13. štev.
V Kranju, dne 27. marca 1909.
X, leto.
Političen in gospodarskj list
Stan« za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti m celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5-60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t to je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi.,
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za Četrt strani 80 K. inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
Eopuflt. — Upravnižtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamaeije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Manifestacijski shod za slov. vseučilišče v Kranju
ki je bil dne 20. t m. v dvorani hotela «Nova pošta« t Kranju, je bil resna in odločna manifestacija za eno najvažnejših naših narodnih zahtev. Udeležili 10 se ga: prav lep venec naših narodnih dam in vsi oni krogi našega mesta, katerim je resno mar za kulturni in-gospodarski razvoj ter za politično ojačenje našega naroda.
Shod je otvoril g. dež. poslanec Ciril P i r c in predlagal, naj se voli predsednikom g. dr. Valentin S tempih ar, kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik je pozdravil vse navzoče in posebno dame, ki so v obilnem številu počastile shod in je nadaljeval približno takole: Cenjena gospoda! Grški bogovi so uredili svetovno vlado tako, da so pred krepost postavili znoj. A ti bogovi so imeli ie neko posebno lastnost, da so bili zelo zavistni. Ce se je kdo po izvenrednem trudu dokopal do velikih uspehov, zavidali so ga bogovi in vrgli zopet v nič nazaj. Kakor grški bogovi s svojimi verniki, tako slično postopajo avstrijski ministri s Slovani in posebno s Slovenci. Četudi imamo v zakonu zagotovljeno popolnoma enakopravnost z drugimi narodi, popolnoma enakopravnost v službah, v uradih, moramo se v praksi boriti za vsako slovensko besedo, za vsak napis, za vsak poštni pečat In kar smo si priborili, ».tega se ne moremo veseliti. Kar nam en minister da, nam drugi hoče vzeti, ali vsaj v tajiti. Med enakopravnost spada v prvi vrsti šolstvo, Šolstvo do najvišje stopinje, do visoke šole. Te nam nočejo dati. Potreba je, da to vprašanje pride na dnevni red, in da na dnevnem redu ostane. V ta namen, da prispevamo po svojih skromnih močeh k temu stremljenju, smo Vas sklicali na današnji shod in v ta namen dam besedo g. rnedicincu Mirkotu ČEerniču, stud. med. z Dunaja. Ker nam ni mogoče tu navesti izbornega govora g. Cerniča v celoti, se moramo zadovoljiti i tem, da podamo samo glavne misli in izvajanja zares duhovitega in navdušenega govornika.
Zahteva po slovenski univerzi je bila zadnja leta nekako utihnila. Zdelo se je, kakor da smo se Slovenci nekako udali v svojo usodo in sklenili voljno prenašati vse krivice. Kar je krvavo posvetil v to navidezno mrtvilo usodni 20. september 1908 in nam prinesel spoznanje. Spoznali smo, da nas sovraži vse od zadnjega ptujskega pobalina pa gori do mož, ki sede na ministrskih sedežih, da bi nas najraje vtopili v žlici vode. A po 20. sepL je prišlo spoznanje, ki mu je slovenska mučeniika kri poškropila pot in so mu cesarske puške pokale v pozdrav. Tedaj smo sklenili Slovenci, da. moramo začeti novo življenje, da bodi konec naši suženjski ponižnosti. Krvava septembrska noč bodi razdobje med suženjsko preteklostjo in lepšo bodočnostjo. In tedaj smo se zopet spomnili, da nimamo lastne visoke šole; vstala je v nas zopet zahteva po njej. To zahtevo pa so podprli in podžgali uspehi, ki so jih na tem polju dosegli Italijani. Zgodilo se je, da so italijanski revolverji, ki so pokali v avli dunajskega vseučilišča, preskrbeli Italijanom vladno predlogo o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Vlada je pokazala nenemškim narodom pot, po kateri morejo doseči svoje pravice. Že se je razpravljalo tudi med slovenskimi visokošolci vprašanje, ali naj nastopimo tudi mi isto pot in se poslužimo
revolverjev ali ne. Za sedaj je to vprašanje med nami še odprto. Vlada se je udala italijanski zahtevi pod utisom onih strelov, a še bolj vsled pritiska tuje, italijanske vlade v Rimu, ki se je bila zavzela za avstrijske Italijane. Zanimivo je, kako je naša vlada utemeljila svojo predlogo za italijansko pravno fakulteto. Navajala je za to razloge, ki bi morali biti še veliko bolj merodajni zanjo glede naše zahteve po slovenski visoki soli, a navedla je tudi take, ki so popolnoma neosnovani in ničevi. Prav krasno po osvetljuje omenjena vladna predloga pravičnost avstrijske vlade. Vseh Italijanov v Avstriji je približno 700 tisoč — in ti naj dobe svojo pravno fakulteto; nas Slovencev pa je poldrugi milijon, in vseh Jugoslovanov v Avstriji dva-inpol milijona — a vsi skupaj naj ne dobimo nič. Nemcev je 8 milijonov in ti imajo 14 visokih šol. V primeri z Nemci bi morali imeti avstrijski Jugoslovani najmanj štiri, v primeri z Italijani pa najmanj tri visoke šole, a nam se ne da nič. Ali ne zavre človeku kri v žilah, ko pomisli toliko krivico?! I
Naša zahteva po slovenski visoki šoli je opravičena v vsakem oziru. Ako v kulturnem razvoju napredujejo vsi narodi, zakaj bi ne smeli tudi mi P Mi potrebujemo s svojega narodnega stališča izšolanih narodnih voditeljev, potrebujemo slovenskih uradnikov, zdravnikov, profesorjev. Mi zahtevamo poslovenjenje državnih uradov na našem ozemlju, a vsa naša prizadevanja v tem oziru bodo brezuspešna, dokler nimamo svojega v narodnem duhu vzgojenega uradniškega materijala. Tega pa danes imeti ne moremo, ker so razmere na avstrijskih vseučiliščih take, da nas takorekoč ubijajo; vrste slovenskih dijakov se naravnost decimirajo.
Konec pri h.
Nov davek za kmeta ali socialno zavarovanje.
Dalje.
Kmečki pomiselki.
Kakor hitro se je kmečko ljudstvo seznanilo z nameravano postavo, jelo je ugovarjati kar splošno, in sicer po celi deželi tej nakani. Z neznansko hi* trostjo se je jela širiti nezadovoljnost med kmečkim prebivalstvom proti svojim zastopnikom-poslancem.
Na nekaterih shodih so zelo odločno ugovarjali poslancem, ki so priporočali ta načrt.
Drugod so kmetje sami sklicali shode, na katerih so se prav odločno izrekli proti tej nameri.
Poslali so poslancem ogorčeno odločne resolucije in jim grozili, da jih v prihodnje več ne volijo.
Glavni pomisliti kmetov so bili:
1. Za kmeta-posestnika, posebno takega, ki je zadolžen, bi bila ta vplačevanja prevelika. Že znesek 1 K je nekaj, vendar, da bi kmet plačeval za sebe, svojo ženo, svoje sinove in hčere, hlapce in dekle, bi nikakor ne mogel shajati in plačevati.
2. V postov pridejo ravno radi plačevanja slabe letine, nesreče v hlevu, svinjakih, povodnji, toča, suša, moča i. t d. i. t. d., da sploh ni zmožen plačevati niti najmanjših zneskov. Kdor pozna žalosten položaj naših kmetov, socijalne in družinske razmere kmeta nasproti drugim stanovom, mu mora ? tem popolnoma prav dati.
3. On ve dobro, da kljub ugovorom prijateljev socijalnega zavarovanja, penzijona ne bi bil deležen, ako bi zamudil kak rok plačevanja, ali bi bil pa prisiljen, na vsak način takoj poravnati zamujeni in zaostali plačilni rok. Ima prav, da ne zaupa ne vladi, ne gospodi.
4. Da bi to zavarovanje pridrževalo posle in delavce na kmetih, ni verjetno, že vsled točke, ki določa, da je zavarovanja deležen tudi oni, ki gre v tujino, samo da vplačuje doneske in izpolni nekatere zahtevane pogoje.
Slejkakorprej bode šel vsakdo prosto za boljšim zaslužkom in boljšim kruhom.
5. Za primeroma velika vplačila, posebno še od strani države vplačane zneske, bi prejel po 65. letu razmeroma prav majhne letne zneske ali premije. Za božjo voljo, s 267 K naj se kdo letno živi! Na to ne bode mislil nihče, kdor ima zdrave možgane.
6. Koliko pa je kmetov, ki dočakajo starost 65 let? Vsled napornega vodnega dela na kmetiji, vsled večnih skrbi za življenje in obstanek, vsled silnega truda in velikanskih naporov so res prav redke izjeme, ki dočakajo starost 65 let.
7. Koliko nepotrebnih uradov in kandij bi bilo treba, da bi ves nameravani aparat dobro funkci-joniral, koliko nastayljencev in uradnikov, kar gotovo kmetu že iz stanovskih ozirov ne more biti po godu. Kanclija, do katere ima kmet najmanj zaupanja, bi zopet mnogo pridobila.
Vsak kmet, ki se je zavedel kolikortoliko vseh teh pomislekov, je moral postati v resnici nevoljen in se obrniti z gnjevom proti stranki, ki je tako zavarovanje usiljevala, in to so bili uprav kranjski klerikalci.
Strah pri klerikalnih generalih.
Samoposebi umevno, da jih je začel, ko so zavohali in za njuhali klerikalni generali odpor kmeta in tako tehtne pomislike proti sodjalnemu zavarovanja, itpreletavati strah, kaj bode sa njih prihodnost Vedo prav dobro, da žanjejo svojo osebno korist in polnijo svoje moinjičke vsled tega, ker so zanesli med kmeta razpor strankarstva. Kakor hitro premine to strankarstvo med našimi, sicer vsega spoštovanja vrednimi ljudmi, takrat osebnemu ko-ristolovstvu in pohlepnosti pošteno odklenka.
Padel bode ta sistem, padli ti ljudje, katerim so danes mar samo korita, napolnjena a kmečkimi žulji in kmečko žilavostjo in pridnostjo.
Kakor ie rečeno, obhajal jih je silen strah, ker so bili tako odkritosrčni in so objavili v »Domoljubu* vse to, kar se misli napraviti s tem zavarovanjem. Bili so tako naivni In otročji, da so mislili, kako se silno prikupijo volilcem, kmetom, kar g. dr. Krek nič ne taji, ako pomagajo uresničiti in upeljati nov davek.
Po pregovora: človek obrača, bog obrne, storil se je tukaj korenit preobrat
Treba se je bilo izviti is zagate, Izvoziti jo iz zadrege, v katero so zašli klerikalni generali.
