Dopisi. Iz Središča. (Z i d a n j e n o v e š o 1 e.) Kakor v Ljutomeru, tako se razmotavajo tudi pri nas razni predlogi o prostoru za zidanje nove šolske zgradbe. Že dolgo se je čutila potreba, da se nova šola postavi ali pa sedanja povekša, ker se je moral za en razred, zaradi pomanjkanja prostora v šolskem hramu najeti soba v zasebnem hramu; v katerem je tudi krčma. Ko se je v krajnem šolskem svetu posvetovalo o prostoru, na katerem naj bi se zidala nova šola, bili so vsi udje za to, naj se od gospe Kirbusove kupi posestvo tik stare šole in blizu cerkve ter samo kakih 10 metrov odaljeno od Središke meje, ter se naj na tem zemljišou postavi nova šola. Ta sklep je bil po volji vsem všolanim občinam. Toda to lepo in za šolo najprikladnejše posestvo je g. K. tako cenila, da se je udom, katere je kr. šolski svžt izvolil, naj bi se za-nj pogajali, videlo predrago. Kaj zdaj sto- riti? V sili se je sklenilo na Središkib. ,,tratah", ki so od cerkve in sedanje šole odaljene 426 metrov, postaviti zgradbo za en razred in za učiteljska stanovanja, trije razredi pa naj bi ostali v starem šolskem poslopji; pri komisijonalnem pregledovanji pa je bil ta sklep s tremi glasovi večine proti štirim manjšine, ne da bil poprej krajni šolski svet svoje mnenje izrekel, spremenjen tako, da se vse šole zidajo na ,,tratah" in staro poslopje pretvori v učiteljska stanovanja. Nerazumljivo je sicer to postopanje, a zapisnik se tako glasi. Zunanje občine se ve, da s tem sklepom niso mogle biti zadovoljne, kajti če ima njihova deca že zdaj 3—5 kilometrov do šole, imela bi potem pol kilometra dalje. Razen tega bilo bi to neprilično za gg. učitelje, ki bi imeli hoda do šole in nazaj v svo.ja stanovanja četrt ure, deca pa do cerkve in nazaj v šolo ravno toliko. Tudi bi zidanje na močvirnih ,,tratah" visoko stalo zarad globokega temelja in potrebnega zavažanja. Vse te neprilike je slednjič odstranila Grabenska občina, ki je kupila Kirbusovo posestvo in za šolo darovala toliko prostora, kolikor se bode zahtevalo. Zdaj pa so tudi občine zadovoljne, ker je šolam daii prostor, kamor spadajo po pameti. Sicer so še nekateri posamezni možje, ki bi hoteli najrajši imeti šole na ntratah", ali upajmo, da bodo tudi ti kmalu sprevideli, kaj je deci, gg. ueiteljem in občinam na korist. Svojega lastnega haska pač pri takih stvarčb. nihče ne sme iskati. Konečno še en nasvet. Ker je že kupljeno veliko posestvo in se daruje za šolske potrebe dovolj prostora, naj bi se mislilo o tej priliki še na to, da se pokličejo za dekliške šole šolske sestre. Velike važnosti je namreč, da so deške šole ločene od dekliških; naša šolska postava tudi to želi, kjer je mogoče to izpeljati. Iz Št. Jurja ob juž. žei. (Podružnica) sv. Cirila in Metoda je imela preteklo nedeljo svoj letošnji občni zbor pri ,,Cestnem Joži". Razven domačih udov so prišli k zborovanju tudi odlični gospodje iz Celja in Kalobja. Podpredsednik Franc Pisanec, poštovan kmet in veliki posestnik v Bezovji otvori zborovanje in navzočne blizo takole nagovori: Častita družba! Kmalo bo leto okoli, odkar je naša podružnica sv. Cirila in Metoda zadnjekrat zborovala. Takrat smo podružnici zbrali izvrstnega predsednika in voditelja društvu o. g. Ignacija Roma. Ali komaj izvoljen, bil je gospod od tukaj premeščen k Novi cerkvi; naša podružnica pa je ostala sirota — brez pravega načelnika. Gosp. E,om bil je, kakor sploh za vsako dobro, koristno podjetje, posebno pa še navdušen za to šolsko družbo; naj ga spremlja blagoslov božji pri njegovem dejanji, kjer koli ga bode vodil njegov poklic! Bodi mu čast in priznanje! Po obstoječih društvenih pravilik mi je kot pod- predsedniku častna naloga voditi današaje zborovaDJe. Veseli me, da se Vas je zbralo tako lepo število, posebno, da so nas počastili s svojim pohodom odlični gospodje iz Celja in iz Kalobja. Prepričan sem, da Vas je vodila sem domoljubna nerodna zavest pod našim starim geslom: Vse za vero, dom, cesarja; kličem Vam vsem skupaj: Dobro došli! Slovenec, pomagaj si sam