"PROLETARBT JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. st. — no. 1258. official organ DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list ■pur^l u «J.u.,1.» ..tter D«w.kw 4. 1»M! .< t£ M .ÎW «t rM.«ro. III.. II«*.. tfc. A«» »t 0»mr.M o» M.rrh Srd. I IT.. UNIJE PROTI ZAVAROVANJU BREZPOSELNIH DELAVCEV NEPOJMLJIVO IN KVARNO STALISCE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Za miloščino, toda zoper "dolo".—Socialna vprašanja v znamenju piva,—Bankrotiran je vodstva Delegat za delegatom na j Predsednik Green, notorični konvenciji A. F. of L. v Van- Matthew Voll in vsi drugi člani couverju je govoril za zavaro- eksekutive Ameriške delavske vanje delavcev proti brezposel- federacije So bili izvoljeni brez MEDSEBOJNA ODVISNOST LJUDSTEV nosti, toda eksekutiva je nasprotovala do kraja m zmagala. Argumenti, ki jih je nava- opozicije. Eni opazovalci pravijo, da je bila ta konvencija vzlic naj- jala proti, so ničevi. Predsed- večji krizi, ki je Še kdaj za-nik Green je dejal, da bi tako dela ameriško delavstvo, bolj zavarovanje pomenilo propast reakcionarna kakor konvencije strokovnih unij, kajti unijski prejšnjih par let. Pomankanje delavec bi moral iti potem de-¡socialistične ideologije in solati kamorkoli, in če bi dejal, cialističnih idealistov v odbo-da ne gre v neunijsko podjetje, rih unij je zanje smrten uda-bi mu oblast odrekla brezposel- rec. Pravimo smrten, ker brez nostno zavarovalnino, češ, da ¡tega ne samo da ne bodo na-bi lahko dobil delo, toda ga predovale, nego bodo shirale, noče. | Pojavljajo pa se znamenja pre- Vsled tega in drugih neum- rojenega socialističnega giba- JECAR, KI BI RES SOCIALIST BOUNA V WISCONSINU DOBIL ,fthlRII NAD 7,000 (¡i asov ( SPADAL V ZAPOR Otis J. Bouma, socialistični kandidat za kongresnika v I. wisconsinskem distriktu, je dobil pri volitvah 6. okt. 7,247 glasov, ali še enkrat toliko kot pri primarnih volitvah. I. di-strikt je na glasu kot eden naj-konservativnejših in socialisti- BOU NEGO DRUGI Graftar na debelo upravljal j®co, namesto da bi bil on v zaporu. Globoko poseganje v ljudske žepe. .ni Kandidatje za končnika „tračno f^® ££ so dobili V njemu prejšnja leta --• •• - - y ttV|Jai cmasKo le po nekaj sto glasov. Bouma je dobil v Racine County, ki je druga največja v državi, večino glasov, v ostalih okrajih di-strikta pa je dobil večino La-Folletov progresivni republikanec T. B. Amlie, kateri je v agitaciji obsojal Hooverjevo prisilno delavnico, v kateri so municipalni zapori, bolnišnica za jetnike in kamnolom, James Curran za plačo $5,000 na leto. Imel je prosto stanovanje za vso .družino v prostorni vili na ozemlju jetnišnice, ki jo Chicago pozna pod imenom Bridewell. Ima pravico zaračunati nih argumentov se je velika večina konvencije izrekla proti socialnemu zavarovanju. V nja v unijah. V New Yorku se je vršila nedavno konferenca socialističnih teh kritičnih dneh so se pred-! unijcev ,ki so sklenili agitacijo Stavniki ameriškega strokovno, v smislu socialističnega progra- organiziranega delavstva izkazali popolnoma nezmožne razumeti razmere in program, kakršnega bi morali zastopati. Unije, katere