Vseslovenski, stanovski kmečki shod naj bi izpeljal nesrečne klerikalne generale in poslance is zadrege, v katero so zašli, tako kakor svetopisemski Josve Izraelce is puščave v obljubljeno deželo.
Ker so videli, da se kmečko ljudstvo kar tramóme obrača od teh nesrečnih klerikalnih politi-karjev, to sklenili takoj sklicati v Ljubljano vse-
kmečki shod, čet, Um kmetom nasujemo peski v oči in nam bodo le «ž»vio» kričali. Mislili so, da bode zgovorni in klepetavi poslanec dr. Krek preslepil vse kmete, da mu bodo peli se hvalo, ker je hotel upeljati novo breme — nov neznosen davek.
Vabili in vabili so, pisali in pisali tako za shod, ki naj bi se vršil dne 31. januarja 1909 v Ljubljani, da se je oglasilo iz cele dežele toliko kmetov, da se jih je končno Ljubljana zbala. Klerikalci so rekli: ne, preveč jih bode; zalo so shod omejili samo na dvoje okrajnih glavarstev; kljub temu smemo reči, da je bila prav častno zastopana vsa kranjska dežela. Konec prih.
Shod zaupnikov narodno« napredne stranke.
Konec.
Glede na shode namenja, da so dogodki 20. septembra, imenovanje Belarjevo in vseuči-liško vprašanje gotovo bili povod, da se prirede shodi po vsej deželi.« Vodstvo je razposlalo pismene pozive, da naj bi se priredili shodi, a ta poziv ni imel pravega vspeha, kajti priredilo se je pet ali Sest shodov, kjer so ravno najvduše-nejši naši pristaši, drugod pa je naš poziv zadel na gluha ušesa. Stvar torej ni lahka.
Najvažnejše vprašanje pa je nameščenje stalnega tajnika, kateremu je treba dati tako plačo, da mu je ž njo zagotovljena eksistenca, ki ne bo le opravljal pisarniških poslov za kakih par mesecev, temveč bo tudi sicer dejansko pomagal vodstvu izvrševati strankin program. Vsekako pa je potem treba fonda, iz katerega bi se plačeval tajnik, in gotovo ie stvar politične organizacije, da poskrbi za ta fond.
Govorilo se je tudi o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Dr. Švigelj je bil mnenja, da je sedaj ugodna prilika, da se doseže rešitev tega vprašanja, če ves naš narod dosledno zahteva rešitve. Pripomniti je treba, da se je na stotine resolucij in peticij vposlalo v tej zadevi na ministrstvo, gotovo par centov, ali pravega vspeha pa le ni bilo. Pač pa se je nadejati, da se v državnem zboru doseže sedaj uresničenje teh naših želja. Boljše prilike ni bilo, kakor je sedaj. Seveda pa je naš položaj ves drugačen, kakor pa je položaj Italijanov, katerim je pomogla italijanska vlada, kateri se je pridružila celo nemška. Če Jugoslovani ostanemo dosledno na stališču, katero zavzemamo sedaj in če ne bodo kake druge koristi vplivale na to, da se i/premeni to stališče, potem je gotovo, da priborimo ustanovitvi slovenskega vseučilišča pravno zagotovitev.
Glede na jezikovno vprašanje vemo, da bi bila stvar za nas izgubljena, če se reši jezikovno vprašanje sedaj edinole za Čehe. Zato zavzemamo odločno stališče, da ne pripustimo rešitve tega vprašanja samo za Čehe. Jaz bom odločno vztrajal na tem stališču, za katero se enako zavzemajo tudi nekateri drugi odlični člani naše dr-žavnozborske delegacije.
G. Ribnikar je izvajal iz načelnega nezadovoljstva, da smo nekdaj mi vladali v deželnem zboru. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar v večini, vedno v manjšini. Le v oni neprijetni zvezi je tupatam odločevala, ali sedaj je stranka svobodna, nenavezana niti na eno, niti na drugo stran in izkoristiti je sedaj treba ta položaj. Pri prihodnjih volitvah moramo biti pripravljeni na to, da bo morala iskati klerikalna stranka zaslombe pri nas in tedaj bo prilika, da izkoristimo položaj.
Rad pritrjujem besedam dr. Tavčarja, ki je rekel, da je treba složnega nastopanja v vseh vprašanjih. Pri klerikalcih vlada le ena volja, volja enega, če se bo pa uveljavlalo pri nas načelno nasprotstvo, načelna nezadovoljnost, potem ne dosežemo nikdar takega soglasja. Obveljati mora načelo, da veže vsakega, kar sklene večina 1 (Odobravanje 1) Mogoče je, da večina sklene tudi kaj slabega, ali vsak se mora zavzemati za edinost in disciplino, in to tudi v onih organih, ki zastopajo javno mnenje. Sedaj se je kazalo veliko nesoglasje v listih, ki zastopajo našo stvar. Vsak izmed nas daj sam sebi trdno obljubo, da se pokorava sklepom večine do najskrajnejših konsekvenc. Stranka mora biti kakor sekta, ki kakor na sektine dogme prisega na sklepe večine. Če se to izvrši, potem je napredek naši stranki zagotovljen. (Odobravanje).
Na to pripomni še g. Ribnikar formalno, da ni principijeini nezadovoljnež, pač pa da je zato, da se na shodih, kjer je treba, pojasni vzrok nezadovoljnosti, da izostanejo potem razočaranja. Poročilo župana Hribarja se sprejme potem soglasno, kakor se sprejmejo tudi v obliki resolucije izražene želje notarja Pegana in doktorja Sviglja v zadevi ustanovitve politične organizacije, prirejanja shodov po celi deželi, ter predlog dr. Žerjava na nameščenje stalnega tajnika in pobiranje strankinega davka.
Nato so se izvršile volitve odbora zaupnih mož, ki so izvolili izvrševalni odbor. Organizacijski statut stranke se je izpremenil v toliko,
da vstopijo V odbor načelniki vseh političnih organizacij, oziroma njihovi namestniki.
S kratko zahvalo udeležnikom je nato predsednik župan Hribar zaključil shod, želeč, da bi storjeni sklepi obrodili najboljših vspehov.
Gospodarski del.
Strojne zadruge.
II.
Pravila
Strojne zadruge ▼ Zg. Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem
registrovane zadruge z omejeno zavezo.
Tvrdka, sedež In namen zadruge.
§ 1.
Tvrdka zadruge se glasi: Strojna zadruga v Zg. Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga ima svoj sedež v Zg. Brniku.
§ 2.
Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojih članov potom skupnega nakupa strojev in skupne porabe istih v kmečkem gospodarstvu proti primerni odškodnini.
Zadružna denarna sredstva.
§ 3.
Denarna sredstva, ki služijo zadrugi v dosego njenega namena so:
1. Zadružni deleži,
2. zadružna izposojila,
3. rezervni zaklad,
4. posebne rezerve,
5. vpisnine in drugi prispevki,
6. odškodnine za vporabo strojev,
7. podpore.
Zadružni deleži.
§ 4.
Zadružni delež znaša 10 K. Vsak član mora vplačati vsaj en delež, s privoljenjem načelstva jih pa sme imeti tudi več.
Deleži se vplačajo v gotovini, oziroma ob vstopu vsaj deseti del na račun istega.
Deleži morajo biti vplačani najdalje v petih letih.
Zadružna izposojila.
§ 5.
Zadruga je opravičena, primanjkujoča denarna sredstva omisliti si z zadružnim kreditom potom posojila.
Rezervni zaklad.
§ 6.
Rezervni zaklad ima služiti v pokritje izven-rednih izgub, ki se ne morejo pokriti iz opravilnega dohodka tekočega leta, in je torej posebna rezerva za izgube v smislu § 95 lit. f. zak. z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220.
Rezervni zaklad se snuje:
1. iz vstopnin,
2. iz istega dela čistega dobička, ki je po bilanci v to določen.
Snovanje rezervnega zaklada se toliko časa nadaljuje, da iznaša 50%; polovice vsote vpisanih zadružnih deležev.
Če se rezervni zaklad vsled izgub zmanjša pod zgorajno največjo mero, se snovanje po istih določilih zopet prične in nadaljuje toliko časa, da doseže zaklad zopet določeno najvišjo mero.
Posebne rezerve.
Ce je rezervni zaklad dosegel v § 6 določeno najvišjo mero, osnuje načelstvo iz v § 6 navedenih prispevkov posebne rezerve.
Take posebne rezerve se zamorejo osnovati v pokritje izgub, za zadružne stavbe, stroje in drugo opravo, za občekoristne in dobrodelne namene.
Občni zbor ima pravico dati načelstvu glede snovanja takih posebnih zakladov direktive, na katere je načelstvo potem vezano.
Vpisnine ln druge pristojbine. § 8.
K vpisninam pripadajo v prvi vrsti vstopnine. Druge vpisnine in pristojbine sme določiti načelstvo za posamezna zadružna opravila, ki se tičejo le posameznih zadružnikov.
Odškodnine za porabo strojev.
§ 9.
Odškodnine za porabo zadružnih strojev določi načelstvo sporazumno z nadzorstvom.
Članstvo.
§ 10.
Kdor hoče pristopiti zadrugi, se oglasi pri načelstvu, ki pristop dovoljuje ali odreka, brez navedbe razlogov.
Pristopiti zamorejo le osebe, ki se morejo vezati s pogodbami.
Članstvo pa se zadobi šele s podpisom pristopnice ter vplačilom pristopnine in desetine vplačanega deleža,
§ II. Članstvo preneha:
1. S prostovoljnim izstopom Člana. Kdor hoče izstopiti, mora svoj delež vsaj do konca meseca oktobra pismeno pri načelniku odpovedati. Izstop pa velja šele s potekom sledečega leta. Odpovedani vplačani delež se izplača izsto-pivšemu članu pet let po preteku tistega leta, v katerem se je izstop izvršil.
2. S smrtjo člana. Vendar so dediči zavezani nadaljevati zadružništvo do preteka tistega leta, v katerem se je smrt pripetila.
3. Po izobčenju. Načelstvo sme člane izobčiti, ki ne spolnujejo svojih zadružnih dolžnosti ali pa škodujejo dobremu imenu ali kreditu zadruge. Izobčenje z vzroki vred, mora načelnik izobčenemu takoj naznaniti. Izobčeni ima pravico zoper izobčenje v 8 dneh od dne dostavljenega pismenega obvestila pritožiti se na občni zbor, ki o tem konečno razsoja.
Nasledki izobčenja imajo nastopiti z dnem zadevnega sklepa načelstva. A sklep se izvrši šele ko postane pravomočen.
Delež izobčenega člana je izplačati kakor ad 1.
§ 12.
Vsak član plača takoj s pristopom vstopnino v znesku 2 K in vsaj deseti del deleža. Zaveza zadružnikov je omejena in jamči vsak član z petkratnim zneskom svojih deležev.
