu
je	r‘itovala,	pesti so se razklepa-
t’ mu	je bilo hripavo od
Na 1
mici so se pojavili trije
,;."^*ov'li smo Merikanca. Neke-
« • ahajoč okrog sebe z rokami 'Til:
*°ho ~ ho - ho. .»
J*. V
etJe s puškami. tiji^.'*0 šepajoč je stopal med Un,, anieriški vojak v flanelasti
ft.0rmt.
Sladkih lic, obrit in mlad. Uak* 30 mu drgetata, mi-st>r* n;' ^esneni delu obraza je Eh'1 V5ak njegov stregljaj. ž izmed kmetov, ki so bili brRri '^kim vojakom, dolgin z «Rh’	vprašal:
izmed vas je starešinu?«
*Wvii°r°k' kateremu je bil za-«0 vt>raSar>ie, je odvrnil:
Hjin! Niklta Jegorič Verll-
kc* ste'
in zduj pripoveduj, ka-^ e *a ulovili!*
«tiCrj/1 pljunil, potrepljal A-‘*nca po rami, kakor da je ptjv.H tam k njemu ter začel pri-lj4nj^v*ti po kratkem obotav-
tl	Nikita	Jegorič, Izročam
•kp- "ilcal Ml »mo Iz Voznesen-
**brii	Naši podijo pred
- * »aponee.. *
«lz
kate
re vasi ste?»
»Tovariš — mi se borimo na lastno pest, vsaka vas zase. Vsaka vas ima svoje vojaško krdelo. Naša vas se imenuje Penjino. Gotovo jo poznaš?«
«Slišal sem, da je Penjino požgana...«
»Prekleti psi! Res je, požgali so nam vas do zadnjega krova. Prav zato »mo se umaknili v hribe..»
Partijci so obstopili oborožene kmete in nekdo je rekel:
»Seveda niste mogli vztrajati v vasi. če so vam jo požgali. To je popolnoma razumljivo, da ste morali zapustiti domove«.
Sivolasi kmet je nadaljeval:
«Peljala sta se dva Merikanca. S »eboj sta imela samo konserve in mleko. Pokvarjeni ljudje: v vojni so, pa pijejo mleko in jedo čokolado! Enega smo ustrelili, drugi je dvignil roke in se predal. Tega smo prijeli in pripeljali k vam. Hoteli smo ga izročiti nekomu drugemu, pa so nas napotili sem».
Amerikanec je stal v vojaškem pozoru. Z očmi je meril Veršinji-na, v katerem je, kakor je bilo videti, spoznal sodnika svoje usode.
Kmetje so se zbrali v gručo.
Oblak tobakovega dima in von. domačega kmečkega kruha ji dahnil v Amerlkanca. Iz goste stisnjenih teles se ‘je dvigala omamlilva toplina, okrog gruče pa se Je zdelo, da se poraja nekakšna mržnja.
VSEVOLOD, IVANOV
*/ JZ5/
OKLEPNI VLAK št 14-69
Kmetje so spraševali:
»Kaj čakate?«
»Ustrelite vendar tega psa!«
«Po njem, le po njem! Kar
udarite!«
»Udarite!«
«Naprej!»
Ameriški vojak je stal nekoliko sključen. Stisnil je glavo med ramena, kar je kmete še bolj podžgalo, da so začeli besneti proti njemu.
((Požigalec, morilec!*
«In to v tuji deželi!«
«Kakor da je doma na svojem!«
«Kdo ga je klical k nam?!«
Zaslišal se je tudi klic:
«Ubijte ga!*
Tedajci se je Pentefil Sombov, ki je svojčas delal v ladjedelnici V Vladivostoku, povzpel na voz in zavpil z glasom, kakor da je odkril nekaj kar bi lahko Izgubil:
«Stojte!»
Trenutek zatem je pripomnil:
»Tovarlšll*
Partijci so se zazrli v njegovo brado, ki je migljala kakor lisičji rep ln so onemeli.
«Tovariši! Ubijemo ga lahko kadar se nam poljubi. To je zelo preprosta stvar! Poglejte, koliko jih leži mrtvih na cesti. Tovariši, jaz predlagam, da ga porabimo za našo propagando in ga izpustimo na svobodo. Naj mu boljševiška resnica udarja v nos! To je moj predlog...*
Kmetje so bušili v smeh, ki je vrel iz grl kakor Ječmen iz vreče.
«Ho — ho — ho!...»
«He — khe...»
«Ho—o—o!»
»Naprej! Obesite mu njegovo prtljago!«
«Povejte mu...»
»Saj je človek kakor mi!*
»Se kamen se omeči, kadar vidi kaj sličnega*.
»Naj pokaže, kaj zna!*
Velika in močna Avdotija Ste-šenkova je nabrala »voje »lamna-to-rumeno krilo v gube, se »klonila k Amerikancu in ga sunila v pleče:
«Tepec! Pazi se. oni ti želijo vse dobro!«
Ameriški vojak je strmel v kos-
mate. kakor baker rdeče obraze kmetov, poslušal njih nerazumljive besede in se silil, da bi »e jim vljudno nasmehnil.
Kmetje so spremljali vsak dr* get njegovih milic z napeto pozornostjo. Potiskali so ga skozi gnečo in mu vpili kakor glušču na ušesa.
Amerikanec je mežikal z očmi, kakor da ga grize dim, dvigal ln povešal glavo, se smehljal, a razumel ni ničesar.
