/Primorski Št. 81 (16.118) letoLINA PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 / . septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-ibra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ _ POŠTNtJA PLAČANA V GOTOVINI 1300 LIR Spedizione in abbonamento postale 45% Ari 2, comma20t),legge 66296-Fdialedi Tresle Pomen obiska ministra Smrkolja Bojan Brezigar Obisk slovenskega ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja pri nekaterih slovenskih gospodarskih ustanovah je nedvomno nov korak v prizadevanjih za pospešitev sodelovanja Slovencev v Italiji z matično domovino na področju gospodarskih dejavnosti. Do prvega, nadvse pomembnega obiska, je prišlo lansko leto, ko je delegacija Odbora za mednarodne odnose v državnem zboru na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja obiskala nekatera podjetja in organizacije v treh pokrajinah naše dežele, kjer živijo Slovenci. Tokrat je na vrsti minister za kmetijstvo in zadružništvo ter je zato jasno, da je seznam obiskanih podjetij drugačen, saj je na dvodnevnem obisku govor predvsem o razvoju našega kmetijstva, Se zlasti potem, ko smo skoraj dokončno zaprli poglavje zadrug, Id očitno ne Ustrezajo našim potrebam in našemu stanju. Ti pogovori pravzaprav niso manj pomembni od Političnih srečanj in od Pogovorov o kulturnih Ustanovah, saj so osnova za ponovno vzpostavljanje gospodarskih vezi med večino in matico, seveda na drugačni osnovi kot Prod leti, saj so se Časi popolnoma spremenili. Vprašanje, ki se postavlja, K kako se lahko gospodarstvo Slovencev v Italiji poveže s Slovenijo v skupno korist, pri Čemer ni ‘Uogoce mimo dejstva, da sodaj ne obstajajo vec tako velike dražbeno-ekonom-ske razlike kot nekdaj, ter da odpiranje meje, vklju-Cevanje Slovenije v EU in Počasna izravnava standardov na meji omogočajo s°delovanje na mnogo bolj enakopravni ravni in v Vzajemno korist. prizma ir ^lovenci v H1 Madžar? roejznano : , z, uelovanje gospodars Veda z uj Sro venda Slovenije °snovai ^eljih in gotovi p darski s< ttiombn drocju ducrtov OBISK / NA VABILO KMETIJSKE ZADRUGE Minister Smrkolj si je ogledal kmetijske dejavnosti zamejcev Slovenski minister za kmetijstvo se bo danes srečal z deželnim odbornikom Gottardom TRST, GORICA, SPETER -Slovenski minister za kmetijstvo, gozdove in prehrano Ciril Smrkolj je začel vCeraj dvodnevni obisk v Furlaniji-Julijski krajini, kjer se je seznanil s slovenskimi kmetijskimi dejavnostmi. Ogledal si je Zadružno kraško banko na Opčinah, cvetličarske in vinogradniške dejavnosti Slovencev na Tržaškem in Goriškem, srečal pa se je tudi z upravitelji Beneške Slovenije. Danes se bo Smrkolj srečal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Isidorom Gottardom, obračun obiska pa bo dal na sedežu Kmetijske zadruge, ki ga je tudi povabila na obisk v Furla-nijo-Juhjsko krajino. Na 3. strani ULSTER / SPODBUDNO OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽENJE Pred skorajšnjim mirovnim dogovorom o Severni Irski TRGI / PO NIHAJOČEM ZAČETKU SESTANKA Milanski delniški trg preplavila nova evforija, petkova svarila že v pozabi MILAN - Svarila k previdnosti so že pozabljena in po prvih urah nihanja in živčnosti je milanska Piazza Affari arhivirala še en rekordni borzni sestanek. Reka denarja, ki se iz državnih obveznic steka na delnišli trg, sili vačevalce in institucionalne vlagatelje h kupovanju in tako nastaja vtis, da njihova ušesa slišijo le še pozitivne novice. Včeraj je taka prišla iz Basla, kjer je guverner Fazio na sestanku s kolegi iz držav G10 dejal, da ga borzni boom ne preseneča, ker temelji na zdravih gospodarskih temeljih, medtem ko je popoldne borzne posle pospešila vest o rekordnem odprtju trgov na Wall Streetu. Zadnji kazalec Mibtel je napredoval za 3,16 odstotka, kar je drugi rekordni skok po tistem iz letošnjega 5. januarja, ko je dosegel 3,23 odstotka. Na 25. strani LONDON - Na Severnem Irskem bi lahko izbruhnil mir. Po presenetljivo vest so v nedeljo in včeraj potrjevali vsi v večstranske pogovore vpleteni akteriji severnoirskih mirovnih pogajanj. Nekdanjemu ameriškemu senatorju Georgu Mitchellu je kot kaže uspelo katoličane prepričati v sprejemljivost mirovnega osnutka, ki jim že res ne da neodvisnosti, a jim da večjo politično težo. Nekdanji senator je, kot kaže, prepričal tudi protestante, ki so omilili svoja stališča. Na 24. strani ________OPČINE / V NEDELJO NA STRELIŠČU_ Svečanost ob 54-letnici usmrtitve 71 talcev Stoti protestni shod društva Edinost TRST - Družbeno-politično društvo Edinost je v nedeljo dopoldne priredilo stoti protestni shod proti italijanski državi, ki še ni zakonsko zaščitila slovenske manjšine. V zvezi z manifestacijo, ki je potekala mirno, je prišlo do nekaterih zapletov, za katere po mnenju Edinosti nosijo odgovornosti funkcionarji tržaške kvesture. Na G.strani Starkama odnesli 700 milijonov lir GORICA - Goljufi spet na delu v Gorici. Lažni nadzornici Inpsa sta ogoljufali starki in se polastili okoli 700 milijonov lir v zlatu, gotovini in državnih obveznicah. Samo zlato in švicarski fanki naj bi bili, tako so ocenili na kvesturi, vredni okoli 400 milijonov lir. Hranilne knjižice in državne obveznice, ki sta se jih goljufinji znebili, so nato našli karabinjerji iz GradišCa. Na 22. strani SSG predstavlja Balerino, Balerino TRST - Na malem odru Kulturnega doma bo drevi zaživela slovenska postavitev Sosičevega romana Balerina, Balerina z Lučko Počkaj (f. KROMA). TRST - Na Opčinah so se v nedeljo spomnili 54-letnice usmrtitve 71 talcev, ki so padli pod streli nacistov. Svečanost sta priredili Zveza partizanov ANPI in Združenje nekdanjih deportirancev v nacističnih taboriščih, govorila pa sta tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc in zgodovinarka Licia Chersovani. Na prireditvi, ki jo je uvedla Tjaša Kocman, je nastopil openski zbor Tabor. Dolenc in Chersova-nijeva sta posredovala svoje poglede na zgodovino in na vprašanje nacionalne sprave in pomiritve. (Foto KROMA) Na 6.strani Torek, 7. aprila 1998 ITALIJA Z RIM / SREČANJE D'ALEME S TAJNIKI CGIL, CISL IN UIL r- POTRES / NOVI SUNKI n DSL in sindikati o 35-umem delovniku in brezposelnosti Po ureditvi javnih financ je treba pristopiti tudi k socialni politiki V prizadetih deželah je stanje še vedno zelo resno RIM - Vodstvo treh konfederalnih sindikatov se je včeraj sestalo v vrhom DSL, in sicer tajniki Cgil Ser-gio Cofferati, Cisl Sergio D’Antoni in Uil Pietro Lariz-za (na sliki, AP) s tajnikom stranke Massimom Dilemo. Tema srečanja je bil skorajšnji vladni dokument za gospodarsko in finančno načrtovanje v obdobju 1999-2002 (Dpef), v okviru katerega še najbolj izstopajo vprašanja zaposlitve, Juga in 35-urnega tedenskega delovnika. Sindikalni predstavniki, ki se bodo danes sestali tudi s Confindustrio, so naglasili pomen dogovorne politike in soočanja z vlado kot pogojev za potrebno politično stabilnost. Pričakujejo novo fazo v socialni politiki, so dejali, saj je po sanaciji javnih financ treba načeti tudi druga odprta vprašanja in predvsem problem brezposelnosti. D’Alema je naglasil, da bo vladna politika sedaj merila k uveljavljanju reform, ne da bi zmanjšali pozornosti na stanju državnih blagajn. Za tajnika Hrasta je treba pristopiti k brezposelnosti tudi z novimi oblikami zaposlitve, glede 35-urnega delovnika pa je pozitivno ocenil zadržanje Confindustrie, ki ni šla v čelni spopad z vlado. Načelnik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi je mnenja, da bi morali v okviru gospodarskega načrtovanja nameniti več sredstev za ublažitev posledic uvedbe 35-urnega tedenska delovnika. PREVOZI / PIČLA UDELEŽBA RIM / PO ODREDBI MINISTRA NAPOLITANA Združenje FAI prekinilo stavko avtoprevoznikov Reakcije na izjave Ude Bocassini Po oceni sodnice je ukrep naperjen proti teamu »čistih rok« RIM - Zveza italijanskih avtoprevoznikov FAI je včeraj popoldne prekinila stavko, ki je stopila v veljavo ob 22. uri v nedeljo, 5. aprila. Po prvotnem načrtu bi morala stavka trajati cel teden, do nedelje, 12. aprila. Po izjavah vodstva FAI naj bi stavka uspela, saj naj bi se je udeležilo kar 65 odstotkov avtoprevoznikov in naj bi ustavila več kot 100 tisoč tovornjakov. Med dnevom naj bi prišlo tudi do pomembnih protestnih manifestacij v Turinu, Neaplju, Ferrari, saler-niunv Rimu. Ostale sindikalne orga- nizacije avtoprevoznikov niso enakega mnenja. Po njihovem naj bi združenje FAI prekinilo stavko, ker naj bi, nasprotno, doživela pravcat polom. Udeležba pri stavki naj bi bila klavrna, stavka naj bi ne imela praktično nobenega učinka, ker se je druge organizacije, ki združujejo kakih 90 odstotkov vseh italijanskih avtoprevoznikov, niso udeležile. FAI naj bi tako ostala obrobna organizacija italijanskih avtoprevoznikov; njen poskus, da bi si s stavko pridobila novih članov, naj bi tako popolnoma propadel. RIM - Notranji minister Napolitano je odločno zavrnil izvajanja članice skupine milanskih sodnikov«či-stih rok« Ude Bocassini, da je s preureditvijo posebnih preiskovalnih služb izničil njihovo učinkovitost v boju proti organiziranemu kriminalu. V intervjuju za milanski dmevnik Corriere della sera je Bocassinijeva izjavila, da se v takšni razdrobitvi odgovornosti izgubijo glavni elementi preiskav in to ne samo v tistih, ki zadevajo mafijsko dejavnost. Po njenem mnenju je minister levosredinske koalicije dejansko uresničil namere desnosredinske, Napolitanova odločitev pa je samo zadnja dolge vrste potez, s katerimi skušajo onemogočiti preiskovalcem, da bi opravljali svoje delo. Z Bocassinijevo precej soglašajo prizadeti, se pravi posebne službe finančne straže, karabinjerjev in policije, ki so prenos odgovornosti z vsedržavne na krajevno raven doživeli kot nekakšno kazen. Njene besede pa so izvale ostre reakcije v vrstah FI in NZ, ki pripravljajo poseg v parlamentu. V odgovor Bocassi-nijevi je minister Napolitano rekel, da je samo natančneje opredelil posamične funkcije. RIM - V Umbriji in Markah se zemlja še vedno trese. Poleg domov več tisočih družin so potresni sunki v sami Perugi resno poškodovali preko šestdeset palač visokega zgodovinsko-umetnostnega pomena, medtem ko se je prvotnim poškodbam v teh dneh pridružila škoda zaradi pronicanje deževnice. Na terenu je že nekaj dni aktiven podkomisar za Umbrijo na italijanskem ministrstvu za kulturne dobrine Luciano Marchetti, ki je že kvantificiral škodo na kulturnih objektih v preko desetih milijardah Ib. Danes zjubaj se bo ha prizadetih območjih mudil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki bo osebno obiskal pet najbolj prizadetih občin. Marsikdo pa že upa, da bo predsednikov obisk prinesel tudi prepotrebne prikolice. Ljudje si namreč ne upajo več spati v poškodovanih domovih, tako da je več družin te noči prespalo kar v avtomobilih. Jasen pokazatelj stopnje strahu je tudi velik porastek prodaje pomirjevalnih sredstev v lekarnah, kar bi lahko s časom uživalcem povzročalo posledični porastek kardiovaskularnih obolenj. Stanje v prizadetih deželah je torej zelo resno, čeprav se še najde koga, ki skuša omiliti negativne učinke: šolski skrbnik v Perugi je namreč izdelal poseben projekt, v sklopu katerega študentje in šolniki z raziskavami preučujejo pobesni pojav z varnostnega in naravoslovnega vidika ter njegove psihološke vplive na prizadetih prebivalcih. Soldinijeva Fila na varnem v bretonskem pristanu Karneval LORIENT (FRANCIJA) - Sinoči je jadrnica Fila milanskega jadralca Giovannija Soldinija zaplula v bretonsko turistično pristanišče Kernevel pri Lorientu. Jadrnico je na varno povlekel francoski pilotski čoln Vortex, ki je včeraj ob 12.30 zaplul do jadrnice kakih 30 milj od otokov Glenant. Kljub neugodni vremenski napovedi je zadnji del plovbe potekel brez zapletov. S pilotskim čolnom je jadrnici naproti poleg najožjih Soldinijevih prijateljev zaplul tudi Marco Romanelli, brat fra-gično preminulega videmskega jadralca Andrea Romanellija. Soldinijevo snidenje z ženo, svojci in prijatelji je bilo ganljivo, a nad snidenjem je kot mora ležala tragična usoda Andrea Romanellija, ki je v noči na 3, april izginil v valovih Atlantika, ko se je Fila pod udarcem 20-mebske-ga vala prevrnila. V teh dneh smo bili priča najrazličnejšim ugibanjem in polemikam. Vse to bo morala sedaj pojasniti preiskava, ki bo v pristojnosti britan-skjih oblasti, saj je do nesreče prišlo na območju, ki je v prisotjnosti britanske obalne sbaže. Ze sedaj pa lahko bdimo, da skoraj gotovo Soldini ni kriv za smrt svojega prijatelja in sodelavca Romanellija. Morje je zahtevalo svoj davek in naključje je hotelo, da ga je plačal prav Romanelli. ARGENTINA / ITALIJA OSVAJA LATINSKOAMERIŠKE TRGE Predsednik italijanske vlade Prodi na uradnem obisku v Argentini Že podpisal sporazum o »priviligiranem prijateljstvu in sodelovanju« BUENOS AIRES - Italija je začela svoj pohod za osvojitev južnoameriških trgov. Po obiskih v Uru-guaju, Braziliji in Čilu je predsednik italijanske vlade Romano Prodi na čelu številne delegacije, v kateri so poleg beh minisbov in dveh podtajnikov tudi poslovneži, včeraj prispel na uradni obisk v Argentino. V Gasi Rosadi se je že sestal z argentinskim predsednikom Carlosom Menemom in z njim podpisal sporazum o »priviligiranem prijateljstvu in sodelovanju«, ki obnavlja leta 1987 podpisani podobni sporazum. Italija je prvi evropski bgovinski partner Argentine in tretji svetovni po ZDA in Braziliji, a ima še vedno možnosti povečanja svojega gospodarskega sodelovanja s to latinskoameriško državo, ki jo z Italijo veže toliko skupnih vezi. Izgledi za uspešne posle so zelo dobri, ker Argentina hoče pozabiti temačna leta vojaške diktature in je odločno stopila na pot privatizacije in posodobitve svoje industrije in gospodarskega potenciala. Pred srečanjem z Menemom se je Prodi s svojo delegacijo v Buenos Airesu sestal z argentinskimi poslovneži. Med državama je v teku zgledno sodelovanje, sedaj pa je freba to sodelovanje razširiti tudi na zasebni sektor. Za to bodo poskrbeli italijanski poslovneži, ki so v delegaciji in ki bodo podpisali vrsto sporazumov s svojimi argentinskimi partnerji. KOROŠKA / PISMO KANCLERJU KLIMI SOVODNJE OB SOČI / MEDNARODNO SREČANJE SOL Urediti vprašanje predšolske vzgoje V petek seja sosveta za Slovence Comenius day: petje, ples in prijateljstvo Otroci iz Irske in Walesa spotnavajo Slovence v Italiji CELOVEC - Slovenska Enotna lista (EL) se je po škandalozni odklonitvi predloga za ustanovitev dvo- oz. Ce bi obstajal zadosten interes staršev celo večjezične otroške skupine v občinskem otroškem vrtcu s strani občinskega sveta v Bekš-tanju, obrnila z odprtim pismom na zveznega kanclerja Viktorja Klimo. Vodja slovenske občinske liste, dvojezična učiteljica Marija Wro-lich, v njem poudarja, da je sklep občinskega sklepa v Bekštanju v popolnem nasprotju z izjavami koroških in zveznih politikov socialdemokratske in tudi ljudske stranke. Le-ti sicer ob vsaki priliki poudarjajo velik pomen in prednost dvo- in večjezičnosti, ko pa gre za udejanjenje njihovih besed, pa da se izgovarjajo na pristojnost občinskih odborov, piše VVrolichova ter nadaljuje: »Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem si želimo, da bo vprašanje predšolske vzgoje, ki nedvomno spada med osnovne manjšinske pravice, ne še naprej zlorabljeno za strankarskopo-liticne boje na komunalni ravni. Zato Vas prosimo, da se tudi Vi zavzemate za zakonsko ureditev tega vprašanja na deželni ali zvezni ravni.« Zahtevo Enotne liste v Bekštanju, kjer je k dvojezičnem šolskem Pouku prijavljenih 34, 5 odstotka vseh šoloobveznih otrok (!), odločno Podpirajo tudi predstavniki slovenskih politič- nih in kulturnih organizacij na Koroškem. Takoj po škandaloznem sklepu so v izjavah za javnost izrazili svoj protest proti »vnovični nezaslišani diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem« ter od deželnih kot tudi zveznih politikih zahtevali takojšnjo ukrepanje. Predsednik sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja (in tudi Zveze slovenskih organizacij) Marjan Sturm pa je že sklical tudi izredno sejo sosveta, ki naj bi zavzel jasno stališče do tega vprašanja. Seja bo v petek, 17. aprila v Celovcu. V zvezi z najnovejšim primerom odklonitve dvojezični otroške skupine na Južnem Ko- roškem so predstavniki slovenske manjšine na Koroškem še posebej poudarili, da pomeni prav odločitev v Bekštanju, občini ob tromeji Avstrija-Slovenija-Ita-lija, hud udarec ne le za slovensko manjšino, temveč tudi za skupno kandidaturo treh dežel oz idejo ZOI »brez meja« leta 2006. Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju je s tem v zvezi poudaril, da postaja koroška kandidatura ob takem političnem zakulisje vsebolj »farca«, vrhutega Koroška s tako politiko spodkopava glavna načela politike Evropske unije v obmejnih regijah - krepitev dvo- in večjezičnosti. Ivan Lukan KMETIJSTVO / MA POVABILO KMETIJSKE ZADRUGE Minister Smrkolj na obisku v FJK TRST, GORICA, SPETER - Na povabilo Kmetijske zadruge je prispel vCeraj na dvodnevni obisk v Fur-lanijo-Julijsko krajino slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Včeraj si je ogledal delovanje Zadružne kraške banke na Opčinah, v Repnu se je v Kraškem muzeju seznanil s konzorcijem za zaščitena vina Kras, ustavil pa se je tudi v osmici pri Miličevih. Po kosilu na turistični kmetiji Žbogar v Samatorci in ogledu kmetije bratov Vodopivec v Koludrovici je minister Smerkolj nadaljeval obisk na Goriškem. V Goriških Brdih se je seznanil o delovanju Zadruge Brda, kjer ga je sprejel predsednik goriške Kmečke zveze Ivan Humar. V Spetru se je sestal z županom Firminom Marinigom, na srečanju na Gorski skupnosti pa je dobil sliko o gospodarski realnosti v Beneški Sloveniji. Danes se bo visoki gost iz Slovenije sestal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Isidorom Gottardom, popoldne bo obiskal vrtnarijo Debeliš na Kolonkov-cu, obisk pa bo zaključil s tiskovno konferenco na sedežu Kmetijske zadruge. DEKANI / REVIJA PRIMORSKA POJE ŠPETER / V OBČINSKI DVORANI Predstavilo se je pet pevskih zborov Prvič na reviji novi pevski zbor iz Šmarij Društvo Studenci je predstavilo knjigo Slavia Avtorja sta Renzo Mattelig in Ferruccio Clavora Pohvalne besede špetrskega župana Firmina Mariniga DEKANI - Letošnja pevska revija »Primorska poje« je že sredi polovice drugega oela od skupnih 25 nastopov. Minulo sč>-o°to in nedeljo so bili na vrsti 15., 16., 17. !ri 18. nastop: v soboto 4. aprila v Dekanih 111 v Trstu (Marijin dom pri Sv. Ivanu), v Nedeljo, 5. aprila pa v Hrpeljah in v Vipavi. V Kulturnem domu v Dekanih se je ve-ukeinu številu poslušalcev predstavilo pet Oorov (zaradi bolezni v ansamblu enega 01 oilo), in sicer Vokalna skupina Porto-L°ž’ Mešani zbor Smihelj, Mešani zbor mrtce Bevk iz Šmarij pri Kopru, Mešani oor Stanko Premrl iz Podnanosa in ržaski oktet iz Trsta. Celoten veCer je bil na lepi pevski ravni, Podbudna pa je bila tudi številčnost vseh . eh mešanih zborov. Po starostni sestavi p Posebej prijetno izstopal Mešani zbor r,,ilrice Bevk iz Šmarij. Sestavlja ga nekaj z 3o pevcev in pevk, izključno mladih m*1 okoli dvajsetih let in manj. Na »Pri-rska poje« so se tokrat predstavili privC . Pokazali glasovno svežino, pevsko ra-0Av°st, pomenljivi izvajalski pristop in Vntiv'1108^ na geste prav tako mlade pevo-okinje. Predstavili so se s sporedom Črnskih duhovnih pesmi in eno samo slovensko. Kdaj prihodnjič pa bi jih želeli slišati tudi z bolj zahtevnim izborom slovenskih pesmi. Za poznavalce in ljubitelje lepega petja je bila prava poslastica nastop Tržaškega okteta (umetniški vodja Danilo Čadež), ki je občinstvo prevzel s svojim tehnično skrbno izdelanim podajanjem, zgledno in-tonanCno zanesljivostjo in glasovno ubranostjo, kljub ne ravno najbolj akustični dvorani. Za svoj nastop si je izbral tudi tri pesmi, ki jih je prvič izvedel pred občinstvom in sicer: Janeza MoCnika priredbo stare Dalmatinove protestantske »Ta stara velikonočna pejsem«, Frana Rapotca (v Hrpeljah rojenega in v Zagrebu živečega) »Moj Kras« ter Češko Jeraslava Kricke živahno in hitro »Dyby Čeme očenka«, poleg teh pa še nežno dalmatinsko »Tiha noC« in kanadsko-francosko napitnico »Vive Tamom-« po zapisu Edvina Križ-manCiCa. Poslušalci so vse nastopajoče nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, saj ni tako pogosto, da bi ta prijazna obmejna vas gostila toliko pevcev in na takšni ravni, j .k. SPETER - S kratkim glasbenim uvodom so pred dobrim tednom dni v Spetru uvedli kulturno prireditev, na kateri je društvo Studenci iz Čedada predstavilo knjigo Slavia. Gre za publikacijo, ki je sad sodelovanja društva z Občino Speter, finančno je pobudo podprla dežela Furlanija - Julijska krajina, svoj prispevek pa je dala tudi Evropa. Avtorja sta Renzo Mattelig in Ferruccio Clavora. Prvi je na sobotni predstavitvi spregovoril špetrski župan Firmino Marinig, ki je pohvalil delo in avtorje, največ besed pa je posvetil potrebi, da se ohranijo naše kulturne značilnosti in v prvi vrsti domači slovenski jezik. Marinig je pozitivno ocenil tudi pobudo Dežele, ki je v ta nemen v desetih občinah in sicer v Nadiških dolinah, Tipani, Bardu in Reziji, vložila 1 milijardo in 300 mi-lijonov lir v štirih letih. Predsednik društva Studenci Renzo Mat-telig je nato predstavil knjigo, ki je namenjena šolski mladini Benečije in ima zgodovinsko vsebino. »Nismo zgodovinarji«, je dejal Mattelig, zato smo se oprli na Podreccovo La Slavia iz konca prejšnjega stoletja. Njega in vso družino Porecca bi morali bolj ovrednotiti v Benečiji in jo imeto za svojo. V knjigi so tudi predstavljeni pomembni možje, ki so se rodili na naši zemlji: Jakob Stulin, Peter Podreka, Bruno Guyon, Carlo Podrecca, Francesco Musoni, Luigi Faidutti, Eugenio Banchini, Ivan Trinko, Vittorio Podrecca in Dino Menichini. Precej je tudi barvnih ilustracij Morena Tomasetiga, ki spremljajo in dopolnjujejo pripoved. Ferruccio Clavora je nato razvil razmišljanje o vprašanju identitete, oziroma o potrebi po identifikaciji, ki je lastna vsakemu človeku in še najprej mladini. Dve sta danes možnosti: ali se mladi prepoznavajo v svojem okolju in ambientu in torej poganjajo korenine, ali se identificirajo v nečem abstraktnem in so obsojeni na asimilacijo. Te trende je Clavora uokviril v evropske integracijske procese, katerim je treba dodati po eni strani nastajanje tudi pri nas večkulturne družbe in hiter razvoj novih tehnologij in komunikacijskih mrež ter povezav. Ob koncu je poskrbela še za presenečenje: v domu za ostarele v Buenos Airesu je pred leti spoznal tajnika znamenitega Vittoria Po-drecce, ki mu je izročil velik kovček poln dragocenih dokumentov, fotografij in prototipov mask. In ponudil je, da bi s tem materialom naredil razstavo v Spetru. (jn) SOVODNJE OB SOČI -»VVelcome, failte, croeso, dobrodošli, benvenuti«, je pisalo na barvnem panoju v sovodenjski telovadnici, kjer so vCeraj uCenci OS Petra Butko-viCa - Domna toplo sprejeli in pogostili prijatelje iz irske šole Chro-nain iz Rath Cuila pri Dublinu, ki so jih obiskali skupaj z dijaki srednje šole sv. Cirila in Metoda iz Trsta. Bil je to »Comenius day«, veselo srečanje v okviru evropskega naCrta sodelovanja med mladino različnih narodnosti. Projekt, ki povezuje tri omenjene šole in še osnovno šolo iz vasice Chvvilog (Wales - VB) obsega srečanja, izmenjave, obiske. Skupina okrog 40 dijakov in spremljevalcev z Irske je v teh dneh na obisku pri nas. Včeraj so s tržaškimi vrstniki, pri katerih so nastanjeni, bili na izletu po Sloveniji, ob povratku pa so se vsi skupaj udeležili prazničnega snidenja v Sovodnjah, kjer bodo mladi Irci preživeli tudi današnji dan kot gostje tamkajšnje šole. Goste je ob prihodu pozdravila pesem sovo-denjskih otrok, ki so ubrano intonirali himno »Comenius daya«, Pesem primorske mladine in Hej, prijatelj moj. Didaktična ravnateljica Nataša Paulin je v dobrodošlici podčrtala pomen večletnega projekta sodelovanja. Bližamo se 3. tisočletju, ki nam bo prineslo Evropo brez meja, kjer se bo naše življenje precej spremenilo, je dejala. Taka srečanja pomenijo, da že danes uresničujemo delček bodoče Evrope vzajemnega sodelovanja, spoštovanja drugačnosti in prijateljstva. Zahvalila se je občinski upravi, sovodenjski Zadružni banki in Kmečki banki za podpore in želela gostom, da bi se med nami počutili kot doma. Ravnateljica Brenda, ki spremlja irske dijake, se je prisrčno zahvalila in se vesehla vrnitve v kraje, ki so jih prvič spoznali pred 3 leti ob Evrošoli. Tudi tržaški ravnatelj Marjan Kravos se je spomnil tistega prvega srečanja, ko je v dijakih bilo še občutiti negotovost, medtem ko gre sedaj za srečanje že starih prijateljev, pa čeprav se dijaki vrstijo. Sovodenjski župan inž. Igor Petejan je izrekel topel pozdrav gostom in željo, da bi srečanje prispevalo k podiranju zidov in utrjevanju skupne Evrope brez meja. Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin je poslal pozdravno brzojavko. Prireditev se je nadaljevala ob petju, plesu in glasbi irskih otrok in nato spet sovodenjskih, nakar se je uradnejši, četudi sploh ne tog del prelevil v sproščeno družabno srečanje, (mm) Učiteljski poklic kot poslanstvo Veliko sem se spraševala, kolikšno moC ima še dnevnik v ogromnem svetu vse novejših medijev. Vendar se zelo dobro zavedam, da je dnevnik oziroma Časopis vsem še vedno najbolj učinkovito sredstvo pri obveščanju in osveščanju bralcev. Isto velja za naš Primorski dnevnik, ki tako ali drugače živi in utripa v vseh nas kot pred vsemi velikimi in včasih hudimi stiskami. Zato sem v nedeljo, 29. marca vzela kot običajno dnevnik v roke in poiskala najprej tržaško stran, nato pa segla po nedeljskih temah. Med raznimi je bila tema o slovenskem šolstvu. Jasno je, da me je že sam naslov priklenil k mizi, da bi boljše prebrala. Po poklicu sem učiteljica in to skoraj 25 let, torej je bil intervju še bolj privlačen. Naj takoj povem, da bom v tem svojem razglabljanju nanizala le nekaj misli in dvomov, ki so se mi porodili ob branju. Pedagoška svetovalka gospa Duhovnikova se je, nedvomno v dobri veri, dotaknila in analizirala določene aspekte našega slovenskega šolstva in problematiko slovenske manjšine nasploh. Zavedam se, da je prav gotovo preliv informacij o nas, o našem šolstvu, kulturi, športu in gospodarstvu mogoče skromen in da nas v Sloveniji poznajo danes zelo površno. Ne bomo iskali krivcev, ker jih enostavno ni. Vendar bi rada povedala sledeCe misli: že kot študentka učiteljišča A. M. Slomšek sem imela krasno priložnost, da sem od blizu spoznala šolski sistem republike Slovenije v bivši Jugoslaviji. Didaktični obiski na šolah onkraj meje so mi dajali veliko zaupanja, da imamo slovenski zamejski učitelji veliko oporo in zgled ravno v matični domovini. Po končanem učiteljišču sem zaCela takoj s poučevanjem, zato sem kar se da dobesedno »osvojila« vse gradivo in predavanja, ki so nam bila dana s strani ministrstva za šolstvo SFRJ. Ze kot suplentka, in spominjam se, da že kot študentka učiteljišča, sem sledila vsakoletnim seminarjem in poletnim seminarjem. SvojCas sem se prepričano vpisala na P. A. v Ljubljano, ker sem verjela, da mi lahko le izobraževanje v matični domovini da tisto pravo znanje, Mirjam Mncou ki ga vzgojitelji tu potrebujemo. Mnogi naši kolegi so že pred 30 leti zahajali na študij v Ljubljano in njihovo znanje posredovali nam mlajšim učiteljicam ter uCencem. Vse, kar nam je nudila matična domovina, smo sprejeli dobrohotno in z zadovoljstvom ter s prepričanjem, da nismo sami. Tudi stiki s šolami onstran meje so vedno bili zelo pogosti in nadvse spodbudni, ne le za učiteljice, a tudi za učence. Vsakoletni šolski izleti v priredbi združenja staršev so bili vedno namenjeni spoznavanju naše Slovenije in vsakič smo se srečali z uCenci in starši tistih šol. Od vedno smo smatrali potrebno vsako srečanje s kolegi iz Slovenije, zato, da smo bili na tekočem z vsem kar se je dogajalo in rojevalo na šolskem področju. Naši uCenci so pogosto sodelovali na pionirskih tekmovanjih in se tudi večkrat uvrstili na prva mesta. Tekmovanje v bralni znački je bilo še tisto dodatno, da smo se Čutili še bolj aktivni in soudeleženi v šolski trend matične domovine. Mi in naši uCenci smo rasli v zavesti, da smo vsi Slovenci eno samo telo, ki je neločljivo, Čeprav so nas in nas ločujejo meje. Naše uCence smo prepojile z narodno zavestjo in sadovi našega dela so vidni na vseh področjih. Narodna zavest, ki jo imamo vzraščeno od rojstva, nas spodbuja in motivira, da naše poslanstvo nadaljujemo tako kot so to storili naši predhodniki. Zaradi njih, oziroma po njihovi zaslugi in po žrtvovanju mnogih, smo danes Slovenci v zamejstvu še tisti živi del slovenskega naroda, ki utripa tudi takrat, ko se kaže na obzorju vse bližji konec idealom. In vendar konca ni in ga ne bo. Prav gotovo smo prevečkrat le sredstvo barantanja med državama, ki se sicer v zadnjih letih le trudita, da bi obe manjšini tu in tam živeli s pravicami, ki jim po mnogih sporazumih pripadajo. Začrtane meje niso in ne smejo biti nikakršna ovira v prelivanju medsebojnih informacij, izmenjavi znanja, gradiva in sploh poenotenja vseslovenskega kulturnega prostora. Prepričana sem in nimam vzrokov, da bi dvomila, da se v uCnih načrtih v Sloveniji piše o nas, o Slovencih na Koroškem in Madžarskem. Vsak izmed nas ima prav gotovo kakega sorodnika ne le ob meji, marveč še dlje. Vendar ni vseeno kako se o nas govori oziroma kdo smo: ne zadovoljimo se s tem, da smo zamejci, saj smo veliko veC, smo Slovenci, ki smo se tu rodili, rasli in izoblikovali v pokončne in ponosne ljudi. Veliko smo si zgradili in vse kar je bilo zgrajeno je sad trdega dela in žrtvovanja, tu mislim na tisti gospodarski del, ki je zrastel po letih 50 in ki smo ga bili ponosni. Cas in spremembe so pač marsikaj tudi uničile, vendar lahko krivdo za to prevzamemo sami, Ce se držimo reka: »„. kakor si boš posteljo postlal, tako boš spal...« Kakorkoli že se odvija življenje tu pri nas, me zanima kako se vse to doživlja v Ljubljani. Nedvomno je pristop drugačen. To so pokazali dnevi slovenskega šolstva. Zelo me je zabolelo, ko sem prebrala o udeležbi na predavanju did. ravn. gospe Stanke Cuk. Mislim, da velikih komentarjev ni. Nedvomno je gospa Čuk pripravila predavanje o predstavitvi slovenskega šolstva v Italiji zelo skrbno in nedvomno zelo podrobno ter kvalitetno. Namenjeno je bilo našim kolegom v Sloveniji. Vprašam se, Ce je Zavod za šolstvo pripravil tovrstno pobudo, je o tem prav gotovo seznanil vse šolske organe, učitelje, pedagoge, svetovalce in profesorje. Zakaj torej taka udeležba? Mi našo stvarnost poznamo in jo vsaki dan doživljamo na lastni koži. Ob koncu bi rada dodala še to: namen mojega pisma ni bil ne polemičen in niti najmanj naperjen matični domovini Sloveniji, ki jo Čutim še vedno tako kot sem jo Čutila že v otroških letih, ko sem s starši lahko občudovala naravne lepote »svoje« dežele. Učitelji, ki poučujemo tu, opravljamo naše delo največkrat kot poslanstvo zavedajoč se, da nismo le vzgojitelji, smo predvsem slovenski učitelji, ki poleg podajanja vsebin italijanskih uCnih načrtov, vzgajamo v otrocih zavest pripadnosti narodu in zavest o lastnih slovenskih koreninah. To delo nima cene, to delo izhaja iz srca, iz nas samih, ki zamejsko živimo. PISMA UREDNIŠTVU Kar je preveč, je preveč Dragi Primorski dnevnik! Sam pri sebi sem prisegel, da se v pravdo okrog sreCanja med Fi-nijem in Violantejem ne bom spušCal. A kar je preveč, je preveč! V "TV Mozaiku" slovenskega programa RAI 3 je zgodovinar Jože Pirjevec predsedniku poslanske zbornice očital "rasistični odnos, ki se je kot rdeCa nit vil skozi celotno diskusijo". V petkovem "Žarišču" pa sam objavljaš prispevek zgodovinarke Nadje Magajna: v njem avtorica očita Republiki Sloveniji, da "ni sposobna urediti odnosov z domaCo Cerkvijo, ki je deležna takih napadov kot v času najhujšega stalinizma". Resno in zaskrbljeno se sprašujem, kaj strokovnjaka z besedama "rasizem" in "stalinizem" označujeta, in ali je to, kar označujeta, sploh v kakšni zvezi s tem, kar so v iztekajočem se stoletju prestale žrtve rasizma in stalinizma. Pa s spoštovanjem, seveda Ravel Kodrič Pripis na poročilo o seji pokrajinskega sveta v Trstu Rad bi nekoliko dopolnil Vaše poročilo o seji tržaškega pokrajinskega sveta, objavljeno v sredo, 1. aprila. Na seji dne 30. marca se je pokrajinski svet ukvarjal predvsem z resolucijama o zadnjem vladnem odloku glede razsežnosti samostojnih šolskih zavodov. Večina je z resolucijo predlagala, da se korenito popravi člen 2 vladnega osnutka, posebej odstavek 9, ki predvideva, da »določila vsebovana v odstavkih 3, 4, 5, 6 in 8 ne veljajo za državne šole in zavode s slovenskim uCnim jezikom. Za te šole je treba jamčiti samostojnost in iz te izhajajočo pravico do uCenja, tudi ob pomanjkanju minimalnih meril, ki jih določa člen 2 v odstavku 3«. Torej sprememba odstavka, ki govori samo o slovenski šoli. Ker je opozicija predlagala splošno naCelo, da se ugodnosti vladnega osnutka raztegnejo tudi na italijanske šole, ki se nahajajo v podobnih razmerah (in torej pravica do uCenja v lastnem jeziku v občinah in krajih s slovensko večino), je predsednica sveta Marucci-Vascon prekinila sejo, da bi načelniki skupin uskladili besedili in oblikovali enotno resolucijo. Po dolgotrajnem popravljanju besedila večinske resolucije je zgleda-lo, da je prodrla moja zahteva - in pri tem me je odločno podprla svetovalka Zorzini Spetič -, da ostane odstavek 9 člena 2 neokrnjen v delu, ki govori o slovenski šoli, da pa se besedilo ustrezno razširi glede potrebe italijanskega prebivalstva v tržaški in goriški pokrajini. Ko je vse kazalo, da je predlog prodrl, je načelnico NZ Brandi zamenjal svetovalec Sluga, ki je vztrajal, da se slovenski šoli ne prizna nobenih posebnih ugodnosti, ki jih ne bi imele tudi italijanske šole in da postane besedilo splošno z omembo le potreb slovenske šole v videmski pokrajini. Soglasje je torej šlo po vodi in šli smo na glasovanje dveh ločenih resolucij. Proti sprejetju večinske resolucije, ki izenačuje vse šole v tržaški in goriški pokrajini in ki zagotavlja Slovencem vsaj en samostojni zavod na pokrajini, ni glasovala samo SKP in torej B. Zorzini Spetič in D. Visioli, ampak tudi podpisani predstavnik SSk. Vzdržali pa so se vsi predstavniki Oljke (D. Fonda, C. Mutton, W. Mikac, L Gabrovec, A. Pino in G. Cola)! Za manjšinsko resolucijo pa je od večine glasovala Acerbi od gibanja Naprej Italija, njena druga predstavnica, predsednica sveta Marucci-Vascon se je vzdržala, predstavnik Lista zaTrst Tamaro pa se je oddaljil iz dvorane. Izid je bil 10 proti 10 ob enem vzdržanem glasu. Manjšinska resolucija torej ni prodrla. Ob glasovanju v tržaškem svetu je prišlo do nekaj politično zanimivih novosti. Ze prav, da se posebna določila pri preureditvi slovenskih šol raztegnejo tudi na italijanske šole v tržaški in goriški pokrajini in da je tako v nekem smislu prodrlo naCelo recipročnosti (a se ga italijanska večina spomni le, ko so v igri njene koristi), toda, kaj pomeni vzdržanje merodajnega dela Oljke ob za Slovence omejevalnem popravku glede na za nas ugoden vladni osnutek? Tu se preobračajo splošna naCela - in torej tudi evropska - o zaščiti manjšin, ki določajo, da se na manjšine gleda kot na osebek, ki živi v manj ugodnih razmerah kot večinski narod. Manjšini se ne daje veC posebnih pravic, Ce le-teh ne uživajo tudi pripadniki večinskega naroda. Ta logika začenja vzbujati pomisleke, Ce jo vnašajo tudi na ostala področja manjšinskega življenja. Lahko postane tudi nekoliko perverzna, dobesedna razprodaja pray vic slovenske manjšine po znižani ceni. Pomislimo na stališča nekaterih vidnih in merodajnih predstavnikov PDS pri nas glede vaške srenjske lastnine, da je pomembno* da slednjo uživajo vsi stalno bivajoči (boj, da se ta zemljišča in s tem uprava vrne zakonitim dedičem nekdanjih avtohtonih družin, nima žal dosti odločnih in politično pomembnih zagovornikov). S spoštovanjem Vladimir Vrenl6c kdo kdo mora opraviti revizijo [ kdaj kdaj opraviti revizijo ] kako kako opraviti revizijo [ k e pri Pneusystem-u ] [ koliko koliko stane revizija Avtomobili in prikolice 1) registrirani v letih 1988 - 1989 Mesečne zapadlosti veljajo z ozirom na zadnjo številko registrske tablice Za izvršitev pregleda je potreben predhodni dogovor, tudi telefonski na št. Vodilno podjetje na tem področju, saj so opravili že 2.000 revizij. 2) že podvrženi reviziji v letu 1993 Zadnja št. tablice 1 do 31.01.98 0481.411429. Zmožni so rešiti kakršenkoli problem Zadnja št. tablice 2 Zadnja št. tablice 3 Zadnja št. tablice 4 Zadnja št. tablice 5 do 28.02.98 do 31.03.98 do 30.04.98 do 31.05.98 Celotni pregled se opravi v 20 minutah; če je izid pozitiven, se takoj ažurira prometno dovoljenje. Vašega vozila. Zadnja št. tablice 6 do 30.06.98 Zadnja št. tablice 7 do 31.07.98 Zadnja št. tablice 8-9 do 30.09.98 Zadnja št. tablice 0 do 31.10.98 ZA REZERVACIJE: 0481.411429 F>NEU Tržič Ul. C. A. Colom bo, 4 9 Drž. cesta 14 T r i e s t i n a odvoz za avtocesto A 4 ZA INFORMACIJE: 0481.411839 Strošek revizije: 42.000 lir je tarifa delavnice, temu je treba dodati še 10.00 lir pristojbin inšpektorata motorizacijo. NOVOST 98 Pooblaščene delavnice za izvedbo rev' zije lahko kolavdirajo vozila, ki j'h inšpektorat že zavrnil. Poleg ,e^ lahko določijo datum pregleda P zapadlosti roka za revizijo in na način omogočijo kroženje vozila- OBČINSKI SVET / VPLIV PRIPRAV NA DEŽELNIH VOLITEV TRST / PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA Svetovalci razpravljali o tekočih vprašanjih Posodabljanje razsvetljave v Križu in kanalizacije na Krasu Trgovine odslej odprle tudi ob ponedeljkih Nasprotniki županskega odloka bodo v ponedeljek, 20. aprila manifestirali Priprave na deželne volitve, ki so v polnem teku, pogojujejo tudi delovanje tržaškega občinskega sveta. Skupščina ima namreč že nakaj sej na dnevnem redu samo tekoče upravne zadeve, tako da so vsa pomembnejša politična vprašanja prenesena po junijskih volitvah. Pred to preizkušnjo bo občinski svet od pomebnih vprašanj obravnaval edinole preureditev prometa v mestnem središču, ki je že povzročila nekaj polemik in slabe krvi med upravo in združenjem trgovcev. Odbor župana Riccarda Illyja medtem dosledno izvaja svoje programe in predvolilne obveze. Na zahodnem Krasu (v teh dneh v Križu) korenito preurejejo in posodabljajo javno razsvetljavo, ki je. bila doslej skrajno pomanjkljiva. Ob skoraj vsakem najmanjšem nalivu ali grmenju je na primer v Križu redno zmanjkal električni tok po hišah in po ulicah, kar je seveda povzročalo upravičeno ne- godovanje občanov. Dolgoletnim obljubam sedaj končno sledijo dejanja. Mestna uprava se je tudi lotila izvajanja projekta za novo kanalizacijo na vzhodnem in zahodnem Krasu. Na vzhodni Kraški planoti Čakajo le sredstva iz skladov evropske unije za finansiranje' predora med Opčinami in Trste-nikom, "po katerem bo tekla nova kanalizacija. Ta bo dosegla tudi področje vse do Križa, kjer bo prišlo do povezave med novim priključkom iz Barkovelj ter priključkom iz devinsko - nabrežinske občine. NaCrt za preureditev prometa, ki ga je že okvirno odobril občinski odbor, bo do 15. aprila na ogled na občinski oglasni deski v ulici Malcanton. Do takrat lahko občani vložijo popravke in pritožbe, nakar bo ta pomemben projekt spet romal v občinski odbor, zadnjo besedo za njegovo odobritev pa bo imela mestna skupščina. Tržaški Lloyd: sindikati proglasili 24-urno stavko Po včerajšnjem srečanju z vodstvom Irija v Rimu, so konfederalni sindikatitransportnega sektorja proglasili 24-urno stavko. Način stavke pa bodo določili v pokrajinskem merilu. Sindikati, ki so zahtevali srečanje s predstvaniki parlamenta in z ministrom za prevoze Claudiom Burlandom, menijo, da je privatizacija Tržaškega Lloyda ogrožena, saj je bilanca podjetja porazna, vsekakor pa taka, po oceni sindikatov, da bi postavila na glavo politično načelo o privatizaciji zdravih podjetij. Poleg tega po oceni sin-dikatovb ni jamstev za ohranitev zaposlitvene ravni. PROCES / HEROIN NASU NA FERNETIČIH V Kopni sodijo Italijanu, ki je tihotapil mamilo Na koprskem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje Antoniu Minutiju, dvojnemu državljanu Italije in Avstralije, ki so ga sežanski policisti 10. januarja letos na železniškem mejnem prehodu na Fernetičih prijeli s štirimi knjigami. V platnicah teh sta bila skrita približno 2 kilograma heroina. Obtožba državne tožilke bremeni Minutija, da je bil člen organizirane mreže, ki se ukvarja s tihotapljenjem tajskega heroina iz Zagreba oziroma Ljubljane v Italijo in Španijo. Minuti naj bi zaslužil v povprečju od 3 do 5 milijonov lir na pošiljko. Policisti so na koncu lanskega in v začetku letošnjega leta v Sloveniji prijeli že sedem državljanov Nigerije, ki nelegalno bivajo v Italiji, ki so ravno tako v platnicah knjig prenašali heroin. Minuti je sam priznal, da se je družil z nigerijskimi državljani in pred preiskovalnim sodnikom tudi natančno opisal svoja potovanja in kontaktne osebe. Na sodišču pa je vse zanikal in poskušal veliki senat prepričati, da so mu Prvo izjavo izsilili policisti. Razprava se bo nadaljevala danes. (S.S.) INPS / PRAVILA ZA DODELITEV PRISPEVKA Doklada za brezposelne Skupno izplačali 730 milijard lir v 310 tisoč primerih brezposelnosti Uprava vsedržavnega zavoda za socialno zavarovanje Inps opozarja, da imajo pravico do doklade za brezposelnost uslužbenci, ki so bili v zadnjih dveh letih vpisani v obvezno zavarovanje za brezposelnost in ki so v prejšnjem letu bili zaposleni vsaj 78 dni in plačali zadevne prispevke. Dohodek brezposelnih ni pomemben za dodelitev doklade, kot niti v drugih primerih začasnih prispevkov (dopolnilna blagajna, mobilnost ipd). Doklada za brezposelnost znaša 30 odstotkov plače, ki jo je brezposelni prejel v prejšnjem letu in ki po zakonu lahko znaša največ 1.663.847 lir mesečno. Na doklado je treba plačati davek Irpef, ki ga odtržejo kar pri Inpsu in za to izdajo ustrezno potrdilo. Lani so v odobrili 310 tisoč doklad za brezposelne v skupnem znesku 730 milijard lir. Nov sindikat avtonomistov V okviru Socialnih centrov so ustanovili sindikat s kratico 3RME (iz začetnih črk Minimalnega evropskega dohodka). Novi sindikat, ki zagovarja podporo vsem, ki imajo manj kot 15 milijionov letnega dohodka, se ukvarja predvsem z mlajšimi, ki iščejo prvo zaposlitev, in s takimi delavci, ki so na obrobju delovnega tržišča: brezposelni ali s službo za določen čas. Včeraj so priredili prvo pobudo, in sicer prisotnost v uradu za delo v Ul. F. Severa, jutri pa bodo pred vhodom v tržiško ladjedelnico Italcantieri, kjer bodo delili brezplačno kavo v znak solidarnosti vsem, ki delajo v tej ladjedelnici, a so zaposleni pri zunanjih podjetjih. Sindikat 3RME odgovarja na telefonskih številkah 3221574 in 0338-9802222. Z včerajšnjim dnem je začel veljati sklep tržaškega občinskega odbora, ki trgovskim obratom dovoljuje delno podaljšanje tedenskega delovnega urnika. Odlok je bil sprejet ob upoštevanju Trsta kot območja turistične ekonomije, njegovi učinki pa se konkretno pokažejo v obliki fakultativnega ponedeljkovega popoldanskega odprtja trgovin. Odlok vsekakor ni naletel na odobravanje vseh, saj posega v ustaljene delovne ritme zaposlenih v trgovskem sektorju, z druge strani pa seveda lahko omogoča prožnejši odgovor na potrebe ku-pcev-odjemalcev. Iz prvih podatkov je razvidno, da so se na pobudo odzvali predvsem trgovci v mestnem središču, kjer naj bilo včeraj popoldne odprtih nekaj več kot sto trgovin, polovica katerih v konfekcijskem sektorju (f.KROMA). Kot so nam povedali na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, je bila svoj čas občinski upravi izražena želja po primerni reklamizaciji pobude tudi preko slovenskih in hrvaških medijev, medtem ko je včeraj pobudo promoviral le tržaški dnevnik. Za prve ocene in statistike glede odziva tako trgovcev kot odjemalcev bo treba vsekakor počakati še nekaj tednov, da postane ponedeljkov popoldanski »shopping« ustaljena navada. Že sedaj pa je za 20. april napovedana protestna demonstracija trgovcev Terezijanske četrti, Rusega mosta. Silosa in Pokrite ■ tržnice. ORNA KRONIKA / KAZENSKO SODISCE NESREČA / V UL. FLAVIA PRI STADIONU P. GREZAR Leto in pol ječe za poskus ropa Odkrili par, ki je razpečeval heroin - Slovenec ukradel mercedes Trčila sta terensko vozilo in rešilec Ranjeni trije bolničarji in voznica opla frontere - Ali so voznici avtomobila ukradli torbico? Pred štirimi leti, 8. aprila 1998, je moški s čelado na glavi vstopil v tobakamo, ki jo Upravlja Adriana Bacher. Ženski se je približal in zahteval, naj mu izroči dnevni in-^uso. Zenska pa se ni prestrašila: uspela je ^bežati in začela klicati na pomoč. Moški )° je popihal, ne da bi mu uspelo naropati biti pare. , Tisti spodleteli rop bo sedaj storilca, 38-'etiiega Antonia Piccola iz Neaplja, stal Poldrugo leto zapora. To kazen mu je na-Jbrec včeraj naprtilo tržaško kazensko so-bišče. Piccolo je bil obtožen poskusa ropa. Poskus tatvine v otroškem vrtcu V ponedeljek ob 1. zjutraj je moški vdrl ^ozi okno v prostore občinskega otroške-»a vrtca v Ul. Caboto. Tatvina pa mu ni bspela, ker je prav takrat privozili! mimu Policijska izvedenca. Agenti so zasumili, a se v poslopju nekaj dogaja, zato so pre-. bbo stopili vanj in zasačili tatiča med Otom. Aretirah so ga in odpeljah na kve-b rP’ ^ier 80 ugotovili, 'da gre za 25-letne-g IPivideja Bertotta, ki je že imel opravka Pravico zaradi podobnih dejanj. _ Razpečevala mamilo v folicija je izsledila par, ki je razpeče-Sv j119111!!0 na območju Ul. Flavia, pri ^ ■ Jakobu in na Trgu Venezia. 32-letna ^buela Degrassi in 3 5-letni Rocco la-bli»- - 0 sta prebivala v nekem hotelu v OirLo1 Domja. Med preiskavo so v avto-buu, ki sta ga parkirala nedaleč od hotela našli 7 gramov heroina in več stekleničk metadona ter milijon lir, ki naj bi si ga »prislužila« s prodajo mamil. Odkrili tatici V soboto popoldne sta dve ženski na trgu Ospitale izmaknih torbico 78-letni gospe S.B. in se hitro oddaljili. Nekaj mimoidočih pa ju je opazilo pri nečistem poslu in ju opisalo izvidnici policije. Agenti so tatici izsledili na trgu Stare mitnice. Pri sebi sta 64-letna Ameba Čari in 37-letna Silvia Karis (tako jima je ime) še imeh denarnico, ki so jo bili ukradh, in v kateri je bilo nekaj deset tisoč lir. Slovenec ukradel mercedes in fiat uno Italijanska policija je ponoči pri kmetijskem mejnem prehodu pri Farnedih aretirala 41-letnega slovenskega državljana Gorana P. iz Ljubljane. Moški je malo prej ukradel mercedes in ga skušal skrivaj prepeljati v Slovenijo. Slovenski državljan je priznal, da je z dvorišča lastnika mercedesa s padjašem, ki pa ga niso še odkrili, ukradel tudi fiat uno. Aretirali pobeglega Egisto Mazzoti je decembra lani izkoristil dovoljenje za odhod iz kaznilnice in se ni po izteku dovoljenja vrnil. Včeraj so ga odkrili na tržaški, železniški postaji. Pri sebi je imel ponarejen osebni dokument. Prvotna kazen mu bo iztekla leta 2001. Sedaj bo verjetno prebil v zaporu še nekaj več. Včeraj malo pred poldnem se je v neposredni bližini nogometnega stadiona Pino Grezar pripetila slikovita nesreča, ki pa se je na srečo iztekla brez hujše ranjenih. V nesreči sta bila soudeležena režilec hitre pomoči in terensko vozilo opel frontera. Mestni redarji, ki so opravili vse potrebne izvide, moralo še ugotoviti, zakaj je prišlo do nesreče in kdo jo je zakrivil. Dejstvo je, da sta v Ul. Flavia v križišču za Ul. Valmaura trčila opel frontera in rešilec (foto KROMA). Slednjega je zaneslo čez pločnik na desni strani ceste. Morda prav zaradi sunka koles v pločnik se je režilec prevrnil na desno bočno stran in obstal tik pred gredico. V rešilen so se peljali trije bolničarji, ki so se pri nesreči ranili. Prav tako se je ranila tudi voznica opla frontere, 34- letna Antonella Rusconi. Tri ranjence so prepeljali v katinarsko bolnišnico, enega pa v glavno. Njihovo zdravstveno stanje - vsaj tako so sporočili s postaje mestnih redarjev - ni zaskrbljujoče. Takoj po nesreči so se razširile tudi govorice o domnevni kraji torbice voznice terenskega vozila. Zenska naj bi še vsa okrvavljena izjavila, da naj bi ji neznanci izmaknili torbico iz karambo- liranega avtomobila, popoldne pa so bili glede tega dogodka na postaji mestnih redarjev dokaj rezervirani: po vsej verjetnosti naj bi ženska pustila torbico doma, so povedali. ZGODOVINA / SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU Pred spomenikom talcem ne zgolj spominski obred Govora Igorja Dolenca in Licie Chersovani - Nastop zbora Tabor Nedeljska svečanost ob 54-letnici usmrtitve nesrečnih talcev na openskem strelišču ni bila zgolj spominski obred, ampak tudi priložnost za razmislek in soočenje o polpretekli zgodovini. To je bila prva taka prireditev po soočenju med Lucianom Vio-lantejem in Gianfrancom Fini jem, zato so organizatorji (VZPI-ANPI in Združenje nekdanjih deportirancev) povabili dva govornika - Igorja Dolenca in Licio Chersovani - ki sta z zelo različnih zornih kotov obravnavala vprašanje zgodovinske sprave. Pod vprašajem ni ocena dogodka izpred 54 leti (zločinsko maščevanje nad nedolžnimi talci), ampak današnje (in bodoče) gledanje na zgodovino. Poiskati odgovore na dileme, ki nam jih postavlja zgodovina, ne pomeni enačenja fašizma, nacizma in komunizma, je dejal Dolenc, potem, ko je izhajal iz gorja, ki sta ga Slovencem povzročila nacizem in fašizem. Takrat je odpovedala demokracija, ki edina lahko zagotavlja sožitje v večkulturnem okolju, tista demokracija, ki mora zagotavljati vsem državljanom temeljne pravice in ki nam danes dovoljuje globok razmislek ne samo o nacionalističnih ekstremizmih, a tudi o preživetju tragičnih izkušenj, ki so še ponekod že izrodile v predsodke. Po mnenju tržaškega občinskega svetovalca Levih demokratov se moramo danes vprašati, kako premostiti te predsodke, še posebno v tre- nutku, ko v družbo pronicajo pojavi, ki spominjajo na polpreteklo dobo. Ankete nam dokazuje, da so mladi manj občutljivi do družbenih problemov in da je vedno veC tistih, ki so naklonjeni močni in vodilni osebnosti. Poraja se občutek, da zgodovina nima veC velikega pomena, mogoče tudi zato, ker mladi, prej kot na preteklost, gledajo raje v bodočnost. Če je tako - je nadaljeval Dolenc - imamo pred sabo zahtevno nalogo, to se pravi, da utrdimo to, kar smo do danes osvojili in da vzpostavimo pogoje za drugačen dialog. Po njegovem bi bilo zgrešeno nadaljevati pri zgolj retoričnem obujanju preteklosti, saj je skrajni Cas, da nudimo tudi konkretne odgovore na probleme sedanjosti. Uveljavlja se življenjski model »vse in takoj«, pri Čemer pogostoma pozabljamo na osnovna načela naše ustave. Danes, ko imamo priložnost za prenovitev ustroja naše države mora znova postaviti v ospredje vrednote, kot so soočanje, dialog, strpnost do drugače mislecih, skratka z eno besedo sožitje. Chersovanijeva, zgodovinarka in sodelavka Deželnega inštituta za odporniško gibanje, je odklonila kakršen koli dialog z nasledniki ideologije, ki zagovarja uničenje nasprotnikov. Tudi zgodovina komunističnega gibanja ima tragične strani, ni pa je mogoče na noben naCin enačiti ali primerjati s fašizmom in nacizmom, posebno ne v naših krajih, kjer so se komunisti borili in darovali svoja življenja ne samo za socialne, a tudi za narodnostne pravice. Nobena sprava ali pomiritev - je podčrtala govornica - torej ne bo mogla zbrisati zgodovine in trpljenja, ki jih simbolizira spome-nim nesrečnim talcem slovenskega, hrvaškega in italijanskega porekla. Na nedeljski slavnosti, ki jo je uvedla Tjaša Kocman, je zapel openski pevski zbor tabor pod taktirko Aleksandra Sluge, v Častni straži pa so, poleg borcev in deportirancev, bili tudi skavti in taborniki. Bila je to preprosta, a pokončna prireditev mladih in manj mladih, ki noCejo pozabiti. Licia Chersovani Igor Dolenc Nedeljska svečanost na Opčinah v spomin na ubite nedolžne talce (Foto KROMA) Na Opčinah o problemu divjadi Ljudje ne smejo veC hraniti divjadi, ker se slednja navadi in zaide v periferijo. V zadnjem Času so namreč zasledili številne merjasce, ki so motovilili okoli zasebnih hiš, kar je povzročilo nejevoljo prebivlastva. O tem je bil govor sinoči na jevni skupščini, ki so jo organizirali Pokrajina, Vzhodnokraški rajonski svet in Tržaška gozdarska služba na Opčinah v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke. Kot so povedali pokrajinski odbornik Roberto Sasco, predsednik rajonskega sosveta Zoran Sosič, direktor favnistiCnega observatorija Enrico Benussi in direktor gozdarske službe dr. Cavani, divjih živali ne gre hraniti, saj morajo živeh v svojem okolju. Potebno je štetje vse divjadi (še najbolj merjascev), treba je dosledno uresničevati pokrajinski naCrt za favno, nujno je spoštovati zakone, tudi okolje gre zaščititi (v kratkem bo stekel enotni deželni naCrt, ki bo zavzel vse štiri pokrajine FJK). Merjasce so zagledali pri Ferlugih, na Globojne-rju, pri Piščancih, Banih ind., kar je povzročilo nevšečnosti ljudem in škodo poljedelcem. Kras se je v zadnjih dvajsetih letih spremenil, tudi »divja urbanizacija« je kriva za to, je dejal Sosič in izpostavil, da togi normativi FJK povzročajo probleme kmetom. Potreben je pameten pristop do zaščite okolja, dobrodošel bi bil tudi občinski zakon, ki bi prepovedal hraniti divjad. A. G. V Slovenskem klubu soočenje o zgodovini V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv.FranCiška 20 bo drevi, ob 20.30 javno soočenje o nedavnem tržaškem srečanju med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in vodjo NZ Gianfrancom Finijem. Srečanje, ki ga prireja Slovenski klub, bodo uvedli zgodovinarji Marta Ver-ginella, Boris M. Gombač in Sandi Volk. Predsednik Pokrajine na obisku v Milanu Predsednik pokrajinske uprave Renzo Godardi se je včeraj v Milanu srečal s tamkajšnjim županom Gabrielejem Albertinijem. Beseda je tekla o sodelovanju med mestoma in tudi o hitri železniški progi v severni Italiji. 