Knjigovodstvo ln računi.
§ 13.
Zadružne knjige se vodijo po določilih trgovskega prava.
Vse poslovanje se ima vršiti po trgovskih načelih.
Nadzorstvo se ima o poslovanju po teh predpisih vsako leto večkrat prepričati.
Bilanca.
§ H.
Koncem poslovnega leta, ki se strinja s ka-i lendaričnim letom, se sestavi inventura in bilanca po trgovskih načelih, le-ta mora obsegati:
A. Aktiva.
a) blagajnično stanje koncem leta v gotovini;
b) vrednostni papirji po kurzu 31. grudna;
c) zadružne terjatve, razvrščene po njih razni kakovosti, nesigurne terjatve uvrstiti so le po njihovi pravi vrednosti, neiztirljive so popolnoma izločiti;
d) vrednost v zadružni zalogi nahajajočega se blaga po nakupni ceni s stroški vred;
c) vrednost zadružnih strojev po odbitku najmanj 10% odpisa za obrabo; f) vrednost druge zadružne lastnine (oprave i. t. d.) po odbitku primernega odpisa za obrabo.
B. Pasiva, namreč:
a) zadružne dolgove, razvrščene po njihovi kakovosti, brez ozira na njihovo zapalost;
b) vplačane zadružne deleže članov;
c) rezervni zaklad.
C. Dobiček ali izguba. Načelstvo ima sestaviti letni račun in ga s j svojimi predlogi o porabi dobička predložiti do j 1. marca nadzorstvu.
Nadzorstvo pregleda in presodi letni račun in predloge načelstva. Če najde kake hibe ali če i ima kakšne pomisleke, naznani jih načelstvu, ki I ima priliko, račun ali predloge v zmislu nadzorstva popraviti. Potem sestavi nadzorstvo poročilo za občni zbor in je predloži načelniku do 1. aprila.
Načelnik ima letni račun, bilanco, predloge, ki se hočejo o tem staviti občnemu zboru ter poročilo nadzorstva o tem 8 dni pred občnim zborom razpoložiti zadružnikom na vpogled in to v povabilu k občnemu zboru razglasiti.
Poraba dobička.
§ 15,
Če letni sklep pokaže dobiček, naj se isti porabi nastopno:
Najpreje se pokrije 5% obresti od na deleže vplačane svote, ki pa se izplačajo le pri popolnoma vplačanih deležih, sicer pa se pripišejo deležem dokler niso doplačani.
Če dobiček teh obrestij ne pokrije, je primanjkljaj v prihodnjih letih pokriti tako dolgo, da se doseže povprečno 5% obrestovanje vplačane deležne svote na leto.
Po pokritju teh 5% obrestij se steka ostali dobiček v rezervni zaklad tako dolgo, da se doseže v § 6. določeno visočino.
Kadar pa rezervni zaklad doseže v § 6 določeno visočino, steka se preostajajoči dobiček v posebne rezerve (§ 7).
Pc crltje zgube.
§ 16.
Zguba, katero kaže bilanca, pokrije se najpreje iz posebne rezerve (§ 7).
če te ni ali če ne zadostuje, porabi se v ta namen rezervni zaklad in drugo zadružno premoženje. Konec prih,
I. priloga »Gorenjcu" il 13 Iz 1.1909.
Tedenski   sejem v Kranju dne 22. sušca
1909. Prignalo se je — konj, 147 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 3 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovc, — hrvaških ovac, — koz, — buš in - bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 26 -46 K. Pšenica K 1325, proso K 7 75, rž K 10-50, oves K 9*5), ajda K 9-—, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 375 za 50 kg, seme dom. detelje 55 vin.
Vojna s Srbijo?
Iz Belega grada prihajajo senzacionalne vesti, ki si pa Se tako nasprotujejo, da je popolnoma jasen vpogled nekoliko težaven.
Došle so doslej sledeče vesti:
Prestolonaslednik Jurij je poslal Novak o-v iču sledeče pismo:
«Vsled raznih o smrti mojega komornika K o-lakoviča razširjenih vesti, proti katerim se ni nastopilo na noben način, ae odrekam Tleh posebnih pravic, ki ml jih daje ustava. Sočasno izjavljam, da se bom tudi nadalje trudil, služiti domovini kot navaden vojak in meščan.»
Druga brzojavka se glasi:
Vest, da se je princ Jurij odrekel nasledstva na prestolu, se potrjuje. V petek popoldne je ministrski svet nadalje sklepal o tem koraku prestolonaslednika. Kraljevicev odstop ni posledica njegove lastne volje, temveč se je zgodil pod pritiskom Anglije in Rusije. Iz Carjevega lmetka bo dobival 60.000 rubljev letne apanaže, vrhutega se poplačajo njegovi znatni dolgovi.
Vsled vesti o umoru Kolakoviča je kralj Peter poklical Jarja k sebi in zahteval, da se odpove nasledništvu na prestolu na korist svojemu bratu Aleksandru. Jurij se je branil, končno je pa spoznal, da se mora vdati.
Razburjenje v Belem gradu je velikansko. Vsi treznejši elementi sodijo, da se napravi zdaj kmalu mir i Avstrije.
Ruski ministrski svet je pod carjevim predsedstvom sklenil, da se Rusija nikakor ne vmešava, če izbruhne vojna med Srbijo in Avstrijo. Sodi se, da je ta odločni sklep močno vplival na preobrat v Belem gradu.
cCorriere d' Italija* javlja, da se je med Avstrijo in Rusijo obnovil murzsteski dogovor in da je vsled tega Rusija pozvala Srbijo, naj takoj izvrši razoroženje.
*
V četrtek je bil na Dunaju ministrski svet, ki se je bavil z izjavo Rusije, e katero priznava anekel)0. Aehrenthal je bil poklican k cesarju, kjer je ostal 40 minut. Avstrijska nota se izroči v Belem gradu najbrže šele v pondeljek.
*
V srbski skupščini je ministrski predsednik Novakovi c v sredo odgovarjal na interpelacijo staroradikalca Mišica radi mobilizacijskih korakov Avstrije.
Interpelant Mišic je izjavil, da se ne zadovoljuje z odgovorom; vsebina njegovega vprašanja je bila ta, če ima vlada posebne razloge, da je tako ravnodušna spričo mobilizacijskih priprav Avstro-Ogrske. Ministrski predsednik je odgovoril na vse drugo vprašanje. Ce hoče ena država vojno, se ji druga ne more izogniti. Srbija noče vojne.
Na to je Novakovic odgovoril, da bi se moglo le tedaj tako vprašati, če bi bili samo Avstro-Ogrska in Srbija na svetu. Med nami je pa tretji, namreč velesile. Trditve, da hoče Avstro-Ogrska vojno, se izrekajo na podlagi neavteatičnih podatkov. Mi pa vemo tudi is avtentičnega vira, de tudi Avstro - Ogrska noče vojne, da eo eelo najmerodajnejfci faktorji t Avstriji nastopili ze mir.
S tem odgovorom se je Mišic zadovoljil.
Tedaj je ministrski predsednik odgovarjal na vprašanje mladoradikalnega poslanca Markoviča. Dejal je:
c Na srbski odgovor z dne 14. t. m. doslej še ni prišla nobena nota od Avstro-Ogrske, temveč je Avstro-Ogrska, sledeča svetom velesil, odložila od-pošiljatev nove note do končanja novega posredovanja velesil.*
Interpelant Markovi č opozarja, da je skup-Ština v svoji znani resoluciji že označila stališče Srbije v bosensko - hercegovskem vprašanja. Govornik želi pojasnila, če je vlada pripravljena, preden odgovori na avstro - ogrsko noto, vprašati skupštino, da se sestavi odgovor v duhu omenjene resolucije. Nadalje vprašuje M a r k o v i t, kakšno trgovinsko-politično razmerje nastane s sosednjo monarhijo po 31. marcu.
Ministrski predsednik Novakovic izjavlja, da bo ministrski svet primerno sklenil, čim bo imel avstro-o grško noto. Bilo bi tudi prezgodaj, sprožiti že zdaj trgovinsko-politično vprašanje. ^
Srbski prestolonaslednik princ Jurij doslej le ni zapustil svoje palače v Krimski ulici.
V skupštini je mladoradikslni poslanec Mar-kovic interpeliral, če so vesti, ki jih ima srbsko časopisje o Kolakovičevi smrti, resnične.
Ministrski predsednik Novakovic je odgovoril, da so en del srbskega časopisja »odlikuje s dostojnim tonom in z objektivnostjo, več časopisov pa izkuša izzvati škanial.» Vlada je vse, kar ji je znano o Kolakovičevi smrti, izročila javnosti v uradnem listu; vrč ji doslej ni znano o tem slučaju.
Markovič se zadovoljuje z odgovorom in vpraša, če so resnične vesti, da se je prestolonaslednik odpovedal prestolu, kajti doslej še ni uradnih vesti o tem.
Novakovic je odgovoril, da mu je prestolonaslednik v resnici včeraj poslal pismo, v katerem izreka, da se odpoveduje nasledstvu. Ker je ta korak največje važaosti, je ministrski predsednik takoj obvestil kralja. Ministrski svet je konštatiral, da nima kompetence, napraviti v tej stvari kakšen korak, ampak da ima sam kralj pravico odločitve. Zato je ministrski predsednik takoj izročil pismo kralju.
Markov'd se zadovoljuje tudi s tem odgovorom. *
Vojna stranka se trudi, da bi izzvala demonstracije za prestolonaslednika. V Belem gradu so velike zmešnjave. Potrjuje se, da je kralj Peter prisilil Jurja na odstop.
Med Avstro-Ogrsko in med Rusijo se vrše pogajanja o bosenskih vprašanjih, ki merijo na to, da se doseže splošen sporazum.
Priznanje aneksije od strani Rusije in Anglije je splošno znano in je napravilo velik vtisk. Odkrila se je vojaška zarota: posameznosti še
niso znane.
Dopisi.
Novice is Cerkljan.
— Največ opravila daje sedaj delitev krme iz pomožne akcije. Od raznih strani smo čitali dopise o tej zadevi, zato je prav, da se čuje še naš glas.