Okorofc mu Je na vse grlo zavpil:
•Vse to n)oral povedati svojim rojakom. Povej Jim, da ni prav to, kar delajo. Povej jim to jasno in odkrito!*
»Reci jim, naj nas puste pri miru!*
»Ne silite nas, da se borimo proti lastnim bratom!*
VeršinJIn je dejal z visokim
glasom:
«Dober Človek mora to razu meti. Vi ste kmetje kakor Jaz — orjete, sejete in ianjete kakor jaz. Japonci pa so nekaj druge-
ga. To je narod, ki žre samo riž, z njim je treba govoriti drugače!«
Snobov je stal pred Amerikan-cem, si gladil brado in govoril: «Mi nismo nikakršni razbojniki, želimo si reda. Pri vas onkraj morja ne vedo ljudje, kdo smo mi. Vaša duša je z drugih krajev in ne razume tega, kar mi hočemo. .»
Glasovi so se zgoičevali. Amerikanec je topo buljil v kmete in naposled izdavil:	,
»I don’t understand!*
Kmetje so utihnili kakor na povelje. Vasja Okorok je povzel: »Ta ne razume ničesar. Vsa nesreča je v tem, da ne ume ruski*.
Kmetje so se odmaknili od Amerlkanca.
Veršinjin je postal nejevoljen. •(Odpeljite ga od tod. Vrag vedi, kako dolgo bo le trajala ta komedija!*, je pristavil, obrnjen k Snobovu.
Toda Snobov očitno ni bil zadovoljen s tem ukrepom in je trdovratno nekaj mrmral predse.
Njegove misli so blodile po drugih potih.
Amerikanec je stal negibno na mestu. Njegov obraz je bil miren, toda obupan.
Sin Bin U se je viegel na zemljo poleg Amerikanca, pokril oči z rokami in začel tiho peti kitajsko popevko.
»To je revščina!* se je oglasil Veršinjin.
Vasja Okorok je dejal kakor v zadregi:
»Mogoče bi si lahko pomagali s kakšno knjigo!*
A pri rokah so bile samo ruske knjige.
»Vredne so toliko, kolikor cigaretni papir!* je mislil Snobov. »Ko bi imele vsaj kakšne slike!«
Avdotija je stopila k vozu na pašniku, pulila bilke sena iz kopice, premetavala zaboje ln slednjič iztaknila katekizem za vaške šole.
»Mogoče bi se utegnili sporazumeti s tem!* je ugibala. Svojo ' misel je razodela Snobovu, ki pa jo je zavrnil:
»V katekizmu so samo slike svetnikov! Saj ga vendar ne nameravamo krstiti! Nismo popi*.
Vendar je poklical Amerikanca.
»Tovarii, stopi bliže!*
Kmetje so v gruči planili naprej. Vnovič je v Amerikanca dahnil vonj po kruhu in tobaku.
»Lenin!« je nenadoma izprego-voril Snobov glasno in čvrsto,
Kakor slučajno mu je na ustnicah zaigral nasmeh.
Amerikanec je zadrhtel po vsem telesu in odgovoril veselo, z bleskom v očeh:
»There’s a shap!«
Snobov se je udaril s pestmi pt’ prsih in zavpil:
»Sovjetska republika!* Amerikanec je iztegnil roke proti kmetom. Lica so mu drhtela, Iz ust so mu privrele besede) «That is pretty indeed!*
Kmetje so se veselo zasmejali: «Saj razume, razume!«
»To ti Je dečko!«
»He, a Snobov zna tudi ameriški!«
((Snobov«, je rekel nekdo, ((opsuj te amerikanske buržuje kakor zaslužijo! Pokaži, kaj znaš!«
Snobov je odprl katekizem na strani, kjer k.iže podoba, kako Abraham žrtvuje Izaka, iznad o-blakov pa gleda bog. Uprl je prst v sliko in začel razlagati:
»Ta mož z nožem, to je buržuj. Poglej, kakšen trebuh ima! Nič drugega mu ne manjka kakor ura z zlato verižico. Na žrtveniku pa leži proletariat — ali razumeš, kaj je to? Pro-le-ta-ri-a-t!«
Amerikanec je s prstom pokazal nase in ponovil z zateglim glasom:
»Pro-le-ta-ri-a-t... We ,. Kmetje so obstopili Amerikanca, otipavali njegovo obleko in mu stiskali roke ter ga trapljali po plečih.
(Se nadaljuje)
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 ■ TEL. 749
Internacionalističnim kričačem in lažnivcem
(Nadaljevanje s 1. strani)
napredni demokrati. Posebno so to pokazali takrat, ko so se prvi odzvali klicu tov. Stalim leta 1941 na upor proti nacifašizmu. Marsikateri današnji uinternacionalist» se je pa tedaj sprehajal po pariških in me-ksikanskih kavarnah, ali je čepel doma v črni srajci. Po resoluciji Informbiroja pa ti napadajo komuniste, ki so vodili narodno osvobodilno borbo in borbo proti anglo-ameriškemu imperializmu, da so izdajalci delavskega razreda, da so trockisti, imperialisti itd. Ker trdovratno branijo manjšinske pravice Slovencev, jim pravijo, da so nacionalisti; če slovenska napredna plašila udrihajo po italijanskih šovinistih, se nekateri minternaciona-listja jezijo. Tako politiko vodijo nekateri voditelji goriške federacije, ki so neprestano klevetali vse ono, kar so napravili voditelji KPJK, posebno pa umazano obrekujejo tiste voditelje, ki so bili na čelu NOB jugoslovanskih narodov in s tem tudi slovenskega, katerega čel smo tudi mi.
