v muujjaii), sreda dne 24. decembra liilš. Leto IL "Posamezna številka 6 vinarjev, ^«DAN* (shaja vsak dan — tudi ob nedeljah In 'praznikih — ob t. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 'kari zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani T ‘ npraTnlitvu mesečno K l'20f i dostavljanjem na "dom K 1*50; a poito celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 60'—. — Naročnina se Ut pošilja u p ra viii št vu. :» nt Telefon številka 118. :s I MM* NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. r-nijiama« ■ Posamezna številka 6 vinarjev« a Uredništvo tn upravnišlvo: ag VCiteijska Tiskarna, Frančiškanska ulica it 0« Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkinuu pisma so ne sprejemajo, rokopisi as os vračajo. Za oglasa se plačat polit vrsta 15 v, osmrtnico, poslana ta zahvale vrsta 50 v. Pri večkratnem oglašanja pa* St post — Za odgovor je priložiti znamko* 2f ss Telefon številka 118. at ——as ii i mmm—m—a m. Slovanski božič. Lansko leto ob teni času so stale slovanske čete — pred čataldžo. Dne 3. decembra jc bilo podpisano premirje in zmagoviti bojevniki balkanske svobode so se ustavile tik pred vrati Carigrada. Izbojevane so bile velike zmage. Res je še klubo-val Odrin. Skader, Janina. Toda jasno je bilo, da sc bo vojna končala s popolno zmago slovanskih čet. 7. radostnimi mulami v srcu smo praznovali božične dni in pričakovali ^ novim letom novih veselih dogodkov. Kako bi ne? V Carigradu je bilo kakor pred sodnim dnevom. Po ulicah so se vlačile gladne množice — in mesto se jc od dne do dne bolj polnilo z obupanimi begunci. Turška armada pred Čataldžo je bila brez moči — edino krepki utrjeni zidovi so branili slovanskim četam pot na Carigrad. Odrin je bil obdan okoli in 1 okoli od bolgarskih čet — z.veste straže so do vratu v snegu čuvale, da zabranijo vsak turški izpad. Od-rin mora pasti — to je bilo geslo generala Ivanova. Srbske čete so bile med tem osvojile že vso Macedonijo. Nismo uiti vedeli, kam so naenkrat zginili zmagovalci od Kumanova, Prilepa in Bitolja... Naenkrat so sc pojavili pred Odrinem, da bratsko pomagajo svojim zaveznikom do zmage. Med tem pa je stari Nikita pripravljal nove napade na Skader in Taraboš. Po naših deželah so spremljati vsi, ki so čutili v sebi slovansko kri, vse te .dogodke z velikim zanimanjem. S ponosom in s samozavestjo smo kazali na uspehe slovanskega orožja. Saj sta bila premagana dva stoletna sovražnika Slovanstva: Turek in Nemce. V naših srcih sc je glasila mogočna slovanska pesem. Čutili smo se tako eno z balkanskimi brati, da smo smatrali njih zmage za svoje zmage. Prišlo je: Osvobojenje, zmaga, Svoboda. Lepšega božiča ni doživelo Slovanstvo. In letos.. Kako razočaranost smo morali doživeti! Za ponosnim letom 1912., je prišlo leto slovanskega izdajalstva sramote in pogube 1. 1913. Opravičeno jc zapisal te dni odličen slovanski publicist, da bi bila sreča za Slovanstvo, ako bi moglo izbrisati iz svoje zgodovine leto 1913. To leto je bilo leto nesreče. Le malo onih nad se je izpolnilo. Mi smo jih gojili pred letom in šc te ie na videz ali na pol. Res so balkanske čete dosegle zmage, kakor je bilo pričakovati. Meseca februarja so sc zopet zganile vrste bojevnikov, puške so zapele bojno pesem; topovi so pokati. Junaki so izbojevali novih zmag. Bolgarske čete so sc bojevale že na galipol-skem polotoku, (Odrin je bil vedno bolj v nevarnosti, Evropa je vsak dan pričakovala padec Skadra. In vse smo dočakali. Padla je Janina, Odrin, Skader. Bila je pomlad polna zmagoslavja. Toda prišel je temen oblak in je zakril zarjo balkanske svobode: prišlo jc izdajalstvo. Nastal ie spor med brati in krvavi boj. Od tedaj pa more zaznamovati Slovanstvo velike izgube in zato je žalosten letošnji slovanski božič. Rusija, ki je bila ob času prve vojne polna slovanskega navdušenja in je tudi v politiki zavzemala odtočno slovansko smer, je po bratomorni vojni pozabita na svojo veliko dolžnost. Ob času prve vojne so se vršiti slovanski banketi, zbirale so se velike svote za ranjene, vstajala so slovanska društva. — Časopisje je pisalo o velikih resnih trenutkih — po vojni pa je nastala, apatija in slovanska misel je postala sirota brez zaščite. Ruska politika je nastopila svoja sebična pota in je šla iskat gotovih dobičkov pred Dardanele in v Malo Azijo. Balkan je bil prepuščen svoji usodi in intrigam Švabov. Proti Poljakom pa se nadaljuje stara neslovanska politika in pred nekaj dnevi so v dumi obravnavali o tem, ali smejo Poljaki v svojih občinskih zastopih govoriti — poljsko. Kaka sramota za Slovanstvo. Naravno je, da se zato Poljaki čim dalje bolj odtegujejo iz slovanskega kroga in plačujejo milo za drago na narodnem telesu bratov Rusinov. Cehi imajo toliko dela v svoji lastni domovini, da ne utegnejo misliti na rešilno misel za —■ druge. Balkanski razdor jc uplival tudi na nje. Na Balkanu je mir — vsaj na videz. Skrivaj divja sovraštvo med Bolgari in Srbi, z nezaupanjem gledata oba naroda sedanji položaj. Zmagovalci hočejo, da bi se rane pozabile — premagani jih ne morejo preboleti. Iz maščevanja se odrekajo slovanskega imena in iščejo tujih zaveznikov. Črnogorski kralj dela svojo politiko, ki ni vselej slovanska. Srbija skuša z marljivim delom nadomestiti to, kar smo drugi izgubili. Toda prokletstvo bratskega boja leži nad Balkanom kakor črna mora. In pri nas? Hrvati so dobili bana — in si izvolili svoj sabor. Toda njih notranje in narodne razmere niso docela vesele. Dalmacija je prestala težek boj — švabska pest pa bolj in bolj duši njeno narodno zavest. Slovenci smo letos tam kot lani, ako nismo kaj nazadovali. Pa lani smo Imeli vsaj nade — letos pa brez posebnih nad praznujemo svoj božič. Čutimo vsi, da je treba novega življenja. Letošnji božič nas uči, kako žalostna je pot sovraštva, kako brezplodno je delo brez velikih ciljev, kako prazno ie življenje brez vere v zmago. Slabo je obdarovano letošnje božično drevo — a otroci matere Slave naj se spominjajo na svoje grehe. Ako sc izpreobrnejo, bo mogoče ob letu bolj srečna velika slovanska družina. Štajersko. Afera \Vaslian. Kot smo že včeraj poročali, piše »Marburger Zci-tung« od 20. t. m. v svojem komentarju na izjavo knjigarne Leusclmer in I.ubensky,« da vedo v poštev prihajajoči nemški krogi prav dobro, kje jc iskati vire, ki so skozi tedne in tedne na tihem intrigirali proti \Vastianu. K temu smo zvedeli od zanesljive osebe iz Orndca, sledeče: Knjigarna Leusclmer in Lubcnsky ima med svojimi uslužbenci tudi par Vsenemocv, torej zagrizene nasprotnike poslanca VVašfiana. V isti hiši, kot je knjigarna Leusclmer in Luben-sky pa stanuje tudi Vsenemec, poslanec Einspinner. Med njim in Wa-stianom pa vlada že od nekdaj smrtno sovraštvo. Einspinucrju ni bila nikdar po godu VVastianOva slava in politična karijera. Skušal je Wastia-nu na moč metati polena pod noge, za kar pa sc \Vastian doslej nikdar ni zmenil dosti. To sovraštvo Ein-spinnerja je sledilo Wastianu tudi celo v odbor »Siidmarke«, zlasti šc potem, ko se je V/astianu in njegovim somišljenikom posrečilo strmoglaviti /Joznanega Braisa, ki je dal v »Siidmarki« povod naseljevati na posestva, ki jih ie nakupila »Siid-marka«, nemške, rajliovske protestante. Celo nemški klerikalci smatrajo \Vastiana radi tega kot moža, s katerim smejo tudi oni paktirati. Odprava priseljevanja protestantov, je bila Vsenemccm povod, se vreči na Wastiana kot osebo in ga tako politično, kot tudi družabno uničiti. Einspinner je tudi zahteval od Wa-stiana kot politika in predsednika »Siidmarke«, da se iiaj'pridruži gibanju »Proč od Rima«, čemur se jc pa Wastian, dasi skozinskoz svobodo- Letošnfe božično drevesce. Stara je navada taka, ( naj smo stari ali mladi) da vsak rad božiča čaka in živi v najlepši nadi. Božična pesem. Vaše želje so različne, torej, prosim vas, sprejmite in darove te božične si med saboj razdelite. Mej Slovenci, kaj želite, da dobite od božiča, po svobodi hrepenite, al‘ želite si šc — biča. Nič ne bojte se resnice, tudi na te svete dnove, vlada dela nam krivice, klerikalci pa — dolgove. mislec, odločno protivil ob vsaki priliki. Storil je to doslej baje zaradi tega, ker je umirajoča njegova mati ga prosila, da ji naj vsaj to obljubi. V tem oziru bi bila to gotovo lepa poteza, ki jo i nji, kot odkriti nasprotniki klerikalizma in rirnovstva tudi pri najzagrizenejšem narodnem nasprotniku vemo ceniti. Šele letos, ko Je prišlo do glasovanja v državnem zboru za »kongruo«, je dal \Va-stian Vsenemeem in ostalim svo- bodoinisclccm koncesijo s tem, da je z njimi vred glasoval proti kongrui, kar mu je tudi nemške klerikalce odtujilo in ga pri njih spravilo v nemilost. To ugodno priliko je potem izrabil Einspinner, da poskusi neljubega mu človeka strmoglaviti in pripraviti ob ves ugled, ter dobro ime. —■ Vsa ta gonja proti \Vastianu za-i dobi,— čim se oziramo na navedeno J — lice, brez primernega političnega 1 strankarskega lopovstva, ki v bistvu H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 4*10. Samo! K 410. ■mm Št. 4J0 Nikel ank. rent. Rosk. jako dobro id o ca samo K 4*10. Naj bogatejša zaloga vseh vrst lir kakor tudi najveeja izbera zlatnine in srebrnine r:iz-L..- po jako nizkih cenah. z: Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : ; Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. UST K K M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) Mojster Gregor Landri pa sc je prijel z obema rokama za glavo, podobno sladkornemu klobuku, in si poizkusil izpuliti lase. A niti ta tolažba mu ni bila dana v njegovi nesreči. zakaj prostor, kjer rasto drugače lasje, ie bil pri njem gladek in svetal kakor najlepša slonovina. Od tistega dne nisi videl Parda-jana več drugače kakor jahajočega na Galaorju. Spredaj je tekel Pipo. vohaje na vse strani, kje se da kaj ukrasti. Oalaorja ne bi bilo pripravilo nič na vsem božjem svetu, da bi se bil umaknil komurkoli, in ljudje. ki niso hoteli biti pojahani in poteptani, so morali bežati kaj naglo na desno in na levo. Pripomniti .ie treba (udi. da je skočila strahovita /ibuleja za vsako najmanjšo besedo in vsak krivi pogled kar sama iz svoje nožnice. Pardajan na Galaorju, v spremstvu Pipojevem in opasan z Žibulejo, je postal torej strah in trepet tistega tlela mesta, to sc pravi, vseh predrznih in prepirljivih ljudi in vseh suin-liivih lic, ki so jih bile pariške ulice polne tiste čase ; zakaj — to mora- mo reči, v vitezovo pohvalo — Par-dajan se je mešal v prepire samo, kadar je bilo treba braniti slabejše-ga. Zgodilo se je časih, da je privedel s seboj kakega berača, posadil ga k svoji mizi, povabil ga na obed ter mu rezal najboljše kose in toči! najboljše vino. Tiste dni je mojstru Landriju kar sijalo obličje, dasi mu navzočnost takih gostov v njegovi odlični gostilni ni bila ravno po godu. Zakaj Pardajan, ki tlij)!n •! nikoli niti beliča, kadar je prišel sam, ie plačeval tiste dni po kneževsko. Nekoč se je gostilničar osmelil in izrazil v spoštljivih besedah svoje začudenje nad to navado. Vitez pa mu je odgovoril hladno: »Ali sc imate za takšnega gospoda, dragi moj? Niti ec bi bili njegova svetlost vojvoda Giški ali ma-kar sani kralj, vam ne bi dovolil predrznosti, plačati mojemu gostu kosilo. Kogar povabim jaz, ta ie za moje deparje, mojster Gregor!« Časih je prišel v gostilno, vedno hladen in brezčuten, izbral dobrega kopuna, hleb kruha in steklenico vina ter vrgel natakarju ali natakarici Srebrnjak. In če mu je sledil radovedni služabnik, je videl tole: Pardajan je stopil v kak brlog, kjer je bi! opazil revščino, položil pred začudene siromake svoj sveženj z živili, pozdravil s širokim zamahom svojega klobuka s Petelinjim peresom in odšel, ne da bi rekel besedico. Sarno mrmral je spotoma: »Viš ga! 7x spet sem grešil zoper nauke svojega očeta, gospoda viteza de Pardajana! Gotovo bom pogubljen na onem svetu!...« Na tem svetu pa je postajalo vitezu čimdalje bolj dolgčas. Govoril si je, in nc brez vzroka, da je 10 življenje nevredno moža, že-jajočega po lepih aveuturah in sposobnega, potezati sc za velike reči. Trepetal je v zamolklih pohlepih in nejasnih hrepenenjih. Z eno besedo, dolgočasil se je. Najboljši trenotki so mu bili tisti, v katerih je upiral svoj pogled na nasprotno streho. In ko je po celih urah potrpežljivega prežanja zagledal svetlo obličje lepe neznanke, je bil srečen; imenoval pa je to »naložiti svoje srce z radostjo.« Soseda se ga jc po malem privadila. Prišlo je tako daleč, da ni več nagloma zaprla okna! Zdaj je že dvignila glavo in odgovarjala pogledu mladega moža s pogledom, v katerem ni bilo več plahosti! Dalje pa stvar ni napredovala. Pardajan in Lujza sta bila drug drugemu popolnoma neznana. Ali sta se ljubila?... Ali sta vedela drug za drugega, da se ljubita? ... Vitez je vedel samo, da je neznanka hči lepe žene, ki so jo imenovali črno damo, in da živita ženski skromno ob zaslužku vezenin, ki jih izdelujeta za olemkinie in bogate meščanke... Nekega dne je sedel Pardajan v svoji sobici in si popravljal Jopič. Običajno mu je prevzemala to skrb gospa Oregoarjeva. Toda lepa krčmarica, ki je bila zalotila viteza pred nekaj dnevi, ko je ravno upiral oči na okno svoje sosede, se je zdaj kujala in se ni prikazala izmed svojih ponvic. S precejšnjo otožnostjo se je vdajal vitez temu delu. Saj si vendar ni mogel tajiti, kako težko je, vzbuditi občudovanje mlade deklice v baršunasti obleki, ogoljeni do niti. »Dokler ne najdem sredstev, da se oblečem, kakor hodijo gospoda plemiči na dvoru, toliko časa me ne bo ljubila! Kdo pa more ljubiti ubogega vraga, ki mu že vsa obleka kriči po revščini!...« Po tem premišljevanju si lahko razsodi bralec, da je bii Pardajan v dnu srca še zelo nedolžna in neizkušena duša. Ko je zakrpal luknjo, kakor je vedel in znal, je Pardajan oblekel svoj jopič in opasal meč ter sc pripravil, da odide z doma, s trdnim namenom, pridobiti si imenitno obleko, o kateri je sanjaril, pa naj ga stane, kar hoče. Preden pa je odšel, jc stopil k oknu; baš ta trenotek je videl črno damo, ki je odhajala z doma in zavila proti ulici Sent ■* Antoan. Tisti hip pa se je pojavila tudi Lujza na svojem oknu. Kakor da bi se hotel ponorčevati iz bednosti svoje obleke, dobro ve- doč, da mu je nemogoče biti ljubljenemu v takšni opravi, je predrzno dvignil roko in Ji vrgel poljubček... Lujza je zardela... toda> razjezila se ni; stala je za hipec pri oknu, nato pa se je obrnila počasi v sobo. »Oh, hudiča!