reprezentirajo,__ vse nazadujejo. Člani sprej- . mejo delo sedaj kjerkoli dobe A. h 01 L za popolno uhl-malo zaslužka, naj bo delavni- • ■* • 7 n ca unijska ali neunijska. a njenje naseljevanje v L D. ma v strokovnih organizacijah ne samo zelo povečati, nego sistematizirati, da bo uspešna. To je dober korak v praktičnem delu za rešitev unij. Indijci v svoji borbi za neodvisnost ¿e več let organizirano bojkotirajo angleške tekstilne izdelke in druge produkte, Id so ji h preje dobivali iz Anglije. Od kar milijoni Indijcev v#c ne kupujejo blaga, ki je narejeno v Angliji, in angleških obVk, je ob delo in zaslužek desettisoče tkalniških delavcev v Lancashiru ter drugih predilnicah v Angliji. Nihče torej bolj nr® želi sporazuma kakor delavci tekstilnih tovaren v Angliji. Nedavno }e obiskal tkalce v Lancashiru maha trna Gand*"» ki je že dalj časa v Londonu na kc\nfer>enci *a rešitev indijskega vpnašanja. Tkalci so g» »prejeli z velikimi ovacijami. Gandhi jim je odkrito govoril, da razume, kcliko gorja jim je prizadejal bojkot Indije, toda ta ne prestane, dokler Anglija ne da Indiji popolne enakopravnosti. Odgovarjali so nvj za stopniki i\ ;g leskih delavcev, ki so naglašali, da le v kooperaciji ljudstev posameznih dežel je rešitev vseh in blagostanje celot«. Gandhi je soglašal. Na sliki spredaj je on v ogrinjalu, katerega si je spredel sam, ter delavci ¡n delavke iz lancashirskih tkalnic, ki so zdaj vsled indijskega bojkota ter splošne ekonomske krize večinoma brez prišla in se preživlja-jo z državno zavarovalnino za nezaposljene. admrnistiacijo in obljubljal, da tudi vse stroške, in teh je res se bo v slučaju izvolitve v kon- ¡zaračunaj povprečno $18 000 -resu boril proti privatnim in- na leto ali $1,500 teresom. John Sikat, komunistični kandidat, je dobil le 506 glasov, na mesec. Vsled teg£ je nastal mal škan-dalček, ker se Curranov naslednik huduje nad tolikšno po- dasi so komunisti dvigali mno- tratnostjo, medtem ko on izvr-go šuma in razglašali v svojem šuje iste posle v nadzorovanju tisku zunaj Wisconsina, da so- -uprave Bridewella brezplačno, cialisti v tem distriktu, vzlic Curranov račun je bil $40 na racinskemu županu niti kandi- dan samo za hrano. Pravijo, data niso mogli postaviti. Ste- da je prišla k njemu na vilke pa govore, da je dobil "board" vsa številna žlahta, ki socialist 7,247 glasov in komu- se je gostila na mestne stroške. eksekutiva je bila za ta dejstva slepa,, in je izvojevala sklep, ki unijam samo škoduje, koristi od njega pa ima edino kapitalizem. S sklepom konvencije A. F. of L. proti "doli" pa ni bilo izraženo mišljenje večine strokovno organiziranega delavstva, kar dokazuje prvič to, da so mnoge unije aktivne v gibanju za izvojevanje takega zavarovanja, in drugič, ker so delegatje na konvenciji burno zahtevali, da se Federacija izreče za zavarovanje nezapo-sljenih. Šele pod pritiskom eksekutive so glasovali proti svojemu prepričanju. Eksekutiva A. F. of L. ima "socialni" program. Je npr. za unijske plače, proti zniževanju mezd in za skrajšanje delavnika. Zahteva, da kongres določi, če potrebno magari milijarde za javna dela. Ali v borbi za take zahteve