Medicinska sestra in druibeno upravljanje Mira Jersic Drruzhem.aupravljanje se je v treh letih, adkar je hila uvedena, ze uve- ljavillo takJa v zdravstve'l1ih zavadih Imt 1udi 'v ja:vnosti in je daik,azalo svajo uprameenast in iP'otreha pa taki ohliki druzhenega upravljanja zdravstvene slu~he. Druibena upravljanje posreduje prohlemrutiko s padroeja zdravstva med drzavljiani in zavodJitar zavodi in ljudskimi odhorri. Upravni odhori uprav- Ijajc ta padraeje jayne sluihe kat zastopniki druz:henih karisti in predstavniki driavijanskih 'potreh v zdravstvenih zadevah. Zata maiI'iaijoime>tiCIani uprav- nih odbarov eim 'vee maZnosti, da spoznajo patrehe drzavljanav s pradraeja zdravshna in po1Jrehe zdravstvenih zavodav, da Ie-tli.Iahka z usrpeham oprav- lj ajo svoje nalage. ' ZdravSltv'ena sluzba pasega v vsa podroejaelovekovega zivljenja, maw,so njene na'loge ra,znovrsine'in ravna taka raznavrstne sa tudi naloge upr,avnih odborov. Zdravsltvena s:1,uibane skrhi zacIaveka :SaJInOtakrat, ko zhali, ampak mam skrbeti tudiza utrj'evanje zdravja in preprecevanja ohalenj, saj ga spremijaze pred 'Tajstvom in vsezivljenje 1p1'avdo. smrti. Zato se delo, zdrav- stvenih delavcevin ,organav druzhenega upravljanja ne more amejiti sama ina upr;avljanje zalVadov.Naspootna, seznanja'ti se moraljo z vsemi okoliSeinalffii,ki vplivaja na dobra in slaba zdravstven:o stanje 1judstva. Pavezani moraja hiti z zivlljenj'em vsepovsad, v druzinah, v solah, IV delaViIllihprostarih, v javnoS'ti. Prvo obdohje druzhenega upravijanja v ~dTavstvu je potekalo predvsem v urejevanju notranjihzavodnih zadev, nrujvee deia sa upmvnim odbo'Damdale takrat gaspoda,rske in kadravske zadeve. Malo so se upravni odhori ob z,a- oetku druzbenega upravljanja peeali iZ vpl"JaSanjizdr,a~S'tvenegastanja med pre- bivalstavm svajega okollitSa,z vzroki in okoli:scinami, ki napoln:juj'ejo ,cakal- nice in balniske sabe naiSihzdr'aivstvenih zavadov, in stem, koliko ustreza deJ.a zavoda in njegova ureditev patrebam in zeljam tistih, za katerih zdravstveno oskrbo je zadolzen. Upralve rzavodov sa tudi premaia paskrbele za ta, da bi se zas'topniki druzbenega upravlj,anja seznanili s takimi vprasanji. CIani uprav- nih odbarov pa sa 1e redko dajali pa:l'O'oila01 svajem de~u v j,avnasti, na Ilho- rih volivcev, na zbarih sdndikrutov ali :paliJt~enihorlganizacij.1Zato served,aso upra;vni odbari za svoj'e deTodobiv:ali ad javnasti Ie maJo pahud. Pa tudi zdrav- stveni deIa:vc~,ki sO'v stainem stiku z ZivIj'enjem izven zavoda in med kate- rimi je medic1nska sestTia kO't terenska zdravstvena delavka na ptrVemlmestu, lIliso'V zadastni meri posredovaJi zdravstvenih potreh med Ijudmi !in zastap- niki druzbenega uprav,ljanja. Ravna v tern pagledu pa imaja medicinske sestre vazna nallogo. Doslej sa se upralWli odbori seznanjali predvsem z delam, ki se orpravija v zavadu. E'videnena sluzba v zdravstvenih zavodih zbira mniQ®opodClltkov0 zdI1aJvstv,enemstanju prebivaistva, a pagostnostd, aboJenj ino vrstah bOilezrtit 113 '0 stevilu rajstev in smrti, '0 delu p'Osamez'll:ihiVr8;tIzdravs:tvene sluibe, 01 zap '0- slenosH osebja. Upravni adbori obravnavajo taka paracHa in\dabivaja pre- glede a zdravstvenem stanju prebivalstva v svojem QtkalLsu.Te anallize jim da'jeja vpagled v delO'zavodav in iZdravstvenih della:vcevter v stanje balnikov, ki se tam zdravijo. '11ipadatki pa :ne dajeja stvarne sHke 01 Qkolju, v katerem bolezni nastaj'a,jo, 01 razmelrah, v tkaterih ziviJibolnik dama" 'O,tem, kakD zdrav- suvena s,ltiZba zadavQJ-iuje su!bjektivne patrebe balnika, pa tudi ne a Ijudeh, ki jih O'graza ni,e koliko ~dravstvenih nevarnosti, 'eepT'a1V'jim rloslej Se !Ili bilo treha iskaltd.pOimO'eiv k,aikemzdra~stvenem ~avadu. Tisti zdI1avstveni delaiVec, ki slika a zdravstvenem stanju prebivalstva, kat nam jo nudija paracila zdrav- stvenih z,avodav, lahlw dapolni tudi s SUk;D]z resnicnega zivljenja iwen za- vada, pa je - medicmska sestra. PoIrOlC:ila,ki jlli daje medidmstka sestra '0 svojem terenskem dewu, maraj'O dopOIlnjevlatip~eiglede, ki j'ih dajej'O razvidi v iambulantah, v dispanzerjih in pasvetovalriicah,in tako, paglabiti vsebma vprasanj, ki '0 njih l'azpravljaja ,organi druzbenega upravljanj,a. Sestra, ~i dela ahiSke pri haJn:ikih in varo- vnnoih izven zavada, ima vpagled tudi IVstanQiVanjske !l"'aJzmere,v :prehrambne razmere, v stanje OIsebnein splasne higiene, v sale in druge jarvne prostare. Ce naj druzbeni 'Organi V zdvavstvenih zavodih IiJnv svet'ih Zal,'zdrarvstiVau:spesno razpravljaj,o a zdravstvenem stanju prebilva1stva na svojem Qhmacju in '0 uikrepih, ki sa pDtrebni, matrajolvsekaJmr' raJZPTavljatitudi a socialnih:in higien- skih razmerah v druZini, a delovnih prastairih in ureditvi javnihkraj'w. Res' je, da izkusen 'ZidTavstvenideJavec opazi in ugotavlja odseve vsega tega tudi pri svojem dela v zatv:adu,v'endar ne more biti slika nikdar taka dololcna in p!"epri6eVlama,kat je tista, ;ki jo dabima v [dejanskem okolju, kjervarav,anec ali bolnik zivi. Zato je iVaZiDo,da naSal razpravljanja v upravnih odlbariih 'in svetih za zrdravstva izpopalnlimo ,tudi s pregledi '0 socialnih, hig~enskih in zdravstvenih razmerah v abmocju, kjer dela zaViad ,ali svet. Malrsikje med ralZplra:vami upravnih odboravse mocno prevladujej'O stevilna gaspadarska, upravna in kadravska vprasanja. Naj boda se taka va!zna, v,endar to ne smebilti razlog, da hi se p€lcali sarno z njimi, pri :tem pa nevideli mnogih drugih sksih vpira- sanj zdrav'Stvene sluzbe, kii marajo postati polagoma pr€ItJeZiDan,ailoga abrav- navanj in sklepav arganov druzbenega upravljanja. Organizacija in upravljanje zdravstvenih zavodav se izpop'OlnjUj'e'Oldleta da leta balj, zato hamO' vedna laze' nasH ,pltilikO'in cas 'zlairazpravljanje '0 pI1eventivnih nala-gah zdravstvene sluzbe, a raznih ukrepih, ki jih moramo u:resn'iciti, da se z zboljsanj'em akOllja .in razmer, v katerlih ·ljuJdje zivijo, zbalj:sa :zdravstvena stanje, da so€':4 zdrav- stveno 'Vzgojo prepreeuje sirjenje bale~i in utrjuj:e zdralV'je. lOa sle ibo raz- pravljlanje '0 )teh 'Vprasanjih pren:€lSlav ,argane druzbenega upravljanj,a, ,lahka veli~a pripamorejo medicinsk'e S'€Ist!"e,saj pri svajem deliu od vasi da vasi, ad ulice da ulice, ad hise do hiSe, najbO'lj spaznavajo stevilne akaliscine, ki agrazajo zdravje, in najvec sliSijo tudi '0 potrehah, katerih zadovoljitev Ijudje pricakujejo od zdravstvene s'lUJzbe.One mDrajo da:jati izpodbudo, da se ba druZ- beno up11aVlljanjev zdravstvu razvij-alo na vedna sill'isepodrOlcje zdravstvenih vlprasanj. . Medicinska sestra obiskuje nasece in dajece matere llCl'njihovih domovih. Vidi njihava stanavanja, njihave te:zave pri gospadinjstvu in stkrbi za dxuzinio, spoznava higienske razmere pa stano'Vanjih, nacin in vrednast prehrane, visinD ~dravS'tv'ene prosvete in vzgaje v drtiZinah. Porocila 0 tem mo'mjo dO'polnje- ' 114 vam in 'pojasnjevati' tiste podaltke, ki 'j,ih belezi zavO'd '0 piregledih in ,boleznll. Sestrska porocHa bodo poj.asnjevala vzroke o!bolen:jmed ma!terami in otrokii., vzmke rprezg,odnjlihporodo'V, umTljivost doj'enckov itd·., obenem pa nak,azorvala naloge na podroeju varstva matere in otr'Oka, na podrocju zdravs:1Jvenevzgaje in urejevanja socialnih razmer, ki lahko ogrozajo zdr.avje. Sestre se na terenu spoznavajo z neugodnimi okaliscinami, ki pospesujejasirjenje tuberkuloze, sitrjenje spamihl in drugih naleZlljivih bolezni, seznanjajo se z alkohoUzmom in z tneurejenimi drliZinskimirazmerami, z zanemarrjanjem skrbi za mladino; vidijo pa ravno tako tudi primere skrhnih in :odravstveno vzgojenih mater, urej1enih drliZin, kd.usltvarjajo zdravo 'Okolje otrdkom in odraslim. Medicd.nske sestre dobivajo pri svojem delu s Isolskimi oitrok,i in ucitelji mnogo vpogileda v to in onO',kje je vzrok doihrega ali slabega telesnega razvoja otrok, kaksna so ozadja; k~ otrolwrn otezllrorcajo'napredek v soli, kakSna j,e teleSlIla in dusevna nega otrok in kak,sno j'e drliZinsko in sd.cersnje dru21beno okolje', v kate'rernzweatroci izven isole. Sestra pregleduje dd.ja:skemenze, so,lske kuhinje in mtemalte; SporociJi a' tem iIl'aj bi sestra dopoilnjevala sliko o zdI1avstvenem stanjru otrok, kot ga ugotarvljia soJ:ska ambuilanta. Sveti za zdravstvo hi morali dobivalti vsako leto izcrpne preglede 0 zdravstvenem stanju otroik, ki so bi:li pos:lani v pocitniske kolonije, in a rezuiltatih njihovega bivanja v kolonijah. Napaeno bibDo,ce bi se sveti moralli omejev,ati sarno na; sklepanje o pres'krbi materia:lnih sredstev zate kolonije, za katere letozaiLetom dajemo znatna drliZhena sredstva. Danes delajo medidnske sestre tucii ze v mnogihtorvarnah 'Vpre;,nentivnem zdravstvenem delu. Njihovo delo je na posameznih delovnih mestih v obratih pa tudi iz.ven tovame, v stanovanjih in menzah. SpoznavajiO se z aikoljem, v Im:terem delovni Clorvekdela in v katerem preziv,lja SlVqjprosti ICas,ugotarvljajo, kako je zanj preskrbljeno v bolezni, kaksnim nevaifnos;tim za zdralvje je izpo~ stavljen, ko gre ,na delo lin z dela; V okyiruo'!;>rat:Q.eambulant~)n,. jzvennje mora ,se' posebej skrbeti za ugodne higiienske in idra~rstvene delovne pogoje zena in mladih delavoev. () svojih opazanjHiin \igotovitvah daje porocila tako upravnemu O(~Jboruobmtne ambulante kot tudi upravnemu odhoru podjetja, da lahko sklepajo a rukrepih, ki so potrebni, da se zaigO'toviboljse zdraJVsitveno varstvo vseh delovnih Ijudi v obratu- in izven njega. Sestra bo veckrat sode- lovala tudi z odborl sindiikalne orgaTllizacije in jih p(JlVezolValaz org,ani druz- benega upravlj8lnja in delavskega samoupravlj:anja pifi resevanjru vprasanj, ki segaja v podrocje prosvettle,ga dela (kulturna drus1lva, kO'fistna uporaba· pro- stega casa in dopustO'v, sportrlo udejstvovianje), ali pil"il'esevanjl.l ekonomskih vprasanj v zvez'i z zboljsevanjem ZJdraIVstven.egas!tandarda. Iniciativa sestre, kli sodeluje pri i'zdelavi prevenmvnega delovnega programa !po ohr.atih, bo lahko v,azen prispervek za zboljsanje zdravstveriih pO"~ojev dela, ee bo iz svojih izkUisenj znala priJ 'organili druzbenega upravlj,anja dobro utemeljiti potrebo po preventivnih ukirepih. Tako medicinske sestre p'ooekod ze sod~lujejo z organi drliZbenega'uprarv- Ijanja. Sestre nimajo se nobenih posebnih obrae;.celV·in navodiJ, kaksna navo- diJa naj dajejo 0" zdrarvstvenem, higienskem in soc[alnem stanju, ki ga ugotav- ljajo pri svojem delu izv'Elllz&ravstvenega zavoda. Ziito Ibo ffiIOifdaumestna, da se na podlagi izkusenj scasoma napravijo tudi taki norci za porocHa 0 terenskem delu. Vsekalwr pa je tr,eba za u,pralVneodbore, svete in njihove komisije sestavljati porociila, ki sisterriatieno obdelujejo doloceno podrocje in doloeen okolis. Brez reda nanizana vprasanja in vtisi, lrot sevrste pri delu na 115 terenu, ali pa ZigoljnaStevanje P9sameznih perecih problem(w druzbenim orga- nom ne more dati moznosti, da bi uspesno razpravljali in sprejeli tudi ukrepe, ki bi pomenili konkretne resitve. Z a t a j e pot re b n '0, d a sis est r a sic e r del ,a zap is k e s p rat i, d a pap '0 0'b del a,vip '0 s a me z neg <:! ok0'lisa ali posameznega vprasanja sestavi por'0cilo, ki o bra v n a v ado 10 c e nov p r a san j e k 0 t c e 1a to, n. pr. stanovanj- ske razmere v obcini, zdravstvena vzgoja mladih mater, higienske razmere v internatih, prehrana v dijaskih menzah, stanje higd.enesploh vsolah. V takih pomcilih naj bi uporabljala tudi druge sta,tisticne podatke, tako da se pokaZe posamezno vprasanje v okviru neke celote, da se n. pr. vidi, koliksen odstotek stanovanj je bit pregledan v dolocenem okolisu in koliksen odst0'tek stanovanj je neprimerI1lih. Dokler v zdravstvu Inismo imeli druzbenega upravljanj,a, je bila sestra mnogokrat v zadregi, ,kam naj poroca 0 tezavah in nereseni~ vprasanjih, ki jih ugotavlja pd slVojemterenskem delu. Obracala se je na mnozicne organizacije in na rposamezne odgovorne usluzbence. Za resevanje pos:ameznih primerov i'z svoje sluzlbe bo delala tako tudi za naprej, ker je precejsnji del nj,enih nalog danes, takih, da spadajo tudi v podmcje socialndh delavcev, katerd.h pa nasi zdravstveni zavodi in organi se nimajo. Zaresevanje SiJrse problematike z raznih .podrocij hiJgienske, zdravstvene in zdravstvenovzgojne sluzbe pa bo podajala po svo'ji ustanovi porocila oliganom druzbenega upravljanja, ki se bodo tako seznanjald. z zdravstvenimi 'razmerami v vsem okoliSu svojegazavoda. Medicinska sestra bo tako prispeval1a svoj delez! rza razsiritev in p'0globitev druzbenega upravljanja v zd.ravstveni sluzbi. Za nadaljnjo Referat na seji Sveta za z enega varstva stvo LRS dne 4. okt. 1956 Letosnji »Teden '01 lske skupnosti za vse- stransko zascito otroka. :avitev p'0gojevza pra- vilen. telesni in dusevnd., rele osebnoiSti.Da bi to izpolnili, moramo zdrar )lizati neposreclno zeni '-- materi in otroku, p] ::repi v dirozino, v Solo, v otr0'ske ko,lektive, v t dh varovancev. Pri tem je prizadevanje ohcinske skupnosti zareSelVanjeteh vprasanjizred- nega pomen,a. Pray zato je po novi upJravni t-azdelitvi presla· zdralVstvena s'luzba v lZvezl z zascito matere inotroka skoraj v ,'celoti v pristojn0'st obCinskih ljudskih odborQIv.·Tu se je se pray poseooo pokazarlo, da se vrprasanja zdravSl1;venega varstva matere in otroka ne morejo resevati brez povezanosti z zdravstvenimi orrgani, kaJ.wr ,tudline brez sodelovanjCilIS soilstvotlliin prosveto. Skrb dr:uzbe za rzdravstveno zascito matere ino,tiroka' v obCinski sktipnosti se bo zato razvtja1a pT1ek'O'dru?Jbenih organov - preko Sveta za zdravS'tvo in Sveta za 'vars'tvo druzine. 116 terenu, ali pa zgolj nastevanje P9sameznih perecih problemo'v druzbenim orga- nom ne more dati rna lli in sprejeli tudi ukrepe, ki bi pomenili konkre b no, d a sis est r a sieer dela zapils ~la,vi posamezneg~ okolisa ali pos~ ~stavi porocilo, ki o bra v n a v ado 10 ,10 to, n. pr. stanovanj- ske razmere v obcini, lter, higienske razmere v internatih, prehrana " le sploh v solah. V takih porocilih naj bi upora datke, taka da se pokaze posamezno vprasanje . IT. vidi, koliksen odstotek stanovanj je bit pregh liksen odstotek stanovanj je neprimemih. Dokler v zdravsb ravljanja, je hila sestra mnogokrat v zadregi, .] :eseni~ vprasanjih, ki jih ugotavlja pd slVojemt . _~.~_~.~ ~~ JC .1a mnozicne organizacije i!nna iposamezne odgovorne usluzbenee. Za resevanje po.saaneznih primerov rz svoje sluzibe bo delala tako tudi za naprej, ker je precejsnji del nj,enih nalog danes. takih, da spadajo tudi v podmcje socialmh delaveev, katedh pa nasi zdravstveni zavodi in organi se nimajo. Za resevanje sffse ptoblematike z raznih .podroeij hiJgienske, zdrav'Stvene in zdravstvenovzgojne sIuzbe pa bo podajala po' svo'ji ustanovi porocCilaor;ganam druzbenega upravljanja, ki se bodo tako seznalIljalJiz zdravstvenimi TaZmerami v vsem okoliSu svojega zavoda. Medieinska sestra bo tako prispeval.la:svoj delezi za razsiritev in poglobitev druzbenega upravljanja v zd.ravstveni sIuzbi. Za nadaljnjo poglobitev zdravstvenega varstva matere in- otroka M e d. S. Cit a iBole Referat na seji Sveta za zdravstvo LRS in Sveta za soc. varstvo LRS dne 4. okt. 1956 Letoonji »Teden otroka« je posvec.en skrbi obreinske skupnosti za vse- stransko zaScito otroka. Osnova te ZaScite pa je vZipos:tavitevpogojevza pra- vilen. telesni in dusevnIi,'mzvoj otroka ad Ispocetj:ado zrele osebnosti. Da bi to izpolnili, morama zdravstveno-socialno dejavnost priblizati neposredno zeni '-- materi in o'troku, pr'Odreti z vsemi varstvenimi ukrepi v d'rnlzino, v 0010, v otroske ko,lektive, v tovarne - skratka v okolje nasih varovaneev. Pri tem je prizadevanje ohciU!skeskupnosti zarffie:vanje t,eh vprasanj izred- neg-a pomena. Pray zatJoje po novi upravni t-aJzdelitvipresla zdralVstvena sluzba v lZ'Vezi z zascito matere in otroka skoraj v .'eeloti v pristojnost obcinskih Ijudskih odborov .. Tu se jew pray posehno pokaza,lo, da se vipraSanja zdravstvenega varstva matere in otroka ne morejo resevati brez povezanosti z zdravstvenimi O'rgani, kakor tuclJine brez sodelovanja s ,sOllstvo~in p['osveto. Skrb dT'Uzbeza zdravstveno zasCito matere in ,ot['oka v obcinski skllpnosti Se bo zato ra:zv~ja,lapr.ekO:druZibenih 'Organov - preko Sveta za zdravstvo in Sveta za 'va,r,S't'vodruzme. 116 Skrb za druzma - osnovno enOitodru2Jbe - je to!I'ej izhodna toeka druz- bene skrbi za vsestranski p'ra;vilen razvoj bodoaih ,generacij. Db tem vpl'aSanju je imeti p!I'edoemi nOVedruibeneodnose, ki so spremenili naem zivljenja nasih druzin. Izenacenje polozaja zene in maza v druzbi ~ torej tudi v druzini - in industrializacija dezele, vse to je zeni odprlo vrata do udejstvovanja tudi izven doma. Plri tem je dal!most druzbe,da prevzame del njenih bremen. Zato je delo svetov kot druzbenih organov zelo sirako. Sedanji sveti za zdra:vstvo in sveti za varstvo druzine pri obeinskih Ijudskih odborih imajo pravico odloeati 0 vaznih vp!I'asanjih zaseite druzine, tako v preventi,"nem kot kurativnem pogledu. Njihova osnovna naloga je moo drugimCimbolj razvijati druzbeno skrb za zdravstveno zaseito matere in otroka, posredO'vati mnozicam razne oblike te za'seite in oiI'garnrzirati simko mrezo ustanov in srluzb zdravstvenega, socialnega in" vzgojnega znacaja. " Pri okrajni'h Ijudskih odbmih pa je nujno vzpostavrti koordinacijski organ za podrocjje varstva matere lin otroka. Ta naj bi zdruzeval delio Sveta za zdravstvo, Sveta za socialno varstvo in Sveta za prosveto. Tak lorgan bi torej kompleksno zajema:l vsa tematiko zena - mater - otrOik- mladine tel' anali- ziral in dajal pobude za del'Ona terenu. Stem ,bi pomagalobctnski s:kUJPnosti utrjevati ,in poglab'ljati ito dejavnost in posredoval bi ,potrebe ter,ena I'epub- liSkim o'rganom. Sklep za uSltanovitev tega organa - v oiblliki komlisije za varswo matere in atroka pri okrajnih Ijudskih odborih je bil sprejet v marcu letos. V republiskem merilu je zagotovljeno posebno obravnavanje problemov' in ursmerjanje sodalnega varstva in zdravstvene zaseite matere inotrokaz vzpostavitvijo naslednjih organov: Pri Svetu za zdravstvo LRS obstoji po:. sebna komisij,a za zascito matere in otroka, pri Svetu za socialno varstvo LRS pa idel.uje komisija za varstvo druzine. " Vsekal.