« je vzkliknil vitez, ki mu je začelo utripati srce kakor kovaško kladivo, »zdi se, da mi ne zameri! Pri Pilatu! Pri Barabi! Po tem takem torej lahko upam!... Oh, kar na mestu moram govoriti z njeno materjo!.. « Kak lahkoživec bi bil rekel: okoristim se z materino odsotnostjo, da se vržem na kolena pred njeno hčerjo!... Brez nadaljnega premišljanja sc je spravil vitez iz sobe, preskakal stopnice po štiri in štiri, odhitel peš kakor vihra in došel črno damo ravno v hipu, ko jc zavila okrog vogala ulice Sen - Deni na levo ter se obrnila po ulici Sent - Antoan proti Ba-stilji. Ali — zdaj mu jc zmanjkalo po-gumal Bilo mu je, kakor da bo povedal ! največje neumnosti, ako začne govoriti. In zadovoljil sc je s tem, da jc sledil črni dami v spoštljivi razdalji. Nedaleč od Bastilje je zavila Ivana na desno po labirintu uličic, ki so vezale ulico Sent - Antoan s pristanom Sv. Pavla. (Dalje.) daleč prekaša celo lopovščine naših ištajerskih, slovenskih klerikalcev v politično strankarskem boju. Vseka-ikor se nam dozdeva, tudi dana iz-;java knjigarne »Leuschner«, zelo ‘hladna in ozko odmerjena, dosti boljše, če pomislimo, da je to ena največjih graških knjigarn, ki pač ne bo tako v en dan storila tako težkega koraka. Drugo je tudi zadržanje .»Siidniarke«, ki se slej ko prej odeva v molk in ne smatra za potrebno, dati svojemu predsedniku javnosti nasproti potrebnega zadoščenja. In to ni nič manj potrebno, kot marsikaj drugega. Afera Wastian je taka, da je papirnate izjave res ne morejo oprati. Dvomimo, da bi bil Wastian rehabilitiran preje dokler ni govorilo sodišče. Maribor. (Ekscesi pijanega hu-zarja). Pred dnevi je prišel v gostilno k »belemu zajcu« na Meljski cesti neki pijan liuzar. Zahteval je, da mu zaigrajo čardaš, ki ga je potem tudi plesal. Ker pa mu je bilo predolgočasno, samemu teptati tla, je pozval par navzočih žensk, da plešejo z njim. Ker so ga pa te zavrnile, je zapustil gostilno. Komaj je prišel na cesto, je Z golo sabljo atakiral nekega železničarja, ki jo je pa hitro odkuril. Pijani vojak se je nato vrnil v gostilno. Komaj pa je bil vstopil, je izdrl svoj meč, z vso silo udaril po nekem zasebnem uradniku, katerega je na nosu težko ranil. Za tem je planil v sosed, sobo, ter zopet z vso silo česnil po nekem trgovskem so-trudniku. Šele sedaj sta skočila navzoči orožniški stražmojster in nek narednik na pijanega huzarja in mu iztrgala sabljo ter ga izročila dvema mestnima redarjema. Čudno je pri tem, da je orožniški stražmojster dobro vedel — kot tudi kot gost navzoči narednik — da huzar nima dovoljenja izostati erez 9. uro, a mu je kljub temu še plačal pivo! Ko so ga gosti civilisti pozvali, da naj pomiri pijanca, je dejal, da mora biti v takih slučajih »zelo hladnokrven«. Na goste je to vedenje naredilo vtisk, da se ga orožniški stražmojster boji. Civilist, ki je bil zadet po prsih, se je seveda branil, ker ga je huzar tudi naprej še atakiral. Kljub temu, so redarji in orožnik grozili najprej njemu. čudne razmere! Mezdno gibanje v tiskarnah se je pričelo čutiti tudi na Štajerskem. »Straža« izide najbrže zadnjič. Enaka usoda bo zadela tudi druge liste: »Slovenski Gospodar«, »Naš Dom«, »Glasnik«. V tiskarni »Marburger Zeitung«, kjer tudi poteče odpoved v soboto, je baje že v soboto bila pasivna resistenca. Razun dunajskih in socialnodemokratičnih listov jili je le malo, ki bi izhajali redno. Mnogi sploh ne izhajajo, drugi v zelo skrčeni obliki. Med principali in stavci se vrše neprestano pogajanja, toda rezultata še ni nobenega. Posledice teh razmer se bodo zato od dne do dne bolj poznale. Opozarjamo vse naše prijatelje in čitatelje, da »Dau« redno izide vsak dan in ga naj vsi pridno čitajo in razširjajo. Dnevni pregled. Vsem naročnikom, dopisnikom, prijateljem in čitateljera »Dneva« želimo vesele božične praznike. Uredništvo in upravništvo »Dneva«. »Dan« jutri ne izide. Prihodnja številka izide v petek na Štefanji dan kakor ponavadi. V tej številki priobčimo ilustrirano satiro, kako je Kristus prišel drugič na svet in sicer na Kranjsko in kaj je tu našel. »Dan« bo izhajal v praznikih raaven jutri — vsak dan. Za naše Čitatelje je to gotova vesela vest. Prosimo pa vse naše prijatelje, da nam za novo leto pridobivajo novih naročnikov. Cim več nas bo, tem boljši bo list in tem več bomo nudili. Za novo leto imamo pripravljene tri lepe satire: »Klerikalen cirkus«, »Volkodlak« in »Razvoj klerikalnega veljaka«. Poleg tega imamo že sedaj pripravljenih mnogo karikatur, ki bodo nudile mnogo smeha. Vabimo torej vse znance na skupno delo za — »Dan«. Sumljivo zaupanje. »Agramer Tagblatt« je prinesel članek, v katerem se pripoveduje, koliko si je vlada prizadevala, da bi ustanovila v Dalmaciji tako stranko — kakor je kranjska klerikalna stranka. Iz tega se vidi, da vladi taka stranka, kakor je S. L. S ugaja. Ugaja pa ji najbrže zato, ker ji vse — ugodi. Dunajski gospodje namreč niso tako neizkušeni in tako mladi, da bi se zaljubili v kako stranko tako, kakor se n. pr. zaljubi petošolec v neznanko na ulici. Na Dunaju so dobro vedeli, kako je po deželah prijetno vladati, če imajo tam take stranke, kakor je S. L. S. Stranka, ki brani narodne interese — na Dunaju ni priljubljena. Ker pa je S. L. S. za avstrijsko vlado vzor ponižne in pohlevne stranke — zato je hotela vlada take stranke imeti tudi drugod. S tem pa je podan najlepši dokaz, kakšna je S. L. S. Iz . tega bo tudi razumljivo, zakaj je ho- dil Šušteršič tako pridno v Dalmacijo. Znano je namreč, da so ‘balkanski dogodki ravno Dalmacijo zelo razburili. Srbski in hrvaški narod sta tam navdušeno proslavljala balkanske zmage. To pa vladi ni moglo biti po volji. Proti narodnim strankam v' Dalmaciji je potrebovala vlada tako stranko kakor jo S. L. S. Naši klerikalci so bili seveda takoj pripravljeni tako stranko ustanoviti za Dalmatince. Toda poskus se v Dalmaciji ni hotel posrečiti in je baje zelo malo upanja, da bi vlada to mogla doseči, ker je dalmatinski narod veliko preveč narodno zaveden, da bi postal klerikalen. Dalmatinci pa tudi vedo, kaj se. godi na Slovensketli pod pro-tekcijo S. L. S. Pa tudi zdrav razum jim pravi, da stranka, ki jo imajo na Dunaju tako radi, ni narodna stranka. Zal, da moramo ravno Slovenci na svojem narodnem telesu rediti stranko, ki je proti vladi tako popustljiva, da je postala vzor — vladne stranke. Nov hrvatsko-srbsko-slovenskl beletrističnl tednik začne z novim letom izhajati v Zagrebu. Imenoval se bo »Književne Novosti« in bo stal na leto 10 K. Združeval bo v sebi srbske, hrvaške in slovenske pisatelje. Albanci hočejo še enkrat poskusiti svojo srečo. Albanci dobe v kratkem kralja in potem bo pa po lepi prostosti, ki je trajala stoletja in ki je Albanci niso znali za drugo porabiti, kakor za to, da so se izvežbali za tolovajstvo. Sedaj pa pride kralj in če bodo Albanci še nadalje hoteli na tuj račun živeti, se utegne zgoditi, da jih bo takšno hrepenenje stalo prostost. Za to pa hočejo še enkrat poskusiti svojo obrt in malo poropati in pomoriti po srbskih obmejnih vaseh. Zbrali so se skupaj tolovaji cele Albanije; na čelo jim je stopil od avstrogrskih