Nič niso pomagali predlogi, naj se spor med Informbirojem in KPJ ne vnaša v množične organizacije, i. j. med tukajšnje demokratično ljudstvo obeh narodnosti. Opozarjal., smo, da bo tak spor prinesel dobiček samo sovražnikom ljudstva. Vse ni nič pomagalo. Likvidatorji tipa Vidali so izzvali razkol v demokratičnem taboru in prisilili DFS, da je samostojno nastopila na občinskih volitvah v Gorici.
Pri volivni propagandi je DFS pozivala vse Slovence, naj enotno volijo njene kandidate. Pri tem se ni niti z besedico dotaknila KPI. Vemo pa prav dobro, da so nekateri voditelji federacije in onore-voli blatili vodstvo DFS, češ da je izdalo Slovence, da je nacionalistično itd. Pri tem ni primanjkovalo demagoških fraz. Zakaj so prav za prav onorevoli imeli zboromnja prav v tistih predmestjih, to je v slovenskih vaseh, ki so najbolj demokratična? Zakaj niso voditelji sklicali zborovanj v mestu Gorici? Izgovor, da se zborovanja v mestu ne morejo vršiti, ker bi jih razbili fašisti, ne drži, tovariši! Namen zborovanj po slovenskih vaseh, kakor so Standrež, Podgora in Pevma je bil ta, da bi odvrnili slovenske demokratične sile od DFS, da bi tako imeli dokaze za napad proti vsem onim, ki se ne strinjajo z resolucijo Informbiroja.
To se pa ni posrečilo. Slovenci so previdni ljudje in imajo za seboj precej izkustev, zato so v veliki večini oddali svoje glasove DFS kot edini najbolj napredni demokratični organizaciji na Goriškem.
Ali je mogoče kdo izmed dveh izvoljenih kandidatov na listi KPI Slovenec?
Kje je tu spoštovanje narodne enakopravnosti? Kdo je nacionalist? Takšni voditelji bi radi imeli Slovence le takrat, ko gre za glasove, ne pa takrat, ko je potrebno nekaj stvarnega dokazati in napraviti.
DFS je bila pri občinskih volitvah med dvema ognjema. Na eni strani osredotočen napad vseh šovinističnih strank skupno s slo-venskim klerikalnim fanatizmom v tako imenovani SDZ, na drugi strani pa klevetniška gonja pod geslom «internacionalizma», ki jo je vodila goriška federacija KPI.
Evo kaj so pisali v zvezi z občinskimi volitvami tisti, ki bi morali podpreti DFS v listu «Unita»: «V takem položaju gre naša partija na volitve sama zaradi nacionalističnega vprašanja nekaterih voditeljev DFS, ki je predstavila svojo listo, a je bila pri državnih volitvah IS. aprila naša zaveznica...« Ali ni to demokratu obeh narodnosti, kdo je kriv za razkol demokratičnega gibanja na Goriškem. Tega so krivi nedvomno nekateri voditelji goriške federacije, ki zavajajo svoje množice in jih tirajo na rep italijanske buržoazije in to prav na vprašanju enakopravnosti narodov, v tem primeru Slovencev, kjer bi bilo nujno po marksizmu-leninizmu tolči imperialiste. Da bi zakrilo kri-
Citajte in širite Primorski dnevnik!
vo pot, na katero so se podali, obtožujejo DFS. Poznavalci goriških razmer pa prav dobro ve\o, da je klevetanje? Ali nismo bili 18. aprila nacionalisti? Kako je goriška federacija branila Slovence, ko so bili predmet dnevnih napadov v volivni kampanji? Partijska glasila niso črhnila niti besedice.
Ko so komunisti obeh narodnosti na Goriškem hoteli zvedeti resnico o stanju v KPJ in ko so imeli možnost %>repričati se o tem po literaturi, ki zavrača klevete Informbiroja, je glasilo goriške federacije «L’Ora dei Lavoratori« iz šovinističnega besa proti FLRJ napisalo pod naslovom: »Pozor pred izzival-ci» med drugim tudi tole: »Opozar-jamo člane partije pred protipar-tijsko literaturo, ker bi njeno Urjenje pomenilo neposredno pomoč sovražnikom naše partije, ubijalcem komunistov, onim, ki so deportiran naše tovariše. Dol s trockisti, uma-
Kuljenie in raunanle z brejo Ziuino
Naši živinorejci včasih premalo pazijo na pravilno krmljenje in oskrbovanje breje živine. Breja žival mora imeti mir, vsaka nagla večja sprememba ji škoduje. Delo, Ki ga je normalno opravljala, je treba omejiti, zmerno gibanje pa ji koristi. Krma mora biti obilna, toda le V toliki meri, da zadošča z* razvoj zarodka in ohranitev materine srednje telesne teže. Živali se v zadetku brejosti dobro redijo, ker jim Krma bolj tekne, takrat tudi zarodku ni potreba še mnogo hraniv. V drugi polovici brejosti pa živali ne smejo postati zama-ičene.
Krma mora biti primerno sestavljena. Zarodku je treba drugačnih redilnih snovi kakor materi. Treba mu je mnogo beljakovin za stani-čevje, železa za kri, apnenih soli za kosti. Te snovi morajo biti v krmi-
Glede na brejost je treba krmo pokladati v določeni obliki. Predvsem ne sme biti obsežna, ker je trebušna stena že itak obremenjena, prostor za želodec in črevesje zožen in dihanje spričo razširjanja teh organov oteženo. Zato ne gre pokladati krme, ki žival napenja.
Krma mora biti lahko prebavljl. va. Da bi se ne kopičila v prebavilih, jo je treba pokladati večkrat na dan v majhnih količinah. Žival naj ne dobi mrzle vode in pokvarjene, plesnive ali zmrzle krme.