}or je danaSnja origanizacija organov drliZbenega upmvljanja 'V zdravstvu in posebej v zaseiti matere in otroka izpeljana od republiskih do obcrnskih enot in obratno, pri cemer je zagotovljena koordinacija s sorodnimi organi. K a k 0 p a j e zo r g a nj z a e i j 0 {)per a ,t i v n e z d r a v s t v e n e s I u z b e z a z a sci tam ate rei no t r 0 k a, k i 'j e p ()k 1ic a n a , da konkretno uresnieuje naeelain ukrepe diI'uzbenih organov? Za boljse razumevanje te ~dravstvene sJruZJbesi mOlramona kratlw ogledati njen ra~aj. Dejavnost zdravs:tvene zaSeite matere in otroka - kot spe'cialna veja zdravstvene sluibe - je bila fOiI'mirana,na.olbmocju LRS takoj po osvobodi:tvi~ Sprico velike zainteresiran()sti nov,e rdruzbe, ki je daHl tej dejavn6S:ti vidno mesto v temeljnem zakonu in vrstah uredb z izredno sirokimi' olajsavami za zdra'Vstveno pomoc materi in otroku - 00 hili p61o~eni temelji za razsiritev in poglobitev te sh.1zbe. Pri biv~em Ministrstvu· za zdravstvo sta v letu 1946 osnovana posebna oddelka, in sicer oddelek za zascrto matere in narascaja in oddelek za solsko higieno.: V casuadministrativnega upravljanja eelotne zdrav- stvene sluzbe, od organizacijskih do strokovnih ukrepov: in razmeseanja k.adrov. sta omenjena oddelka izvajala ukrepe preko poverjenliStey za zdravstvo pri olcrajnih IjU'dskih odborih in neposreooo v usianovah. Ze takra:t se j¢ 1.17 pokaza'la tezava v tern, da ni bIla sistemiziranega mestaza referat zdravstvene zascite matere in otraka pri akrajnih Ijudskih odborih, ki je bil naknadna priparocen kot honararno mesta. Ce pagledama tedanj,e razmere, predvsem' mocno prizadeto zdravstveno stanje mater in atrok zar,adi vojnih razmer in tezkega e'kanamskega stanja po- vojnli'h let, je bilo lopravljeno ogromno delo. Skrajna insuficientnast zdralvstvenih ustanav in strokovnih kadrav ter hkrati mnazicna vkljucevanje zena v delovni praces - na drugi strani pa tezke pasledice zaolStailasti- vseto je terjala ogromnih narpol'.O'Vza vzrpostavitev osnovnih uSltanov od kurativnih terapevticno-profilaktd;cnih pa do sacialno- medicinskih in vzgajnih ustanov: kat otraskih jasli,celadnevnih otraskih vrtcev. Tarej tudi us;tanov, ki jih pred vojno v Sloveniji msma rpoznal&.Ob tern se je postavi,10tezko vprasanje - po:manjkanje ustreznih strokovnih kadrav, brez katerih bi bila funkcianiranje raz'sirjenih in nova ustanavljenih zavodav ne- magoce. Analiza zdra'VSltvenegastanja je zahtevala siTaka ,akcijo, zastavljena prati viJsoki otrolski urnrljivos'bi, akcijo, ki je morala v takratnih razmerah potekatiiz centra s krerpka pamocja visjih strokavnih linstitucij, kat parodnisko- ginekala'ske in pediatricne klinike, ter druzbenih arganizacij, zlasti Antifa- sisticne friQntezena in G:lavnega odbora B,decegakriza. Takoj ko So'hiili lokalni faktorji zdravstvene sluzbe uspasabljeni za sarnostojno vadstva pasarneznih ustanov: otroskih bolniJcnih addelkov, decjihdomav, otroskih jasN.- zep'red decentralizacija ddavne uprave je nepasredno vodstva teh institucij iz centra odpadla. Vsa pazarnast zdravstvene zascite matere in otraka 'se je asredatacila na snovanje prafilaktiJcno terapevticnih lustanav in cisto' preventlivnih ustanov po terenu. Z osnavanjem Centralnega higienskega zavada - sta .bila odsek zdravstvene zascite matere in otraka in loddelek za sals~a higiena vkljucena kat enoti tega zavada, ki zdruzuje vsa operativa preventivne zdravstvene sluzbe. V okviru sekretariata Sveta za zdravstva pa je deloval resar za varstva otraka, ki Palsvoji strukturi ni magel obravnavati zdravstvene prablernatike. Za nacelna: in organizacijska vpraSanja so se ti oddelki sker povezo'Vali in skupno pripravljali prablematika in ustrezne predlage za arbravnavo pri Svetu, seveda po' predhadnem pretresanju v strakavnih kamisijah. Sklepi, ki jih je Svet sprejels tem, da je priporacil ustrezne ukrepe okrajnim ozirorna obcinskim arganom druzbenega upravljanja v zdravstvu in Ijudskim odborom vse do upra'Vnih odbarav samostojnih zdravstvenih zavodav, So'bili realizirani ali pa tudi ne. Pri vsem prizadevanju ,za izvedbo dolacenih nalag veckrat primanj- kuje terenu strakavnega znanja, pogasto sa nejasno dolocene kancepcije zdrav-' stvem; sluzbe itd. Tu je glavna vrzel! Pagresarno namrec dovolj rnocan strokavni argan v republiskem merilu, ki bi skrbel za strakovna raven in na terenu nudil kankretna pornoc pri realizaciji sklepav druzbenih m'ganov, upastevajoc za- hteve sadabnemedicine. Institucije zdravstvene zascite na terenu delujeja v sklapu zdravstvenih domav. Da bi zdravstveni damavi zazivelidejansko kot ustanava celatne zdravstvene sluzbe, ,toj. kat profilak~icno terapevticne usta- nave - je nacelama pravJilno, da So' ustanave zdravstvene zascite matere in atraka njihav sestavni del. Prav v tem pogledu, ka se nisma premagali. sta.rih prezivelih pagledav sarnih zdravstv€TI,ih,delavcev na paslanstva sadabne zdravstvene sluzbe, pa je obcutno pomanjkanjestrokovnega metadalaskega vodstva. Ohravnavanje pro- blemov zdravstvene zas.cite zene ~ matere ~ otroka - mladine je zato zela 118 razIieno in pre,puseeruo volji in priz,adevnostil posameznikov. Ker te ustanove ne uzivajo potrebne strokovne pomoei, lsi upamo trditi, da so tudi 'eisto strokovni ukrepi prepus'eeni pOiSameznikom.Vzemimo primer OItroskeprehrane! ~dor se sam ne zanima za sodobn,o otrosko pi'ehirano, odrej a diete, ki so davno zastarele. Kolike vaznosti je kontrola pravilnega delovanja srea, ledvie in pljue v noseenosti, ni treba posebej podertavati. In vendar se kljub zadevnemu priporoeilu v neka,terih na'sih posv€'tovalnieah za noseee neredno kontvoIira min, krvni tlak in telesn.a teza. Vzrok temu ni v pomanjkanju pripomoelwv za preglede, temvee lezi vee ali manj v omalovazevanjupomena teh preiskav i'll v podeenjevanjru preventivne sltiZbe. PosebnoeuUmo nerazumevanje za naertno zdravstvenovzgojno delo, ki naj doprinese k spremembi zaostalega higienskega rezima nasi'll druzin in kolektivov. Ze ti primeri zgovorno kazejo, da je organizacijo zdravstvene sluZJbe'za zas,etto matere i'll ortroka nujno vskla- diti z zahtevami sodobnih medicmskih dognanj in s ponrebami nasega terena. Analiza zdravstvenega stanja in dejavnosti s podroej,a ,za,sei,tematere in ortroka je bila in .s tern v zvezi 123 nadaljnje ukrepe (pravilna navadila starsem za adpravljanje nepravilnasti la.z- jega znacaja, triaza abalelih in napatitev v ustrezne ustanave). 3. Skrb za praviln'O prehrana - v abliki navadil iJn pr:akticnega pauka. 4. Skrtb za zascita ,pred nalezljivimi baleznimi, to' sa cepljenja in P'O- ucevanje starsev a varnostnih ukrepih. 5. Individualna ~d!I"avstvenavzgaja starsev - ob vsakem pregledu in vsa- kem albisku na domu. 6. Patronazna sluzba je najmocnejsi prijem zas:citne dejavnosti, ker skrbi za ureditev zdravstvena-sacialnih vprasanj druzine in prakticna uvaja mater in clane druzine v nego otraka in higiena dorma ozirama akalja. Skrb za baLnega atroka se advija vat r ask i am b u 1ant i, ki je se- stavni del atroskega dispanzerja. 1. Pregledujejo in zdravijo se oib'Oleliotraci v ustanovi sami in na domu. 2. S patr'Onaznimi abI:ski pr.i bolnem atraku pa je zagotavljeno, da se 12- vrsujejo zdravnikave odredbe, da se matere azir'Oma druZine uvajaj'O v nego malega balnika in da se zdravniku paraca a njegovem zdravstvenem stanju. Pas e b n e n a log e dis pan z e r j a pa S'O: 1. Praucevanje in anaHziranje zdravstvena-socialne pr'Oblematike varo- yancey dispanzerske.ga obmocja, na 'asnav,i ces'ar arganizira potrebne akcije in drwge kankretne ukrepe za 12halj'sanje zdravstv,enega sianja. 2. Zdravstvena nadzaTstv'O nad ustanavami svojega obmacja, n. pro jasli, rejniske druzine itd. 3. Organizirano,staLno zdravstvenavzgajn'O dell() ab vsakem kantaktu s stai'Si, s prirejanjem predavanj, tecajev in nazornega pouka v posameznih pri- jemih za praviln'O nego, prehrana in vz,gojo malega otraka. Pasv6'tovalnica za otrake ima nalage, ki so zajete ze'z delovnim podrocjem otroskega diispanzerja v poglavju - »Skrb za ~dravega 'Otroka«. Zascita solskega .otroka o zascI!tiso,lskega atroka port)ca oddele1t za~ols:ko higieno. naslednje: Solsk'Oobdo'bje ima svoj'O sacialn'Ozdravstvenoproblematiko, ki se teme- Ijito razlikuje ad zadevne problematike v zgodnjem otroskem obd'Obju. Vklju- Citev atraka v red-no.delo, 'Obremenitev in odgov'Orno.st,ki je olZkapavezana z njim, kvam,i vplivi nave, lahko bi rekli, poklicne sredine; zhiranje aitrok v velikem kalektivu, vse to otroku ogroZa zdravje. Ce upostelVam'O,da zajame sola otraka tudi v najbolj obOutljivi zivljenjski dobi, v dabi spolnega dazore- vanja, ko nastapaj'O 'Ogromne spremembe v duseV'nem in telesnem pagledu, ko pada adparnast organi~ in se taka stvarjaj'O ugadni pagoji za razvoj raznih bolezni,postane jasno, zakaj je zalscita ·so.lskeml,adine vzlic majhni wmrljivosti v teh letih tako pomembna in zakaj 5e je v vseh dr.zavah najorej r'azvila. (Oko- lIScina, da je najlaze st'Oodstotna zajeti otr'Oka v ,sali, je pri tem seveda igrala tudi svojo, vlogo.) Ako pogledamo solsko' zdravstvena sluibo dan~ pri nas, ugo.1Jovimo,da je ena najsibkejsih vej; morala bi pa biti ena najmacnejsih. Tudi .pOirazdelitev je, nee·nakomerna. Za~cite je delezen .v.prvi vrsti otrok vecjih mest in indu- strijskih naselij, zapos,tavljen .paje otrok pod~elskih p'l"ed~lav, Iti bi bili, te ,124 ,. ~.,. zasCite mo,goee se bolj potrebni. Posolske kmeeke mladine od 15. do 18. leta starosti sploh ne zajamemo, tista, ki je v tem obdobju ze v delovnem raz- merju, pa' uZiva edinole prednas'tl socialnega zavaro¥anja. ZasCita vajenske mladine teee po dveh tirih, po liniji'solske zdravstvene sluzbe v ipreventivnem, pq liniji zdravstvene slu~be socialnegazavarovanja v kurativnem pogledu. Ta cepiTojenckovin dojenckov, v veliki vecini pa tudi ginekoloska patologija, posledica povajanja brez strokovne po- moci na vasi. Porodniska pomoc v mestu je na evropski vilsini, astevilo porodov v mestih je premajhno v primerjavi s stevi10m porodov v vaseh, da bi mogli stem zboljsati naso slabo vitalno statistiko. Zato vsekakor obstoji problem »ruralne domicilne porodniske asistence« in lahko sprejmemo koncept »pre- hodne ere jugoslovanskega porodnistva«, v kateri mora odigrati najvaznejso vlogo nasa babica. 8ele ko bomo presli to fazo, bomo skrbeli, da bo vsaka zena rodila v porodnisnici pod nadzorstvom porodnicarja. Kar se tice vzgoje babic, smo mnenja, da se vpra'sanje njih solanja ne more resevati v vseh republikah enako, vendaI' moramo teziti vsi za istim idealom, a ta je eimboljse splolSnoin strokovno izobrazevanje balbic. Zato kongres predlaga, da se sprejmejo v babiskosolo ueenke z naj:- manj malo ma1turo in da trajasolanje 3 leta. S 'tem naj dohijo babiske solecin srednje medicmske sale. Bahicam, ki niso dolwneale taksne srednje babiSke sole, pa je treba omogoeiti s postdiplomskimi tecaji dvig na visjo strokovno raven s stopnjo srednjega medicinskega kadra. To je koncept, ki je bil sprejet z velika treeino glasov. Vendarpa je treba omeniti ;se drugo tezo, s katero se predlaga, da bi mogla na terenu, kjer je odstOitekporodov brez strokovne po- moN zelo velik (do 80 %), resevati situacijo v prehodni dobi se vedno babica z nizjo strokovno izolbrazbo. Babica je danes se vedno pediatrieni delavec. Ker ji je potrebno obsezno pediatdcno znanje, ki ga ne more dobiti v babiski soli, moramo pospesevati vzgojo pediatrienih kadrov, z babicami pa si pomagati v mrezi otroskih posve- tovalnic samo v skrajni potrebi. . Z reformo medicinskegastudija se bo verjetno izboljSala izobrazba gine- kologov in porodniearjev, ker se bo medicinec v VI. letniku pecal izkljucno s praktienim delom in vajami. Yzgoja medicincev se mora pray tako prilagoditi potrebam, moznostim in organizac;ijskim specifienostim porodngke sltiZbe. V edukaciji na.sih specializantov je treba obrniti paznjo ne sarno na prak- tieno izobrazbo, temvec tudi na teoretsko instTlukcijo v posebnih kurzih, na katerih bi se obdelali aktualni problemi ginekoloske stroke. Da bi se izko- rilstile vse prednosti velikih bolnicnih oddelkov in giinekoloskih klinik, se pred- laga, da bi specializanti opravili kirurski del in pretemi del ginekolosko- porod- niskega staza na ,oddelkih veejih splosnih bolnMnic, doloceno dobo staza pa naj bodo na ginekoloski kliniki. Pray talko hi moral biti specializant doloceno dobo na praksi v dispanzerski sltiZJbi. Zaradi naglega razvoja ginekologije v poslednjih desetletjih je zelo vazno, da specializant obvlada vsa strokovna podrocja, ki rnejijo na kiTiurgijo, urblo- gijo, endokrinologijo, nevropsihiatrijo, onkologijo, porodnisko pediatrijo in anestezijo. 131 III. Da hi se izognili posledicam porodnih poskodb in jih zmanjsali na mini- mum, je potreibno: 1. usmeriti k temu cilju prenatalno, perinatalno in postnatalno slmbo; 2. pri vzgaji strokovnih kadrov je treba posebno paznjo posvetiti profilaksi in iterapiji teh posledic. IV. Velike bioloske spremembe v or:ganizmu zene pred poradam ustvarjajo pogoje, da se proces poroda odigrava lwt izredno mocan samaticni im psihicni doZivljaj, ki ga lahko spremIjajo tako somaticne kakor tudi psihicne spre- membe. Va,zno je, da porodmiJska ekipa poleg strokovnosti ter skrbiza asepso in za dobra organizacijo dela pozna tudi psihicne faktorije, ki Iahko Ivplivajo na dusevno stamje porodni'ce. Odnos zdravnika in porodniskega osebja do porodnice naj bo prezet 5 pra- vilnim razumevanjem njenega psihicnega stanja. Zelo vazno je, da porodniSka ekipa zavzame enoten odnos tako do porodnic kot do svojih Clanov. Skrbrio naj se odkrijejo im odstranijoskodljivi psihicni faMorji, zaradi cesar 5e lahko izognemo .p5ihosomaticnim motnjam in okvaram v zvezi s porodom. V. Zaradi dviganj,a in napredka nase antenatalne s1,mbe predlagamo .proucitev momosti, da bi se delnarna pomoc za <>premonovorojencka izpIaeevaIa sarno tistim noseenicam, ki sa otbiskovale posvetovalnico za nosecnice vsaj ,tra na te,renu stari velika dabrega v prid nasim ljudem, ki ponekad nisa najbalje pouceni in prasvetljeni na tern padrocju. Zdi se nam potrebno, da zlasti zaeitatelje iz vrst zdravstvenih delavcev paudarirnp tudi na tern mestu in ab prablemu VTajenega sifilisaatrak nekoe in danes izredna vaznast predporadne zasCite matere in predrajstvene zaseite atraka. Temeljni prijemi na tern padrocju sa: snavanje dispanzerjev za zene in dviganje strakovne ravni pasvetavalnic za naseenice, pa tudi skrb za pre- ventivna usmerjene strokavne kadre. Prakticno je pri nas pastala ravna pasve- tav.alnica za zene tudi. osnava pasveto,v.alnice za zakance. K temu delu pa bO' treba v badaee se bolj pritegniti zdravnike za ,atrake in /psihalage, saciolage itd. VSeJbalj kat nalaga dispanzerjev in pasvetavalnk za atroke, da izkare- ninjajo prrenekatero zla ze v kali, je to' naloga posvetavalnke zazene in - zakance. Tudi na pTimeru vrajenega sifilisa Prl o.troku lahka vidima, da je ustanavljanjezasCitnih ustanav za predrojstvena zaseita trenutna najaktual- nejsa nalo.ga' zdravstvene zascite atrok pri nas, v nasih razmerah, za nase patrebe in - na na'si stopnji splosnega in zdravstvenega razvoja. 