davkoplačevalcev plačani. Isa Boljetinac, ki sedaj poleg ropanja izvršuje tudi inini-sterske posle. Stopili so v zvezo z vsemi bolgarskimi četaši in se dogovorili za skupni napad. Pa se jim ne bo posrečilo. Srbski bajoneti so še ostri. Muslemaui se nameravajo spun-tati. Carigrajski listi prinašajo grožnje, da se bodo muslimani celega sveta spuntali. Istočasno prinašajo angleški listi poročila, ki pravijo, da indijski listi pozivajo muslimane, da se spuntajo proti svojim tlačiteljem. Na naslov c. kr. okr. sodnije v Kamniku in v to svrho poklicanih oblasti. Pred približno devetimi meseci sem priobčit v tem listu ueko notico, katera je imela ta uspeh, da se je po Gletni bolezni postavil varuh mojemu očetu in da se je vložila tožba proti A. Ropretu radi lastitve obrti in tovarne mojega očetu v Mengšu, pristava št. 3. Med tem časom je umrl šef dotične tovarne in že upeljana tožba se nadaljuje po dedičih omenjenega šefa tovarne K. Rescha. Potrjeno od okr. glavarstva spada obstoječa obrt izključno dedičem K. Rescha glede tovarne pa je vložena tožba, katera naj odloči, če-gava last je. Vpašam oblasti, od kedaj je dovoljeno nadaljevati kako rokodelsko obrt namesto dedičev, ki so izučeni v tej obrti, kakemu gostilničarju, kateri se je vsilil v tvrdko. Drugič vprašam, od kdaj je dovoljeno sploh kakemu gostilničarju izvrševati tako obrt. Vprašam je li znano, oblastim, da sprejema A. Ropret za obrt K. Rescha ves denar, do katerega nima nikake pravice in zakaj se poteguje neka oseba- katero za danes zamolčim, odločno za A. Ropreta, ki hodi okoli sodišč, za pravico, mej tem ko se nam pravi, da delamo le iz nagajivosti proti A. Ropretu, ko je sodišču znano, da imamo zahtevati iz tovarne tisočake, katere smo si sami trdo prislužili in katere je on porabil. Imamo črno na belem: da dela on z našimi stroji in našim materijalom, torej je pričakovati, da se potrudijo v to poklicane oblasti, da ne bomo oškodovani. Znano je tudi, da ima imeti vsak obrtnik svoj natančni naslov nad hišo pritrjen, v kateri se izvršuje obrt. A. Ropret pa Je svojevoljno odstranil istega iz hiše. Opozarjam c. kr. orožništvo v Mengšu na ta slučaj, ker ravno ta se je zanimala pred leti za to, da se napravijo pravi napisi. Vprašam še, kje so obrtne zadruge in zbornica, katere dovoljujejo delati brez vsake koncesije in kje so oblasti v varnost delavcev za to obrt, kjer gostilničar ne more biti odgovoren za kako nesrečo pri obrti. K. Resch. Levo roko si je zlomil. Te dni se je peljal domov na vozu v družbi več domačinov 64letni posestnik Jakob Primožič iz Sv. Katarine pri Kranju. Vsled oledenele ceste se je voz prevrnil in Primožič je padel z njega tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Drugim, ki so bili še na vozu in so ravno tako padli raz voz. se ni zgodilo ničesar. Ta sl zopet zlomil desno roko. 59letni prevžitkar Janez Legam iz Reber pri Žužemberku 'je padel te dni na cesti in si je zlomil desno roko v rami. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici v Ljubljani. Nesreča. Pretekli petek, dne 19. t. m. se je ponesrečil v Idriji rudar Tomaž Filipič. Pri delu v Jožefovem rovu se je vsulo nanj kamenje ter ga težko poškodovalo na glavi in po životu. Poleg tega pa je ubožec padel še dva metra globoko v spodnji rov in se je zelo pretresel. Prepeljati so ga morali z vozom domov. j Nesreča Slovenca v tujini. V Ino- k mostu je ponesrečil 17. decembra pri ; delu stavbe južne železnice Anton Černe iz Zgornje Šiške pri Ljubljani. Pomagal je sekati dvema delavcema železne tračnice, pri tem mu je pa padla 400 kg težka tračnica na noge. Černe je dobil hude poškodbe, posebno na desni nogi. V vodo je skočila. V bližini Velikovca na Koroškem je skočila vpričo svoje hčere v Dravo posestnica Marija Karpfova. Vzrok samomora so prepiri v domači hiši in pa sramovala se je, ker so aretirali pred kratkim njenega moža, ki je ustrelil iz revolverja v hišo svoje sosede, s katero je bil skregan. Ravnatelj hranilnice poneveril 400.000 kron. Kakor ^se iz Budimpešte poroča, je tamošnja policija dne 22. t. m. aretirala generalnega ravnatelja neke okoliške hranilnice, Pavla Rabinka, kateremu se je dokazalo, da je poneveril 400.000 K. Policija je izročila Rabinka sodišču. vodila sani, je izgubila nenadoma moč in je zapeljala naravnost v Donavo. Deklica in vsi trije dečki so v veletoku utonili. Velik požar. V pristanišču v Portsmouthu je nastal te dni velik požar, ki je napravil škode za dve-stotisoč funtov šterlingov. — Na sumu požiga so sufragetke. Ljubljana, Kočevje. Sredi lepe slovenske zemlje leži nemški kočevski otok. V časih, ko je po naši domovini vladala tuja nemška oblast, so nemški mogotci naselili Švabe pri nas, da bi si za vselej zagotovili tu svafe pravice. Od takrat so Kočevarji pri nas. Nemci jih še sedaj smatrajo za nemški steber ob poti na Adrijo in skrbe za nje. Tudi naši klerikalci tako skrbe zanje, da bodo Kočevarji njim na ljubo iz-premenili svoj grb. Svojo soprogo je ustrelil. Orožniški poročnik Arpad Dano iz Arada na Ogrskem je dne 22. t. m. ustrelil svojo soprogo, na kar se je sam javil oblasti. Na Dana je prišlo anonimno pismo, v katerem mu pisec razodene skrivnost, da ga njegova, t. j. Dano-va žena slepi in da ima razmerje z drugim moškim. To je Dana tako razsrdilo, da je izvršil umor. Štiri osebe utonile. Med vožnjo od Spiekerooga do Harlingersiela se je dne 21. t. m. na prostranem morju prevrnil čoln, v katerem so sedele • štiri osebe. Vsi so utonili, ker ni bilo od nikoder rešitve. Železniška nesreča. Na progi Veliki Varadin-Debreczin na Ogrskem je preteklo soboto trčil pri postaji Bihar-Piispoki neki osebni vlak v tovorni vlak. En voz osebnega vlaka, dva službena voza in trije vozovi tovornega vlaka so skočili s tira. Kurjač osebnega vlaka je zadobil težke opekline. Dva potnika sta precej poškodovana. Vrši se stroga preiskava. Dva zločinca pobegnila iz kaznilnice. V noči na 22. t. m. sta pobegnila iz kaznilnice v Steinu ob Donavi dva nevarna zločinca. Najprej sta vlomila skozi streho kaznilnice, na kar sta preoblečena v civilno obleko pobegnila. Kje sta dobila to obleko je doslej še nepojasnjeno. Zasledoval ju je policijski pes, vendar se še ni posrečilo zločinca prijeti. Tudi roparski morilec Kuhn, ki se tudi nahaja v tamošnji kaznilnici, je skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Tihotapstvo z bruseljskimi čipkami. Na saksonski meji, v kraju Karsfeld so prišli te dni na sled tihotapstvu z bruseljskimi čipkami, ki so bile namenjene v Prago in na Dunaj. Vse čipke so bile vredne čez 100.000 K in so bile shranjene v nekem skladišču. Graničarji so aretirali dve sumljivi osebi. Nesreča pri sankanju. Pri Asch-baschu ob Donavi se je pripetila dne 22. t. m. nesreča, ki je zahtevala četvero življenj. V omenjenem kraju na strmem pobočju tamošnjega hriba, ki se končuje v breg Donave se Je sankala sedemnajstletna Ana Hummer in trije dečki. Deklica, ki je — Klub narodno-naprednih poslancev. Dne 22. t. m. sestali so se narodno-napredni poslanci v seji. koji je načeloval župan dr. Ivan Tavčar. V tej seji se je konstituiral klub narodno-naprednih poslancev. Načelnikom izvolil se je dr. Ivan Tavčar, njega