MERI '/ 'T' 'j Har£avlic 25 ^€IGN "llf LANGUAG€ ONIY NO. 140 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ^23/’ CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 26, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Življenski stroški v juniju porasli! Si%! y preteklem mesecu so življenski stroški porastli skupno za C.6%, največ v zadnjih 15 mesecih. Najbolj se je podražila hrana. WASHINGTON, D.C.— Cehe so junija že drugi mesec Zapored izredno porastle. Porast 0.6% je največji v zadnjih 15 mesecih. Upoštevajoč časovne okoliščine naj bi bil porast le 0.5%, kolikor je bil dejanski porast v maju, med tem ko je bil “prilagojeni” okoliščinam v maju 0.6%, torej za eno desetinko večji kot v juniju. Porast je vladne gospodarske Vodnike razočaral, ker so upali, da je inflacija že vsaj delno Zavrta po prvih 4 mesecih le-tošnega leta, ko so cene rastle povprečno le 3%, med tem ko v Zadnjih dveh mesecih rastejo V letnem povprečju 6.5%! Porast cene, posebno velik je v hrani, 0.9%, je dvignil življenjske stroške od povprečja 1967 100 na 121.5. To se pravi, da kar je stalo leta 1967 $10, je stalo v preteklem mesecu povprečno že $12.15. V petek objavljene številke mečejo jnočan dvom na uspeh Nixonovega boja proti inflaciji, četudi je gospodarstvo že poldrugo leto v zastoju in je brezposelnost dosegla 6%. Delavski tajnik James D. Hodg-s°n je kljub vsemu zatrjeval, da je porast cen skupno v prvem polletju 1971 najnižji od leta 1967. Načelnik upravnega odbora Federal Reserve bank Arthur F. ‘Burns je med tem Priznal naravnost, da je bil doslej boj proti inflaciji pod Nix-onovo vlado “zelo malo uspešen” in je zato odločno nastopil Za močnejše korake vlade pri Urejanju cen in plač. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je izjavil, da Nixonova vlada “zaupa v se-danjo gospodarsko politiko” in hima v načrtu nobenih sprememb. Novi grobovi ... ------------- • Mike Barren Pretekli četrtek je umrl v Polyclinic bolnišnici 65 let stari Mike Barren s 7412 Lockyear Avenue, oče Patsy Hardegree (Atlanta, Ga.), Michaela W-(San Francisco, Kalif-), stari oče in prastari oče, brat Agnes Phillips, pok. Betty Lukacs in Pau-1 la (vsi South Bend, Ind.). Pokojnik je bil rojen v South Bendu, Ind., pa se naselil v Clevelandu, kjer je bil zaposlen kot klepar, član Plumber Union local 55. Pogreb'bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda danes. Železniški štrajk se razširil dalje WASHINGTON, D.C. — Ko So razgovori za novo delovno Pogodbo med železničarji in železniškimi družbami v petek Ponoči zastali in bili končno prekinjeni, so železničarske unije v soboto zjutraj razširile štrajk še ha Southern Pacific in na Norfolk and Western železniški družbi. V kolikor do prihodnjega Petka ne pride do kakega sporazuma med železničarskimi uni-iami in železniškimi družbami, so unije napovedale razširitev štrajka na 6 novih železniških družb. Zdaj štrajk okoli 120,000 železničarjev, kar naj bi bilo nekako 20% vseh v deželi. Showers V remensk prerok pravi: Delno oblačno, popoldne ver-letnost neviht, nato postopna zjasnitev. Najvišja temperatura Pred dežjem okoli 80, po dežju hladnejše. Ugrabitelj letala na letališču ustreljen NEW YORK, N.Y.— Ostrostrelec FBI je v petek popoldne ustrelil na letališču Kennedy 27 let starega Richarda Obergfel-la, bivšega mehanika United Airlines, ki je ugrabil letalo na letu New Ycrk-Los Angeles, ga prisilil k vrnitvi na LaGuardia letališče, potem pa bil prepeljan na Kennedy letališče, od koder je zahteval, da ga letalo TWA ponese v Milan v Italiji. Ugrabitelj je grozil, da bo ustrelil letalsko strežnico Idie Mario Concepcion, 21 let staro Kalifornijko, ki jo je vodil s seboj, če njegovi zahtevi ne bodo ustregli. Ko se je tekom razgovora z agenti FBI, ki so ga hoteli pripraviti do opustitve načrta, za korak oddaljil od svoje talke, ga je ostrostrelec FBI iz daljeve kakih 75 jardov ustrelil in smrtno ranil. Jeklarska unija se noče dati presenetiti WASHINGTON, D.C. — Prihodnjo soboto poteče veljava sedanje mezdne pogodbe v jeklarski industriji. Nihče ne ve, ali bo do takrat že sklenjena nova pogodba. Jeklarska unija se noče dati presenetiti. Zato je predsednik unije Abel sklical za konec tega tedna okoli 600 zaupnikov lokalnih unij v Washington, da bodo pri rokah, ako bo treba koncem tedna proglasiti generalni štrajk. V jeklarnah 9 jeklarskih družb dela okoli 350,000 delavcev, v V Sudanu streljajo evičarske upornike Predsednik Numeiri je dejal, da bodo vsi glavni uporniki obsojeni na smrt, KAIRO, ZAR. — Po poročilih iz Sudana so bili tam v petek ustreljeni štirje vodilni oficirji levičarskega upora, ki je pretekli ponedeljek izvedel državni prevrat, pa bil štiri dni nato strt. Med ustreljenimi je maj. Hasher el-Atta, ki je s svojimi vojaki v ponedeljek . izvedel upor in bil nato postavljen za podpredsednika nove vlade. Ustreljeni naj bi bili še polk. Abdul Moneim Mohamed Ahmed, poveljnik 3. oklopne divizije, podpolk. Osman Husein, poveljnik predsednikove osebne straže in kapt. Muavia Abdul Hai, član Revolucionarnega sveta. Glavnega vodnika prevrata podpolk. Babikr el-Nur Osmana in njegovega pomočnika so Libijci ugrabili iz britanskega potniškega letala pretekli četrtek in ju poslali v Kartum, kjer ju čaka smrt. V Sudanu je od četrtka izredno stanje, ustanovljena so bila štiri posebna vojaška sodišča, ki sodijo prijete sodelavce in podpornike upora pretekli ponedeljek. Upor levičarskih oficirjev v Sudanu je podprl javno edino Irak, ki je poslal v Sudan posebno delagacijo z letalom. To je bilo baje nas Savdsko Arabijo sestreljeno, delagaeija je bila pri tem večinoma mrtva- Sudan je prekinil diplomatske odnose Irakom, ker naj bi bil ta vedel za pripravljajoči se vojaški prevrat in ga tajno podpiral- Neke vesti trdijo, da naj bi bila pri pripravljanju upora udeležena tudi Bolgarija, v katere poslaništvu v Kartumu naj bi se skrival vodja sudanskih komunistov. Ta naj bi bil dejanski vodnik prevrata in njegov cilj spremeniti Sudan v komunistično državo. Washington to lakoto ¥ vzhodnem Pakistani; WASHINGTON, D.C. — Sen. E. M- Kennedy je objavil par poročil naših konzularnih uradnikov v vzhodnem Pakistanu z datumom 6. julija, ki jih je dobil iz državnega tajništva in ki govorijo o tem, da vzhodnemu Pakistanu grozi nevarnost lakote in da te nevarnosti ne bo konec morda še celo prihodnje leto. Naše državno tajništvo ni tako pesimistično, kot pričajo njegova zadnja uradna poročila. V Kongresu mislijo, da državno tajništvo namenoma podcenjuje nevarnost lakote, da napravi uslugo predsedniku Yahyji Khanu. Ta je namreč mnogo pripomogel, da je Nixonov zaupnik dr. Kissinger lahko iz Pakistana šel na Kitajsko in od tam nazaj v Pakistan. Da tudi v diplomatiskem življenju roka roko umiva, je že res, toda to se ne bi smelo dogajati na račun lačnih ljudi. Tako mnenje se širi v Kongresu. Gotovo bo tem kaj spregovoril tudi senatni odbor za zunanjo politiko- APOLLO 15 PRIPRAVLJEN Vse priprave potekajo po sporedu in vse kaže, da bo polet izveden po načrtu. Vzlet je določen za 9.34 danes dopoldne. Astronavti polk. David R. Scott, podpolk. James B. Irwin in maj. Alfred M. Worden so popolnoma zdravi, trdni, telesno in duševno pripravljeni za težavno in zahtevno nalogo. CAPE KENNEDY, Fla. — Ve- Sobota, 31- julija, ob 9.24 se po- štrajk jih bo pa šlo okoli pol milijona, ker ima unija svojo organizacijo tudi v nekaterih drugih tovarnah težka industrije. Mezdna pogajanja bodo seveda tekla ves ta teden. Povezava električnega omrežja v naši deželi WASHINGTON, D,C. — V naši deželi imamo !dve vrsti elektrarn, zasebnih in javnih, ki so last javnih upr^v ali njihovih mandatarjev. Elektrarne niso povezane med seboj, ker zasebne ne marajo srisov z javnimi. To je velika pomanjljivost, saj se pogosto dogaja, da nekod zmanjka toka, drugod ga pa imajo preveč. Sedaj je prišel pred Kongres zakonski predlog, ki obvezuje vse elektrarne brez razlike, da se povezujejo med seboj v skupno narodno omrežje. To bo imelo še drugo korist: nove elektrarne bodo lahko postavljene v odročnih krajih in povezane z narodnim omrežjem, ker prenos toka ne bo nobena ovira več za njihovo obratovanje. Zakonski predlog bo težko postal zakon že letos, toda ideja je na pravem mestu in pravilno usmerjena, kar je tudi nekaj vredno. likanska raketa Saturn 5 stoji na svojem oporišču pripravljena za vzlet. Na njenem vrhu je vesoljsko vozilo Apollo 15 z astronavti Davidom R. Scottom, Jamesom