— V splošnem moramo reči, da je cerkljanska občina glede množine krmil, katero je prejela, lahko zadovoljna. Z mirno vestjo moramo pohvaliti deželno vlado v Ljubljani, da se je na naš kraj pošteno ozirala in dovolila prosilcem primerne množine krmil. Istotako je pohvaliti okrajno glavarstvo v Kranju, ker je naročila, posebno ona kmečke posojilnice in hranilnice priporočila. Pohvalo zasluži tudi županstvo, ker je rade volje uradno potrdilo, da so razlogi v prošnji kmečke posojilnice za naročilo krmil popolnoma upravičeni. Še celo župni urad ni delal razločka med prosilci, kajti culi smo, da so župnijski uradi ponekod zelo sitnarili
— Da se je pa jemal ozir na naše občane, moramo se zahvaliti pametni taktiki kmečke stranke v Cerkljah in njeni uzorni gospodarski organizaciji. Kmečka posojilnica je razglasila javno, da se pri nji vršijo naročila na seno, otrobe, preše, koruzo i. t. d. Ljudje so dali vpisati svoja naročila in po preteku gotovega roka je odposlala kmečka posojilnica dobro utemeljeno naročilo in prošnjo, potrjeno od županstva in priporočeno od glavarstva, instančnim potom deželni vladi v Ljubljano.  Tu so se v polni meri ozirali na naročilo.
— A s tem še delo ni bilo končano. Kmečka stranka je sklicala javni ljudski shod, na katerega so prišli občani z zavestjo kot samo kmetje brez nepotrebnega strankarstva in vspre-jeli soglasno resolucijo, da se ne sme delati razločka med naročili in naročniki, naj pridejo od kmečke ali farovške posojilnice. To se je seveda v imenu kmečke stranke poslala v vednost c. kr. deželni vladi,zato smo imeli uspehi
— To kaže, kako neobhodno je potrebna gospodarska in tudi pametna politična organizacija. Ena podpira in krepi drugo. Kjer se nehajo meje gospodarske organizacije, podkrepiti jo mora politična in če kaže ter je potrebno nasprotno.
— Ako vlada edinost, sloga, pamet, razum, dosežejo se vspehi, ki so res na korist ljudstvu. Ko bi se ravnalo tudi po drugih občinah tako pametno in previdno, ne prihajale bi danes tako žalostne pritožbe. Organizacija je povsod neobhodno potrebna. Seveda, kjer se lenari in slepomiši s klerikalizmom in liberalizmom, s samim hujskanjem in osebno nespametno gonjo — tam prejema ljudstvo samo batine. Kdo se ozira, oziroma ima rešpekt pred prepirljive! ?
— Zapisati moramo tudi od nas, če prav neradi nekaj nepravilnosti pri razdelitvi, katere pa zadenejo cerkljansko farovško posojilnico, katera je prejela od gospodarske zveze razdelitev krmil.
— Da bi se ljudem prikrilo vspeh kmečke posojilnice, se nalašč ni hotelo obvestiti onih posestnikov, kateri so naročili potom kmečke posojilnice. Nekaj ljudi, od katerih se cedi krščanska ljubezen kar v potokih, kateri se ob priliki procesij izkazujejo, ker nosijo cerkveno nebo, a se jim primeri kaka nedovoljena tatvini s smrekami
ali podobnim, reklo je med seboj: Molčimo, nikar ne povejmo liberalcem, tako imenujejo kmete, da so tudi za nje krmila pripravljena, si jih bodemo pa mi med seboj razdelili.
— Ani se jim popolnoma obneslo. Čeprav so molčali, čeprav sedeli na tiskovinah, kjer so bili vpisani naročniki, izvedelo seje vseeno, da prejmejo otrobe naročniki kmečke posojilnice polno množino, kakor so naročili, od drugod samo polovico.
— Kljub temu so oni bruca ai in pobožni m o žakarj i za svoj trud, ker stoje v obližju farovške posojilnice si vseeno nekaj krmil nepo-stavno razdelili. No, saj ae bode dolgo, ko jih poiščemo.
— Kdor se čuti pri razdelitvi prikrajšanega, naj se kmalu oglasi pri načelniku kmečke posojilnice. Ima zapisnik naročnikov. Tudi mu je gospodarska zveza v Ljubljani rade volje dala za-želj eno podatke, kar jej služi v pohvalo.
— Da bode vsakdo naročnikov na jasnem, naznanimo tole: 1. Kdor je naročil otrobe in preše po kmečki posojilnici in hranilnici, prejme vsakdo polno naročilo. Nikomur se ne sme nič odtrgati ali koga izpustiti. 2. Kdor je naročil seno, prejme polovico naročene množine, in sicer vsakdo, nihče ni izpuščen. 3. Kdor je naročil pri Petrovcu, ta naj išče tam, prejme tudi vsakdo polovico naročenih krmil.
— Aliste si ženaročili «Gorenjca»? T sk je neobhodno potreben. S časopisom se govori lahko s tisoči ljudmi. Vsakdo, kdor išče pri nas pomoči, mora biti naročen na «Gorenjca». Naj nihče ne misli, da bode sedel na dveh stolih. Mevžačev ne maramo in ne potrebujemo.
— Ce bode kdo prikrajšan pri razdelitvi krmil, naj sam sebi pripiše posledice. Mi objavimo potrebno v «Gorenjcu», dolžnost vsakega Gerk-ljana pa je, da Ust naroči in prečita. Tako storite, — pa kmalu t
Novice ls Rateč.
— Občinske volitve v Ratečah so se vršile dne 22. marca. Nadejamo se, da bodo izvoljeni možje delali v občni blagor, v korist občine. Izvoljeni so posestniki: V III. raz. Kavalar 68, Jos. Petri č 48, Tof 88 in Makovec 25. V II. raz. Jalen, Kavalar 16, Benet Anton in Mežik Joža. V I. raz. Pintbah, Benet Joža, župnik Lavtižar in nadučitelj Zupančič.
— V kranjski Sibiriji imajo še debelo zimo kljub temu, da je že pomlad v deželi. Na deželni cesti skozi vas ga je okolo 70 cm, ob straneh so pa nakopičene še ogromne gore snega. Cesta je še v silno slabem stanju in se je le čuditi, da si ne polomijo svojih udov ljudje in živina, ki hodijo po tej cesti. Deželni cestar se je mnogo trudil, da bi spravil cesto v dobri stan in je imel mnogo delavcev med Podkorenom in postajo Rateče-Belapeč, a zdaj jih je na višje povelje moral odpustiti, češ, da cesta preveč stane. Snega je bilo padlo marca okolo 3 metre. Ustavil se je promet na železnici in deželni cesti. Napravil je tudi nekaj škode na strešni opeki in dimnikih, katerih je nekaj pobral. Mnogo je trpela tudi divjačina; srne so prav v vas prišle in lahko bi jih ljudje lovili kar z rokami, ko bi se ne bali kazni. Plazovi so pa gotovo tudi pokončali mnogo gamsov in najemnik lova bo imel občutno škodo. Sneg je polomil tudi precej sadnega drevja. Tudi eno bajto, napolnjeno s senom, je plaz pobral. Drugih večjih nezgod, hvala bogu, ni bilo.
— Popravek. Z ozir o rn na vest <Kdor išče, ta najde» v 12. štev. s dne 20. marca 1909 delamo našim obmejnim Ralečanom veliko krivico. Omenjeni boj se ni vršil v Ratečah, kajti ta majhna slovenska občina nima takih bojcev, da bi ae klali z noži in bodli z vilami, kakor se v dotični novici piše in bere. Rateski fantje so povsem mirnega značaja in zavedni, kar so že na Silvestrov večer pokazali, ko so priredili svoj zabavni večer v prid dražbe sv. Cirlia in Metoda in dali tako družbi prav lep novoletni dar.
Radovljiške novice.
— Pokopana je bila 15. t nt. obče Čislana gospa Leopoldina Homann, mati dvornega advokata dr. A. Homanna na Dunaju, tukajšnjega trgovca Otona Homanna in stotmkove soproge Minke Hrašovčeve. Blaga pokojnica je uživala tu obče spoštovanje in je bila prava dobrotnica mnogoterim. V spomin drage svoje matere je darovala gospa Minka Hrašovec 100 kron »društvu za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraju Radovljica". Blag jej spornimi
— Izvenredni občni zbor moške podružnice sv. Cirila in Metoda je bil dne 13. t. m. ob precejšnji udeležbi. Svojim predsednikom je podružnica izvolila dr. Janka Vilfana, a ostali odbor je ostal stari. — Sprejel se je dalje jako umesten predlog, da se v sedanjih občinah imenujejo posebni poverjeniki, katerim bodi glavna naloga, skrbeti ža večje število članov.
— Zanimanje za vojsko je pri nas posebno živahno. Ljudje žive v nekakem nestrpnem pričakovanju, ali bo, ali ne bo. In to zanimanje bo imelo vsaj ta dobiček, da se bodo ljudje začeli živeje zanimati za javnost, kajti trgovina O. Homanna proda vsak dan vso svojo zalogo »Sip-
venskega Naroda" in »Slovenca" že prve ure dopoldne, akoravno prihaja sedaj skoro dvakratno toliko izvodov kakor prej. Umevno je, da se potem uganejo in spravijo take gorostasne govorice na dan, da se je naravnost čuditi, kako živo fanta zijo ima naše priprosto ljudstvo.
— Letošnja izvenredno huda zima, ki nam je prinesla toliko snega, ostane menda zapisana s posebno debelimi Številkami v kroniki naše mestne občine. Vendar moramo dati vso čast in hvalo našemu g. županu, ker je tako hitro po kazal snegu, da je še vedno on gospodar v mestu, a ne sneg, kajti mesto je sedaj popolnoma prosto snega, akoravno je bilo treba spraviti proč tudi onega, ki je popadal s streha.
— Občinska seja se je vršila dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer. Odborniki so bili polno-številno zbrani. Župan dr. J. Vilfan se je spominjal v toplih besedah umrlih meščanov in sicer I. Tomca, Iv. Olipa in Leopoldine Homann, ki je bila obenem virilistinja. Seje se je udeležil tudi c. kr. okrajni glavar Franc Župnek, ki je na županov pozdrav odgovoril, da se hoče zavzeti za razvoj mesta Radovljica z vsemi svojimi močmi, kajti mesto čakajo še velike naloge, ki jih bo treba zvršiti, v prvi vrsti razširjatev kolodvora, otvoritev meščanske šole, električna razsvetljava i. t. d. — Zanimiva in dolgotrajna je bila debata o razšir-jatvi oziroma podaljšanju vodovoda v Mošnje in Brezje. Sprejel se je skoraj soglasno — proti enemu glasu — predlog, da se stopi v dogovor z mošenjsko občino, pod kakimi pogoji je možno pričeti dogovor o razširjatvi tega vodovoda. Volil se je dalje finančni odsek, da pregleda račune za leto 1908 in o njem poroča v prihodnji seji. V tej seji se je sprejel tudi sejmski red in sejmski tarif, ki naj bo veljaven za bodočnost. Ostale točke so se preložile na prihodnjo občinsko sejo, ki bo še pred veliko nočjo.
— Pomlad prihaja vendar, čeravno počasi. Prve oznanjevalke pomladi so tu. Gibčne pastaričice iščejo svoj živež po cestah, opazili smo tudi že jato škorcev, kos poskuša svoj glas na drevesnem vrhu, a kakor čudo, opazili smo včeraj prvo lastavico. A revica bo najbrže plačala svoj prehitri povratek s smrtjo.