namestnikom dr. Fran Novak, tajnikom kluba pa ing. Milan pl. Šuklje. — Volitve v deželni zbor so končane. Včeraj so bile končane volitve v deželni zbor z volitvami gospodov »od stanu«. — Iz Štepanje vasi. Pri nas je nekaj posestnikov, ki so jako verni pristaši klerikalne stranke. Pri vsaki priliki se bahajo s svojo vernostjo in pobožnostjo. Kakšni so pa v resnici, so pokazali v nedeljo. Mesto da bi se držali nauka: »Spoštuj nedelje in praznike«, so šli v nedeljo na vse zgodaj led sekat na štepanjsko močvirje. Tam ima pravico do ledu tudi več naprednjakov. Klerikalci so hoteli biti na vsak način prvi. da bi naprednjaki dobili le malo ledu, ter v svoji nevoščljivosti pozabili na cerkvene nauke. Ko so pa lansko leto naprednjaki v nedeljo led sekali, so klerikalci pobožno zavijali oči k nebu in vpili po štepanjskih gostilnah in drugje: »Ljudje, poglejte brezverce, ki sekajo v nedeljo led! Mi verni, bogaboječi možje ne naredimo za nič kaj takega«. No. letos so pa pokazali, da imajo vero le na jeziku. , , , — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, četrtek, dne 25. t. m. se ponovi zvečer ob polu osmih vrlo vesela drama »Svetinova hči«. Svetino igra gosp. ravnatelj I. Borštnik, njegovo hčer gdč. Winterowa. Druge večje vloge so v rokah ge Bukšekove in gg. Danilo in Skerbin-šek. Ga. Juvanova in g. Povhe igra ta dve zabavni komični vlogi. Režiser je g. M. Skrbinšek. —Petek, dne 26. t. m. je noviteta. Vprizori se namreč ob pol osmih zvečer veleza-bavna burka »Nervozne žen ske«! Glavne vloge so v rokah ge. Bukšekove, gospodičen Wintero we, Ojorgjevičeve ter gg. Povhe Sest in Danilo. Režiser je g. M. Skrbinšek. — Popoldne sc ponovi »Brat Martin« z g. Skrbinškom v vlogi Martina in g. Povhetom v vlogi krojačka Črvička. Režišer je g. J. Povhe. — Opozarjamo, da se konča predstava »Svetinova hči« ob %10. in ne WA, kakor pravijo pomotoma plakati. — Ljubljanski šahovski klub je priredil 20. t. m. v kavarni »Union« simultansko šahovsko igro. Dr. Milan Vidmar je igral naenkrat proti 20 deloma dobrim igralcem. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je dobil tekom 2% ure 17 partij, izgubil satno 2 in sicer proti prof. L. Vagaji in dijaku Z. Fakinu ter remiziral z zasebnim uradnikom A. Dolencem. — Dr. M. Vidmar, ki je igral že v več mednarodnih turnirjih, spada med najmočnejše sodobne šahovske igralce. Preselil se je pred kratkim v Ljubljano in obljubil svoje sodelovanje v šahovskem klubu. Šahovski^ klub ima odslej svoje igralne večere v kavarni »Union« ob pondeljkih. sredah in sobotah od 8. ure dalje. — Z železnini drogom po glavi. Antona Kovačiča, nadzornika v pi-vovarni »Uniona v Šiški y jc sedlar Ivan Černe iz Zgornje Šiške med prepirom na cesti napadel in ga z železnim drogom udaril po glavi in ga močno poškodoval. Kovačič je moral iskati pomoči v deželni bol- mC’ _ v desno roko se je vsekal. 54 letni Matija Gastrein. drvar iz Ljubljane, stanujoč pri Perdanu, se je te dni pri cepljenju drv vsekal v desno roko. — Bogoslovec ie z bradlje padel. Huda nesreča se ie zgodila te dni bogoslovcu Vercetu. Prosti čas je hotel porabiti za telesno okrepitev in zato je šel na bradljo. Tu je pa imel nesrečo. Padel ie z bradlje in si zlomil desno roko v komolcu. — Z Viča. Oledališki odsek viškega »Sokola« pripravlja z veliko vnemo krasno veseloigro »Nebesa na zemlji«, ki se bo vprizorila na Silvestrov večer v salonu g. Travna. Da nudi viškim naprednjakomi trnu pri svoji zadnji letošnji pri .. prav izborno zabavo, se le . odbor »Sokola« za iša največja in gotovo *dld "aja, kar se jih je vprtzorllo doseaaj na odn, viškega Sokola. Dela e vehko. žrtve so velike! Napredni Vičani, pričakujemo od Vas, da bi idealno stremljenje Sokolske mladine našlo v naših srcih popolen odmev, da se >oste v čim največjem številu udeležili njene prireditve in ji dali s tem ne samo zasluženega moraličnega zadoščenja temveč tudi poguma za nadaljno delovanje, društvu samemu pa zadostno gmotno podporo in možnost nadaljnega napredka. To je vaša sveta dolžnost tem večja, ker e Sokol edino društvo na Viču. pri katerem deluje vaša napredna mladina, — vaši otroci! — Na delo tedaj za našega »Sokola«, podpirajmo ga po možnosti in posečajmo pridno njegove prireditve! - Ubogi vojaki! V teh mrzlih' božičnih dnevih morajo vojaki v šentpeterski vojašnici zmrzovati v sobah, ker ni drv za kurjavo. Vojaki so poskušali sami skrbeti za kurjavo in so kupili drva, pa so vse peči — za nič! Seveda, za slovenske vojake ni denarja, ker žerejo denar avstrijskih, torej tudi slovenskih davkoplačevalcev — Arnavti. Res, lepe razmere! Šušteršič in Korošec se zato, seveda ne brigata, ker v delegaciji kurijo, tam je gorko in kdo se bo brigal za uboge slovenske vojake, ki zmrzujejo v šentpeterski vojašnici v Ljubljani in najbrže tudi drugod. — Literarna pratika je Izšla. Naš letošnji božični književni trg je bil prazen — nič posebnega se ni pojavilo na njem. Šele sedaj tik pred prazniki je izšla »literarna pratika«, ki bo vzbudila po svoji posebnosti povsod mnogo zanimanja. Izdal jo je K!einmayer in Bamberg ter .prinaša poleg originalnih risb slikarja Smrekarja prispevke slov. literatov. — Ljubljanskim gostilničarjem. (Nasvet.) Prejeli smo in priobčujemo: Ljnbljančanje smo jako srečni ljudje. Kamorkoli človek stopi ali se pa obrne, povsod se lahko okrepča in razveseli v kaki pošteni gostilni. Seveda ako ima isti prazen žep potem si kaj takega ne more privoščiti. Pri nas imamo zelo mnogo gostiln, če pa stopimo v eno ali drugo, se dobijo povsod samo štajerska in dolenjska vina. Ako se pa vpraša za južna ali istrska vina, tedaj istih, pa skoro v celi Ljubljani, ni mogoče dobiti. Štajerska in dolenjska vina, ta so le bolj za močne in dobro rejene ljudi. Kar se pa slabokrvnih tiče, so pa zmirom boljša južna vina, kar lahko zdravniki potrdijo. Ako se napotimo proti Notranjski, dobimo žt takoj v Logatcu istrska in primorska vina. Toda pri nas v Ljubljani smo preveč samoglavi ljudje. Tukaj se ne more par gostilničarjev odločiti za to, da bi si nabavilo istrska vina. Tudi cena istrskih vin je zelo nizka. V Istrrji je še mnogo dobrega belega in črnega vina. Liter tega lahko dobi se po 26—28 v, voznina 2 —4 v potem pa še užittiina 14 v od 1. Tako bi stalo gostilničarja, liter istrskega vina v Ljubljani, v klet postavljeno in zadacano, krog 48 v liter. Isto vino bi tak gostilničar prav lahko prodajal po 64 v. Koliko bi pa tudi tega vina prodal. Ljudstvo bi ga zelo rado pilo, radi okusa in nizkih cen, posebno pa še delavci, mesto žganja. — Da se ne pozabi. Čez par dni se bode praznoval sv. Janez Evangelist in takrat bode god moraličnega dr. Kreka. Takrat bode tudi obletnica, ko je naš Janez okusil rajsko jabolko. Isto jabolko mu je podarila — Kamila. Za zahvalo jo je Janes — zavrgel. Dne 27. t. m. bode ravno njegov god, drugi dan bo pa obletni- -ca vživanja njegovega — paradiža. Včasih so vodmatski fantje večkrat krasno zapeli ali sedaj pa tega ni več. Drugače bi mu lahko priredili podoknico, na kateri bi mu zapeli: Lunca je videla, solnce pa ne, ko je poljubil Krek — svoje dekle. — Božjast ga je vrgla. Včeraj ob 6. zjutraj je v Križevniški cerkvi po končani maši vrgla božjast nekega mladega moškega. Imenovani je samo zakričal in se obenem zgrudil na tla. Priskočila sta mu na pomoč cerkovnik in neki moški, ki sta ga odpeljala iz cerkve. Zunaj sta ga hotela spustiti, pa se jima je zopet zgrudil na tla. Nato so ga odpeljali na njegov dom. — Opozarjamo na inserat tvrdke Fr. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. — Purana na mizi si za praznike lahko privošči, kdor kupi ostanke blaga, ki se tako poceni prodajajo pri podjetju zvezdnih tkanin »Hermes« v Šelenburgovi ulici štev. 5. Tako dejal je prijatelj dr. S ...» k« se je sam prepričal kako dobro se tam kUpl_ Gostilničarje In kavarnarja opozarjamo rth licitacijo šampanjca v sredo od 10. ure naprej pri Ranzin-gerju. — Kinematograf »Ideal« je danes na svet večer zatvorjen. Jutri in v p< tek krasen in zanimiv spored s senz.,cijonelno in originalno dramo »Poljub ciganke«, v kateri igri genialna umetnica Berta Nelson glavno ulogo ciganke »Marinke«. — Poleg tega Še 6 drugih prvovrstnih slik izmed katerih omenimo le še velekomično veseloigro »Maks bi jo r&d posnel« z Maks Linderjem v glavni vlogi. — Poljub ciganke, originalna drama v dveh delih, ki se bo predvajala jutri v kinematografu »Ideal« bode gotovo vsakoga zanimala. Ta drama nam živo predočuje cigansko življenje njih strasti, njih ljubezen, njih vraže. — Ciganko »Marinko« predstavlja jako originalno gospodična Berta Nelson. — Za zabavo bode skrbel poleg drugih tudi znani Maks Linder v veseloigri »Maks bi jo rad posnel«. V soboto nov spored, T rst. V Slovensko gledališče v Trstu. Na praznik dne 25. decembra uprizori se popoldne ob 3M* kot kronska predstava sijajna italijanska drama A. G. Traverse »Svatbeno potovanje«. Vsi sedeži stanejo samo eno krono, vsa stojišča pa 50 v. Zvečer se poje krasno melodijozno uspela ljudska opera »Prodana nevesta« z gospodom Orželskim v partiji Janka. Predstava je izven abonementa, začetek ob 8)4.. Med overturo so vsa vrata zaprta. Na praznik sv. Štefana se popoldne ob 3Vi ponovi »Prodana nevesta, y kateri se poslavlja g. Orželski od tržaškega občinstva. Zvečer se uprizori Finžgarjeva ljudska igra s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Ta igra, ki je gotovo eno izmed najboljših ljudskih iger, se še ni igrala v Nar. domu. »Divji lovec« je dobro naštudiran ter so vse vloge v rokah naših najboljših igralcev. Začetek predstave ob 8%. Cene so dramske. Iz Opčin. V petek, dne 26. t. m. (na sv. Štefana dan) priredi »Teiov. društvo Sokol na Opčinah« točno ob 4. uri popoldne v Sokolovi dvorani svojo veselico s petjem, godbo, igro in plesom. Pri plesu in med veselico svira domača sokolska godba. K obilni udeležbi vabi odbor. Hrvaško šolsko društvo v Trstu. Tukajšnje vodstvo »Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Istro« je sklicalo pretekli teden tržaške Hrvate na sestanek, na katerem se je imelo proglasiti razpust omenjene podružnice in ustanoviti novo društvo pod imenom »Hrvaško šolsko društvo v Trstu«. Podružnico se je imelo razpustiti in ustanoviti novo društvo zaradi tega, ker se na podlagi podružničnih pravil ni moglo ustanoviti v Trstu hrvaške ljudske šole, po čemer že dolgo časa hrepenijo tržaški Hrvati in katero hočejo ustanoviti potom novega šolskega društva. — Na tem sestanku je predsedoval podpredsednik gosp. prof. Čubretovič, ki je razložil njegov namen. Za tem je bil vzet na znanje razpust podružnice in sprejeta so bila nova pravila. V odbor novega društva so bili izvoljeni: predsednik prof. Matko Mandič, državn, poslanec; I. podpredsednik Peter Harlovič, pomorski kapitan; 11. podpredsednik dr. Fran Brnčič, odvetnik in deželni poslanec; I. tajnik dr. Josip Jedlowski. odvetniški kandidat; II. tajnik Benjamin Deprato, učitelj; I. blagajnik Josip Costape-raria, arhitekt; II. blagajnik Josip Hencberg, ravnatelj; odborniki: dr. Lj. Čikovič, prof. in dr. Zv. Bjelovu-čič, odvetniški kandidat: nadzorstvo Filip Ivaniševič, prof. Stj. Čubretovič in dr. Josip Giaconi; razsodišče: doktorji Wolf, Tomašič, Krstulovič. Korsano in Perič. — Storjen je važen korak. Naloga tržaških Hrvatov je, da društvo po svojih močeh podpirajo, da bo tem lažje šlo svojemu vzvišenemu cilju nasproti. V Trstu je mnogo hrvaških otrok, ki so izpostavljeni poitalijančevanju potom italijanskih šol. Temu bo na vsak način treba odpomoči, zakaj hrvaška mladina se ne sme potapljati v tujem morju, ampak mora ostati zvesta Svojemu narodp. To pa bo ie tedaj mogoče, kadar si bodo tržaški Hrvati odpomogli na šolskem polju. Danes nimajo nobene ljudske šole v Trstu, zato je treba najprisrčnejše pozdravljati nalogo, ki si k> je stavilo novoustanovljeno šolsko društvo, namreč: da dobe tržaški Hrvati čim-prej ljudsko šolo' v Trstu. Vsak zaveden Hrvat, oziroma Slovan, naj to stremljenje podpira! Pri Sv. Ivanu pri Trstu ustanavljajo zavedni delavci podružnico »Narodne delavske organizacije«. Dosedaj se je priglasilo že precejšnje število članov. Občni zbor se bo vršil zaradi tega v najkrajšem času. Razveseljivo je to, da so delavci pri Sv. Ivanu ubrali pravo pot. V tem kraju je zastavila socialna demokracija vse svoje moči, čemur najbolje dokazuje dejstvo, da goriomenjena organizacija zaradi socialno - demokratičnih hujskarij, oziroma terorizma že parkrat ni mogla obdržati pri Sv. Ivanu shodov. Pa tudi zadnje deželno - zborske volitve so pokazale. da imajo socialni demokratie pri Sv. Ivanu še precej pristašev. No. sedaj se stvari tudi tu obračajo na bolje. Zidarji, klesarji in drugi delavci pri Sv. Ivanu izprevidevajo, da imajo v »Nar. delavski organiza- ciji« veliko boljšo zaščito, nego pa v socialni demokraciji. To vidijo zlasti sedaj, ko so pri zgradbi železnice »Rocol - Lonjer« zaposleni skoro sami regnikoli, domači delavci pa morajo trpeti kruto brezposelnost. Socialni demokraciji to pač ne dela skrbi; njej je vse eno. ali bolje rečeno, ljubše jej je. če imajo tujci prednost pred domačini, če imajo regnikoli kruh, Slovenci da so brez zaslužka. To nepravično postopanje naših tržaških socialnih demokratov povzroča, da se zavednejši zatekajo v narodne organizacije. Tudi okolica, socialno - demokratični up. bo za socialne demokrate — padla. Božični večer priredi »Narodna delavska organizacija v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška štev. 2.^ Narodno - socialna mladinska organizacija. V sredo ob 8. uri zve čer širša seja odbornikov in zaupnikov. Povest Amerikanca. Resnična povest za božič poštenim ljudem v pouk in zabavo. Včeraj je k nam prišel priprost mož-z dežele. Vprašali smo ga, kaj bo povedal novega in je rekel: »Povedati imam mnogo, samo ne vem, kje bi začel. Vračam se ravno izpred sodišča, kjer sem dobil tri tedne zapora. In sicer ravno za božič. Pred letom so tudi na Sveti večer mene in mojo družino metali iz stanovanja — sedaj pa mi ga ponujajo. Ali se vam to ne zdi čudno?