143 Ortopedijaprve iivljenjske dobe Pro f. d r. Bog dan B ire eel j 4. Anomalije v razvoju otrokove drie Stem poglavjem stopamo v prvo leto otrokovegazivljenja, v dobo prvih 12 mesecev njegovega telesnega in dusevnega razvoja. Do nedavna smo neka- terim vsakdanjim in splosno znanim pojavom, ki j,ih v tej dobi sreeujemo, 'posveeah Ie malo paznje, '13emanj pa smo si poskusali raztolmaeiti njihov pravi pomen in njihova morebitno vzrocno mezo s stevilnimi 'Obolenji,katerih prve znake opaz·imomnogo kasneje, neredkosele v zrelizivljenjski dobi. Za primer naj navedemo veCini dobro poznane in v danasnjem oasuce- dalje .13tevilnejsepojave bole'ein v krtzu, ishiasa, deformadj hrbtenice, ploskih nog ipd. Za 'ta in mnoga druga balezenska stanja je nekdanja medicina iskala vzroke tako rekoe na k!raju samem ali v neposredni okohoi, vsekakor pa v organu samem, ki je bil prizadet. Le mal,o se je pri tern pomis1ila na stevilne vezi, ki spajajo prizadeti organ z ostalim organizmam in ga povezujejo v organskoceloto. Z druge strani je tako gle-danje' privedlo do kaj preprostih zakljueko~ v pogledu etiologije omenjenih bolezensikih stanj, ki so jih smatrali povecini za posledico ,revme, slabe drZe, stojecega poklica, nepravilne obutve in podobno. . Danes bi se s taka enostransko razlago komaj se mo,gli zadovoljiti, ,ceprav verno, da zastareli nazori13e-uiso povsem odpravljeni in da v vsakdanji praksi se vedno zavir'ajo enotna in na novih dognanjih sloneea prizadevanja sodobne medicine. Clovekova pokoncna drZa kot rezultat postopnega, milijone let trajajo- cega razvoja, je postwla znova torisce- simko zaista~ljenega in sistematicnega raziskavanja - takrat z vidika klinicne patologije. Naraseajoce 13teviloobole-nj lokomotornega aparata je ze pred dobri.m desetletjem usmerilo pozornost o.rtopedov na vprasanja na8e dr'ze nasploh, posebej pa 13ena vprasanja, v kateri dobi in pod kakSnimi pogoji nastajajo prve nepravilnosti, spoeetka neznatne in komaj opazne, ki se pa kasneje iz prvotnih funlkcionalnih anomalij utegnejo razviti v prave deformacije. . Sistematicne klinicne in rentgenoloske preiskave tel' meritve sa kmalu pokazale, da moramo iskati izvor raznov.rstnih anomalij ze v rani otroski dobi, v dobi najhitrejse ras'tiC1ovekovega organizma. Sodobna ortopedija je sprioo tega pricela pazljiveje spremljati otmkov telesni razvoj pray v prvem I,etu sta.rostiin bolj kriticno analiziratistevilne momente, ki utegnejo tako ali druga,ce vplivati na razvoj otrokove drze. Med pornembne rezultate, ki jih je prinesel dosedanji studij otrokove drze, stejemo ugotoviJtev, da se vsak tudi najmanjsi odklon od norme, kjel'koli se pac pojavi, prej ali sIej pokaze na celotnem lokomotornem aparatu, ki je organsko povezana in nedeljiva enota. Ta ugotovitev je v ooitnem naspr.otju stern, kar je doslej veljaloi v simptomatiki vohce in kar je slonelo na po- stavki, da izvirajo vsakokratni bolezenski znaki iz neike dolocene motnje Iakal'- nega zna,caja. V na13ih nadaljnjih izvajanjih bomo spoznalri, da je motenj, ki bi imele sarno lokailni znacaj, pray malo in da je njiho'V pomen,pravUoma mnogo daljnoseznejsi, kOit smo mislili in kar nam bo na ptrepricljiv naem objasniila vrsta pojavov, ki jih bomo obravnavali v zvezi z razvojem drZe. 144 Rentgenogram stopala pri leto dni starem otroku. Vidna so kos!cenajedraskoc'nice ,(ta111S),petnice (calcaneus) in kosti v nartu, vendar je pretezn.i del sk,eleta se hrustancast Med temi ,so pac na prvem mestu s pre m e m 'b e v z .gr a d n j i i n mot n j e v fun k c i j i s tap al a in posameznih njegovih delov. Sele no- vejisa opazovanja so' pokazala, kolikega poonena' soon. pro sploseenja stopalnih lokov ne Ie za statiko prizadeiega stopala in nekaterih bliznjih sklepov, mat- vee za vso ekstremiteio in celo za 'trup. StopalOonikakor ni Ie v~nozje nosH- nega stebra, marvee 'temeljni Nen in sprozilna vzmet nare drze v celoti. Stppal10zdravega novorojencka jeOob rojstvu sicer v anatomskem pogledu dograjeno, vendar jese podobno plastieni masi, ki more privzeti tak{) ali drugaeno obliko, kakrsno ji bo pae doloeila fU1l1kcija,t. j. raba O1"gana.Po'- gled na rent,genogram otmskegastopala nam jasno pokaze, da. so koiStikonec pJ'Vega leta staros,ti povecini se hrustaneaste in zategadelj mehke. Sprico tega je razumljivo, kolikega pomena je v 'tej rani dobi pravilna in neovirana 145 funkcija, kajti v~~danja raba inse pasebej"kasnejsa ab!vemenitev basta prven- stvena usmerja,u. nadaljnja rast in dala,cili kancna' albliko stapala. Nikakega dva:rna ni, da imajO'stevilne nepraviInasti v strukturi in mo.tnje v funkciji stopala, Id se Po.javljajo v paznejsih letih, svaj izvor v rani mladasti in da so pasledica neapazenjh in nekorigiranih, cesta neznatnih pricetnih akvar. CepiI'av je a,t,rQskastapalO' ab rO'jstvu ana,tamskQ daigrajena - vendar se ni davolj krepka i.n ne cvrsto, da bi mO'g1anositi teza telesa. ZaLtlO svajo Qadaca in glavno' funkeijo se mora sele pripraviti, in to' v prvih meseeih po rojstvu z intenzivnimgibanjem stapala, prstav in vse ekstremitete, kasneje pa z dviganjem bd tal na kOlena in kamolce, s plaz~mjem in podabna. S v a - bad nag i b l:\:nj 'e je v te j per i ad i n u j n a, f i z i 0'1 a IS k a PlOt reb a m 1ad ega 0' r g ani z'm a i ne din a gar a.n e i j a, da s e bas k e 1e t r a z v i j alp r a v il nO', m is i e e in v e zip a is to' cas n a j ac i 1e. Otrok shadi abicajna med 10. in 12. meseeem stail'asti in videli sma, da sa v tej dabi st;opalne kosti Ie delo'rp,a .zavapnel'e, pri nekaterih pa 'se pajavijo kqscena jedra sele nekaj. ,J,etlcaspeje. 'l'udi astala tkiva stapala sase nezna, miSioejese ni dova'lj jako iiI vezi,.ne dav'aJjewste, da bi dcia'le skelet stapala v nepopustljivi medsebojni. zyezi, Skiratka.v ,casu, ko se otl'ok pdcne spantano dvigati od tal in postayljatina, noge, s6 njegaya stO'pala se 'labitna in nead- pOll'Ila,in mnagotere siIe, ki pri hojiin 5toj1 delujejo' nanj, utegnejo V razlicnih statIcnih pogajih praviIno ali kvarno usmerjati njihova r8.st. Nasa poglavitna nalaga je, 'budno sptemljati to' fazo razvoja, da ne bi spr'egleda1i motenj in nepravilnasti, ki cesta po-stanejo manifestne seLe Z ab;remenitvija ek s t rem it e t e. VirleJi barnO', da lahilro s ,prav()ca,sna·korekdja. neznatne funkeionalne anamalije preprecima kasnej!so nepapravljivo strukturno. defor- madjo. Znano je namrec, da preprecevanje ni Ie ,paljse ad zdravljenja, marvec tudi mnoga lazje in enostavnejse. Po too ugotovi:tvah ba tem bolj razumljivo, zakaj se sadobna nega taka odlocna bari proti staTi ukareninjeni navadi pavijanja navoirajenckav v trdne, negibne snope, kaT preprecuje otroku edino muskulaJrno, aktivnast, ki je pri njem mazna v tej rani dabi. Na sreco je otrokavo, miSi,cje po navadi jacje od materinih pavajev, otrok se kaj mtra izrnata iznjih in je - v obup matere, a v svoja' velika korist - »stalna'razbrean«. Nic manj skadljiva od pavijanja v prvih meseeih ni prezgodnje postav- ljanje artraika na noogev ,pa~ejsih meseeih. Ce je piI'Vaposledica nepaucenasti, j6 drugo mima tega tudi plod neucakanosti in podobnih lastnosti staTsev - seveda na racun in v skodo atl'akavih nerazvitih stopal in ekstremitet, ki tej vsekakar prerani ambiciji raditelj,ev se··nisa kOsoDiskusijo 0- tern, kdaj, naj atl'ok shadi, binajpametneje inenkrat za vselej zakljuciIi stem, da prepu- stimo odlaNtev otroku samemu, ki se PO'price1 spantano dvigati -ad tal takrai, ko mu bO'mac ekstremitetto' dovaljevala. Zata ni in tudi ne mave biti nekega dalacenega termina in individualne razHke bada vselej odvisne ad mnog'Oterih faktarjev, kot n. pro spl-asnega zdravstvenega stanja, pT'estanih balezni, stopnje razvitastoI, te1esne teze in podabna. Leto, dni in vee pot'rebuje otrok, da se mu Tazvije abcutek ravnoteija dO' tiste stopnj,e, ki mu amorgaca samastojno lakamadjo. Kljub temu je 00. kraja 146 ta obcutek ~ezelo rudimentaren, ravnotezje je labilno in 'otrok si instink- tivno zagotovi sirso oporno ploskev IS tem, da postavlja nogisiroko narazen. Od to4 znaeHna dda otrokova pri razkoraemi stoji, kakrSno v1dimo na sliki. Podrobnej!se analizepa so pokazale, da ta;ka stoja histveno spreroinjlt statiko samega stopala, pa tudLekstremitetin trupa ter da istocasno prem~lle Leto dni star, normalno razvit otrok stoji razkor-a'eenzaradi pomanjkanja ravnotezja. Stopali sta rahlo zvrnjeni navznoter in stopaln~ loka nekoliko sploscena - kar je posledica prekomerne obremenitve notranjih polovic. To stanje je prehodnega znaicaja in se spontano popravi, kakor hitro otrok dobi ravnoteije prijemalis.ee tezisenice IS p'I.'VotnegapoloZaja proti mediani erti. Posledica tega je dvojna: na no>lJranjopolovico s,topala'se prenasa vecj,i del telesne teze in stopalo se priene zvraeati navznoter in navzdol (pronacija). Po drugi strani priCno zaradi preobremenitve popuSeati vezi notranjega, vzdolZne:ga stopalnega loka, ki se pricne posiopoma ploseiti. Vse kaze, kot da grozi popolno ZTu.senje arhitektonske zgradbe otrokovega stopala ze po prvih poizkus,ih obremenitve. 147 Pojav, ki smo ga pravkar opisali, je v bistvu Ie prehodnega znacaJa. Obcwtek ravnoteija se pricne v tej dobi hitreje vzpostavljati in izpopolnjevati in vzporedno z njim popravlja in izboljsuje otro!k svojo pokoneno drio. Stopali se pri stoji cedalje bolj pribliZujeta, prijemalisce teziscnice se plricne pomikati nazaj proti pnnotnemu mestu in stem popusca .prekomerrna obremenitev notranje polovice stopa'la. Kakor hitro odpade nepiravilna obremenitev in se vzpostavi normalno stat.i:cno stanje, se zvmjenJi notranji roib stopala zopet dvigneod tal in stopalni 10k se ponovno wsloCi.db ltakih pogojih se stopalo kaj hitro opomoreod pravkar opisanega stanjazacasne insuficientnosti. Kmalu~ 14-mesecni otrok z nekorigirano deformadjo obeh stopal - Se ne more stati brez opore. Deiormacija obeh stopal se kaze na ceIotni otrokovi ddi bomo opazili, da plTLCenjaoirok stopati tudi po prsitlih, fiziolosko odvijati pri noji stopalo od tal in pri tem pridobiva'ti gibcnost in proznost. Spoznali smo nekate;re fizioloske pojave iz prve razvojne faze otrokove dr.ze, ii dobe, ko se pricenja postavljati na noge in tvegati prve lwrake, in si ,;> tem priddbili pokebno osnovo za razumevanje patoloskih sianj, ki jih bomo obravnavali v prihodnjih poglavjih. S tega vidiJka ne bo teiko pravil'llo tolma- citi gomjo sliko, ki,predstavljaotro,ka z nekprigirano deformacijo obeh stopal t~ pos'ledicami iega stanja,:ki 59 vidne na celotni otrokoV1 drii - sliko, ki jo prik,azujemo kat dokaz dosedanjih ugotovitev in kot uvod v nasa nadaljnja .opazovanj.a. 148 " Komplikacije p~i zdravljenju z antibiotiki A sis t. d r. B 0 jan V a r 1 »Nova terapija - nova patologija!«- Prof. A. Schupbach Antibiotik je produkt zivega organizma, ki drugim mikroorganizmom za- vira rast (bakteriostaticni ucinek) ali pa jih unicuje (baktericidni uCinek). Noben anti'biotik ni naperjen proti vsem mikroorganizmom, nekateri lmajo manjsi, drugi pa vecji akcijski radij (za te prawmo, da S0' poliva,lentni oziroma da imajo sirok spekter ucinka). Danes nam mehanizem v delovanju anti- biotikov se ni povsem znan. Penicilin se veze najhrZ s specificnim receptor- jem ohcutljive bakterije v stabilno spojino; posledica je motnja v presnovi nukleinske kisline in beljakovll. Podobno zavi~ajo sintezo mikroorganizmovih beljakovin bacitracin, kloromicetin, avreomicin in ,teramicin. Streptomicin blokira koncno oksidamvno razgradnjo ogljikovih h:idratov. Od vseh pridobitev moderne terapije najponiembneJsa je' vpeljavakemo- tera,pevtikov in antibiotikov. Sijajnerezultate antibioticne terapije poznamo iz obsezne literature, predvs~m pa ,iz vsakdanjih, izkusenj, tako da nam ni treba izgubljati besed 0 vrednosti in pomenu antibiotikov. Opozoriti pa moramo na sencne strani v danasnjem stanju antibioticne dobe, predvsem pa na unicujoce posledice uporabe antibiotikov, kjer ni pravilne in utemeljene indikacije. Pro- dukcija antibiotikoiV je ogromna. Leta 1951 se je pojavilo natlrgu v ZDA 324 ton penicilina, to je 2000000 E na prehivalca; 167 ton streptomicina, kolicina, ki zadostuje za zdriwljenje -1 milijona tuberkulo,znih bolnikov enD leto, pro- dukcija drugihantibiortikov pa pray tako ne zaostaj,a. Senzacionalna porocila v casopisih .0 novih pridobitvah medicine povzrocajo ra:zne nepravilne pred- stave in utvare pri bolnikih in njihovih svojcih, ki zahtevajoolb vsaki priliki antibiotike. Zdravnik, ki jim po pravilni presoji morda ne ustreze, je v njihovih oceh starokopiten in 'neveden, zaupanje bolnika do zdravnika je poruseno v pacientovo skodo. Dokaj ,razsirjeno mnenje, da bodo antibriotiki iztrebili pato- loskeklice, je v osnovi napacno in skodljivo. Terapija z antibiotiki l,ahko privede do sledecih komplikadj in sopojavov: 1. Direktni sopojavi: a) toksicni, b) alergicni; 2. indirektni sopojavi: a) enterocolitis pseudomembranacea, b) pomnoZitev rezistentnih piogenih s,tafilokokov, c) superinfekcije sproteusom in pseudomonas pyocyanea, c) mikoticna obolenja (glivicna), d) hipovitaminoze. Toksicni pojavi imajo vzrok v neCistos,ti preparata a'li v njegovi izbirni napadalnosti na ta ali oni organ. ToksicnostpeniciLina je majhna, Ie v zelo visokih do,zah lahko uci'nlkuje nevrotoksicno. Streptomicin in dihidrostrepto- micin imata pray tako nevrotoksicni ucinek. Pri visokem doziranju so mozne okvare sluha in' vestibularnega aparata z vrtoglavicami, slaib-ostjo,sumenjem v u.s.esih,opazili soopa tudi motnje v obcutljivosti (neobicajni, neugodni obcutki v obrazu, n. pr.zbadanje, mra'vijincenje, glavoboli, otrplost) in spasticne 149" elkstrapkatnidalne zXlake (tremor" p~~eean ,tonus tnISIC](l,krci itd} Redkejse so toksiene okvare kositne:ga mazga, ki se kazejo v aplastieni anemiji, v toekastih krvavitvah zaradi zmanjsanega stevila trombocitov in v padcu levko- eitov v periferni krvi do agranulociJtoz. Kloramfenikol je poznan po svojem toksienem ueillku na kOlstnimozeg. Okvara se lahko poka'ze sele nekaj tednov po terapiji, najprej s krv,avitvami, nato pa s hudo ,aplastieno anemijo. Driske iIi bruhanja sO simptomi toksicne okvare prebavil. ,sliehe pojave po avreo- micinu lahlw zavtemo Z zauzivarijern II1edilkamenta z mle'kom. Gastrointesti- nalne tezaN'e povzroe'aj,o, tudi drugi' antibiotiki iz skupine tekaciklina: tera:- micin, akromicin, tetracin. Priintravenozni aplikadji avreomicina in terami- cina bolnik lahko kolabi'ra tudi z letalnim izidom. Zaradi padca krvnega pritiska dajemo teratnicin, i.' v. 'Ie v kapalni ,infuziji skupno s periferrtimi 'analeptiki (adrenalin, simpato,l, efedrin). Neomicin parenteralno vodi dO'okvar ledvic lin sluha, bacitracin dookvar ledvic, polimiksin povzroN lahko ote:kline na mestu injekcije, srbez, V'easih ataksije (momje v harmonienem delovanju misic). Toksienost antibiotikov je danes zaradi veeje eistoee preparatov vedno manjsa,' prepreeimo jo s praV'ilnim doziranjem. NeC'istoea:preparatov povzroea tudi alergiene pojave, ki morejo nastopiti pray tako zaradi hitrega unieenja bakterij, na ka,tere je org,anizem senzilbili- ziran. Alergiene manifestacije so malo odvisne od doze, vazna: je osebna konsti- tucija. Tako opazamo po penicilinu in streptomicinueksanlteme, urtikarijo, kontaktne dermatittse, angionevrotiene edeme, alergiene bronhialne astme in celo smrtni anafHaktieni :Sok.Ale'rgi.eni pojav je tudi nenaden porast tempe- rature pri terapiji s streptomicinom. Ce v tetn primeru ne, prenehamo takoj z nje:govo apHkaCiijo,nastopijo' motnje s strani Jeter in mO'zgan.Otekanje vek je znak senzibilizacije na srtreptomi.cin tudi prilbolnienemosebju (3,5% osebja). Alergiene reakcije najbolje zdravimo s kortizonom, pm soku moramo takoj vbrizgati 1. v. epifeddn. Najveejega pomena pa so danes indirektni sopojavi in komplikacije tera- pije z antibiotiki. Antiibiotiki, zlastioni s sirokim spektrom (,teramicin, avreo- micin, kloramfenikol, kloromicetill, neomicin, bacitracin), ne unieujejo sarno povzrocitelje v bolezni,ampak tudi nonnalne mikroor,ganizme koze, dihal in prebavnega sistema. Ce ti mikroorganizmi v erlevesju poginejo, se porusi bakterialno 'ravnovesje. Ugonabljanje mikroorganizmov pa poteka v dveh fazah: 1. IzJoeitev za antibiotik obeutIjivih kHc - predvsem kolimorfnih bakterij, va,znih v tvorbi vitaminskega kOmPleksa B. 2. Nekatere proti antibiotiku odporne klice ne prenesejo pomanjkanja vi- taminov in poginejo. Tako prezivijo koneno Ie klioe, odporne proti anttbiotiku in pomanjkanju vitaminov:pseudomonas aeruginosa, proteus, nekateri piogenli stafilokoki, candida albicans. Posled:ice, ki nastopajo po unieenju normalnih mikroorganizmov v erevesju, so .predvsem: hipovitaminoze B s posledienimi poja:vi: stomatitisom, glositisiOm,tezavami. pri pozi~anju, srbezem danke, mod- nika in vulve, ter anemije. Zaradi hipovitaminO'z !pri terapiji z antibiotiki velikega akcijskega raffija dajemo zato preventi;vno B kompleks. Morda je profilaktieneg,a pomena tudi do'Vajanje bacHov mleene kisline (jogurt). Najveeja nevarrtost je v selekciji ali superinfekciji z rezistentnimi klicami. Stafilokok lahko, povzroei difteroidne membranozne enterokolitise. Vzrok je v tern, ker so iz erevesja iginile koli bakterij-e, namestd katerih se je tod razrastel stafilokokus aureus, dalje igra pomembno vlogo avitaminoza, zlasti pazmanj- sana odpornost organizma. Zbole predvsem starejsi, oslabeli bolniki, bolniki 150 z okvaro parenhimskih. organov (jeter, ledvic itd.) in bolniki po hudih opera~ cijah. KompHkacijase pojavi v prvem tednu antibiotiene terapije z moCriimi, tudi krvavimi driskami z zvisano ali pa tudi z normalno temperaturo, izsusit- vijo in hujsanjem; veasih so v ospredju obolenja znaki soka. Komplikacija se utegne koneati smrtno. Ta koleri sHeni sindrom opazujejo najpogo.steje kot komplikacijo terapije z antibiotiki velikega akCiijskegaradiija, zlasH pri pero- ralni terapiji zaradi nepopolne resorpcije in zato dolgotrajnega uCinka v erevesju. Najvee primerov psevdomembranoznega: enierokolitisa je opisanih po teramicinu, manj po avreomicinu in kloromicetinu, najmanj po penicilinu, streptomicinu in sulfonamidih. Za u.spesno zdravljenje je nujno, da se dovolj zgodaj ugotovi ,ta komplikacija antibiotiene terapije. Bolnieno osebje mora poznati prve znake tega obolenja, zavedati se mOira, ikaj pomenijo driske, bruhanja in slabosti pri bolniku z antibiotieno terapijo. Zlasti je pot'rebna paznja pri starejsih in oslabelih bolnikih. Kakor hitlro opazimo prve znake vnetja crevesja, moramo takojprrenehati z antibiotikom sirokega spektra. Blato muramo takoj poslati v bakrteriolosko preiskavo in na doloNtev ,anti- biograma. Eritromicin je danes najueinkovitejsi prroti ,rezistentnim stafiloko- kom, unieuje jih selektivno, njegov akcijski radij je podoben penicilinovemu. Eritromicin mora biti in ostati rezerviran za borho proti rezistentnemu. stafilokoku; stevilni avtorji svarijo pred njegovo zlaraibo in opazujejo tudi ze nanj rezistentne soje stafilokoka. V najnovejsemeasu So' izoUrali se en anti- biatik proti rezistentnemu stafilakaku: ravamicin. Bolniku maramo nadomestiti. izgubljeno tekocina in skrbeti za ravnovesje elektrolitov (infuzije s potrebno se,stava),preventivno dobiva analeptika, da se prepreCi periferna aslabelast krvnega ohtaka .