— Občni zbor okrajne bol niške blagajne v Radovljici se je vršil dne 25. marca v gostilniških prostorih V. Hudovernika s sledečim vsporedom: 1. poročilo načelništva; 2. volitev 1 člana v načelstvo; 3. volitev 6 članov v nadzorstvo; 4. volitev 5 Članov v razsodišče; 5. raznoterosti. — Iz obširnega poročila načelništva povzamemo sledeče: Odbor je imel s nadzorstvom 6 sej. Razsodišče ni imelo prilike sejati. S 1. januarjem 1.1. se je ustanovila na Bledu »zadružna bolniška blagajna", ki obsega občine Bled, Gorje, Ribno, Boh. Bistrico in Srednjo vas. Vsled tega izgubi okr. bol. biagajna mnogo udov.
— Stanje udov je razvidno iz sledeče tabele: januar: moških 1242, ženskih 307, skupaj 1549: febr.: m. 1256, ž. 281, sk. 1537; marc: 1243 m., ž. 282, sk. 1525; apr.: m. 1332, ž. 277, sk. 1609; maj: m. 1795, ž. 283, sk. 2078; jun. m. 2160, ž. 372, sk. 2532; jul. m. 2150, ž. 412, sk. 2562; avg.: m. 2209, ž. 424, sk. 2633; sept.: m. 2165, ž. 422, sk.2587; okt: m. 1994, ž. 334, sk. 2328; nov.: m. 2244, ž. 336, sk. 2580; dec. m. 1725, ž. 333, sk. 2058; 31. dec: m. 1687, ž. 330, sk. 2017. — Najvišje število udov je bilo meseca avgusta, namreč 2633, najmanj pa marca 1525, mesečno je bilo tedaj povprečno udov 2130, najmlajši je bil rojen 1. 1898, a najstarejši pa leta 1837. — Zbolelo je v tem letu 977 članov, katerim se je splačala bol. podpora za 20.386 dni, ali enemu članu povprečno 20*8 dneva. Med temi bolniki je bilo tudi 42 porodnic, a umrlo je 23 članov.
— Iz računskega zaključka podajemo sledeče: Dohodki: udje plačali: 11.092 47 K, dolgovali: 7.377-54 K, skupaj: 18-470 01 K; delodajalci plačali: 5546*24 K, dolgovali 368877 K, skupaj: 923501 K; kazni je bilo 21010 K; razni dohodki: vplačani 350*08 kron; dolgovani 219*97 kron, skupaj 570 05 kron; obresti 32796 kron. — Stroški: bol. podpora plačana 16.347*39 K, na dolgu 981*12 K, skupaj: 17.328*51 K; zdravnikom plačalo: 4719*27 K, dolgovalo 1815*80 K, skupaj: 6535-07 K; zdravila plačana 229371 K, dolgovalo 1705*92 K, skupaj: 3999*63 K; bolnišnicam plačalo 2677-— K, dolgovalo 399 K, skupaj: 3076*— K; upravni stroški 132902 K, na dolgu 8283 K, skupni 1411*85 K; odpisalo se je 1038*50 K, razni stroški: 17283 K. — Skupni dohodki pie-tečenega upravnega leta so: 28.813K 13 vin., a stroški: 33.09289 K, tako se je lanski rezervni fond, ki je znašal 16.685*83 K zmanjšal na 11.367*47 K. Pregled premoženja: gotovina koncem leta 250*77 K, v pošt hranilnicici 63490 K, v mestni hranilnici Radovljica 4318*19 K, dolgovani doneski 11.066*31 K, obresti 219.97 K; skupaj: 16.490* 14 K. — Dolg: udom podpora 111912 K, zdravnikom 1815*80, lekarnam 1705*92 K, bolnicam 399 K, razni 82*83 K, skupaj: 5122*67 K.
_ Dalje prih.
Il Tržiča. V nedeljo so naši Nemci ustanovili žensko podružnico nemškega šulferajna. Ne bavili bi se s to ustanovitvijo, a pridružile so se Nemkam nekatere nemškutarice, hčere slovenskih atarišev, ki še nemški ne znajo. Ni jih bilo aram,
iti nepovabljenim v to družbo, ki do dna duše črti vse, kar je slovenskega. Gospodične Ahači-čeve so se hotele najbrž prikupiti Nemcem, da bi v bodoče kupovali pri njih. Pa jim se zna zgoditi kakor trgovcu Auru, ki je pretečeni teden napovedal konkurs. Nemcev je premalo tu v Tržiču, da bi mogel kak trgovec shajati samo ž njimi. Upamo, da še vaš list ne bo več prodajal v trgovini, nad katero se blišči samo nemški napis Tn koje lastnice podpirajo najhujše sovražnike slovenskega naroda. Umeven je ta korak pri gospodičnah Ahačičevih; kšeft je kšeft; čudno se nam pa zdi, da je popolnoma neovisni g. Žepič pustil svojo hčerko v to družbo. Seveda, kar je nemškega je nobel in Schuhmacher se lepše sliši kakor črevljar. Že dolgo časa je preteklo, kar se je sklenilo, ustanoviti v Tržiču žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, a stvar je zopet zaspala. Nemci so nas morali spomniti na našo narodno dolžnost. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor te podružnice. Takrat pa se zberite, Slovenke, v polnem številu, da pokažemo nasprotnikom, kaj premoremo mi.
Il selike doline. Podporno društvo gozdnih delavcev na Češnjici tudi našteva »Domoljub" med znamenitostmi češnjiške vasi. Pa je tudi res znamenitost! Svoj delokrog ima na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem in ima (čujte in strmite!) 40 članov. Samo toliko gozdnih delavcev so mogli nabrati z vsem vabljenjem, strahovanjem, lažjo in obrekovanjem. Pa niti večina teh niso gozdni delavci. Ej, ti so bolj prebrisani kot ubogi sodarji. Sicer je pa to društvo res nekaj posebnega. Sedež ima na Češnjici, predsednika na Rudnem, šribarja v Dražgošah, člane v štirih deželah, osnovano je bilo pa na Pertovču med gromom in bliskom iz Krekovih ust in oči.
Zgodovinski in slovstveni pregled za prih. teden.
28. marca: 1483. * Slikar Rafael Santi. — 1521. Slavnostni vhod Ferdinanda I. v Pragi. — 1592. * Vzgojeslovec Jan Arnos Komensky. — 1749. * Astronom Laplace. — 1824. * Naravoslovec L. Büchner. — 1849. t Botanik Endlicher.
29. marca: 1464. Matjaža Korvina venčajo v Stolnem Belemgradu za ogrskega kralja. — 1773. * Slavni botanik France Hladnik v Idriji.
30. marca: 1282. Sicilska vespera. — 1559. t Računar Adam Riese. — 1814. Papež se uda »sveti aliansi". — 1856. Mir v Parizu, s katerim se konča krimska vojna. — 1888. f Dr. Valentin Zamik, oče slovenskih taborov, v Ljubljani.
31. marca. 1596. * Renatus Cartesius. — 1683. Cesar Leopold L in poljski kralj Janez So bieski skleneta zvezo zoper Turke. — 1727. Fizik Isaak Newton. — 1732. Skladatelj Jožef Hakyn v Rohranu na Avstrijskem. — 1814. Kapitulacija Pariza. — 1868. V Avstriji izdajo nove šolske zakone. — 1898. f Pesnica Lujiza Pes-jakova v Ljubljani.
1. aprila: 1781. f H. Aurabeau, govornik francoskih revolucijonarjev. — 1810. Napoleon se poroči z Marijo Lujizo. — 1848. Sardinski kralj Karol Albert napove Avstriji vojno.
2. aprila: 1748. * Dr. Juri Starovašnik, vse-učiliški profesor zdravilstva in pisatelj, v Kamniku. — 1801. Nelson zmaga v francoski bitki pri Kopenhagenu. — 1805. * Kristijan Andersen, znameniti pisatelj pravljic. — 1814. Francoski senat odstavi Napoleona I. in njegovo rodovino.
— 1814. * Pesnik France Svetličič v Spodnji Idriji. — 1872, f Morse, izumitelj pisalnega brzojavnega stroja.
3. aprila: 1643. * Vojvoda lotarinški in bavarski Karol V. Leopold, ki je 1. 1683. osvobodil Dunaj, 1. 1886 osvojil Ofen in 1. 1687. premagal Turke pri Mohaču. — 1782. Cesar Jožef II. ukaže, da se morajo graditi pokopališča izven vasi, trgov in mest. — 1838. * Francoski državnik Gambetta.
— 1856. * Pisatelj Janez Belec v Radomljah.
Godovi prihodnjega tedna:
28. jan. K-, Prosegoj; 29. Ciril, šk., Branivoj, Draža; 30. Angela, vd., Pribislav; 31. Modest, Mojmir, Hotena; 1. aprila Hugon, Motimir, 2. Frančišek, Gojmir, Miloslava; 3. Rihard, škof, Žarko, Istislava.
Vojska in hranilne vloge.
Vsled strahu pred vojsko je ljudstvo ponekod močno zbegano in se boji za svoj denar, ki ga ima naloženega po raznih zavodih. Razširila se je vest, da bi v slučaju vojne država posegta po denarju raznih hranilnic in posojilnic.
Ta boja/.en je popolnoma neutemeljena in neopravičena I Pravice države do svojih državljanov je v zakonih natančno določena. V nobenem zakonu pa ni državnim oblastem dana pravica, da bi smele kakorkoli zapleniti premoženje svojih državljanov ne v miru, ne v vojnem času. Opozarjamo tukaj na izjavo finančnega ministra Bilinskega, ki jo je profili teden podal v poslanski zbornici. Minister je dejal mej drugim:
Dovolite, da se izjavim ne samo v imenu vlade, marveč v imenu vseh, ki soglašajo z mojimi besedami. Nikdar in nikoli se ne more zgoditi, da bi avstrijski vlada posegla po imetja, ki nam je
sveto 1 Vloge v hranilnicah in posojilnicah so popolnoma varne in ostanejo varne in nedotakljive, pa naj bo mir ali vojna i Vlagatelji nimajo niti najmanjšega povoda, da bi dvigali svoje vloge iz hranilnic in posojilnic!
Sicer pa država niti ne more do hranilnih vleg v denarnih zavodih.
Hranilna vloga se izplača turno tistemu, ki prinese hranilno knjižico. Ako bi terej država res hotela zapleniti v hranilnicah in posojilnicah naloženi denar, morala bi najprej od hraniteljev dobiti vložne knjižice in š; le s pomočjo vložuih knjižic vzdigniti denar, ker drugače ga ne dobi nihče in ga ne sme dobiti.