« Nas je stvar zanimala in ker je pošteni obraz moža pričal, da imamo opravka s poštenim človekom, smo poslušali njegovo povest. Pot čez svet. »Do svojega tridesetega leta sem hodil po svetu«, je pripovedoval mož, »živel sem skoraj med vsemi narodi in sem povsod dobro izhajal, prehodil sem mnogo dežel in nisem imel nikdar s sodnijo opravka, ker sem bil vedno pošten. Ko pa sem se vrnil na Kranjsko, so mi zapravili premoženje, vrgli me na cesto in sedaj me bodo še zaprli. Rojeni sem bil na Kranjskem in sem odšel kot 141eten deček v svet. Šel sem na Štajersko, od tam v Dalmacijo, potem v Bosno in Hercegovino, od tod zopet-na Kranjsko, potem na Štajersko na Dunaj, na Bavarsko in nazadnje na Prusko. Od tam sem se vrnil v Avstrijo, da sem izpolnil vojaško dolžnost — potem pa sem odšel v Ameriko. Prepotoval sem Ameriko od New - Yorka do San Francisca in sem si s pridnim delom pridobil precej premoženja, tako, da sem si kupil dve hiši. Človeka pa še vedno moti misel na domovino, zato sem zapustil Ameriko in sem se vrnil. Imel sem svojo družino, ženo in pet otrok. Prinesel sem s seboj 15.000 K denarja, nekaj pa sem še imel dobiti iz Amerike. Hotel sem se za stalno naseliti v »stari« domovini in od tam se začenja moja nesreča, ki so jo zakrivili dobri prijatelji. Padel sem v roke klerikalcev. Stara domovina in njeni ljudje. S trdim poštenim delom sem si v Ameriki zaslužil svoj denar in z delom sem hotel preživljati sebe in svojo družino. Z bratom sva hotela ustanoviti kako primerno podjetje. Odločila sva se za mlekarno, ki je kazala največ ugodnosti. Zato sva kupila neki gradič od nekega klerikalnega poslanca. Dala sva za vse skupaj 78.000 kron. Nekaj sva plačala nekaj dolga pa je ostalo. Toda za vsako podjetje je treba iz početka nekaj denarja — tega pa je bilo težko dobiti. Takrat sem čital v listih ime nekega advokata, ki je prodajal na Štajerskem neko posestvo. Mislil sem, da je strokovnjak, ki se na gospodarstvo razume in sem se napotil k njemu. Sprejel me je prijazno in vprašal koliko rabim. Osem tisoč kron, da si nakupim nekaj krav ...« Bil je takoj zadovoljen. Sklenila sva, da bova skupaj delala. Podjetje in kompanjon. Naša mlekarna in celo gospodarstvo bi se bilo lepo razvilo, ako bi bil dobil obljubljeno svoto 8000 K. Te pa mi moj kompanjon ni dal, ampak mi je dal enkrat 500 K, potem 200 K potem 300 K in nazadnje 100 K. Torej vsega skupaj 1100 K.Namesto denarja pa je hodil kompanjon prav pridno k meni na dom in mi je dajal gospodarske nasvete. Tako je naročil detelje in jo je razsejal, kar je stalo denarja — a ni neslo niti vinarja; potem je hotel zasuti 5 m. globoko Savo, da bi se v nji prešiči kopali itd. Gospod advokat je bil seveda z menoj in s celo druužino prav prijazen. Bil je celo otrokom birmanski boter. Toda vsled tega, ker je zavlačeval svojo pomoč z obljubami, so dolgovi rastli. Bilo je vedno slabše — namreč zame. Zase je dobro poskrbel. Enkrat mi je spravil en vagon oglja v Ljubljano na trg. Jaz bi bil dobil za oglje na mestu 400 K. On pa ga je prodal za 109 K in nekaj vinarjev. Pri tem, mi je zaračuninl samo vreče 131 K. Tako sem moral celo doplačati. Spoznal sem, da gre moje gospodarstvo rakovo pot. Grozen obračun. Da bi bil na jasnem pri čem sem, sem zahteval od advokata obračun. Dolgo se je branil. Nazadnje sem ga v to prisilil. Računal je svoje stroške, ker se je vozil na moje posestvo 2800 kron oz. z drugimi izdatki 3400 K. Takrat sem spoznal, kdo je moj kompanjon. Bilo je prepozno, kajti vse gospodarstvo je bilo zavoženo... In to je ravno on želel. Celih 18.000 K je šlo po njegovi zaslugi v nič. 18 tisoč kron je velik denar za one, ki si ga morajo z delom zaslužiti. Moj denar je bil med tem že uničen — posestvo ni bilo več moje. Moj advokat me je prepričal, da je najboljše, da gradič prodam. Spoznal sem tudi sam, da tako ne pojde dalje, da bo treba zapustiti staro domovino in oditi nazaj v Ameriko zaslužit-si novega denarja. Naznanili smo prodajo. In kdo je kupil gradič in posestvo? Moj advokat. Sveti večer. Takrat sem spoznal, da se vse to ni moglo po pravici zgoditi. Mislil pa sem, da bo moj advokat in bivši kompanjon vsaj usmiljeno postopal z menoj in mojo družino, ker me je spravil ob vse in je dobil v roke moje posestvo. Toda varal sem se.. Lansko leto je prišel ravno na sveti večer na gradič in je hotel s silo vreči na cesto mene, mojih pet otrok in mojo ženo, ki je bila v otročji postelji. Da ljudje mečejo na sveti večer ljudi na cesto, to se čita v kakih izmišljenih povestih ali v kakih rahločutnih igrah na odru — v resnici se morebiti to nikoli ne zgodi. A meni se je to zgodilo. Vrgel me je iz hiše moj bivši kompanjon, ki je uničil moj denar in moje posestvo ter imel sedaj oboje sam — vrgel je na cesto one otroke, ki jim je bil boter in s tem najbolj krščansko dokazal, kako morajo botri za birmance skrbeti. Odšli smo torej s celo družino iz hiše, kjer sem si hotel ustanoviti miren dom in smo šli s trebuhom za kruhom. Oni pa je postal posestnik. Obletnica. Danes je ravno obletnica onega dogodka. Med tem sem si za silo opomogel, kajti pošten človek vedno v pošteno delo veruje. Ker se mi je zdelo, da po državnih in naravnih zakonih ni mogoče, da bi bil človek, ako sam ne zapravlja, popolnoma uničen sem naznanil celo zadevo drž. pravdtiištvu. Vsled tega pa me je tožil advokat ki sedi sedaj na mojem posestvu, zaradi razžaljenja časti — in bil sem obsojen na 4 tedne ječe. Ker sem mislil, da mora resnica Sama zmagati, si nisem vzel niti zagovornika — tudi nimam denarja, da bi ga plačal — tako sem bil obsojen. Pritožil sem se. In danes so mi spremenili kazen — v tri tedne težke ječe. Ali vi to razumete? Ne, ne razumemo. Vidite tak je svet: trideset* let hodiš po svetu, da si zaslužiš denarja —■ vrneš se v domovino, da bi mirno in pošteno živel — spravijo te ob posestvo, ob premoženje, nazadnje te vrčejo na sveti večer iz hiše, ki so ti jo vzeli, in ker si ti zdi, da ni vse po pravici — te zapro tri tedne v težko ječo. s postom in trdim ležiščem. Oni, ki je uničil tebe in tvojo družino je svoboden in prost — ti pa ne smeš niti vprašati, kako je vse to mogoče. Z začudenjem sino poslušali to povest. Povejte to v časopisu, je prosil mož, da opozarjam vse svoje rojake v Ameriki, naj pazijo, komu zaupajo, ako se z denarjem vrnejo v svojo »staro domovino«, da ne bodo padli kakor jaz. med klerikalne razbojnike. Dva božiča sem doživel v svoji domovini in ta dva sta me prepričala, da je povsod boljše, nego doma. Boljši ljudje, boljši svet... ♦ Koliko lepih izmišljenih povesti se bo napisalo te dni. Nam se je zdelo nepotrebno, da bi se kaj izmišljali. Imeli smo pred'seboj živo povest, tako resnično, da smo ji komaj verjeli. Tako se godi v naši lepi domovini o božičnih dneh. ko pojo zvonovi in se po celi zemlji razlega pesem ljubezni. Najnovejša telefonska in brzojavna popolnoma mirno brez kravala. Debata o zakonu o preodkazih je skoro končana. Generalni govorniki so že govorili. Prihodnja seja bo 29. L m. Obravnavala se bosta dva minoritet-na predloga. Za to sejo ie priglašenih 18 rusinskih govornikov, ki bodo začeli z tehniško obstrukcijo. Toda finančni načrt bo kljub temu še pred novim letom obdelan. Drugače je pa s prorač. provizoriiem. Zato se pa vlada pripravlja na vporabo 8 14, s katerim uzakoni prorač. provizorij in najbrže tudi predlogo o bosanskih železnicah. Dnevi Sturgkhove vlade so šteti in se bo na povelje od zgoraj pri vseh zadevah, ki nudijo težkoče, vporabll § 14. da bo imel njegov naslednik gladko pot. Kakor se govori, bo njegov naslednik Bienert; na Bienertovo mesto pride princ Hoheniohe, tržaški namestnik 'in na njegovo baron Fries. Dunaj. 