(kolaps), hrana mara biti bagata kalQrij, beljakovin in vita- minDv. Seveda pa morajo biti zivila pripmvljena, v lahko prebavljivi obliki. Z vedno sirso in veejo uparaboantibiotikov nairasca sirjenje rezistentnih piogenih sta'frlakokov. V AngHji in Ameriki so ohja,vili stevilke, ob katerih se maramo zamisliti tudi mi inse '0 pravem casu trezno gledati na nevarnosti, ki nam pretijo od neusmerjene antibiotiene terapije. Itazumlji'Vo je, da se rezi- stentni stafilokoki pojavljajo zlasti v krajih velike uporabe, ,to'je v iOalnicah, ambulantah in drugih sanitetnih ustanovah. V angloameirdkanski literaturi govore ze a hisnih inf.ekcijah; 70~80 % pacientov in pers'Ouala je okuZenih z rezistentnim stafilokakom. Tudi je med sestrami novinkami v zaeetku samo 4 % bacilonosk, po 3 tednih sluzbe pa ze 32%. Rezistentni stafilakok se nah raje naseli v nasu, koZi in obleki, najdemo ga pa tudi v adejah in zraku. Hisne infekcije S'0 v zapadnih d'rZavah vse pogostnejse; posledica so superinfek- cij,e ran, tezko ozdravljive furup.kulaze, piadermije, panadciji. Osehjelin h6lniki obolevajo tudi vepidemijah. Jasno je, da moramo te kliconosceadstran,iti iz operacijskih dvolTan,da moramo zahtevati nasnja masik ,inz vso strogostjo ponovno uvaja'ti pravila asepse, ki smb jih v .antihiotienii eri morcia prieeli zanemarjati. V dohi rezistentnega stafilokaka se pojavlja ponovna slika sepse, spomini na case Semmelweisa ozivJjajo znova. Sta'l:a Iok,alna telTapija furun- kuloze in drugih kronienih. piodermij Sikupnos kvasom in vaikcinami se uve- Ijavlja ponovno. Supexinfekija ran, opekJiin, sluznic s psevdomonasom postaja v nasi dobi antihiotikO'v pogostnejsa in opozarja k trezni uporahi anHbiotikov in k strozji asepsi. Redkejsa so gliviena 'Obolenja, ki pa v nasi dobi nedvomno naraseajo in zahtevajo tudi smrtve Zrtve. Sem spadajo mikaticna oholenja ust, poziralnika 151 in drugih prebavil, pljuc, mogenitalneg,a sistema in hude sepse. Diagnoza obo~enj je dokaj tezka, pomagajo nam poleg klinicnih preislkav se iskanja po- vzrocitelja ukulture), kozni testi s specificnimi antLgeni in glivicnirni vakcinami, seroloske reakcije in poizkus na zivalih. Klasicno terapevticno sredstvo je jod (kalij jodat, natrijev jodat), uporabljamo pa tudi gencianviolet, paraben, stilba- midin, od antibiotikov pa avreomicinin najnovejsi anttbiotik nystatin (fungi- cidin), v prodaji pod imenam mycostatin. Pri visO'kihzacetnih dozah antibiotikov So'opazali toksicne pojave zaradi pa-eplavljanja organizma s tok!ini pO'ginulih bak,terij (primeri pri zdravljenju luesa s penlcilinomin tifusa s kloramicetinom). Zakljucek: > AntibiO'tiki so nedvomno ena najvecjih pridobitev moderne terapije in so odlicno sredstvo v boju z mikroorganizmi. Zaradi stevUnih, celo smrtnih sO'- pojavov in komplikacij antibioticne terapije mO'rajo biti resnicna indicirani, terapija 'z njimi mOT;abiti pravilno usmerjena, rabit,i smemo Ie antibiotik, za katerega je mikroorganizem ohcutljiv (kulture, antibiogrami). UpO'raba anti- .biotika pri hanalnih infektih, raznih kataralnih obolenjih, pri nejasnem fe- brHnem s'tanju je nesmiselna in iskodljiv,a. Bolezen mora biti vredna uporabe antibiotika. Zdravnik, ki uporabJja antibiotike v zgoraj navedenih primerih, je podaben generalu, ki strelja s 'tezkim ,to'pnistvom naenega sovraznika rna lastnem ozemlju (kaksnaskoda, sovraznika pa marda niti ne zadene!). Gospo- darske tezave So';,;:asedaj pri nas preprecile skodo, ki pa je v zahodnih dezelah ze ,6citna. Vsekakor se moramo zavedati, da smo na zacetku: nevairnega raz- y,oja antibiotiene terapije. Zato so potrebni nekateri varnostni ukrepi: 1. Uporabljaj antibiO'tikeIe pri jasni indikaciji! Izbrati moramo antibiotik, ki bo pO'postavljeni diagnozi predvidoma ucinkovit. Antibiogram nam kmalu potrdi aliovrze domnevo. Izberemo, 'ce Ie mogoce, antibiotik z majhnim ra- dijem u6inka. 2. AntibiO'tik majhnega akcijskega radija moramo daIti v uskezno vi;;, sa k i h dozah in v pravilnih presledkih, da dosezemo potrebno trajno kon- centracijo v krvi. 3. Antibiotik sirokega spektra pogosteje povzroca sopojave, zlasti nevaren je stafilokokni enterokolitis. Zato priporocajo, da dajemo te antibiotike v po- rivih 2-3 dni s pray toliksnimi vmesnimi odmori. Ucinkovitost polivalentnega antibiotika se taka ne zmanjsa, baje secelo zveca. 4. Diareje, slabosti, kolapsi so znaki staf~lokdknega enterokolitisa. Pre- nehati moramo s trenutno :rabljenim antibiotikom in priceti terarpijo te kom- plikacije. Ogrozeni so predvsem starejsi, oslabeH .in operirani bolniki. 5. Eritromicin moramo rezervira'ti Ie za infekcije z rezistentnimi sta- f.ilokoki. 6. l3o,Inicnemuosebju; ce je okuzeno z rezistentnimi stafilokoki (potrebna je s'talna kontrola!), prepovema vstop v operacijske dvorane, uvajama strogo asepso in nosnjo mask. Boinik, ki zapust,i bolnico, je v nevarnosti,' da dohi »v dar« ne sarno hepatitis, ampak tudi rezistentni stafilakok. Zato bi hilo nesni.iselno z antibiotikom zdraviti tvaravast, ki se je pojavila po odpustu [z holnlce, ker gre zelo verjetno za infekcijo z rezistentnim stafilokokom. Seveda so poklicno izpostavljeni tvO'ravos1lin drugim oblikam stafilokoknih in.fekcij zdravniki, sestre in pomozni personal. 152 7. Antibiotike kombinirajmo Ie v p~imerihistocasne infekdje z razlicno obcutljivimi mikroorganizmi. Pri kombinaciji antibiotikov upoStevajmo njih sinergizem do antagonizem. 8. Za prepreCitev h1povitaminoz dajemo preventivno preparate vitamina B. . Upajmo, da bo dobra diagnostika in trezna terapevticna presoja omejila posledice neusmerjenega dajanja an1li.bioti'kov,k cemur tako rada navajajo senzacionalna porocilacasopisja in tovarniSke reklame 01 moderni terapiji. TakO' se nam v bolnicah ne bo vee idogajalo, da bi bolniki bili razocarani, ce ne dobe antibiotika, na katerega sO'bili psiholosko pripravljeni ze' na terenu. Biti mo- deren je hvalefuo, ,a korak v 'Skodljivo in smeSno je zelo, 7Jelomajhen. Slovstvo: 1. F. Deucher, Schweiz.med. Wschr. 430, ,S,5,1I955. 2. G. Bernhart, Ibidem, 13e'5, 82, 1952. 3. R. Leemann, A. H. Fehr, Ibidem, 723,86, 19M. 4. A. Schupbach, Ibidem, 911, 83, 1953. 5. A. Seen, P. Lundsquaard - Hansen, Ibidem, 432" 86, 1956. 6. J. Zajec - SaUer, Zdrav. vest. 18'0, XXII. - 1953. Inku susice'" Ija, ki je zapored gledala o mnogov~stna je lahko .,alirenrtg~msikeslike vseh L je mnogo - potem bi Ii videli zacetne pljucne ,mo; prehode v pljueno Jolruikih, ki so se enkra't ~UUl :>pucO danasnjega zdravljenja Ftiziogene2 I Pray gotovo se je I vee rentgenskih slik p ena sama bolezen. Den oollnJikov,ki se ta cas videli, da si nista niti tuberkuloze, ki jih h ftizo; nap redovalo slliSi ali veckret ze zdralVili;pa, :seHue, K'l Ul,JUl morali smatrati za brezupne (desperatne). Zato tudi ni nie eudnega, da se najizkusenejsi ,ftiziologi ze vee desetletij ubadajo z razVTstitvijo (klasiiikacijo) pljucne tuberklrloze, a se se do danes niso mogli dokoncno sporazumeti. Pray zavoljo 'tega se v,easih tudi primed, da se diagnoze pray istega bolnika v vee dispanzerjihglase povsern druga.ee. Na ikoillculwncev - mi boste ugovarjale - je vsa, ta latinska ozil'orna grska navlaka za bolnika docela nepomembna, saj je zanj vaZoo J.e dejstvo, da je jeticen; patronazna sestra pa bo pryenstveno hotel a zvedeti,ce je ta ali ona tuberkuloza odprta aline, da bo po teh poda1Jkih rnogla uraynati svojo de- javnost. Prevee nadroibna diagnoza, ki jo umeje komaj zdravnik specialist, za Illavadno l'abo dispanzerjey zares ni potrebna. Vendar si, bomo morali se nadalje prizadevati, da porno govorili tako, da med narni ne bo nobenih ne- sporazurnljenj. ' . Ko sem pred nekako osmimi leti predaval f1Jiziologijov Soli za medi- cinske sestre, sem vsako p:r:edavanje najprej sestavil, nato sem gal temeljito * Po predavanju na seminarju za dispanzersko srednje in nizje strokovno osebje' -na Golniku dne 14. IX. 1956. 153 7. Antibiotike kombinirajmo obcutljivimi mikroorga sinergizem'in antagonu 8. Za prepreCitev h Dpajmo, da bo dol posledice neusmerjenel' senzacionalna porocila,e. se nam v bolnicah ne b antibiotika, na katereg~ de1"enje hvaleino, a ko Ie v primeribis!l:oCasne infekcije z razlicno tikov upoStevajmo njih lO preparate vitamina B. evticna presoja omejila LUI"taka rada navajajo )I moderni terapiji. Tako i razocarani, ce ne dobe ze na terenu. Biti mo- ~Io,2ielomajhen. Slovstvo: 1. F. Deucher, Schwe 2. G. Bernhart, Ibide: 3. R. Leemann, A. H. 4. A. Schupbach, Ibidem, 911, 83, 1953. 5. A. Seen, P. Lundsquaard - Hansen, Ibidem, 432, 86, 19,56. 6. J. Zajec - Satler, Zdrav. vest. 18'(), XXII. - 1953. Ftiziogeneza ali nauk 0 nastanku susice· P 1"i m. d r. iMi '1"k 0 K a 1"1i n Uvod Pray gotovo se je marsikatera udelezenka 'tega ie'caja, ki je zapored gledaIa vec rentgenskih slik pIjucne tuberkuIoze,cudila, kako mnogov,l'stna je Iahko ena sarna bolezen. Denimo, da bi utegnHi in hi s~ogledali ren:t,gensikeslike vseh bo[nikov, ki se ta cas zdravijo na Golniku - in teh je mnogo - potem bi videli, da si nista nitidve sIiki' povsem enaki. Tu hi videli zaeetne pljuene tubeI"kuloze, ki jih tudi z rentgenom komaj ,izsIedimo; prehode v pljucno ftizo; napredovalo suSieo; razne vI"ste poslabSanj pri bolna.kih, ki so se enkraiJ; ali veckI1atze zdralVi1i;pa, se ftize, ki bi jih tudi sprieo danasnjega zdravljenja morali smatrati za brezupne (desperatne). Zato tudi ni nie eudnega, da se najizkusenejsi ,ftizio!l:ogize vee desetletij ubadajo z razvrstiivijo (klasifikacijo) pljucne tuberklrloze, a se 'se do danes niso mogli dokoncno sporazumeti. Prav zavoljo Itegase v,casih tudi primeri, da se diagnoze pray istega bolnika v vee dispanzerjih glase povsem drugace. Na Ikoncu IW'l1cev- mi boste ugovarjale - je V:Sa,ta latinska oziroma grsk,a navIakaza bolnika docela nerpomembna, saj je zanj vazno :I.edejstvo, daje jeticen; patronazna sestra pa bo prvenstveno hotela z'Vedeti, ISeje ta ali ona tuberkuloza odprta ali ne, da bo po teh poda1lkih mogla uravnati svojo de- javnost. Prevec nadroibna diagnoza, ki jo umeje komaj zdravnik specialist, za navadno llabo disp,anzerjev zares ni potl'ebna. Venda'l" si', bomo mOira'Lise nadaIje prizadevati" da bomo govorili tako, da moo nami ne bo nobenih ne- sporazumljenj. . Ko sem' p:red nekako osmimi leti predaval ftiziologijo v Soli za medi- cinske sestre, sem vsako pr:edavanje najprej sestavil, nato, sem gal temeljito * Po predavanju na seminarju za dispanzersko srednje in nizje strokovno osebje' -na Golniku dne 14. IX. 1956. 153 strokovno in jezikovno pn!Ivejal, sele potem sem,ga narekoval v s,troj. Zdaj sern iz mizniceizvlekel te spise, da bi jih uparahil 'za danamje rpredavanje. Toda glej! Ko sem jih zaeel prebirati, sem kmalu opazil, da so~e mocno zastarelii. V temeasu se ni temeljito spr'emenilo'le zdravljenje pljucne jetike, marvee se je v marsieem predrugaeil tudi nas pogled na nastajanje pljuene tuberkulO'ze. Prva okuzba z baeili tuberkuloze Ka je R K a c h leta 1882 izsledil~badl tuberkuloze (danes ga pravilnO' imenujemo Mycabacterium tuberculos1s), so pri jetiiki ka't nalezljivi bolezni domnevali, da je 'Vseodvisna ad tega, s kaksno mnozlinobacilov sta se obaleli Clovek ali zival okuzdla in kaka strupeni (virulentni) So' bacili. Zdaj, pO'tolikem casu napetega raziskavanja, pa vse bolj in balj /Ocenjujerrtatudi kakavast, se pravi odpa:rnost ol'ganizma, ki ga je bacil tuberkuloze napadel. Glede stevila baclilov, ki prihajajo v polStevza aku~bo, je treba pO'Vedati, da gre naravna infekcija najpogasteje preko pljuenih mehurekav (alveol), kamor moreja priti sarno majhni deleki, denimo prahu, v ikaterem so prlliu- seni bacHi. Premer konenih razcepkO'v dUSnic meri namree Ie 10 mikronov. Ce upostevamo, da so bacili tuberkuloze dolgi ~ekako 3 dO'5 mikranov,Siroki pa priblizno 0,5 rnikrona, patem si lahka predstavljama, da akuzba z bacili ne more bHi prevee mnozinska,eeprav 'pred nastankam preobeutljivosti l,ahko v eloveSkem telesu nastane vee takih majhnih primarnih katiSe. Potemtakern je torej infekcija z veHko mnazica bacilov prakti'ena nernagoea. Razdelba jet ike na stadije Se pred neda:vnim smo patek tuberkuloze delHi pO' Ran k e j u na t r i s tad i j e. V novejsem casu se je ta 'razdelitev poenostavila: Danes ta dan govorima Ie ~e 0 p rim a r n i in 0' p 0 s t p rim a r nit u b e r k u I 0' Z I. Ta razdelitev nam popaLnama ustreza, saj se vsaka od teh dveh stopenj razlaeuje pO'doloeenih lastnostih in po. posebnem videzu. Primarna tuberkuloza Kakor hitra se bacili tuberkuloze :vgnezdijo na nekem kraju v telesu (recimo v pljuenih alveolah), nastane na temmestu neiko vnetje. Najbolj zna- enna za primarno jetiko pa je, da bacili, ki so izzvaIi to' vnetje, il1eostajajo na kraju oikuzhe,marvea da se pO'mezgavnicah ikaj kmalu preseIijo v kr,ajevne. (regionalne) bezgavke. Tam izzovejo novo vnetje, ki se pa kalwr prvo vne- tisee pri veeini okuzenih izceli. TO'je taka imehavani pr i mar n i .k 0 m - pIe k s (prvO'tni splet). Ko zaapni, ga vcasih vidimo na rentg'enski sliki kot drobno, trdo senco v pljueih in kot ustrezne zaapnitve v hilusu. Ce poteka prva okuzba tako lahkotno (dobroeudno), kat sma jo ptavkar opisali, jo ime- nujemo ned 0 I zn a (b en:igna) pri marna tub erik ulazo. Vsi okuZ'enci pa niso tako sreeni. Pri nekaterih se baeili jetike razsirijo se na ve'e drugih bezgavk na isti ali cela tudi na:drugi strani, pljue, ki se praY tako tuberkulozno vnamejo. Ker pa ise prvo vnetmce v pljueih zaceli zvecine ze v nekaj tednih ali mesecih, more obolenje v bezgavkah trajati tudi po ve6 154 let. V teh primerih govorimo potem 0 n e v a r n i (m a lj g n i) IH i mar n i tuberkulozi. Pri tej prilozhosti naj opozorim se na neko ip,ravilo"po katerem nahajalllo primamo vnetisee najpogosteje v srednjih in sp'Odnjih pljuenih po,ljih, in na dejstvo, da se pavzroCi.telji jetike V dobi primarne tuberkuloze prvenstveno sirijo po me:ogovnicah in po krvnih zilah (limfohema\togeno). Prirojena in pridobljena odpornost Da nekdo, ki se okuzi z bacHi tuberkuloze,obO'li za nedolzno prilllarno tuberkul'Ozo, si danes razlagamo najvee s tako imenovano p rri r '0 j en 0 (n a - r a v nO') 0 d po r nO's t j '0. Le~ta je poOeni plati ipOgojenaod teleslIlih sokov, po drugi strani pa odcelic. Vse to proueujejo pove6ni lIlaposkusnih zivalcah, Oldkaterih so nekatere zela sprejemljive, druge malo sprejemljive, tretje pa celo nesprejemljive za okuzbe z ra:onimi vrstami (tipi)baciloiV tuberkuloze. Pri tem se je iz:kazal0',da so razne vrste zivali, pa tudi posamezni primerki iste vrste, lahtko prirojeno odporni proti okuzbi z doloeenimi tiJpibacilov tubeif~ kuloze. Opazili so pri njih tudi, da se okuzisea kaj slabo zasirijo ali pa sploh ne, da je preobeutljivostni O'dzivtkiva malenkosten, da odpoma zivalca kaj hitro razgradi (prebavi) bacile tuberkuloze in da se infekcija pTav malokdaj siri tudi v druge organe. Pri p r i r 0 j e nos pre j e m 1j i v i h ('0 beu t 1j i v i h) zivalcah pa so te spremembe pray nasprotne. Kakorr yam je znano, postane organizem, ki se prvie okuzi z bacili jetike, v nekaj tednih pre 0' be u Hj i v {a 1err g ie en) 'za bacHe tuberkuloze, ob- enem pa abeutljiv za tuberkulin. is to alergijo pa telo p'tLdobitudi neko stopnjo o d p 0 r nos t i (i m uno s t i) proti vnovieniokuzbi. Zato ja za razliko od pri- rojene odporno.sti imenujemo p rid '0 b 1j en 0 i m una st. Kakor veste, je t'O lastnost izkoristil A. Cal met t e (1863 do 1933), ko je sn'Oval BOG cepiv'O. Pornen alergienega (preobeutljivDls:tnega)'Odzivatkiva pori·zeokuZenemCl'O~ veku ali zivali je v tem, da pri preobeutljivem poOsameznikunastajajo okrog okuzisea bolj obsezne vnetne in mrtvinske (nekrotiene) spremembe kakor pa pri nealergicnih ljudeh ali zivalih, ki razmnozevanje bacilov zavirajo bolj mehanieno. ' Prid'Obljena odpornost proti bacilom tuberlkuloze je podobna prirojeni. Prvenstveno se kaze v tem, da zadrzuje bacile na okuziseu, da ovira njihovo razmnozevanjein da jih unicuje. Postprimarna !tuberkuloza Za easa primarne tuberkuloze preobeutljivost v napadenem telesu sele na- staja; z njo pa tudi neka pridobljena odpornost. V tem obdobju torej povzro- citelji jetike lahko se nemoteno prodirajo po mezgovnicah v krajevne in bolj oddaljene bezgav:ke; po krvnih zHah pa celo v druge organe. V postprimarni dobi Lmaorganizem svoj obrambni sestav ze izdelan. S po- moejo preobeutljivostno-vnetne reakcije in sorazmeme oclpomosti aletgieno telo preprecuje, da se bacili ne morejo vee taka kat v primarnem obdobju nemoteno 8iriti po mezgovnicah in po krvnih zilah. Zastran tega za easa post- primarne tuberkuloze tako rekoe ne videvama vee oteklih pljuenih bezgavk 155 in raztros.ov po drugih organih telesa. Organizem, iki je v tern obdobju pastal odporen, more brez veejih naporov in brez viOOmnasledkov na akuZiseu uni- eiti (razgraditi) tudi vse baeile, ki so· zaradi superinfekcije prisli vanj od zunaj. Po danasnjih naziranjih lahk.o baeili, ki