B. Irwinom in Alfredom M- Wordenom. Vsi trije astronavti so pripadniki Letalskih sil. Apollo 15 je četrti ameriški polet na Luno po času, po obsežnosti nalog in znanstvenem programu pa daleč prvi. Doslej je bila glavna naloga poletov prispeti srečno na Luno, se tam malo razgledati, opraviti nekaj osnovnih preskusov, pa se nato dvigniti z Lune in se vrniti na Zemljo. Apollo 15 ima glavni del nalog na znanstvenem polju. Astronavti bodo na Luni tri dni in bodo v posebnem električnem avtu pregledovali Lunino površino. Priprave za vzlet, ki je določen za ob 9.34 danes dopoldne, potekajo v redu in če ne pride v zadnji uri do kakih težav, bo polet izveden po načrtu. Astronavti so se nekaj pred sedmo uro zjutraj podali v vesoljsko vozilo čili in zdravi. Celotni polet bo trajal 12 dni. Njegov program je sledeč: Danes, 26. julija, ob 9.34 dopoldne vzlet s Cape Kennedy, ob 12.30 vžig motorja vesoljskega vozila požene to iz kroženja okoli Zemlje proti Luni, ki jo bo doseglo vesoljsko vozilo Apollo 15 po 78.5 urah. Četrtek, 29. julija, ob 4.07 popoldne krene vesoljsko vozilo v kroženje okoli Lune. Petek, 30. julija, ob 1.48 popoldne se astronavta Scott in Irwin v lunskem vozilu Falcon (Sokol) ločita od vesoljske ladje Endeavour (Prizadevanje), v kateri ostane astronavt Worden; ob 6.15 popoldne pristane Falcon na Luni na področju Hadley-Apennine, goratem predelu Lune; ob 7.44 pogleda Scott iz lunskega vozila, da si ogleda okolico. CLEVELAND, O. — Ta novica je začela krožiti v tujem tisku, pa je napačna. Sestavljanje nove vlade ima čisto druge nevarnejšo ovire kot pa sedanjo inflacijo. V Jugoslaviji se vsaka stvar dogaja na poseben način, nekoliko drugače kot drugje po svetu. V Jugoslaviji se na primer ubadajo z novo ustavo, ki so jo šele sedaj spravili pod streho, v resnici so jo pa na tihem začeli izvajati pod pritiskom 6 republik že davno preje. To je glaven razlog, zakaj ima Titov mandatar Bijedič toliko težav s sestavljanjem nove vlade. Pri tem vlada sama ni morda padla v parlamentu ali kako drugače zgubila zaupanje. V parlamentu je bila zadnje čase velikokrat pozvana, da naj odstopi, pa tega ni niti storila, niti jo je parlament k temu silil. Vse je ostalo pri besedah. Tako se v Jugoslaviji igrajo z demokracijo. Druga težava v Jugoslaviji je načelo rotacije. Svoj čas ga je Tito uveljavil, da vrže Jugoslavija pred novo vladno krizo? z vodilnih mest nekaj notoričnih nesposobnežev — tudi v Ljubljani jih je bilo dosti -, danes mu preseda. Rotacija sili sposobne ljudi, da se umaknejo, sposobnih naslednikov pa ni lahko dobiti. To je skusil Ribičič, to sedaj okuša Bijedič. Najbolj nerodno je, da o sestavu vlade odločujejo republike, čeprav je centralna vlada v duhu ustave le izvršilni organ federalnega parlamenta. Republike silijo v vlado svoje sposobne in nesposobne ljudi, gledajo namreč le na to, kdo bo bolje zastopal interese njihove ožje domovine- Če najdejo primernega agenta za njihove lokalne interese, mu skušajo preskrbeti tako ministrstvo, ki lahko največ “deli”, namreč denarja. Zato je na primer ministrstvo financ lahko v rokah take politične ničle, kot je tovariš Smole, ki se je svoj čas že v Ljubljani lepo ovekovečil s svojo politiko. In tako ubogi bosanski tovariš Bijedič že ves mesec julij potuje po deželi in išče kandidate za 22 mest, ki jih ima kot ministrski predsednik na razpolago. Na drugi strani noče noben politik v centralno vlado- Saj ne ve, kakšen je njegov delokrog, in kakšna je njegova pristojnost. Pri vsakem svojem političnem korako mu lahko vsaka republika vrže polena pod noge. To okuša sedaj hrvaški tovariš Sirotkovič in si grize nohte, zakaj se je dal pregovoriti in šel v centralno vlado. Stvarnost govori danes, da centralna vlada ne pomeni ničesar. Denarja nima nobenega več, dolgov pa čez glavo. Njeno politiko kontrolirajo lokalistično usmerjene republike, njeni zakonski predlogi počivajo v nesposobnih domovih federalne skupščine. Če postanejo zakon, jih nihče ne izvršuje ne federalna ne republiške uprave, da ne govorimo o občinskih. Ker nekatera čašopisna poročila povdarjajo, da je inflacija glavna ovira pri sesta- vljanu vlade, naj omenimo še to! Režim je že parkrat napravil solidne načrte, kako naj zaustavi divjanje cen. Vsi načrti so ostali na papirju, ker jih nihče ni hotel ali mogel izvrše vati in se zaradi tega nikomur ni skrivil niti en las. V tem pogledu je upravno stanje v Jugoslaviji sedaj še slabše, kot je bilo na primer spomladi. Režim si je hotel pomagati s tem, da je sestavil na novo program reševanja gospodarskih nalog in mu dal naslov “stabilizacijski program”. Seveda so ga vsi odobravali, toda sedaj ga nihče ne izvršuje, le Ribičeva vlada je napravila par poskusov, ki so pa hitro propadli. Nihče ne veruje, da bo nova vlada imela kaj več sreče. Zato pametni ljudje bežijo pred njo, ker nočejo biti obenem federalni ministri in sluge raznih republiških političnih bogov. V tem tiči vir jugoslovanske “vladne krize”. I- A. dasta astronavta Scott in Irwin v svojem električnem avtu na prvo pot po Luni, ki bo trajala predvidoma 7 ur. Nedelja, 1. avgusta, ob 6.46 zjutraj se peljeta astronavta na svoj drugi izlet po Luni, ki bo predvidoma tudi 7 ur dolg. Ponedeljek, 2. avgusta, ob 3.24 zjutraj se peljeta astronavta na 6-urno potovanje po Luni; ob 1.09 pop. se Falcon dvigne z Lune; ob 3.04 popoldne se Falcon poveže z matično ladjo Endeavour- Torek, 3- avgusta, avstronavti, združeni vsi trije v matični ladji, krožijo še dva dni okoli Lune in vrše znanstvene preskuse. Sreda, 4. avgusta, poženejo ob 4.10 popoldne umetni satelit v kroženje okoli Lune; ob 5.18 krene vesoljsko vozilo na pot proti Zemlji. Četrtek, 5. avgusta, ob 11.34 dopoldne stopi Worden iz vesoljske ladje, da vzame filme, ki jih je snemala posebna kamera pritrjena na zunanjem zadnjem delu vesoljske ladje. Sobota, 7. avgusta, ob 4-46 popoldne pristane vesoljska ladja na Pacifiku. Astronavtom tokrat ne bo treba v karanteno, ker se je NASA prepričala, da ni nobene nevarnosti, da bi izletniki prinesli z Lune karkoli nevarnega Zemlji in življenju na njej. Iz Clevelanda in okolice Zlata poroka— ! Mr. in Mrs. Victor Jadrich, j 1986 Torbenson Drive, sta preteklo soboto praznovala na domu sina Victorja J. na 7441 Darrow Rd., Hudson, svojo zlato poroko. Poleg Victorja imata zlatoporočenca še sinova Hen-ryja in Thomasa. Victor Jadrich je bil dolga leta strojni stavec v tiskarni Amesriške Domovine. Zlatoporočencema iskrene čestitke in še obilo zdravih in zadovoljnih let! Seja— Klub slov. upokojencev za Newburgh ima v sredo, 28. julija, ob dveh popoldne sejo v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Na seji se članstvo lahko priglasi za vožnjo na piknik Federacije klubov slov. upokojencev 4. avgusta. Asesment— Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala danes v šoli sv. Vida asesment od 5.30 popoldne do 8. zvečer. Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala danes asesment v šoli sv. Vida ob 5.30 popoldne do 8. zvečer. Slavje končano— Včeraj je bila proslava 175-letnice začetka Clevelanda zaključena z velikim sprevodom, ki ga je gledalo kakih 45,000 ljudi, in z obsežnim programom v Stadionu, kjer je nastopil poleg drugih znani kotnik Bob Dope, nekdanji Cievelandčan. Tito pride v oktobru WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je potrdila napoved predsednika SFRJ Tita, da bo v letošnjem oktobru prišel na uradni obisk v ZDA na povabilo predsednika Nixona, ki je bil lani na obisku v Jugoslaviji. Obisk je bil objavljen že precej davno, le čas ni bil še določen. Tito je objavil svoj obisk v ZDA na Brionih, kjer je sprejel skupino juristov, ki so se udeležili v Beogradu konference “Svetovni mir po pravu”- Med Titovimi gosti sta bila tudi bivši vrhovni sodnik ZDA E. Warren in Shirley Temple Black, znana bivša filmska igralka in konservativna republikanka. Tito bi moral iti po prvotnem načrtu v Beograd in govoriti na konferenci, pa je sporočil, da se ne počuti dobro in je zato pozval zastopnike konference na Britone. V razgovoru s svojimi gosti je Tito izrazil zadovoljstvo nad napovedanim Nixono-vim obiskom na Kitajsko. Španska diktatura sili v javnost Latinske Amerike MADRID, Šp. — Španija ima še zmeraj močne kulturne zveze z Latinsko Ameriko, pa simpatij, ki izvirajo iz tega stanja, ni nikoli znala rabiti. Šele sedaj je na primer prišla na idejo, da je treba postaviti posebno prekomorsko radio-oddajno postajo, ki naj bo namenjena javnosti v Latinski Ameriki. Postaja bo oddajala šest ur na dan, slišala jo bo pa lahko vsa Latinska Amerika in še južni del naše dežele. Kako važno nalogo ima postaja, se vidi iz Zadnje vesti KARTUM, Sud. — Danes so prijeli vodnika Komunistične partije, ki ga smatrajo za glavnega organizatorja upora proti vladi predsednika Nu-mciryja. Vlada je kljub pozivu britanske vlade, naj Sudan ne dela sile vodnikoma upora, ki so jih ugrabili v Libiji iz britanskega potniškega letala in jih poslali v Sudan, dala enega od njiju že ustreliti, drugega pa čaka ista usoda. Skupno imajo zaprtih okoli 400 ljudi, ki naj bi bili pri uporu sodelovali. Vsi bodo prišli pred nagla vojaška sodišča. BEIRUT, Lib. — Sirija je danes zaprla mejo proti Jordaniji zaradi jordanijskega odločnega nastopa in uničenja palestinskega gverilskega gibanja. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske čete operirajo v dveh mejnih področjih Kambodže, danes pa so šle pregledovat A Shau dolino na meji z Laosom, kjer se drže rdeči. CAPETOWN, J. Af. — Dr. C-N. Barnard je včeraj presadil pljuča in srce v 49 let starega moža, ki je že dve leti v postelji težko bolan. Bolnik je presaditev srca in pljuč preživel in oboje deluje v redu. JERUZALEM, Izr. — Državni podtajnik ZDA Joseph Sisco je prišel sem in bo skušal pridobiti vlado za popuščanje v pogledu poskusa odpreti Sueški prekop. Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči 1 tega, da je pri otvoritvi bil navzoč sam diktator Franco. Hmmšm Domovina • l/K-.t -I I< >11« - mAKBIBB* 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation tHiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto dežela že ima z Moskvo ali pa bi jih rada sklenila v doglednem času. Moskva se je namreč takoj odločila za običajno komunistično taktiko glede mednarodnih dogodkov: molči o njih, dokler si ne ustvari svojih vidikov nanje. Molči sedaj tudi o tem, kar se dogaja med Washingtonom in Peipingom. Ta molk nam nalaga podvojeno previdnost v razgovorih s Peipingom. Pa tudi na to je treba misliti: da bodo morda nastopile razmere, ki bodo Peipingu svetovale, naj začne groziti s prelomom doseženih stikov. Ta nevarnost bo tem večja, čim optimističneje bomo gledali na stike s Kitajsko. Ne oporekamo veselju nad doseženim uspehom, toda hladno pre-vdarnost moramo še zmeraj postavljati na prvo mesto. SUBSCRIPTION RATES: United States: » $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.per year; $9.00 for 6 montos; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 140 Monday, July26, 1971 1 HMmrnmmmwmMmmmMmmmmMmmmmmmmmmmmMm BESEDA IZ NARODA J. M stoletja uspehov rojaka IMaela Tešicha Maova zunanja politika ostane nespremenjena Gotovo je bil gol slučaj, da je na Kitajsko zašel znani ameriški kolonar J. Reston ravno takrat, ko se je dr, Kissinger že poslavljal od Ču Enlaja in odpotoval domov. Reston ima prebogate skušnje v svojem poklicu, da ne bi bil takoj iskal zveze z vodilnimi kitajskimi komunisti in začel spraševati, kako si predstavljajo odnose med Kitajsko in Ameriko. Prve svoje vtise o tem pozvedovanjih je poslal domov že par dni potem, ko je svet še zmeraj skušal pravilno vrednotiti Kissingerjev obisk v Peipingu. Ti vtisi so ne samo zanimivi, ampak tudi značilni. Povedo namreč, da se bodo tudi kitajski komunisti držali v svoji zunanji politiki tiste taktike, ki jo rabijo tudi drugi rdeči diplomatje. Ta taktika obstoja iz treh stopenj: stališče — želje — zahteve. Rdeča diplomacija skuša pri vsakem zanjo novem političnem pojavu najpreje dognati, kakšno stališče naj zavzame do njeega. To ni lahka stvar, kajti vsako stališče ima svoje svetle in temne strani, ki jih je treba pravilno oceniti, drugače zabrede vse taktiziranje lahko v veliko zadrego. Poleg tega mora biti stališče postavljeno tako, da služi kot odskočna deska za prihodnjo stopnjo: želje. Ko komunisti zagovarjajo svoje stališče, jih debata sama prisili, da namignejo, kakšne želje bodo imeli. Navadno jih niti ne skrivajo, ker vedo, da jih bodo morali preje ali pozneje povedati. Molk jim torej v tej fazi ne more dosti pomagati. Vse to -jih sili, da postopajo pri formiranju svojega stališča zelo počasi in da pri tem radi rabijo zelo vijugasta pota. Spreminjati stališče v seznamu želj ni več tako težavna stvar, ker je bilo gradivo za seznam že nabrano v formiranju stališča. Treba je dati željam tako obliko, da bodo simpatične ne samo nasrotniku, tekmecu ali interesentu, ampak tudi vsej javnosti,, ki se za ta predmet briga. Odkrivanje želj je torej zvezano z veliko propagando, ki jo pa komunistični sistem opravlja različno. Propaganda v svobodnem svetu ni navadno predmet, ki bi komuniste posebno zanimal. Saj vedo, da svoboden svet ni tako površen, da ne bi takoj opazil, kaj hočejo komunisti z njo doseči. Žito je propaganda izredno močna, temeljita, pa tudi draga, kadar jo rdeča diplomacija skuša uveljaviti v komunističnem svetu. Če se “doba želj” zategne, je treba iskati vzrok največ v propagandi. Dokler javnost, posebno za železno zaveso, ni prepričana, da so želje upravičene, komunizem ne preide na končno fazo: zahteve. Ker so bile svetu oznanjene zahteve v obliki stališča in želj, se doba zahtev lahko hitro usmeri na bistvo pogajanj. Od tega hitrost pogajanj ničesar ne pridobi. Ravno narobe, komunisti hočejo ravno z zavlačevanjem pogajanj, ki izvirajo iz zahtev, nasprotnikovo stališče zdrobiti in njegovo potrpežljivost izčrpati do dna. Če ne gre drugače, pa pokličejo čas na pomoč. To rdeči diplomatje delajo posebno radi pri pogajanjih z evropskimi in ameriškimi delegacijami, k: se praviloma hitro naveličajo “pogajanj,” ki so navadno klasičen vzorec zapravljanja časa. Doba zahtev je zato navadno kratka, zato pa traja nanjo navezana doba pogajanj cela leta. Dosegajo namreč še drug cilj komunistične zunanje politike: ustvarjajo stanje, ki ni podobno ne miru ne vojni. Tako med Nemčijo in njenimi nekdanjimi sovražniki ni po komunistični zaslugi že 26 let ne vojnega ne mirovnega stanja. To taktiko mislijo- kitajski komunisti izrabiti tudi pri obnavljanju stikov z našo deželo. Ko so se pogovorjali s kolonarjem Restonom. so mu “mimogrede” našteli celo vrsto vprašanj, ki ima o njih Peiping svoje poglede. V prvih treh dneh njegovega obiska so mu na primer našteli sledeča odprta vprašanja: Kitajska in Združeni narodi, obrambna zveza med,Ameriko in Japonsko, Čangkajškova Formoza, ameriška politika v vzhodni Aziji. Seveda je to šele začetek. Politična javnost v Peipingu bo gotovo spravila na dan še celo vrsto drugih “vprašanj,” ki interesirajo kitajsko diplomacijo. Saj je Kitaska postala velesila, ki ima interese na vseh kontinentih, pri čemur njeni interesi velikokrat trčijo ob ameriške interese. Ne smemo torej računati, da bo obdobje “stališč” tako hitro zaključeno. Morda celoten seznam kitajskih stališč ne bo znan niti takrat, ko bodo Nixona častili v Peipingu. Lahko se zgodi, da bo ameriški gost moral napeti vse sile, da pripravi tovariša Mao do tega, da bo postavljeno vsaj par vprašanj na dnevni red in jim sporazumno priznan značaj nujnosti. Na to je takoj opozoril demokrat Harriman, ki ve iz osebne skušnje, kako težka so pogaianja z azijskimi diplomati. Pri tem je treba opozoriti še na posebno nevarnost: kitajski diplomatje bodo skušali porabiti vsako priliko, da udarijo po Sovjetski zvezi, in tako sejati nezaupanje med Washingtonom in Moskvo. Ameriška politika se bo morala temu odločno upirati, kajti vsako popuščanjee na tem področju bo špravilo v nevarnost vse sporazume, kar jih naša CLEVELAND, O. — Komaj bi mu človek verjel, da že 50 let uspešno dela za Sun Life of Canada zavarovalno družbo, ker ne izgleda, da bi preživel že toliko pomladi. Je še vedno fant od fare, ki gre pokonci in se rad veselo smeji. To je Michael Telich, upokoj eni zavarovalni zastopnik Sun Life of Canada, iz Euclida. - jazno in točno delo zavarovalnega zastopnika Michaela Telicha dosegalo tolikšne uspehe, da se je za isti poklic odločil tudi njegov sin John. To je bilo pred 22 leti. “Oče se je odločil pomagati družinam s tem, da jim je prodajal zavarovanje. Razvil je globok čut predanosti skrbi za delovnega človeka in njegovo družino....in še vedno tako čuti,” je dejal John o svojem očetu. Michaelu Telichu k njegovemu polstoletnemu uspešnemu delu iskreno čestitamo in mu želimo še novih uspehov in obilo zadovoljstva! AD Zlata poroka ¥ iHwauk@§|y MILWAUKEE, Wis. — V petek, 30. julija t. i. bosta praznovala Mr. in Mrs. Anthony Bla-sica iz Milwaukeeja, Wisconsin, redko slovesnost, 50-letnico svoje poroke. Tony in Jennie, ki sta našim rojakom v Milwaukeeja dobro znana, sta bila poročena v Biljah pri Gorici leta 1921 in sta takoj po poroki odšla v Združene države ter se naselila v Milwau-kee-ju, kjer je Tony dolgo let delal kot mizarski mojster. Zlatoporočenca, ki sta svojim številnim sorodnikom znana kot “stric in teta”, sta zavedna Slovenca in dobra člana slovenske narodne in cerkvene občine v Milwaukee-ju. K lepi slovesnosti obema iz srca čestitamo in jima želimo zdravja, miru in božjega blagoslova. A.