23. decembra. Med Poljaki in vlado ni prišlo do popolnega preloma. Poljak! najbrže ne mislijo poslati naslednika za Dlugosza v tni-nisterstvo. Dokler se to ne zgodi, bo te posle opravljal sekcijski šef Cwi-gllnskv. ZADNJI POSKUSI. Belgrad, 23. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Gotovi bolgarski krogi ne morejo mirovati. Naravnost iz Bolgarske si ne upajo pošiljati v nove srbske kraje četašev, ker se bojijo, da bi Evropa kmalu uvidela, da so vsa miroljubna zatrjevanja bolgarskih merodajnih krogov samo krinka, za katero se skriva nekaj druzega, ker pa mirovati nočejo, so si izbrali Albanijo za svoje zbirališče, odkoder bi napadali, posebno ker je v Albaniji vedno lahko dobiti večje število Arnavtov, ki se taki akciji radi pridružijo. Doseženo je s tem dvoje: prvič ni treba, da bi sodelovalo in izgubljalo življenje v bojih večje število Bolgarov, ker je Arnautov dovoli in drugič se bolgarska vlada vedno lahko izgovarja, da ona ne more biti odgovorna za napade, ki se izvršijo na novo srbsko ozemlje — iz Albanije. Tako so bolgarski oficirji in če-taši organizirali se in vodili v jeseni arnautskl napad na novo srbsko ozemlje, ki je bil pa krvavo odbit. Mislilo se je. da bo to Bolgare in Ar-naute spametovalo, da bodo uvideli, da bo srbska armada, ki je bila zmagovita proti Turčiji in proti Bolgariji, zmagovita tudi proti Arnautom, četudi te organizirajo in vodijo bolgarski oficirji in četaši. Za vsak slučaj je pa srbska vojna uprava vendar ukrenila vse potrebno, da odbije vsak eventualni nov poskus iznena-diti jo. Ta previdnost ni bila odveč, ker kakor je razvidno iz zanesljivih poročil iz Albanije, se pripravlja tam nov napad na srbsko ozemlje, ki naj bi se izvršil še pred prihodom novega albanskega vladarja, ker pozneje bo za take napade odgovorna Albanija kot taka. ki bo morala skrbeti, da se na njenem ozemlju taki napadi ne pripravljajo, ali bo pa morala prevzeti za njih kakor tudi za posledice odgovornost. V resnici je do prvega napada že prišlo in sicer je blizu Struge vpadlo na srbsko o-zemlje okolu 200 Arnautov. ki jih ie pa srbsko vojaštvo kmalu pognalo nazaj v albanske hribe. Pričakujejo se novi napadi, ki bodo končali ravnotako kot oni v jeseni, t. i. s popolnim porazom ar-nautskih razboinlkov in njihovih bolgarskih voditeljev. ANARHIJA V ALBANIJI. Belgrad, 23. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Albanski vladar bo imel prav težko stališče takoj pri svojem prihodu v deželo. Strankarske strasti v deželi bo tako razvnete, da se vršijo med pristaši posameznih voditeljev že pravi krvavi boji. Predsednik provizorične vlade v Valoni Ismall Kemal hoče še pred prihodom novega vladarja uničiti nevarnega konkurenta Esada Toptanlja, ki ima svojo vlado v Draču in zato je začel z njim pravo vojno, ki besni že več dni v srednji Albaniji. Ismall Kemal se boji, da se postavi vladar, ako si izbere za prestolnico Drač, na ttran Esada Topta- poročila. AVSTRIJSKA POLITIKA. Dunaj. 23. decembra. Današnja seja državnega zbora se ie vršila nija. ta se pa zopet boji, da si ne bi vladar izbral za prestolnico Valono, v katerem slučaju bi se gotovo postavil na stran Ismall Kcmala. V tem tiči vzrok sedanjih bojev med pristaši Esada Toptanija in Ismall Ke-tttalu in ker se vedno bolj približuje čas vladarjevega prihoda, postaja tudi ta boj vedno bolj ogorčen in brezobziren, četudi se ne gre za drugo kot zato, ali postane šef redne vlade za celo Albanijo Esad Toptani, ali Ismall Kemal! In radi takih vprašanj se bodo vodili v Albaniji v bodoče krvavi boji. KRATKE VESTI IZ SRBIJE. Belgrad, 23. decembra. (Izvirno brzojavno potočilo »Dnevu«.) V Skoplju se otvori 29. t. m. gledališče. K otvoritvi pride iz Belgrada naučni minister. V Skoplju se otvori šola za vojaške šoferje in v to svrho je določenih 80.000 dinarjev. Vojna uprava naroči razun dosedanjih, še večje število novih vojnih avtomobilov, ker sc je pokazalo v bojih z Arnauti, da se manjše čete in tudi gorski topovi prav lahko in hitro prenašajo iz enega kraja na drugi. Monopolska uprava ustanovi v Skoplju tovarno vžigalic in tobaka, ki bo preskrbljevala s temi predmeti nove kraje. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprel; zu-aaujl Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Izvrstno vino »Samotok«, I 92 v. sod 6 I z povzetjem K 7.40, »Bogatin« 1 K 1.12, dostava brezplačna. M. Žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32. 1270-5 f V globoki žalosti potrto naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka in dobra sestrica, gospodična Hedvika Singer danes ob 10. uri dopoldne mirno in vdano preselila v večnost. Pogreb ljubljene pokojnice se bode vršil dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposka ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Ljubljana. 22. dec. 1913. Žalujoči ostali. I. »lov. pogrebni zavod Jon. Turk. PE. jP- Z^JTEc izprašani cptilz. Zalngntelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. L«zne Jtczije jimdajsm v moji zatogi m* nakajnjoec blago, kakor klobuke, čepice, potrebščine 1 za modistinje po zaaižiebačil ceacLi MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Nnjcenojši nakup vsakovrst. čevljev je v zalogi lastne tovarne priredi "V na Stefanov dan KONCERT s plesom. Svira Ljub. društ. orkester. “Vstop proet-Za obilno udeležbo se priporoča restavrater. Vsako sredo in soboto prodaja razne ostanke blaga za obleke in perilo za skoro polovične cene, podjetje zvezdnih tkanin „Hermes“ brata Wokač v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5. v prveiia nadstropni. na ISrttgn utev. 20 (Cojzova hiša). Priležne in najnovejše forme 1 — — Garantirana kakovosti Ker je preostalo še mnogo blaga se bode radi generalne inventure razprodajalo po najnižjih cenah. Kakor na primer zimske suknje prej K 40 - K 50, sedaj K 20 - K 24, Moderni raglani in obleke, prej po K 30 — K 60, sedaj K 15 — K 25. Istotako se prodaja damska konfekcija pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. \ Telcpho„m_ Kolesarjem shrani kolesa čez zimo primernem, proti požaru ^1 zastonj zavarovanem prostoru. V j Mrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Koiizeja.) ZAHVALA. . ' : '■ ' ■ • • Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina in strica, gospoda Antona Turk kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo dragega pokojnika, izrekamo vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem našo prisrčno zahvalo. Globoko pa se iskreno zahvaljujemo prečastitemu duhovništvu iz Rojana in Barkovelj, posebno čč. gg. župniku Iurizzi iz Rojana in Kjudru in Barkovelj, nadalje Slov. stvu žganjarjev, „______, ... Sokola“, tiskarskega društva in rojanskega konsum. društva, velecenjenim gg. govornikom: dr. Jedlovski, Kotnik in Dragutinovič ter vsem darovalci jem vencev. TRST, dne 22. decembra 1913. Žalujoča rodbina Turk. m m K Želimo vesele božične praznike ■■■■■i in prav srečno nov® leto prijateljem in znancem in cenj. odjemalcem. mm*m Rodbina F. ČUDEN. tf-r mohoi m rneg-a 3R