Hlev mora biti zračen in ne prevroč Cisti zrak olajša dihanje. Žival mora udobno stati in ležati. Zato je treDa poskrbeti za ugodno Jtajo in mehko nasteljo ter žival zavarovati pred udarci in poškodbami, Prenizka lega v zadnjem de. lu utegne povzročiti izstop nožnice. Glede na vime je treba paziti, da.se žival pred porodom ne prehladi. Ležanje na mrzlih tleh lahko škodi materi in zarodku. Ugodno vpliva na razvoj redno čiščenje kože.
Pri vseh brejih živalih je treba končno preprečiti zvrženje. To je lahko posledica najrazličnejših okoliščin; prevelikega napora, pre. obremenitve želodca ali črevesja, napenjajoče ali druge škodljive krme, mrzle vode, draženja, naglega ohlajenja in končno poškodbe vseh vrst.
Navedena navodila veljajo za šivali vseh vrst. Posebej pa spregovorimo o ravnanju ■ z brejimi kravami.
Breja krava se lahko giblje ob lepem vremenu na paši, le proti koncu brejosti naj ostane v hlevu. Ce je bila krava običajno v hlevu, ji paša za časa brejosti ni potrebna.
zanimi agenti imperializma.Ce | tike goriške federacije zrušile in
prelistavamo liste, kakor »Voce li-bera«, «11 Lunedi» in druge, zasledimo na las podobno vsebino. Dalje piše «Unita» 2. novembra: «Poudariti moramo dejstvo, da so glasovi, ki jih je dobila 18. aprila Ljudska fronta, odšli pri goriških občinskih volitvah deloma trockistom, ki podpirajo Tita, deloma lipovi vejici, ki je znak belogardistov».
Iz vsega tega bo jasno vsakemu iskrenemu komunistu in pravemu to le krinka ljudi, ki so svoječasno razbijali KPJK in sedaj tudi razbijajo vrste KPI na Goriškem. Dokaz temu niso samo volitve v Gorici in okolici, kjer je mešano prebivalstvo, temveč še bolj p furlanskih krajih,kjer narodnostno vprašanje ne prihaja v poštev. Trdnjave demokratičnega gibanja u Furlaniji so se zaradi oportunistične in skrajno socialdemokratske poli-
podlegle imperialistični politiki vladnih strank. To je najboljše spričevalo delovanja oportunistov v. gorak t federaciji.
Delovanje videmske federacije bomo še posebej osvetlili.
Komuniste italijanske narodnosti in zapeljane slovenske člane opozarjamo na razdiralno delo članov federalnega komiteta za Goriško, naj spregledajo in naj ne dopuščajo, da se izrablja njihova predanost in zavest v socialdemokratske in šovinistične namene, temveč naj čvrsto stojimo na braniku dosedanjih pridobitev delovnega ljudstva ter naj iz svoje srede izberejo take voditelje, ki bodo dosledni naukom Marksa-Lenina in Stalina. Na Goriškem je bolj kot kjerkoli drugje nujno potrebno razbijati ostrino imperialističnega meča, ki pripravlja nov svetovni požar.
Velika škoda po neurju
ISTRA
Ze od leta 1933 ni padlo toliko dežja v kratki dobi nekaj ur, kot v noči od nedelje na ponedeljek. Glavne ceste so na večini krajev poplavljene. V Sičoveljski dolini je več hiš pod vodo. V Rižani je Ri-Žana prestopila bregove in zalila na nekaj mestih tudi cesto. Odtočni kanali niso mogli več požirati velikanskih množin vode, ki se je zlivala iz oblakov kot iz škafa. Govori se tudi, da je pri Sičovljah odneslo eno hišo, vendar vest še ni potrjena. O tem izrednem deževju bomo še poročali.
KINO
VERDI. 17: «Zorrov trni bič«, J. Le-wis in L. Stirling.
VITTORIA. 17: »Tragična skrivnost«, K. Hepburn in R. Taylor. CENTRALE. 17: «Velika utvara«, J.
Gabin in E. von Stroheim. MODERNO. 17: «Visoka plima«, D.
Castle in J. Bischop.
EDEN. 17: «Kralj rdečekožcev«, R.
Scott in B. Kabot ODEON. 17: «Nov program.
Košček modrega neba med temnimi oblaki
Po temnih dnevih in dolgih nočeh neprestanega dežja, ki je posebno zadnjo noč padal tako monotono in enolično ne da bi spremenil svoj dolgočasni in zaspani ritem, so se vendar včeraj zjutraj ponekod raztrgali oblaki in pokazal se je košček temnomodrega neba, ki ga je ovijal šibek, toda še vedno zlat sončni žarek.
Sonce je za nekaj trenutkov veselo zasijalo in pobožalo bližnje hribovje. Rdečerumeno in sprano listje je zablestelo in si v mavrici, ki se je nežno zlila na zemljo, obetalo še mnogo svetlih dni. Toda to je bila morda njegova poslednja utvara, ker travniki, vrtovi in ulice se dan za dnem z njim pregrinjajo. Drevesa in grmičevje je že skoro pripravljeno, da leže golo v posteljo globokega zimskega spanja.
