Predlog Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81) in na podlagi 3. člena zakona o pre-krških (Ur. list SRS, št. 25/83) in na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana-Center (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81). na pod-lagi 190. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS. št. 2/78. 31/81, 8/82), 175. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rud-nik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) so skupščina občine Ljubljana- Center na seji zbora združenega dela dne .......... in na ......... seji zbora krajevnih skupnosti dne...........skupščina občine Ljub- Ijana-Šiška na .......... seji zbora združenega dela. dne .......... in na..........seji zbora krajevnih skupnosti dne..........terskupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na..........seji zbora združenega dela dne .......... in na.........seji zbora krajevnih skupnosti dne......... sprejeie ODLOK o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost I. TEMEUNE DOLOČBE Lčlen S tem odlokom se razglasijo za naravno znamenitost: Tivoli, Rožnik in Sišenski hrib za krajinski park; v sklopu tega krajinskega parka se razglasi: — območje Mosteca in Malega Rožnika za naravna re-zervata, — območje Pod Turnom za naravni spomenik in — klasični del Tivolija za spomenik oblikovane narave. 2. člen a) Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba pred-stavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane, kjer so na-ravne in kulturne prvine združene v enovit kultumo kra-jinski prostor. Tivoli se odlikuje z vodoravno oblikovano-stjo, ki prehaja v gričevnat gozd Rožnik in Šišenski hrib ter se povezuje v zelenem pasu s širšim zafedjem krajin-skega parka Polhograjski Dolomiti. Rožnik in šišenski hrib sta porasla s samoniklo gozdno vegetacijo, kjer so posamezna drevesa pomembna po sta-rosti in dimenzijah. Na gozdnem območju nad športno dvorano Tivoli so pomembni zlasti stari bori in bukve. V gozdnem sestoju so posebna vrednota neautohtone vrste dreves in številni izviri. To območje je hkrati znano kot na-hajališče reliktnih močvirsko barjanskih biotopov in je kla-sična botanična lokaliteta vrste evropska gomoljčnica (Pseudostellaria, europaea). Posebno estetsko vrednoto povezano s kulturno dediščino predstavlja parkovno obli-kovana površina Tivolija. Poleg teh značilnosti združuje to območje še naslednje dele kultume dediščine: cerkev na Rožniku, spomenik Ivana Cankarja — delo akadem-skega kiparja Frančiška Smerduja, Cankarjevo spominsko sobo, prostor manifestacij I.maja na Cankarjevem vrhu, živalski vrt, perišča pod Šišenskim hribom in rekreacijski prostor Mosteca. b) Na območju Mosteca in Malega Rožnika so reliktna močvirsko barska rastišča redkih vrst in rastlinskih združb s prvorazrednimi botaničnimi lokalitetami: trolistni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), okroglolistna rosika (Drosera ro-tundifolia), kalužni šaš (Carex limosa), barska vijolica (Viola uliginosa), dlakava mahovnica (Oxycoccus quadri-petalus), močvirska kačunka (Calla palustris) — edino na-hajališče v Sloveniji. Tu so tudi rastišča za domnevno izumrle vrste: Loeselijeva grezovnica (Liparis loeselii), bar-ski lisičnjak (Lycopodiella inundata), srednja rosika (Dro-sera intermedia), močvirska grezulja (Scheuchzeria palu-stris), poletna škrbica (Spiranthes aestivalis). c) Območje Pod Turnom je klasično nahajališče evrop-ske gomoljčnice (Pseudostellaria europaea), ki je po-membno kot vzorčni primer — prvo najdišče te vrste. Č) V Tivoliju, ki je v neposrednem zaledju Ljubljane in njenega jedra, so naravne in krajinske kvalitete v sožitju z objekti kulturne dediščine, ob katerih so nastale prve parkovne zasnove, ki so z zasaditvijo Lattermanovih dre- voredov dobile javni značaj. Med kvalitetne prvine Tivolija sodijo drevoredi. Njihove baročne zasnove so se ohranile posamično in delno^ (osni drevored ob Ceklnovem gradu, vodnjak pod Tivolskim gradom). K oblikovanju parka Tivoli so poleg vrtnarja Heinitza s parkovno zasnovo ob Jakopičevem sprehajališču, največ prispevali arhitekt Plečnik z Jakopičevim sprehajališčem, arhitekt Kobe z zasnovo letnega gledališča in južnega dela Tivollja ob ribniku