č. ¥ sušnih dnevi srenfske zelentoo hi rad zalil * B, Michael Telich V številki Field News Sun Life Assurance Company of Canada je 6. julija letos na drugi strani fotografiran skupaj s predsednikom Sun Life in svojim sinom Johnom, ki je prav tako uspešen zastopnik Sun Life Assurance Co. Fotografija je del članka, ki popisuje polstoletno uspešno delo Michaela Telicha pri Sun Life Assurance Company. To delo je bilo skozi vsa leta tako uspešno, tako vestno in zanesljivo, da je bil Michael Telich skozi vsa leta član Macaulay Ciuha, kamor pridejo le tisti zastopniki, ki so uspešni ne le v obsegu novih zavarovalnin, ampak tudi s svojim nastopom in postrežbo. V članku je omenjeno, da je “Field News” že večkrat priobčil sestavke o zastopniku Michaelu Telichu v preteklih letih, nato pa poda kratek popis njegova življenja. Michael Telich je bil rojen v Sloveniji 1. 1895 in je prišel v ZDA star 16 let z $20 in z znanjem stavka angleščine “Which place Slovenian people stay?” Delal je v premogovnikih v Pennsylvaniji, pomagal v trgovini in gostilni, vozil pogrebni voz, dokler ni postal zastopnik zavarovalne družbe Sun Life. Ko je videl v času tega svojega posla toliko družin v žalosti, ko so izgubile svoje hranitelje, se je zavaroval za $2,000 in se pri tem tako oprijel te misli in potrebe po zavarovanju, da je poiskal dovoljenje in začel sam prodajati zavarovalnino svojim prijateljem in znancem. To je bilo leta. 1921. Tedaj je bilo zavarovalnino težje prodati kot danes, ker tedaj so bili nazori ljudi in življenje drugačni. Večina rojakov se je zadovoljevala z zavarovalnino bratskih društev, ki so bila zelo razširjena. Michael Telich si Je; sk7h "m"esecih 'n7 kazn0) da~ bi •posiavil cilj prodati vsak dan enojse naga srenja delavnost razši-zavarovalnino. Tedaj niso ljud-|rna. Nedeljski obisk cerkve res j je skrbeli zaradi nalaganja de-jne more biti velik, ker zdaj gre jnarja in ni bilo programov zajeden zdaj drugi na počitnice. In .kritje stroškov za šolanje otrok | vsaka manjkajoča ovCa v našem na visokih šolah, večinoma so hlevcu ustvarja praznino. Ob-J jemali le življensko zavarovanje.' čutna je zmeraj posebno tista | Tekom let je zanesljivo, pri- praznina, ki nastane po ukazu HUNTINGTON, L. L, N- Y.— Kar na vrtno teraso sem prinesel svoj pisalni stroj, da spet nekaj napišem o njujorški slovenski srenji, čeprav sem se potihoma izmuznil iz nje. Iz daljave zmeraj ujamem kako govorjenje, ki mi pove, da nedeljske maše v tem času niso bogve kaj obiskovane. Da je naš kaplan oče Bertrand Kotnik 'za dva tedna odšel v sosedno srenj-sko cerkev sv. Križa v Bridge-portu. Tam nadomestuje župnika Hribška, ki je odšel na počitnice. No ja, svetokriški farani imajo našega kaplana kar radi, ker raje pridiga v slovenščini in s svojim koroškim naglasom •— kot pa v angleščini. Tako naš župnik te tedne kar nekam bolj sameva, ker je tudi njegova tajnica Josephine odšla v nekak tečaj, pa pride samo za weekend v farovž na “OsrnoJ Vprav pametno bi bilo, da bi takšen tečaj bil vse leto, ker v naši srenjski cerkvi komaj potrebujemo tajnice ali tajnika za “full time-” Vse premalo je razgibanosti v našem cerkvenem in srenj skem središču. Zaenkrat — vsaj v teh vročin- zakona življenja. Če se ne izravna po istem ukazu! To se pravi, če bi imeli toliko porok vsako leto, kot je pogrebov in da bi mladi rod v srenji ostal ter imel nekaj svojih naslednikov, ki bi bili istega duha in iste slovenske besede, potem naše srenje na tujem ne bi nikdar izumrle. Ne samo to! Tudi naši listi ne bi imeli denarnih in ne življenjskih težav. Tako pa so! In zategadelj so mi razumljive besede ženke našega Ceneta, ki mi jih je te dni v svojem pisanju zapisala: “Cene je včasih že kar naveličan . . •” Res, težko je vsakemu, ki mora po puščavi hoditi in klicati na pomoč, pa ni nobenega odmeva. Vse premalo se zamislimo v rubriko “Iz naših vrst.” Vredno jo je brati in zasledovati. Piše jo večinoma naš starejši rod, ki se vsestransko trdno v življenju drži in je zvest svoji rodni zemlji in besedi. “Rodni zemlji” sem zapisal. To se pravi zemlji svojega rodu in življenju tega rodu. ŽIVLJENJE PA JE BESEDA! Preprosti se te besede drže, študirani pa se ji izmikamo. Ni nam do tega, da bi živela v našem najbolj zaključenem krogu, v naših družinah in v naših srenjah- Slovenske družine v zdomstvu, ki ohranjajo dediščino svojih staršev, so opornik narodnih srenj v tujini. Tako je v naši njujorški in tako je menda v vsaki drugi. V naši maloštevilni se to močno spoznava. Iz njih raste življenje in delovanje. V njih je položena zakladnica o-hranjevanja. In vprav iz tega vidika bomo v teh počitniških dnevih utrpeli — kot srenja — težko izgubo. Babnikova Francka bo 7. avgusta postala žena Petra Cekute iz Toronta. Ena delovna moč manj v naši skupnosti. Odšla bo na sever v Kanado- Ta dan bo na Osmi živo. Lep svečan trenutek bo, ko si bosta mlada Slovenka Francka in mlad Slovenec obljubila ljubezensko in življenjsko zvestobo. Verjetno, da, prepričan sem, da bo njuna skupna življenjska pot lepa .— in zato bo tudi srečna — kot je bila čista in lepa njena vsaksebna pot v času iskanja ljubezni. Če bosta Francka in Peter še naprej iskala in hodila po poti Lepote — kot sta doslej, potem bo njuna skupna pot zares srečna. V vsaki lepoti je harmonija, v vsaki harmoniji duše in srca pa je sreča. Zares, čeprav je to čas mrtvila v naši njujorški srenji, naj ta svetel trenutek, ki se bo začel na svečani dan Francke in Petra v naši slovenski cerkvici sv. Cirila na “Osmi,” nikdar ne premine. Njuno skupno življenje naj bo en sam svetel življenjski dan, ki ga naj ozar j a blesteča jutranja zarja vse do tistega poslednjega življenjskega utripa, ko bo jutro moralo seči v roko tudi z večerom. In ta večer naj bo blesteč, kot je bilo blesteče jutro- Tone Osovnik ------o------ Slovenska pesem osvojila srea v Sheltonn FAIRFIELD, Conn. — Zaključni sezonski koncert, katerega je priredila “GLASBENA SKUPINA ZVON” v dvorani “MOOSE CLUB” v Shelton City, Conn-, se je zelo dobro obnesel. Udeležba je bila res zelo lepa, zasedena so bila vsa mesta. Občinstvo je bilo jako veselo razpoloženo in vse je v najlepšem redu in miru poteklo. Slovenski fantje so se zelo dobro odrezali. Pozna se, da sta jim petje in glasba pri srcu. V podrobnosti koncerta ne bom opisoval, ampak naj bo izrečena na tem mestu prisrčna hvala našemu mlademu pevovodji ter vsem pevcem za ta lep pevski užitek. Po živahnih in krepkih aplavzih, s katerimi so številni poslušalci dajali priznanje nastopajoči skupini, sklepam, da ima ta naša slovenska skupina veliko prijateljev ne samo med našimi ljudmi, temveč celo pri Amerikancih, ki cenijo njeno kulturno udejstvovanje. Kot članu prireditve “zabavno glasbenega večera” mi je dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalim vsem članom za predprodajo vstopnic, preskrbitev in kinčanje dvorane, tako tudi vsem onim članom, ki so na dan zabave in na večer pred zabavo prodajali z veliko skrbjo vstopnice za ples, jestvine itd., ter vsem onim, ki ste darovali razne nagrade. Zahvala gre vsem kuharicam, ki ste se jako spretno sukale in nasičevale lačne želodčke. Vsem Slovencem in bratom PIrvatom, ki ste se v tako lepem številu odzvali vabilu na naš koncert, — prišli ste 20 milj daleč, da pokažete zavest do svojega materinskega jezika in slovenske kulture v pesmi, — ter vsem drugim našim prijateljem vseh narodnosti se iz vsega srca zahvaljujem za obilen obisk. Čisti dobiček gre v društveno blagajno, ki bo društvu v pomoč za dobavo not, papirja ter drugih stvari, ki so nujno potrebne za petje in glasbo. V upanju, da bo udeležba v bodoče še večja, vsem skupaj iz srca kličem “Na veselo svidenje! — Bog Vas živi! Za “Zvon” Stanislaus Mally -----o—----- Slovenska kapela vaki še poseben program