so prlSli v ,telo s superinfekcija, padeja na rodovitna tla sarno v tistih red:kih primerih, ko sta preobeutljivost in pridobljena odpornost zaradiozdravljenja primarne fuberkuloze ze tako po- pustila, da se marejo bacili superinfekcije zopet neovirano razmnozevati. Pray ista se lahko zgodi tudi v primerih, 'kadar je odrpornolstorganizma zaradi 8te- vilnih zunanjih skodljilVosti tako zelo oslabela, da ga pOiVzroeiteljijetike zalo- tijo tako reikoe Cisto brez obrarnbe. Pri primarni Ituberkulozi smo rekli, da sedi primarni afekt z'VeCinev sred- njem in v spodnjem pljuenem polju. To je nekako pravilo. Pray tako pa se poS'tprimarna tuberkulozna vnetiSea praviloma zakote sk.oraj vselej v pljuenih korucah. To dejstvo s,i danes razlagamo takole: V prima,rrnem obdobju morejo bacili, k~kor smo ze omenili, napasti eel niz bezgavk v aprsju, pa tudi bezgavke pod prepono in v potrebusniei. Medtem ko se obolenje v eni skupini bezglwk izeeli,tli vnertje v drugih be:zgavkah se vee let potuhnjeno dalje in v ugodnem trenutku se baeili iz teh svojih zbiralnikov lahka razsejeja rtudi po drugih krajih rpljue. Ti zasevki pa se po nekem ze pribitem pravilu rnajveekmt zaseJe]o v pljuenih konicah aU malo pod njimi. Le-tod pogoSitodrazijo poprsniea (plevro), ki se na ta drazljaj odziva z vnetjem in z zadebelenjem. Ta sk,rita (latentna) vnetisea morejo po vee let naSlkrivaj neopazeno tileti, ne da bi se popolnoma izeelila. Ce pa se pod vplivom raznih nevseCnosti, kii slabe obrambnost telesa, ta kotis'ea zivih baeilov irazplamene, lahko pride do razpada ze zasirjenega tkiv,a, ki prodre v dusnieo in stern preide primarna tuberkruloza v postpTi- marno. Bacili, ki so se za easa prim arne tuberku1loze zasejali v apiikalnih ko- ti:s6h, postanejo na ta naein povzroeitelji postiPrimarne jetike p.od kljuenico. To naziranje je ovrgl0 tudi rlomnevo 0 nastan'ku tako imenov,anih z god - n j i h in f i 1 t rat:o V, ki so se do nedavnega veljali za zaeetek pljuene su- siee (ftize). Nastali naj bi zaradi superinfekeije. Zato pravi prof. M. G r u j i c o zgodnjih infiHratih, da v resniei nisa niti zgarlnji ntti zaeetni niti super- infektni, marvee so Ie izraz razrplamenenja zaeetnih - sp;odbudnih vnetiSe, ki so se kot zasevki p.o krvi za 'e'asa primarne tuberkuloze namestili v pljuenih konicah ali pad njimi. Se nekaj drugacnih trditev Na koneu predav,anja mOTam omeniti se nekaj drugih naz.orav 0 Hizio- genezi, ki ne soglasaja polVsemz naSo dosedanja razlago. Taka je pa'tolaski anatom Ph. S e h war t z zaee'l v zadnjem casu po svoje obravnavati razvaj pljuene suSiee. Njegov nauk, a katerem'je prvie spregovoril leta 1952, se aslanja na naslednje trditve: Kronicna pljucna jetika je pri CJoveku v bistvu krozno (eiklieno) poteka- joea bolezen, ki napada zlasti bezgavke in ki s predorom zasirjenih bezgavik v sapniee (bronhije) povzroca pri otrocih in pri odraslih pomembne sp'remernbe na pljueih. Le-te .obstajajo iz,razprostranjenih aspiracijskih infiltratov v ustrez- nem pljucnem sektorju, iz razmeheanj in iz brazgotinskih preobrazb pljue, ki sodijo k odloeilnimeiniteljem oblikovanja pdjuene jetike nasploh. Iz sirastih bezgavk, ki so prodrle v bronhije, lahko nastajajo tudi kaverne. V branhialnem 156 drevesu se vnetiSca pozneje zacelijo z bra21gotinami. Ce ne pride do koncnega ozdravijenja, ampak do ozivitve (reaktivacije) obolenja, se s'tvaiLjajonove bez- gavane bclezenske spremembe, ki lahiko znova prodlro v sapnice in vpIjucih pOlVzroeajonove aspiracijske spremembe. Schwartz izrecno 'pouda:rja, da je vsak primerr aMivne pIjuene 'tuberkuloze v zvezi zneko tuberkuIozno be2- gavko. 0 tej podmeni (hipotezi) se IV znanstvenem svetu se mnogo razpravJja. Predor bezgavk v sapnice prav21aprav ne nasprotuje nasim razmis.ljanjem o nastanku tuberkuloze,saj smozgO'l:aj omeni!li, da je organizem nekajeasa po okuzbi v sikrajni pripravlljenosti za vnetje in da so tedaj v telesu Iahko tuw se nabrekle bezgavke, ki so preostale od primarnega kompleksa. Schwartzovi domnevi, da je prav vsaka pIjuena jetika nasledek nekega bezgavenega pre- dora v sapnioe, pa ne moremo povsem priJtrditi. Druga podmena 0 nastanku pljuene tuberkuloze je lPrisla iz Italijein iz Francije. Taka>sta Con s tan tin i in Cam pan i mnenja, da pri oku~bi z jetiko ni obvezno, da pr1dejo badli z vdihom v alveole, marvee da bele krvnieke (makrofagi) p0girabijo badle tuberkuloze, ki obitieena siluznlcah sap- nika ali vecjih in manjsih sapn.ic ter jih nato po mezgovnicah prenasajo v bezgavke, ki se zaradi tega primarno vnamejo; pljucna abolenja pa nastajajo sele sekundarno, in sicer iz hilusnih bezgavk. P.odobno mnerije wajo v lfrr"an- ciji C 0 uri 1sk yin drugi. S.kolikor mogoee natanCirlOkon tralo so pri 71 001- nikih ugo·toviJi, da tre~jina teh pacientov ni niti klinieno n~ti rentgenoloSko kazaia primarnegaafekta v pIjueih, pac pasamo otekle hilusne bezgavke. Klasieni primarni kon~pleks so videli Ie pni treijini svojih bolnikov. K tern trditvam bi pripomnili sarno to, da je taksna primaTIla okuzba sicer mo~na, da pa bdkone ni tako pogostn~. Za zakljueek Iahko reeemo, da je ftiziogeheza vazen del celotnega nauka o tuberkulo,zi in da je prrav, ee se z novejlsimina:zorli 0 nastanku susice spoznajo tudi nasepatronaZne sestre, ki imajo danzaooem opravka z jetiko. Nekaj 0 Jeseni leta 1948 se OlZlCua,se kampanjska akcija zaseitnega cepljer je i:i:vedla naSa zdrav- stvena slJu~ba s sodelo:v mnozLcnih o:rganizacij ob vsestrall'lskLlPomoeid letu 1949 je delo nada- Ijeval Center za besezir: :a tuberkulozo na Gol- nilku. Leta 1952 pa. se jE Prj. Ijubljanskem Cen- tralnem antituberkulozn idelek za beseiiranje z dvema sestra:ma kot sta je bilo 'z urejevanjem karioteke, ki so jo od rnogoeih mestih in po vseh mogoeih zdravstvenih. in nezcj.ravstvenih ustanovah .. Da, se danes dobi- vamo snope zalozenih karlotek. Db urejevanjl,t te' ~adoteke je bilo nesteto kar- tonov v dveh, ireh aQitudi vee izvodih. Z ra?:nimi reOl"ganiza.eijamLin s pove- canjem tertitorija sta se podroeje indelo >te~a.oddelka, z~p Taz~irtla, zlasti :z *Predavanje v seminarju za dispanzersko Sltrokovho6sebje dne 14. IX. 1956 na Golniku. drevesu se vnetiSca pozneje .zacelijo z br,az:gotinami. Ce ne pride do koncnega ozdravljenja, ampak do o~ivitve (reaktivacije) O'bolenja, se stvarjajo nove bez- gavane boJezenske spr. ) v sapniee in vpljuCih pOlVzrO'cajonove aspir izrecno 'pouda:rja, da je vsak primer aMivne 1 neko 1:Juberkuloznobez- gavko. 0 tej podmeni !'tu se mno,go razpravJja. Predor bezgavk v lje nasim razmiSljanjem o nastanku tuberkuloz4 or,ganizem nekajcasa po okuzbi v skrajni pripr edaj v telesu Iahko tum se nabrekle bezgavke, kompleksa. Sehwartzovi domnevi, da je prav v lekega bezgavenega rpre- dora v sapnice, pa ne Druga podmena 0 je priMa iz Halije in iz Franeije. Taka sta C, mnenja, da pri oku~bi z jetiko ni obvezno, ( alveole, marvee da bele krvnieke (makrofagi) I--0- _ .• -. _ O'bltieena sluznicah sap- nika ali vecjihin manjsihsaipnieter jih nato po mezgovnicah prenasajo v bezgavike, ki se zaradi tega primarno vnamejo; pljucna obolenja pa nastajajo sele sekundarno, in sieer iz hilusnih bezgaJVk.p;odobno mnerije· imajo v lfiran- cij.i C 0 u r il sky in dTUgi.S kolikor mogoce nataneno kontrolo 00 'Pri 71 bol- nikih ugoto'viJi, da tre~jina teh paeientov ni niti klinieno n!¥ti rentgenoloSko kazala primarnega afekta v pljueih, pae pasamootekle hilusne bezgavke. IQasiCni p,rimarni. kompleks so videli Ie pIli 'tretjini svojih bolnikov. K tern trditvam bi pripomnili sarno tc),da je taksna primarna okuzba srcer mozna, da pa brZkone nL tako pogostna. Za zakljueek lahko recemo, da je ftizio!geheza vazen. del eelo1tnega nauk.a () tuberkulozi in da je prav, ee se z novejsiminazoIii 0 nas:tanku,susiee spoznajo tOOi nasepatronaZne sestre, ki imajo dan za dnem opravka z jetiko. Nekaj 0 nasem delu pri beseiiranju· Me d. s. Ci r i 1aLe s k 0 s e k. Jeseni leta 1948 se je zacela .vSloveniji prva mno~iena, se kampanjska akcija zaSCitnega cepljenja proti tuberku).ozi. TO'akeijO' je i;>:vedlanaSa zdrav- stvena sluZba s sodeloiVanjem Rdeeega kriza in O'1'O- cama, dase v easu akci:jnaroea material brzojavna,. Tudi je priporacljiva, da se vakcina veekrat bakterialO'ska kontralira zaradi ikratke O'bstajnasti in pa krajevne oddaljenasti. Pri vsem testiranju in beseziranju pa ni vazna Ie pravillIla in natanena tehnika, temvee je velikega pomena tudi kartateka, s katere je razvidno vse dooedanje dela pri pasamezniku.Le na P9d1agi to'ene eV'idence in zapiskov lahka v,aikcinator ugatO'vi, ali je nekdo "ze bil kdaj beseziran in kolikakrat je bll O'ziTOmaaU je ze bil primarna OIkuzen.V nekaterih primerih braiZgOltina na rami ni. vidna, ker je kalieina vakcine bila premajhna ali pa vakcine v ste- klenieki pred upO'raba morda nisa dab roO pretresli, kar je tudi vazna. Pri asebah, ki sa alergicne ze po nar,avni akuZitvi in so v kartateki O'znaeenekat primayno pO'zitivne, ni patreben pri ponavnih akcijah preizkus. In ee kartateka ni toena, tudi dnevna azirama sumarna pomeila ne marejo biti. Vzemima akcijo iz let 1948-1949. Opazili sma, da so atmci, ki sa bili zajeti pO'raznih ekipah, i:meli dvojna kartoteko, kjer je bUa na eni zabelezeno, da So' beseiirani, na drogi pa, da so ptrimama pozi1Ji:vni.Z leti sma Ipri riasem delu priSli da zak~jueka, da 5e kartotekanajbalje in naj1Jaeneje vodi v sklapu protituberkula'Znega dispan- zerja, ker je na ta naein mazna taena evidenca nad besezi,ranci in je v pri- meru marebftnih specifienih obolenj ta dakumen'tacija pasameznika zaradi te- rarpije vazna za leeeeega-~dravnika. 1z kartateke je razvidna, kaj se je pri kam napraviJa, in z lahkota potem zavrnema marebitne pomisleke, ees: »Beseziran je bil, pa je zbalel,« ko na ikartoteki vidima, da je bil narejen saPla preizkus, ki je bil pa pozitiven. S tern v ZlVezije nujna patrebna zahteva, da se izdajaja pri vsaki akciji patr:dila a izvrSenem delu, pa naj gre za beseziranca ali za pri- marna pazitivnega. Opazariti j.e treba starse, da te izkaznice dabra hranija, ker jih bada kasneje veekrat potrebavali, taka za akcije kakor periambulantnih ali dispanzerskih zdravnikih. V referatu sem O'menila tezave, ki jih ima naS oddelek za. BeG pri akcijah pa solah in pm mladini splasna. Prieakavali bi v mestu s preteino vecino me~ scanstva in in1:eligence vee uvidev1l!asti in razumevanja, dozivljamO' pa ravna nasprotno. Razli~o obeuti:ma ze med :solami v centru in periferijo mesta: tod poteka akcija skoraj brez kakrsnih kali (wir, medtem ko j'e v centro mesta delo zela ote~koCena. Izjave in patrdHa z zelja, da naj 5e ne beseZira, prihajaja ad vseh magocih aseb, zal celo ad zdravstvenega kadra, pri katerem bi prieako- vali najvec pomO'eiin padpare. PO'tistih salah, ikjer prosvetni kaderz razumeva- njem in s pravilnimi nasyeti starsem aktivno padpira izvedbo. akcije, nam je delo ailajsana in je tOOirezultat odziva veej:i, stem pa seveda tum zasCdtapre- bivalstva pred tuberkuloza. Nera?umljiva je, od kad pri zdravs:tvenem inpra- svetnem kadru ta negativni odnosda bese~iranja. Sprico tega tum ne marema pricakovati, da bi na zazeleno razumevanje naleteli prisltal\Slih in os'talem pre- bivalstvu. Ta:ko so na dnevnem ,redu vsi magoCi izgovori, niljveCkrat neuteme- ljeni in neupravieeni, dostikrat naravnast smes.ni, vcasdh pa .izrazeni cela v zaljivem tonu. Preidavanja starsem in posveti z ueiteljs:trvompired posameznimi akcijami niso zalegli kaj prida, pri starsih secelo ne. Da sedaj se sicer S'ankcije niso izvajale, razen v redlkih pri:merih, tada sedianja naevadiilaSveta za zdrav •. stva LRS so z,e-drugalooa, seeveda Ie za utemeljene primere, kadar prepriee- vanje Ijudi z zadaiStna inteligenena ozirama primerna profesianalno stapnja ni zaleglo. Glede kamplikacij, a katerih se vse prepagasta gavari, pripominjam, da 160 jih sploh ni bila, ker dela ekipa skrajno obzirno in previdno .. Zato bi kakrsne koli govariee v nasprotnem ,smislu bile doeela neutemeljene. Koneno naj navedem 5e nekaj stevilk, izkaterih je ra'zvidno dela Iju'b- Ijanskega oddelka za beseziranje, in sieer od leta 1952 pa do danes. SkUlpno stevilo planiranih je bilo 46040 oseb. Od 'tega je bila zajetih 34043 ali 73,9%, pazitivnih je biLo 16888, od katerih je billalnaravno pOiZi'tivnih7089,negati!vnih 17155 ali 50,39%, beseziranih je 'bilo 10606 ali 61,82%. Rripominjam, da tu niso vsteti primeri,ki jih posi'ljajo dispanzerski in drugi zdravniJki individu- alno zaradi diagnostike ali beseziranja, kar tudi znese 'ze nekaj sto primerov. 1z vsega tega vidimo, koJiki3nevaznosti je !pravilna tehnika dela in tacno vodem.je kal'to:teke BeG. Le 'z natanenim in vestnim delom se bomo izognili neprijetnim posledieam, omalovazevanju akeij z,a belSezkanje in taka pola- goma prepreeili tudi negativisticne govoriee, s Cimer 00 skupnost ogromno pri- dohila v borbi prorti tuherkulozi. o pravilni s :erski sluibi·. Cedalje oeitnejsa je avstveni besedi, po Cisti in dopovedni slovenski ~ lje prizadevanje dispan- zerskega oddelka 1[15t,]tt w je uvrstil v program seminarja tudi predaval nzelIiSkidejavnosti, Ni prvie, da se na l SiVOjcas doma »Zdrav- stveni vestnik«, glasilo :m1je priha}al v goste danes ze pokojni Mkko lih dobrin. Pray je,da se pokojnega nelStorja s ) tej priloZnosrti sporni- njamo, saj 'je s tega pod _ _ • .'0 po n'jegovi smrti. Bil bi g,a gotovo vesel Saj je vse iZiJvljenjez njemu lastna prizadevnosltjo in pri- zadertostjo stal na braniku za lepo in pravillno slovensko sMokovno besedo in nam vsem ikazal pot v pravo smer, stran od jeziikovnih zablod, povrsnosti in jeziko'Vne nemarnosti. NjegO'Vodediileino' je prevzela Slovenska aikademija znanosti in umetnosti, ki v svojih strDkovnih sekcijah oblikuje ustrezno strokovno besedje. Ce se preko znanih imen Haman - Pleenik - Cem,~e- KosiI' - HribaT -- Karlin - Pertl in drugih razgledamo po tern podroeju stroko'Vno-jezikovne dejavnosti, 5e nujno vprasujemo, kje smo dandanes in da Ii nas popelje pot navkreber ali po tolikerih truda po1nih prizadevanjih s!pet navzdol. Takoj naj povem, da si dandanes ne prizadevamo vee za to, da bi po vsi siE skliSali kar zalpovJ:'lStjoslo'veniJtistl"oikovneterminuse. Ne ustavljamo 5e vee, da hi tratili .cas z iskanjem ustreznih oznameno'Vanj po starih be.sedjakih, z uvajanjem arhaienih obliik v stroko'Vno besedje, da bi ohorozeni z njimi vsak s svojo malho IPresenetil in prelisieiJ. svojega sobojevnika. iPredvsem gre za pravilno jezjilmvnopresojo novih potrebnih strokovnih izrazo'V;da li so tvorjeni pl'avilno po jezikovnih zakonih, ida li so dopovedni, jasni in zi'Vize ob T'ojstvu. * Predavanje v seminarju za dispanzersko strokovno osebje dne 14. IX. 1956 na Golnlku. 161 jih sploh ni bilo, ker d kali gavorice v nasprot Kaneno naj naved Ijanskega odde1ka za 1 stevilo planiranih je bi pozitivnih je biLo 16 88E 17 155 ali 50,39%, bese nisa vsteti primeri,ki alno zaradi diagnastike Iz vsegatega vidin vodenje kal'to;teke Bee neprijetnim p'Osledicam goma prepreeili tudi ne: dobila v barbi p1"oti tu"v ••~•.•.w" •. ~vidno.. Zato bi kakrsne ~ljene. I je razvidno dela ljub- ,2 pa do danes. SkUiPno ~ajetih 34043 ali 73,9%, d:tivnih 7089, nega'Uvnih %. Rripominjam, da tu 'ugi zdravnliki individu- 'ze nekaj sto primerov. a tehn'ika dela in tocno delom se bomo izogniH ,eziranje in tako pola- • skupnost ogramno pri- o pravilni slovenscini V dispanzerski sluibi~. Dr. F I'a n j a Smer d u Cedalje oeitnejsa je potreba pa lepi in dognani zdralVstveni besedi, pocisti in dapovedni sloV'ensikiIbesedi.To nam se pasebej potrjuje prizadevanje dispan- zerskega oddelka Inst,lituta za tuberkulozo na Golniku, ko je uvrstil v program seminarja tudi predavanje a slovenskem. izrazju v dispanzeil1skidejavnosti, Ni prvie, da se na Goiniku ,govo!I'i00 tem. Tu je bil svoj ,cas doma »Z!drav- stveni vestnik«, glasilo slovenskega zdravnistva. In serm je pirihaj'al v goste danes ze pokojni Mi;rko Cernie s po,lno biJSagojezH{,()Ivnihdobrin. Pray je, da se pokojnega nestorja slovenske zdravstvene besede ab tej priloinosti spami- njamo, saj 'je s tega p'Odroeja pd nals toO predavanje P!I'VOpo n'jegovi smrti. Bil bi g,a gotovo veseL Saj je vse Izivljenje z njemu lastno prizadevnosltjo in pri- zadetostjo stal na braniku za lepo in pravmnoOslovensko g,trokovno besedo in nam V'sem kazal pot v pravo smer, stran ad jezilkovnih zahlod, povrsn:osti in jeziikovne nemarnosti. NjegovO'dediScino' je prevzela Slovenska akademija znarnosti in umetnosti, ki v svojih strokoOvnihsekcijah oblikuje ustrezno strokovno besedje. Ce se preko znanih imen Homan - Pleenik - Ce:rrme- KosiI' - HribaT -- Karlin - Pertl in drugih razgledama po tem padroeju strokovno-jezikovne dejavnos:ti, se nujno vprasujemo, kje smo dandanes in da Ii nas popelje pot navkreber ali p'O tolikerih truda polnih prizadevanjih spet navzdal. Takoj naj povem, da si dandanes ne prizadevamo vee za to, da bi pa vsi sHi skusali kar zapov.mtjo slo,veniJtistrokovne terminuse. Ne ustavlj.amo se vee, da hi tratilieas z iskanjem ust,reznih oznamenavanj po starih hesedjakih, z uvajanjem arhatenih Qblik v strokovno ibesedje, da hi oborozeni z njimi irsak s svojo malho iPresenetil in p-reliJsietlsvojega sabojevnika. iPredvsem gre za pravilno jezi'kovn'Opre.&ljonovih p'Otrebnih stTok'Ovnihizrazav; da li so tvarjeni pl'avilno po jezikovnih 'zakonih, da li sa dopovedni, jasni in zivi ze ob T'ojstvu. * Predavanje v seminarju za dispanzersko strokovn'Oosebje dne 14. IX. 1956 na G'OlrtikU. 