Jesen se pripravlja na odhod in zato hiti s svojim delom. S svojim čudodelnim čopičem je že prebarvala griče, doline in hribove, pospravila je zadnje pridelke, objela pusto grudo in ji zapela sladko uspavanko. Njen glas je zvonek in mil, njena pesem mamljiva. Nič se ne more upreti njeni volji, ki jo tako nežno uveljavlja. Narava že pripira svoje trudne veke. Veter jo rahlo pozibava. '
Prispevki za socialno zavarovanje
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je bil dosežen sporazum glede znižanja novih prispevkov zg socialno zavarovanje. Višina teh prispevkov, ki veljajo od 1. avgusta t. 1. v zvezi z zakonskim dekretom z dne 29. julija 1948 št. 1136 je naslednja:
Družinske doklade L 12.60%; fond za vpoklicane uradnik? L 0.80%; dopolnilni fond za socialno zavarovanje za starost L 3.50; za brezposelnost L 4; za jetiko L 2.50; fond za socialno solidarnost: v breme delodajalcev 3% in v breme nameščencev 1.50%.
Natančnejša pojasnila daje tajništvo Zveze trgovcev.
Vozni red na goriškem kolodvoru
ODHODI :
Za TRST: 6.16, 7.29, 9.50, 13.53 ukinjen ob sobotah), 16.40 (za Ronke ukinjen ob nedeljah), 18.47, 21.27, 23.40.
Za'VIDEM: 6.25, 8.49, 13.00, 14.00,
16.57, 18.37, 20.50.
PRIHODI:
Iz TRSTA: 610, 8.07 (iz Ronk ukinjen ob nedeljah). 8.46,	12.58,
13.58, 16.54, 18.34, 20.45.
Iz VIDMA: 6.10, 8.07 (iz Ronk uki. njen ob sobotah), 18.45, 21.12, 23.36.
Obvestilo Zveze trgovcev
Na Zv.ezi trgovcev v Gorici ul. IX Agosto 11 so članom na vpogled informacije o zunanji trgovini in o razdeljevanju bombaža za trimesečje julij—september 19’8-Nadalje se tam trgovci lahko seznanijo z vestmi o angleškem sadnem trgu, o izvozu sadja in zelenjave v Nemčijo in o splošnem izrednem davku na proizvode in uvozno izmenjavo.
PODGORA
V soboto popoldne je imela P° • gorska šolska mladina nekako no skušnjo za nastop, ki bo v ne deljo 14. t. m. Ponovili bodo trooe-janko A. Ingoliča «SIROTE». * igra je že pri svoji prvi Pret*sJfL privabila mnogo občinstva v ® gantovo dvorano. V soboto je velikem številu posetila predstav Šolska mladina s svojimi profesor] > prišli so tudi, gojenci Alojzijevi!«3;
Igralci so se kar dobro °^rez^ in lepo izvedli svoje vloge, čepr je bila to le vaja, vsled česar J menil Tinček s svojo trmasto ko «ah, za to mularijo je že dobro•
Hotel je torej reči, da bo v
nedeljo
on in ostali soigralci se nimivo in poučno igro.
podal
Deževje povzročilo velike poplave v Sičolski dolini
Zaradi močnih nalivov v noči od nedelje na ponedeljek je zelo narasla reka Dragonja, ki razmejuje koprski in bujski okraj istrskega okrožja. Ze ob 10 zjutraj je bil prekinjen vsak promet med okrajema V tej dolini, ker je narasla reka odnesla manjši most, večjega pa razmajala. Vsa Sičolska dolina je poplavljena. Na glavni- cesti je bilo med krajema Gorgi-Molini nad 1 in pol metra vode. Ze v prvih jutranjih urah so šli na mesto gasilci iz Kopra, Ižole, Pirana, Umaga in Buj. Ti z veliko požrtvovalnostjo pomagajo pri reševanju živine, živeža in ljudi iz poplavljenih hiš. Vsi so še sedaj na delu. Voda je naraščala do 3 popoldne in se šele sedaj ustavlja.
Skoda še ni ugotovljena, vendar se že sedaj lahko reče, da je zelo velika. Zlasti so prizadeti poljski pridelki, živež, perutnina in tudi živina.
Po telitvi ima krava največ mle. ka, ki ga ji potem polagoma zmanjkuje. Na to vpliva tudi na novo pričeta brejost. V drugi polovici brejosti mleko vedno bolj pojema in nazadnje izločevanje popolnoma preneha kljub molži (umetnemu draženju). Vendar so dobre krave molznice, ki dajejo mleko vse do naslednje telitve. A to ni prav, ker se izloča z mlekom velika množina onih redilnih snovi, ki jih potrebuje zarodek. Dokazano je, da takšna krava po telitvi ne doseže več polnega donosa.
Potrebno je torej v času brejosti molžo polagoma (jpustiti in to najbolj prav v 8. tednu pred teletom. V 8. tednu naj se krava molze le dvakrat na dan, od 6. tedna dalje, samo enkrat. Mleko se kasneje samo ustavi. Ce le nič ne izda, naj se izpira vime z mrzlo vodo vsak drugi ali tretji dan in naj se nekaj ur potem temeljito izmolze.
Prehod k opustitvi molže je treba izvesti zelo previdno. Vedno je treba izmolsti vime do zadnje kap. lje, drugače povzroča zaostalo mleko slabe posledice.
Proti koncu brejosti, kakor že omenjeno, krmljenje ne sme biti preobilno. Predebele krave dobijo navadno mrtvoud. Potrebna je primerna sestava krmil. Zrezkov repe je treba manj, zato pa več redilnih snovi. V senu je dokaj apnenih snovi in ie to zato najboljše krmilo.