so demokratski in deloma republikanski delavski (?) "nestran-kaiji", ki vodijo unije in federacijo, zelo mlačni. Kot na prejšnjih konvencijah, so se tudi na tej izrekli za 2.75 procentno pivo, toda proti odpravi prohibicije. To 2.75 procentno pivo bo po njihovem zatrdilu zelo ublažilo brezposelnost in prineslo med ljudstvo boljše razpoloženje. Ameriška delavska federacija je na svoji prošli konvenciji sprejela resolucijo, v kateri priporoča kongresu, da naj naseljevanje popolnoma ustavi, razen iz Kanade. Potem se pro-speriteta bržkone takoj pokaže izza vogala.__ Thomas A. Edison CENIK KNJIG je priobcen v tej izdaji na 7. strani nist, ki je v svoji agitaciji napadal večinoma socialiste, pa 506 glasov. Dne 18. oktobra je umrl na svojem domu v West Orange, N. J., sloviti iznajditelj Thomas A. Edison. Bil je star blizu 85 let. Pokopan je v Eaat Orange-u, New Jersey. Edison je s svojimi iznajdba- NAD 1,180 MILIJONOV DOLARJEV VLOG V DEFUNCT BANKAH Ljudje, ki so viagali svoje prihranke "za deževne dni" v bankah, so izgubili dozdaj nad pol milijarde dolarjev in vrhutega še o-gromne vsote v delnicah ter preplačanih hišah in "lo* tah". Od 1. januarja 1931 je prenehalo poslovati nad 1,400 tbank. Vloge v bankah, ki so v bankrotu, znašajo $1,180,000,000, od ka-telih dobe vlagatelji tekom let, ako »e časi kaj izboljšajo, kako polovico, drugo se razgubi v blagajnah špekulantov. V desetih mesecih tega leta je propadlo več bank kakor v vsem pro-šlem letu. Marsikakšno mesto z več tisoč prebivalci je že brez vsake banke. Nova kreditna ustanova, ki je bila ustanovljena pred dnevi na Hooverjevo priporočilo s sporazumom bankirjev, bo menda koristila le velikim bankam. Za interese malih ljudi ser ameriška oblast le malo briga. BOJ MED KATOLIŠKO CERKVIJO IN mThm DRŽAVO V ŠPANIJI SE PÖOSTRÜJE Po stoletjih dominacije "razporoka".—Izgon jezuitov. Papež protestira.—Nov predsednik republike ' Samo za meso je Cu-rran računal mestu tisoč dolarjev na mesec, kar znači, da ima njegova familija silen apetit, ali pa je —preveč računal in razliko r spravil v žep. Ena največjih gluposti v a-, james Curran je star politi-me ris ki politični upravi je du- kaš rpublikanske stranke, phciranje oblasti. Ako bi se Zdaj je ]anec 15. ¿ikaškega č kaska mestna in okrajna o- dist^ta y ininoiski legisla*u. blast, kateri opravljata skoro iste funkcije v enem in istem mestu, združili v eno, bi bilo ljudstvu prihranjenega 50 mi- rj no7___"7" • :-:-:- ^ lijonov dolarjev na leto. EnaKo Z 287 proti 41 glasovom je jezuite izžene iz Španije, proti bi si v pr0p0rčni meri z odpra- ~ skupščina nove, drugim redovom pa uvede re- vo countv odbora n. ustavotvorna španske republike dne 13. ok 23,000 bednih družin Y čikaškem okraju Biro javne blaginje otkraja Cook je potrošil v podpiranju 23,000 revnih družin avgusta vo county odbora prihranila tnhru nnffriiio ♦ Ai, . stnkcije. Duhovniki preneha- milijone dolarjev druga ameri- tobra potrdila točko v osnut-'j0 dobivati plačo od države. fcka ve|ika mesta ¿e bi odnrn „ , ^„a Ulia™ ku ustave, ki določa ločitev Velika cerkvena nosestvi nri- i u ' ! I P u r triiv« „A . veiiKa čer Kvena postsu