161 Po vsem tern je jasnlO, da nas predvsem~animata v zdravstvenlh spisih s I 0' g in j e z i k 10 Vnap I' a v i I n lOst. Vsak pisee imej SVO'jSIDg; ta je s severa, oni z juga nase O'zje dO'mDVine.TO'davsi ,pisemO'isti knjiZevni jezik, ki ne dO'valjuje PO'krajinskih samO'ValjnDstJi.KO'ncna g're dandanes se za jez~kovno abeeedo. Kaj bi s slO'gom, dDkler se niJsmDpreko :sIlO"vnieein dO'kler. ne razlO'- cujemD tujih besed ad nasih, izpoSiojenih Dd se zivihj dO'maCihDbnjih. P,rimerO'v za to je na pretelk v strO'kDWlihrevi:jah in tudi drugod. Ne segajmo po zvezdah - nebogljeni kot smo - in ne zdimo se vazniin wceni, dDlkler svoje misli z muko izrazamD v nekicudni in manjkavi govO'rici. PO'slusajte: »D e j s t v a je, da smO' p 0' d u z eli vse mer e pre dO's t 0' I' 0' ZnO's t i « ! Pa si tega stavka niJsem mO'rda izmislll, saj sem ga pri nekem strO'kO'vnem predavanju sUsal pray v tejobliki. In kaka bi rekli pO'slO'Vensiko?»Res je, da smO'stO'rili vse patrebna.« »MO'derna medicina, ki se bavi s to'talitetO' individua, ne sarnO's pO'edinimi organi« - to' nemara nl sO'dobnO'ZldravstvO',ki se wkvarja seeHm ClO'vekom, ne sarna s pDsameznimi O'rgani, ka-li? »V krvi septicnih diftericnih bolnilkov najdemO' difteTicne baeile za casa ziv'ljenja ,Ie ired'kO'kdaj in:travitalnO'«. In pO' nase? »V Ikrvi septicnih diftericnih bO'lnikov najdemo Ie redkDkdaj za ziva bacile difteriije (daviee).« Inse dve evetki nabuhle znanstvene gDvO'riee: »KDnCnO'igra v tern ·c,asueela VI1stapsihO'genienih mDmentO''VSVO'jO'VlDgD. V prvi vrs1tikDnflikti, ki j,ih ustvarjasDla, kjer iPirihaja dO'kO'n'Vellzijepsihicnih kO'mpleksov in psihicnih muk, kar se PO'gDstDrealizira v Dbliki glavobDla.« PO' nase: V temca:su se izprevriZejo v glavO'bO'ImnogDteri 'duse'Vni zapletki, na- stajajoci zaradi DbiskDvanjasole. - Strrinajst dO'maCih besed names to' »konvDluta« 35 besed, ki je natrean s tUjD ucenjakarslkO'sarD. »Gibe metodi, dO'kaz tuberkulina in elasHcnih vlaken, imata kDt mikrO'- skO'picno-morfoJogiJCni metO'di to kvamo pO'sebnO'st, da zavisijO' v relativnD viJsdki in indiviJduamo razHeni meri Dd natancnosti, pazljivDsti in subjektivne spO'sO'hrlOlstirpreiskO'valca« (!!) - MilkrO'skopskO'-. mO'rfologicnO'je sarnO'ob sebi razumljivD, relaltivno ni nic jasnejse kO't sO'razmemO', v visoki meri je pa slDVenskO':zelo. Ce sta metadi 0' d vis n i Ddpreiskovalceve zmO'znO'sti,je in- dividualna mera odvec, se posebej pridevek subjektiven. Vsaka zmO'znost je subjektivna. Sta'Vek je zgO'voren primer tuje mnDgO'besednosti. Teh nekaj primemov nemara zadostuje. 'J.asna je tDrej, kaj sem imel v misHh. Prijazna bralka, ki mi je dO' sem sledila, naj ve, da ji lahkO' nasujem §e zvrhano »brentO'« pDdolbnih jezikO'vnih evetk. Besede, ki so v nasi stroki v rabi, bi lahkD razdeliJi pO' V2loreu: telefon - telegraf - stadDn. . TeJefDn je pac telefDn, kO't je p<1sta pac pO'sta. NikdD jih ne bo skuSal sIO"veniti,ne da bi se stem Dsmesil. V t'O'skwpina stejejO' strD!k:DvneO'znake, ki j1ih ne mDremO"S pridDm pDnasiti. Na primer: aldehid, alkohO'I,antivirus, aDrta, atelektaza, eentI1ifuga, fistula, maJ.arija, miliarka, miksedem, pnevmD- tDraks, respirDgrafija, sfericen, telepatija itd., itd., da jih imenujem sarno nekaj, kar mi jih sproti pride na mise!. V skupinD telegraf hi mDgH uvrstiti besede, za 'ikatere imamo dDmaco besedo,ki vcaslih niti ni taka dDpD'VednakDt s1l:mkDvniterminus ali pa je nje domaca oblika pray tako slaba, kDt je jezikovno slaba seSitavljenika brzDjav. Naj jih nekaj nastejem, kakor m.i prihajajD pDd pero: aholija (brezZD;1cnDst), acidDza (presnDvna prekisnjenost, zastrupitev _s kiJsHnami), ak[Drhidrija (brez- 162 kislost), anamneza (predhodna zgodovina bolezni), degeneracija (izrojenje), diabetes (sladkosecnost), fiksirati (pritrditi), hematulfija Qkrvosecnast), insufi- cienca (slabost), levkocit (bela krvnieka), migrena (enostranski glavobal), ne- kroza (mrtvina), ordinacija (zdravniSki predpis), pigment (barv,ina), sok (ziveni pre ires) iid. itd. V tretjo skupino sodijo besede iz na'sega zargona, ki so [ast strokovnega pogOlVornelgajezika in so se ,ponekod vrinile tudi v tiskano besedo. Stacio'll sicer nikdo ne IPiSe,galVoripa 0 kolodvoru, kot da se nilooHni sliSal a pastaji. Med te besede sooi nesteto kroatizmov in tOOise germani1zmov, da jih 'lle kaze navajati. TO' so brezdomke in vsiljivke, na sreeo zveeine enodnevnice glede na zivJjenj.sko dabo kakega jezika. K tern trem skupinam bi lahko dodali se eet,r,to iz delavnice jezikotvor- cev (ne jezikoznancev!). In skoraj vsak ad njih ima nekaj takih izrazov na vesm. Na SifeeOso to' mrtvarojeni plodovi. Sarno za zgled: anegibiti (imobilizi- rati) , abrezploditi (ojalolViti),pa vsa dedno obremenjena »Zlahta« na -ica in -avica (bezgavkavica, slonavica, zemljavica itd., itd.). Ce pogledamo, nekoliko poblize v nase ozje ftiziolosko izrazje, govorimo a desnih in levih pljueih 'in ne po nemskem vzoru a desnem in levem pljuenem krilu (Lungenfliige!l). Lobus sodi v drugo skupina (iele:graf), saj ne ustreza niti pljuena krpa (Lappen) niti rezenj (= rezina,rporvrh je to se srbohrvatska beseda). Ce hocema bilti nezni, bomo p.ae rekli ,rezenjeek ali krpica, ostali pa bomo menda kar peri lobulusu. Po saITJnikunizdol pridemo v S'apnice, branhe, vendar bamo rrekli bronhulus in ne ,sapnieka (kveejemu mala sapnica), dasi medicinskosolanemu eloveku vee pave bronhulus. Alveolus je meSieek. In ab tern izrazu smo priSli do diagnoz. Echinoccocus alveo\laris je a,lveo- larni ehinokok in ne mehureasti mehurnjak. (BlaschenhiUs.enwurm). Lepo osta- nirno pri latinski diagnozi in je ne prevetjajmO'!Kolikor je potrebno poznavanje diagnoz v medna'r'odni oznaki nasemu srednjemu in tudi se hizjemu medicin- ~1kemuosebju, mislirn, da mu ze vsakdanja raba vee kot dovolj jasna dopove, zakatera bolezen gre. Nasa medicinska sestra pray dobifOve, kaj je Phthisis fibrocaseosa cavernos,a in ji ne bo nikdar priSla na misel, da bi t'O rnogla biti vlaknastosirasta lu.lknjava SUiSlca.DiagnO'zanaj ostane torej v izvirnem jeziku, sicer posltanemo smesni. Vitalna !kapaciteta je v vseh jezikih vitalna karpaciteta, z dobesednim pre- vadom brez pwimernega tolmaeenja ne pridemo nikamoT. Dihalna zmogljivost pac ni nikoli vitalna kapaciteta (telefon!). Plevra je parietalna (pmebrnica) in pulrnonalna ali visceralna (papljue- nica), mediastinalna rpa je le mediastinalna. Napaeno bi billo tvariti z besedo medpljueje (mediastinum) medpljueno papljuenico (pleura mediastinalis). Jetika je izposajenka iz gvsCine (hekti:k6s - kahekti:k6s), PO" domaee stiSica in s pridervnikom suSieen-ena-a (z naglasam ,na ill, nagnje'llast k balezni pa je susienost. Primaren (prvoten) in sekundaren (drugoten) gre, za terciaren (ne tercialen, kot panekod lahkO' beres, n. Pl'. tercialni sifilis) pa moramo ze re~i: v tretjem stadiju (ne stadiju). Mogoee hi bila pray, da pokazerna s prstom na nekatere izmed vsakdanjih (ne vsa!kodnevnih) narpa'kv gavaru in rpismu: sencase naziife (kaze se kot ... ), ertez (risba), pristati na kaj (privoliti v kaj, strinjati se seim), p{)dvzeti mere (stariti karake, ukreniti), limfne zleze (bezgavke), plleurit-a (plevritis-a, plevri- tida-e), vnetje pljqe (pljuenica), pneumoliza (pnevmaliza), balezensko ognjiSee 163 (gnezdisce, kortisce, vnetisce),zarisce v epidemioloskem pomenu in f()lkalna oktiZba v patoloskem pomenu. In vnete spremembe so pac vnetne spremembe, za bronhialen pa je po novi nomenklaturi v rabi bronhalen, saj pride od besede bronhus ne bronhius. Samo nekaj :se za tiste, ki bi Ie radi zvedeli,kak'O bi pona8ili neikaj vsaik- danjih latinskih 'OznaJk:za hronhogeno 'bomo rekli na kratko: na!stala po bronhu, limfogeno po limfi (mezlgi),hematogeno - po krvi, klrvoroden bi bila meha- niena presaditev angleske besede bloodborn. . Glede naa k t:i v n os t obolenja' imamo naslednje oznake: activa - dejavna; acuta - ostra; ad latentiam vellgens (ne virgens!) :.- ponehajoca; caseosa - sirasta; cavernosa - luknjicava, luknjasta, lu:knja1:a (z mnogimi kav'ernami);chronica - pocasna; congestiva ~ prekrvljena, exacerbata - poslabsana, razplamenela; in remissione - vponehavanju; febrilis - vrocicen; fibrocalcaria - vlaknato apnata; fibrocaseosa - vlaknalto sirasta; gailoppans ali galoppax (pravilno fLorida!) - hitra; gelatinosa - klejasta, zelatinska; latens - prikrita, pritajena; migrans - potujoca; obsoleta - zastarela; oss1£i-., cata - zakostenela; peeracta - koncana; progrediens - napredJujoca; recens - nova, novejsa (ne sveza!); regrediens - nazadujoca; sanata - ozdrav:ljena (zazdravlje~a!); stationaria - ustaljena. Glede na r a z sir j en 0 s t obolenja imamo nasilednje IOiznake:pri hema- togeni tuberkulozi: diffusa - razprostranjena; discreta - neocita; generalisata - obca; gradus mediocris - umerjena; pri bronhogeni tuberkulozi: 'confirmata - utrjena; desperata - huda, brezupna; exstensa - razsiTjena; incipiens - zacetna. 1zolirana tuberkuloza je osamljena, komplidrana sp[etena in diseminirana - razsejana. Niti odmerj'eni prostor niti odmerjenicas ne· dovoljujeta nadrobnejse po- globitve v probleme, na kat ere naletimo peri razglabiljanju 0. nasi zdravs1:veni besedi. Pdcujoce vrs,te irrnajdsarno. namen, da nas opozarjajo vedno in vedno, da pomislirno tudi v vsakdanjem zivlj'enju na to, da nam je jezik danzato, da poV'emo,ne pa da skrivamo svoje misli, in predvsem zato, da jih izrazamo pTavilno in izobrazenemuCIoveku primerno. ' Da smo na pravi poti, potrjujejo izsledki enega najvecjih sltwenskih jezi- koslovcev - p. 81. Skrabca: »1n zdaj, kaj naj se pav'em? Naj zacnem vnovic razkladati, kako sem se se bolj d 0 z i v ega preprical, kako malo se pri nas ceni, kar nas dela narod? ... To je, kaj ne, nas jezik, naS knjiZni, s10vstveni jezik. Ce pa mi tega jezika ne znamo in se gal tudi uciti ne mammo; ,ce nam j'e vseeno, ali se govo:ri in piJSepray ali ne p'rav, primerno aline primerno prilrojenim :rouzakonom .. , potem se nikaT necuddmo, ce ginemo ... Ni ni ravno ona, ravna nasa sloven- scina med vsemi slovanskimi jeziki najlep8a, najprimernejse ustvarjena v vsakem pogledu? ... Da je nasa slovenscina lep jezik, priznavajo tudi izvedeni in pravieni tujci.« »Nasa sliovenscina je 1:<':rej,prepricani smemo biti, eden najlep.sih jezikov na svetu. Mi bi ta jezik morali ljubiti kotdragocen dar, varovati ga skrbno v'Sake poskodbe in uciti se ga z vso pridnostjo in natancnostjo. Brez ucenja ni znanja, brez znanja ni blagostanja, ne uspeha, ne napredika. Najboljse orgle ne bodo lepo pele tistemu, ki se nizadosti orglati ucil. Najpopolnejsi, naj- plemenitejsi jeziik ne· bo resil svojega naroda, ako ga ta ne ceni, ako se zanj 164 maUomeni. Prej ali 'potlej se bo takemu narodu jezik rpotujeil, pohabil in potrl, dokler bo naposled .popolnoma zamrl in izginil in s svojim jezikom bOotak nemaren narod sam zginil s tega sveta - podlaga Itujeevi peW ... « In ,ee je vse tako, 0 eemer nam govori 1z·vedenclovek v sV'Ojihspisih, aU ni pray, da se lotimo dela z veselo zavestjo? Bred nami je svetel dan. Ice ·t se izrazajo virusologi, ~ljev nalezljivih boilezni. oskeznacilnosti influen- ·vo sreeanje z influenco, Ikajpljicno Oku2bo, nja, zaradi k.ratkotrajne Ep Virus irufluence je mnogo balj »p~asticen« Tej lastnosti virusa mOl ce, Kot so: spIloma sprejemljiv izredno lahek nac:li moznost pogostnih imunitete, in izredno kratka ink ..... Vse Ite znaeillnosti so 'V2l'ok za muhastocud influence, za njeno nenadno pojavljanje in hitro sirjenje, kar ji daje pray ,posebno mesto med akutnimi nalezljivimi boleznimi. Ce poizkuSamo analizirati gibanje influence v zadnjih sto letih, lahko razdelimo taeas na 4 obdobja: 1. Do leta 1889 se je inf.luenca pojavljaJ.a redko in v lazjih oblikah. 2. Epidemija 1889-90pomeni prieetek razdobja, ko je postala influenca vazna postav.ka v morbidnositi:'in mortalnosti veNne dezel zmernega pasu. 3. Leta 1918 je :izbruhniJla velika pandemija, v ikateri je umrlo vee kot 15 milijonov ljudi v nekaj letih. Posebna znaeilnost te pandemije so bille bronhopnevmoniene ikom.pli!kacije,fatalne za mlade zdrave osebe. V naslednjih letih se je bolezen precej ublazila. 4. N~kako od leta 1933 se pojavljajlO v mnogih dcielah epidemije lazje oblike, vsakih nekaj let. MOiZnoje, da se vsakcas pojavijo nove hude pandemije. Pri analizi razdobja pred 1933, .t. j. pred izolacijo virus a, si pri studiju influence lahko pomagamo sarno z vitalno-statilSticnimi podatki. Dvod v epidemi'eno razdobje tega stoiletja so bile epidemije v Rusiji v letih 1886 in 1887. Kaze, da, se je bolezen po teh epidemijah zadr.za1a v ende- mieni obltki nekje v centraJ.ni Aziji in je proem izbruhnila v epidemieni obliki v Buhari v maju in· juniju 1889. Sibirska mesta, pray tako \Peterburg (to je danasnji Leningrad), so bila ~ajeta v oktobru, zapadna Evropa pa v novembru in decembru. Ta epidemija je zajela vecinosveta, vendar ni zaMevala z·rtev . med mladimi ljudmi. Najbolj znaeilno zanjo je dejstvo, da po tej epidemiji inilluenca ni nikdar vee padla na rprejs.njo raven. Epidemija 1918-19 je bila najihujsa, kar jih 'pozna zgodovina te bolezni. Verj'etno nikoli ne bo mogoee razjasniti, kaj je prived!lo do te katastrofe. V prvih mesecih 1918 influenca ni ikazala znakov narascanja, toda ze v juniju tega leta so priceli umirati mladi ljudje v Britaniji. Epidemija se je pojavila 165 maila meni. Prej ali 'pat~1 dakler ba napasled pOI: nemaren narad sam zgirJ Inee je vs'e taka, a ni prav, da se ola,timadl Fired nami je svetel ltujeil, pohabil in lPatrl, 5vajim jezikam bo tak evi peti! ... « vek v svojih spisih, ali EpidemiQlogija influence D r. Jan e z K met Virus influence je mnago bolj sp~emen~jiv ali, kot se izrazajo virusalagi, mnoga bolj »p[asticen« ikakar veeina drugih povzraeiteljev nalezljivih bo!lezni Tej la8tnosti virusa maramo priSteti se druge etpidemialoskeznacilnosti influen~ ce, iko,t sa: spLoSna$prejemljivost iljudi, :z;lastikadar gre za prva sreeanje z influenco, izredno lahek nacilIl prenaSanja, ,ki je znaeUen za ikapljieno ok~bo, moznost pogostnih ponovnih obalenj v teku ziviljenja, zaradi !kratkotrajne imunitete, in izredno kratka inkubacija. Vse ,te znaeiJInosti sa 'V~rok za muhastocudinfluence, za njeno nenadna pojavljanje in hitro sirjenje, kaT ji daje pray ,posebno mesto med akutnimi nalezljivimi boleznimi. 'Ce poizkuSamo analizirati gibanje influence v zadnjih sto, letih, lahka razdelimo taeas itla 4 obdobja: 1. Do leta 1889 se je infiluenca rpojavljala redka in v lazjih oblikah. 2. Epidemija 1889-90 'pomeni prieetek razdobja, ko je pastala influenca yazna pastavka v mOTlbiJdnositi:'in martalnosti veeine dezel zmernega pas'll. 3. Leta 1918 je izbTlUhniJIavelika pande.mija, v ikateri je umrlo vee kot 15 milijonay ljudi v nekaj letih. Posebna znaeilnost te pandemije sa b:iil.e bronhopnevmoniene iko.m.pliikacije,fatalne za mlade zdrave asebe. V naslednjih letih se je bolezen precej uiblaziJa. 4. N~kako ad leta 1933 se rpojavljajo v mnogih deZelah epidemije lazje oblike, vsakih nekaj let. MOiZnoje, da se vsakcas rpojavijo nave boudepandemije. Pri analizi razdobja pred 1933, ,to j. pred izolacijo virus a, 5i lPristudiju influence lahko pamagamo samo z vitalna-statiJStienimi rpodaiki. Dvod v epidemiena razdobje tega sto!letja sa, bile epidemije v Rusiji v letih 1886 in 1887. Kaze, da se je bolezen pa teh epidemijah zaddala v ende- micni obliki nekje v centralni Aziji in je potemizbruhnHa v epidemicni abliki v Buhari v maju in juniju 1889. Sibirska mesta, pray tako \Peterburg (to je danasnji Leningrad), so bila ~ajeta v aktobru, zapadna Evrapa pa v novembru in decembru. Ta epidemija je zajela veeino s'Veta, venda,r ni zahrtevala zrtev . med mladimi ljudmi. Najbolj znacilno zanja je dejstva, da pa tej e,pide.miji inffiuenca ni nikdar vee padla na rprejsnjo raven. Epidemija 1918-19 je hila najihujsa, :kar jih pozna zgodovina te bolezni. Verjetna nikoli ne bo mogoee razjasniti, kaj je privedIlo da te katastra,fe. V prvih mesecih 1918 influenca ni Ikazala znakov narascanja, Itoda ze v juniju te.ga leta sa prieeli umirati mladi ljudje v Britaniji. Epidemija se je pajavila 165 v zelo hudi oblilki istoeasno ze poleti 1918 v ZDA, zlalStiv Bostonu, v Bl'estu v Fl'anciji tel' dl'ugih pristanrseih, kjel' so 'se izkl'cavaJe in vkrcavale ameriSke eete v Evl'opi. V zapadnoevrO,pskih lukah je takl'at bilo vojaStvo z vseh str':mi sveta. Ni izv,ki zavirajo temposirjernja epidemije, je pomembno pred- vsem s staUsea narodnega gospodarstva, da se prepreCi dezonganizacija pro- dukcije. Hospitalizacija vseh bolnikov za easa epidemije rni izvedlji'va, veeina jih bo preleZala svojo bolezen doma. V takilh primerih je priporaCljivo vsaj poizkusiti z izolacijo v posebni sobi in se izogibati ne nujno ipotrebnih stikov z bolnikom. Dobra je prepI'eCiti stike z zunanjim svetom v zaprtih kolektivih. Edino upanje za uspesno p'iepreeevanje influence je aktivna imunizacija. V tej smeri so veliko delali Amerikanci in AngleiZLIzdela'Va dobrih cepiv je se v eksperimentalni fazi, vendaI' so ze izdelane vakcine, ki dajejo upanje na bliznji uspeh. Premosti.ti bo treba dva osnovna problema pri izdelavi dobrih vakcin. Prvi problem je izbor sojev virusa. Prve vakcine, ki so bile izdelane iz sojev, izoliranih v pI'ejSnjihepidemijah, nisa uspesno seitile pred obolenji, ki So' jih povzroeali novi sajL V letu 1953 So' sicer izdelali vakcino iz soja tipa At, ki je u!,pesno saitBa osebe, okuzene z novimi podtipi tega soja v novih epide- mijah, eeprav sase ti novi podtipi serolasko razlikovali od soja, iz katerega je bila izdelana vakcirna. Je toI'ej wpanje, da hooo ikmalu na ra:~olago posamezni soji, primerni za izdelavo dobrih ,va:kcin,vendar ostarne vkljucevanje novo izaU- ranih sojev v vakcine se vedna najzanesljivejsa metoda. Drugi problem pri izdelavi vakcine je uporaba novih adjuvansov. Poka- zalo se je namree, da je koncentracija virusrnega antigena v vakcini zela vazen faktar. Salk s sadelavci je opazil, da je mogoee doseei mnoga veejo koncen- tradjo antigena, ee se. virus najprej emulgira v manidnem mono-oleatu in potem suspend ira v lahkem mineralnem olju.Tak pos:topek ?mogoea kombi- nadjo vee sojev v relativrno majhni koJieini vakcine in je tako magaee v vakcine spmti vlkljueevati tudi nova odkrite soje. Perspelktive za izdela:vo dohrih cepiv torej 'niso slabe. Upostevati maramo obstojeee tehniene mOZnosti za izdelavo ddbrih adjuvansov in, kar je se bolj vazno" sedaj ze prevladujoee mnenje med virwsologi, da So' variacije antigen- skih lastnosti virusa vendar omejene. V bodoCJnostibodo verjetno izdelana cepiva, ki bodo vsebovala razliene antigenske kompanente, .s pomoejo katerih bo mogoee doseei takomoko irrnuniteto, kot se sicer lahka doseze Ie s po- novno okuzbo z raZilienimi soji vir1:lSa. Edina moznost za res uspesno zatiranje te bolezni je dana na intern a- cianalni bazi. 8e sedaj je S:V6Z spomin na pandemijo pO'prvi svetovni vojni, ki je povzroeila smrt toliko mladih ljudi, paralizirala cela mesta in bila vzro,k Oigromnegospooarske Skade. To je hil asnovni vzrok za o'rganizacijo medna .