Vloge hraniteljev so v vojnem času mnogo belj varne v denarnih zavodih, nego če bi jih posamezniki imeli doma, kjer je denar izpostavljen vsakojakim nevarnostim, n. pr. ognju, tatovom itd. Te nevarnosti so v vejnem času še mnogo večje nego v miru. Najbolj varno je denar spravljen v tahih razmerah v denarnih zavodih, predvsem v hranilnicah in posojilirch.
Kdor ima torej denar doma, naj ga nese v bližnjo hranilnico in posojilnico I Potem bo lahko brer, skrbi.
Treba jo pomisliti, da naSi denarni zavodi razposojajo denar tako varno in previdno, da se niti v najhujšem slučaju ne more pripetiti kakšna izguba. Denar se posoja večinoma na posestva, oziroma proti osebnemu poroštvu premožnih in zanesljivih oseb. Posestvo pa tudi ob vojnem času ne izgubi svoje vrednosti in je ne more izgubiti, zato je tako naložen denar tako varen, da si večje varnosti niti ne moremo misliti.
Če je nespametno, denar ob času miru imeti doma, ker tako ne nese nič obresti, je še bolj neprevidno, ga pridrževati v slučaju vojske doma. Nikjer ni tako na varnem, ";akor v hranilnicah in posojilnicah.
Ponavljamo, da se ni nikomur treba bati za denar, ki ga ima naloženega v naših hranilnicah in posojilnicah. Razne vznemirjajoče vesti, ki se ponekod širijo med občinstvom, češ, da je denar v nevarnosti, so popolnoma brez podlage.
Tudi če bi prišlo do vojske, je denar po hranilnicah in posojilnicah povsem varen, bolj varen kakor kje drugje. Sicer pa so državne blagajne za vojsko dobro preskrbljene.
Vlagatelji, ki imajo denar naložen po naših denarnih zavodih, naj ohranijo mirno kri in naj se ne dado begati po raznih praznih in neosnovanih govorcah. Vsaka nevarnost za hranilne vloge je namreč popolnoma izključena, kar bodi še enkrat povdarjeno!
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
V Kianju, dne 27. marca 1909.
Avstrijska zbornica je sprejela zakon o podržavljanju železnic. Na seji klubskih načelnikov se je sklenilo, dovoliti vladi, da sme na podlagi pooblastilnega zakona skleniti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Pooblastilni zakon se sklene najbrže prihodnji teden.
Državni Zbor je rešil v pondeljek zakon o podržavljanju železnic. V torek ja opravil generalno debato o poročilu odseka za zakonsko novelo o živinskih kugah in potem se je razvila razprava o zakladnih listih, ki jih je vlada izdala, ne da bi bila vprašala državni zbor ali pa mu poročala. Pokazalo se je zopet, da slede stranke večine brezpogojno in brez obzira na pravice parlamenta.
Bivši poljski minister-rojak grof Dzietiuszvcki je v torek nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap.
Tolstoj je v Jasni Poljani nevarno obolel, tako da se zdravniki boje katastrofe.
Ruski prome.ai minister knez Hilkov je umrl.
Proces proti Sičinakema, morilcu gališkega namestnika grofa Potockega, se je pričela 24. t. m. pred lvovjkim porotnim sodiščem.
Vatikan kaže v zadnjem času bojevitost. Pri volitvi papeža sta imela doslej vladarja dveh držav, namreč Avstrije in Španije pravico veta, to se pravi, lahko sta ugovarjala izvol itvi takih kar dinalov, ki jima ne bi bila všeč ko* papeža. Te pravice se je poslužil pri zadnjem konklavu avstrijski cesar, ki je protestiral proti kandidatur-kardinala Rampolle. Zdaj je papež odpravil to pravico. Svet se zaraditega ne bo podrl.
Ruska duma je dovolila 40 milijonov rublje v za vojaške priprave in municijo, v tajni seji pa je votirala 7 milijonov 485 000 rubljev za izboljšanje baltiškega brodovja.
Rumunaka vlada še ni Avstriji odpovedala trgovinske pogodbe, pač pa se splošno misli, da stori to. Rumunija zahteva, da se ji dovoli vpeljati 90.000 živali na leto, čemur agrarci po stari navadi ugovarjajo. Pod Aehrenthalovim predsedstvom je bila v torek seja prizadetih avstrijskih in ogrskih ministrov, ki se je bavila s tem vprašanjem. Kaj je sklenila, se ni javilo.
Novičar.
Svojim naročnikom In prijateljem list«! Z
današnjo številko smo končali prvo četrtletje 1909. Prosimo naročnike, ki so za naprej na dolgu, naj poravnajo čirn prej. Ob tej priliki vabimo zopet na naročbo. »Gorenjec" vrši po svojih najboljših močeh začrtano mu nalogo, zato pa mora imeti tudi podporo v obilnem številu naročnikov. Naročajte in širite ga torej!
Občinski odbor mestne občine Kranj je v svoji všerajšnji seji odobril zapisnik seje z dne 19. februarja in nato vzel na znanje oznanila županstva, da je deželni odbor kranjski potrdil pogodbo, sklenjeno med občino in c. kr. cestnim erarjem glede brezplačnega odstopa potrebnega mestnega zemljišča za zgradbo novega mostu čez Savo, nadalje, da se vrši 28. aprila t 1. v Kranju klasifikacija konj, da je prejel za ubožni zaklad nadaljno volilo pokojnega velikega dobrotnika revežev J. Majdiča v znesku K 10.000 in konečno, da je c. kr. deželna vlada potrdila predloženi tržni red za letne in tedenske semnje. Na to je izvolil odbor v komisijo za klasifikacijo konj Cirila Pirca in Josipa Majdiča, odobril soglasno predloženo bilanco mestne klavnice, o kateri je obširno poročal obč. svetnik Franc Krenner. O računskem zaključku in bilanci mestne hranilnice je nato obširno poročal predsednik finančnega odseka dr. Val. Štempihar in navedel posamezne podatke, iz katerih je razviden napredek hranilnice v preteklem letu, kajti imela je denarnega prometa 6,459.111 K 18 vin. in je znašal čisti dobiček skupno 27.145 K 34 vin. Tudi to poročilo je vzel odbor odobruje na znanje in izrekel upravnemu odboru hranilnice za uspešno delovanje svojo zahvalo. — Konečno je sprejel predlog policijskega odseka, da naj se priporoča podelitev koncesije za žganjetoč gostilničarju Jerneju Ručigaju in da odstopi mestna občina Rudolfu Florjančiču v Pungartu za regulacijo hiše potrebni prostor brezplačno.
Sodnik Lnschin in člen XIX, osnovnih zakonov. Iz Radovljice se poroča: Nadsodišče v Gradcu je poslalo našemu sodišču neki sklep, zadevajoč zemlji čno knjigo. Ta sklep bi se moral pri dotični občini — recimo na Bohinjski Beli zakonito razglasiti. Da je bil ta sklep v nemškem jeziku pisan, je pri naših razmerah samoobsebi umevno. Sodnik Luschin pošlje ta sklep županstvu z naprosilom, da ga da razglasiti, župan jim pa ta sklep vrne z uradno pripombo, da ga ne more pustiti razglasiti, ker ga ne razume. Sodniku Lu-schinu ta odgovor ni ugajal, zato pošlje ta nemški dopis še enkrat županstvu v svrho razglasitve z bistroumno motivacijo, da je vsled člana XIX. osnovnih zakonov nemškemu jeziku zajamčena enakopravnost, da mora tedaj župan ta nemški sklep sprejeti in razglasiti, sicer se bode sodišče pritožilo na okrajno glavarstvo. Zupan vrne ta nemški sklep v drugič sodišču z motivacijo kakor prvič. Sodnik Luschin je tedaj predložil to stvar nadsodišču s poročilom, da ga županstvo neče razglasiti, ker ga ne ume. Nadsodišče je naročilo okrajnemu sodišču, da naj preskrbi slovenski prevod nemškega sklepa ter ga naj pošlje županstvu, kar se je tudi zgodilo in sklep je bil razglašen. Pribiti pa je je treba, kako bistroumno je razglasil sodnik Luschin člen XIX. osnovnih zakonov in zato zasluži v polni meri, da v najkrajšem času avanzira. Pričakujemo trdno, da bode v kratkem imenovan za najvišjega sodnika — pa to pri Mašokolumbih.
Živega metulja je vjel te dni na Primskovem zvest naročnik našega lista. Metulj je iz družine somračnikov z imenom veleriiec (Macroglossa stel-latorum).
Na stotine divjačine bo poginilo. Z Bohinjske Bistrice se piše: Trije srnjaki privalili so se s plazom vred v dolino „V potoku" tik vasi Nemškega Rovta. Lovec je ponesrečencem napravil s krpi jam i gaz in jim prinesel krme, da jih ohrani v snežnem zametu pri življenju. Ponoči okrog 11. ure pa se je prikradel lisjak in se lotil živega srnjaka. Seveda jo je skupil, ker lovec, ki straži uboge živali, mu je posvetil s puško. — Na stotine divjačine bo poginilo v snegu in plazovih. Sneži še neprenehoma. Bojimo se povodnji. Promet od vasi do vasi je še vedno nemogoč.
Plazovi. Blizu Bocksteina je zdrčalo 2 velikanskih plazov v dolino. Neko kočo z 39 delavci je plaz odnesel s seboj; 11 se jih je rešilo, 15 so jih našli mrtvih, ostale išče 250 delavcev. — Tudi v anlaufski dolini je zasul plaz delavsko barako s 40 delavci. Ob 11. uri dop. so odkopali 17 mož, 6 jih je mrtvih, 11 težko ranjenih.
Velikonočnih razgledale proda .Češka šolska matica" vsako leto nad 2 milijona. Te razglednice so priproste, a vendar jih rodoljubi na Češkem cenijo nad vse druge. Tam se ne vpraša, kakšne so razglednice, temveč komu koristijo. Pa pri nas?I „So li lepe? po čem so?" — nikoli pa ni prvoi vprašanje: komu so na korist? — —
Državno podporo je dovolilo ministrstvo kranjskemu dež. odboru za otvoritev specialnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v znosku 2000 kron in delno pokritje za vzdrževanje omenjenega tečaja za leto 1909 1500 kron. Znesek 2000 kron se je dež. odboru že nakazal.