a pri vila kvarne in nepotrebne ura- m septembra $837,490. cerkve od države. dejo v last ljudstva, kateremu de Katoliška cerkev v Španiji so bila vzeta. Ene teh odredb I pa ne pridejo v veljavo takoj, nego šele v teku dveh let, in v je bila ne samo državna cerkev nego je skozi stoletja bila del-vlade in z vladajočimi kro-i tem času je pričakovati še tež-gi je tvorila eno telo, kakor kih bojev med klerikalci in so-npr. pravoslavna cerkev v Ru- ciaiisti ter drugimi svobodomi-siji pod carizmom. n . .... vv Ruski inženirji v Z. D. rrimankljaj narašča Nedavno je dospelo iz sov. Deficit zvezne vlade v teko- Rusije 52 ruskih inženirjev, da Po revoluciji je to preneha- selnimi strujami. Papež je naslovi španski 1°; .Ce_rkeVl SC 8 tem ,dejstvom vladi in svetu oster protest, v katerem pravi, da se mu krči cem fiskalnem letu bo po se danjem merilu narastel na pol drugo milijardo dolarjev. nadaljujejo svoje študije meriških šolah. v a- ne more sprijazniti, kar je z njene strani umljivo. Saj je bila Španija politično popolno-hia klerikalna .država. Kraljeva vlada ni nikdar storila ničesar brez odobrenja cerkve. ZVEST PRIJATELJ. Delavski tisk, katerega kon-. ... . , . trolira zavedno delavstvo, J t llll/l 11(11 IVI U Al lltMI I I« v &knUiV2tJrt^^:0 ^ -^^i p.ruateu. ierodnih Am«riR.„cev. Revolucionarni sklep za Spa- " Amerikaner' v armadi V ameriški armadi in vojni mornarici služi nad 14,000 tu- Dobra služba Hofstadterjeva preiskovalna komisija v New Yorku je Za gorje ,ki jih'je teplo skozi dognala, da je Russell T. Sher- stoletja, so se hoteli maščeva-wood, tajnik demokratskega ti s požiganjem cerkva in iz-župana Walkerja v finančnih ganjanjem duhovnikov, zadevah, vložil v 15 newyor-1 Duhovnikov je v Španiji iz-ških bank nad milijon dolarjev, redno mnogo, tisoče več, kot Kako je prišel do tega denar- jih verniki potrebujejo. ' Vsa ja, ni bilo pojasnjeno, ker je.ta armada posvetnih duhovni- nijo je tudi sprejem določbe v ,, ...» , ^ i ustavi, ki dovoljuje razporoko. Katoliška cerkev v Španiji po- I)ozdaj je bila zabianjena v seduje največ rodovitne zem-, kakržnikoli ol)iiki> ker je pri je in gozdov, pa tudi tovarne tem odIočevala mo<5 k in druge industrijske obrate.;,, . & ... , , . Verniki na njenih posestvih so | :v uSPaniJA te?a,se: bili podložniki cerkve in so delali le za vsakdanji kruhek v upanju, da bodo po smrti deležni boljšega plačila. Po revoluciji pa so Španci vzkipeli. mi in izpopolnitvami na polju Bherwood izginil nekam na "po- kov ter redovnikov se je živela plpHrnVplinilro volili n r»ri r»nmr»_ Aifnina" * i 1 ~ r»____i- • ' i »• . .. . . elektrotehnike veliko pripomogel k ogromnemu razvoju industrije. Njegovo premoženje znaša milijone, kar se primeri le malokateremu iznajditelju. Zapušča ženo in šest otrok. Bil je že dolgo let gluh. Med ljudstvom je užival veliko spoštovanje in časopisje je veliko pisalo o njemu. __________ _ čitnice" že lani. Pravijo, da in živi na stroške bednega Ijud-uživa s svojo nevesto medene stva. Ako bo republika ohra-tedne v Mehiki. 