'Codarin se je medtem v brzojavki ministrskemu predsedniku Romanu Prodiju zavzel za odlok, ki bi na nek način rešil »Radio radicale«. Nekatere občinske izpostave bodo nekaj dni zaprte Ker bodo v občinskih izpostavah spremenili in-formatski sistem, bodo izpšostave nekaj dni zaprte, da prilagodijo naprave novemu sistemu. Izpostave na Priseku in Rocolu bodo zaprte od danes do 14. aprila; izpostave pri Sv. Jakobu, Valmauri bodo zaprte danes in jutri, od Četrtka pa bodo redlo poslovale; izpostave pri Sv. Vidu, Ul. Giotto, na Opčinah in v Rojanu bodo poslovale normalno, Čeprav bodo možne manjše nevšečnosti. Tudi avtomati v Ul. Battisti, Ul. Carducci in v trgovskem središču II Giulia, bodo spet usposobljeni s petkom. NOVICE Pri Sv. Ivanu odkrili utajevalca davkov Finančni stražniki z OpCin so odkrili gradbeno-inštalatersko podjetje s sedežem pri Sv. Ivanu, ki ni prijavilo davka IVA in dohodkov o delovanju. Stražniki so 1. aprila skupno z mestnimi redarji opravili pregled na sedežu podjetja, in ugotovili, da je opravljalo tudi avtomehanična dela in imela avtolicarsko delavnico. Poleg tega je razpolagalo s tremi odlagališči, za katera pa ni imelo ustreznega dovoljenja. V odlagališču zraven mehanične delavnice so odkrili številne ostanke starih avtomobilov, akumulatorje in odrabljeno olje. Stražniki so zaplenili avtomehanično delavnico in avtolicarsko delavnico s pečjo za barvanje avtomobilov ter vse, kar so dobili v obeh delavnicah. Upravitelja podjetja so prijavili sodstvu zaradi kršitve norm o odstranitvi posebnih odpadkov. Poleg tega je bil prijavljen, ker je opravljal delo, za katero ni imel dovoljenja. Finančni stražniki nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili, koliko je znašal delokrog podjetja, da bi lastniku-utajeval-cu zaračunali ustrezno globo. V piceriji se je zakadilo Tržaški gasilci so včeraj popoldne z dvema ekipama posegli v piceriji v Ul. Caprin, iz katere se je valil gost dim. Gasilci so kmalu ugotovili, da ni šlo za pravcat požar. Po prvih izvidih kaže, da se je zaradi kratkega stika zakadilo v napravi za cvrtje. Gost dim je nato napolnil prostore lokala. Gasilcem je v kratkem Času uspelo odstraniti nevarnost. Razprava pri SKR o 35 urnem delovniku Jutri, ob 17.30 bo na sedežu Stranke komunistične prenove v Ul. Ta-rabocchia 3 okrogla miza, kateri bo sledila javna razprava o tematiki 35-urnega tedenskega delovnika. O vprašanju, ki je že sprožilo ostro razpravo v italijanskem političnem in ekonomskem svetu, bo spregovorila vrsta izvedencev, ki se ukvarjajo s to tematiko, in sicer elan tajništva Cgil v Milanu Augu-sto Rocchi, pokrajinski ogovorni pri komisiji Skp za delo Marino Cal-cinari, pokrajinski odgovorni za delo pri Levih demokratih Igor Dolenc, delavec škedenjske železarne Dario Brajnik, po-krajinki tajniki Cgil, Cisl in Uil Valdi Catalano, Paolo Coppa in Luca Vi-sintin ter deželni svetovalec Skp Fausto Mon-falcon. Razpravo bo zaključil elan deželnega tajništva Skp Giorgio Canciani. MANJŠINSKE PRAVICE / V SREDISCU MESTA Stoto jubilejno zborovanje Edinosti Pripadniki društva opozarjajo na nezaslišano zadržanje funkcionarjev kvesture Družb eno-politiCno društvo Edinost je v nedeljo dopoldne izvedlo stoto, torej jubilejno manifestacijo za pravice slovenske manjšine. Člani društva so tudi tokrat protestirali zaradi neizpolnjenih obvez italijanske države do Slovencev, ki izvirajo iz republiške ustave in iz mednarodnih dogovorov, začenši z Londonsko spomenico in z Osimskim sporazumom. Manifestacija je, kot vedno potekala, na osrednjem mestnem trgu, Čeprav je kvestura sprva izdala dovoljenje za protestni shod v bližnji ulici, ker je na Trgu Unita potekala športna pobuda Vivicitta. Prišlo je do nekaterih zapletov in do posega policije, vse pa se je izteklo brez incidentov, Čeprav Edinost opozarja na odsotnost prevajalca. Družbeno-politiCno društvo je vsekakor že v soboto kontestiralo odločitev pristojnih na kvesturi, ki so prepovedali manifestacijo na trgu in jo z odlokom »premestili« v sosednjo UL.delPOrolo-gio. Premestitev so pri Edinosti tolmačili kot namen, da se Slovence spravi z glavnega trga, »med- tem ko ustava pravi, da so možni omejevalni ukrepi samo, Ce obstajajo dokazani razlogi javne varnosti in neogroženosti«. Slo naj bi torej za diskriminacijo na račun pripadnikov manjšine, ki zahtevajo le spoštovanje republiške ustave. _PRIMORSKA POJE / DOSLEJ JE BILO SKUPNO 18 KONCERTOV BOLJUNEC / PREDAVANJE Na nastop se pripravlja skoraj tisoč pevcev Odmeven koncert v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Ko so zarožljale sablje generalov Strategija napetosti je bila tema pogovora z novinarjema S. Spetičem in V. Tavčarjem S koncerti, ki so popestrili pravkar minuli konec tedna, si Primorska poje tako rekoč privošči droben °ddih: mednarodna zborovska revija se bo namreč Ponovno oglasila v tednu Po velikonočnih prazni-kih. Pravkar smo ji lahko Prisluhnili na koncertih, Y so se od preteklega pe-t^a do nedelje zvrstili v kulturnem domu v Ospu 111 Dekanih, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, v Kul-furnem domu v Hrpeljah m Vipavi. Doslej je na osemnajstih koncertih zapelo približno lOg pevskih zborov in sestavov, z nastopajočimi je ~da najštevilnejša revija v Docinskem kulturnem središču na Trbižu, kjer je Prireditev, po navadi za-dujih let, posebej obeležila ftik med primorskim in koroškim prostorom in tako dodala še posebno raz-Se2nost sicer že široko razritemu pevsemu gibanju, ka pomislimo, da je letoma 29. izvedba revije šele ka dveh tretjinah svoje ži-vahne poti, res lahko trdi-mo, da pomeni Primorska Poje vec kot niz zborov-skih koncertov, ki se tradi-tonalno zvrstijo v tem le-orarn Času. Na nastop se Jiamrec pripravlja še skoro ‘soc pevcev, ki se bodo ocinstvu predstavih v de-Vetih napovedanih kon-^ertnih srečanjih. Eno od ®ti bo spet posebej žanr-,ko obarvano, saj bo tudi lato: Sk, snji večer v portoro- em Avditoriju v soboto, /k aprila, posvečen Ijud-kemu petju. Po otvoritvenem večeru , a Proseku, po nedavnih oucertih v Marijinem do-U v Ul. Risorta in teden iZ' kasneje še pri Sv. Iva-se bo Primorska poje a Tržaškem oglasila še v vedeljo, 19. aprila, in sicer g občinskem gledališču v oljuncu: dogodek se bo OrM- drugim vsebinsko olicno uskladil s tedanjo ^obudo odprte meje. Na Oriskem smo primor-jujtr pevcem lahko prislu-tli že v Standrežu in v .riškem Kulturnem cen-te, Lojzeta Bratuža; v pe-^ ’ 17. aprila, pa bodo mzapeli še v Sovo-l^lah. Med kraji, ki jih bo (O1 s n j a Primorska poje j6 skala na naši strani me-bof1’6 Oriicrdti Zavarh, kjer V n 'J°> 26. aprila; koncert i^rieciji, ki se bo odvijal UiP 98110 s pevskim sreCa-IjJO v Trnovem, bo tudi (L 'd letošnjo mednaro-zborovsko revijo. 1Q A rijej je in še bo zape-Pol6 0j° rii tisoč pevcev, v VsVe_teb pa prireditev 'lan j111 Lraju soudeleži Oto e. domačih kulturnih Oe r, (Zac‘i’ °d začetka nje-^Ska • P zx'est° sledita tr-Posta.ln koprska radijska sPlok a’ težko pa bi bilo ko gi. Prešteti vse, ki se ta-Pjej. drugače srečujejo ob bil6’j skorajšnjem 30. ju-Poje 1® torej Primorska ‘ticr,;6 Pravi družbenopo- ^ Pojem! dam zbori nastopih v cer- h0 ,sy- Florijana in sicer v aedelj0 S sobotnega koncerta Primorske poje v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (f. KROMA) 3. MREŽA RAI / V SODELOVANJU S FINSIELOM Od včeraj deželni teletekst Na predstavitvi govor tudi o oddajanju slovenskih tekstov Od včeraj je naročnikom po tretji televizijski mreži Rai na voljo deželni teletekst FJK, zasnovan z namenom, da obvešCa o političnem, družbenem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem dogajanju, pa tudi o dogodkih na drugih področjih. Gre za informativno službo, ki jo je vzpostavila ustanova Rai v sodelovanju s podjetjem Finsiel (grupa Telecom) in v povezavi z deželnim odborom in svetom FJK, pokrajinskih uprav Gorice, Pordenona in Trsta, tržaške občine in videmske in tržaške univerze. Teletekst bo namreč skoraj prvenstveno nudil informacije o delovanju dežele Furlanije-Julijske krajine, njenih organov ter organov pokrajin Trst, Gorica, Pordenon, občine Trst ter tržaške in videmske univerze. Uvedbo novega teleteksta so na včerajšnji novinarski konferenci v prostorih deželnega sedeža ustanove Rai v Trstu pozitivno ocenili tudi tržaški župan Riccardo Illy, predsednik deželnega odbora FJK Giancar-lo Cruder, rektor tržaške univerze Lucio Delcaro ter predstavniki videmske univerze in ustanove Rai. Na novinarski konferenci so spregovorili tudi o problematiki manjšin. Slišati je bilo predloge, da bi bil teletekst lahko sredstvo za omogočanje dvo- ali večjezičnosti ter da bi lahko uvedli poskusna oddajanja v veC jezikih. Morebitna uvedba npr. oddaj v slovenščini je v pristojnosti krajevnih uprav oziroma uprav, pristojnih za zaščito manjšin, televizijska ustanova Rai, je bilo rečeno vCeraj, je na to pripravljena. Povojno dogajanje v Italiji, predvsem pa obdobje strategije napetosti in terorizma je za ljudi zanimivo, pa čeprav so mnogi to obdobje doživljali in mu sledili na osnovi Časopisni poročil. Predavanje o tem obdobju, ki ga je prirdilo ob koncu prešnjega tedna boljuško kulturno društvo Franceta Prešerna, je namreč privabilo v malo dvorano boljunškega gledališča veliko ljudi, ki so pozorno prisluhnili novinarjerma Stojanu Spetiču in Vojmirju Tavčarju, nato pa z vprašanji spodbudili še dodatno poglobitev tega obdobja. Spetič in Tavčar sta začela z ugotovitvijo, da je bila pred nekaj dnevi meja z Avstrijo dobesedno zabrisana, v nekaj letih pa se bo isto zgodilo tudi na meji s Slovenijo z vstopom Ljubljane v Evropsko unijo in območje veljavnosti Schen-genskega sporazuma. S tem se korenito spreminja slika mednarodnih odnosov, ki je v povojnem obdobju pogojevala dogajanje v Italiji in še zlasti v obmejnih krajih. Ob celotnem dogajanju strategije napetosti v Italiji je namreč treba stalno upoštevati dva zunanja dejavnika: blokovsko delitev sveta in dejstvo, da je bila Italija mejna država zahodneha zavezništva. To je takoj po vojni spodbudilo rojstvo organizacije Stay Behnd, ki se je v Italiji imenovala Gladio in ki je bila zelo prisotna v vsem obmejnem prostoru. Neofašistična desnica je s svojimi provokacijami skrbela, da je bila napetost ob meji precejšnja, veliko je bilo tudi nepojasnjenih in neraziskanih dogodkov. Deželni neofašiustiCne organizacije so imele zelo tesne vezi zlasti s Črnimi celicami iz Veneta, nekaj vezi pa tudi z obveščevalnimi službami. Cilj strategije napetosti v Italiji je bil dvojen: premakniti os političnega življenja na desno, obenem pa ohraniti vzvode gospodarske oblasti v rokah vladajočega režima. Tako se je zgodilo po vojni z afero Montesi, tako z De Lo-renzovim poskusom državnega udara, tako z bombnimi atentati ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. In tudi z ugrabitvijo in umorom predsednika Krščanske demokracije Alda Mora je bil onemogočen poskus, da bi se politična ravnovesja v Italiji spremenila in da bi obstajala možhost alternative oblasti. Na sliki (KROMA); predavatelja s predstavnikom društva Vojkom Slavcem med petkovim večerom VIVICITTA / PRI NAS 2E 15. IZVEDBA NOVICE Veliko ljudi tekoč proti mamilom Pobudo, ki je tudi tekmovalnega značaja, tradicionalno organizira združenje UISP Na Startu se je zbralo 438 atletov in še množica ljubiteljev: toliko oseb se je namreč v Trstu prijavilo na tekmovalni del 15. izvedbe pobude Vivicitta, s katero združenje UISP opozarja na onesnaženost mest, letos pa je v konkretnem zbiralo sredstva za boj proti mamilom. S tem je podprlo predlog Športne unije Slovenije Z vetrom v laseh - s športom proti drogi. Pod istimi gesli se je tekmovalna in ljubiteljska prireditev odvijala v številnih drugih mestih, v Italiji in drugje. Pri nas so pobudo organizirali že petnajstič zapored in tudi tokrat pod pokroviteljstvom občinske, pokrajinske in deželne uprave. V Trstu so atletom namenili 21 kilometrov dolgo progo, medtem ko so ljubitelji pretekli pet kilometrov po strožjem mestnem središču. Med tekmovalci je prvi na cilj prispel Gino Ganeva (A. Moro Paluzza), za njim pa sta se uvrstila Paolo Maineri (Marat-hon Club TS) in Roberto Furlanic (CUS TS). Med ženskami je bila spet najhitrejša lanska zmo-govalka Maria Valentina Forza (Telecom Atletica TS), druga je na cilj prišla Serena Bonin (Circo-lo az. Generali), tretja pa Avstralka Sally Peacock. Organizatorji so nagradili še vrsto drugih posameznikov in združenj za udeležbo na pobudi, ki je pravzaprav prva iz vrste ekološko obarvanih prireditev. Štipendije R. Slovenije Tržaška univerza sporoča, da je R. Slovenija v okviru rektorejv univerz Alpe-Adria razpisala študijsko štipendijo za univerzitetne diplomirance iz teh držav. Štipendija bo trajala 10 mesecev (od oktobra letos do julija 1999) in je namenjena naCrtu o raziskavi, ki zadeva območje Alpe-Adrie. Prošnje je treba nasloviti na ljubljansko univerzo do 31. maja, informacije nudijo na uradu za mednarodne stike tržaške univerze, telefona 6763042 in 6763002. Računalniki Ibm za rekreatorije Danes dopoldne s pričetkom ob 9.30 bodo v avditoriju muzeja Revoltella predstavih načrt za prenovitev občinskih rekreatorijev, ki naj bi postali več-predstavniški oz. multimedialni centri. Zupan Illy bo orisal cilje pobude, odbornica za šolstvo Bassa Poropat pa bo spregovorila o telematskih povezavah. Nastopili bodo še zastopniki računalniškega podjetja Ibm, ki bo namenilo veC osebnih računalnikov tržaškim rekreatorijem. Podpisi za svetoivanski park Se vedno zbirajo podpise za peticijo ministrom za obrambo, za kulturne dobrine, za javna dela in za okolje proti gradnji karabinjerske postaje v okviru parka nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Pobudo so dala združenja Pro Logo, Adi, Italia nostra, WWF in Lega ambiente. Podpise zbirajo pri svetoi-vanskem rajonskem svetu. Pomoč bolnikom za raka Združenje za bolj proti rakastim obolenjem s sedežem v Ul. Pieta 19 nudi bolnikom in njihovim družinam konkretno sodelovanje in pomoC na domu, ki sta povsem brezplačna. Služba odgovarja na telefonski številki 771173 vsak delovnik od 9.30 do 12. ure. ©LEE)^yB©I Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA Režija: MARKO SOSIČ Danes, 7. t. m. ob 16. uri RED H Jutri, 8. t. m. ob 16. uri RED I EL@WHMiK© um®]© (KLilMUKgH Marko Sosič: BALERINA, BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj - režija Branko Završan PREMIERA danes, 7. aprila ob 20.30 PONOVITEV jutri, 8. aprila ob 20.30 Zaradi omejenega števila sedežev je potrebno predhodno rezervirati sedež. Rezervacije od 10. do 12. ure v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4, tel. 632664. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 7. aprila 1998 KAJETAN Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 3.40 Jutri, SREDA, 8. aprila 1998 MODEST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,6 stopinje, zračni tlak 1010,6 mb raste, veter 10 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 78-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 5 mm dežja, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Martina Abate, Jacopo Dambrosi, Alessio lacubino, Ilaria Graziosi, Mattia Milani. Umrli so: 72-letni Gior-gio Losetti, 62-letni Gio-vanni Švigelj, 86-letna Olga Nabergoi, 65-letni Vekoslavo Krmec, 88-letna Giuseppina Graccogna, 75- letni Giovanni Goia, 76- letna Paolina Shanini, 93-letna Giacinta Scarpa, 59-letni Dario Cossovel, 74-letna Vittoria Orbani, 76-letni Gastone Lettis, 84-letni Giovanni Clari, 54-letni Renato Kirch-mayer, 88-letna Nerina Skillan, 88-letni Ermanno Parovel, 88-letni Pietro Odone, 94-letna Angela Novel, 85-letni Luciano Frausin, 75-letna Bianca Kuss. I ; LEKARNE Od ponedeljka, 6. do sobote, 11. aprila 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risanka. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio„ Je-remy Irons, Gerard Depar-dieu, John Malkovich, Gabriel Byrne. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Capri o, Kate VVinslet. NAZIONALE 2-15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15, »Anastasia«, risanka. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.55, 20.10, 22.30 »Qual-cosa 6 cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15, »Un topolino sotto sfratto«, risani film. MIGNON - 16.00, 22.00 »Peccati di gola«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.00 »Will Hun-ting - Genio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Da-mon. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »U Turn«, r. Oliver Stone, i. Nick Nolte, Jennifer Lo-pez. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 635954 - tel. + fax. 635969 Za Veliko noč vam nudimo pirhe, butarice in voščilnice, izdelke umetniške obrti in ... ne na zadnje - knjige SLOVENSKI KLUB Po srečanju Violante-Fini: ZAKAJ SE ZGODOVINARJI NE STRINJAJO Z JAVNO PORUDO O NARODNI POMIRITVI? V uvodnem razmišljanju bodo svoja . staliSCa pojasnili zgodovinarji Marta Verginella, Boris Gombač in Sandi Volk Danes, 7. aprila 1998 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) Danes praznuje svoj 18. rojstni dan Sara Ferluga Mnogo zdravja, sreče in uspehov v življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi ^ PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju z gledališčem Rossetti vabi na koncert Harmonikarskega kvinteta GM (mentor Loredana Coceani), danes, 7. aprila, ob 18. uri v foyer gledališča Rossetti. Vstop prost. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabijo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v Finžgarjev dom na Opčine, na ogled komedije LUMPACIJ VAGABUND. Igrajo člani frančiškanske študentske skupine iz Ljubljane. Zagotovljena smeh in dobra volja za gledalce vseh starosti! Po igri bomo mladi imeli družabno srečanje s plesom! Vabljeni! S______________IZLETI BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na spomladanski pohod za velikonočni ponedeljek. Zbirališče v ponedeljek, 13. t. m. ob 10. uri v Bazovici. Pohod bo potekal od mejnega prehoda Pesek prek Zelenega centra na Veliko Gradišče, koče na Jermancu (Kokoš), do mejnega prehoda Lipica. Kosilo iz nahrbtnika. Za informacije tel. 226283 (Viktor). SKD BARKOVLJE prireja društveni izlet v nedeljo, 19. t. m. Vse informacije nudi Luciano, tel. 363452 (urnik trgovine). OB SOČI, KORITNICI IN ZILJICI, tako je poimenovan enodnevni izlet, ki ga prireja dne, 22. aprila t. 1. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Vpisovanje in informacije od 6. do 10. aprila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360072. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARD AL AND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. -3. 5.), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROLLING SO-NESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, UL Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). V sredo, 1. aprila je na ekonomski fakulteti v Gorici naša Ana izvedenka v turizmu postala. Iskreno ji čestitajo Dragica in Ramiro z nonoti ter vsi, ki jo imajo radi ■3 SOLSKE VESTI OB PRILIKI 200-LET-NICE SOLSTVA NA OPČINAH bomo do 20. aprila 1998 na OS F. Bevk zbirali stare šolske potrebščine, stare zvezke, učbenike, spričevala, dokumente... in spomine na šolska leta. Za informacije tel. na št. 211119 -gospa Maja. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. 73 OBVESTILA SD MLADINA obvešča člane, da si lahko ogledajo društveni smučarski komplet, danes, 7. aprila ob 20. uri na sedežu društva v domu Alberta Sirka v Križu. VAŠČANE MEDJE VASI in STIVANA vabimo na informativni sestanek o novem občinskem regulacijskem načrtu, ki ga prireja danes, 7. aprila ob 20.30 v gostilni Radetič v Medje vasi sekcija Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina. SLOVENSKI KLUB - Danes, v torek, 7. aprila 1998, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20) - Po srečanju Violante-Fini: Zakaj se zgodovinarji ne strinjajo z javno pobudo o narodni pomiritvi? Svoja razmišljanja in stališča bodo pojasnili zgodovinarji Marta Verginella, Boris Gombač in Sandi Volk. UCENCI IN UČITELJI COS Sempolaj sporočamo vaščanom, da bo jutri, 8. aprila 1998 ob 11. uri turnir šicanja pirhov na šolskem dvorišču. Vabljeni! KD LONJER-KATINA-RA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico Trst vabi na predstavitev knjige ZASTAVA SVETA BODI TI NAM VEZ - društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred 1. svetovno vojno. Predstavitev bo jutri, 8. aprila 1998 ob 20.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Prisotna bosta avtorja Boris Kuret in Sal-vator Žitko, ki ju bo predstavil zgodovinar Aleksej Kalc. Večer bo popestrila glasbena točka. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, naj se v naj večjem številu udeležijo 42. razstave vin, ki bo v Dolini od 9. do 12. maja 1998 v sklopu tradicionalne Majence in naj prinesejo svoje vzorce v steklenicah Bordolesi na županstvo, jutri, v sredo, 8. aprila od 16.30 do 18.30. Ob 20. uri se bo sestala ocenjevalna komisija. ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah in salezijanska skupnost prirejata jutri, 8. aprila ob 20.30 SPOKORNO BOGOSLUŽJE IN SPOVEDOVANJE MLADINE IN MLADIH DRUŽIN. Po uvodni misli prof. Ivana Florjanca bo župnijska cerkev odprta, dokler se bodo udeleženci želeli pogovarjati z duhovniki. Za spoved in pogovor bodo na razpolago duhovniki Ivan Florjane, Tone Bedenčič, Franc Pohajač in Zvone Strubelj. AEROBIKA V BAZOVICI vsako sredo in petek, od 18. do 19. ure do začetka junija. Vabljeni novi člani! Tel. št. 226659 ali 226580. AEROBIKA na Konto-velu. Vsako sredo in petek, ob 20.50, do začetka junija. Vabljeni novi člani. KRUT prireja 7-dnevne počitnice na otoku Kreta od 26. 6. do 3. 7. 1998. Vpisovanje in informacije do 9. aprila t. 1. na sedežu krožka v Trstu, UL Cicerone 8, tel. št. 360072 -vsaki dan razen sobot. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in V SREDO, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, razno. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - v soboto, 18. t. m. bo o odrskem gibu predaval igralec in ržiser Brane Završan. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, od 16. do 19. ure, za vsa pojasnila in vpisovanje se lahko obrnete do urada ZSKD (tel. št. 635626). VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ -različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM od ponedeljka do sobote od 10 ■ jpv do 1 ■ ure od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/ skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRIDNEGA vrtnarja iščemo. Tel. št. 416338. PRODAJAM črno in belo vino. Tel. 822884. PANJE Žnideršič prodam po ugodni ceni. Tel. 0338-4050420 ob večernih urah (po 19.30). IŠČEM veliko peč na drva VVarmmorning ali Argo. Tel. št. 040/943388. ŠTIRIČLANSKA slovenska družina išče-kupi udobno stanovanje, po možnosti v dvo, tri ali štiri stanovanjski hiši z kletjo in garažo, izven centra ali v okoliških vaseh. Ponudbe na tel. št. 417489. SPOSOBNO in dinamično kuharico/ja iščemo. Tel. št. 327120. FRIZERSKI SALON išče vajenko s prakso. Tel. na št. 229435 ob urah obedov. PRODAM domače vino, belo in črno po ugodni ceni. Tel. 225115 (De-vinščina). PRODAM Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah. ISCEM DELO kot hišna pomočnica. Tel. št. 00386-67-89311. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zniernih cenah. Tel. 772155. GINEKOLOGINJA dr. Sonja Jazbec sporoča, da sprejema v ambulanti na Opčinah, v Proseški ulici 39/A, tel. št. 214161. URADNICA z večletno prakso import-export, odličnim znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika, dobro angleškega, vešča uporabe PC, nujno išče resno zaposlitev. Tel.: 0481/530676 - Nadja. OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoča cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorih na Opčinah, v Proseški ulici št. 39 (nasproti cerkve), tel. št. 214161. PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica). PRIVATNI ZBIRALEC išče stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na št. 040-634941 od 18. do 20. ure. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki turizčm v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 3t. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkolje - KriZ-pot. OSMICO sta odprla v Samatorci št. 17 Mario m Ondina Gruden. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. .. OSMICO so odprl) Sahcinovi v Puljah Prl Domju. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega Branka Giallija darujeta žena Ana in hm Cvetka 100.000 lir za bivše deportirance ANED. V spomin na pokojneg3 očeta in nonota Rudija daruje družina Zidari 100.000 lir za pevski zbor Igo Gruden. V spomin na Matejo Fachin daruje Unionqua' dri Regionale 100.000 n za Občinsko knjižnic0 občine Zgonik. . V spomin na Milko Milič vd. Grilanc daru) družina Furlan (Salež 5 • 50) 25.000 lir za vzdrži vanje spomenika padli11 NOB v Saležu. V spomin na tet Malko, bratranca Dani) in Toneta Legišo darujeta Darko in silvana 150.00 lir za SKD Vigred. , Namesto cvetja na gf° Rudija Zidariča daruje) družina Gruden in sod lavci 200.000 lir za SKJ-' Vigred. Alba Rosman daruj 20.000 lir ter Marija Ko- dela 10.000 lir za Cern0 bilske otroke. . V zahvalo za prejet voščila Društva slove skih upokojencev daruj Rožica Počkar 30.000 za černobilske otroke. Za vedno nas je zaPu stil naš dragi Slavko Krmec Žalostno vest sporo . žena Maria in sin Da z ženo Liliano rt' Žalovanju se v dmžujemo brat Drago, sestri hoj* in Vilma, Pino, ”e gjja Miranda, Nadja, K0 a in Arianna z družin Za dragim Slavk° Krmecem žaluje družina Paoli Ob izgubi drage^jni, no sožalje yp PRIHODNJE kolo ecnoinox nars,St: ■ Morarese, Del Doge - Go- -aranzano - Sava, Bor Friulexport -— ' faverfo ne igra. Moška D liga SKUPINA A IZID117. KOLA Travesio - Remanzacco 2.3 (15:3,15:13, 12:15,12:15,12:15),Adi Ronchi-Torria-na 2.3 (17:16,15.7,10:15, 6:15,14.16), Azimut - VBU 0.3 (11:15,11:15, 4:15), Naš Prapor-NPT1:3 (15:11,6:15,9.15, 5.15), Demar ni igral. LESTVICA Demar 15 12 3 39:12 24 VBU 15 12 3 38:23 24 NPT 15 11 4 36:22 22 Azimut 15 10 5 34:26 20 Tomana 16 9 7 36:26 18 Naš Prapor 15 5 10 21:36 10 Remanzacco 15 4 11 21:38 8 Travesio 15 3 12 23:41 6 Adi Ronchi 15 2 13 17:41 4 PRIHODNJE KOLO NPT - Azimut, VBU - Adi Ronchi, Demar - Travesio, Remanzacco - Naš Prapor, Torriana ne igra. Moška D liga SKUPINA B IZID117. KOLA Buffet Toni - Fiume Veneta 3:1 (14:16, 15:10,15:5,15:12), Casarsa-Club Altura 0:3 (5:15, 8:15, 4:15), Futura - Sup. Europa 3.1 (13:15,15.5,15:6,15:7), Ma-niago - Val Koimpex 3:0 (15.4,15:4, 15:6), Como ni igral. LESTVICA Fiume Veneta C.AItura Buffet Toni Como Maniago Casarsa Val Koimpex Futura Sup.Europa 15 12 3 39:13 24 16 12 4 40:17 24 15 11 4 36:19 20 15 10 5 37:21 20 15 9 6 28:23 18 15 7 8 25:29 14 15 5 10 18:33 10 15 2 1314:41 4 15 0 15 4:45 0 PRIHODNJE KOLO Maniago - Futura, Sup. Europa - Casarsa, Como - Buffet Toni, Val Koimpex - Fiume Veneto, Club Altura ne igra. ramo upoštevati, da spada večina fantov še v kategorijo naraščajnikov, prav to prvenstvo pa se bo zaCelo danes. (Inka) Ostali izid: Virtus - Rigutti 3:0. KonCni vrstni red: Triestina 16, Virtus 12, Volley Club 8, Sloga Multinvest in Rigutti 2. NARASCAJNICE Vrstni red skupine A: Virtus 17, S. Andrea 14, Orna A 8, Altura C 5, Ri-creatori A 1. Vrstni red skupine B: Ricreatori B 17, Altura C 13, Reppublica dei Ragaz-zi 6, Orna B 3. Skupina C Altura B - Koimpex A 0:3 (0:15, 3:15,1:15) KOIMPEX A: Bogateč, Calligaris, Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Pohlen, Sossi, VVehrefennig. NarašCajniško prvenstvo so slogašice zaključile s prepričljivo zmago. Svoje nasprotnice so prekaše v Cisto vseh elementih, kot je razvidno tudi iz delnih izidov v posameznih setih. Kljub zmagi pa so naše igralke (v zadnjem kolu bodo proste), zasedle tretje mesto v skupini, kar žal ni dovolj za uvrstitev v play-off. (Inka) Kontovel A - Altura B 3:0 (15:3,15:6,15:0) KONTOVEL A: Kodrič, Zužic, Visintin, Prašelj, Šemi, Košuta, Kobal. Proti skromni Alturi ni bila zmaga Kontovelk, ki, so igrale brez Vitezove, nikoli v dvomu. Nasprotnic niso podcenjevale in so stalno igrale zelo zbrano in dinamično ter izvedle veliko število lepih protinapadov. Slogini »dečki« s trenerjem Peterlinom Vrstni red: Npt 14, Kontovel A 13, Koimpex A 10, Sgt ’84 7, Altura B 1. Skupina D Kontovel B - Koimpex B 2:1 (15:13,12:15,15:13) KONTOVEL B: Stoka, Suc, Starc, Reggente, Kapun, Doglia, Bukavec, Nanut. KOMPEX B: Križman, D’ Ercole, Lupine, Mano-la, Jovanovič, Purich, Racman, Sobani, Sossi, Starec, Veljak, Šinigoj. Povratni derbi med B ekipama Kontovela in Sloge so po hudem boju osvojile domačinke. Tekma je bila lepa in izenačena, obe ekipi pa sta se zelo zagrizeno borili za vsako točko, saj sta obe želeli zmagati. Najpomembneje pa je, da sta ekipi pokazali velik napredek v primerjavi s prvim delom prvenstva. Kar se tiče same kronike tekme, lahko povemo, da je v prvem nizu stalno vodila Sloga, na koncu pa so Kontovelke z odlično obrambo nasprotnice dohitele in set tudi osvojile. V dragem setu so se slogašice maščevale domačinkam za poraz v uvodnem setu, v tretjem setu pa je bil odločilen oster servis domačink. Bor - Breg 0:3 (6:15, 7:15,4:15) BOR: Desco, Kuret, Le-govich, Semec, degrassi, Torre, Cantatore. BREG: Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferlu-ga, Blasevich, Žerjul, Cre-vatin, Berzan, Žerjal, Križ-manCiC, Vodopivec. Brežanke so z lahkoto osvojile tudi povratni derbi in tako še enkrat potrdile svojo premoč v tej skupini. Borovke so se sicer skušale upirati, a proti precej boljšim Brežankam niso mogle nic. Vrstni red: Breg 20, Koimpex B 16, Kontovel B 7, Bor 6, Sgt ’85 5. Andrea 2:3. Vrstni red: Pallavolo Ts 6, S. Andrea in Juha 4, Vohey Club A in Sloga Mirna Eurospin B 2, Prevenire 0. Play out Old Oats Bar Koala - Mlina Eurospin A 3:1 (15:11, 15:7,13:15,15:9) Mirna Eurospin A: Jančar 11+11, Milič 2+1, Pečar 5+6, Peterlin 6+8, Sa-varin 7+6, Spetič 1+2, Stopar 1+3. V tem kolu sta se srečah ekipi, ki se bosta potegovali za prvo mesto. Prav tokrat pa je naša ekipa nastopila okrnjena, še zlasti pa se je na mreži poznala odsotnost glavnega napadalca Marka Mikolja. Fantje vsekakor niso zaigrali slabo, vendar so na drugi strani mreže imeh krepko starejše in izkušenejše igralce, ki so že igrah tudi v C ligi. Proti taki ekipi pa bi morah vseskozi igrati maksimalno, da bi naši fantje lahko upali na uspeh. Vsekakor so slogaši izvedli serijo lepih akcij, šibka točka pa je bil tokrat edinole blok. (Inka) Ostah izid: Le Volpi - Rigutti 3:0, Volley Club B ni igral. Vrstni red: Old Cats in Sloga Mirna Eurospin A 4, Volley Club B in Le Volpi 2, Rigutti 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A Triestina Volley A - Sloga Pizzeria Veto 3:1 (15:11, 16:14,5:15,15:5) SLOGA PIZZERIA VETO: Bianchi, Hrovatin, Kovačič, Možina, Pangerc, Sosič, Sossi. Čeprav smo že v povratnem delu prvenstva, sta si ti dve ekipi srečah prvič, saj prve tekme niso odigrali, ker ni bilo sodnikov. Triestina Volley je doslej izgubila eno samo tekmo. Mlade slogašice pa so se ji zelo solidno upirale. Po izenačenem prvem setu se jim je dragi izmuznil za las. Nato pa so se v tretjem razigrale in zmagale brez težav. V četrtem so jim nato pošle moči in domačinke so imele tako olajšano pot do zmage. (Inka) Ostala izida: Sgt - Altura 3:0, Npt - Le Volpi 3:0. Vrstni red: Npt 16, Triestina A in Altura 10, Sgt in Le Volpi 6, Kontovel 4, Sloga Veto 0. Skupina B S. Andrea - Bor 3:0 (15:4, 15:11,15:5) BOR: Bandino, Bevilac-qua, Ciacchi, Carpani, Husu, Zompichiatti, Dose, Smotlak, Posar. Borovke so proti tretjeu-vrščeni ekipi S. Andrea igrale slabo. Boljšemu nasprotniku razen v drugem setu niso nudile nobenega odpora in se že vnaprej sprijaznile s porazom. Ostala izida: Cus - Orna 3:0, Triestina B - Prevenire 3:1. Vrstni red: Cus 14, Triestina B 12, S. Andrea 8, Prevenire 6, Oma 2, Bor 0. Naraščajniki: Sloga Multinvest z dvema ekipama! V Trstu se je zaCelo tudi prvenstvo naraščajnikov. Prijavilo se je osem ekip, ki so jih razdelili v dve izločilni skupini. Tekme bodo igrali med tednom, izločilni del pa se bo zaključil konec aprila. V prvem tednu maja bodo nato na sporedu še finalna srečanja. S kar dvema ekipama bo nastopila tudi Sloga Multivenst. B ekipa, je bila v prvem kolu, ki je bilo na vrsti včeraj, prosta. Sloga Multinvest A pa bo svoji prvi dve tekmi odigrala danes popoldne v Repnu. (Inka) 14 - r ZGODOVINA NOGOMETNIH SP ŠE 64 DNI ŠVEDSKA 1958 Pripravlja »10« z zaščitnim znakom Prvenstvo prvič brez Italije V razdobju med prvenstvom v Švici in naslednjim leta 1958 na Švedskem je moč Madžarske skopnela, največ zaradi bega številnih zvezdnikov na Zahod. Ker političen položaj na Madžarskem ni bil najbolj rožnat, nova generacija ni mogla nadomestiti mojstrov, ki so odšli. Naključje je hotelo, da so se v zaključno fazo uvrstile kar štiri predstavnice britanskega nogometa, kar prav gotovo ne priča o kakovosti turnirja. Pri tem naj dodamo, da se prav Anglija, kot prva britanska sila, ni prebila preko prve ovire, medtem ko sta se Severna Irska in Wales kot zvezi in dejansko brez pravega državnega prven- stva, le prebili v četrtino. Obstajali so vsi pogoji, da bi bilo prvenstvo izenačeno, brez izrazitih favoritov in na nižji kakovostni ravni. Pojavila pa se je potreba po novi zvezdi, ki bi služila medijem, da bi se razpisali o njej v bodočnosti. Za to so poskrbeli Brazilci, ki so, kot vedno, prišli na prvenstvo prepričani, da bodo postali prvaki prav oni. Z njimi je bil tudi mlad fant s potnim listom na ime Edson Arantes do Nascimiento, bolj znan kot Pele, igralec, ki je celih 15 let izkazoval svoj neizmeren talent, gotovo eden najboljših v zgodovini nogometa. Ob njem sta odlično igrala tudi Djalma Santos in Gar-rincha, ki sodi med najučinkovitejša krila vseh časov. Pele je imel tedaj 17 let, leto prej pa je prvič oblekel dres ”auri-verde” na nekem turnirju v Južni Ameriki. Brazilci so pred nastopom na Švedskem igrali proti Fiorentini in Interju in obakrat zmagali s 4:0, njihova briljantna igra na prijateljskih tekmah pa ni bila Se dokaz realne moči ekipe, ki bi jo morala pokazati v bolj ostrih spopadih. Skupine so bile sestavljene tako, da je Brazilija igrala v "železni" skupini, skupno s Sovjetsko zvezo, ki je prvič nastopala na SP, Anglijo in Avstrijo, ki je imela tedaj vsaj na papirju sloves velesile. Prav proti Avstriji so Brazilci pokazali del svojega znanja (3:0). Junak tekme je bil Altafini, dobro znan v italijanskem nogometu v kasnejših letih. Trd oreh za Brazilijo je bila nato Anglija (0:0), "auriverdes” pa so se rešili dodatne tekme z zmago proti SZ. V nadaljevanju so imeli srečo in naleteli na skromni Wales. Pele je dal svoj prvi "svetovni" gol, ki je odločil srečanje. V polfinalu so Brazilci pregazili Francijo (5:2 s tremi goli Peleja), enak izid pa so dosegli tudi v finalu proti Švedski. Po dvakrat sta bila uspešna Pele in Vava. Zaradi svoje mladosti je postal junak prvenstva Pele, najboljši strelec turnirja pa je bil Francoz Just Fontaine s kar 13 zadetki. Po zagonetni zmagi v Švici je Zah. Nemčija začela svoj pohod v sam vrh svetovnega nogometa. Od stare garde sta ostala le Rahn in Fritz VValter. Eki- po sta odlikovali izredna organiziranost in vztrajnost, na klopi pa je imela širok izbor morda ne izrednih, vendar zelo enakovrednih nogometašev. Na tri tedne dolgem turnirju se je to obrestovalo. Jugoslavija se je z zmago nad Francijo (ki je bila na koncu tretja) uvrstila v četrtino finala, kjer je ponovno naletela na Nemčijo in izgubila z 0:1. Italija se na SP ni uvrstila. Med kvalifikacijami je bil odločilen poraz v Belfastu proti Severni Irski. Tekma se je zaključila s splošnim pretepom, v katerega je poseglo tudi precej gledalcev. Italija je bila na zelo slabem glasu. V nogometu je bilo tedaj še nekaj etike, italijanska zveza pa je na vse kriplje poitalijančeva-la nogometaše iz Južne Amerike v upanju, da bi dvignila uspešnost svoje vrste. Italija je tedaj običajno nastopala z Ghiggio in Schiaffinom (1. 1950 svetovna prvaka z Urugvajem), Montuorijem, ki je bil celo črne polti in Costo (prej Brazilija). Vsaka tekma Italije je pomenila poskus vključitve ekipe v svetovni vrh preko zahrbtnih podvigov in zato priložnost, da so druge nogometne sile”az-zurre” izžvižgale do onemoglosti in se tudi prekomerno veselile svojih zmag. Veliko je bilo pričakovanje za nastope SZ, morda tudi iz političnih in sentimentalnih razlogov. Taktično pa se je ekipa izkazala v precejšnji zamudi. Premagala je skromno Avstrijo in remizirala proti Angliji. Daleč najboljši v ekipi je bil vratar Lev Jašin. SPOMINI / DUŠAN KOŠUTA O RELEJU Izreden tudi v vratih« Svojo športno žilico je nekdanji predsednik ŠZ Bor Dušan Košuta leta 1958 razvil z obiskom svetovnega prvenstva na Švedskem. Mimogrede, s te prireditve tudi pošiljal našemu dnevniku svoje vtise. Na Švedskem je obiskal vse tekme Jugoslavije, videl pa je tudi finale med Švedsko in Brazilijo. »Bolj kot videl, sem to tekmo doživel«, je povedal Košuta, ki se živo spominja Peleja. »Imel je samo 17 let in bil sploh vse prej kot zvezdnik. Zasebno me je celo prosil, da bi ga spravil v stik z močnim italijanskim klubom za morebiten prestop. Za tak prestop mi je bil pripravljen odstopiti polovico. Pele mi je nato pisal dvakrat ali trikrat. Pisma nekje še hranim. Med obiskom enega od treningov brazilske ekipe sem odkril tudi neznane nogometne lastnosti Peleja. Za šalo sc je za krajši čas postavil v vrata in opravil nekaj tako izrednih posegov, da bi vsak vratar onemel. Mimogrede je bilo mesto vratarja ved- no šibka točka v vseh brazilskih reprezentancah. Zanimivo bi bilo tehnično analizirati, koliko priložnosti je Brazilija zamudila zaradi slabih vratarjev.« Kaj pa tekme Jugoslavije? »Srečanja z Nemčijo se spominjam posebno dobro. Na tribuni sem sedel na takem mestu, da sem jasno sledil žogi, ki jo je napadalec (Rahn) poslal proti jugoslovanskim vratom. Izgledalo je, da bo žoga gladko šla mimo vrat, smer pa se je ukrivila in presenetila vratarja. Bilo je prepozno, da bi lahko učinkovito posredoval...« Kaj pa vzdušje okoli svetovnega prvenstva? »O modernih prizorih histerije ali nasilja ni bilo niti sledu. Vse je bilo mirno. Tako je na primer švedski kralj obiskoval tekme brez vsakega protokola. Pripeljal se je sicer s posebnim avtomobilom, nato pa se je pomešal med navadne smrtnike. Doletela me je celo čast, da sem od njega dobil spominsko kolajno.« ČILE 1962 Čilenci z boksarsko tehniko, Jugoslavija četrta Dodelitev svetovnega prvenstva 1. 1962 Čilu je bila prej plod političnih spletkarij v vidiku volitev pri mednarodni nogometni zvezi, kot pa nagrada sposobnostim in nogometni tradiciji dežele. Razpoložljivost stadionov in zemljepisne razmere so turnir omejile na okolico Santiaga in Arico na skrajnem severu države, kakih 2000 kilometrov od glavnega mesta. Arico so izbrali v upanju, da se bo sosednji Peru uvrstil na prvenstvo, kar pa se ni zgodilo. Na potek prvenstva je v znatni meri vplivalo pisanje evropskih časopisov, ki so z veliko vnemo podčrtovali hude socialne krivice v državi in opisovali bedno življenje v bidon-villih okoli prestolnice in po zakotnih vaseh severno od nje. V Čilu se je tedaj bil zelo oster notranji politični boj med konservativci, M so bili na oblasti, reformističnimi težnjami demokristjanov, in vedno močnejšo levico, ki je bila tedaj v vzponu in se je nekaj let kasneje z Allendejem povzpela na oblast. Posebno so se razpisali Italijani, ki pa so imeli smolo, da so na domače moštvo naleteli v izločilni skupini. Čilenci so v uvodni tekmi turnirja proti Švici potrdili, da pojmujejo no- gomet kot "patria o muerte". Ko ni šlo zlepa je moralo iti zgrda in sodniki so tedaj raje gledali drugam. Po Švici je s Čilom igrala Italija. 2. junija je v narodnem stadionu v San-tiagu (kasneje je postal zloglasen ob vojaškem preobratu) vladalo kar se da naelektreno ozračje. Po pisanju novinarjev je zaostrila vzdušje še prisotnost med "azzurri" bivših Argentincev Maschia in posebno Sivo-rija ter Brazilcev Altafinija in Sor-manija, ki so jih obravnavali kot izdajalce Latinske Amerike. Končalo se je pri 2:0 za Čile kot je bilo verjetno že prej sklenjeno. Na tekmi proti Čilu so "azzurri" okusili več boksarskih udarcev in imeli dva izključena igralca. V italijanskem moštvu je igrala vrsta kasnejših slovitih misterjev: Maldini, Radiče in Trapattoni. "Epopeja” Čila se je nadaljevala v četrtini finala proti SZ. Izkupil jo je sloviti vratar Jašin, ki je s težavo zdržal do konca tekme po namernem udarcu v glavo. Polfinalna tekma proti Braziliji je bila za domačine zelo delikatna. Brazilija je bila v očeh javnega mnenja predstavnica ponosa celotne celine, poleg tega pa je imela tudi glavno zaslugo za dodelitev prvenst- va Čilu. Čilenci so dotlej navijali zanjo. Domačinom se je morda zdelo le preveč, da bi premagali tudi "sele-cao auriverde”. Tekma se je odvijala dokaj normalno glede na razmerje moči. Izid je bil že 3:1 za Brazilijo, ko je perujski sodnik dodelil domačinom sumljivo enajstmetrovko. Končni izid 4:2 pa je le pokazal, kdo je bil boljši. Vseeno je Čilencu Landi zavrela kri in se je lotil napadalca Vavaja, ki je dosegel gol. Sodnik Ya-masaki je imel dovolj poguma in Čilenca izključil. S čilskim "nogometnim" sodstvom je imel opravka tudi sloviti Garrincha, ki je ob koncu tekme sklenil, da ne bo več prenašal prekrškov, ki so že spadali v kazenski zakonik. Z Rojasom je opravil sam in tako moral tudi sam predčasno zapustiti igrišče. Gledalec s tribune ga je ob izhodu zadel v glavo s kamnom. V Čilu so se za to tekmo skrbno pripravili. Bali so se izgredov v primeru poraza ali pretiranega navdušenja ob zmagi. Oklicana je bila policijska ura. Nekakšna uvertura Pinochetovi strahovladi! Na SP v Čilu je Jugoslavija dosegla svoj najboljši uspeh. Že tretjič zaporedoma je naletela na Zah. Nemčijo, tudi tokrat v četrtini finala. Tri minute pred koncem je edini gol dosegel Radakovič in plavi so v polfinalu naleteli na Češkoslovaško. Prej kot poraz se je obetala zmaga, zgodilo pa se je obratno. Češkoslovaško vodstvo je bilo tako presenečeno, da je moralo na hitro priklicati iz domovine nekaj igralcev, ki so ostali doma, kljub temu, da so bili redno prijavljeni. Finale za tretje mesto med Čilom in Jugoslavijo je bil tako rekoč že vnaprej odločen. Plavi so bili sicer demotivirani in igra se je vlekla dolgočasno. Trajati pa je morala, dokler ne bi Čile prišel v vodstvo. In res je gol »uradno« padel v 90. minuti nakar je španski sodnik Gardeazabal odpiskal konec. Finale je bil enosmeren, čeprav je Češkoslovaška celo povedla. Pr^vi junak prvenstva je bil Garrincha, krilo z izrednimi sposobnostmi pri preigravanju in z izjemno hitrostjo. V finalu je sicer nastopil poškodovan zaradi kamna v glavo in ni bil pretirano nevaren za nasprotno obrambo. Eden od junakov Čila, Jorge Toro, je po SP celo prišel v Italijo kot nekakšna "zoološka” zanimivost. Pri Sampdorii se v novih okoliščinah ni vživel v ritem tukajšnjega nogometa. Jugoslavija je s 4. mestom doseglo svoj najboljši rezultat, Dragoslav v larac pa je bil eden njenih zveza ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA / V NEDELJO NA »1. MAJU< Skupinske sestave navdušile občinstvo Borovke nepričakovano osvojile prvo mesto Za ljubitelje Športno ritmične gimnastike je bilo nedeljsko tekmovanje ( C program) v Borovem športnem centru res prava poslastica: veC kot Štirideset deklet iz Trsta in Slovenije, ki so zastopale barve devetih ekip, so s svojimi skupinskimi sestavami prikazale vso lepoto te Športne zvrsti in so, razumljivo, požele glasen aplavz občinstva, ki je v velikem Številu prihitelo na tribune. NajveCji uspeh so dosegle domačinke, ki so v starejši skupini nepričakovano premagale favorizirano vrsto KSRG Zala iz Ljubljane (tretja je bila Vrhnika) in so tako potrdile, da je njihov napredek v zadnjem Času res kakovosten in konstanten. Sedmerica naših rit-miCark (K. in F. Mezgec, kTauri, Gregori, Dilli, Baio, Starec) je svojo Vajo z obroči izvedla z dobro izraznostjo in zanesljivo. Če bo še nekoliko uskladila medseboj- Na Borovem tekmovanju je nastopilo devet ekip no usklajenost pri nekaterih elementih lahko računa, da- bo z njo požela tudi na prihodnjih tekmovanjih še marsikateri uspeh. Takega mnenja je bila tudi glavna sodnica Branka Vajngerl, ki je po tekmovanju zelo pozitivno ocenila nastop Tržačank in je potrdila njihov stalni tehnični napredek. V mlajši skupini so nastopale le ekipe iz Slovenije, ki so tudi prikazale več izredno lepih vaj, kar jasno kaže, da si ta ritmična zvrst uspešno utira pot tudi med tamkajšnjimi najmlajšimi telovadkami. Prireditev, ki je po- Borova ekipa je prijetno presenetila (Foto Kroma) tekala pod pokroviteljstvom ZSSDI, je v začetku pozdravil tudi predstavnik te organizacije Mario Šušteršič (ki je najuspešnejše udeleženke tudi nagradil), pozdrave pa je prinesla tudi predstavnice Gimnastične zveze Slovenije Meta Mohar. Organizatorji, gimnastični odsek SZ Bor, so pripravili za najboljše udeleženke vrsto pokalov in drugih priznanj, vse nastopajoče pa so obdarovali tudi s praktičnimi darili in spominskimi kolajnami. V celoti lahko reCemo, da je tekmovanje veC kot izpolnilo pričakovanja, najpomembnejše pa je, kot je poudarila ukrajinska sodnica Gulja Avkhadieva, ki je tudi sodila na tekmovanju, da je bilo ustvarjeno na prireditvi res toplo in prijateljsko vzdušje. To pa je pri delu z najmlajsimi tudi najpomembnejše. -boj- HITRA HOJA / SP ZA VETERANE Ruzzier tudi z najboljšim časom Poleg dveh kolajn v kategoriji over 45 si je v Kobeju privoščil zmago proti mlajšim O tem, da je Fabio Ruzzier v Kobeju na Japonskem ubranil naslov svetovnega prvaka v hitri hoji med veterani na 30 km tako med posamezniki kot v ekipni konkurenci,* smo že poročali, ob povratku v Lonjer pa nam je Fabio postregel še z eno lepo novico: na SP je dosegel absolutno najboljši Cas med 300 udeleženci (sedem starostnih kategorij), čeprav so na istem tekmovanju nastopili tudi do pet let mlajši tekmovalci. Ruzzier nastopa namreč od letos v kategoriji od 45. do 49. leta starosti, prvenstvo pa je bilo namenjeno tekmovalcem od 40. leta dalje. V Kobeju so se udeleženci prvenstva v hitri hoji srečali z nenavadnimi razmerami. Da bo vroCe, temperatura se je sukala okoli 30 stopinj Celzija, so pričakovali, niso pa pričakovali, da bo proga izredno razgibana - brez prave ravnine. Rečeno je bilo namreč, da se bo prvenstvo odvijalo na mostu, ki mesto povezuje z otokom Ashasi. Tam je dejansko nastopilo kar 17 tisoč tekačev, hi-trohodce pa so organizatorji preusmerili v nek 20 kilometrov oddaljeni park v mestnem središču. »Mnogi tekmovalci so se pritožili zaradi višinske razlike na progi. Vzpon je bil resnično hud, ponovili pa smo ga enajstkrat, ker je bila proga krožna, vsak krog pa je meril 2700 metrov, nato pa nas je do cilja Čakal spust. Bilo je, kot da bi se vzepnjali, denimo, po Ruzzier na ciljni črti v Kobeju Ulici Molino a vento. Mene proga ni motila, bilo pa je dejansko vse skupaj zelo Čudno, Čeprav je treba reci, da se nad organizatorji nismo mogli pritoževati. Organizacija je bila namreč brezhibna,« je povedal Ruzzier. Začetek tekme v hitri hoji je bil v znamenju Novozelandca Garyja Littla (nosilca številnih rekordov med veterani), ki je silovito potegnil in si nabral najveCjo prednost dveh minut, tako da so ostali kmalu izgubili AVTOMOBILIZEM / ALBERTO ZENIC PREDSTAVIL SVOJ KLUB AZETA TEAM_ Želel bi privabiti v klub več naših mladih Kot smo že poročali, je Pred dnevi v Novi Gorici (^rnejski voznik Alberto enic predstavil svoj Projekt za novo sezono, v ^teri se bo skušal uvelja-h v srednjeevropskem Prvenstvu formule 3. Ob etti je prišlo tudi do usta-°vitve novega kluba Aze-teazn, ki se je tudi vcla-1 v ZSSDI. Predstavitev v®1.0 izkoristili tudi za 'T5',intervju z Zenicem. .Kaj predstavlja tvoj novi KSSDj? Zakai včlanitev v st f UP trenutno se-te| v ia le skupina prija-tJev’ ki skrbijo za moja sc: h °Vania' Upam pa, da Vsp r s^upina razširila na , hste zamejce, ki bi radi ga ?Va^ v klubu, kakršne-Kar Zaine)stvu še ni bilo. 2ssPf zadeva včlanitev v nj, 1 Pa je ta povsem lo- važekfV0 111 del°" v njem?1 ter tvo)a vloga ^rtb mi bo pomagal pri tekmovanjih v formuli 3. To je srednjeevropsko prvenstvo pod pokroviteljstvom mednarodne zveze FIA, naš cilj pa je razširitev delovanja. Imamo tudi že dva tekmovalca iz Tre-visa. Eden bo tekmoval na evropski, drugi na slovenski ravni v kategoriji N2000 z oplom astro«. Koliko vas bo stala nova sezona? »Samo formula 3 stane preko 250 milijonov. To je tudi v bistvu minimum. Imamo le en avto za celo sezono. Avto ima šasijo dallara in motor opel, v italijanskem in nemškem prvenstvu, ki sta boljša kot evopsko, imajo skoraj vsi avtomobili šasijo dallara.« Lahko daš med dirko vse od sebe, če veš, da imaš za celo sezono na razpolago en sam avtomobil? »Na dirkah ne smeš mislih na to. Drugače ne dosežeš zaželjenih rezultatov. Riziko je stalnica teh tekmovanj.« Alberto Zenič se bo z dirkalnikom opel-dailara preizkusil v evropskem prvenstvu Stalni problem so tudi sponzorji... »S sponzorji nimam problemov. Vsim ki so me podpirali lani, so svojo pomoč potrdili tudi za letos. Letos pa so se starim pridružili Se nekateri novi pokrovitelji. La- ni je bil rezultat nepričakovan in medijsko odmeven. Proge so mi bile v glavnem neznane in na začetku sezone so bile naš cilj stopničke, dosegli pa smo veliko veC.Upam, da nas sreCa niti letos ne bo zapustila. Za zdaj sem medijsko dobro pokrit v Sloveniji, manj pa v Italiji.« Bi ti svetoval mladim v zamejstvu, naj se ukvarjajo z motociklizmom oziroma avtomobilizmom? Ali obstaja možnost preboja v sam vrh? »Če kdo hoče nekaj doseči, noben cilj ni nedosegljiv. Moraš pa točno vedeti kaj hočeš in se zavedati, da te bo vse skupaj stalo veliko truda in Časa.« Kakšna je telesna priprava pilota? »Fizična priprava je nujna. Sedaj je v modi zlasti fitness. Trenirati je treba določene mišice, najvažnejši pa ostaja trening z avtomobilom. Avto mora postati del tebe, tako da Čutiš vsako najmanjšo spremembo na njem«. Za konec pa še kratko mnenje o letošnji sezoni v formuli 1. »Ze pred dvema mesecema sem trdil, da bo zmagal McLaren in začetek sezone me je v tem prepričanju še utrdil« Kakšni so razlogi za ta uspeh? Za uspeh so odločilne vse komponente od motorja do gum in od voznikov do aerodinamike. In ta skupek je pri McLamu očitno najboljši. (I.F.) stik z njim in - zaradi zelo vijugaste proge - tudi pogled nanj. Za Novozelandcem se je znašla skupina šestih tekmovalcev z Ruzzierjem, dvema Spancema, Rusom, Avstrijcem in Italijanom Cervijem. Po desetem kilometru je bil Avstrijec diskvalificiran. Po dvaindvajsetem kilometru je Ruzeier pobegnil sotrudnikom. Dva kroga pred koncem je imel Lit-tle Se minuto prednosti pred slovenskim tekmovalcem. Ruzzier je utrujenega Novozelandca ujel na ciljni Črti krog pred koncem, naposled pa je zmagal z minuto 13 sekundami prednosti. Na tretje mesto se je uvrstil Cervi (2:33, 42), tretji Italijan v Ruzzierjevi kategoriji Fortunati pa je na cilj prispel kot sedmi (2:42, 13), kar je trojici navrglo ekipno zmago, vsi trije pa so hkrati stopili na zmagovalni oder kategorijie over 45. »Little je očitno zaCel preveč silovito, prvič pa se je zgodilo, da so se v moji kategoriji na prvih treh mestih uvrstili trije tekmovalci iz Italije«, je povedal Ruzzier. V kategoriji od 40. do 44. leta je nastopilo 32 tekmovalcev, v Ruzzierjevi pa 27. Na zmagovalnem odru so našemu športniku podelili dve zlati medalji, za absolutni najboljši Cas pa je prejel praktično darilo, elektronsko vago. Če osvojenim medaljam prištejemo še one, osvojene na atletski stezi (denimo lanske v Južni Afriki), se je Ruz-zierjerva bera svetovnih naslovov povečala na devet. Bržkone pa se njegov lov na medalje s tem še ni konCal. (ak) KOŠARKA Torek, 7. aprila 1998 C LIGA / NEPRIČAKOVAN SPODRSLJAJ D LIGA / SKUPINA ZA OBSTANEK V Conecjlicmu prekinjen zmagoviti niz jadranovcev Naši nerazpoloženi v napadu, že v prvem polčasu pa se je poškodoval Štefan Samec - Dobro igral le mladi Slavec Cicibona Pref. Marsich je po zmagi na derbiju že skoraj na varnem Kontovelciso vzelo nevarnih vodah Record Conegliano-Ja-dran Nuova Kreditna 66:47 (28:33) Conegliano: Polacco 1 (1:2), Palombita 5, Fant 9, Bocchini 27 (8:8), Santo-vito 3, Cremonesi 4, Lot 3 (1:2),' Berton 5, Crosato, Zanardo 9 (3:3). Trener: Gnidi SON: 22 3 TOČKE: Berton, Bocchini, Fant in Palombita 1 Jadran: Franco 2 (-; 1:3; -), Oberdan 13 (6:8; 2:5; 1:2), Pregare 6 (2:2; 2:5; 0:4), Slavec 5 (1:2; 2:3; 0:1), Valente (-; -; 0:1), Samec 5 (3:3; 1:2; -), Rauber 6 (1:2; 1:3; 1:5), Grbec 6 (2:4; 2:3; 0:3), Hmeljak 5 (2:2; 2:3; 0:1). Trener: Vatovec SON: 21 PON: Rauber (34) in Pregare (35) PM: 17:23 Za dve točki: 13:27 Za tri točke: 2:17 3 TOČKE: Oberdan in Rauber 1 SODNIKA: Fabiani (Čampi Bisenzio) in Fazi (Firenze) Conegliano je v nedeljo prekinil zmagovito serijo združene ekipe Jadrana Nuova Kreditna, ki je morala po petih zaporednih uspehih spet razobesiti belo zastavo. Srečanje je bilo v prvem polčasu izredno izenačeno, napake pri metu pa so se kar vrstile na obeh straneh igrišča. V 15. minuti je prišlo do dogodka, ki se je pozneje izkazal za odločilnega pri Jadranovem porazu. Center naše ekipe Stefan Samec se je med tekom zaletel v domačega košarkarja Fanta, ki je nosil na obrazu varovalno masko, in dobil udarec v liCnico s krvavitvijo. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico. Čeprav je šlo le za rahlo poškodbo, se Stefan seveda ni mogel vrniti na igrišče v pomoC soigralcem. Takoj po odhodu z igrišča Samca so naši sicer reagirali in ob koncu polčasa povedli za 5 točk, tekma pa se je odločila v korist domačih košarkarjev v začetku drugega dela. Tu so si gostitelji z delnim izidom 16:5 zagotovih solidno prednost, ki so jo do konca tekme le še povečali. Jadranov-cem ni veC nikakor uspelo reagirati, saj so metali zelo nenatančno (2:17 za tri točke), povrh vsega pa so v napadu izgubili kar 20 žog. Tudi domačini so veliko grešili, z grobo in umazano igro pa so povsem onesposobili Vatovčeve fante, ki so skupno dosegli le 47 točk. Pri Coneglianu je bil daleC najboljši TržaCan Denis Bocchini, ki je bil z 28 točkami najboljši mož na igrišču, tudi pod košema pa so se domači centri zelo dobro izkazali. Za Jadranovo moštvo predstavlja ta poraz nepričakovan spodrsljaj, kljub temu da se na lestvici ni v bistvu nic spremenilo. Med posamezniki bi omenili samo igro mlade- Christian Slavec ga Christiana Slavca, od standardnih igralcev pa je običajen doprinos prispeval le Dean Oberdan. Po velikonočnem premoru bodo jadranbvci imeli v rednem delu sezone še tri važne tekme, za ohranitev tretjega mesta in dobro izhodišče za playoff pa bi bilo dobro osvojiti vsaj še dve zmagi. (Kaf) C LIGA IZIDI 26. KOLA Bassano - Don Bosco 88:69, Caorle -Ferrara 78:76, Castelfranco - Italmonfal cone 62:78, Conegliano - Jadran N.Kre-ditna 66:47, Bravimarket - Fagagna 61:112, Ardita - Rovigo 77:58, Istrana -Latte Carso 74:72, Cittadella ni igrala. LESTVICA Cittadella 25 21 4 1975:1718 42 Italmonfalcone 25 21 4 2055:1878 42 Jadran NTKB 25 17 8 1881:1804 34 Fagagna 26 17 9 2297:1947 34 Conegliano 25 15 10 1941:1904 30 Don Bosco 25 15 10 1893:1877 30 Ferrara 25 14 11 2017:1944 28 Bassano 25 11 14 2055:2023 22 Ardita 25 11 14 1924:1942 22 Istrana 25 10 15 1767:1936 20 Caorle 25 9 16 1972:2017 18 Castelfranco 25 9 16 1906:1967 18 Rovigo 26 9 17 19732085 18 Bravimarket 25 5 20 1855:2139 10 Latte Carso 26 5 21 1865:2195 10 PRIHODNJE KOLO Cittadella - Ferrara, Don Bosco - Conegliano, Fagagna - Castelfranco, Ardita -Bassano, Jadran N.Kreditna - Istrana, Italmonfalcone - Bravimarket, Rovigo - Caorle, Latte Carso ne igra. Najboljši strelci naših ekip C LIGA: Stefan Samec 401, David Pregare 357, Dean Oberdan 297 C2 LIGA Marko Corsi 360, Renzo Di Cecco 341, Fabri-zio Campanello 261 D LIGA: Stefan Persi (Cicibona) 376, Mauro Simonič (Bor) 284, Marko Uršič (Cicibona) 260, Stefan Turk (Kontovel) 244, Andrej Zuppin (Cicibona) 240 PROMOCIJSKA LIGA: Marko Salvi 319, Borut Klabjan 277, Paolo Kralj 203 DRŽAVNI KADETI: Denis Doglia (Kontovel) 537, Roby Paoletic (Kontovel) 432, Danilo Bosari (Bor) 398 Stefan Persi meče na koš, Jan Godnič brani, v ozadju levo Pavel Križman, desno Matej Pettirosso (Foto KROMA) Po sobotnem derbiju na nosti odlikovala centra »1. maju« so si cicibonaši KrižmanCiC in Pettirosso). z zmago gotovo oddahnih, V končnih minutah se je medtem ko so Kontovelci »poredramil« še Cicibonin zabredli v nevarne vode. najboljši posameznik Ste-Cicibonaši so si zmago fan Persi in zmaga je bila zaslužili, saj so igrah dokaj tu. zbrano in požrtvovalno Kontovelci so v soboto (predvsem sta se po borbe- razoCarah. Res je, v tej se- zoni imajo zvrhano mero smole, saj so ostali zelo zdesetkani in brez svojega najboljšega igralca Igorja Civardija. VremCevo moštvo je tudi povsem odkrito na poziciji organizatorja igre: Borut Pertot je poškodovan, Angelo Spadoni zradi vojaških obveznosti malo trenira, Boštjan Starc, ki je zadnje Čase odlično igral, se je poškodoval. Vse to je sicer res, od ekipe, ki se na vse kriplje bori proti izpadu iz lige, bi vseeno priCakovah večjo požrtvovalnost in borbenost, kot je bila od vedno velika odlika Kontovelovih ekip-Trener Andrej Vremec je bil zato po tekmi upravičeno jezen. Sobotni derbi si je ogledal tudi Borov trener Luka Furlan, ki je v prejšnjih letih treniral tako cicibonaše kot Kontovelce.Igralce obeh ekip pozna »do kosti«, torej njegovo mnenje je še kako dobrodošlo. »Tekma se je odločila pod košema, kjer so bili cicibonaši odločno boljši. To prednost so tudi dobro izkoristili. Odsotnost Civardija v Kontovelovi ekipi se zelo pozna, saj je bil on gonilna sila vse ekipe, lovil je odbite žoge in skoraj na vsaki tekmi dal skoraj dvajset ah več točk. Do konca prvenstva manjka se veC kol, Kontovelci pa bodo morah igrah veliko bolj zagrizeno in požrtvovlano, kot so igrali prod Cicibo-ni.« (bi) Promocijska liga IZID119. KOLA Breg - Mediterranea 81:74, Planet - Ro-manelli 68:85, Skyskrapers - Al Gioiello 95:74, Soul Team - San Vito 7193, Stella Azzurra - Momo Gio 88:92, Virtus - Pe-trolchimica 87:71. LESTVICA Momo Gio 19 16 3 1525:1357 32 Soul Team 19 13 6 1493:1354 26 Skyskrapers 19 12 7 1656:1566 24 San Vito 19 12 7 1449:1382 24 Petrolchimica 19 12 7 1372:1389 24 Mediterranea 19 10 9 1311.1344 20 Virtus 19 8 11 1438:1418 16 Breg 19 8 11 1374:1384 16 Romanelli 19 8 11 1414:1444 16 St. Azzurra 19 6 13 1327:1436 12 Planet 19 5 14 1294:1394 10 Al Gioiello 19 4 15 1284:1478 8 PRIHODNJE KOLO Momo Gio-Breg. D LIGA RDEČA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE IZIDI 9. KOLA Bor Radenska - Forum Julii 70:59, Inter 1904 - Arte 78:73, Sangiorgina - Perteole 55:76, Virtus Ud - Goriziana 73:86. LESTVICA Bor Radenska 9 7 2 751982 14 Arte 9 7 2 647:602 14 Goriziana 9 6 3 736:702 12 Inter 1904 8 5 3 667:636 10 Petreole 9 4 5 668:678 8 Virtus Ud 8 3 5 566:575 6 Forum Julii 9 2 7 643:717 4 Sangiorgina 9 1 8 620:706 2 PRIHODNJE KOLO Arte - Forum Julii, Bor Radenska - Inter 1904, Goriziana - Sangiorgina, Perteole -Virtus Ud. DRŽAVNI KADETI / SPET NEGATIVEN IZKUPIČEK Črn konec prvenstva za Kontovelce Dva poraza in predzadnje mesto - Za borovce (KO v Ronkah) v četrtek zadnji nastop C2LIGA BELA SKUPINA IZIDI 6. KOLA Cus-DomRobRoy 78:81 Palmanova-SGT 93:73 LESTVICA Palmanova 6 6 0 547:474 12 Dom Rob Roy 6 4 2 512:481 8 Cus 6 1 5 495:518 2 SGT 6 1 5 498:579 2 PRIHODNJE KOLO Prvenstvo je končano. Cus in SGT izpadeta. D LIGA BELA SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDI 9. KOLA Romans - Isontina 77:68, Cicibona Marsich - Kontovel 66:56, Lega Nazionale -Bennigabs 86:77, Termoidraulica - Duke Pub 63:53. LESTVICA Lega Nazionale 9 8 1 657:566 16 Romans 9 5 4 610:582 10 Cicibona Marsic 9 5 4 595:591 10 Termoidraulica 9 4 5 591:553 8 Bennigabs 8 4 4 598:575 8 Isontina 8 4 4 514:563 8 Kontovel 9 3 6 550:626 6 Duke Pub 9 2 7 632:691 4 PRIHODNJE KOLO Bennigabs - Romans, Cicibona Marsich - Termoidraulica, Duke Pub - Isontina, Lega Nazionale-Kontovel. Kontovel La nuova edile-Mennuggia 74:90 (50:40) Kontovel: Sibelja n.v., Paoletic 22, Šušteršič 21, Doglia 16, Hrovatin n.v., Kocjančič 1, Budin 2, Semec 8, Žagar, Gre-gori 4, Lfmari n.v.. Trener: Vreemec PON: Paoletic in Semec 3 TOČKE: Paoletic 4, Šušteršič 3 Tekmo so Kontovelovi fantje zaceli na najboljši način, saj so v prvem polčasa vodili celo za 22 toCk. Dobro so igrali v obrambi, predvsem pa so zelo uspešno metali izza Črte treh točk in učinkovito zadevah. Po odmom se je v Kontovelovih vrstah nekaj zataknilo, MiljCani pa so s conskim pre-singom nadoknadili ves zaostanek in prepričljivo povedli. Tako so naši izgubili edinstveno priložnost za novo zmago, Čeprav jih moramo pohvalid za izjemno igro v prvem delu tekme. Sezona za VremCevo ekipo pa še zdaleč ni končana, saj se bodo sprva udeležili velikonočnega turnirja na Dunaju (odpotovali bodo že danes), konec maja pa bodo pri-redili kakovosten mednarodni turnir, katerega se bodo udeležila nekatera zveneča imena evropske mladinske košarke. Libertas-Kontovel La nuova edile 94:84 (45:42) Kontovel: Sibelja n.v., Paoletic 22, Šušteršič 12, Doglia 28, Hrovatin n.v., Kocjančič 7, Nabergoj, Rogelja 2, Budin, Se- mec 11, Žagar 2, Umari n.v.. Trener: Vremec PON: Doglia in Paoletic 3T: Paoletic 4, Doglia 1 V vnaprej odigrani tekmi zadnjega kola so naši fantje v Trstu doživeti nov poraz, prvenstvo pa zaključujejo na predzadnjem mestu s samimi štirimi zmagami. Proti Liberta-su sta zelo dobro zaigrala Denis Doglia in Roby Paoletic. Adi Ronke-Bor Friulexport 71:63 (39:35) Bor: Miloševič n.v., Smilo-vich 16 (3:6; 5:11; 1:3), Gabur-ro 9 (4:6; 1:3; 1:3), Stokelj 12 (8:10; 2:7; 0:4), KrCalic 6 (-; 3:5; -), Krmec (-; 0:1; -), Bosari 17 (3:7; 7:8; -), Kodrič 3 (1:2; 1:2; -j. Trener: Martini PM:19:31 SON: 16 PON: Smilovich (37) 3T: Gaburro in Smilovich 1 Med tednom so Borovi kadeti zelo slabo trenirali, to pa se je poznalo v soboto v Ronkah, ko so proti vse prej kot nepremagljivemu nasprotniku spet povsem odpovedali in zasluženo izgubiti. Tekma ni bila lepa, saj sta ekipi veliko grešili in predvajali v splošnem premalo dinamično igro. Gostitelji so stalno imeli tekmo trdno v rokah, tako da so povsem zasluženo zmagali. Tokrat so SvetoivanCani imeli težave pri napadanju domače conske obrambe, tudi pri skoku v obrambi pa so pustili preveč odbitih žog nasprotnikom. V domačem taboru sta bila odločilna za zmago play-maker Varesano (21 toCk) in krilo Neki (23 in veliko odbitih žog), medtem ko so v Borovem taboru vsi igrali pod svojimi sposobnostmi, (nš) OSTALI IZIDI: Bicinicco-Galassini Gradišče 78:82, Poli-sigma Zoppola-Amici del Ba-sket PN 72:64, Canvass Poz-zuolo-Genertel 66:100, Don Codroipese 83:68, UBC Vi-dem-Total Fiumicello 93:81 VRSTNI RED: UBC Videm in Polisigma 48, Galassini 44, Don Bosco 42, Genertel 40, Bi-cinicco 38, Acli in Intermuggia 24, Fiumicello 22, Bor Friulex-pert 20, Libertas 18, Arniči PN 14, Codroipese 12, Kontovel La nuova edile 8, Canvass Poz-zuolo 4. Borovci (OK s Čedadom) ponovno na prvem mestu Odprt boj med 4 ekipami Košarkarji Bora Radenske so z zmago proti čedaj-ski peterki Forum Juhi dohiteti Arte na prvem mestu na lestvici »rdeCe« skupine za napredovanje v C2 ligo. Drugo povratno kolo je postreglo z nekaj presenečenji, beležiti pa gre v glavnem tesno zmago tržaškega Interja 1904, M je po podaljšku ugnal go-riško postavo Arteja. Za vodilno dvojico Bor-Arte vztraja z zmagami tudi Goriziana, ki je prepričljivo slavila v Vidmu in je v tem trenutku najnevarnejši tekmec za peterko iz Vrdelske ceste. V boju za napredovanje ostajajo torej štiri enakovredne ekipe, tako da bo zaključek tega prvenstva se kako zanimiv in neodločen. Borovci imajo ugodno izhodišče, saj so trenutno prvi in imajo boljšo koš razliko z Gorizdano: treba pa je nadaljevati z zmaga-mi, saj naši kljub trenutni prednosti nimajo še nič zagotovljenega. Podcenjevanje nasprotnikov in nepotrebni spodrsljaji so torej strogo prepovedani. PROMOCIJSKA LIGA Brežani so si z zmago (vsaj) zagotovili obstanek v ligi Breg - Mediterranea 81:74 (36:32) nnbt>° BREG: Berdon 9, Kralj 13, Schiulaz 21, Barirti 8, L>° 2, Klanjšček, Klabian 10, Salvi 18. so si z SON: 21 Tekma je bila za obe ekipi pomembna. Brezam zmago zagotovih obstanek v ligi (čeprav so upati na m1 ja bolj ugoden razplet), Mediterranea pa je točki Potre a po za uvrstitev v play off. Tekma je bila lepa in izenaCe borbenosti pa so Brežani tokrat prekašali svoje oasR^^gga tako, da je njihov uspeh zaslužen. V 5. minuti ctr^ polčasa so si zlasti po zaslugi Schiulaza priigrati cle® jja s prednosti, a Mediterranea jih je dohitela in celo pov et točkama prednosti. Odločilni break so Brežam °os^gpeval minut pred koncem, k njemu pa je najveCji delež P . L,,^3 Barini. Vsekakor dober nastop in končno zelo mo igra Brega! ____________KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI_________ Bor Friulexport prepričljivo osvojil derbi s Kontovelom Izkazali so se Krčalič, Miloševič in Matiacic - Borbeni Polet Metra klonil pred Tržičani - Dečki: 137 točk borovcev v Dolini naraščajniki Kontovel - Bor Friulexport 63:91 (28:42) KONTOVEL: Starec 2, Zavadlal, Budin 2, Ražem 8, Nabergoj 26, Ro-gelja 11, Emili, Matiacic 14, Buka-vec, Sossi, Daneu. TRI TOČKE: Rogelja (1), PM: 12:26. PON: Ražem, MatjaCiC. BOR: Peric, Miloševič 26, Sunjerga 10, Dolhar, Premru 22, družina 15, KrCaliC 5, KrižmančiC 6- Pitacco 7, MirCeta. TRI TOČKE: Miloševič 4. PM: 9:20. PON: nihče. Borovci so v včerajšnjem vnaprej igranem derbiju osvojili dragoceni lučki, s katerima se držijo v vrhu lestvice. Plavi so v BrišCikih nastopih v dokaj okrnjeni postavi, saj so umanjkali Floridan, Posar in Jev-rukar, a ostali so jih resnično zelo dobro nadomestih, še posebej pa to Velja Sinišo Krčaliča v obrambi in Aleksa Miloševiča v napadu (štiri trojke). Kontovel ni zadovoljil, Žigi BaZnm se je poznala utrujenost zaradi prevelikega števila nastopov, najvec pa je pokazal Andrej Matia-cic, ki ze nekja kol igra dokaj zanesljivo. Polet Metra - Italmonfalcone 77:79 (44:44) Polet: Guštin 30, Peric 4, Švab 4, Perfolja 14, Ferluga, Berdon, Vidah, Pavat, Jerman, Matjaž Suhadolc 2, Mitja Suhadolc 2, Piccini 21. Trener: Vitez Poletovci so zaceh tekmo izredno dobro (14:0 v 3’; 26:8 v 5’), kmalu pa so si nekateri standardni igralci (Ferfolja, Peric in Švab) nabrali osebne napake, tako da so solidni gostje iz Tržiča že v zaključku prvega dela nadoknadih zamujeno. Do konca je bilo srečanje povsem uravnovešeno, nasprotniki pa so v zadnjih sekundah dosegh odločilni koš in tako zmagovito zapustili Dom pristaniških delavcev. Opence gre kljub porazu pohvaliti za borbeno in dobro igro, zlasti pa gre v Poletovih vrstah omeniti Erika Piccinija, ki je dal 21 točk. Dopolavoro Ferroviario - Kontovel 96:53 (45:33) Kontovel: Starec 8, Cemiava, Zavadlal, Nabergoj 16, Rogelja 15, Emili 2, Matiacic 12, Bukavec, Sossi. Trener: Meden. V okrnjeni zasedbi (brez Ražma in Budina) so se Kontovelovi naraščajniki v prvem polčasu dobro upirah močnemu Ferroviariu, v nadaljevanju pa so morali priznati njegovo fizično in tehnično premoč. Naši so se domačinom postavljali po robu zlasti po zaslugi Rogelje, Matiacica in Nabeigoja, ko pa je slednji moral zapustiti igrišče zaradi petih prekrškov, so ostali brez moči. Zmaga Tržačanov je bila vsekakor povsem zaslužena. VRSTNI RED: Bor Friulexport* in SGT 30, DLF in Italmonfalcone 26, Polet Metra 20, Santos A 16, Santos B 14, Kontovel* 10, Paha-canestro Gorizia 6, Servolana 4, Dom Kmečka Banka 0. * tekma veC DEČKI Breg-Bor 16:137 (8:69) Breg: Bandi, Damin, Zeriali 4, Sancin 10, Coletta, Mami, Mikol, Scroccaro, Ciacchi 2, Mahne-Kalin, Corbatto, Barazutti. Trener: Jakomin Bor: Floridan 31, Kemperle 10, Peric 5, Požar 13, Jevnikar 24, Dolhar 13, Rebula 2, BulatoviC 18, Krčalič 21. Trener: Jogan Borovci so pričakovano nadigrah Bregovo peterko in si s tem zagotovili drugo mesto na lestvici. Gostje so bili seveda za razred močnejši od mladih Brežanov, ki so se z Deanom Sancinom na Čelu požrtvovalno trudili in borili do zadnjega. SvetoivanCani pa so v bistvu opravili lažji trening, trener Jogan pa je dal vsem igralcem možnost, da veliko igrajo. Vsekakor bi pohvalili košarkarje obeh ekip za borbeno igro, medtem ko gre Borovim dečkom posebej čestitati za osvojitev druge stopničke na skupni razpredelnici. (nš) Kontovel-SGTB 73:81 (33:48) Kontovel: Starec 9, Sirk 2, Na- Erik Piccini (Polet Metra) 21 točk bergoj 1, Zavadlal 2, Budin 2, Ražem 25, Trampuš 8, Matiacic 22, Bukavec, Schillani 2, Daneu. Trener: Meden Proti mlajši, a zelo perspektivni in borbeni ekipi Ginnastice, so Mednovi varovanci ostali praznih rok, kljub temu, da so se enakovredno in požrtvovalno borili do konca. Tržačani so bolje igrah v prvem polčasu, ko so si priigrali 15 točk prednosti. Naši fantje pa so reagirali v teku drugega dela in celo ogrozili zmago gostov. Ob koncu pa so tekmeci iz Trsta vendarle tesno prevladah, Kontovelce pa gre pohvaliti za vložen trud in solidno predstavo. Med posamezniki naj omenimo Ražma (25 točk) in Matiacica, ki se je dobro boril pod obročema. Ugodno je tokrat presenetil tudi Trampuš, ki je dal 8 točk. VRSTNI RED: SGT A* 30, Bor Friulexport 28, SGT B 24, Don Bo-sco 22, Kontovel* in Genertel 16, Intermuggia 12, Barcolana 8, Dardi 2, Breg 0. *tekma manj KOŠARKA / FESTIVAL SLOVENIJE h Reprezentanci ZSŠDI sla pokazali solidno tehnično znanje in igralske izkušnje Naši najmlajši so nastopili v Sežani, Luciji in Portorožu V nedeljo se je odvijal v Sežani pionirski turnir košarke za mlade igralce letnikov 1985 in 1986. Sodelovale so tri primorske ekipe in tržaška selekcija Zdmžensja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo je vodil Cri-stian BrišCik. TrzaCani in Sežancani so dvakrat zmagali in so se tako uvrstili v naslednjo fazo, ki bo predvidoma 5. in 6. maja nekje v slovenskem Primorju. Ekipa ZSSDI je pokazala največ tehničnega znanja in dobro igro pod obema košema. SežanCani pa so blesteh v hitri in agresivni igri. Koprčani in fantje iz Portoroža pa so zelo perspektivne ekipe, Čeprav niso dosegle vidnejšega rezultata. Rezultati: OS Sežana - OS J. Premrl Vojko Koper 51:43; ZSSDI - OS Lucija 62:474 ZSSDI -Koper 54:37; Sežana -Lucija 43:41. POSTAVA ZSSDI: Sirk, Marucelh, Kneipp, Udovič, Slavec, Coretti. Ražem, Maddonia, Trampuž, Turco, Hrovatin, Rogelja. V Luciji pri Portorožu pa so istočasno nastopale ekipe za leto ah dve mlajših igralcev (letnika 1987 in 1988). Gostitelji so brez težav premagali Sežano in Koper. Selekcija ZSSDI je suvereno odpravila ekipo iz Kopra in nato Se SežanCane. Tudi na tem turnirju je ekipa s Tržaškega pokazala boljše tehnično znanje in veC igralskih izkušenj, ker natopajo v raznih prvenstvih mini-basketa. Rezultati temovanja v Luciji: Lucija - Koper 70:35; ZSSDI - Koper 48:31; Lucija - Koper 41:35; ZSSDI - Sežana 58:32. POSTSVA ZSSDI: Crevatin, Antoni, Bole, Sosič, Marušič, Šušteršič, Vescovi, KovaC, Turco, Bukavec. (Corbatti) NOVA POBUDA / CENTER ZA FITNES V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU Ne samo za športnike, ne samo za mlade Športno združenje Bor se je 40. obletnice delovanja, ki jo b TVrilinrinio lotr* 91 inniio j ponuja v j n ui j, ,, ij,m i j n i Ul0,ia »1. maja« povsem novo SlCer fitnes center. Stadion » Ilastal kot večnamenska dvora Pretežno uporabljali kot gled; Prvih letih delovanja društva Portniki pred vsakim treningi Pospraviti vse stole v dvorani, ta IV1________. I 1 . n j u>uion spremenil v pravi i r> toda veliko prostorov j 'izkoriščenih, kot na prime Je Se edini pričal o gledalis objekta. Oder je bil zelo v Qertl Pa zelo visok in veliko ^stalo neizkoriščenega, zarac . j rn da ustvan tako dve i Cl za fitness. V zgornjem r ^Ostavih sobo za uteži, ki jf Oajnovejšim orodjem, spo v, s° namenjeni raznim ti 6 in telovadbe za vse st o^n pobudi SZ Bor smo se p, 8°vomim za Fitness centi tonikom. fitnes i snf ^ ®om Ze stara želje st^^mrec že imeh prost Ule ■ Antska sekcija, i ie t i n žganju uteži. M 'adico ponašalo s Ved 1 mineval, sp Verin ° VeC’ ampak tiste tjp 0 anaka, tako da je 1 luknjj '6 bda bolj p Za m ’ .Ce tako lahko reč ,anato\K°nCnopa Se if Da S|ii stara skrita zelja < Potio da' Moram prizn di , urpsnicevanja fitnt Subilo, toda na si našem društvu veliko delavcev, ki vedno radi priskočijo na pomoč, tako da je tudi hvala njim, Ce se je ta želja uresničila. To je za nas zamejski šport velik dosežek, saj mi takega centra nismo imeh, povpraševanje pa je bilo vedno veliko.« Komu pa je center namenja oziroma kdo se ga lahko poslužuje? »Center je razdeljen na dva dela. V zgornjih prostorih je tako imenovani fitnes ah Ce lahko rečem soba za uteži, spodnji del pa je namenjen raznim teCajem. Soba za uteži sploh ni namenjena samo športnikom in niti samo mladim, saj imamo poleg uteži še veliko drugih naprav, kot npr. cyclette, ki pripomorejo k izboljšanju kondicije. Ce pogledamo v preteklost, je oprema za dviganje uteži nastala na vzhodu in je bila na začetku namenjena res samo športnikom visoke kvahtete. Z leti pa se je to razvilo, predvsem v Ameriki, kjer so v bistvu sestavljali take naprave, na katerih se ljudje težko poškodujejo, prav zaradi tega da bi imeh Cim manj težav pri postavljanju takih fitnes centrov, ki so namenjeni vsem ljudem, ne samo aktivnim športnikom.« Kdo vam še pomaga pri urejevanju? «Kar se hce uteži mi pomaga prijatelj Raniero, ki se s fitnesom ukvarja že deset let in je pravi izvedenec. Sam veliko vem o utežeh na športnem področju, toda to ni vse, kajti ta fitnes ni namenjen samo aktivnim Športnikom. Raniero pa je v tem okolju že precej Časa in se na poučevanje fitnesa zelo dobro spozna in mi je zato v veliko pomoč. Kar se pa hce tečajev, ki se odvijajo v spodnjih prostorih, mi pomagajo Loredana Kralj, ki bo skrbela za telovadbo za najstarejše, Petra KrižmančiC, ki vodi teCaj areobike in pa Silva Menija.« Koliko priprave pa je treba imeti za vodenje takega centra? «Ko se je pričela moda dviganja uteži smo se vsi navduših, smo, zato ker sem bil tudi jaz med temi, in smo napolnili prvo luknjo, ki je bila namenjena dviganju uteži. Jaz sem imel veliko srečo, kajti sem za sabo imel kulturo uteži, ki mi jo je posredoval moj trener, ampak drugi so prihajah v te telovadnice in so »porivah«, dokler se niso utrudili in so bih zaradi tega vsi sreCni. Toda z leti so se stvari spremenile, saj sedaj kdor hodi v take telovadnice toCno ve kaj Zeli in poleg tega tudi noče izgubljati Časa, zato današnji centri propadajo, kajti ne dajejo dovolj asistence, to se pravi, da si prepuščen samemu sebi in da se moraš znajti kot veš in znaš. Mi pa smo šh v drago smer, za katero pa potrebuješ veliko pripravljenost in podlago, saj smo se odločili, da bomo sledili vsakemu vpisanemu posebej, torej nihCe ne bo prepuščen samemu sebi. To pa od nas zahteva veliko truda, ampak je ta poplačan, saj Ce ljudem slediš, delajo z večjo vnemo in rezultati so tudi bolj opazni.« Kaj bi svetovah tistim, ki bi radi prvič poizkusih tak tip telovadbe? «Moj nasvet je da mora vsakdo najprej poizkusih, Ce mu ta telovadba leži pri srcu. Vsakemu, ki bi se rad začel ukvarjati s fitnesom svetujem, da naj pride k nam in se z nami zmeni za poizkusni termin. Na tak način se lahko začetniku posvetimo popolnoma in od njega izvemo, kaj si žeh in katere so težave. Obenem je tako tudi samemu začetniku bolj jasno za kaj gre. Ko nekdo vidi, kaj pomeni da nisi prepuščen samemu sebi, seveda Ce je zainteresiran, bo gotovo vzljubil ta tip vadbe. Vsekakor važno je, da vsi najprej preizkusijo in se šele nato oddloCijo.« Toda v fitnes centru nimate samo uteži. Kaj vsega ponujate? «V centra smo uredili stvari na tak način, da bi bila ponudba Cim bolj Široka. Fitnes ni namreč samo uteži, saj imamo tudi solarium, ki pa trenutno Se ne obratuje. Poleg tega imamo tudi raznorazne tečaje, primerne za Široko paleto ljudi in za vse starosh, od najmlajsih vse tja do najstarejših. Trenutno se namreC tudi sam ukvarjam z vadbo najmlajsih, ampak ne smemo pozabih na najstarejše, to je na tiste, ki so že prekoracih 65. leto starosti in prav zanje se bo 15. aprila pričela v spodnjih prostorih odra telo: vadba pod vodstvom Loredane Kralj, ki je na tem področju prava izvedenka. Poleg telovadbe za najmlajše in pa najstarejše imamo seveda tudi teCaj areobike in še raznorazne drage pobude. Za podrobnejše informacije pa se zainteresirani lahko oglasijo kar pri nas v fitnes centra, ki je odprt od ponedeljka do petka od 10 vse tja do 22, ob sobotah pa od 9. do 12.30.« Mislite da bi to lahko postal pravi šport, saj vemo da obstajajo tudi tekmovanja v fitnesu? «Kot vsi vemo obstajajo tekmovanja v fitnesu, ki pa so precej razhCna od tekmovanj v body-buildingu in so Se nova, nepoznana stvar. Jaz pa vidim to bolj kot pomoC za drugedejavnosh in pa predvsem pomoC za tiste, ki nimajo veliko prostega Časa na razpolago, a bi se vseeno radi malo razgibali.« Izvedeh smo, da je v vaših načrtih še drag ambiziozen projekt, in sicer da bi na stadioun nudili tudi fiozoterapevtski studijo. Mar bi lahko na tak nadn postal stadion tudi rehabilitacijski center za naše zamejske športnike? »Fizoterapevtski del, ki ga trenutno načrtujemo, je zelo pomemben, kajti je servis, ki ga vsi potrebujemo. Velikega pomena pa je predvsem povezava med fitnesom in pa fizoterapevtom. Po poškodbi namreč potrebuje vsak najmanj pet dni, da pride v stik z dobrim fizoterapevtom. Tukaj pa bo lahko prišel do njega v zelo kratkem Času, poleg tega pa bo tudi lahko takoj začel z rehabihta-cijiskiim vajami z utežmi. To ne bo servis namenjem samo Športnikom, ampak bo na razpolago za vse ljudi in upamo, da bomo tudi ta projekt uresnicih v najkrajšem Času, kajti tak servis je v takem centra zelo veklikega pomen.« Za zaključek, kako ocenjujete to novo, komercialno pot, ki jo je ubralo SZ? »Sedaj lahko rečemo, da sta pri Boru dve dejavnosh, ki potekata vzporedno, in sicer tekmovalna, ki zajema našo mladino in ki je izredno pomembna, ter druga, bolj komercialna, ki pa ni ravno namenjena našim najmlajšim. Ta komercialni del je bil ustvarjen, predvsem zaradi tega, da lahko nadaljujemo s tisto tekmovalno dejavnostjo, saj na tak način se lahko plačuje račune in se tako v društvu dela z lahkim srcem, ne pa kot zdaj, da te stalno morijo finančne težave. Logistično je to ločeno, saj ima fitnes center svoji telovadnici, tekmovalna dejavnost pa se odvija v dveh popolnoma različnih telovadnicah. Ponavljam, komercialno pot smo ubrali, da lahko dajemo možnost naši mestni mladini, da se Se naprej ukvarja z raznoraznimi Spor-h, saj kot vsi vemo, se je Bor nahajal v hudih finančnih težavah. To pa ne pomeni, da smo že prebrodih krizo, ampak samo, da smo postavili osnovo, de se iz te situacije izvlečemo.« Rado Šušteršič 1 8 Torek. 7. aprila 1998 DOMAČI ŠPORT A r TENIS / MOŠKA B LIGA H ROKOMET/ 2. SLOVENSKA LIGA h Pot do viha je zdaj za gajevce bolj strma Zaradi poraza proti Comu morajo zdaj premagati tako Faenzo kot Forli - Božičev nastop zadovoljil sladokusce Valovi Comskega jezera so pljusknili krepko čez rob in na PadriCah kot hladna prha oblili Gajine tenisace. V 3. kolu moštvenega prvenstva B lige ekipa slovenskega društva ni izpolnila upov in tako kot lani s 4:2 klonila pred Comom, s tem pa resno ogrozila svoje možnosti za uvrstitev v nadaljnjo fazo. Seveda, še zdaleč ni vse izgubljeno, vendar pa bodo morali zdaj gajevci za osvojitev enega prvih dveh mest bržkone premagati tako Forli (na PadriCah) kot Faenzo (v gosteh), ki po kakovosti igralcev veljata za favorita v skupini. V tem pogledu neuspeh proti Comu ni preveč spodbuden, Čeprav po drugi strani nikakor ni bilo že vnaprej nesporno, da bodo gajevci premagali Lombardčane. Začetek je sicer obetal tak razplet, saj je Jaka Božic po dvoboju, polnim atraktivnih potez strl odpor švicarskega Italijana Parlija. Za gledalce je bil prava poslastica posebno drugi set, Božic pa se je z izredno hladnokrvnostjo izvil iz nelahkega položaja. Na drugem igrišču je Borut Plesničar po dolgotrajnem boju klonil pred Ri-vo. Oba igralca sta zaigrala živCno, veliko je bilo napak, verjetno pa je bil za končni razplet odločilen tie break prvega seta. Da se bodo stvari zasukale v napačno smer sta pokazala naslednja dva dvoboja. S pričakovano točko Aleša Plesničarja v tekmi z Val-secchijem ni bilo nic, LombardCan je namreč po enakovredni igri zmagal z dvojnim 6:4. Plesničar je v prvem setu izpustil iz rok vodstvo s 3:1, v drugem setu pa je nasprotnika stalno zasledoval. »Nisem igral dobro, bil sem preveč živCen, ker sem se zavedal, da točke ne smem izgubiti. Z Valsecchijem sem izgubil tudi lani, vendar sodi med igralce, ki bi jih moral zdaj premagati,« je povedal Aleš Plesničar. Davide Ruzzier je bil proti Sacchiju brez moCi, igral pa je dokaj slabo. Božic in Ruzzier sta z zmago v igri dvojic zmanjšala zaostanek, bratoma Plesničarja pa žal nato ni uspelo spraviti pod streho vsaj točke. Glede na izenačenost v skupini bi namreč ustrezal tudi rezultat 3:3. Proti spočitima Prai-niju in Cermttiju pa sta gajevca izgubila v tretjem setu,'potem ko je zmaga v drugem setu vlila upanje na popoln preobrat. Gaja - TC Como 2:4 Božic - Parli 6:2, 6:4, Riva - B. Plesničar 7:6, 6:2, Sacchi - Ruzzier 6:1, 6:1, Valsecchi - A. Plesničar 6:4, 6:4, BožiC/Ruzzier Parli/Valsecchi 6:4, 6:3, Praino - Cerutti - A. in B. Plesničar -6:4, 4:6, 6:2. Ostala izida 3. kola: Faenza - Forli 5:1, Porto-gruaro - Villafranca 2:4. Vrstni red: Faenza 5, Forli in Gaja 4, Como 3, Villafranca 2, Portogrua-ro 0. Prihodnje kolo (19.4.): Forli - Portogruaro, Como - Villafranca, Faenza - Gaja. Aleš Plesničarje moral tokrat priznati premoč nasprotnika Kras v gosteh premagal Jezersko Zgoničani presenetili domačine s hitrim ritmom - Do zmage kljub okrnjeni postavi RK Jezersko - Kras 26:27 (14:17) KRAS: Vremec 9, G. Milic, A. Milic 4, Ban, Costanzo 6. Bogateč 6, Raseni 1, Vinci 1, Malalan. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu, ki naj bi predstavljalo za domačine prednost, so krasovi fatnje na Jezerskem poskrbeliza pravo presenečenje. Čeprav se je po doseženih rezultatih na prejšnjih srečanjih Krasova igra znatno izboljšala, nihče ne bi pričakoval, da bodo ZgoniCani premagali drugouvrščene domačine. Tudi trener Mahnič, ki je moral zaradi nepričakovane odsotnosti Naita in Ober-dana na branilskih mestih ter poškodovanega Glavine v vratih povsem spremeniti predvideno taktiko, najbrž ni računal na presenečenje. ZgoniCani so prve minute tekme odigrali z zelo hitrim ritmom in tako povsem presenetili domačine. To je bilo na koncu prvega polčasa vidno tudi po rezultatu. Costanzo na levem ter Vremec na mestu desnega branilca sta v napadu povzročala velike težave domači obrambi, Krasova postavljena obramba 5-1 z Bogatcem, ki je tesno pokrival nevarnega Vidica, pa je preprečila domačinom, da bi lahko uspešno zaključevali svoje napade. Trije zadetki prednosti ob koncu prvih trideset minut igre so bili torej odraz dobro ve-dene tekme ter umirjene in organizirane igre. V začetku drugega polčasa je imela Krasova sedmerka velikansko smolo, saj so krasovci v prvih desetih minutah zadeli sedem prečk, tako da je uspelo Gorenjcem izenačiti ter v štirideseti minuti tudi začasno prevzeti vodstvo z 20:19. Za razburljiv zaključek pa sta tokrat poskrbela kar sodnika: v naslednjih petnajstih minutah Sta dodelila domačinom kar pet sedemmetrovk (skupno so jih imeli domačini na voljo deset, Kras pa niti ene), ki so dovolile, da so domačini obdržali izenačen izid vse do predzadnje minute. Takrat sta prestreženi žogi Bogatca in Vremca ponovno prinesli prednost Mahničevim fantom in s tem tudii končno zmago. Po enotedenskem velikonočnem počitku, se bo Kras ponovno vrnil na igrišče 17. aprila na primorskem derbiju proti Hrvatinom. KARATE / TRIJE ČLANI SHINKAI KARATE KLUBA NA DRŽAVNO PRVENSTVO Shinkajevci z dokajšnjim optimizmom na DP Barve zgoniškega društva bodo branili Manuela Schirra in brata Elija in Andrea Hrovatin Zgoniski Shinkai karate klub je v nedeljo dobil Se dva nova elana, ki se bosta poleg Manuele Schirra lahko potegovala za državni naslov v Cmih pasovih. Brata Elija in Andrea Hrovatin sta se namreč na deželnih selekcijah za državno prvenstvo v Črnih pasovih v Pagnaccu blizu Vidma uvrstila na prvi dve stopnički in si tako priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 18. aprila v kraju Fonte dei Manni blizu Lucce. Elija bo branil barve zgoniškega kluba v kategoriji kadetov, prei-zušal pa se bo v katah, to je oblikah, in pa v kumiteju, kar v slovenščini pomeni v borbah. Brat Andrea pa bo nastopal samo v katah v kategoriji »upov«. Duša zgoniškega društva Sergij Stoka nam je povedal, da je to za njihov klub zelo velik uspeh, saj bodo imeli kar tri svoje predstavnike, ki se bodo potegovali za državni naslov. Konkurenca bo izredno močna, toda Sergij upa, da se bodo njegovi varovanci dobro odrezali in da se bodo uvrstili v finalni del prvenstva. ' Prejšnji konec tedna pa je bil za shinkajevce zelo naporen, saj so se poleg selekcij za DP udeležili še drugih dveh tekmovanj. V soboto so namreč uspešno nastopili v Litiji na mednarodnem turnirju v katah, ki ga je organiziral karate klub Mladina iz Škofje Loke, kjer so se preizkušali karateisti iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Dobro se je odrezala Manuela Schirra, ki pa je zaradi manjše napake osvojila tretje mesto. V moški konkurenci se je Elija Hrovatin v kategoriji kadetov uvrstil na tretje mesto, brat Andrea pa je med mladinci zmagal, kar je nedvomno velik uspeh, saj so bili nasprotniki dokaj močni. To tudi dokazuje, da je trenutno Andrea v dobri' formi. V nedeljo so se udeležili še deželnega tekmovanja, v kumiteju. Izkazali so se predvsem malčki in pa ponovno Elija Hrovatin, saj je stal na najvišji stopnički. Barve zgoniškega društva so v kategoriji malčkov branili brata Olaf in Daniel Simone-tig ter Matija Mili. Olaf je osvojil drugo, Daniel tretje, Matija pa Četrto mesto. Pravo presenečenje pa je po besedah Sergija Stoke pripravil Martin Majovski, ki je osvojil prvo mesto, saj v katah ni bil nikoli tako uspešen, ker nima rad tehničnih panog. Med odraslimi pa sta se žal slabše odrezala Alexander Nardin in pa Fabio Colovatti, toda konkurenca je bila izredno močna. ŠPORTNI RIBOLOV Člani TPK Sirena bodo zaposleni na več frontah Vsaj trije elani odseka za športni ribolov pri TKP Sirena so na dobri poti, da si zagotovijo nastop na državnem prvenstvu v sladkih vodah. Po dveh od treh kvalifikacijskih nastopov Gio-vanni Legovini vodi v kategoriji over 55, Marica Vitez je prva med ženskami, Vojko Brecelj pa je med seniorji tretji. Zadnja preizkušnja bo 19. aprila na območju Romansa, kjer ima federacija FIPSAS svoja tekmovališča. Uspeh Sireninih jadralcev ni od muh, če vemo, da v raznih kategorijah sodeluje na prvenstvu veC kot sto tekmovalcev iz 16 društev. Dejavnost na sladkih vodah je pri Sireni manj razširjena kot dejavnost na morju, zato bo odsek priredil tri društvene tekme za Člane in sicer 13. in 26. aprila ter 3. maja., 14. junija pa bo barkovljansko društvo prvič priredilo promocijsko tekmo za mlade do 14. leta starosti. To bo pri nas prvo tovrstmo tekmovanje sploh. V sredo 8. aprila pa bodo na sedežu TPK Sirena v Barkovljah (ob 20. uri) predstaviti koledar tekem v slanih vodah za naslednji dve sezoni. Sirena bo imela Čast organizirati dve tekmi v trnkarjenju s čolna in sicer 17. maja in 4. oktobra. Zal pa naša dežela leta 2000 ne bo gostitelj ribiške olimpiade, kot je sprva kazalo. Dodelili so jo namreč Toskani. NAMIZNI TENIS Med osnovnošolci bo imel Kras na finalu DP svojo zastopnico V okviru mladinskih iger je bil v nedeljo, v športno-kulturnem centru v Zgoniku turnir v namiznem tenisu za osnovnošolce. Tur-nirj je veljal kot kvalifikacija za nastop na državnem finalu, oz. za Trofejo Topolino. Kras je na kvalifikacijah sodeloval kar s sedmimi začetniki. V rezervi pa jih ima še več, vendar niso mogli igrati, ker so že vpisani na državne jakostne lestvice. Zgoniško namiznoteniško društvo bo na državnem finalu prisotno z Matejo Crismancich, ki je v skupini Četrto in petošolk v finalni tekmi premagala klubsko so-tovarišico Evo Carli. Veronika Milič je bila 5., prav tako Matija Mi-cheli pri fantih (Paperini), kjer je finalist Matteo Moro (Cus Udine). V skupini miškov (od 1. do 3. razreda) je zmagal Giacomo Chizzo (Sisitana), Kras o v Jaš Farneti pa je bil 3. V tej konkurenci je bila med deklicami ena sama igralka. Zmagovalci posameznih kategorij bodo nastopili na državnem finalu 6. in 7. junija, mlade športnike pa bo tradicionalno gostoljubno sprejelo toskansko mesto Cecina. (J.J.) Shinkaijevi upi s trenerjem Sergijem Štoko: od leve Alex jevnikar, Mattia Milli, Danijel Simonettig, Olaf Simonettig in Martin majovski Uspešno streljanje Granzotta in Stoparja v Ilirski Bistrici Zarjina lokostrelca Moreno Gran-zotto in Bogdan Stopar sta uspešno nastopila na mednarodnem turnirju v Ilirski Bistrici, ki je veljal za slovenski pokal. Zmagovalec turnirja je bil član Ilirske Bistrice Andraž Čeligoj in je dosegel 306 toCk. Granzotto je imel enako število toCk, jvendar je imel manj polnih zadetkov in je tako za las izgubil prvo mesto. S 304 točkami se je na tretje mesto uvrstil Bogdan Stopar. Po turnirju je bil Granzotto zadovoljen, saj je bil to njegov letošnji prvi nastop na prostem, poleg tega pa so tekmovali v slabih vremenskih pogojih. S tem nastopom pa si je Moreno skoraj že zagotovil nastop na državnem prvenstvu. Prihodnje tekmovanje bo 25. in 26. aprila v Ankaranu. KOTALKANJE Začetnice: tri naše kolalkarice na deželni finale Na deželnem finalu v umetnostnem kotalkanju za začetnice, ki bo 3. maja na kotalkališču Pata v Trstu, bosta imela SKD Vipava in SD Polet tri predstavnice. Na deželnem polfinalu v Pordenonu so si namreč ta nastop zagotovile Martina Quaggiato in Ivana Nanut (Vipava), Po-letove barve pa bo branila Jasna Kneipp. Tako kot v obveznih likih je bila tudi v prostem programu od naših kotalkarje najuspešnejša Martina Quaggiato, ki je v svoji skupini osvojv la 2. mesto. V isti skupini so nastopile tudi tri kotalkarice Poleta, in sicer Irm3 PoCkar, ki je osvojila 19. mesto, Helena Pertot je bila 24-. Sharon Ostrouška pa 30. V drugi skupi111 se je izkazala Jasna Kneipp s tretjim mestom, Ivana Nanut je bila zelo dobra sedma, medtem ko je Lara Simoneta osvojila 30. mesto. Poleg vseh tren kotalkaric, ki so se uvrstile v finale, za služijo pohvalo tu 1 ostale, saj gre za se zelo mlade tekmo valke, ki so se prvlC pomerile v tej kate goriji in lahko b^l rezultate od n) ^ pričakujemo prihodnji sezoni, bodo še lahko nas pale v isti kategonfr rilGRE BREZ MEJA / PREDSEDNIK OKS KOCIJANCIC n »Soglasje ne bo sporno, a hočemo biti enakopravni« LJUBLJANA -Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez je v torek na seji Izvršnega odbora obravnaval tudi aktualno stanje kandidature treh dežel za Zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006 na tromeji Av-strija-Italija-Slove-nija. Vprašali smo predsednika OKS-ZSZ Janeza Kocijančiča, kakšne sklepe je sprejel odbor in kakšna je ocena glede možnosti za končni upeh te kandidature. KocijanCiC: Olimpijski komite Slovenije je v skladu s svojimi pristojnosti v Izvršnem odboru izrazil vsestransko načelno podporo konceptu organizacije Zimskih olimpijskih iger »brez meja«. Obravnavali smo tudi nekaj konkretnih materialov, vendar te še niso strnjeni v dovolj kvaliteten projekt, da bi o tem izrazili končno soglasje. Vendar je moja predpostavka, da soglasje no bo sporno, bomo se pa v okviru organizacije trudili, da bi dobili veC športnih prireditev in da bi bil delež Slovenije v skupni organizaciji iger kar se da enakopraven. PD: Kdo je zdaj na potezi - Celovec kot nositelj kandidature, ali tudi ostala dva partnerja kandidature treh dežel Slovenija in Furlanija-Ju-lijska krajina? KocijanCiC: Mislim, da smo na potezi kar vsi. Kar se tiče slovenskega deleža, so na potezi slovenski partnerji. Konkretno bo treba razčistiti, kateri kraj bo v imenu Slovenije soorganizator oz. kandidat v skladu s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja. Doslej je v teh pogovorih sodelovala Kranjska Gora, ki pa sama tega gotovo ne zmore ker je premajhna in ker na njenem terito- riju ne morejo biti vse predvidene tekme. Pomemben delež mora storiti tudi slovenska vlada in vsi tisti, ki morajo prevzeti naše garancije in prispevati, da se uresniči tako zahteven projekt. PD: Obstaja za reševanje vseh teh odprtih vprašanj nek Časovni rok do katerega je treba sprejeti dokončne odločitve? KocijanCiC: Kar se nas tiCe, so stvari Časovno gledano že v zelo kritičnem stanju. Cas teCe, roki so pred nami in mi moremo pravzaprav dati dve soglasiji, ki so v skladu s pravili Mednarodnega olimpijskijskega komiteja - najprej soglasje za dosje o kandidaturi in kasneje soglasje k materialu. Zato smo na seji Izvršnega odbora sprejeli celo vrsto sklepov, da ta postopek pospešimo. Z naše strani pa skušamo biti kar se da konstruktivni in smo prispeval vrsto strokovnjakov, ki bodo pri pripravi materialov pomagali in sodelovali. PD: Kako kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez na splošno ocenjujete možnosti za uspeh kandidature treh dežel, torej da se bo Mednarodni olimpijski komite 20. junija 1999 izrekel prav za to kandidaturo? KocijanCiC: To je zelo zahtevno vprašanje. Upal sem, da mi ga ne boste postavili, ker običajno na taka vprašanja odgovorim zelo pošteno. Mislim da je kandidatura sijajna in bi osebno želel, da bi uspela. Menim pa, da bodo precejšni problemi, prvič zaradi tega, ker Italija nastopa s samostojno kandidaturo Piemonta oz. Turina in drugič zaradi tega, ker imamo zelo, zelo moCne protikandidate. Ivan Lukan NAJSTAREJŠI OUMPIONIK NA SVETU / OB STOLETNICI Leon Štukelj v kratkem na obisku v New Torku Sprejel naj bi ga tudi župan mesta Rudolph Giuliani LJUBLJANA - Najstarejši olim-pionik na svetu Slovenec Leon Štukelj (na sliki) bo v okviru praznovanja svojega visokega življenjskega jubilega - stotega rojstnega dneva, ki ga bo imel 12. novembra letos, že spomladi obiskal tudi New York. Štukelj, ki je v svoji bogati karieri osvojil 6 olimpijskih medalj, bo s svojim spremljevalcem Tomažem Zajcem dopotoval v New York predvidoma 14. ali 15. aprila na povabilo lastnika podjetja A&E Trading Inc. Emila Gasparija. Pri organizaciji obiska sodeluje slovenski konzulat pod vodstvom generalnega konzula Vojka Suca ter direktorica Slovenskega turističnega urada v New Yorku Darja Gačnik. Organizatorji so za Leona Štuklja pripravili bogat program, ki na njegovo željo med drugim vključuje tudi ogled nebotičnika Empire State Building. Štukelj bo obiskal vojaško akademijo West Point in se sreCal s predstavniki tamkajšnjega gimnastičnega kluba. Štuklja naj bi predvidoma sprejel newyorški župan Rudolph Giuliani, takrat naj bi slavni športnik prejel posebno priznanje mesta New York. Osrednja prireditev ob Štukljevem obisku bo v kraju Mohegan Lake blizu mesta New York, kjer bo potekala gimnastična predstavitev pod vodstvom dobitnice treh olimpijskih medalj na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976, Romunke Teodore Ungurea-nu. Leon Štukelj bo obiskal tudi Združene narode in se predvidoma sreCal z generalnim sekretarjem Kofijem Annanom. Obisk slovenske športne legende bo spremljala ameriška televizijska postaja NBC, ki bo o tem pripravila posebno oddajo. Organizatorji se trudijo, da bi Leon Štukelj in Slovenija od obiska odnesla kar največ, zato so priskrbeli tudi stoletno slovensko penino, ki bo nedvomno pripomogla k dobremu razpoloženju. ri KOROŠKA / PROMOCIJA ŠPORTA h Slovenska športna zveza iz Celovca na internetu CELOVEC - Slovenska športna zveza (SSZ), osrednja športna organizacija Slovencev na Koroškem, je od začetka aprila prisotna v mreži in dosegljiva po elektronski pošti! Vstop SSZ v elektronski svet naj bi na eni strani pospešil komunikacijo med slovenskimi in tudi ostalimi športniki in športnimi društvi in organizacijami v Avstriji, Sloveniji in Italiji, na drugi strani služi nastop SSZ z lastno domaCo stranjo v treh jezikih (slovensko, nemško in angleško) promociji slovenskega športa na Koroškem širom sveta. Slovenska športna zveza na Koroškem združuje 22 društev s približno 2500 aktivnimi športniki in nad 300 funkcionarjev in sodelavcev, ki delujejo na celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške. Pokrivajo skoraj vse športne panoge - od nogometa, odbojke, planinstva, športnega ribištva do sankarstva, alpskih in nordijskih športov, boksa, namiznega tenisa, tenisa, jadralstva in šaha. Memet-naslovSSZ http://members.magnet.at/ssz/ e-mail-naslov SSZ: ssz@magnet.at NOVICE Goriški plavalec Silvano Kravos po dveh deželnih naslovih z ambicijami na državno prvenstvo , V nedeljo je goriški slovenski plava-6 »Contratto motale« Predstavitev bo na salonu v Turinu Te dni prihaja v knjigarne roman »Contratto mortale« Klavdije Antonije Vončina, dolgoletne profesorice italijanskega jezika in literature na slovenskih šolah v Gorici in avtorice že številnih pesniških zbirk, s katerimi je bila deležna pomembnih priznanj na literarnih natečajih in je opozorila nase tudi vsedržavno javnost. Po kratkem romanu»Con-fine orientale«(1991), v katerem je govor o doživljanju osamosvojitvene vojne v Sloveniji, se je prof. Vončina z romanom »Contratto mortale« spet preizkusila s pro- zo in, kot smo svoj Cas že poročali, oktobra lani prejela za ta svoj literarni podvig prvo nagrado na državnem natečaju založbe Ibiscos. Nagrada je predvidevala tisk še neobjavljenega romana in njegovo promocijo tudi na knjižnem salonu v Turinu, kjer bodo roman »Contratto mortale« predstavili meseca maja, predvidoma junija pa bo sledila uradna predstavitev tudi v Gorici. 2e pred tem pa si lahko ljubitelji v go-riških knjigarnah priskrbijo izvod romana, ki ga lahko uvrstimo v žanr psihološkega policijskega “thrillerja”. GLASBA / NASTOP PROFESORJEV SOLE ROLAND Raznolik a kvaliteten koncert Večer so priredili v okviru solidarnostnega niza»Across the border« Festival»Across the border«je prekoračil cilj šeste etape. Tokrat so se s kvalitetnim in dovršenim celovečernim koncertom v goriškem Kulturnem domu predstavili profesorji goriške glasbene šole Roland, ki so iz svoje srede ustanovili poseben priložnostni ansambel. VeCer ni bil strogo vezan na eno glasbeno zvrst, ampak je prestopal iz pop glasbe na jazz, acid-jazz, blues, funky..., vse to pa je nazadnje ustvarilo dovršeno glasbeno celoto. Na odru Kulturnega doma so se predstavili glasbeniki Andrea Allio-ne, Andrea Boscarol, riške šole Roland in vlo- angažiranje ravnatelja Riccardo Chiarion, Paolo ge, ki jo opravlja v okvi- šole Roland, Giorgia Ma-Muscovi, Fabio Valde- ru naše dežele. gnarina, ki ob skrbi za marin in pevka Adriana Uvodoma sta v imenu razvijanje glasbene kul-Vasques, ki imajo na gla- organizatorjev (kulturne ture izkazuje veliko po-sbenem področju že zadruge Maja - Gorica in zornost za koncerte do-mnogo izkušenj in po ostalih goriških ustanov) brodelne narave, ocenah strokovne kritike pozdravila Giuliano Al- Na sliki (foto Bumba-sodijo v sam vrh deželne merigogna in Igor Ko- ca) pozdrav Almerigo-glasbe. Nastop»Roland meh Almerigogna je na- gne in Komela pred show«je bil istočasno tu- to predstavil posamezne začetkom koncerta Rajonska skupščina v Revmi Na javni skupščini, ki bo drevi ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi na pobudo rajonskega sveta, bodo izbirali kraj, kjer naj se zgradi odprto športno igrišče, za kar naj bi bilo zagotovljenih že okrog 400 milijonov lir iz proračunov občine in pokrajine. V poštev prideta dve možni lokaciji: prva je pod Sanco, na desni strani Potoka, druga pa pri nekdanjem župnišCu. Domačinom bi, kot je slišati, bolj ustrezalo igrišče ob nekdanjem župnišCu. Odločitev, kje naj se igrišče zgradi, je treba zaradi rokov za načrtovanje sprejeti Cimprej. Odtod sklic skupščine, na kateri bodo krajani izrazili svoje mnenje. DOL / SREČANJE UPRAVITELJEV IN DRUSTEN/ Za večje sodelovanje ob meji Navzoči predstavniki iz občin Doberdob in Miren-Kostanjevica Na PalkišCu je bilo pred kratkim srečanje med predstavniki kulturnih društev in občin Doberdob ter Miren-Ko-stanjevica, kamor sodi tudi Opatje selo. Srečanje je bilo sklicano z namenom tesnejšega sodelovanja med društvi in občinami. Ob tem velja omeniti, da je bil v Opatjem selu do razmejitve tudi sedež občine, kamor so upravno sodili Doljani. Poleg županov dr. Maria Lavrenčiča in Martina Marušiča so se srečanja udeležili predsednik ZSKD za Goriško Silvano Se- molič, podpredsednik društva Kr menjak Bruno Oreth, predstavnik dru va FIrast iz Doberdoba Peter GeregM® ’ predstavnika KD Kras Dol-P°lJaI\ Franko Peric in Kristjan Peculič, Pre sednik godbe Kras iz Doberdoba Frams Ferfolja, predsednik gospodarske v Dolu Jordan Vižintin, koordina društva Kras iz Opatjega sela Aleksan . Zavadlav ter nekateri drugi predsta društev. Pobudo za srečanje je da maCin Milko Vižintin. šTEVERJAN / BARVANJE PIRHOV IN KULTURNI VEČER KRONIKA / GOLJUFIJA NA RAČUN NAIVNIH ZENIC Mladi prizkazali veliko ustvarjalnost Na pobudo KD Briški grič so obnovili star in še vedno zelo priljubljen velikonočni običaj Lažni inšpektorici sta okradli priletni sestri za 700 milijonov lir Vest je skoraj neverjetna, toda povsem resnična: spretni goljufici sta priletnima in očitno naivnima sestrama v Gorici odnesli pravi “zaklad”: pobrali sta jima denar in dragocenosti v vrednosti nič manj kot 700 milijonov lir. Dogodek se je pripetil konec prejšnjega tedna, vest o njem pa se je razširila v nedeljo. Elegantno oblečeni in zelo vljudni ženski sta se predstavili na domu dveh več kot 85-let-nih sestra v Ul. Rossini. Doma je bila samo ena. Predstavili sta se ji kot inšpektorici pokojninskega zavoda INPS in ji natvezi-li, da morata preveriti nekatere podatke iz pokojninskih knjižic. Trik je star, a pogosto uspešen: tačas ko ena od “inšpektoric” preverja papirje in zmoti žrtev, se druga posveti iskanju denarja in drugih vrednosti. Navadno gre za stotisočake ali kvečjemu kak milijon vrednosti, v tem primeru pa sta goljufici našli neslu-teni zaklad, ki sta ga ženici hranili na domu. Kot so lahko ugotovili včeraj na kvesturi, znaša skupna vrednost plena nič manj kot 700 milijonov lir. Večji del tega zaklada je bil v gotovini, bodisi v lirah kot v tujih valutah. Zenici sta med drugim hranili na domu vrednostne papirje in kar nekaj palic ulitega zlata, v katere sta investirali svoje življenjske prihranke. Menda samo vrednost zlata in debelih snopov švicarskih frankov presega 400 milijonov lir. Del plena (hranilne knjižice in državne vrednotnice) so karabinjerji iz Gradišča včeraj našli na poljih izven Gorice. Kot rečeno je med obiskom goljufic bila na domu samo ena od sestra. Druga se je tačas vrnila, pozvonila in prosila sestro naj pride na cesto, da ji pomaga nesti gor torbe z nakupi. Tatici sta izrabili priložnost in poskrili denar, zlato in druge vrednosti. Nato sta se še malo zadržali v hiši, potem pa odšli. Ugobi sestri sta šele nekaj ur kasneje odkrili tatvino in obvestili policijo. V prostorih števerjanske-kulturnega društva briški grič na Bukovju so v soboto v popoldanskih ' lrah priredili Srečanje mladih, s katerim so pri društ-vu želeli obnoviti oziroma Vrednotiti star in zlasti ®ied najmlajšimi priljubljen velikonočni običaj: otroci, ki so se kar v lepem Številu odzvali povabilu, so Se namreč pomerili v barvanju pirhov in risanju. Po-leg številnih otrok iz Ste-verjana se je barvanja Pirhov udeležila tudi skupina vrstnikov iz Standreža Jp Gorice. Tema barvanja je bila prosta, tako da je lahko Vsakdo med sodelujočimi Prikazal svojo umetniško lznajdljivost na različne načine. Velikonočna “delavni-pa je kar živahno delovala oo večernih ur, ko so Srečanje sklenili s kulturno P1 družabno prireditvijo, dpravili so priložnostni Kulturni program, na kate-re® so sodelovali člani otroškega pevskega zbora Oton Zupančič iz Standreža, ki so uprizorili lutkovno igrico »Gozdne živali prirejajo gostijo« avtorice Marize Perat. Za sceno je poskrbela Loredana Reščič, pri klavirju je igrala Sara Hoban. Sledilo je nagrajevanje avtorjev najlepših izdelkov, ki so bili istočasno razstavljeni v dvorani na ogled občinstvu. Posebna strokovna komisija si je že v popoldanskih urah ogledovala izdelke v fazi obdelovanja ter nato preverila še končne rezultate dela. Nazadnje so člani komisije odločili, da kar vsem sodelujočim dodelijo prvo nagrado, saj so bili vsak po svoje deležni najvišje ocene. Večer se je zaključil v prijetni družbi in ob prigrizku, ki so ga ponudili organizatorji. Na sliki (foto Bumbaca) barvanje velikonočnih pirhov na števerjanskem Srečanju mladih GORICA / NEDELJSKE PRIREDITVE SO SAMO DELNO USPELE Živahno na gradu, manj pa v mestu Večina trgovcev se ni odzvala povabilu občine in Ascoma k nedeljskemu odprtju Muhasto in v popoldanskih urah čedalje bolj deževno vreme je v nedeljo le delno skvarilo prireditve “Pomladanskega povabila v Gorico”. Ljudi v mestu in na gradu je bilo precej, tako da je pobuda gotovo razživela goriško nedeljo, po drugi strani pa najbrž ni dosegla enega glavnih ciljev: prispevati k poživitvi trgovskih dejavnosti. Vabilu občine in združenja Ascom k odprtju se je odvzal le manjši del trgovcev (večinoma na obeh korzih) in še ti niso imeli veliko dela. Izkazalo se je, da je kritika Odbora za malo trgovino o neustreznosti pobude bila kar utemeljena. Zanimivo je, da so trgovine na ombočju Travnika, Raštela in Car-duccijeve ulice, kjer je omenjeni odbor aktivno prisoten, bile skoraj brez izjeme zaprte. Nedeljski spored je Goričanom ponudil dopoldne mimohod starih avtomobilov - “oltimerjev”, sejem starin na Korzu Ita-lia in nove modele, ki so jih avtomobilski zastopniki razkazovali pri ljudskem vrtu in na korzu. Popoldne so se na gradu, kamor je možnost brezplačnega vstopa privabila številne obiskovalce, vrstili nastopi glasbenih, plesnih in drugih animacijskih skupin (na sliki - foto Bumbaca), ki so skušale v kostumih poustvariti nekaj srednjeveškega vzdušja. jPVOPNJE / NA POBUDO KULTURNEGA DRUŠTVA Srečanje za otroke in mame Lepa ročna dela članov Cicikluba in nastopi otroških zborov ruki eV^ru 0fr0ci hi njihovi starši in sorod-Vq , s° se v nedeljo popoldne zbrali v so-vj anjskem Kulturnem domu na priredit-PobTenovani »Pomlad so naše mame«. ske Ur ° ie dalo KD Sovodnje, ki je po lan-žg^. Uspelem poskusu želelo, kot je ob Ca JUC. Prireditve poudarila predsedni-st a^na Cotič, spet povezati otroke, p e 111 kulturne delavce. se 2L-redhev so sooblikovali otroci, ki so Krp ^ah v Ciciklubu pod vodstvom Anke n’ nastopili pa so še otroški zbori društva Sedej iz Steverjana (dir. Valentina Humar), Rupa-Peč (Tanja Kovic), Vigred iz Sempolaja (Eva Cuk) in mladinski zbor z Vrha (Marja Feinig in Damjana Čevdek). Srečanje je uvedla poezija o mami, Alenka Florenin pa je v priložnostnem nagovoru povezala pojma mame in pomladi. V preddverju doma so otroci Cicikluba razstavljali in tudi prikazovah izdelovanje ročnih del, kot so medena srca, tkanje, košare iz vrbnih vejic, svitek, ličkanje in podobno. (Foto Bumbaca) GORICA / DOČAKALA JE 100 LET Angela Paulinova končala svojo zgledno življenjsko pot Le dober teden je minil, kar smo Angeli Paulinovi voščili ob njenem stotem rojstnem dnevu. V nedeljo se je, žal, sklenila njena dolga in najrazličnejših preizkušenj polna življenjska pot, ki jo je Angela prehodila pokončno in odločno. Angela Paulinova se je rodila na Oslavju 27. marca 1898. Med prvo svetovno vojno, ki jo je z družino preživljala v Ljubljani, je bil njihov dom povsem uničen, kar je botrovalo odločitvi za preselitev v mesto, blizu pevskega mostu. Tam je sredi dvajsetih let zrasla znana Paulinova gostilna, ki je bila veliko več kakor samo gostinski lokal. V njej so se tudi v najtežjih časih srečevali narodnoza-vedni rojaki iz mesta in bližnje okolice. Družina Paulinovih je bila zaradi tega pod posebnim nadzorom, gostilna nekajkrat zaprta, posamezni člani preganjani. Tudi v povoj- nem obdobju je ohranila in še okrepila to vlogo. Vsi Paulinovi so bili vključeni in aktivni v društvih in organizacijah v mestu, redno sledili dogajanju na kulturnem in političnem področju. Preprostost, odločnost in upornost so bile osnovne poteze v značaju pokojne Angele. Z njo odhaja košček stare Gorice, delček naše preteklosti, ki je hočeš nočeš vgrajena tudi v sedanjost. Pogreb bo jutri ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Pev-mi. (V.K.) SEVERNA ČETRT Sprehod miru na Kapelo Rajonski svet za Sve-togorsko četrt in Placuto je v nedeljo dopoldne skupaj s klubom»Amici del taieto«priredil prvi letošnji sprehod na Kapelo, ki so ga poimenovali Sprehod miru in prijateljstva. Za to priložnost so mejni organi prvič v letošnji sezoni odprli začasni mejni prehod na pešpoti z Ra-futa na Kostanjevico. Prehod bo odprt še 12. in 13. aprila, 26. aprila, 24. maja, 14. junija, 16. avgusta, 13. septembra in 27. septembra vedpo med 8. in 13. uro, v nedeljo, 19. julija (Marijin praznik), pa bo dovoljen prehod meje od 8. do 20. ure. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 _________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.30-19.15-21.00-22.30 »Anastasia«. Risani film. " CORSO 17.15-19.45-22.15 »La maschera di ferro«. L. Di Caprio, J. Irons, J. Malkovich. E5 ČESTITKE Včeraj sta praznovala 30. obletnico poroke DUŠAN in BRANKA Se na mnoga srečna leta jima voščijo Edes, Dano, Carol in Evelyn, 71 OBVESTILA V KULTURNEM DOMU A. BUDALA v Standrežu je vsako sredo ob 20.30 plesna terapija za odrasle. Vabljeni. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes anagrafski urad posloval od 7. do 9. ure. KRUT prireja 7-dnevne počitnice na Kreti (od 26.6. do 3. 7.). Informacije in prijave pri Anamariji - tel. 531644. KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15. uri v domu A. Budala. Informacije pri Sari (tel. 537525). C" LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul.Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO/PRI JEZERU - Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 11.30, Cesare Ge-novese iz bolnišnice Janeza od Boga "V cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. t Tiho in skromno je odšla od nas naša ljubljena teta Angela Paulin v 100. letu starosti Žalostno vest sporočajo nečakinje in nečaka z družinami ter svakinja Erika. Pogreb bo jutri, 8. aprila, ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi. Po obredu bomo pokojno pospremili v Trst na kremacijo. Gorica, 7. aprila 1998 (Pogrebno podjetjeJ^reschern) Zazibaj se v večnem snu. Maja, Samo, David, Marko in Nikol Slovensko planinsko društvo Gorica se klanja spominu svoje častne članice Angele Paulin in izreka svojcem občuteno sožalje. Ob izgubi drage tete Angele izreka dr. Nataši Paulin občuteno sožalje učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva Doberdob. NOVICE BLIŽNJI VZHOD / TEDEN DNI PO ZAGONETNEM UMORU HAMASOVEGA TERORISTA Zhu Rongji pri Chiracu PARIZ - Kitajski premier Zhu Rongji je po pogovora s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu dejal, da sta bila o človekovih pravicah enakega mnenja. Zadovoljstvo s pogovorom sta izrazila oba, Chirac pa je dialog med državama v zadnjih desetih letih ocenil kot še posebej konstruktiven. Kitajski premier je izrazil pripravljenost Pekinga na podpis listine OZN o civilnih in pohtic-nih svoboščinah, Chirac pa je pozdravil prizadevanja Kitajske kot ključnega dejavnika pri obvladovanju azijske gospodarske krize. Zhu se je v Parizu srečal tudi s francoskimi podjetniki. Povedal jim je, da želi letos državi zagotoviti gospodarsko rast v višini osmih odstotkov, stopnja inflacije pa naj bi letos znašala le tri odstotke. (STA) Jelcin vztraja pri Kirijenku MOSKVA - Iz Kremlja so sporočili, da je ruski predsednik Boris Jelcin odločen, da bo vztrajal pri izboru Sergeja Kirijenka za kandidata za predsednika ruske vlade, tudi Ce ga bo ruska duma v prvem krogu glasovanju zavrnila. Tiskovni predstav- | nik Sergej Jastržembski je dejal, da bo Jelcin v tem primera za premiera vnovič predlagal Kirijenka in da nima »rezervnega« kandidata. (STA) Sporazum o železnici v Bosni in Hercegovini SARAJEVO - Predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik in njegov kolega iz hrvaško-musli-manske federacije Edhem Bičakčič sta v Sarajevu podpisala sporazum o vzpostavitvi skupne železniške družbe Bosne in Hercegovine. Se v nekaj dneh naj bi med obema entitetama stekel železniški tovorni promet, glede potniškega pa je treba doseči še dogovor o voznem redu in podrobnostih. Bicakcič in Dodik sta oblikovanje skupne železniške družbe ocenila kot korak do Daytonskega miru. (STA) Grčija ne postavlja veta ATENE - Grški predsednik Kostis Stefanopulos je zavrnil »govorice«, da namerava dati Grčija veto na sprejem držav Srednje in Vzhodne Evrope (Poljske, Slovenije, Češke in Estonije) v EU, Ce ta ne bi sprejela tudi Cipra. V pogovora s poljskim kolegom " Aleksandrom Kwasniewskim v Atenah je grški predsednik poudaril, da s sprejemom Cipra v EU ne bo težav. Znova je tudi izrazil podporo Grčije prizadevanjem Poljske za članstvo v zvezi NATO m EU. (STA) Bombni atentat v Rigi RIGA - Pred ruskim veleposlaništvom v latvijskem glavnem mestu Rigi je odjeknila eksplozija, v kateri ni bil nihče ranjen. Predsednik latvijske vlade Gun-tars Krasts je napovedal, da bo za rusko diplomatsko predstavništvo poostril varnostne ukrepe. Med Rusijo in Latvijo vladajo zelo napeti odnosi zaradi položaja ruske manjšine v Latviji. (STA) Vesoljski sprehod na Mira KOROLJOV - Ob 13.27 po srednjeevropskem času sta iz ruske orbitalne postaje Mir izstopila vesoljca Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin, da bi popravila os poškodovane plošCe sončnih celic na modulu Spekter. (STA) 1! Palestinska oblast obtožuje Hamas za umor al Šarita Splpšna stavka in protest izraelskih Arabcev zaradi nasilja policije JERUZALEM - Pred tednom dni v dokaj skrivnostnih okoliščinah ubiti izvedenec za eksplozive palestinske inte-gralistične organizacije Hamas Mohjedin al Sarif ni bil žrtev izraelske taj-noobvešCevalne službe Sin bet, temveč sporov v Hamasovem oboroženem krilu Ezedin al Kasarn. Presenetljivo vest je včeraj sporočila palestinska avtonomna oblast, ki je navedla, da so pet ha-masovcev že aretirali, morilec pa je na begu. Umor naj bi naročil vodja Hamasovega obo» roženega krila Abdel Avadalah. To naj bi priznal eden od aretiranih, ki je povedal, da je aktiviral eksploziv, tako da bi umor izpadel kot nesreča med rokovanjem s peklenskim strojem. Ker jim to ni uspelo, saj so med obdukcijo v al Šerifovem truplu našli tri krogle, je Hamas najprej poskušal zvreCi krivdo na izraelsko tajnoobve-SCevalno službo, nato pa tudi na palestinsko varnostno službo, saj je bilo skoraj neverjetno, da bi Sin bet izledil al Sarif a in ga umoril brez palestinske pomoči. Sedaj je kot kaže resnica prišla na dan. Hamas jo seveda odločno zavrača in trdi, da palestinska avtonomna oblast »laže«, da bi s tem ogrozila »sveto islamsko vojno« in pomagala svojim izraelskim zaveznikom. V svojem komunikeju Hamas obenem spet grozi z maščevanjem zaradi smrti Mohje-dina al Sarifa. Kljub zanje spodbud- nim vestem pa izraelske oblasti niso omilile budnosti, ker obstaja resna nevarnost, da bodo skrajneži tudi urespičili svoje grožnje. Netanjahujeva vlada pa se je včeraj ubadala predvsem s protestom izraelskih Arabcev, ki so s splošno stavko in z množičnim pohodom v Spodnji Galileji protestirali zaradi sobotnega nasilja izraelske policije v vasi Um al Sahali. Izraelski predsednik Ezer Eiz-man je včeraj poudaril, da »razume« srd izraelskih Arabcev, ki so bili do sedaj lojalni državljani izraelske države. Policija je v soboto grobo pretepla in ranila kakih dvajset Arabcev, nekaj deset pa jih je aretirala, ker so protestirali zaradi rušenja arabskih hiš. Generalni sekretar palestinske avtonomne oblasti Tajeb Abdel Rahim je med včerajšnjo tiskovno konferenco razkril ozadje umora Mohjedina al Šarita (Telefoto AR) SEVERNA IRSKA / POGAJANJA SE NADALJUJEJO Optimizem o možnosti hitrega dogovora To pa še ne pomeni, da bo prišlo do sporazuma, zato se bodo težave nadaljevale LONDON - »Mirovni sporazum je blizu,« je včeraj izjavila britanska ministrica za Severno Irsko Mo Movvlam in tako dokončno zbudila upanje, da bi lahko prišlo do dogovora pred veliko nočjo. Do četrtka bi namreč morali osvojiti osnutek sporazuma, ki ga je na večstranska pogajanja na grad Stormont pri Belfastu prinesel bivši ameriški senator George Mitchell. Gre za kompromis, ki katoličanom svetuje, naj se za sedaj odpovejo neodvisnosti v zameno za večji politični vpliv v Ulstra, protestante pa prepričuje, da bo London omilil, ne pa prekinil svoje suverenosti nad Severno Irsko. Predsednik irske vlade Bertie Ahem je Se okrepil upanje, ko je po tednu mrzličnih pogajanj spregovoril o »izrednem napredku« v dialogu z vsemi interesenti, predvsem pa z britanskim premieram Blairom, ki je pripravljen vsak trenutek odpotovati v Belfast za dokočni dogovor. Tudi predsednik indipendenti-stičnega Sinn Feina, ki je za nekatere le politična roka Irske republikanske armade (IRA), Mitchel McLaughlin je bil mnenja, da bo po zaslugi Aberna in Blaira mogoče premostiti preostale težave. Nedvomno je dogovor med Londonom in Dublinom bistven, da pride tudi do sporazuma med katoliki in protestanti. Tega mnenja je tudi David Trimble, vodja Ulstrske unionistične stranke. Seveda ni pretirano optimist, a prizna- va, da je dogovor mogoč. Seveda dogovor Se ne pomeni sporazuma in konca državljanske vojne. Se vedno bo ostala cela kopica nerešenih vprašanj. Glavna sporna točka bo t.im. mešana skupščina, ki bo nastala po volitvah v Belfastu. To bo posvetovalni organ, ki pa bo imel tudi upravne pristojnosti, o katerih se bodo ljudje izjasnili na referendumu o juridičnem statusu Ulstra in njegove odvisnosti od Londona. Ta skupščina ni po godu katoličanom, ker se bojijo, da bodo v njej ponovno v manšini, ne navdušuje pa niti protestantov, ker se končuje njihova nadoblast. Dogovor pa sploh ne omenja razorožitve paravojaških skupin in osvoboditve političnih zapornikov. __________RUSIJA / SKLEP USTAVNEGA SODISCA____________ Boris Jelcin mora podpisati zakon, ki bo »nacionaliziral« med drugo svetovno vojno zaplenjene umetnine Beograd: referendum o Kosovu bo 23. aprila MOSKVA - Rusko ustavno sodišče je včeraj razsodilo, da mora ruski predsednik Boris Jelcin podpisati zakon, ki med drugo svetovno vojno zaplenjene umetnine razglasa za rusko last. Besedilo zakona predvideva »prepoved nezakonitega izvoza teh ruskih umetnin«, ki so »poravnava za kulturno škodo«, ki jo je SZ utrpela med vojno. Besedilo tudi pravi, da so umetnine last Ruske federacije, dokler »agresorske države« ne bodo spo- sobne Rusiji vrniti umetnin, ki so jih zasegle med vojno. Ruski poslanci so predvideli nekaj izjem pri »nacionalizaciji«. »Iz človekoljubnih razlogov« lahko dedičem vrnejo dokumente in dragocenosti družinskega ali ver- skega značaja, arhive, pisma in fotografije. Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200 tisoč umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad (na posnetku AP), ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in trikilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene samo v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je naj dragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je nekdanja sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gu-tenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. BEOGRAD - Srbska vlada je repu-bbskemu parlamentu podala predlog o razpisu referenduma, na katerem naj bi se državljani 23. aprila odločili, ali soglašajo s sodelovanjem tujih posrednikov v reševanju krize na Kosovu. V skladu s predlogom vlade naj bi referendum razpisali 23. aprila. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je včeraj v pričakovanju pogajanj z Beogradom imenoval skupino štirih pogajalcev. V pogajalski skupini so Fehmi Agani, Mahmut Bakali in Pajazit Nushi. Pri vasi Orahovac pa so včeraj našli trupla šestih Albancev, ki so jih po srbskih trditvah ubili albanski skrajneži. ALŽIRIJA / NASILJE Nov pokol civilistov V dveh lečenih napadih pobili 35 oseb ALŽIR - Alžirski fundamentalistični skrajneži prejšnjo noč zaklali 35 civilistov. Prerezali so 1 vrat kot žrtveni jagnjetini pred današnjim praznih konca romanja v Meko in Medino, ko v vsem J5 skem svetu zakoljejo na milijone žrtvenih živali- ^ Kot so sporočile alžirske varnostne službe, J pokola prišlo v dveh ločenih krajih, in sicer na ?a du in jugozahodu države. Sedemindvajset oseb ] gubilo življenje v Bukribi pri obalnem mestu A guunu življenju v dlumiui pil uudiiiuni ^ (30 kilometrov od Orana), kjer se nahaja poinein^._ naftni terminal. Skoraj istočasno je osem oseb izg lo življenj e-v Sidiju Hadžerefu južno od Arzeva. Varnostne sile so takoj sprožile širokopotezno g cijo iskanja morilcev na območju, ki ga že ^ prečesavata tako vojska kot policija. Helikopterji’ ^ lopniki in topništvo so Se okrepili svoje operacij y tem območju po 27. marcu, ko so v Dželfi i® ... 47 skrajneži srhljivo zaklali, obglavili in razčetveri^ oseb. Med takratnimi žrtvami je bilo tudi 32 otr Alžirske oblasti ne navajajo podatkov ,uje vojaško-policijskih operacijah. Vesti, ki jih P°sr®e ja časopisje, pa so precej protislovne. Iz njih pa ze-vseeno izluščiti, da so oblasti tokrat zadevo vze lo resno v svoje roke in da hočejo za vsaK ^ izkoreniniti terorizem. Provladni Mudžahid ] ^0t del j o zapisal, da so na zahodu države pobih 200 islamskih skrajnežev. Ahme^ Pred dnevi je predsednik alžirske vlade 0lua Ujahija v parlamentu izjavil, da Alžirija PoStej0riZ-zmaguje v vojni proti »zločinu in barbarstvu ^gge. ma« in da bo z bojem nadaljevala do končne Kljub skoraj vsakodnevnim pokolom ima m občutek, da so teroristi v težavah. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SIS o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d„ Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / POTEM KO JE 2E KAZALO, DA BO PRIŠLO DO PREMORA Pknza Mari pozabila na svarila in se pognala za novimi rekordi Mibtel pridobil kar 3,16%- Fazio: Ekonomski temelji so zdravi MILAN - Čeprav se je ob odprtju milanske borze včeraj za približno Štiri ure že zdelo, da so petkovi pozivi k previdnosti pri navalu na delnice obrodili sadove in da se bo to-mj nov borzni teden začel z nekoliko treznejšim ritmom, je bila na koncu protagonistka včerajšnjega gospodarsko-finančnega dne spet Piazza Affari. Popoldne je znova »pozabila« na zavore, še posebno, ko je izvedela za mnenje guvernerja Antonia Fazia na srečanju s kolegi v Baslu: Oziramo se na realne gospodarske temelje, in ti so trdni. In tako se je delniški trg spet pognal navzgor in v finalu borznega sestanka podrl vse rekorde iz preteklega rekordnega tedna (v petih dneh je pridobila 6,6 odstotka), pri čemer ji je pomagal tudi Wall Street, kjer se je Dow Jones takoj povzpel nad v petek doseženo zgodovinsko visoko raven 9.000 točk. Zadnji Mibtel je tako pokazal vzpon za 3,16 odstotka, medtem ko je indeks najboljših 30 družb Mib-30 poskočil za 3,65 odstotka. Reka denarja torej še naprej poplavlja delniški trg, o čemer govori podatek, da se je kapitalizacija kotiranih delnic samo včeraj povečala za 30 tisoč milijard lir. Prav toliko, kolikor jih še manjka, da pride kapitalizacija trga do milijona milijard trenutno znaša 970 tisoč milijard). Kot rečeno, se je včeraj na petkove pozive k previdnosti - med katerimi je bil tudi Prodijev - včeraj le še malokdo spomnil. Pravladal je spet optimizem in ni se lahko znebiti vtisa, da finančni trgi slišijo le še pozitivne novice, za nagativne pa so postavili gluhi. Vlagatelji iščejo tudi najbolj banalne razloge za nakupe, v včerajšnjem izteku borznega sestanka pa je našel najmanj štiri: Fiat v zvezi z govoricami o možnosti podaljšanja olajšav za zamenjavo dotrajanih avtomobilov z novimi, Ma-diobanca zaradi menda zelo dobrega odziva na operacijo zvišanja kapitala, Fazio zaradi že omenjenega optimizma v Baslu in Wall Street zaradi prav tako omenjenega rekordnega začetka borznega sestanka. V Milanu se je tako končalo z drugim letošnjim najvišjim poskokom Mibtela, po tistem s 5. januarja, ko je dosegel 3, 23 odstotka. Albocomu četrta licenca za fiksno telefonijo RIM - Četrti up-ravljalec italijanske fiksne telefonije bo Albacom. Odločitev je včeraj sprejelo ministrstvo za telekomunikacije, ki je družbi podelilo licenco za delovanje v fiksni telefonski mreži. 18. februarja sta že prejeli licenci družbi Wind in Info-strada, vse tri pa bodo konkurirale dosedanjemu monopolistu Telecomu. V Albacomu ima 35 odstotkov kapitala naftna družba Eni, z večinskim deležem pa jo nadzoruje skupina, v kateri so British Telecom, banka BNL in Mediaset. ITALIJA g|l!!!pP|| DENARNA UNIJA Evropska komisija je ugotovila, da tudi Italija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra v prvem krogu in da bo torej že od vsega začetka polnopravna članica evro-enajsterice, ki bo nastala 1. januarja prihodnje leto. Pridružila se bo Nemčiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu, Španiji, Portugalski, Irski, Avstriji in Finski. Angleži, Švedi in Danci so sklenili ostati začasno zunaj evrounije in ohraniti svojo monetarno neodvisnost, zadnja članica sedanje petnajsterice, Grčija, pa še ne izpolnjuje vseh Pogojev iz Maastrichta. V Italiji - še posebej v uradnih krogih blizu vlade in okrog milanske Piazza Affari - se je ob vesti, da nas je izpitna komisija prepustila »v evro«, razplamtela prava evforija: premier Prodi se je ponovno javno zahvalil vsem Italijanom, da so s svojimi žrtva-nii konkretno prispevali k uspehu; borzno poslovanje je tudi pod vplivom te vesti dobilo novega elana in kot naročeno so Prav v tem času začele prihajati v javnost prve bilance večjih družb za leto 1997, ki kažejo, da Se industrijske dejavnosti v drža- Za obstanek v Evropi žrtev še ni bilo dovolj Elio Fornazarič vi soočajo s tako ugodnim trendom, kakršnega nismo bili vajeni že vrsto let. V tem evforičnem ozračju smo spregledali marsikaj. Tako denimo, da bomo v kratkem, v kolikor ne bo zadnji moment neprijetnih presenečenj, sicer stopili v skupni kontinentalni trg, ki se bo po številu potrošnikov in po gospodarski moči lahko primerjal s tržiščem ZDA, a da bo Italija še vedno razkosana na severno in južno, da lebdi med »socialnimi silami« nov hud konflikt, da imamo še vedno celo vrsto nerešenih socialnih problemov, da nas pesti huda brezposelnost, in - da ne bo naštevanje predolgo -da prehajamo v Evropo z največjim javnim dolgom med vsemi enajstimi kandidati. Evropski partnerji - po mnenju nekaterih se italijanska javnost po porazdelitvi evropskih spričeval obnaša tako, kot da »bi zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu« - pa teh naših problemov niso prezrli in kar zadeva posebej vprašanje javnega dolga glasno zahtevajo, zlasti Nemčija, naj Italija prevzame še dodatne obveznosti pred dokončno prepustitvijo v evro. Gre kajpak slej ko prej za tiste »dodatne obveznosti o stabilnosti«, ki so se izoblikovale že med nedavnim zasedanjem evropskih predsednikov v Yorku in na katere se sklicuje ne toliko evropska komisija ali kateri drugi forum super partes, kot nemška Bundesbank. Nemci imajo seveda popolnoma prav, da se otepajo zapufane lire in da zahtevajo, naj Italija pospeši odpravljanje javnega dolga. S tem se strinjajo tudi drugi evropski partnerji in prav gotovo se te nujnosti dobro zaveda tudi Prodijeva vlada. Z njene strani - če izvzamemo neki izolirani namig, da se bomo v Evropi najprej nekaj časa »vicah« - pa prihajajo zaenkrat v javnost le pomirjujoči in optimistični signali: položaj je povsem pod kontrolo; za prihodnja tri leta smo že določili zaporedne ma-nevrčke, ki bodo povsem neboleči in iz leta v leto manjši; novih davščin ne bomo nalagali in celo nasprotno, davkoplačevalcem bomo povrnili »evrodavek«; obdobje zategovanja pasu je za nami in vsem še enkrat najlepša hvala, da ste se tako radodarno odzvali na naša prigovarjanja k aktivnemu sodelovanju za vstop v Evropo že v častni prvi rundi. Oznanjati potrebo po novih žrtvah je sila nepopularna zadeva za vsako vlado. Zato so tudi sedanje Prodijeve pomirjevalne poslanice povsem razumljive, zlasti še v tej občutljivi prehodni fazi. Po drugi strani pa je izravnava vsake proračunske vrzeli nujno povezana ali s krčenjem odhodkov ali s povečanjem prihodkov, ali pa še s kombinacijo obeh ukrepov. Za današnjo Italijo je težko dosegljivo že bilančno ravnoveseje za eno samo poslovno leto in si torej lahko predstavljamo, da brez znatnih novih žrtev, če že pridemo v Evropo, ne bomo zlepa v njej tudi ostah. Po namišljenem svetovnem nogometnem prvenstvu se bo namreč začelo pravo, dejansko evropsko prvenstvo. Na »svetovnem« smo očitno zmagali, vprašanje pa je zdaj, kako se bomo odrezali v »evropskem«. NOVICE Guvernerji G10: še naprej omejen učinek azijske krize BASEL (STA/AFP) - Kriza azijskih držav ima še vedno le omejen učinek na svetovno gospodarsko rast, je včeraj na sestanku guvernerjev skupine G10 v Baslu dejal guverner Bundesbanke Hans Tietmeyer. Guverner, ki je govoril tudi kot predsednik komiteja guvernerjev skupine GlO, je ocenil, da svetovno gospodarstvo še vedno raste. Guvernerji, med katerimi je bil tudi italijanski Fazio, so potrdili, da ameriško gospodarstvo še naprej napreduje v pozitivni smeri, in izrazili upanje, da bo Japonska kmalu sprejela paket ukrepov, ki ji je potreben za premostitev stagnacije. Na Wall Streetu največja »poroka« vseh časov NEW YORK (STA) - Poslovni krogi na new-yorški borzi napovedujejo bližnjo združitev dveh družb, ki bo po vrednosti potolkla vse rekorde. Banka Citicorp in družba Travelers group, ki se ukvarja s finančnimi storitvami, se bosta združili v podjetje z imenom Citigroup Inc., v transakciji vredni 70 milijard ameriških dolarjev. Novo podjetje bo imelo tako več kot 100 milijonov strank v sto državah sveta. Premoženje finančnega giganta bo vredno okrog 700 milijard dolarjev. V Španiji letos 370 tisoč novih delovnih mest MADRID (STA/AFP) - V Španiji naj bi v letu 1998 zaradi večje gospodarske rasti od predvidene oblikovali približno 370.000 in ne 320.000 novih delovnih mest, kot je napovedala konservativna vlada pod vodstvom premiera Joseja Marie Aznarja. Po besedah ministra za gospodarstvo Rodriga Rata naj bi gospodarska rast letos dosegla 3,7 odstotka, medtem ko je osnutek proračuna za leto 1998 predvideval 3, 5-odstotno rast. Javni primanjkljaj naj bi znašal 2,2 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) in ne predvidena 2,4 odstotka. Letna inflacija naj bi bila letos približno dvoodstotna. V Vietnamu manj tujih vlaganj, vendar le po številu HANOI (STA/AFP) - Vietnam je v prvem trimesečju letos sklenil manj novih projektov s tujimi vlagatelji kot v enakem obdobju lani, vendar pa je vrednost teh projektov višja. Vietnamska vlada je v navedenem obdobju odobrila 45 projektov oziroma 33 odstotkov manj kot v letu prej, skupna vrednost teh projektov pa je dosegla 990 milijonov dolarjev, kar je za 32 odstotkov več kot v prvem trimesečju leta 1997. Premier Phan Van Khai se je nedavno sešel s tujimi vlagatelji, da bi jih prepričal o pripravljenosti njegove države, da izboljša pogoje poslovanja, še zlasti v zvezi s podeljevanjem licenc tujim družbam, obdavčevanjem in izvozom-uvozom. Na Kitajskem padec proizvodnje motornih vozil PEKING (STA/xinhua) - Kitajska je v januarju proizvedla več kot sto tisoč motornih vozil, vendar je to za dobrih 20 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani. Po podatkih državnega statističnega zavoda se je proizvodnja motornih koles (s 434.000 primerki) zmanjšala kar za 30 odstotkov, medtem ko je proizvodnja koles (izdela- -li so jih 1,56 milijona) padla za 20 odstotkov. V zameno pa Kitajci pospešeno gradijo železnice. 6, APRIL 1998 vLIF (AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1806,00 1832,00 nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2991,00 3046,00 švicarski frank 1181,00 1206,00 belgijski frank 46,79 48,79 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 233,00 243,00 švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1262,00 1302,00 portugalski eskudo 9,11 10,01 nizozemski gulden 86000 885,00 avstrjski šiling 137,90 142,25 španska pezeta 11,12 12,22 grška drahma 5,39 6,198 irski šterling 2442,00 2522,00 japonski jen 13,00 13,90 avstralski dolar 1150,00 1220,00 madžarski florint 7,00 9,00 hn/aška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,30 10,55 * 6, APRIL 1998 V Ul RAJHI 6, APRIL 1998 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1801,00 979.00 289.00 861.00 47,00 2966.00 2440.00 254,00 5,50 1260.00 1182,00 138,10 10,15 1831.00 997.00 299.00 886.00 48,80 3056.00 2535.00 264,00 5,97 1295.00 1207.00 142,60 10,40 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka 1814,980 1958,730 986,670 294,370 3013,960 876,000 47,826 11,628 258.780 2485,250 5,671 9,633 1281,310 13,475 1192,110 140,240 237.780 226,800 325,030 MILANSKI BORZNI TRG 6. APRIL 1998____________INDEKS M1B 30: +3,65 delnica cena var, % delnica cena var, % Alleanza Ass. 28.052 4,86 Bca dl Roma 3.201 -2,58 Bca Fideuram 13.183 -1,02 Bca Pop. M 1 11.406 -1,83 Benetton 38.905 -0,83 Comit 8.895 +0,94 Credit 8.957 -2,08 Edison 17.834 +5,57 Eni 13.107 -0,49 Fiat 8.495 + 1,79 Generali 60.024 -0,19 Imi 29.940 -1,69 Ina 6.049 -3,47 Italgas 9.082 -3,07 La Fondiaria 13.327 -2,82 Mediaset 12.137 -1,39 Mediobanca 29.489 -13,86 Montedison 2.717 -1,12 Olivetti 2.647 -1,67 Parmalat 4.093 -0,17 Pirelli Spa 6.771 -2,18 Ras 27.151 -3,18 Rolo 46.612 -0,23 Saipem 11.519 +0,59 San Paolo To 27.291 -2,07 TIM 11.322 +2,91 Telecom Ita 15.081 -0,72 O ljubljanska banka Podružnica Milano Lojze Spacal v Ljubljani V ljubljanski galeriji Krka (Dunajska cesta 65) bodo v Četrtek, 9. aprila, odprli razstavo likovnih del Lojzeta Spacala. Na otvoritvi, ki se bo začela ob 19. uri, bosta o umetniku in njegovem delu spregovorila Ciril Zlobec, elan SAZU, in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. Otvoritve se bo udeležil tudi slovenski minister za kulturo Jožef Skolc, z glasbenim utrinkom pa bosta sodelovala sopranistka Norina Radovan in pianistka Višnja Kajgana. Na razstavi, ki bo odprta do srede, 13. maja, bo na voljo tudi bogat katalog o umetniški poti slovenskega tržaškega slikarja. Razstava je bila že na ogled v Novem mestu, v pripravi pa je tudi publikacija iz zbirke posvečene emineentnim slovenskim umetnikom, v kateri bodo pesmi Borisa A. Novaka krasila Spacalo- ve »ilustracije«. Grafična mapa z izbranimi deli je trenutno na ogled v Tržaški knjigami. Razstava karikatur znanih osebnosti Boruta Pečarja V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je od sinoči odprta razstava slovenskega karikaturista Bomta Pečarja. To je doslej najobsežnejša predstavitev Pečarjevih portretnih zapisov, saj je na ogled približno 140 karikatur znanih osebnosti iz slovenskega kulturnega in javnega življenja. Risbe so razdeljene na posamezne skope, posebej glasbeniki, literati, likovni umetniki, gledališčniki. Razstavo je odprl direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra dr. Zoran Kržišnik, ki je tudi avtor uvoda v spremnem katalogu. V besedilu z naslovom Slovenski Parnas je Kržišnik med dragim zapisal, da je PeCar psiholog s črtalom v roki, oster opazovalec in kritičen sodobnik. "Pečarjevo zanimanje se osredotoča na fiziognomijo, na poteze obraza in način, kako jih njegov nosilec prezentira. Riše javno osebnost, tisto, ki jo upodobljeni zavestno kaže svetu, in jo riše z nekoliko hudomušno naklonjenostjo." Borut PeCar, ki je diplomiral pri prof. Edu Ravnikarju na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, se s portretno karikaturo ukvarja že od konca petdesetih let. Njegov opus karikatur znanih osebnosti iz kulturnega, političnega, javnega in športnega življenja je eden najve-Cjih takšnih v Sloveniji. (STA) Naborjet: srečanje mladih glasbenikov V Četrtek 17. aprila ob 17.30 uri bo v Beneški palači v Naborjetu (Kanalska dolina) 24. srečanje glasbenih šol Gorenjske in slovenskih glasbenih inštitucij v Avstriji in Italiji. Srečanja se bodo udeležile glasbene šole Celovec, Tržič, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in seveda organizatorica srečanja, glasbena šola Tomaž Holmar iz Kanalske doline, ki deluje že celih 20 let pod okriljem Glasbene matice iz Trsta. Gre za izredno pomemben glasbeni in pedagoški dogodek za Slovence Kanalske doline. Sola Tomaž Holmar, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega središča Planika, si zelo prizadeva ohranjati in širiti slovensko kulturo v Kanalski dolini. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče - Kulturni dom Danes, 7. t. m. (red H) in jutri, 8. t.m. (red I), ob 16. uri ponovitev predstave S. Becketta »Čakajoč Godo-ta«. Danes, 7. t.m., ob 20.30 premiera monologa Marka Sosiča »Balerina, Balerina«, v interpretaciji Lučke Počkaj in v režiji Braneta Završana. Ponovitev jutri, 8. t.m., ob 20.30 Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo Garineija in Giovanninija »Un paio d’ali«, ki bo na sporedu od 14. do 19. t. m. Od 5. do 10. maja: I. Bergman »Scene da un matri-monio«. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes 7. t. m., ob 20.30 uri (reda F/E): Richard Wa-gner »Das Rheingold«. Nastopa orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemarja Nelssona. Zadnja ponovitev v petek, 10. t. m., ob 16. uri (red G). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 -470918). Dvorana Tripcovich Danes, 7. t. m., ob 17.30. mi se bo v sklopu ciklusa »Ura z...« predstavil baritonist Robert Dohmen. Klavirska spremljava Natascie Kersevan. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 17. t. m., ob 20.30 premiera Molierovega dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann. Ponovitve do 26. t.m. Gledališče Miela Gledališka prepletanja V Četrtek, 9. t. m., ob 21. uri predstava- »Periferico Otto«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 7. t. m., ob 20.30 gostuje Teatro Eliseo s predstavo »Giacomo Casanova Comedien«. Režija Mauri-zio Scaparro, v glavni vlogi nastopa Giorgio Alber-tazzi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v Četrtek, 9. t. m., ob 20.45 »Big Fi-sh«(VB 1997, režija Stefan Schvvarz). Kulturni center »L. Bratuž« Danes, 7. t.m., ob 20.30 gledališka predstava »Minister v škripcih« VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 11., 12., 13., inl4. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delVUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guarnieri. Teatro Contatto - Avditorij Zanon V sredo, 15. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty. Ponovitve: 16., 17., 18 in 19. t. m. LATISANA Gledališče Odeon Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro Gornico oggi«: prva predstava bo danes, 7. aprila, ob 20.30: Paolo Hendel »II meglio di Paolo Hendel«. _______________SLOVENIJA____________________ PORTOROŽ Avditorij V petek, 10. t.m., ob 18.00 in 20.30 akcijski film »Ognjeno obzorje« (Fire Dovra Below), v glavni vlogi nastopa Števen Seagal. V soboto, 11. t. m., ob 20.30 bo Primorsko dramsko gledališče gostovalo z delom Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. Nastopajo: Jože Hrovat, Janez Starina, Mira Lampe-VujiCiC. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 7. t. m., ob 20. uri ameriški film »Nabrite družabnice«. V četrtek, 9. t. m., ob 17. uri plesno baletna pravljica »RdeCa kapica«. V petek, 10. t.m., ob 20. uri ameriški film »Romeo in Juha«. V glavni vlogi nastopa Leonardo Di Caprio. V torek, 14. t.m., ob 20. uri ameriški akcijski fihn »Ognjeno obzorje« z Stevenom Seagalom. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 13. t. m., ob 19. mi v Gallusovi dvor®' ni večer plesa in akrobatike na kotalkah s skupi110 Steve Love’s New York Express roller dance coni' pany. Ponovitev v torek, 14. aprila, ob 20. mi. V sredo, 15. t. m., ob 19. mi v Linhartovi dvorani »Po sledeh Marca Pola«. Svoje vtise iz potovanja p° osrednji Aziji bodo podali I. Brajnik. M. Ogris, J- Ge' glar in A. UjCiC. V četrtek, 16. t. m., ob 20. mi v Štihovi dvorani: B-Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal, nastopat® Polona Vetrih in Ivo Ban. Mestno gledališče ljubljansko V Četrtek, 9. t. m., ob 19.30: Curth Flatovv »Mož, ki s® neuupa.« V torek, 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto): W-Shakespeare: »Hamlet«. Gostovanje Češkega gleda lišCCa Divadlo Komedie iz Prage. SNG - Drama . Danes, 7. t.m., ob 11. mi (predstava je razprodana! in ob 19.30 (dijaški in večerni): N. V. Gogolj »ReV1 zor«. Mala drama: Danes, 7. t.m., ob 20. mi (izven in kon to): M Dmas »La mušica«. Mladinsko gledališče Danes, 7. t.m., v petek, 10. t. m. in v sredo, 15. t. m-(razprodano), ob 20. uri: »Pika« v režiji Vita Tau ferja. Jutri, 8. t. m., ob 20. mi: E. FilipCiC »Veselja dom«-Režija Nick Upper. Edina ponovitev v aprilu. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky. Gledališče Rossetti Danes, 7. t. m., ob 18. uri v foyerju gledališča Rossetti koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene matice (mentor Loredana Coceani). Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kalich-stein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert. Gledališče Miela V Četrtek, 16. t. m., ob 21.30 koncert: Andy Summers - Tony Levin - Gregg Bissonette »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri kocnert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Športna palača V soboto, 23. maja, ob 21. mi bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji. Štadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. mi bodo nastopili Simple Minds. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 8. t.m., ob 20.30: Zavod Združenega sveta, v sodelovanju z ObCinoTržiC in zborom SanfAmbro-gio, prireja koncert »Vsi skupaj za UNICEF«. Izkupiček večera bodo namenili ustanovi Unicef. Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu' in Clari Schumann »II delo ha versato ima lacrima«. VIDEM Videmska stolnica V Četrtek, 9. t. m., ob 20.45 koncert The Hilliard En-semble. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom V petek, 10. t. m., ob 22.30 v dvorani rock, nastop kantavtorja Massima Bubole. V soboto, 11. t. m., ob 1.00, v roto klubu: koncertita-lijanske skupine Naif. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij V sredo, 8. t. m., ob 20.30 koncert v okviru programa »Posvečeno Tartiniju«: Ob obletnici Tartinijevega rojstva. Nastopata komorni orkester Camerata Laba-censis in mešani zbor Academia Musicae Labacen-sis. V petek, 10. t. m., ob 11.30 glasbena matineja v okviru programa »Posvečeno Tartiniju« - Mladi violinski virtuozi. Vstop prost. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 10. t.m., ob 17. uri medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. V petek, 17. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo kitarist Tomaž RajteriC. Na programu dela Villa-Labo-sa, Albeniza in krstna izvedba skladbe Milka Lazarja - Izhodi. LJUBLJANA SNG Opera in balet V pripravah je premiera: I. Stravinski »Oedipus Re* in C. Orff »Trionfo di Afrodita«, v četrtek, 16. ®Prl ob 20. uri. Dirigent LorisVoltolini. Cankarjev dom , y V Četrtek, 16. t. m. in v petek, 17. t.m., ob 20. u11 Gallusovi dvorani koncert Orkestra Sloven® Filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Na Pr°8 mu Beethoven in SostakoivC. V nedeljo, 19. t. m., ob 20. mi v Linhartovi dvorao_ gledališki koncert - NekoC, bili smo v maju. V sr . min Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Sepe. vj V ponedeljek, 20. t- m., ob 20.30 se bo v Linhart^ dvorani predstavil Joe Ely (rock, country, flan®6 tex-mex). _____________HRVAŠKA ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Ita-lia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. me. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. t. m. je na ogled razstava Antonia Gribesa. 18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Galerija Cartesius: do 9. t. m. razstavlja Mario Alba-nese Studio Tommaseo: v Četrtek, 9. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave umetnice Brigitte Brand. Razstava bo odprta do 10. maja s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. me. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. me. GORICA Kulturni dom: do 11. t. m. je na ogled je razstava novogoriškega fotografa Rafaela Podobnika. RONKE Razstavišče letališča: v soboto, 18. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave Erne Ferjanič Fric. SPETER Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): do 11. t. m. razstavlja Tomo Vran. PORDENON Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. BENETKE Museo.del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. _______________SLOVENIJA___________________ PORTOROŽ Avditorij: do petka, 17. t. m., so na ogled dela kubanske slikarke Ane Marie Etre. V soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Mala galerija: do 12. t. m. razstavljata Slavka in Miro Kranjec. Na ogled od ponedeljka do petka od 15. do 17. me. Kulturni center Srečka Kosovela: ona ogled so tapiserije Silve Horvat. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. nemost' KROMBERK Grad Kromberk: do 15. t. m. je na ogled urne ^a. nezgodovinska razstava z naslovom »Sakraln ^ ^0. menja« - lesena plastika na Goriškem med P02^ jetiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate „ jo lavnikih od 10. do 17. me in ob nedeljah od 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih). AJDOVŠČINA eraZ Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): odprta J stava »Ajdovščina 2000«. Razstava je posvecn^ s0 rim urbanističnim delavnicam, v okviru ka ,.clJe skupine študentov arhitekture obdelovale r dele mesta. LJUBLJANA der„e Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka galerije - retrospektivna razstava Toneta Kra J ■ ^ješ Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstav Prinčič. Luig1)9 Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstav Spazzapana. m je n® Mala galerija v Cankarjevem domu: do 15. ogled razstava fotografij Borata Krajnca. uriotv°' Narodni muzej Slovenije: danes, 7. t. m., ob 1 • g^gtaV® ritev razstave dr. Janez Bleiweis in njegov cas. bo na ogled do 7. junija. . na ogl®0 Cankarjev dom -1. preddverje: do 16. t. m- I razstava Borisa Pečarja - Slovenski Parnas. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Zb Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: pianistka Marlenka Petejan in trobentač Martin Rebecchi TV dnevnik ® RAI 1 Euronetvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Akiko (kom., It. '61, r. L.F. D’ Amico, i. Akiko Vakabayashi, Pier-re Brice, M. Merlini) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Mrtvec potuje v prvem razredu (i. Angela Lan-sbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaji: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella) Variete: Solletico, vmes risanke Aladdin in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Colorado (2. del) TV film: L’ elefante bian-co - Beli slon (pust.. It. '97, r. G. Albano, i. A. Grelet, V. Lecoeur, R. Gi-rone, zadnji del) Dnevnik Aktualna oddaja: Passag-gio a Nord-Ovest Dnevnik, zapisnik, horo-1 skop, vreme RAI 2 Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.50 nan. Lassie Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 - Medicina 33 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Ci vediamo in TV 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile j Nan.: Marshall [m Rubrika o lotu EP Dnevnik ‘P Film: Captives - Ujetnki (dram., VB ’94, i. J. Or-mond, Tim Roth) NoCni dnervnik Film: Sei gradi di separa-zione (dram., ZDA ’93, i. D. Sutherland, W. Smith) V parlamentu, Kino, vreme, šport RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.10 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, vreme Fermata d' autobus Film: La battaglia di Maratona (zgod., It. ’59) Glasba: Vprašaj, kdo so bili Beatles, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, II grillo, -IS.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: nogomet v 5-ih, streljjanje, tenis (pokal Davis) Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario gg RETE 4 ITALIA 1 m Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete, vmes I dne volti deli’ amore Ciao Ciao mattina in ri- Pregled tiska sanke vrn Nad.: Vendetta d’ amore, Nan.: Mr. Cooper 9.20 Amanti, 10.20 Peste Film: I cavalieri della ta- e corna, 10.30 Sei forte. vola rotonda (pust., ZDA papa ’53, i. R. Taylor) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Aktualno: Forum ti studio, 12.50 Fatti e Kviz: Kolo sreče, vmes misfatti (13,30) dnevnik Nan.: Willy, princ z Bel Nad.: Sentieri - Steze Aira Film: Perdonate il mio Risanke passato (kom., ZDA ’45) Risanke: Simpsonovi Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Varieteja: Colpo di ful- sto (vodi I. Zanicchi) mine, 15.00 Fuego! (vodi Dnevnik in vreme Alessia Marcuzzi) Variete: Game Boat Nan.: A scuola con filoso- Film: La tunica (zgod., fia ZDA ’53, i. R. Burton, J. Variete za najmlajše, Simmons, V. Mature) vmes risanke Film: King David (zgod., Nan.: Sindab (i. Zen Ge- VB ’85, r. B. Beresford, i. sner, G. Buza) Richard Gere) Šport studio, 18.30 Odpr- Pregled tiska ti studio Film: La delegazione Nan.: V osmih pod isto str (i. R. Val Johnson), 19.30 La tata IS CANALE 5 Glasba: Sarabanda Variete: Matricole (vodita Amadeus, S. Ventura) Variete: Cim il figlio di Na prvi strani, vreme Target Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio Oddaja o dobrem Šport studio počutju: Vivere bene be- nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show # TELE 4 Aktualna odd.: Signore mie Dnevnik TG 5 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Sgarbi quotidiani Dogodki in odmevi Nad.: Beautiful iflPi Košarka Aktualno: Uomini e don- rero Rokomet ne - Moški in ženske rag I gangsters del Texas Oddaja o zdravju: Vivere Nogomet: Propatria - bene salute Triestina Nan.: Ciao dottore! (i. Ul- Nan.: First and Ten. rich Reinthaller) jjmj Film: Pa dre americano Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vo- (#) MONTECARLO di Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 13.00,19.50 Šport Variete: Striscia la noti- Aktualno: Soldi soldi zia (vodita Gene Gnocchi Film: Due donne e un in Tullio Solenghi) purosangue (pust., ’44) Film: Speed (pust, ZDA Variete: Tappeto volante ’94, i. Keanu Reeves, Variete: Zap zap Dennis Hopper) Glasba: Forte Fortisima Aktualno: Maurizio Co- Film: La conquistatrice stanzo intervjuva Prodija (kom., ZDA ’51, r. M. Nočni dnevnik Gordon, i. S. Hayward) Striscia la notizia Film: La caccia (dram., Nan.: Hill Street ZDA ’66, i. M. Brando) {f* Slovenija 1 jr* Slovenija 2 Vremenska panorama 23.05 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor. Nad.: Tedenski izbor: Radoved- Propad (Brazilija, 3. del) ni Taček - Potovanje, Studio City, 13.00 Sobotna 9.50 dok. nan. Narava in noč človek Euronevvs Recept za zdravo TV prodaja življenje Film: Ogrevanje (Avstra- Boš videl, kaj dela Do- lija) lene Oglasi Nad.: Savannah (ZDA, Nad.: Modni atelje 14. del) (Nem., r. Peter Weck, i. Poročila, vreme, šport Udo Samel, Simone Tho- Vremenska panorama malla, Patrick Elias, 5.) Tedenski izbor. Dok.: Oglasi Parcival išče gral, 16.00 TV igrica: Kolo sreče Pisave Videoring Duhovni utrip Oglasi Obvestila Osamljeni planet: Hima- Obzornik, vreme, šport laya Po Sloveniji Oglasi Oglasi Film: Vzdihljaji Španije Otroški program. Dok. (in Portugalske) (Španija nan.: Mejniki naravo- 1995, r. Jose Luis Garcia slovja in tehnike Sanchez, i. Juan Echano- (Nemčija), 17.45 Nad.: ve, Rosa Maria Sarda) Ob jezeru (Fr., 7.) Oglasi Besede, 19.10 Risanka Svet poroča TV Dnevnik, vreme, šport Napovedniki Oglasi Nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., i. A. Dimitria-des, Abi Tucker, Scott Major, Salvatore Coco) Oglasi Pro et contra Oglasi Odmevi, kultura Vreme, šport, oglasi Drama: Stefanies Ge- schenk (M. Seiler, Švica, i. Soraya Da Mota, Paul Lohr, A. Joel) Besede (ponovitev) 51 Koper Napovedniki Euronevvs Nan.: Police News Evropski kulturni maga- TV PRIMORKA zin: Aliča Smer Sever-Vzhod TV šola Program v slov. jeziku: Iz 13.00 Videostrani prve roke Vsakdanjik na kmetiji Primorska kronika FS Franc Marolt Vsedanes - Tv Dnevnik, Klepet ob glasbi vreme, šport Danes na Primorskem Otroška oddaja: Ecchec- Športni ponedeljek cimanca Nogomet: Hit Gorica - Dokumentarna oddaja Korotan Globus Dnevnik TV Primorka Pogovorimo se o... Policija svetuje Vsedanes Oddaja za zamejce v Ita- Veslanje: mednarodna liji: Med Sočo in Nadižo pomladanska regata Nad.: Sosedje (9. del) Film: Fatal Atraction Dnevnik TV Primorka (’85, i. S. Kellerman) Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7'00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, l4'00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nciše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel-na kronika; 8.10 Slovenci za danes: Vojko ^rko (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov. lahka gla-sba; 9.15 Odprta knjiga: Dače naš (A. Kralj, ^r'P- D. Malalan, 12. del); 9.40 Turizem; O-10 Koncert komorne glasbe; 11.15 In-6rvju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Pri-^orska poje: VS Musiča noster amor; 3'20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-P'ka; 14.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje stranov v šavrinskih hribih, nato Orkestri; l5'10 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kultur-nQ kronika; 17.10 Mi in glasba: Filharmonič-ni 0rkester iz Vidma; 18.00 Veseloigra: Moj P°kojni (i. Pesjak, r. A. Rustja); 18.50 Soft Lsic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 1^30, 15.io, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, '30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba 0 željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; ■30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 7'30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-C|kT 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-, 0rska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20,00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih;-9,15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21,00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.30, 6,30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.30 Štos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik ž o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Torek, 7. aprila 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Britanskim otočjem. Od zahoda se proti Alpam po-mika nova frontalna motnja. Z jugozahodnimi vetrovi (__b 1010 <6b mr" 1010 doteka k nam vlažen zrak. 1020 1030 66^ OSLO -6 STOCKHOLM 1020 6 HELSINKI -U\ ----- / S DUBLIN ( K0BENHAV!) m#** ' -L0ND0NO^ISTEIoAIVI 7,14 BE j 6/16 8/14 X 6 6? - c oPARIZ s/l 7/14 6 DUNAJ 8/14 6 6 6 66b S LIZBONA 11/17 .o MADRID s/is O Temperature zraka so bile 1020 izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 13.07. V™ LUNINE MENE Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 3.40. j PLIMOVANJE Danes: ob 1.37 najnižje -18 cm, ob 7.06 najvišje 21 cm, ob 13.18 najnižje -38 cm, ob 19.54 najvišje 39. Tutri: ob 2.04 najnižje -26 cm, ob 7.45 najvišje 26 cm, ob 13.50 najnižje -40 cm, ob 20.16 najvišje 43. cm. 4 o KIJEV (£66 1'A o z n r ŽENEVA Jm LJUBLJANA 10, o MILANO BEOGRAD 19/29 ° ’ J/20^~ v" ° C—1) ^-----\O 'x SPLIT -/- OSOFIJA 8/29 ^ ^Nl.4/29 ^ ^ Xx . - ..ATENE 12/20 _ - £«. ■ A' MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. Se BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilnem moteno bo tudi spanje. k Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije] TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............13 1000 m.. 1500 m.. ....6 ,...3 2000 m.. 2500 m 2864 m. °C ....1 ...-1 „.-3 J C DANES GRADEC 8/15 S m TRBIŽ CELOVEC o 7/14 6/12 KRANJSKA :c£r3 ;: o KRANJSKA GORA _ O TR2IO 5/9 O KRANJ O S. GRADEC 7/15 MARIBOR O 9/16 M. SOBOTA O 8/16X 63 -r; O PTUJ CELJE O P/16 8/13 O OVIDEM . 11/18 IA GORICA 11/14/^ GORICA q ^ 9/13 ° y-v POSTOJNA O 7/14 ~ KOČEVJE - o ,, PORTOROŽ w O 12/19 REKA 12/19 UMAG ZAGREB '""o S O ČRNOMELJ ^ (S x Spremenljivo do pretežno oblačno. Cez dan bo suho, zvečer pa bo v zahodnih krajih spet začelo deževati. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo oblačno bo. Proti večeru bodo v krajih zahodbo od nas in v Alpah že manjše padavine. Ob Jadranu bo pihal jugo. JUTRI TRBIŽ ‘S? ČEDAD«. 11/17 O OVIDEM 11/17 O 7/10 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 9/13 O KRANJ GORICA 11/17 O ° .N. GORICA 11/17 V sredo bo pretežno oblačno s padavinami. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, padavine bodo oslabele. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE TOKIO - Preteklo nedeljo so po desetih letih zahtevne gradnje slovesno izročili namenu najdaljši viseči most na svetu, ki povezuje zahodnojaponsko mesto Kobe na otoku Hon-šu z otokom Avadži. Most je dolg 3.911 metrov, razmik med opornikoma, na katera je obešen most, pa s 1991 metri presega razmike na mostovih Humhert v Veliki Britaniji, Great Belt East na Danskem in Tsing Ma v Hong Kongu. Gradnja mostu AkaSi Kaikio je stala 9,7 milijarde dolarjev (približno 17.600 milijard lir) in predstavlja enega zadnjih velikanskih japonskih gradbenih projektov, preden je tamkajšnje gospodarstvo začelo stagnirati. Po potresu, ki je januarja leta 1995 prizadel Kobe in druga zahodnojaponska mesta, je že grozilo, da bodo gradnjo mostu opustili. To pa se vendarle ni zgodilo, tako da lahko sedaj AkaSi Kaiko kljubuje potresu moči osme stopnje in pol po Richterjevi lestvici. Potres, ki je leta 1995 prizadel Kobe, je dosegel moč 7,2 stopnje po Richterju. Na posnetku (telefoto AP) ognjemet po slovesnem odprtju mostu za promet. Večina Albancev za smrtno kazen TIRANA - Več kot 90 odstotkov Albancev podpira smrtno kazen, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po anketi neke nevladne organizacije se je 93,6% vprašanih izreklo za smrtno kazen v primem uboja, posilstva in ugrabitve, proti tej kazni pa je bilo le 4,1% vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev. Na zahtevo Sveta Evrope so oblasti v Tirani leta 1995 zamrznile smrtno kazen kot pogoj za Članstvo v organizaciji. Zadnjo usmrtitev so v tej nalkanski državi izvedli pred štirimi leti. (STA/Tanjug) Princ Charles bo prodajal krompir LONDON - Britanski prestolonaslednik bo prodajal korenje in krompir, ki ga bodo pridelali na njegovem posestvu Highgrove brez uporabe kemijskih gnojil, ter tako propagiral biološko pridelano hrano. Kot je pojasnil Charlesov tiskovni predstavnik, bodo sprva poskusno pridelali manjše količine zelenjave ter jo prodali sosedom, Ce pa se bo poskus obnesel, bodo načrt razširili. Princ Charles je zadnje mesece večkrat ostro kritiziral vse večjo proizvodnjo industrijske hrane ter zagovarjal bioprehrambene izdelke. (STA/AFP) Slepi potnik-kača v letalu JERUZALEM - Kljub temu, da letalska dražba El Al slovi po visoki stopnji varnosti, se je nezaželenemu potniku minuli teden uspelo vkrcati na letalo, ki je letelo na progi Muenchen - Tel Aviv. Inženirji so med rednim pregledom letala na izraelskem letališču Ben Gurion namreč odkrili majhno strupeno kačo, ki si je poiskala zavetje med pilotsko kabino in toaletnim prostorom. Po besedah tiskovnega predstavnika letalske družbe Nach-mana Kliemana je kačo na letalo verjetno prinesel eden od potnikov, in sicer v ročni prtljagi. Lastnika »slepega potnika« niso našli. (STA/AP) Črno morje bolj čisto BUKAREŠTA - Prvič po desetih letih je ro-rnupska obala ob Črnem morju preplavljena z majhnimi raki, kar pomeni, da je kemijska onesnaženost morja znatno manjša kot v preteklosti. Cmo morje je največje mrtvo območje na svetu, onesnažili pa so ga organski odpadki, ki so se v morje izlili iz rek in ki so morju odvzeli 90 odstotkov njegovega kisika. Zaradi tega pas morske vode, ki je primeren za življenje, ni globlji od dvesto metrov. (STA/Tanjug) c mo c Ca L/ v Z 6~/*ai/iy j > a V Turčiji se golobi že hladijo v meglici fontan inJ|ot golobice spominjajo ba bližajoče se praznike (AP/ Sitni otroci navadno zmagajo LOS ANGELES - Nikar ne podcenjujte otrok, ki ^ narijo, opozarjajo rezultati raziskav, po katerih 1 pojav resna stvar. Ugotovitve kažejo, da se od 20 40 odstotkov nakupov za otroke zgodi zato, ker 1 otrok uspešno vztrajal pri svojem. V teku raziska je 150 mater v dveh tednih zabeležilo 10.000 zab tev svojih malčkov, starih od 3 do 8 let. matere so povedale, da je bila odločitev za IU . P odvisna tudi od uspešnosti otrokovega sitnar)enl, Raziskava kaže, da najbolj razvajeni otroci niso n J no potomci premožnih staršev, temveč pogosto mohranilcev, ki skušajo nadomestiti manjkajoč g partnerja in tako otroku popuščajo. (STA/HinaJ V Meki dva milijona vernikov MEKA - Na gori Arafat nad islamskim svetim kra^ jem Meka, se je včeraj zbralo k molitvi več kot ^ milijona muslimanskih vernikov. Za zdaj ni P°r° r o incidentih, ki so med praznovanjem hadža s ^ pogosti. Romarji, ki so prišb iz okrog sto drz^^_ glavnem z letali, a tudi peš, trpijo za vročino -peratura čez dan seže do 40 stopinj C. (STA/AH