v soboto zvečer, če jih starši ne želijo imeti s seboj. Izkažimo s svojo prisotnostjo pri posvetitvi Slovenske kapele svojo slovensko pripadnost in ponos; zadovoljstvo in veselje pa bo večje kot napor, potovati v Washington. Iskreno vabljeni in na svidenje! Pripravljalni odbor Vesti iz Slovenije Spodnja štajerska je že od nekdaj znana po dobrem sadju. Ker jabolk preostaja, zato skušajo strokovnjaki pridobiti kmete za pridelke, po katerih je veliko povpraševanje. Uvajalo gojenje breskev, drugod spet višenj in jagod, pa plemenitih lešnikov. V ormoški okolici bodo poleg jagod posebej pridelovali “belgijsko endivijo”, ki je v zahodnih evropskih državah zelo cenjena in jo ponekod poznajo pod imenom “cikorija”. Sadili jo. bodo tudi v Savinjski dolini. * Združeno podpetje ‘Emono” je izdelalo načrte za turistično naselje Bernardin pri Piranu. Načrt predvideva sodobna hotela z 2500 posteljami, od teh 500 v A kategoriji. Vsa investicija bo stala 23,9 milijona dolarjev. # Svetovna banka v Washing-tonu je odobrila posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev za 25 let. Druga sredstva bo dala na voljo Ljubljanska banka. Hotela morata biti dograjena do 1. aprila 1975. WASHINGTON, D. C. — Samo kratek čas še ostane do posvetitve Slovenske kapele v Washingtonu. Kot smo že precejkrat objavili, bo posvetitev v nedeljo, 15. avgusta. Še enkrat vabimo, da se udeležite teh pomembnih slovesnosti v čim večjem številu. Posvetitvene svečanosti v nedeljo se bodo začele ob enih popoldne- Zbrali se bomo pred Slovensko kapelo v spodnji cerkvi;; po blagoslovitvi pa bo v glavni cerkvi slovenska pontifikalna sveta maša, ki jo bosta s somaševanjem slovenske duhovščine opravila slovenska škofa dr. Držečnik in dr. Jenko. Med sveto mašo bo prisotnih več ameriških škofov. Pridigala pa bosta ma/i-borski škof v slovenščini in či-kaški pomožni škof v angleščini. Slovesnost bodo zaključile pete slovenske litanije s spremljanjem ljudstva, petjem na koru in spremljavo orgel. Na slovesnost pridejo tudi romarji iz Slovenije, ki bodo spremljali škofe in duhovnike. Tudi zastopniki drugih krajev bodo navzoči, med njimi bo zastopal argent inske Slovence msgr. Orehar, rimske pa msgr. Jezernik- Prav je, da pokažemo svojo slovensko zavest in se te slovesnosti udeležimo v čim večjem številu. Slovesni obredi, narodne noše in lepo ter' mogočno slovensko petje nas bo vse navdalo z velikimi zadovoljstvom in se bomo vedno z veseljem in ponosom spominjali tega dne. Na predvečer blagoslovitve bo v Sheraton Parku slovenska kulturna akademija, ki ji bo sledil slavnostni banket in nato družabni večer. Ponovno spet vabimo vse, istočasno pa prosimo, da nas obvestite, ker za banket moramo rezervirati mesto za vsakega posameznika. Za to priliko, ki bo edinstvena med ameriškimi Slovenci in ki so ji Slovenci širom po svetu ter v stari domovini posvetili veliko važnost in pozornost, bo izšla tudi spominska knjiga. Nje-\ na posebna zanimivost bodo posvetila odličnih svetnih in cerkvenih predstavnikov, med njimi predsednika Nixona. Pripeljite s seboj tudi otroke — tudi otroci bodo veseli lepih svečanosti, zase bodo pa imeli * Na posebno posvetovanje so se zbrali voditelji športa in župani gorenjskih občin, kjer so razpravaljali o predlogu, da bi se na kongresu mednarodne smučarske zveze (FIS) v Opatiji potegovali, da bi v Planici izvedli prvo svetovno prvenstvo v smuških poletih v letu 1972. Ugotovili so, da bi se to svetovno prvenstvo moglo vršiti v Planici, če bo FIS sprejela njihov predlog. * Portorož ni več ljubko turistično naselje, polno vil in cvetja, temveč turistična tovarna s serijsko industrijsko proizvodnjo turistničnih storitev. Nič ni več drugače kakor v Riminiju, v Nici ali na Mallorci. V Portorožu in v. Sv. Luciji čaka na tujce 7500 ležišč. Vsi trije hoteli ‘“Palace”, “Riviera” in “Lucija” so postali pravi velikani. Z modernizacijo je letovišče utrpelo na svoji naravnosti in romantiki. Ptujsko komunalno podjetje za snago zelo slabo skrbi za čistoto ulic in mesta. Tudi odlagališče smeti ni vzdrževano. Zaradi zgodovinskih zanimivosti prihaja dosti tujcev v Ptuj, ki niso zadovoljni z zunanjo podobo mesta. Zato Ptujčani menijo, naj bi denar iz občinskega sklada, ki ga sedaj dajejo za “snago”, dajali krajevni skupnosti, ki bi z njim bolje gospodarila. o Vaščani, ki žive v ptujski občini, so nezadovoljni s komunalnim cestnim podjetjem, ker slabo vzdržuje ceste. Že nekaj časa plačujejo krajevne samoprispevke za izboljšanje cest, pa se na cestah nič ne pozna. Na posebnem sestanku v Kidričevem so zahtevali, naj prevzame skrb za ceste krajevna skupnost namesto komunalnega podjetja. Vaščani Haloz tudi zahtevajo, da občina uredi prikjučke na hitro cesto, ki jo bodo gradili iz Zagreba mimo Krapine v Ptuj. ------o------ -— Od 10 avtomobilov zapletenih v prometne nesreče, je 9 o-sebnih avtomobilov. STEFAN ZWEIG: i iiiir^i u Skrivnost, ki žge Med notranjimi in zunanjimi Vlfati je bil ozek prostor, nič večji kakor je v omari za oble-■ Stisnil se je v to temno oži-»0 in prežal na njene korake Po hodniku. Kajti sklenil je, je ne pusti same niti za tre-fcutek. Hodnik je bil zdaj, o Polnoči, čisto prazen, le ena sa-svetilka ga je medlo razsvetljevala. Naposled — minute so se Piu vlekle v neskončnost — je Zaslišal oprezne korake. Napoto je prisluhnil. To ni bila hitra, voljna hoja človeka, ki hoče naravnost v svojo sobo, tenaveč so bili počasni, obotavljajoči se koraki, ki gredo težko, strmo pot navzgor. Vmes jo bilo slišati šepet in ustavljanje. Edgar je od razburjenja trepetal. Ali sta mogoče po njem. Tudi baron ga je zdaj prepoznal in se poln sovraštva branil tega skrivnega vohuna, ki mu je grenil zadnje dni in mu pokvaril igro; surovo je udarjal nazaj, kamor je pač zadel. Edgar je sicer stokal, a popustiti ni hotel in ni klical na pomoč. Minuto sta se borila nemo in zagrizeno na temnem hodniku. Polagoma se je baron zavedel smešnosti svojega boja z napol odraslim dečkom, zato ga je močno zagrabil, da bi ga odrinil. Toda otrok, ki je čutil, da mu mišice popuščajo in je tledel, da bo v naslednjem trenutko že premagan in tepen, je v srditi besnosti hlastnil po tej močni, trdni roki, ki ga je hotela zagrabiti za tilnik. Ugrizen! je nehote votlo zakričal in ga izpustil — °ba, ali je še vedno z njo? Še- za trenutek, ki ga je otrok iz Planje je bilo preveč oddalje- rabil, pobegnil v svojo sobo in P°. toda koraki, čeprav obo-^vljajoči, so prihajali vedno hhže. Zdaj je nenadoma sli- zapahnil vrata. Minuto samo je trajal ta polnočni boj. Nihče na levi in des- Sal zasovraženi glas barona, ki ni ga ni slišal. Vse je bilo tiho, je tiho in hripavo nekaj rekel,'zdelo se je, da vse spi. Baron ^esar ni mogel razumeti, in ta-Jsi je z robcem brisal kravečo hoj na to glas matere, ki je'roko in vznemirjen prežal v Oclločno zavrnila. “Ne, danes temo. Nihče ni prisluškoval. te; Ne.’ Le zgoraj je brlela, zdelo se Edgarje trepetal; prihajala mu je, da porogljivo, posled-‘sh\ bliže in slišal je lahko vse.'nja, nemirna luč. v ak korak, ki sta ga napravi- j NEVIHTA proti njemu, pa naj je bil še, g0 sanje) hude, ako tih, mu je v prsih zac^a-ilievarne sanje?” se je spraše-olečino. In kako grd se mu je.jva] naslednjega jutra Edgar, ed ta glas, ta pohlepno, snu , ^ ^ je razmršenih las prebu-ači, mrzki glas sovia™ihov. jz omo^ce^ p0jne y Ne bodite vendar neusmiljeni. Jglavi mu je zamolklo bobnelo, ako lepi ste bili nocoj. n oklepi so mu bili čisto odreve-°Pet drugi: ‘ Ne, ne smem, ne j nej^ ko je p0giecial po sebi, je s ^orem, pustite me.” Toliko |strahom opazil) d& je še vedno Jahu je bilo v glasu njegove'veg 0biegen. Skočil je pokonci, katere, da se je otrok pres-^"ašil. Kaj neki vendar še Ijpče opotekel se do zrcala in se zgrozil nad svojim bledim, spa-p . “ • — - .„ . cenim obrazom, po čigar čelu shajala sta vedno bliže in s a £ek]a rdečkaste, otečena pro-Zt?aj morala biti že prav pred|^a^ g ^e£av0 je zbral svoje Njegovimi vrati. Lik za n-Bm^ ,mjsii in se zdaj preplašen spom--16 stal on, tresoč se in neviden, | nd vsegaj nočnega boja zunaj na Tldaljen komaj za dober ko-kodnjku |n gvojega p0bega v so- Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Iz Sirije sem potoval v Jordanijo, malo puščavsko državo, precej revno- Poleg svojih ljudi je imela še nekaj tisočev a-rabskih beguncev, ki so po pro-glašenju države Izrael pribežali iz od Judov zasedenega o-zemlja, kjer so morali pustiti vse, kar so imeli. Sam sem videl, te reveže, ko sem na potu preko Jordanije za malo časa obiskal tudi Aman, glavno mesto Jordanije. Tu pridem zdaj do tega, kar sem že prej omenil o umoru jordanskega kralja Abdulaha v mošeji El Aksa. Abdulah Hašemit je pred proglasitvijo države Izrael kot emir vladal arabsko država Transj or danijo; naslov kralja Jordanije je dobil v povečani Jordaniji, ki je za Izraelce v nekem oziru bolj važna kot ostale arabske države, saj po njej teče svetopisemska reka Jordan. Od tod tudi ime državi. Abdulah Hašemit je bil še kot emir eden izmed ustanoviteljev arabskega pokreta ter kot tak prava šiba za Jude. Kakor so vedeli povedati, ko sem bil 1. 