• rodne borbe z influ~nca, barbe, ki jo vadi SZO, ta edinstveni instrument OZN v sluzbi elovekovega zdravja. Teoreti6no je pray lahko mogoee, da se taka katastro,fa ponovi, saj poznamo velika nestabilnost virusa influence in bi se soji, ki So' nekae prevladavali, lahko zopet pavrnili. »Ce izbruhne ,epide- mija,« pravi Payne,sef epidemioloskega addelka 8Z0, »se clovek ne vprasa vee, ali ba zbolel ali ne, temvee samase, kdaj ba zboIel.« Poleg tega poznamo 168 iz najnoveJse zgodQvine influence pray hude epidemije, kot je bila liver- poolska v letu 1951, ko je letalnost presegalii najvisje stevilke iz pandemije 1918. V epidemiji na Nizozemskem leta 1949 je n. pro umrlo v pray kratkem - casu 2200 ljudi. SZO si je v borbi z influenco zastavila slOOecenaloge: da izdela metode borbe proti morebitnim bodocim nevamim pandemijam, da zmanjsa hitrost sirjenja in nevarnost epidemij ter mnanjsa· tez!ke ekonomske posledice influence. Svoje de10 apira na sledeca tri Ispoznanja: 1. Uspesna vakcinacija proti influenci je advisna ad nasega paznavanja virusa, ki je pavz'l'acil epidemijo. 2. Potreibna je stalna budnost, ce hacerna pravocasna odkriti nove in po- tencialno nevarne soje virusa. 3. Epidemioloska apazovanja je mogoce interpretirati samo istocasno z laboratorijskimi analizami virus a, ki je povzrocil epidemijo. Informacije, ki jih pDtrebuje SZO v ta namen, morajo biti zbrane 15 cim v6cjega podrQcja sveta. Organizirano je bUo preko 50 centrDv za inf.luenco sirom pO' svetu. Centri imajD dye glavni nalogi: zbirati padatke '0 gibanju influence, jih po najhitrejsi pati posrOOavati Glavnemu stanu SZO v Zenevi, izolirati in tipizirati saje virusov, ki sO' se pajavili na njiihavih podrocjih, ter jih dati Cim hitreje na razpalaga sOisednimcentrom in SCI v Lond'Onu. Zbiranje in analiza padatkov '0 gibanju influence je tezka naloga. Klinicna diagnoza ne m'Ore biti zanesljiva'in nemogace si je ustvaTiti slik'Oa resnicni razsirjenasti epidemije. Sicer pa ne gre za paroeanje a tacnern stevilu obalenj, temvec se uparabljajo primerni pokazatelji, kat n. pr.stevila naVD vpisanih bDlnikDv sacialnega zavarovanja, bolniski stalez pa tavamah itd. Ce se. taki padatki ,zbirajo dalj casa, se kmalu pakazeja normalne steviIke, znacilne za pasamezno dezelo, in ni tezko apaziti nenadnih obcutnih parastav, ki sa zvezani z epidemijami influence. IzO'lacija in tipizacija nava izaliranih sojev je odvisnaad dabre apreme laboratorijev in iznajdljivasti ep,idemialoske slu.zbe. Hitra izmenjava sojev moo lalbaratoriji pa je odvisna v veJiki meri ad stapnje mOOnaradne odgavarnasti pasameznih virusaloskih labaratorijev. LjUibasumna cuvanje sojev, dakler jih laboratorij ne tipizira sam, lahka pameni izguba dragacenega casa. Ovganizacija SZO v botbi z influenco je dala ze lepe rezultate. Medna- radna kaordinacija 42 drZav, vkljucenih v to delo, pa je garancija za hitrejse in balj'se resevanje vseh prablemov, zdrtiZenih 15 ta boleznija. In kancnose nekaj podatkov a letasnjiepidemiji influence pri nas. KranoloSk~patek epidemije je magoce vsaj pribHzno rekonstruirati takale: V oktabru 1955 se je pojavila vecje steviIa primerav influence na pad- racju Stanjela in Dutavelj v sezanskem akraju, pmti kancu leta pa tudi v Izoli, PortarO'zu in Secavljah. V decembru 1955 javljaja epidemijo iz predelav murskosobaskega okraja, ki meje na Avstrija in Madzarsko. Istocasna 'razsaja influenca v ,O'koliciKrskega. Ze v navembru in decernbru se pojavi tudi v celjskem akraju, kjer doseZe vrhunec v januarju in februarju. Maksimalna stevila abolenj v koprSkem akraju je javljena februarja, v kaeevskem v drugi pQlovici februarj.a, v murlskasabo'skem v zacetku felbruarja, Ljubljana je val influence zajel v zacetku februarja. Epidemi'ja na vsem podrocju Slavenije se zav,lece preko vsega mal'ca ter v zacetku aprila polagama pajenjuje. 169 Stevilo oboleliJh je :po podatkih Qkrajnih higienskih postaj ze10 visoko. Koper javlja, da je influeneo prebole10 rpriblizno 20000 ljudi ali 20% prebi- valstva. V nekaterih ,obcinah, kot n. pr. v sezanski, jo je prebolelo kaT 75% Ijudi. Ljubljanski okraj racuna, da je pribliZn050 000 oseb iskalo zdravniSko pmnoc v zvezi IZ influeneo. Maribor racuna, da je obolelo v olkraju 50000 :oseb. Murska Sobota poroca, da je bilo zajetih okro'g 40 000 oseb ali 30 odstotkov prebivalstva. Nemogoce je zbrati tocne podatke ostevilu olbolelih. 1z pokazateljev novo vpisanih bOllnikovsoeialnega zavarovanja lahko sk,lepamo, da podatki IS'terena vsaj priblizno ustrezajo. Novo vpisanih bolnikov je bilo v Sloveniji v febru- arju za 50 % vec kot v januarju, za mareese nimamo popolnih podatkov. Stevilo smrtnih zrtev je bilo visoko. Maribor poroca, da je umrlo na pod- rocju okraja Q'krog 350 oseh, Kocevje javlja 60 SIlIlrtnihprimerov, Murska So- hota 173, Koper 100, Ljubljana 95, Celje 88. Srednja vrednost letalnosti hi se gibala nekaJko okrog pol proeenta oholeHh. Ce racunamo, da je influeneo pre- bolelo Ie 20% prebivalcev Slovenije, potem lahko sklepamo, da.je umrlo okTog 1500 oseb. V resniei jo je pa prebo1elo verjetno veliko vec kot 20% prebi- valeev. Svojezrtve je letosnja influenea izhirala med starejsimi oslalbelimi Ijudmi, zlasti med huje na !Sreubolnimi, potem astmatiki, hipertoniki itd. Po splosnem vttsu Bodec je s10 za mesano B in A epidemijo lokalnega znacaja, kakcine so 'tipicne za Tazdobje zadnjega desetletja in ki izrpolnjujejo presledke med velikimi pandemijami internacionalnega pomena. ODGOVORNOST SES NOVIH NALOGAE Svetovna zdravsh (Urad za Evropo) je lete ropsko konferenco 0 po in speeializaciji medici najstdnevne konfeI"enc( junija v Peeblesu na Si.~,~.._..., lezile medicinske Isestte- delegatke osem- najstih drZav. Na konfeI"enciso se obrav- navala najvaznej'sa temeljna vpraSanja v zvezi s podiplomskim strokovnim izpopol- njevanjem sester. Tako so nacelno raz- pravljali 0 smislu in potrehah ter ucnih nacrtih za zadevno uspos,abljanje.Na eni plenarnih sej pa je poleg drugih sitrokov- njakov predaval tudi dr. med. & phil. J. H. F. Brotherston, profesor na Soli za socialno medicino in javno zdravstvo v Edinburghu. svojega predavanja SI ]e iz- mje »Qdgovornost sester ob a nalogah zdravstva«. Zaradi dmivih izvajanj podajamo iz avora v kratkem povzetku ne- h misli. isnica - tori see pouka Vzgoja sestm in zdpWnikov je danaS- njo sbopnjosvojega :razvoja dosegla v bol- nici. Nedvomno je v tern mnogo koristnih in dobrih istrani. So pa tudi omejitve in tezave, Iceprav je Ibistvenega pomena, da je vzgoja Itega strokovnega osebja osre- dotooena na bolnrsnicokot ucno ustanov9. Bolnice kot glavni tehnicni centri zdrav- Ijenja, ki jih mocno zavzemajo njih tera- pe'VtIcne naloge, se nujno nagibljejo k neki izolaciji od ostale skupnosti izven 170 S'tevilo abalelih je [pO padatkih okrajnih higienskih postaj zelo visoko. Kaper javlja, da je influenea prebalelo priblizna 20000 ljudi ali 20% prebi- valstva. V nekaterlh 10bC je prebalelo kaT 75% Ijudi. Ljubljanski okraj )seb iskala zdravniSko pornoc v zvezi IZ influene, ) v o!kraju 50 000 oseb. Murska Sobata paTaca, ( aseb ali 30 adstot'kav prebi valstva. Nemagoce je zbrat,i 1 . Iz pakazateljev novo vpisanih bOllnikav sacialn a, da podatki s 'terena vsaj priblizno ustrezajo. I v Slaveniji v febru- arju za 50 % vec kot v j lopalnih padatkav. Stevilo smrtnih ,zrte, , da je umrla na pod- racju okraja o'krog 350 0 primerav, Murska So- bota 173, Koper 100, Lju ednost letalnasti bi se gibala nekaJka okrog pol f, da je inHuenea pre- bolela Ie 20% prebivaleev Slovenije, patem lahko sklepamo, daje umrlo okrag 1500 ooeb. V resnici jo je pa prebolela verjetno velika vec kot 20% prebi- valcev. Svoje zrtve je letasnja influenea iZibirala med starejsimi oslalbelimi Ijudmi, zlasti med huje na sreu bolnimi, potem astmatiki, hipertoniki itd. Pa splosnem vtisusadec je slo za mesano B in A epidemija lokalnega znacaja, kakrilne sa ,tipicne za razdobje zadnjega desetletja in ki izpalnjujejo pre:s1edke med velikimi pandemijami internacionalnega pomena. ODGOVORNOST SE8TER OB VEDNO NOVIH NALOGAII ZDRAVSTVA ,Svetovna zdravstvena arganizaeija (Urad za Evropo) je letas organizirala»Ev- ropska kanferenco a padiplamski izabrazbi in specializaeiji medicinskih sester«. Pet- najstdnevne kanfevence, ki je bila meseca junija v Peeblesu naSkatskem, so se ude- lezile medicinske Isestte- delegatke osem- najstih drzav. Na konfevenci so se obrav- navala najvaznej'sa temeljna vpraSanja v zvezi s podiplomskim strokovnim izpopol- njevanjem sester. Tako so nacelno raz- pravljali 0 smislu in potrebah ter ucnih nacrtih za zadevno usposabljanje. Na eni plenarnih sej pa je poleg drugih Sltrokov- njakov predaval tudi dr. med. & phil. J. H. F. Brotherston, profesor na Soli za socialno medicino in javno zdravstvo v Edinburghu. Za predmet svojega predavanja SI ]e iz- bral vpl1aJSanje"Odgovornost sester ob vedno novih nalogah zdravstva«. Zaradi splosno zanimivih izvajanj podajamo iz njegovega govorav kratkem povzetku ne- kaj osnovnih misli. Bolnisnica - torisce pouka Vzgoja sestr,a in zdrC\vnikovje danaS- njo stopnjo svojega :razvoja dosegla v bol- nici. Nedvomna je v tern mnogo koristnih in dobrih strani. 80 pa tudi omejitve in tezave, Iceprav je Ibistvenega pomena, da je vzgoja It,egastrokovnega osebja osre- dotooena na bolni'snicokot ucno ustanovc;>. Bolnice kot gl,avni tehnicni centri zdrav- Ijenja, ki jih mocno zavzemajo njih tera- pe1vttcne naloge, se nujno nagibljejo k neki izolaciji od ostale skupnosti izven 170 ustanove. Bolnik sam pa ob vsej organi- zaciji, procedurah 'in poteku zdravljenja dostikr,at preneha b~ti oseba, posameznik, individuum. .Z namenom, da ga izolirajo in v njegovem ,primeru temeljito prouce vprasanje kiiniene patologije, za kar so v bolnici na razpolago vse moznosti, odteg- nejo bolnika iz njegove druzine, iz njego- vega domaeega in delovnega okolja. Kaj l,ahko je bolnika obravnavati kot zanimiv "primer« in pri tem pozabiti nanj kot posameznika. Tezje pa je razumeti in se vedno znova 'vzivljaJti v vsestranski o2a- plet, v katerem se je znasel zaradi svoje bolezni. Cim veeja in 'eim bolj tehn~eno urejena postaja .bolnioa, tem v,e,eje so tudi tezave in pa nevarnost, da bolnik preneha biti individuum. Sestra more in tudi mora ibistveno vpli- vati na izboljsanje tega problema. Ker je v tesnej,sem stiku z bolnikom, je v mno- gocem na bolj,s'em kakor pa o2dravnik. Laze se seznani 02bolnikovimi sodalnimi okolis'einami, ki utegnejo bmi vazne v na- crtovanju zdravljenja in nege ,ter oagodno ali neugodno rvplivati na potek in celo izid zdravljepja. Pravo2aprav bi se moral zdravnik v po- gledu podatkov 0 bolniku kat indivi- duumu opirati !lJasestro. Tu pa zopet na- letimo na vprasanj'e, ki je v zvezi ;z ve- likim in specializiranim obratom zdrav- stvene ustanove.Cim veeje in eim bolj komplicirano je poslovanje bolnice, tem vaznejsa je itudi izreeno humana odgorvor- nost sestre. oOna j'e namree tista, ki mor,a bolniku zagotoviti obeutek varnosti, mu tolma~eiti in priblizati tuje okolje ter ga navdajati IS pogumom in zaupanjem. Posredovati ,studentki - bodolei sestri taksen odnos do bolnika in ji privzgojiti tak cut odgovornosti v casu njenega sa- 1,anja v Ibolnici pa ni lahko. V teoriji in na praksi ji moramo dati priloznost, da se se- .znani z zdravstv,enimi problemi v ,sir,si o2vezi in nasirSi osnovi, kot jih ima pr,ed aemi v bolnici. iNekaj vsega tega ji lahko. nudimo v predavanjih in na praksi v pre- ventivnih zdravstvenih zavodih izvenbol- nice, zlasti pa v praksi v tereIliski zdrav- stveno-socialni sestrski sluibi. Toda se mnogo vaznejise in uleinkovitejse bi bilo morda, Ice bi ji nudili priloznost, da spremlja nadaljnjo usodo bolnika na nj'e- govern domu in pri tem spozna, kolike vaznosti je socialno okolje, v katerem zivi bolnik, ki ga je- neg oval a v bolnici. Bi- stvenega pomena pri tem pa je, da se nova spoznanja dopolnijo s Iseminarskimi razgovori, ki so med solanjem najlepsa prilika o2asproSleeno izmenjavo misli. o podrejenosti in nadrejenosti bolnicnega osebja Cedalje bolj smo si v svesti posebnega znal6aja, ki ga imajo zdravstveni zavodi. Tudi se dobro zavedamo, kako o2eloorga- nizacija vsega dela vpliva na Ijudi, ki zi- vija in se vzgajajo v zdravsitvenih usta- novah. Zato ibi bilo kar odveC se posebej poudarjati, kako zakoreninjena je misel- nost, da je sestra v svojem delu podrejena zdravniku, saj imata tako imenovana hi- erarhija in avtokracija svojo tradicijo tudi med sestrami samimi. * Te osnovne poteze v odnosih in v si- stemu dela so dediseina preteklosti, od tod tudi nekatere tezave, ki se pojavlj,ajo da- nes in se bodo tudi se v bodoee. Da je di- sciplina v zd:raVlstveni sluzbi bistveno po- trebna, 0 tem ni nobenega dvoma. Toda glede na ,to, da se zdravljenje leedalje bolj * iK tem izvajanjem prof. dr. Brother- stona bi glede na nase razmere pripom- niH, da si ses,tre pri nas tradicijo nasploh in pa polozaj enakopravnega strokovnega delavca sele ustvarj,ajo in da razvoj v tej smeri 'se ni zakljUleen in da takSni pojavi pri nas ,se ne pomenijo v ['azvoju kake ovire. Seveda bi nekoliko vee hierarhije, zlasti ee je potrebna za nemoteno delo, za smotrno delitev dolznosti in odgavornosti, pray gotovo ne bilo rv skodo. Vsekakor pa je takSne odnose treba urejati na kultu- ren na'ein in z zavestjo, daelovek v svo- jem poklicu ne sluzi leloveku, ampak delu. Ob takem pojmovanju dolznosti bi v vza- jemnih odnosih odpadle marsikatere ne- vseenosti in bi se veekrat mirno ugladile tudi marebitne napetosti. - oOp.D. U. 171 speeializira in komplieira, glede na to, da mor,a 'Svoj delez prispevati eel niz zdrav- styenih delaveev, se stara tradicija slepe pokorscine nekako prezivlja. Zazelena di- seiplina naj bi se izrazala v vskladenem delu kolegov, v vzajemnem, razumevanju in v osebni diseiplini. Zivo se zavedamo, kako potrebno je skupinsko delo, delo o:zjega kolekti'Va, bi rekli teama r(izg. tima) v kurativni in preventivni zdravstveni sluzbi. Zalto je terapevticni in kurativni S'trokoVni team v mars1cem na slabse'm, ee sestre kot cIani tega teama niso .kos po- lOZJaju enakopravnih sodelaveev, da bi umele razpravljati in sodelovati na isti ravni. TakSno sposobnost pa lahko od njih pri'cakujemo edinole, 'ce bo zadevna vzgoja prepletala ze temelje njih strokovnega usposabljanja. ,In Ice naj ses,t:r,ato sposob- nost doseze, Itedaj se pac mora z ze ame- njenega polozaja toge podrejenosti po- vzpeti na polazaj, na katerem od nje pri- 'cakujoemo, da bo mi'Slila tudi sarna in da bo nastopala samostojno. Sestra - clan skupnosti Dana'snji delez sestra 'v zdravstveni sluzbi je glede na pomembnost njihovega doprinosa vse premajhen, zlasti kar se tilce upravljanja in nacrtovanja v zdravst'Venih vprasanjih. Vzemimo sarno neznaten, a dobro znan in uva'zevanja vreden plI'imer! Nacrti za nove bolniee se Ie redkokdaj predloze sestram, da hi s svojo proniea- vostjo v tern pogledu presodile, ali je na- crt zgradbe primeren glede na njihovo de- 10 v tej ustanovi. ,~Pri nas se to ne zgodi nikoli. Zanimivi so pa ameriski podatki, po katerih sestra v gradlbeno slabo urejeni bolniei prehodi dnevno do 11km. - Op. D. U.) In to je vlcasih kaj res en problem, saj je od smotrne ureditve bolnie odvisno itudi stevilo osebja, ki ga neka ustanova potrebuje, in pa spesnost v storitvah za bolnika. Mnenje izkusene sestre je v pro- jektiranju bolnie potrebno .ze zategadelj, da seCimbolj racionalizira delo in da se do skrajnosti omeje potrebe po· osebju, ki ga ravno danes povsod tako primanjkuje. To Ibi bil Ie ,eden izmed prakticnih