2upan Wal- njena in če s klerikalno vzgo-ker o vsem previdno molči. I jo prepojeno ljudstvo prekma-. « _ _ iu ne pozabi na prestane kri- vprašanje delavcem, ivice pod vlado kralja, samo-Kapitalisti nikoli ne agitira- Stanov, škofov in kardinala, bo jo za socialistične kandidate, izkoriščevalnost duhovništva Cemu naj bi delavci agitirali j zelo zmanjšana, in izlasovali ia kaDitaliatrtne? Zbornirfl io ilrUnilo /1« ao veda ni bila nič večja kakor v deželah, kjer je razporoka dovoljena, pač pa v marsičem manjšj. Duhovniki so že začeli begati ljudstvo, da nova postava dovoljuje vsakemu možu pustiti ženo kadarkoli, ali pa si sme privesti domov drugo "za poskušnjo". Te vrste propaganda je bila upotreblje-vana v vsaki deželi, v kateri so liberalni krogi skušali reformirati brak. Boj svobodomislecev proti premoči Cerkve traja v Španiji že kakih 80 let. Šele leta 1910 je bil uveljavljen zakon, da morajo plačevati državi davek tudi tista indusrtrialna podjetja, ki so cerkvena posest. Procesije in druge verske ceremonije na prostem so dovoljene tudi po novi ustavi toda BREZPOMEMBNOST PAKTOV mi Japon tka jm r toku U« podpisal« tri vain* pofo* s drufimi driava-vkijučnrii Kitajftko, v katerih M •▼•¿»no ravatujajo, da bodo madta-bojna «pora raiavali bra* Tojnik matod. Toda podpiai kapitalističnih vlad •o ponavadi, kar aa mirovnih obljub tičo, la kiipa papirja. To m ja likokrat iakasalo in ponovno tdaj, lu> j« Japonska okupirala kitajsko pro-winoo Mandžurijo. Na slilu /a dal japonskih imt, ki *>r«taktiraj« japonska NA AGITACIJI V CLEVELANDU Piše Anton Vicie (Nadaljevanje.) "Slabi ¿asL* Ko greš iz stanovanja v stanovanje, dan za dnem, in govoriš s stoterimi ljudmi, čuješ venomer tarnanje o slabih časih. &e v spanju ti brni v glavi. Po-atrežljivi in vljudni so kleve-fendčanje. Povabijo te v klet ali kjerkoli imajo dobrine. Ko pa poveš namen obiska, izveš, da ao slabi časi. gajo v vsakem slučaju, pa naj bodo izvoljeni demokratje ali republikanci. Delavske ras Število brezposelnih je med rcjaki večje nego je bilo v poletju. Mnogi delajo le dan do dva v tednu. V marsikateri družini ima le še kako dekle de'o, v enih prinaša nekaj dolarjev dcmov po par članov, medtem ko so v "dobrih časih" delali stalno morda kar štirje in več. - Sigurnosti nihče ne čuti, ker je ni. Tolažijo se, da bo morda kaj boljše na pomlad, toda zdaj je jesen in zima je še pred pragom. Predno pride in mine, bo za brezposelne dolga doba. Zmešannst pojmov. V poznanju razmer in slovenskega javnega življenja so rojaki v Clevelandu nekako v istem položaju kakor drugje. Mnogi pazno in stvarno slede vsemu, kar se dogaja med nami. rožna jo razvoj naših or- VoKtve t Clevelandu. V slabih časih bi človek pričakoval od delavcev več zanimanja ZASE in SVOJO BODOČNOST. V prvem kongresnem okraju v Wisconsinu je dobil socialistični kandidat Bouna nad 7,000 glasov, dasi jih je naša stranka dobivala v dotičnem diatriktu v prejšnjih volilnih bojih kvečjemu tisoč, kakor poročajo listi. Ako bi se delavstvo enako močno zavzelo v Clevelandu, bo«ta v torek 3. novembra izvoljena J os ep h Siskovich in Jo-seph Martinek v clevelandski mestni »vet. Toda razni lokalni političarji starih strank motijo volilce s svojimi personalnimi kampanjami, socialistična