1937 tudi na meji tedanje Transjordanije, je bil prav inteligenten in energičen mož. Zakaj so ga Arabci umorili prav v mošeji El Aksa je vprašanje zase. Da bi bilo kaj političnega, ne bo- držalo- Tu utegne biti kaj drugega. Morda kaka denarna zadeva? Jordanija je za Izrael važna in Judje bodo storili vse, da se polastijo Jordanije -— tudi z denarjem. To pri Judih ni nič novega, ampak prav stara stvar. Prav možno je, da je bil v tem kaj prizadet kralj Jordanije, bodisi po pravici ali pa po krivici. To, da so ga Arabci umorili sami v mošeji, da veliko misliti. Misliti tudi to, da še danes, ko gre Arabcem za biti ali ne biti, ni soglasja in to najmanj v Jordaniji. O tem se jfe že' dosti pisalo, da so se udarili arabski gverilci in vladne čete kralja Huseina, ki je nasledil starega očeta kra- hi°iec; skrivala so ga le tenko Prevlečena vrata. Zdaj sta godila tik poleg njega. “Pojdite, Matilda, pojdite!” 2oPet je slišal stokati mater, ^aj že tiše, v omagujočem od-Poru. Toda kaj pomeni to? Šla sta v temi naprej. Mati ni šla v svojo sobo, temveč mimo nje! jo vleče? Zakaj je ni več dišati? Ali ji je s čim zamašil Usta, ali jo stiska za grlo? ^ teh mislih je pobesnel. S ^esočo roko je odrinil vrata. Nagledal ju je v temnem ho-^Piku. Baron je bil položil kateri roko okrog bokov — }ndeti je bilo, da je že popusti-a — in jo peljal tiho naprej, ^aj se je pred svojo sobo usta-Otrok se je prestrašil. “Zv-jo hoče proč, zdalje na-rtlerava izvršiti nad njo tisto Grozovitost. Bivje je sunil, treščil z vrati ^ skočil za njima. Mati je Zavpila, ko je penadoma v temi Zagledala nekaj, kar je hitelo p-°ti njej. Skoro omedlela je 111 baron jo je le s težavo ob-^ržal pokonci. Hipoma je za-cutil na svojem obrazu majhno, fclbko pest, ki ga je udarila po z°beh in nekaj mački podob-Teka se je oprijelo njegovega eJesa. Spustil je preplašeno spremljevalko, ki je urno zbe-^a> in slepo udarjal s pestjo *°li sebe, še preden je dobro ^edel, § kom se bori. v. Btrok se je zavedal, da je ®*bkejši; toda popustil ni. aPosled, naposled je vendarle Prišel dolgo zaželeni trenutek, bo; spomnil se je tudi, kako se je potem, ves trepetajoč v vročici, oblečen vrgel na posteljo, popolnoma odločen, da bo pobegnil. Tam je potem najbrž zaspal in v tem topem, mučnem spancu se mu je v sanjah vse ponovilo, le nekoliko drugače in še strašnejše, kakor z vlažnim priduhom po sveži, tekoči krvi. Spodaj je bilo slišati korake, ki so škrijali po pesku, glasovi so kakor nevidne ptice švigali sem in tja in sonce je že globoko posijalo v sobo. Moralo je biti že precej pozno dopoldne, a ura, na katero je s strahom pogledal, je kazala še vedno polnoč, ker jo je včeraj v razburjenju pozabil naviti. Vznemirjen je bil zaradi te časovne negotovosti in še bolj zaradi občutka, ker ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Urno se je napravil in šel dol, : nemirom in rahlo zavestjo kriv de v srcu. V zajtrkovalnici je sedela njegova inati, sama pri običajni mizi. Edgar si je oddah pil, ko je videl, da ni pii njej njegova nasprotnika in da mu ne bo treba gledati osovraženega obraza; z zadovoljstvom se je spomnil, kako ga je včeraj v jezi udaril s pestjo. In vendar, ko se je zdaj približal mizi, se je čutil negotovega. “Dobro jutro,” je pozdravil. (Dalje prihodnjič) vorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.’ Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.” Tako je opisal sv- Matej to judovsko laž in podkupovanje. Značilno pri tej stvari je, kot pove evangelist, da so dali “vojakom mnogo denarja”. Razumljivo, da ga je moralo biti mnogo, ker vojaki bi za kak majhen denar tega gotovo ne napravili zaradi zelo stroge kazni, ki bi po rimskem vojaškem pravu doletela vojaka, ki bi na ta način zanemaril svojo vojaško dolžnost. Kazen za tako nemarnost ni bila samo pri Rimljanih, je tudi današnje čase pri vojakih, to vem, ker sem često stal na straži, tudi na bojnem polju. Gorje, če bi tedaj kaj takega storil. Bila bi krogla, v mirnem času pa zapor in to ne za nekaj ur. Od tod razumljivo, da so morali dati vojakom mnogo denarja in jim s tem zavezati jezike, da niso govorili resnice o Jezusovem vstajenju. Sv. Avguštin pravi: “Nesrečno hinavstvo! Če so spali, kako so mogu videti? . • Ampak to pri Judih ni bilo nič posebnega. Toliko čudežev so videli, zlasti ob Jezusovi smrti: sonce je otemnelo, zemlja se je tresla, vojaki jim povedo, kaj se je zgodilo. Vse to judovskih prvakov ne gane: trdovratno ostanejo pri svojem, podkupijo vojake in jih bogato plačajo, da lažejo. Vojakov seveda to ni motilo. Vojak je vojak in potrebuje denarja. Kako je z vojakom, vem in ve vsak, ki je služil pri vojakih. In ta judovska ponudba je vojakom zelo prav prišla, da so na lahek, četudi umazan način prišli do denarja in to, kakor evangelist sam pravi, do mnogo denarja. Tu pridemo na današnje čase: med Judi in Arabci je napeto stanje; so se že udarili in kakor izgleda, se bodo še, ker zdaj je le premirje. Kako se bo stvar končala, nihče ne ve. Ni dvoma, da bo tudi denar igral svojo vlogo. Judje so petični, denar je pa sveta vladar. Tu ne bodo odločale le puške, pač pa tudi denar. Še marsikaj bomo slišali in tudi brez komentarja mislimo, da je bil kralj Abdulah prava šiba za Jude. To pa dosti pove. Take je treba pospraviti. Tudi prvaki Judov, veliki duhovniki in starešine so dali Judežu denar, da je izdal svojega Učenika. Judje so operirali z denarjem tedaj in brez tega ne bo danes. Zadeva kralja Abdulaha in boji z gverilci ter kraljevo vojsko postavlja vso zadevo v jako čudno luč. Izpred mošeje El Aksa grem proti severovzhodu in v nekaj minutah sem pred Omarjevo mošejo, na kraju, kjer je nekdaj stal ponos Judov: Tempelj, za katerim Judje še danes jokajo. Če kje se prav tukaj jasno vidi prekletstvo nad narodom., ki je zavrgel Mesijo. “V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.” Resnično: templja že 19 sto let ni več: vse je bilo razdejano in na kraju, kjer je stal ponos Judov, je danes mohamedanska molilnica, Omarjeva mošeja. Tempelj je bil popolno razdejan, nad krajem, kjer je stal, je še danes islamska noč. Kljub temu, da so danes Judje gospodarji Izraela in imajo v svojih rokah ves Jeruzalem, tudi stari del, kjer je nekdaj stal tempelj, so gospodarji tega kraja še vedno Arabci. Pred vhodom v O-marjevo mošejo, kjer je bil nekdaj judovski tempelj, so stali predstavniki islama v belih turbanih, ki je znamenje, da je bil tisti, ki je nosil bel turban, kot romar na velikem za muslimane imenitnem kraju v Meki in Medini- JjJk (Dalje sledi) Ija Abdulaha. Ko so se za nekaj _ časa pobotali, so se udarili zno- ne boi zakai bo Pa denar- iega va. Kaj takega se ne sliši ne o Egipčanih ne o Sirijcih ne o Libanoncih. Tu nekaj ni v redu, pa bila tako ali drugače- Kaj, bodo vedeli Jordanci in Judje. Slednji se na denarne zadeve dobro razumejo in to pri Judih ni nič novega. Apostol in evangelist sv. Matej piše v svojem evangeliju, kako so podkupili rimske vojake, da so lagali po Jezusovem vstajenju, da so prišli učenci in so Jezusa ukradli. Takole piše: “Ko so bile še na potu (žene), so nekateri stražniki dospeli v mesto in velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: ‘Recite: Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali. In če bi to zvedel poglavar (Pilat), ga bomo mi pogo- Zatišje na bojiščih posieda politike! Na bojiščih Indokine vlada že dalj časa zatišje, nekateri ogibljejo, da iz političnih razlogov. SAIGON, J. Viet- — Na indo-kitajskih bojiščih vlada primeroma stalno zatišje. Ameriške čete se bojem izmikajo, sicer jih pa komunisti tudi ne nadlegujejo preveč. Saigonske čete so sicer prešle v manevre, toda vprašanje je, ali se jim bodo ti njihovi cilji posrečili. Saigonska vlada računa naj-brže pravilno, da bi komunisti radi napravili okoli Saigona obroč s severne in južne strani. Hanoi že obnavlja prometne zveze skozi Demilitarisirano cono, ima tudi v gornjem delu Vietnama primeroma dosti vojaških oddelkov. V Saigonu mislijo, da se na podoben način pripravljajo tudi v delti reke Mekong. Hanoi ne zboljšuje samo prometne mreže ob Hočiminhovi poti, skuša tudi postopoma zasesti tiste dele Kambodže, ki lahko služijo za zaledje v bojih v delti reke Mekong. Ta komunistični načrt ni nov. Nanj so vojaški krogi opozarjali že v dobi znanih laoških ofenziv-Vprašanje je samo, kdaj bodo ne bo držalo, zlasti če po- komunisti prešli v obširnejšo Judje imajo, kot so ga imeli; danes še dosti več kot nekdaj. Če je denar igral vlogo pri zgodovinski resnici Jezusovega vstajenja, jo bo to še marsikje: Tudi med Arabci in Judi. Arabcev je res dosti, pa še Ruse imajo na svoji strani. Kljub temu Judje ne popustijo. Že vedo zakaj. Pri Jordancih je kar šlo in so se na škodo Arabcev in v korist Izraelcev udarili gverilci in čete kralja Huseina. Za prazen nič? Arabcem v škodo, Judom V korist. Pred mošejo El Aksa sem stal, gledal in razmišljal tudi o kralju Jordanije Abdulahu Haše-mitu ter 1. 