Namleijenl roparji v grele. 15. t. m. sta
prišla v škofjeloško kavarno ob 11. uri ponoči dva Staroločana ter pripovedovala, da so v ^rad višjega deželnosodnega svetnika udrli roparji, ki sedaj plenijo. Navzoči so takoj sklenili, da priskočijo Štralovim na pomoč. Poklicali so še druge in oboroženi s puškami, samokresi, sabljami itd. je družba tekla proti gradu. Tam so se postavili po vseh važnih točkah, dva korajžna fanta pa sta zlezla čez zid v vrt in pričela buditi domače z metanjem snega v okna. Začudeni so ti prihiteli na okna in sedaj se je pojasnilo, da v gradu ni roparjev, marveč je le domač hlapec pozno zvečer zapiral okna v prvem in drugem nadstropju. Ona dva Staroločana sta videla luč prehajati in sta slišala butanje zaklopnic ter hitro zasumila, češ, to so roparji, Vitez pl. Štral se je meščanom zahvalil za prijazno hrambo in na to se je družba z živio-klici in smehom razišla.
Kje je Tuhinjska dolina? Za večkrat me je marsikdo vprašal, kje je ta dolina P — Drage volje sem mu odgovoril; skrita je za lenim gorenjskim mestecem Kamnikom, podobna je Švici, ter se romantično raztega do kranjsko-štajerske meje, ob Gornje gradom do Vranskega. Tuhinjska dolina spada po deželni razde! ji t vi v < Gorenjsko*, torej pristen gorenjski kraj. Saj vendar v Rokovnjačih oni znameniti «Rajtguzen» je bil pravi »Thinc*. Ker je ravno tuhinjska dolina na Gorenjskem, čuditi s-- je, da ni bilo več let nobenega naročnika na naš list gorenjski. Seveda malo krivi smo sami, ker nismo lista poslali na ogled, sokrivi pa so tudi nekateri gospodje iz tamošaje doline, kateri sami sebe in tudi drug h ne opozarjajo k temu. Saj vendar naš <Gorenjec» zastopa v prvi vrsti celo Gorenjsko. Glej celo, takorekoč sin starega mesta Kranja v tuhinjskem Šmartnu ni naročen na našega «Gorenjca*, kaj hočemo potem od drugih Tuhinjcev zahtevati? To se mora predrugačiti. drugač bomo prišli s celim imenom na dan. Kakor se čuje, žele si v prvi vrsti Tuhinjci železnico, katera jim je že zdavnaj obljubljena, a jo najbrž na ljubo južni želez, zadržujejo. Ni bolj potrebne proge, kakor bi bila: Ljubljana—Kamnik—Polzela, katera bi nas in promet gospodarsko-poceni vezala z Štajersko. Pribito in priznano je, da je v tuhinjski dolini veliko premoga, pa tudi drugih vrednhi rudnin, kakor tudi lesa, poleg tega pa cvete tod živinoreja, katera bi se mogla še bolj razviti, ako dobe Tuhinjci »železno kačo>. Naša skrb bodi, da se začnemo temeljiteje zanimati za to velevažno dolino, saj vendar je Tuhinjska dolina toliko velika, da šteje celih šest fara.
V Moravčah ie umrl trgovec in posestnik g. Lovro Učakar v 63. letu starosti.
Živa Brno je vjel nadučitelj Rihteršič v Srednji vasi v Bohinju. Žival se bojda počuti v blevu jako dobro.
Draga ealata. V Ljubljani se te dni prodaja domača salata, nekoliko zelenih peresc, po 48 vinarjev komad.
Za ureditev vzorne sirarna v Stari Fužini v Bohinju je poljedelsko ministrstvo dovolilo <Mle-karski zvezi* 8000 K podpore.
Živinska zadruga se je osnovala v nedeljo 21. t. m. v Predosljih pri Kranju.
Trojčke je porodila v Zfornjih Jaršah pri Mengšu žena Alojzija Hauplmana, mizarja v slam-nikarski tovarni v Domžalah. Mati in deca so zdravi.
Sodni okraj Radovljica je izločen h dosedanjega oddelka c. kr. finančne straže na Jesenicah ter je prideljen oddelku c. kr. finančne straže v Radovljici, ki je zopet ustanovljen.
Podružnica o. kr. kmetijske družbe ne Primskovem pri Kranju je imela dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju na Primskovem jako dobro obiskan sestanek, pri katerem je predaval g. ravnatelj, ces. svetnik Gustav Pire ,0 umetnih gnojilih". Njegovemuprezanimivemu govoru, trajajočemu dve uri, posnemamo tele glavne misli: Živalska krma je sestavljena iz dušika, kalija, fosfata, apna, kremenčeve kisline i. t. d. Kar vzamemo zemlji, to ji moramo povrniti. Naša zemlja je revna na kalijevih in fosfatnih gnojilih. Najvažnejši nauk o gnojenju se upira na zakon o najmanjši množini, to je, množina pridelka je odvisna od tiste hranilne snovi, ki je je najmanj v zemlji. Z umetnimi gnojili pa damo zemlji nazaj, kar smo ji preveč vzeli ene rodilne snovi. Stara resnica pa vstane: hlevski gnoj je bil, je in bo prvi in najvažnejši gnoj, brez katerega ne more obstajati in izhajati kmetovalec Z umetnimi gnojili gnojimo na tri do štiri leta, vmes pa s hlevskim gnojem. Ne glede na fizikalično izboljšanje zemlje se zarede v gnoju neke glivice, ki so neobhodno potrebne pri razkrajanju raznih redilnib snovi. — Kmetovalec mora poznati svojo zemljo, da potem ve, katerih snovi ji nedostaja, da jih potem nadomesti z umetnimi gnojili. Umetna gnojila so: 1. fosfati, ti so: superfosfati, Tomaževa žlindra, kostne moke, sirovi fosfati in peruansko groma; 2. kalijeva gnojila: kajnit, 40% kalijeva sol in žvepleno-kisli kali; 3. dušikova gnojila: čilski soliter, žve-plenoklisli amoniak, krvna moka, zmleta rogovina, volneni prah, znojena moka in apneni dušik. Ljudje gnoje najbolj s kajnitom in Tomaževo žlindro. Ti dve gnojili delujeta počasi, zato treba t njima pognojiu travnike jeseni. Spomladi naj
se gnoji s superfosfatom in s 40 */q kalijevo soljo, ki jo je priporočati namesto kajmta, ki je dokaj dražji. Na en hektar, to je na 10 mernikov po-setve naj se vzame 100 kg kalijeve soli in 250 kg superfosfata; namesto dušikovih gnojil, ki so zelo draga, naj se marljivo gnoji z gnojnico, ki ima veliko dušika in za katero se še veliko premalo skrbi. — Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili poljudnemu predavanju in dali duška svoji zahvali z glasnimi pohvalnimi klici. — V imenu primskovske podružnice je zahvalil predavatelja njen načelnik g. France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju.
Ii Škofje Loke. Oni g. «Jsponc> o katerem je svoj čas že »Gorenjec* poročal, sili zopet z svojo barvo na dan. Tako se je zgodilo, da je v eni loških gostiln stresal svoje nemškutarstvo, ter se izrazil proti nekemu, ko mu je dotični slučajno hrbet pokazal, da to ni po slovensko. . G. Japonc, priporočamo vam da s svojo barvo ostanete doma 1
— Pred kratkim jo je odkuril od nas, tje gor nekam na Koroško tisti «Pumpenhavzar», o katerem smo že lansko leto culi, da se vedno baba s svojo nemščino. Pred odhodom se je menda tudi izrazil, da ga ne bode več na Kranjsko nazaj in da noče biti več Slovenec Adijol
V škofjeloški okolici je vse polno tujih kupcev in prekupcev, ki nakupavajo krompir. Radi tega se je cena krompirju dvignila. Posestniki, kateri imate še kaj krompirja naprodaj, držite se cene in nikar ga ne prodajajte za slepo ceno 1 Neki posestnik ga je prodal 100 kg za 12 kron.
V Komendi je umrla mati mengiškega nad-učitelja, gospa Marjeta Letnarjeva.
Ustanovni občni ibor »Sokola« ne Bledn se vrši jutri v nedeljo v hotelu cjekler» ob treh popoldne.
Z gradbeni doli pri savskem mostu v Kranju, kakor tudi pri kranjskem vodovodu v Tupaličah so
pričeli ta teden.
Občina Mevčiče pri Kranju zgradi novo šolsko poslopje in je že kupila stavbišče za 3400 kron.
Promoviran je bil dne 22. t. m. na živino-zdravniški šoli na Dunaju za živinozdravnika gosp. Lovro Tepina iz Stražišča pri Kranju.
CHea is občinstva. V Kranju so splošno razširjene ošpice. Vsled tega ne smejo otroci in dijaki iz prizadetih hiš v šolo. A čudno je, da smejo v šole učitelji, kojih otroci imajo isto bolezen. Malo pojasnila v tem ozira bi bilo prav dobro.
Kmetijska podružnica za selško dolino v Se!« cih ho imela v nedeljo, 4. aprila popoldne občni zbor, na katerega se opozore vsi člani te podružnice. Pri tej priložnosti bo tudi predaval društveni ravnatelj g. Gustav Pire
Dmtbe sv. Cirile in Metode kaj pridno podira podružnica Dovje-Mojstrana. Samo v nabiralniku g. G. Janše, p. d. »Železnik" se je nabralo v kaj kratki dobi 25 K 91 vin. Gosp. trg. Zupan prodaja istotam v svoji kolodvorski restavraciji z vspehom družbine razglednice in kolke.
— Posnemajte jih, zavedni Slovenci 1 — Živeli 1
*
Pri občinskih volitvah * ftp. dlaki pri Ljubljani so v III. razpredu prodrli socialni demokratje, v II. in I. razredu pa Nemci s klerikalci in socialni dem okra t ie. Žalostna nam majka I
Električni promet ne državnih Ielesnieah. O tem je izvršenih 10 detajlnih načrtov, med njimi izraba Save pri Kranjski gori in Lraba Soče. Sedaj se bodo ti načrti še natančnejše preštudirali in izbrali najboljši in najprimernejši.
Deielnosboreke volitev ne Vipavskem. Nova volitev deželnega poslanca iz volivnega razreda kmetskih občin v volilnem okraju Vipava - Idrija namesto umrlega poslanca Ivana Lavrenčiča se bo vršila dne 3. aprila 1909 na postavno določenih voliščih.