prime- rov.:za ponazori'tev, kako zelo nam je treba sestra, zmoznih uspesnega sodelovanja 'V upravi in nacrtovanju. Brez dvoma je nji- hovemu neznatnemu doprinosu pri reseva- nju nazna'cenih problemov deloma 'vzrok ravno pomanjkanje takih sestra, ki bi bile dovolj razgledane ter imele dovolj~iroko zalSnovano izolbrazbo in dovolj razgleda- nosti, da bi magle z uspehom uveljaviti svoje stalislce v pristojnih odborih. Nujno potrebujemo veeje stevilo sester, ki bi bile zmo:zne v druzbenem smislu sodelovati pri resevanju v,a-znih vprasanj. Zato tudi naj bi ravno te nujne pQtrebe v vsebin- skem, zlasti pa v metodoloskem pogledu usmerjale podiplomsko izpopolnjevanje in usposabljanje. Na razpotju Pot do smotrov, ki jih v sestrski yzgoji moramo doseci, pray gotOYOni lahka. Ne gre sarno za organizacijske in strokovne ovire v sistemu njihovega .solanja. Vzgojnj prijemi v oblikovanju pravega lika sestre so tezavni predvsem zaradi skritega in na- drobnega konflikta, katerega se moramo zavedati in nanj opozarj,ati. Gre za to:ce naj bo sestra kos svojim nalogam v naglo napredujocem zdravstvu, ,tedaj moramo dvigniti njeno strokovno izobrazbo na znanstveno raven in izpopolniti metode praktilcnega usposabljanja. Ce naj bo njen doprinos v zdiravstveni sluZlbi res polno- vreden, tedaj moramo stopnjevati zahtevo po njeni vsesplosni izobrazbi in dvigniti tudi njen polozaj v teamu zdravstvenih delaveev in drugih druzbenih delaveev sploh. Hkrati in navzlie temu pa mora se- stra v eeloti ohraniti in. gojiti trste posebne lastnosti, ki jo bolj kot kogarkoli 'v iSO- rodnih poklieih nagibajo k plemenitim, POZrtvovalnim in humanitarnim uslugam bolniku. Osvojiti si mora takiSen odnos do dela in tak'sen nacin dela, ki bo bolnika navdajal z obcutkom varnosti in zaupa- nja. Cim bolj se komplicira zdravstvena dejavnost in pa poslovanje zdravstvenega 172 zavoda, kamor se zateka bolnik, toliko bolj je le-temu potreben neposredni stik s se- stro, njena podpora, spodbuda in vzdUiSje psinicne varnosti. Nevarnost, ki se danes pojavlja, pa je v tem, da bi sestre v sicer potrebnem prizadevanju za viSji polozaj svojega poklica, toda ob organizacijsko 'ce- dalje bolj kompliciranem poslov,anju zdravstvehih zavodov, prezrle enD pogla- viltnih _nalog, ki so pray v sestrskem po- klicu bistvenega pomena, namree - zvezo z bolnikom. Najti bo treba 'torej pravo ravnovesje med znanjem, tehnilcno sposob- nostjo in spcno kulturo. Kajti vaino je vse troje - r,azum, srce in roke! Sestra ni sarno zascitnica, arnpak tudi uciteljica! V zdravstvenih zavodih smo se vse do- s1ej - nemara kar predolgo - na sp1o,sno nagibali k ternu, da smo za b01nike in nase varovance storili to in ono, narneslto da bi jih skusali pridobiti za sodelovanje v zdravljenju in jim pomagali, da .. storijo ZCl'sevse, kar zmorejo. Bo1nikovo sodelo- vanje je v zdravljenju zelo pomembno, veasih ce10 od1ocilnega pomen a, ,se po- sebno vazno pa je na poti do rehabilitacije. Da spodbudimo nase varovance in jih pri- dobimo za sodelovanje pri urejanju njih lastnih problemov, pa mora postati meto- da nas'ega dela v zdr.avstveno socialni sluzbi. 'Brez tega bo nase delo omejeno zgolj na enostranske intervencije, ob ka- terih bo varovanec ostal pasiven. Nacin de1a, pri katerem osltaja bolnik oziroma vlarovanec pasiven, poteka iz ca- soy "karitativne pomoci siromaiSnim bolni- korn, iz casov, ko se je tudi na sestrski poklic gledalo kot na karitativno institu- cijo. Tak naiCin dela pa se prezivlja ozi- roma jeze zastarel. Danes mODamo gle- dati na bolnika in njegovo druzino kot na sestavni del skupnosti, ki ji j'e do tega, da se rou zdravstvEmo stanje zboljsa. Bolniki so pogosto voljni sodelovati v skrbstvu, ki je namenjeno njim samim. Moramo jih Ie pouciiti, kako naj to store, in jih k temu spodbujati. Te vrste delo, usmerjeno k :sodelovanju bolnika, je mno- go tezje in zahtevnej,se v vsakem pogledu, kot je delo s tradicionalnega vidika do- brodelnosti, toda koncni uspeh je ucinko- vitejsi in trajnejsi. Delo sester s Itega novega vidika naiiih dol'znosti in odgovornosti je silno po- membno. Sestra je tista, ki v neprestanem stiku z bolnikom, laze kot kdorkoli drug, presodi, kdaj je bolnik potreben popoIne zalsleite, kdaj mora z njim ravnati kot z nebogljenim in brezmocnim otrokom in kdaj je primerno pripraviti bolnika, -da prevzame del skrbstva nase. Vsekakor bodo v vzgojnem sistemu in vzgojni vsebini - ne sarno sester, ampak tudi drugih zdravstvenih deIavcev potreb- ne velike spremembe, ce se bomo hoteli v tem pogledu preusmeriti. Zakljucek Zivimo v casu naglih druzbenih in teh- ni'cnih sprememb, v casu naglega napred- ka medicine in zdravstvene sluzbe. V me- dicini sami se problemi spreminjajo, vee ali lpanj so obvladane infekcijske bolezni, poj1avljajo pa se nove naloge, v zvezi z I!-arascanjem degeneracijskih obolenj, zla- sti med starimi ljudmi. 'Zdravljenje v za- vodih dobiva sir,s'i okvir, vse bolj se sirijo mOZnosti za poliklini1cno in dispanzersko obravnavo bolnikov, zdravniska pomoe in s'estrska nega, skrbstvo i~ zdravstvena vzgoja si morata utreti pot do slehernega doma. To, je pa ze razdobje, v katerem kaj lahko odpove danaSnji sistem tel' posta- neja vsebina in metode poklicne vzgoje, krojene po vzorcih minule dobe - nepri- merne in nezadostne. Le jasen pogled na aktualne probleme naseg,a zdravstva nam lahko pomore, da UiCnein delovne metode prilagodimo za- htevam sedanjosti. Osnovna in podiplom- ska strokovna izobrazba mora sestri po- sredovati poklicno zrelost zdravstvenega delavca tel' potrebno razgledanost in prila- godljivost za danasnji in jutriSnji svet. Dina UrbanCic 173 NEKAJ ZANIMIVOSTI 0 ZIVILIH RASTLINSKEGA IZVORA Z dolgoletno selekcijo, !l krIZanjem po- sameznih rastlin med seboj in z raznimi drugimi agrikulturnimi ukrepi je scasoma uspelo mnogo rastlin vzgojiti za prehrano. Ta prizadevanja cloveskega rodu segajo ze v predzgodovinsko dobo. Do ll'edavna si je clovestvo izbiralo rastlinsko hrano empiricnp glede na okus in posledice za zdravje. Dandanes ugotavljamo kakovos:t zivil v kemicnih in mikrobioloskih labo- ratorijih. V njih dolocujemo ne sarno ,estavo, temvec tudi z.e koHcine vitaminov, amino- kislin,skroba, mas,cob, beljakovin in dru- gih sestavin. Zivila ras'tlinskega izvora so si po videzu lahko sicer zelo podobna, vendaI' se po kakovQsti in glede '.'la pre- hrambno vrednost pogosto zelo razlikujejo. Tako na primer so v laboratorijih ugo- tavlj,aIi kolicine vi'tamina C, to je askor- binske kisline v sadju in zelenjavi. Pri item so ugotovili, da imamo v rastlinah zelo neenakomerne koli'cine tega vitamin a, in to celo pri istih vrstah sadja in zele- njave. Naj navedemo'izsledke sarno za ne- katem zivila. Sveze zelje ima v 1kg. 2'00 do 1'500mg tega vitamin a, peter.i3ilj pa ce- 10 2 do 3 g, tOl'ej je zelo bogat vi,tamina C. Kilogram krompirja vsebuje jeseni 500 mg, spomladi pa komaj se 410, do 501 mg vitamina C. iKrompir je 'torej zelo drago- cen vir vitamina C, zato ga redno in stal- no uporabljajmo za naso prehrano. Se razliicnejse so kolicine viltamina C pri sad- ju. Tako ga na primer v grozdju ni skolraj nic. Tudi jabolka in breskve so zelo rev- ne z vitaminom C. Ostalo sadje ga vsebuje v v.ecjih mnozinah, zlasti limone. Glede na koHcine vitamina C spadajo kumare, melone in jajcevci (melanoane) v zivila s srednjo vrednostjo tega vitami- na. Paradiznik spada med zivila, ki so bogata z vitaminom C. Tako je na primer v 1QO g paradiznika polovico toliko vita- mina C, kolikor ga potrebujemo dnevno. BogaJtejsi stern vitaminom so drobnejlsi paradizniki, cepmv imajo majhno trino vrednost. Zelo veliko vi,tamina C vsebuje pimenta, ki jo pri nas poznamo sarno ~mho in jo v majhnih koHCinah trosimo ediilOle kot zaCimbo. V 1kg te zalcimbe je 2.5 g vi- tamin~ :C. To dejstvo je zelo vazno za pre- bivalstvo v nekih predelih Afrike, kjer uporabljajo pimento v vsakdanji prehrani. Vitaminov skupine B v rastlinskih zi- vilih, razen v kal'ckih zitnih zrn in v soji, ni kaj prida. Ker je nasa moka brez kal'c- kov in kelr uzivamo premalo mesa, mleka in sira,' ki vsebujejo vitamine B, bi bilo potl'ebno, da 2\a!cnemogojiti sojo tudi pri nas. Vitamin A, ki ga nase ,telo potrebuje priblizno 2 mg dnevno, vsebujejo rastlin- ska zivila Ie v obliki karotina, ki ga pre- dela nase telo v vitamin A, pri ,cemer ga pa nekaj tudi izloCi. Zato potrebujeclo- vek dnevno 5 mg karotina, ki ga vse'buje zlasti r d ec e k 0 r e n j e, in sicer 60 do 150mg na kg. Tako lahko ze s 100g ko- renja kirijemo dnevno potrebo po vitaminu A. Zanimivo je, da je karotin v celicah, ki so obdane s celulozo. Zato ga Cloveski onganizem teze izkoristi. Laze ga pa izko- risti iz kuhanega korenja ali surovega korenckovega soka. Viltamin A je za to- ploto precej neobcutljiv in se zato ohrani tudi v kuhanem korenju. Paradizniki vsebujejo tudi barvilo li- kopen, ki je po kemi,cni sestavi sicer so- rodno karotinu, vendar ga clovesko telo ne more izkoristiti. V Ameriki pa so vzgo- jili vrsto paradiznika, ki vsebuje velike koliCine karotina, tako da s 50g te vrste paradiznika lahko zadovoljimo nase dnev- ne potrebe po vitaminu A. Skoraj vse sadje: razen hrusk in jabolk vsebuje citronovo kislino. Namesto te pa vsebujejo jabolka in hruske jabolcno ki- slino, kar so dosegli sadjarji z dolgotrajno selekcijo obeh vrst sadja. Iz tega kratkega sestavka je razvidno, kakSno vlogo igra selekcija rastlin glede na kakovost zivil, ki jih dobiv,amo od njih. S tern so pa nakazane tudi naloge, ki jih 174 ima kmetijstvo, da z raznimi agrotehnic- nimi ukrepi dviga ne samo koHcino, tem- vec tudi kakovost sadja in zelenjave. KATERE LASTNOSTI OMOGOCAJO BAKTERIJAM PATOGENOST? Lastnost mikroorganizmov, da povzro- cajo bolezen, imenujemo patogenost. Pri tem upostevamo njih sposobnost, da infi- cirajo !bodisi pod naravnimi ali eksperi- mentalnimi pogoji. Pnevmokoki na primer so za misko v poskusu zelo patogeni, saj poskusna zivalca ze v nekaj dneh pogine, ce ji injiciramo s,amo nekaj bakterij. Na- sprotno pa pri miSih nikoli niso opazili spontanih pnevmokoknih infekcij. Virulenca sama nam izraza stopnjo pa- . togenosti, venda I' se oba pojma v splosni rabi se zelo zamenjujeta. Da se bolezen razsiri med Ijudmi ali zi- valmi, morajo poleg patogenosti bakJterije imeti se drugo lastnost, in sicer komuni- kabilnost. Stem mislimo sposobnost mi- kroorganizmov, da se prenalsajo od makro- organizma do makroorganizma, to je od enega do drugega individuuma ,cloveskih plemen ali ~ivalskih vrst. Ze dolgo je znano, da se virulenca bak- terij mocno poveca, ,ce gredo skozi obcut- Ijivi Zivalski organizem. Tako so mnoge bakterije takoj po izolaciji za zivali slabo patogene. Ko pa nekajkrat zapored gredo skozi zivalski organizem, se jim virulenca lahko do stotisockrat poveca. Zdi se, da je to posledica selekcije (izbora) virulent- nih mutant, ki so redko zastopane v ori- ginalni kulturi. Te ,virulentne bakterije se v mnogocem razlikujejo od drugih. Imajo namrec Z'V~sanosposobnost za Itvorbo tok- sinov, zaslCitnih kapsul in drugih Zlaslcit- nih snovi, n. Pl'. encimov, ki so v zvezi z zvisano virulenco. Tudi pri prenosu bak- terij od 'Cloveka nacloveka se virulenca zviSa, in to se prakticno pokaze v epi- demijah. Kot se virulenca bakterij ZVlsa s pre- hodom skozi zivalski organizem, tako se zniza z dolgotrajnim kultivkanjem na bakterioloskih gojilslcih. Bakterije so makroorganizmom skod- ljive bodisi zaradi svoje toksicnosti (stru· penosti) ali pa. invazivnos!ti (vdornosti), Najlaze si to razlozimo s primeri. Ce sprane spore tetanusovih bacilov injiciramol v normalno tkivo, tedaj ne bo- do vzbrs,tele in se ne bo tvoril toksin, tem- vec jih bodo tkivne celice fagocitirale (po- srkale). Bolezen se ne bo razvila. Ce pa spore tetanusa damo v okuzeno rano, morda se skupaj z agensi (ucinkujoeimi snovmi), ki povzrocajo poskodbo tkiva ali pa celo nekrozo, ali se bolje, Ice jih v Dano injiciramo skupaj z bacili, ki zaradi svoje aerobnoslti porabljajo kisik, se bodo spore hitro razvile v bacile, ki bodo tvorili te- tanusov toksin. L~-ta bo po zivcih presel do mozganskih celic in povzrocil tetanus, bacili sami pa bodo ostali na mestu in ... fekcije. Nasproten je potek po okuzbi z bacili antraksa, s povzroCitelji vranicnega pri- sada. Ce vnesemo nekaj spor antraksa v tkivo obcutljive zivali, se bodo !tod kmalu razvile, oozmnozile in preplavile yes orga- nizem. Najdemo jih lahko v krvi in vs'eh organih. Toksinov pa ta bacil ne bo tvoril. Tako imamo v prvem primeru opraviti s fatal no boleznijo, ki jo povzroce toksicni produkti mikroorganizmov. Le-ti se v zdravem tkivu ne morejo ramnozevati. V drugem primeru pa gre za mikroorganiz- me z veliko vdorno silo, ki povzToca smrt gostitelj,a, ko tak~ rekoc preplavijo nje- govo zivo tkivo. Sprico tega je povsem jasno, kako zelo se med seboj razlikujelta oba mehanizma, ki sta bistvenega pomena za nastanek obolenja. Obenem smo spo- znali pojem invazivnosti, ki pomeni spo- sobnost mikroorganizmov, da vdro v tkiva in kri makroorganizma. Za' nastanek bolezni pa je poleg visoke virulence bakterij potrebna tudi se zni- zana odpornost 'cloveka in 'zivali proti okuzbi. Bakterij je v naravi vs~ polno. Pri- sotne so v vodi, ki jo pijemo, v hrani, ki jo uzivamo, v zraku, ki ga vdihavamo, in v vsem, cesar se dotikamo. Koza in vse sluznice imalo nesteto ba~terij. Zakaj na- stane ob stiku s patogenimi bakterijami 175 bolezen sarno v enih primerih, v drugih pa ne? Tu igrajo odlocilno vlogo priro- jeni in pridobljeni mehanizmi imunosti, ki so pa zelo stevilni in zamotani, tako da se na tern mestu ne bi pogl,abljali vanje. Da se 'razvije bolezen, morajo torej bakterije premagati te obrambne meha- nizme. Da se pa bolezen lahko 'siri med ljudmi in zivalmi, morajo povzrocitelj( bolezni imElti se eno lastnost, namrec ko- munikabilnost, to je sposobnost, da se lahko prenas1ajo od individuuma do indi- viduuma. Komunikabilnost je mnogo manj raz- iskana kot patogenost, kajti studij komu- nikabilnosti pri bakterijah, virusih ali pa- togenih glivah je veliko zamudnej,si kot pa studij njihove patogenosti in virulence. PatogenoSit se eksperimentalno studira ve- liko laze, ~er je nje rezultat obolenje ali celo smrt, medtem 'ko je posledica pozi- . tivne komunikabilnosti lahko bolezen ali pa samo tih prenos infekcije. Zato j'e stu- dij lastnosti, ki so podlaga komunikabil- n'osti mikroorganizni.ov, v primeri s s,tudi- jem njihove patogenosti mocno zaostal. KomunikabilnoSit pa ni vezana Ie na patogene bakterije, ki povzrocajo bolezen, kajti komunikabilna, to je prenosljiva med posameznimi individuumi, je tudi normalna bakterialna flora koze prebav- nega, dihalnega in genitalneg.a trakta. Ne- katere bakterijske ,vrste normalne flore so za zivljenje potrebne, tako n. pro crevesna flora, ki sintetizira vitamin K in vitamine skupine B. Po drugi strani so nekatere bakterije zelo patogene, niso pa komunikabilne, k,ar je za nastanek epidemij POgoj. 'Tako n. pro tetanusov bacil ni prenosljiv od 'cloveka na cloveka, zato tudi ne more priti do. infekcije med ljudmi. Za komunikabilnost je zelo varna tudi lokalizacija obolenj,a. Tako je lahiko dolo- cena bolezen na dolocenem mestu prenos- ljiva, d:rugod pa ne. Pri kugi n. pro imamo zaprto infekcijo v,zlezah ali odpdo v plju- . cih. Prva v glavnem ni prenosljiva, dok- ler pac ostane zaprta, druga je pa mocno kuznaZie od 'vsega zacetka pljucne infek- dje. Manj izrazito ilustracijo, kolike vaz- nosti je lokalizacija infekcije za komuni- kabilnost, nam dajejo hemoliticni strep- tokoki. Bolniki z zaprtimi streptokoknimi infekcijami so za okolicci Ie malo kmni, medtem ko so bolni.4:i, ki imajo strepto- koke na kozi (pustule) ali v helu (angina, skrl,atina), za okolico zelo nevarni. Dr. Bronka Brzin 176 MEDICINSKA SESTRA NA TERENU Uredila CITA BOLE Leto III. - 1956 IZDAJA CENTRALNI HIGIENSKI ZAVOD V LJUBLJANI Ti,*ala "in kliSeje jeidelala TtskaIrna »Jo'ze MOlskric« v Ljubljani 49 17, 610 134 25 89 81 515 43, 96 48 113 153 165 85 157 312 lUll 2 29 107 161 2'0 105 149 35 1 1 1'29 KAZALO Arka Nika: Sveti na padracju sacialnega varstva ---' njihav pamen in nalage Dac. dr. Av'cin Marij: .osnavna apazavanje balnega atraka Dac. dr. Av'cin Marij: ,SifiEs pri atraku nekoc in danes Dr. B~bler Damjana: Prehrana in telesna dela Dr. Bebler Damjana:Prehrana predsalskega atraka Praf. dr. Bedjan£c ,MilkO': »Klapav« meningaencefatitis v Slaveniji Me'd. s. Bale Cita: Za nadaljnja paglobitev zdravstvenega varstva matere in atraka 116 Praf. dr. Brecelj Bagdan: Ortapedija prveiivljenjske dabe 73, 144 Dac. dr. tupie Vukan: Temeljne ustanave za zdravstvena zascita matere in atraka v kamuni RadiiC [Nata: Salske kuhinje Dr. Jer,se Marjan: Radiaaktivni izatapi v sadabni medicini (papravek) Jersic Mira: Medicinska sestra in druzbena upravljanje Prim. dr. Karlin Mirka: iFtiziageneza ali nauk a nastanku susice Dr. Kmet Janez: Epidemialagija influence Dr. Lajevec Stane: utrujenast, starilnast in zdravje Med. s. Leskosek Cirila: Nekaj a na,sem delu pri beseziranju Dr. Luna1cek Slava: Otraski vrtci Dr. L\malCek Slava: Oprema v atroskih vrtcih Dr.IPatrz Jaze: .0 zakanski zvezi in druzini Dr. Ragaci Vera: Nekaj smernic za prehrana atrocnice in daje1ce zene SimcI'c Vika: Sterilizacija in vroce palnjenje Dr. Smerdu Franja: 0 pravilni slavens'cini v dispanzerski sluzbi Dr. Vargazan Bagamil: Dieta pri ledvi