1953. gledal v mošeji El Aksa kraj, kjer je bil umorjen. Zakaj? Morda po krivici? Da bi bil on kaj zagrešil napram Arabcem, ko je bil eden izmed ustanoviteljev arabskega pokre- ko ss bo mogel v strasti znebiti Vse te izdane ljubezni in nako-Pičnega sovraštva. V vročični, akor brezumni razdraženosti je grizel ustnice in udarjal s ZA SMEH Jim: “Kako to, da si še vedno sam, Joe? Poišči si vendar dobro dekle in se poroči. Ljubezen svet vrti!” Joe (zvrne kozarec viške in pravi): “O, saj ga viška tudi, Kv°jimi majhnimi pestmi slepo 5e jo je preveč v glavi! RASTLINSKA ODEJA. — Ameriški poljedelski strokovnjaki so izdelali posebne vrste peno, ki jo je mogoče s traktorjem polo žiti nad mlado sočivje, če mu grozi pozeba vsled nizke temperature. Pena za rastlinje in zemljo ni škodljiva, ohrani pa rastlinje do 22 stopinj toplejše od okolice ob mrazu. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! MALI OGLASI akcijo. Nekateri opazovalci mislijo, da bi rdeči začeli boje še pred saigonskimi predsedniškimi volitvami v letošnji jeseni, ne pa pred volitvami v predstavniški dom, ki bodo že v avgustu. Začetek bojev pred predsedniškimi volitvami bi utegnila ovirati na nekaterih sektorjih sedanja deževna doba, ki bo končana šele koncem novembra. Komunisti niso doslej napravili še nobene poteze, ki bi izdajala njihov glavni načrt. Kar imajo krajev pod svojo kontrolo, te držijo. V tako imenovanih “sivih” pokrajinah gospodarijo podnevi organi saigonske vlade, ponoči pa partizani. Rdeči teror mora biti že zelo razširjen, saj prihajajo novice celo iz okolice samega Saigona, da skuša tam rdeča “varnostna služba” ustrahovati vse prebivalce podnevi in ponoči. Sadat: Odločitev letos! KAIRO, ZAR. — Predsednik republike Anvar Sadat je pretekli petek pred narodnim kongresom Arabske socialistične zveze, edine dovoljene politične organizacije v Egiptu, zatrjeval, da bo odločitev o miru na Srednjem vzhodu padla letos. Doba “ne vojna ne mir ne bo trajala dalje neoziraje se na to, kakšne so žrtve — ta odločitev bo storjena v letu 1971”, je dejal Sadat in dodal: “Jaz ne bom pustil, da bi se leto 1971 končalo brez odločitve v tem boju, pa naj bi to zahtevalo tudi milijon mrtvih v Egiptu!” Vprašanje mora biti rešeno “politično ali pa vojaško”, druge poti v očeh Sadata ni. Ta je v svojem govoru napadel ZDA, ki da razvijajo in pripravljajo posebno tajno orožje za potrebe Izraela v boju proti Arabcem. Predsednik Egipta je v istem govoru prijemal tudi jordanij-skega kralja Huseina, ker je strl v svoji državi palestinske gverilce. ------o------ V Urugvaju bi radi odstavili predsednika MONTEVIDEO, Urug. — Na predlog opozije je poslanska zbornica izglasovala odstavitev predsednika republike Jorgea Pacheco Areco. Predlog vendar ni dobil potrebne dvotretjinske večine in zato ni pravomočen. Prihodnji teden bodo o enakem predlogu glasovali v senatu, kjer tudi ne računajo, da bi dobil dvotretjinsko večino, kot jo zahteva za tak slučaj ustava. Opozicija očita predsedniku, da s trdimi ukrepi proti nasilju onemogoča redno kampanjo za predsedniške volitve v letošnjem novembru. V Montevideu so levičarski mestni gverilci Tu-pamaro postali huda nadlega javne varnosti. Moški dobijo delo Delo dobi Privatni klub išče treznega pomivalca posode in vratarja. Plačano stanovanje, hrano in bolniško zavarovanje. Kličite Joe Dislosky, 831-9400. _____ (143) Ženske dobijo delo Iščemo snažilko Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811. Certified Chemical & Eqpt. Co-5366 St. Clair Avenue (x) V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821 _____________(X) Dokler traja zaloga Če kupite 10 funtov prejice, dobite brezplačno en stroj za ročno pletenje. Kličite 241-6575 od 10. dop. do 5. pop. (141) Rojaki pozor! Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, barvanje hiš zunaj in znotraj, preureditev sob, zunanja stopnišča, vodovodne napeljave- Poceni in dobro. Kličite 361-8428. -(140) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico in zaprto verando se odda na 1068 Addison Rd. zgoraj. Vprašajte na 5818 Prosser Ave. ali kličite 881-3282. -(141) Hiša naprodaj 7-sobna enodružinska, vsa podkletena, plinski furnez,. kopalnica, 2 in pol garaže, vsa prenovljena je naprodaj v St- Clair-ski okolici. Kličite 881-4076. (141) Odda se Apartment, 4 sobe, dvema odraslima v fari sv. Vida, nič otrok. Kličite 361-0823. (141) Hiša naprodaj Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h- Lastnik 481-6859. -(143) V najem 6-sobno veliko, čisto stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 71 St. se odda za $70. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali kličite lastnika 843-8033 po 6. uri zvečer. -(143) Zdravniški urad na St. Clair Ave. in Addison Rd. je na razpolago za takojšnji prevzem ali nakup opreme in pohištva. Kličite 361-8195, od 1. do 5. popoldne. x(WFM) V najem Štirisobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, čisto, na novo dekorirano, se odda na 1179 E. 79 St. Kličite 651-1744 ali 881-8421. ^ (140) Hišna pomočnica Slovenska družina z lepim domom v Willoughby Hills išče zanesljivo hišno pomočnico za dva dni na teden. Pogoji po dogovoru- Kličite 943-2089 ali 486-2668 (143) Hiše naprodaj Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici. Kličite 381-2705 (149) House for Sale Cleveland Hts., Oxford & Mon-ticello schools, & Christ the King Church & schools, aluminum siding, new kitchen & bath, 3 bedrooms, woodburning fireplace (fenced yard), close to shopping center & bus line, low 20’s. 382-9736 Pri]afers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A\ ^ 68tk Sf; 361-4112 'ir'iil'M &LEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo VIII. ZAKONSKI PRIZOR. Mladi možje, ki so kot prvi odjezdili od Monte Crista, so se ločili na trgu Ludovika XV. Morrel je krenil čez boulevard, Chateau-Renaud čez Revolucijski most in Debray ob nasipu. Morrel in Chateau-Renaud sta najbrže kmalu dospela domov. Toda z Debrayem je bilo drugače. Od Louvra je krenil na levo in dospel baš pred Dan-glarsovo stanovanje, ko se je peljala mimo kočija gospoda Villeforta, v kateri je sedela baronica. Debray, dobro poznan kot hišni prijatelj, izroči svojega konja slugi ter odhiti nato ponudit baronici svojo roko in jo spremit v njene sobe. Ko sta komaj sama, ji pravi Debray. “Kaj vam je vendar, Hermina? In zakaj vas je ta povest, igra na željo gospice Evgenije.” ,“Prav,” pravi gospa Dan-glars; ‘“pojdite me slačit.” In vsi vstopijo v spalnico gospe baronice. Debray se zlekne na velik canape, gospa Dan-glars pa odide z gospico Evgenijo v svojo toaletno sobo. “Moj ljubi gospod Lucien,” pravi gospa Danglars iz druge sobe, “ali se ne pritožujete večkrat, da vaš gospica Ev-jgenija neče nikdar počastiti s tem, da bi z vami govorila?” “Milostiva/ odvrne Debray, “igraje se z majhnim psičkom, ki je slutil v njem domačega prijatelja in mu izkazoval tisoč ljubeznivostij, “jaz nisem jedini, ki se pritožuje nad tem; pred nedavnim časom sem sli- trdna volja, ta večer kljubovati svoji ženi. Tudi baronica se začudi in premeri svojega moža s pogledom, ki bi mu bil sicer gotovo dal misliti. Danes pa vpira svoje oči v časopis, ki ga drži v roki. In tako ta grozeči, ponosni pogled ne doseže svojega namena. “Gospod Lucien,” pravi