Deželnosborske volitve ne Koroškem so se
v sredo, 24. t. m. pričele in sicer v splošni kuriji, za nemške nacijonalce pod slabo zvezdo. V vseh štirih volilnih okrajih je prišlo do ožjih volitev, ki se vrše danes. V volilnem okraju celovškem (I.) so dobili: dr. vitez Metnitz (nem. nac.) 4919, Grafenauer (Slov.) 5099, Lukas (soc. dem.) 2576 glasov. Torej ožja volitev med Grafenauerjem in Metnltzem. V volilnem okraju šentvidskem (II.) so dobili: GrOssbauer (nem. nac.) 4768, Tatschl nem. klerik.) 4546, Riese (soc. dem.) 2956 glasov. Torej ožja volitev med Grdssbauerjem in Tatschlom. V volilnem okraju beljaš! em (III.) so dobili: Brugger (nemški nac) 3261, T ur k (Slov.) 1238, Kaufman (nemški kler.) 587 in Eich (soc dem.) 3102 glasu. Torej ožja volitev med nacijonalcem Bruggerjem in soc. dem. Eichom. V volilnem okraju špitalskem (IV.) so dobili: dr. Steinvvender (nemški nac.) 5428, Hofer (nemški klerik.) 4533, Gabriel (soc dem.) 1785 glasov. Torej ožja volitev med Steinwenderjem in Hoferjem. — Danes se vrie ožje volitve. Za nas bo zanimiv izid posebno v I. in III. volilnem okraju. V I. je zmaga slovenskega kandidata odvisna od glasovanja socialnih demokratov, nasprotno pa v III. volilnem okraju zmaga socialno-demokratičnega kandidata od slovenskih glasov. Ne vemo v trenotku, kaj so politični voditelji sklenili, pa zdi se nam v tem slučaju kompromis umesten. Nemškim nacijonalcem bi se na ta način Iztrgala dva mandata!
Umetnost in književnost
Knjige Slovenske Matice za 1. 1908.
Kamiiike ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Poljuden geološki in krajinski opis. II. zvezek. Spisal Ferdinand Seidl. Ljubljana 1908. — 2a prvi zvezek te knjige je pozdravil z veseljem in zadovoljnostjo vsak, ki mu je pri srcu napredek naSega slovstva. Takisto nam ugaja drugi zvezek v vseh ozirih: lep tisk, koncem knjige 43 kranjskih podob, velik geološki zemljevid v barvah, rastjepisni in ledenodobni zemljevid ter 12 raznih načrtov in prorezov. Velike važnosti so zlasti pri-dejane pokrajinske slike, katerih nabiranje je prizadejalo pisatelju pač mnogo napora. Vsaka teh slik pomeni strokovno presojo dotične pokrajine in prirodne prikazni; in za marsikatero sliko je bila pogoj prava planinska tura. včasih, ob vremenskih neprilikah celo več tur. Knjiga vabi torej s svojo lično zunanjostjo, nič manj pa ne mika z zanimivo, občinstvu povsem novo snovjo — geologijo — in kliče v planine k prvemu vrtcu pri-rodnih užitkov. Prav v zadnjem oziru je njena cena za planinstvo neizmerna. Kdor i njej prebere le nekaj poglavij, ta se bo oprostil za vse čase tistega vsakdanjega planinstva, ki ima za svoj glavni namen, da uniči vrh gora toliko in toliko klobas, izruje nekaj planink, si ožge kožo in potem pol leta re-nomira. Taka knjiga daje naši ljubezni do gora vsebino in plodovitost. Gore pred nsmi kar oživa Odpirajo se nam milijonoletja in tudi mi črvički dobimo v njih odkazan svoj prostorček. DosUj smo bodili uživat v gore le «razglede». Kaj je to, razgled? Mrtva skupina večje množice geografskih predmetov; sedaj lahko uživamo razgled in vpogled, zunanjo obliko in notranje osrčje. In prav to naj bi bil poglavitni plod knjigi: ljudi zvabiti v gore, izbili jim predsodke, da hodijo v gore le tisti, ki iščejo nevarnosti. Ljubitelj prirode najde v gorah to, kar ga more mikati: mnogoličnost. Torej — s planinsko palico v roki in z znanjem te knjige v glavi — bajd pod goro in na gorel
A. Rape: Mladini- I. zvezek z 8 slikami. Izdalo in založilo društvo za rgradbo učiteljskega konvikta. Ceaa 1 K, s poštnino 1 K 16 v. Pri* poročamo.
Svoji k svojim!
Prodam več tisoč komadov
stresii §f tli
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali
ali verejami.
9 20
Ivan Waland, posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
Večkrat premiranol
JOS. IfEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulioe   aVt. 4.
Stmeio-osetio li koutrokcijsko kljočaviiCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta. ?e 52-4
valjidni zastori (Rollbalkon).
r
+
Brata HLMKA
izdelcvatelja kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparate in bandaže
£ jubljana, Prešernove nI. S
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne iile, kžlne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samokiistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložit. •■- Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-3 62—62 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja napodila  aa Izvršujaja točno,
hitro In diskretno. Galva nični ponikiovani savod s obratom na motor. Popravila aa tavrtajeje točno |n oano.
Novica.
Singerjev „66" najnovejši in najpopolnejši šivalni stroj 20. stoletja.
Inger Co.,
delniška družba šivalnih strojev
v Kranju
nasproti c. kr. pošte št. 53.
Novica.
Izvirni S ing er je vi šivalni stroji se kupujejo samo v naših prodajalnah.
Iščejo se
zmožni potniki
905—2
za prodsjo gospodarskih strojev. Le res zaupanja vredne osebe naj pošljejo svoje naslove pod «P. M. Nr. 3697» na Rudolf Mosse, Dunaj L, Seiler-statte 2.
tt tasta
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr!! 12 52—32
Samo 6 dni ~w®
vozijo francoski brzoparmki L a Provenoe, !■& Savoie, La Lorraine in La Touraine iz
Ha vre v Newyork. == Najkrajša črta. —.......
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska c. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
Od c. kr. namestiiištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v
L. JandI
Loterijska srečka dne 20. marca 1.1.
Gradec  CG   65   78   83 90
Svoji k svojim!
20 52—60
Staroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s plsenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarno, in izb ornim protivin-akim pi^om iz pivovarne kneza schvrarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
prevzame brezplačno revizijo vseli tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—19
Šivalni 8troji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-12
Iv. Jax-a v I^jubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje ' najbolj priznane
siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Zlate svetinje: Berlin,Pariz, V«itd. A/
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
ZobotehRiM atcljf
Oton 5eydt
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranila korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalja VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-11
Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
Št. 366.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani Je ugodila prošnji mestne občine kranjske aa preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo, počeni* z letom 1909
84 3-3
vsak prvi pondeljek maja, septembra, oktobra, novembra in decembra.
Ako pade te dni kak praznik, ali v meseca novembra vseh vernih daš dan, se vrši letni semenj prihodnji pondeljek.
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni semnji v Kranju in sicer 25. aprila (sv. Marka), dne 1. avgusta (Kocijanov sejni), dne 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lnkež) in dne 11. novembra (sv. Martin).
MESTNO ŽUPANSTVO V KRANJU
dne 1. marca 1909,
D-C
9272
P*Hno   O »m v Kranju prodaj«
dobro In *>« oent Jčolezno *jn «2.].«». oerl|«Uo ■>>«'*£<>. x-111« kotle Morla SC«»11, orodje ae*i ol.rt, Koapudlnjatvo 1«  tametljatvo,  «ve£* neme, trav.
j>»-«»>..*.,« ►  le. ivi »,  detelje, iti* o»rne  1«. domuoe. \i *r>
Zobozdravniški ^talia obotehniškl :: ttlUljB
dr. WM GloMniK
▼ Kranju 152_29 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Tonnies
v Ljubljani V
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse stroj o za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Ceneno eeško « posteljno   perje I
5 kg novega, oskubenega K 960, boljše K 12-—, belo, mehko, oskubljeno, K 18"— do 24•—, sDežnobelo, oskubljeno, K 80'— do K 36 —. Pošilja franko po povzetju. Zamenja in vzame 68       se nazaj, če se povrnejo poštni stroški.    6—6
BtncdiKt Jacbscl. £obcs 371 pri ?lznn, (to).
68 42—7
Najmilejše milo za kožo :: kakor tndi sa pege. ::
Dobiva   m& povsciti.
od navadne do najfinejše vrste vedno  v zalogi po zelo nizki coni priporoča
J. Kocmut
trgovina z galanterijo in drobnlnami v Kranju        83 4
ter vse v to stroko spadajoče predmete, kakor tudi
Dalje priporočam cenj. damam različne prsd-tlskarije na platno za ročna dela, Juta, Gogreie, platna v različnih barvah ter ■vilo in svilnat garn.
Cen nizke I Blago solidno! Postrežba ločoal
■ ■ ■ i                                      I M ■ ■		
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina	■    ■ ■
■ ■		■
a m m		m m m
Jranc Sottvan, sin - £jubljana v stari Soovanovi hiši na jVtestnem trgu it. 22.		
■ ■ D	80 43   4                                                                                     |j    ■    ■ ■	
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in braskega eukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju (rakov is saloiskii sotenj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—3
Hftlfitf SfOlfltta galanterijskega, norimberškega, mod-»#^§^§a |guirini nega in drobnega blaga ::
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
priporoča * 13—12
za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ženskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garniture, kravate, srajce, ovratnike, prsnike, zapestnice, nogavice in sploh vse v to svrho  spadajoče potrebščine.
Glavna tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric in najnovejših tržnih tašk.
OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cene znatno nizke in brez konkurence. Na drobno in debelo I     ================      Na drobno in debelo I
S o
S
10 ar
M —
O _
c e£
o &
5
O
■
■
Zaloga vsakovrstnega
® lesenega, železnega e in poblazinjenega pohištva
JPiao & Coriip«
l i Jjrijjni, t Kolizejn, na Marije Terezije cesti {t 11
Majvečja trgovina na Bereijta.
Rudolf Rus
nrar ▼ Kranju
poleg lekarno.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ar, zlatnino In srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Nafnilje ceno.
Priznano lzborno blago. ........
60
10
Ne zamenjujte nemške »Kranjske hranilnice' v Ljubljani s slovensko »Mestno hranilnico -A_v Kranji4!_^
Pred kratkim iz Ljubljane po vaseh razposlane knjižice (bukvice) pod imenom »Kranjska hranilnica" imajo v mislih le nemško „Kran]sko hranilnico v LJubljani", to je »staro šparkaso" v LJnbllani, ne pa
slovensko »Mestno hranilnico" v Branji.
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
Mestni hranilnici
v Kranji.
deanI5aTe poroii lastni rezervni zaklad
I.......M,,......,,.„.......|   . ........................ ---—--- , -
ki iznaša sedaj ::  nad 212.000 kron =
in pa mestna občina kranjska z vsem svojim premoženjem
ter z vso svojo davčno močjo. =-
V to hranilnico vlagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar, kar dokazuje, da je pri tej hranilnici naložen denar M
popolnoma varno naložen.
Tudi če bo vojska, ni se treba bati vla-«m gateljem prav nikake izgube.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih hranilnic ter posojilnic kot hranilne vloge, pri tem se pa na obrestih nič ne izgubi.
estu hruiliki ¥ Kranji" im& si@j© pisarit ¥ Kranji, it
Udaja kemerdj «QertirJaa».
OdiOTtrai nrodvk LutoiUt Miku«.
Lastnina m Usti It. Pr. Lanspreta ▼ Kranja.