Sploh prihaja seno v prvi vrsti v poštev za krmo breje živali. Zato je treba preizkusiti njegovo kakovost. Ce ne ustreza potrebam, lahko povzroči taka krma mehkotnost in kostolomnico ravno pri brejih kra. vah, ki potrebujejo za zarod in mleko mnogo apnenih soli. V letih, ko je krma slaba in jo primanjku. je, pogine za to boleznijo mnogo brejih krav. Temu pojavu odpomo-remo s posebnimi apnenimi pripravki (klajno apno). V danem primeru je treba živini podajati tudi želez-nate pripravke. Dobro je, da po-kladamo kravi pred in tudi po telitvi laneno moko, ki jo vsujemo v pijačo, ker dobro vpliva na odlu-ščenje trebila. Tri do štiri tedne pred telitvijo je treba zmanjšati dnevni obrok krme in to posebno pri debelih kravah.
Včasih je pred telitvijo vime zelo napeto. Krave ali junice ne smemo molzti, ker je prvo mleko (mlezi-vo) neobhodno potrebno teletu.
Breja krava mora imeti dovolj prostora, da je varna pred udarci drugih krav. Proti koncu brejosti je treba kravo čuvati pred prepihom. Prenagla hoja in grdo ravnanje kravi prav tako škodujeta.
Kulturne Testi
V četrtek 11. novembra bo v dvorani razstavnih prostorov gostovalo SNG iz Trsta s Shakespearovo komedijo. »Kar hočete*. Pričetek ob 20.
V nedeljo 14. novembra bo v Kopru občni zbor podzveze SHPZ. Vsa prosvetna društva naj pošljejo svoje delegate. Občni zbor bo v dvorani Ljudskega doma ob 8 in pol.
Podzveza SHPZ v Kopru bo organizirala pevovodski tečaj v Portorožu. Vabljeni vsi interesenti, da se čimprej prijavijo na sedežu v Kopru.
Podzveza SHPZ v Kopru sprejema vpisovanja v -ežiser^ki tečaj. Cas vpisa do 15. tekočega meseca.
Spoštuj odredbe
Zopet je bila izvršena prijava zaradi neizvrševanja odredb. Predčasno je zaprla svoj lokal gostilničarka Fragiacomo Ema iz Pirana štev. 614. Drugič bo gotovo pogledala tudi na uro.
Bodi previden!
Korda Egidij iz Škofij je bil toliko nepreviden, da je nevedoč uporabljal neki eksplozivni predmet, pri čemer je k sreči utrpel le nekoliko lažjih poškodb. Upamo, da ga bo to spametovalo.
5. t. m.je tovorni avto v bližini Umaga povozil ter laže poškoro-Val Vigini Terezijo. Kdo je kriv še ni ugotovljeno.
Tatvina v odprti trgovini
TRST
Včeraj okrog 10.30 se je nahajala Privitello Lucija v ozadju svoje trgovine z radijskimi potrebščinami v ul. Mazzini 37. Ker ta čas ni mogla paziti na blago v prednjem delu trgovine, so neznanci izrabili priliko in odnesli radioprejemnik, ki je bil zložen pri vratih. Lastnica ima 56 tisoč lir škode. Policija išče te predrzne ljubitelje glasbe.
I ST RS I< I DNEVNIK
ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU_______
PROSLAVE VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V ISTRSKEM OKROŽJU
Naj živi 7. november, naj pomembnejši praznili
delovnega ljudstva, ki se bori za mir in demokracijo]
Maš cilj je in ostane borba za okrepitev našega gospodarstva, za okrepitev demokratičnih vr&
hribu nad mestom ter na strehi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ljudstvo je nato do natrpanosti napolnilo trge, kjer šo bile postavljene tribune za predstavnike ljudske oblasti, zastopnike množičnih organizacij in govornike. Ozadje odra so krasile tri velike rdeče zastave s trojezičnimi napi3i: Živela agrarna reforma. Nad temi pa je bila velika slika kmeta včerajšnjega kolona, ki orje svojo zemljo. Tako je bilo simbolično prikazano, kako je istrsko ljudstvo izvojevalo po velikem zgledu oktobrske revolucije poleg zmage nad nacifaši-stičnim okupatorjem, tudi zmago nad veleposestniki.
Slavnostna zborovanja so se pričela z goyori o pomenu oktobrske
sko oblast, so bila brez primere v zgodovini.
Kot je revolucija razbila vse poizkuse, ki so hoteli zavirati razvoj, bodo danes razdrobljeni vsi, ki bi tu pri nas poizkusili s kakšnimi avanturami. Kot se je v Sovjetski zveži pričela po revoluciji izgradnja boljšega življenja, pričenjamo tudi pri nas po dolgih letih suženjstva delati zase in za boljši obstoj.
je pred nami samo en cilj. Ta cilj pa je dosledna borba za okrepitev našega gospodarstva, za okrepitev demokratičnih vrst. Kot smo včeraj šli pod vodstvom KP STO-ia, majhne, toda junaške, naprej, tako bomo šli tudi v bodoče. Naj pridejo pogledat k nam klevetniki in
revolucije. V Kopru je govoril tov. Laurenti, ki je pričel z mislijo na veliki dan, ko je delavski razred v carski Rusiji zdrobil verige suženjstva. Na eni šestini zemeljske oble so zavihrale rdeče delavske zastave. Govornik oriše nato delo Velikega Lenina, ki je vodil boi bo proti vsem zunanjim in tudi notranjim sovražnikom. Imperialisti so že takrat poizkušali z oboroženo intervencijo uničiti z notranjimi sovražniki revolucije veličastni vzpon delavskih množic, toda niso uspeli. Takrat so občutili zatiralci delavskega razreda, kako se širi revolucionarna ideja. Občutili so odločen nastop do tedaj zatiranih in tlačenih delavcev. Junaštva rdečih straž, ki so branile prvo ljud-
rušilci, pa bodo videli, kdo je na liniji pravega internacionalizma, kdo sledi marksizmu-leninizmu! Z Velikim Leninom lahko rečemo tudi mi v odgovor na vsa blatenja: «To je znak njihove slabosti in nemoči!«
Govornik je končal z vzkliki veliki obletnici, voditeljem revolucije in socializmu, nai;ar je ljudstvo odgovorilo z viharnim ploskanjem.