ter akademski klpar Zdenko Kalin s po-stavitvijo simboličnega kipa fantka s piščalko. Oblikovno zasnovo Tivolija dajejo tudi Tlvolskl grad, Cekinov grad, Svicarija, fontane, sprehajallšča, Cankarjeve breze in Je-senkova spominska plošča. V Tivoliju je nad 80 drevesnih vrst, od katerih izstopajo kot redke: močvirski taksodij (Taxodium distichum), jude-ževec (Cercis siliquastrum), himalajski bor (Pinus grfithii), ginkovec (Ginkgo biloba), omorika (Picea omorica). Zna-čilne za Tivoli so tudi posamezne vrtnarske forme in po-sebne razrasti grmov in dreves. Med drevesl večjih di-menzij so: tisovec (Taxus baccata) pri Cekinovem gradu, cemprin (Pinus cembra) v parkovni zasnovi ob Jakopiče-vem sprehajališču in platana (Platanus acerifolius) ob Ce-lovški cesti. II. OBSEG NARAVNE ZNAMENITOSTI IN IMETNIKI OZIROMA IMETNIKI PRAVICE UPRAVLJANJA 3. člen Meje naravne znamenitosti potekajo po naslednjih območjih: a) Mefe krajlnskega parka potekajo: Meja poteka na severovzhodu v k. o. Spodnja šiška in sicer oč križišča zahodnega roba Celovške ceste (parc. št. 1446) in železniške proge proti severozahodu ob zahod-nem robu Celovške ceste oziroma po vzhodnih mejah par-cel št. 1396/1, 1389, 1311, 1310 in 1319. Ob parceli-št. 1319 se meje obrnejo proti jugu po severni meji te parcele in nato proti jugozahodu po meji te parcele do parcele št. 1311/2. Meja se nato obrne po jugovzhodni in severo-vzhodni meji parcele št. 1316/2 in poteka proti severu ob vzhodnem robu parcele št. 1311/1 ter po njenem se-vernem in zahodnem robu do severne meje parcele št. 1311/2, od koder se nadaljuje v lahnem zavoju proti severu po severovzhodni meji parcele št. 1317. Meja se nato obrne proti zahodu po severozahodnem robu te par-cele do parcele št. 1314, kjer se obrne v obliki zagozde po celotnem vzhodnem robu te parcele in se nadaljuje po jugovzhodni in severovziiodni meji parcele št. 1315, ob jugovzhodnem in severovzhodnem ter severnem robu par-cele št. 1455/2 ter v lahnem loku proti vzhodu ob jugo-vzhodnem robu parcele št. 1495/1 proti severu. Ob vzhod-nem robu te parcele se meja obrača proti severozahodu in se v tej smeri nadaljuje po vzhodnih robovih parcel št. 1021, 1019/2 in 1019/1 do severa parcele št. 1019/1. Tam se meja rahlo obrne in poteka po severozahodnem robu te parcele do skrajnega zahodnega roba parcele št. 1019/2. Ob parceli št. 1496/2 se meja, ki poteka po vzhodnih robovih parcel št. 1496/2, 1534 in jugovzhodnem robu parcele št. 1012, obrača proti vzhodu. Ob severo-vzhodnem robu parcele št. 1012 se meja obrne proti se-verozahodu in poteka po skrajni severozahodni meji par-cele št. 1012 v k. o. Zgornja Šiška. Meja se v tej smeri na-daljuje po severovzhodnih robovih parcel št. 804/4, 804/1, 806 in 809/2, nadaljuje se po severni meji parcele št. 809/2, po severovzhodni meji parcele št. 809/1 in po severni meji parcele št. 810. V smeri proti severozahodu se meja krajin-skega parka nadaljuje po severnih robovih parcel št. 816/1, 816/2, 854, 855, 856, 857, 858, 859, 860/1, 860/2, 861/1, 862/1, 863/1, 864/1, 865/1, 866/1. Vse te parcele ležijo ob južnem robu poti Pod hribom (parcela št. 1882). Ob severni meji parcele št. 867/1, ki leži ob križišču poti Pod hribom in Matjanove poti (parcela št. 999) se meja parka obrne in teče po severozahodnem robu parcele št. 867/1 ter po severnih robovih parcel št. 1007/2 in 1010/1. Nada-Ijuje se po celotnem zahodnem robu parcele št. 1011/1 do parcele št. 1041/1, kjer se obrne na severno mejo par-cele št. 1041/1 in nato na vzhodno mejo parcele št. 1042 do južnega roba Matjanove poti (parcela št. 999). Nadaljuje se ob južnem robu Matjanove poti po severnih mejah parc.