rftranka v tem mestu pa šo zdaj ni ozdravila iz povojne impotence. Obupanost in brezbrižnost delavcev je največ vsrok, da ameriški kapitalizem nima strahu, in da se republi-kanska-demokratska politika pogreza vedno globlje v graft. Rojaki delavci, čemu nadaljevati s politiko, katera vam ni prinesla ničesar? V torek 3. novembra pojdite na volišče— pridobite tudi druge, da store "ZANIMIVA** IN ZELO DRAGA OBRAVNAVA •podaj), o kateri je časopisje v Ameriki porabilo po cele strani dan za dnem. Zvezna davčna obUst je v zbiranju materijala proti Caponeju potrošila v teku par let okrog četrt milijona dolarjev. Obtožnica )e navajala, da ima on že dolgo ogromne dohodke, od katerih pa ni plačeval dohodninskega davka. Federalna prosekutor je s svojim štabom navajal dcfcaze ,da je Capooe pravi lastnik mnogih igralnic, katere so mu prinesle stotisoče dolarjev. Dalje so mu dokazovali, da dobiva stotir.DČake od velike organizirane distribucije alkoholnih pijač. Razen teh ima še druge dohodke, katere mu prinašajo druga nezakonita pod vzet j a. Značilni je, da mora vlada mogočne ameriške republike potrošiti to likšno vsoto in toliko energije v prizadevanjih, da dobi nekaj tisočakov ali za vso dobo par stotM^akov davka od enega Capooeja, o katerem trdijo, da je poglavar organiziranega, po zakonih prepovedanega businessa v Chicagu. Na sliki zgoraj so federalni pravniki f sedeč na levi pa je njihov načelnik distriktni proseloutor E. Q. Johnston. S konvencije premogarjev 12. distrikta Springfield, III.—Dne 6 oktobra je pričela tu aborovati konvencija 12. diatrikta U. M. W. of America. Zborovanje je o-tvoril predsednik John H. Walker. Konvencijo so pozdravili razni mestni uradniki in Henry Bogaski, predsednik od Labor Body v Springfield u. Vseh ¡delegatov je bilo 417. Precej ¡delegatov je (bilo zaslišanih pred poverilnim odborom, predno so dobili pravico do sedeža na konvenciji. Delegat Young, pripadnik John L. Lewisa, je priporočal konvenciji, da naj nikar ne prizna delegatov do-tičnih lokalov, kateri so šele zadnji čas poravnali ali plačali zaostali asesment organizaciji. S tem je hotel Young po- T ... . . vzročiti na konvenciji med de-{ lajMK OKTajIie iS. F. pride legati nesporazum, kar se mu oaJa Lrlnh vt 1 ICT pa na priporočilo predsednika "d SCJO KJUDH St. 1 JdZ ni posrečilo. Pri popoldanskem financah in članatvu 12. distrikta U. M. W. od leta 1909 do zdaj. Ako bi navajal v tem dopisu podrobnosti iz poročila bi vzelo preveč prostora. O-menim naj le, da je leta 1909 imel illinoiaki distrikt 63,930 članov. To število je potem naraščalo do leta 1923, ko je imel 12. distrikt 98,985 članov. Potem je začelo «padati in leta 1930 je bilo v 12. distriktu le še 41,472 članov. Poročilo po-kazuje, da je v letu 1930 plačevalo priapevke uniji 26,953 članov, 14,519 je pa bilo pasivnih (Exonerated). Sentiment te konvencije pokazuje, da v 12. distriktu U. M. W. of A. uporniški duh ostane in da se bo boj proti intrigam Lewisa nadaljeval John Goršek. i J*.