Nato je govornik orisal v slovenščini pomen velike obletnic?. Podčrtal je, kako ves demokratični svet praznuje ta dan zelo občutno. Tako ga praznujejo tudi Markoso-vi partizani, ko še bolj trdo stiskajo puške v upornih rokah, praznujejo ga v znaku velikih zmag čete
Sad naše borbe je tudi agrarna
reforma, ko smo dali zemljo edino pravemu lastniku — kmetu, ki jo obdeluje (vzklikanje: Živela agrarna reforma). Se nikoli nismo praznovali dveh tako važnih datumov: enega mednarodnega pomena, drugega krajevnega pnmena. Nikoli nismo tako globoko občutili, kaj so tudi za nas sadovi Velike oktobrske revolucije. Delavci, kmetje in delovna inteligenca so danes močan blok proti vsem našim sovražnikom. Se več uspehov bomo dosegli z našo združen ostjo, če bomo kot do sedaj edini. Tu delamo, obnavljamo in gradimo, v Trstu pa likvidatorji, ki so bili taki tudi že včeraj in so se bali težav, rušijo. Toda to nas ne moti, ker vemo, da demokratične armade Kitajske, praznujejo ga stavkajoče delavske množice Francije. Tudi naša mesta in vasi proslavljajo ta dan v prazničnem razpoloežnju.
Po govorih je godba zaigrala Internacionalo, katero je ljudstvo poslušalo v pozoru, nakar je bila dopoldanska proslava zaključena. Popoldne je sledil koncert solistov rer ške opere, o katerem poročamo na drugem mestu.	/
V Marezigah...
beseda iz ust naših najmlajših. To pa je za vse, ki smo trpeli po ječah in internacijah, največje zadoščenje.	Franc	Babič
V Dekanih...
Naša vas se je zelo lepo oddolžila obletnici Velike oktobrske revolucije Ze več dni prej smo pričeli s pripravami, ker smo hoteli poslopja smo okrasili z venci, zastavami, napisi in slikami. Na predvečer pa smo se zbrali v dvorani Ljudskega doma.
Poleg ljudstva je prišlo na to proslavo tudi več vojakov naše vojske. Po govoru o pomenu velikega dne so iledile recitacije in borbene pesmi, katere je zapel domači pevski zbor. Godba pa je zaključila proslavo z Internacionalo.
C. S.
V Portorožu...
Kot po vseh drugih krajih, smo tudi v naši vasi na zelo slovesen način proslavili obletnico Velike oktobrske revolucije. Kljub temu da nam vreme ni bilo ravno naklonjeno, je ljudstvo iz vasi napolnilo do zadnjega kotička novo dvorano v zadružnem domu. Se pred začetkom proslave smo zvonili v znak velikega dneva 31. obletnice oktobrske revolucije. Vse to, da se oddolžimo spominu tistemu narodu, ki je prvi v zgodovini postavil ljudsko oblast delavcev in kmetov. Kresovi, ki smo jih prižgali, so simbolično prikazovali živi plamen našega navdušenja in hvaležnosti do sovjetskega ljudstva.
Proslava se je pričela z deklamacijo «V nove zarje« in »Sovjetskim herojem«. Za zaključek proslave je domača godba zaigrala sovjetsko himno.
Vsi navdušeni so se ljudje vračali na domove. Človek ne bi verjel, kako danes naši otroci samozavestno nastopajo celo ob takih priložnostih. Tudi za to moramo biti hvaležni Veliki oktobrski revoluciji. Svobodno teče naia lepa
Po uspelem gostovanju reike opere v dnevih razstave z Rossinijevim «Seviljskim brivcem» si je tukajšnje občinstvo zaželelo, da ne bi ostalo njih gostovanje osamljeno. Zelja nas vseh je bila, da bi zopet prišli med nas in nam nudili umetniški užitek.
Ko se je v nedeljo razvedelo, da so na programu prireditev za proslavo 31. obletnice Oktobrske revolucije tudi solisti reike opere, se
Koncert solistov reške opere v Kopru
je h koncertu zbralo ogromno število ljudi, ki so napolnili veliko d.vorano na razstavišču. Začetek je bil določen za četrto uro, a se je iz tehničnih razlogov pričel s polurno zamudo.
Baritonist Branko Medanič je z odrsko temperamentnostjo in smeh-
ljajočim licem stopil na oder ter javil program. Predstavil je sodelujoče: altistko Nfido Auer, tenorja Milana Vladiva, spremljevalca na klavirju dirigenta Stanka Simoniča ter sebe. Brez nepotrebnih zavlačevanj so se vrstile točke za točko z menjavanjem solista. Peli so v hrvaščini, le dve operni ariji sta bili zapeti v italijanščini.