št. 1043/1, 1044/1, 1045/1, 1046/1, 1047/1 in 1048/1. Meja nato zavije po vzhodnem robu parcel št. 984 in 983 23 ponovno proti severu in severnih mejah parcel št. 982, 1070 in 1069 ob južnem robu poti Draga (parcela št. 1884/2), kjer pri parceli št. 1069 zavije proti jugozahodu po zahodnem robu parcel št. 1069 in 1068. Meja se nato obrne na severrii rob parcele št. 1067 in po njenem za-hodnem robu do parcele št. 1066/1, kjer teče po severnem in po zahodnem robu te parcele ter po severnem bregu potoka (parcela št. 1868 in 1868/2) do Koseške ceste (parcela št. 1114/1). Nadaljuje se proti severu po zahodnem robu Koseške ceste oziroma po vzhodnj meji parcele št. 1114/1 do ceste Draga (parcela št. 1884/2). V ostrem zavoju se meja obrne proti jugu po zahodnem robu parcele št. 1114/1 do parc. št. 1117/2, kjer se meja parka ponovno obrne proti zahodu po severnem robu parc. št. 1117/2 do parcele št. 1117/10. Tu se meja obrne proti jugu po za-hodnem robu te parcele do parcele št. 1117/8, kjer se obrne proti zahodu po celotni severni meji parcele št. 1117/8 in po severni meji parc. št. 1117/9 in 1120/2. Meja se obrne proti jugozahodu po zahodnem robu parcele št. 1120/2, 1121/5 in 1121/6, ki mejijo na vzhodni rob Kmečke poti (1121/1). Pri parceli št. 1121/3 se meja v lahnem za-voju obrne proti zahodu po severnem in severozahodnem robu parcele št. 1166/1 in se nadaljuje po zahodnih robo-vih parcele št. 1166/2 in 1163/2, kjer na južnem delu par-cele št. 1163/2 seka potok (parcela št. 2200/1). Nadaljuje se po severovzhodni meji parcele št. 1217/1, nato zavije po severozahodni meji te parcele in zahodni meji parcele št. 1218/2 ob vzhodnem bregu potoka Pržanec (parcela št. 1867/5) proti jugu, kjer poteka po zahodnih mejah par-cel št. 1201 in 1197. Pri parceli št. 1196 preide meja kra-jinskega parka v k. o. Brdo. Meja se nadaljuje proti jugu po vzhodnem bregu potoka Pržanec oziroma po zahodnih mejah parcel št. 1252, 1255, 1256, 1259, 1260/2, 1260/1. Meja parka sledi tu zavoju potoka Pržanec in se nagne proti jugovzhodu po jugozahodnem robu parc. št. 1455 do potoka Glinščica (parc. št. 1866). Meja se nadaljuje proti jugovzhodu in teče ob severnem bregu potoka Glinščica oziroma po južnih mejah parc. št. 1447, 1446, 1442, 1441, 1440, 1425, 1424, 1423, 1422/1 in 1902, kjer na skrajnem južnem delu parc. št. 1902 preidž do meje k. o. Vič. Nada-Ijuje se ob meji k. o. Vič oziroma po jugovzhodnem in se-verovzhodnem robu parc. šl. 1902 do parc. št. 1420/1. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 1420/1 oziroma po južnem robu Večne poti (parc. št. 1877/4 v smeri proti severovzhodu. Meja preide na severni rob Večne poti (parc. št. 2015/1) in se nadaljuje po jugovzhodni meji parc. št. 53 in severovzhodni meji te parcele do cesie V (parcela št. 64), kjer se nadaljuje po južnem robu Ceste V in po južnih mejah parc. št. 70/2, 70/1 in 69 oziroma po severnem robu Večno poti. Ob parc. št. 60 se meja obrne proti severu po vzhodnem robu te parcele in se nadaljuje po njenem severovzhodnem robu. V smeri proti severu teče meja po vzhodnih robovih parc. št 68, 65, 67 do parc. št. 75, kjer se obrne proti vzhodu po južni meji te parcele. Ob vzhodni meji parc. št. 765 se meia parka obrne proti severu in nato proti juou po južnem robu parcele številka 77/3. Meja ie nadaljuje po vzhodnem robu te parcele številka 15/3 in 15/1 ter se nadaljuje po južnem robu poti — parc. št. 176/3. Pri parc. št. 214, ki leži v k. o. Ajdovščina, se meja spusti proti jupu po celotnem zahodnem robu te parcele do poti — parc. št. 216/2, ki z jugozahodnim začetnim delom meji na Večno pot (parc. št. 176/3). Meja se obrne proti vzhodu ob severnem robu Večne poti in po meji k. o. Ajdovščina oziroma po južnih mejah parc. št. 211 in 210 ter po jugo-vzhodnem robu parc. št. 216/1 do Ceste 27. aprila (parc. št. 176/1). Nadaljuje se ob severnem robu Ceste 27. aprila oziroma po južnih mejah parc. št. 216/3, 206/1, 206/2, 207/5. Meja se nadaljuje po jugczahodnem robu parc. št. 205, po južnem robu parc. št. 207/3 in po jugozahodnem in jugovzhodnem robu parc. št. 207/4. Ob parc. št. 194/4 se meja rahlo obrne proti jugovzhodu po jugozahodnem robu parc. št. 194/4 in 194/2. Po jugozahodnem robu parc. št. 158/8 so obrne proti jugozahodu prelco železniške proge. Meja, ki je od parc. št. 216/2 potekala po meji k. o. Ajdovščina se pri Cesti VII. korpusa (parc. št. 242/9) obrne proti sčverovzhodu in poteka ob jugozahodnem robu Ceste VII. korpusa po jugovzhodnem robu pafc. št. 158/3 (pas ob želecnici) ter po vzhodnih robovih parc. št. 194/3, 189/2 in 184. Na severovzhodnem robu parc. št. 184 se meja obrne proti severozahodu in teče po severnem robu parc. št. 184 in parc. št. 220/2 do železniškega pasu — parc. št. 158/3. Tu se meja ponovno obrne v lo!