in pomagal Ti bode Bog! Delajmo torej na podlagi svete vere za svoj narod z gorečnostjo, s katero sta nekdaj delala naša blagovestnika sv. Ciril in Metod! Njemu pa, ki nam daje pravice, zbirati in posvetovati se, Njemu, ki je splob. znan kot najboljši oče svojim podložnikom — presvitlemu cesarju Franc Jožefu zakličimo: Slava! slava ! slava! Navzočni so ta govor s prizaanjem odobravali. Prebere se po tem zapisnik zadnjega zborovanja in odobri, isto tako se odobri tajnikovo in blagajnikovo poročilo ter se preide k volitvi novega odbora. Izvolijo se č. g. Janez Wolf, kaplan tukaj kot predsednik, g. Franc Pisanec, veleposestnik njegov namestnik, g. Janez Hren, posestuik v Hruševci kot blagajnik, g. Anton Rataj, veleposestnik v Bezevji. njegov namestnik, g. Jakob Žveglar posestnik v Rifniku, kot tajnik in g. Matija Kavčie, trgovec, njegov namestnik. Podružničnim zastopnikom k glavni skupščini so izvolili č. g. Alojzija Kreft, župnika na Kalobji. Pobrala se je še letnina, katera je na precejšnjo svoto narastla. Pogovarjali in posvetovali smo se še delj časa o gospodarstvu, o izobražbi na podlagi dobrih knjig in časopisov, ter se naposled razišli vsak na svoj kraj. Iz Ormoža. (nSvoji k svojim^.) Tako čitamo dan na dan v raznih slovenskih novinah. Pa se tudi tega načela držimo? Menim, da ne! To pa ni prav. Poglejmo si naše nasprotnike, kako se ogibljejo narodnega trgovca in narodnega obrtnika, ter odločno le svoje pristaše podpirajo. Tako bi morali tudi mi postopati, saj imamo tudi mi narodne obrtnike, ki pokažejo djansko pri volitvah, da se ne vštrašijo pritiska, ne žuganja nasprotnikov. In ti so v prvi vrsti gg. J. Seinkovič, usnjar, Ministorfer, pek in J. Potočnik, čevljar — vsi v Ormoži. Te moramo podpirati in s tem pokazati, da tudi mi čislamo obrtni stan, kateri je bil nam dosedaj najbolj nasproten. Posebno sedaj priporočamo gosp. Seinkoviča slovenskim kmetom in posestnikom, ko je čas klanja svinj, ker ima sedaj vsaki delo za krznarja. Poslužujte se tega gospoda, videli bodete, da Vam bode izvrstno izdelal Vaše blago in po ceni. Iz Spodnje Savinjske doline. (B o 1 e zn i.) V občini Velika Pirešica še osepnice ali koze niso nehale, vendar pa so se bolj proti rožni dolini pomaknile. Pretečeno leto je bolezen kaj hudo nadlegovala prebivalce naših planin. Najpoprej je davica pobirala otroke, potem je škr- latnica obiskovala razne hiše in marsikatero nadepolno življenje ugasnila za vselej. A tej za petami je sledila grda in ostudna bolezen: koze, pa ni segala samo po nježni mladosti, ampak je iskala svoje žrtve tudi med odrastlimi Ijudmi. ter je mnogoteri rodbini vzela skrbnega reditelja in pridno mamico. Tudi nova bolezen, bripa, je poskusila, bi-li ne bilo za njo še kaj opraviti pri nas; toda hvala Bogu,^ z dolgim nosom jo je popihala kmalu v kraj. Županstvo ima pri teh boleznih največ opraviti. Vsaki teden mora poročati o stanji bolezni na c. kr. glavarstvo, in vsled tega od hiše do hiše bolenib. preiskavati, kako kaj bolezen napreduje ali jenjuje, ter gledati, ukaze dajati, da ljudstvo natanko spolnjuje naredbe prt dpisane pri kužnih boleznih. Da so pri tem velike sitnosti in da ljudje mislijo: le župan pa tajnik si vse te stroge naredbe vmišljujeta, to se lahko pri nas izve in poleg tega so še ljudje od nemšurske strani naščuvani za to. lz Št. Janža na Drav. polji. (Ebens feldsko strelišče.) Grajščina Ebensfeld ima od jeseni preteklega leta novega lastnika, blagorodnega gospoda Riharda Klamerja. Ta je zanesljivo voljan dotičao svojo zemljo vojakom kot strelišče, svoj grad pa kot stanišče v najem dati. Cela okolica Ptujskega okraja je od vojakov veliko dobička imela, ker jim je vsakatero robo za dobro ceno prodala; zato pa je posestnikom pri njih odhodu prav milo bilo. Želi se, da možje iz Ptujske okolice brž ko brž v ,,Narodnem domu" se snidejo v skapni razgovor o tej stvari; ako čitalnično nac^lstvo dan odloči, ima se vabilo tudi blagorodnetnu gosp. grajščaku poslati; hajdi na delo, pomagajmo si, kar se da. Rodoljub.