*, i zborova- malo vedo. Izmed imen jim je le Lenin ostal v spominu. O isto, in oddajte svoje FIRSTj silnih bojih in Žrtvah ruskega' TE glasove socialir"---* . .. Siskovichu in Martineku, ganizacij in listov, ali veliko je ou^irni V . ----i snnin oojm m zi «. «cij unotu i umujc CHOICE glasove socialistoma nroletariiata Dod omn, ki se ne brigajo posebno in ako prTtal?jata P,od canzmom ne živite v okraju slednjega. Ne govorite, da ne bosta izvoljena. Pojdite v boj z ODLOČNOSTJO, da MORATA ZMAGATI! NASA KANDDATA ....... in dobe največ upogleda v razne ¿aaeve le iz osebnih pogovorov in še več iz neosnovanih govoric. 'tarnanja proti razmeram je sedaj ogromno. Ako bi mogli z njim polniti jezera, bi voda Konferenca v Barbertonu. zeio narasla. Toda v čem naj V nedeljo 25. oktobra gre jamranje delavcem koristi? ¡večja skupina Clevelandčanov £lbanJa; Kes je, da delavec, ki je brez oa konferenco socialističnih posla, ni razpoložen za veselja- klubov ter društev Prosvetne čenje, kajti tarejo za skrbi in matice JSZ. v Barberton. Tudi jaz se je udeležim. Večer prej, namreč v soboto 24. oktobra, bo imel baibertonski klub pri- vedo ničesar. Zgodovina socia- Slovenski in drugi delavci v lističnega gibanja jim je zape- ^ {n ^ dUtriktu v Clevelan catena knjiga. Nobenega socialističnega misleca ne poznajo du, v torek 3. novembra gla- in od nikogar še niso prečitali »ujte za socialistična kandi- knjige. Le o Marxu vedo, ker data v mestni koncil, ki sta: huoo je njemu in ženi. Treba je toiej pomoči, katera pa ne bo prišla s tarnanjem, nego z čujejo njegovo ime, toda največ od sovražnikov delavskega Scheidemanna radi omenjajo nekateri, ker so v medvojnih in povojnih letih slišali, da je povzročil vojno, ozi- _ roma da je ni hotel preprečiti Vsak glas, oddan njima, je 11. distrikt Joseph Martinek IV. distrikt 1 Joseph Siskovich c.fc gartjzirano akcijo delavskega redite v v prid konference. Spo- . , - . - - - . i, hiiktua hjj ra-reja po širni deželi. Za ta- red v soboto bo zanimiv Gol konfuznost nima ne rePa ne LJUUSIVA. Uddajte jima ko stvar pa je treba misliti, tre- vornica bo mlada sodružica Ja- glave* Med čitate,ji Proletarca svoje FIRST CHOICE gla- ba je malo napeti možgane in ne Fradel iz Pennsylvanije, ka- lnikdar ne naletim na take z™e' laove. Pošljte ju v mestni in da je ubijal revolucij ona rje, kakor sta bila Liebknecht in Roza Luxeraburgova. Njihbva glas proti korupciji, proti brezposelnosti in V PRID se organizirati, tega pa velika |lcra nastopi naslednji dan (v večina delavcev noče. Saj je nedeljo 25. oktobra) ob 3. pop. v Zed. državah vsega preveč, tudi v Clevelandu v Slov. nar. Samo razuma med delavci ter ¡domu na St. Clair Ave. Shod razredne zavednosti je prema- in potem zabava bo v dvorani lo. 'io je EDINI TEMELJNI ¿t. 1, novo poslopje. VZROK krizi v tej izredno bo- gati ueželi. Druga slika. Naletel sem na družine Delavčevo znanje. Staro pravilo je, da nisi kovač, ako se kovaštva nisi učil. in To velja za vsak poklic. Tudi posameznike, kjer je stiska res delavsko gibanje je znanost, velika. Pojasnil sem namen ZNANOST v najširšem poftie- pnnoua vseeno. In marsikdo se je ze naročil—dasi je težko vtrpel oddane dolarje. Dogodilo se je že večkrat, da so si denar za naročnino izposodili. Le zakaj ni več takih ljudi 1 A-gilacija med