Program je obsegal: Zajc »Dvorana velikega sveta» (barikti); Zajc: »Domovini in ljubezni» (alt); Puccini: Tosca, aria iz I. dejanja (tenor); Oda)c « Vino pijejo štirje» (bariton); Gotovac: «Na prenoči-šču» (bariton); Bersa:	»Sužnja«
(alt); Gotovac: «Morana» (tenor); Gotovac: «Z dragim v svet« (alt); Gotovac: »Nisem znala» (alt); Leon-cavallo: »Bajaco« (bariton«; Bizet: nCarmen» (alt); Puccini: «Tosca» -«Zvezde so sijale» (tenor) ter Rossini: «Seviljski brivec» (bariton).
Občinstvo je pazno sledilo ves čas izvajanja ter po vsaki pesmi hvaležno nagradilo z aplavzom vsakega posebej. Koncert je po vsebini programa, kakor tudi po lepem prednašanju nad vse lepo uspel. Solisti razpolagajo s prijetnim in šolanim glasom, kar pa je posebno vidno pri baritonu, ki ima vse le-
ge lepo izenačene. Altistka je sprva pela z majhno nervoznostjo, katere se je pozneje otresla in bila prav dobra. Isto velja za tenorja, ki posebno Puccinija, ko nima tako napornega potovanja za sabo, verjetno zapoje lahkotnejše. Pri baritonu pa ni bilo nič takega vidno. Svojega «Brivca», s katerim je bil koncert tudi zaključen, je moral celo ponovili.
Pohvaliti moramo tudi kapelnika Stanka Simonoviča, ki jih je z občutkom spremljal, kar napravi lahko samo tak, ki pevca dobro pozna in ve za njegove dobre in šibke strani.
Vsi nastopajoči pevci so prvaki reške opere in imajo v tej sezoni že lepo število predstav za seboj. Tako je altistka pela Carlotfo v Vfer-therju in se pripravlja za Santuzzo v «Cavalerii Rusticani), bariton poje z velikim uspehom «Seviljskega brivca» ter se pripravlja za Go-jana v »Morani«, tenor je pred kratkim pel prvo tenorsko partijo v »Wertherju« in se pripravlja na »Bajaca«, ki ga bo pel v italijanščini.
Hvaležni za njih uspeli koncert bi jih zopet kmalu radi slišali, saj so nam s svojo pripravljenostjo priti takoj na povabilo postali kar simpatični, a svojim umetniškim prednašanjem pa naravnost zaželeni.
Na predvečer proslave oktobrske revolucije je bilo tudi v Portorožu vse v pripravah za veliki praznik. Ob glavni cesti pred Ljudskim domom je bil postavljen lep slavolok, ki so ga krasile zastave. Prav tako so bila ponekod lepo okrašena izložbena okna trgovin.
Ko se je zmračilo, so zagoreli številni umetni ognji vzdolž vse obale in zažarele velike rdeče zvezde na
 ... - _
voda za gluhonemo mladino, i_ cah se je razvila povorka * “ mi in vojaško godbo na če.M-Glavni poudarek solaotnega ^jjs ra pa je bila slavnostna ak;'de V Ljudskem domu, kateri Pa nl<;,va, gel sprejeti številnega ob®1 s'no;t Vhodi v dvorano so bili nirav ^ natrpani in ljudstvo je nl°ra ,sSj ti celo na hodniku, če je hotel0
kaj sIišati'	.	-ka	god'
Program je otvorila vojas* ® ba s himno «Velika Rusija ie sj0. zo skovala«. Sledili go govori v.,.nji venščini, italijanščini in nrva((2vo-nakar je zopet zaigrala godba ■ ^ ke z vzhoda«. Med številnimi tacijami v sloyenščini in . hoVo, ščini, naj omenimo samo Kap ^ ki so jo z recitacijo in rit”3!-ža s gibi podale mladinke učite*)1* tov. Vuko"Kumarjevo, ki ie 0p6t j naštudirala. Za zaključek Je *gic#r zaigrala godba dve skladbi, .ja se je pričel ples, ki je tra)3 polnoči.	.ripr£	I
ljen in le ikoda, da so ga ^.
Program je bil skrbno Prj^0tili I
vsi tisti nešteti, ki so stali P° v. j niku in se ves čas prerivali- . bi bilo, da bi drugič ob ta k \n ložnostih raje spraznili h°dn' bi tako imeli večji mir tisti. K j vajajo na odru in tisti, ki s° y rani.
Franjo Rupena S Ci
d. z o. z.
TRST — VIA UDINE št. 15 — TELEF. jt. 86-48
TRGOVINA M DEBELO Z VSAKOVRSTNIM LESOM, PREMOGOM, OGLJEM, DRVMI -------------/A	KURJAVO-------------
Zaloga vina
Avtoprevoznik
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE SEZONE BODO SE SLEDEČI
RAZPISANI ZA 21. IN 28. T. M.
v Tolmin, Ajdovščino, Postojno Vipavo-trg9 Kanal pri Tolminu ___________in Ljubljano______
Prijave sprejemajo najkasneje do 12. t. m. usi potovalni vrar!l‘ INFORMACIJE DAJE
ADRIA-EXPRESS
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD, ul. F. Severo S, tel. 79-2^
— UPKAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefon 27-847 in 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLHJ: 55, 165, 330, 650
imrniMKTVi)' ULICA MONTECCH1 št. 6, III. nad. — Teleton St 83-806.
UR	   tel	27-847.	Cene	oglajov:	Za	vsak	mm	vISine	v	Širini	1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur.	,	,,
Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.
OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18.
Postni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk«. Trst 11-
TRST - VIj. V AS ARI lO
I
Oglejta si nuvn bogato pošiljko moških in ženskih čevljev po zelo nizkih cenah
TRST - VIj. VAS ARI lO
FLRJ: «Prlmorskl dnevnlk», uprava:	Ljubljana