baronica, “izjavljam vam, da se mi prav nič ne ljubi iti spat ter vam imam še mnogo povedati, in upam, da mi posvetite še nekaj ur svojega časa.” “Popolnoma sem vam na razpolago, milostiva,” odvrne Lucien flegmatično. “Moj ljubi gospod Debray,” pravi bankir, “prosim vas, ne mučite se in to noč ne poslušajte norosti j moje žene, kajti za to imate še jutri dovolj časa. Sklenil sem, da se z vašim dovoljenjem pogovorim nocoj z baronico o zelo važnih zadevah.” Zdaj je bil vdarec tako direkten, da popolnoma omami i Luciena i gospo Danglars; oba iščeta oči drug drugega, kakor da se kličeta na pomoč zoper šal od gospoda Morcerfa, da ne nePtičakovani^ napad, toda more izvabiti iz svoje zaročen- ke niti jedne besediče.” “To je res, toda prepričana sem, da se to kmalu izpremeni ali boljše bajka, ki nam jo je in stopi Evgenija nekega dne povedal grof, tako razburila?” v vaš kabinet.” “Ker sem nocoj strašno sla- “V moj kabinet?” bo razpoložena, prijatelj,” od- “To se pravi v ministersko vrne baronica. pisarno. “Nikakor ne, Hermina,” od- “In zakaj?” vrne Debray; “tega mi ne pri- “Da vas proposi za engage-povedujte; ko ste namreč dos-^ment v Operi. Res, nikdar še peli h grofu, ste bili baš na- nisem videla takega, za odlič- nedvomljiva moč gospodarjeva zmaga nad močjo domačega prijatelja. “Toda ne mislite, da vas podim, moj ljubi Debray,” nadaljuje Danglars; “ne, gotovo ne ; neka stvar, ki je nisem mogel vedeti naprej, je vzrok, da moram kar najprej govoriti z baronico; to se dogaja tako redko, da upam, ,da se mi to ne bode štelo v zlo.” Debray zajeclja nekaj besed LOUIS MAJER Shoe Store 6410 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 44103 Tel.: 391-0564 SPLOŠNA POLETNA RAZPRODAJA ČEVUEV od ponedeljka, 26. julija, do SOBOTE, 7. AVGUSTA OD 20 DO 50% ZNIŽANE CENE POLETNIM ČEVLJEM IN TORBICAM 10% POPUSTA PRI VSEJ OSTALI OBUTVI Izkoristite ugodno priliko in nabavite potrebno obutev za vso družino. Dobrodošli pa boste tudi, če pridete samo pogledat našo zalogo in naše cene. Obiščite nas in prepričajte se, da boste v naši domači trgovini čevljev vedno najbolje postreženi. MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE! IHBBBISEIlBHHSHHBaniEBfll nočoj bolj navadno.” slabe volje nego Hermina pogleda svojega moža z izrazom popolnega preziranja. Strele, švigajoče iz njenih oči j, so sicer prevzetnega Danglarsa zmedle, a danes ge puste navidezno čisto hladnega. “In kaj briga mene, če ste vi slabe volje?” pravi baronica razdraženo in nestrpno. “Kaj imam s tem opraviti jaz? Iz-lijte svojo slabo voljo raje na svoje plačane komije!” (Dalje prihodnjič) sprotno jako Židane volje. Res no mlado damo smešnega nav- *n se nat° hitro puporoci. je, da je bil baron nekoliko dušenja za godbo. slabo razpoložen, toda vem, da se vas njegova slaba volja si- Debray se smeje. “Krasno!” pravi. če pride cer ne prime. Za celo stvarjo z vašim in gospoda barona do-mora tičati neka skrivnost. O, jvoljenjem, ji prošnje ne zavr-povejte mi to! Znano vam je,'nemo, dasi smo gotovo preu-da ne trpim, da bi vas kdo ža- božni, da bi dostojno plačali lil.” “Lucien, vi se motite, to vam zagotavljam,” odvrne baronica. “Vse je tako, kakor sem rekla; bila sem slabe volje, in ali se pač izplača, prijatelj, da govoriva o tem?” Bilo je očividno, da je bila gospa Danglars pod vplivom razdraženih živtev, katerim ženske mnogokrat same ne vedo vzroka, ali pa da je Debray uganil prav in je hotela nekaj zamolčati. Toda Lucien se odloči, da počaka ugodnejšega trenotka, in za zdaj več ne nadleguje svoje prijateljice z vprašanji. Pred vrati svoje sobe sreča gospa Danglars gospico Kornelijo. Gospica Kornelija je bila zaupna komornica gospe baronice. “Kaj dela moja hčerka?” vpraša gospa Danglars. “Ves večer je študirala,” odvrne gospica Kornelija, “in zdaj je šla k počitku.” “Vendar mi je bilo, kakor da slišim njen piano.” “Gospica Louised’ Armilly tak talent.” “Pojdite, Kornelija,’ gospa Danglars, “več vas ne potrebujem.” Komornica zapusti sobo, gospa Danglars, vstopi v svojo spalnico in sede v krasnem ne-gligeju k Lucienu. Nato prične sanjavo božati malega psička. Lucien jo gleda nekaj časa molče. “Hermina, bodite odkritosrčni, nekaj vas muči, ali ni res?” — “Nič,” odvrne baronica. In s težko sapo se dvigne ter stopi pred ogledalo. “Nocoj se mi zdi, da sem strašna,” pravi. Debray smehljaje vstane, da bi pomiril baronico v tem oziru, ko se naenkrat odpro vrata. Danglars se prikaže, Debray sede. Pri šumu odpirajočih se vrat se baronica obrne in gleda svojega moža z začudenjem, katerega niti ne poskusi zakriti. “Dober večer, milostiva,” pravi bankir, “dober večer, gospod Debray!” Baronica je bila prepričana, da ima ta obisk popraviti vse grenke besede, ki so ušle njenemu možu tekom dneva. Napravi torej resen obraz, in ne da bi odgovorila svojemu možu, pravi Lucienu: čitajte mi kako stvar, gospod Debray!” Tega je sicer bankirjev obisk nekoliko vznemiril, a ko vidi svojo prijateljico tako mirno, se opugumi, vzame knjigo, ki mu jo pokaže baronica, ter jo odpre. “Oprostite,” pravi bankir, “toda baronica je zelo trudna, ura je jednajst, in vi, gos-FASCINATING 8 rm. frame. 3 bd- pod Debray, stanujete zelo da-rms., 2% baths, rec. rm. laundry leč.” rm. Marble foyer & stairs. IY2 lots, Debray odreveni vsled začu-mod. $20’s. 4241 N. Richmond. deniai bankir ^ 8ovoril mi™ By Owner 463-6920 ln a “ njegovim mi- '____________________________rom se je skrivala nenavadno Neverjetno je,” pravi, ko se zapro vrata za njim, ‘“kakšno moč dobe nad nami možje, ki se nam zde pravzaprav tako smešni.” Debray odide, bankir pa sede na zofo, zapre knjigo, ki je ostala odprta, napravi zelo pravj: prevzeten obraz in se igra s psom, ki mu pa ne izkazuje iste prijaznosti kakor prej De-brayu, ampak ga hoče vgriz-niti. Takoj pograbi bankir u-bogo žival ter jo vrže na stol ob nasprotni steni. Psiček ostro zakriči ter zleze pod blazino, kjer obleži, preplašen vsled tega nenavadnega postopanja. “Ali veste, gospod,” pravi baronica, “da napredujete? Navadno ste samo neotesani, nocoj ste brutalni.” “To izvira iz tega, da sem CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE GEORGIAN — 2 bdrm., S.S. air cond. Flood control, pan. bsmt., nek crpt. thruout, 2 baths, 2 c. brk. gar. Cyc. fence, gas furnace, circuit breaker, sod lawn. 55th - lawndale. $23,500. ‘ 585-5978 (141) EAST POINT — LAKE FRONT Lge. 2 bedroom, 2 bath condominium. Wood flooring, crptd., and drapes. Pool, indoor parking. Hi $50’s. By Owner. 338-9292 (141) GIORGIC ALMIRANTE ki ga vidimo na sliki zgoraj, je vodnik neofašistične stranke v Italiji, ki se je pri zadnjih pokrajinskih volitvah, tako odlično izkazala. AVGUST [Tipi] ml» mi m * mm !l tel H s im Ul Mb 14 !l5ri6ill7!i?lMl'20 wmmmm v ■■ 21 28 -A i KOLEDAR društvenih prireditev Triglav dnem. piknik s športnim AVGUST 1. — Slov. športni klub priredi piknik za svoje člane na Holiday Sands. I. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 8. — Štajerski klub priredi piknik v Zeleni dolini. 8. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 14. -15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave. 15. — Katoliški veterani Posl 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 22. — Društvo Naj sv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja. 22. — Društvo Triglav v Mil- waukeeju priredi v parku SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Letni banket Slov .narodnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. —PAR-FI mladi odrasli klub priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. 26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 9. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar. 24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 2.30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 5. — Dr. Gržinčičeva opereta “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 1972 JANUAR 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 =^1 ■ imm Lani je neke vrste koruzna rja uničila v ZDA eno desetino pridelka koruze. Poljedelsko tajništvo se je lotilo dela, da bi ponovitev preprečilo. Tako je ustanovilo poseben oddelek za boj proti tej bolezni. Na levi vidimo strokovnjake oddelka pri preiskavi koruznih zrn. Na sliki v sredini pregleduje strokovnjak korenine in steblo mlade koruze, na sliki na desni pa skuša drugi strokovnjak na koreniinah raznih vrst koruze dognati, katere bi bile bolj odporne proti uničujoči bolezni.