delavskim ljudstvom ne bi bila tak0 težka in delavski razred v Ameriki bi neaaj pomenil. Zdaj lahko vsak policaj, vsak šerif in vsak boss pometa z nami. Smo pač čudni ljudje—mi delavci v A-meriki. Dopuščamo, da nam nu besede, kajti v nji je zapo-padena BODOČNOST človeške družbe. A delavci v Ameriki le malo vedo o nji. Slovenski delavci niso prav nič izjema. V argumentiranju, oziroma izgovarjanju na slabe čase in stično, mi mnogi navajajo Rusijo, češ, tako bi moralo biti tudi tukaj, da bi vsi imeli delo. To rečejo z naglasom, kakor da smo mi krivi, ne pa oni, ako je drugače. Trideset let jih vabi socialistična stranka v svoje vr- šane pojme, kar me toliko bolj navdaja v veri, da je razširjenje tega lista ne le skrajno, nego tudi nujno potrebno. Smo v dobi prešanja. mizarjev. Sodeloval je pri prvem konzumnem društvu v Ljubljani, pri Produktivni mizarski zadrugi itd. Prestal je veliko, in to je bilo menda vzrok, da se po prihodu v to deželo ni udejstvoval v našem mladem pokretu, nego se posvetil bolj diužini, katera ni ravno majhna. Zagotavljal mi je, da ostane zvest naročnik Proletarca do konca. Martin je vzlic svojim 60. letom še vedno čil in se rad spominja naših stremljenj ter bojev v mladosti proti izkoriščevalcem in reakciji. (Dalje prihodnjič.) 30,000,000 volilcev v Angliji V Angliji ima volilno pravi-svet, da bodo tudi ljudski in-'okrog trideset milijonov mo- teresi zastopani v njemu. •ških in žensk. .........j-.-ffi ilii IiiHíiiIiiíilllillillüliÉ kapitalistični^ interesi nominira- ste, trideset let jim dopoveduje» jo kandidate, potem nas našču- da dokler bodo delavci izroča-jejo, da se kregamo radi njih, li vlado izkoriščevalcem, ne in na volilni dan jim oddamo morejo pričakovati ničesar ra-glasove, četudi vemo, da niso zen izkoriščanja, krize in ba-nič prida, in da kapitalisti zrna* tin. O Rusiji taki ljudje prav KLUBOM IN DRUŠTVOM iellte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega KT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^s njem v svojih kletih. Električ- 'je nevednost. Ko to pišem, ga v metropoli ne Preše* električne sesalke in j ' 1 —1 vse križem "prešamo". Okrog d,u*e »trojne naprave skrbe, I Clevelanda so lepi vinogradi, da dobivajo mošt p0 nizki ce-, kateri svoj pridelek razpečajo m» ostah naravni proces Pa se , menda največ v tem mestu. *zvršl na njihovih domovih. I Kapljica, ki jo daje njihovo NaJve*je naprave te vrste, ka-grozdje, je boljše nego kali- krsnih Jaz PreJ še nisem videI» fornijska ,ker ni opojna v toliki i11*1® Rudi Bože*lav ter Joseph J meri in je vsled tega vePiko K° 8em opazoval veli-J bolj zdrava. kanske čebre, goro sodčkov in , ' ,, . Vozove grozdja, ter motorje in Slovenska naselbina v Chica- stroje, se mi je zdelo, da bo po gu ni suhaška, kajti rojaki pre- Martinovi nedelji mal0 manj važajo preše in tako ropotijo 'jamranja. drug k drugemu'vso "vinsko sezono". Borne, bi rekel Belo- Srečevanja z znanci, kranjec, tudi v Clevelandu nis0 v tej "ameriški-slovenski naši rojaki zapisani med suha- Ljubljani" sem srečal že več Če! Preše v Čhicagu so v pri- znancev iz nekdanjih dni, med meri s tukajšnjimi malenkost. Kjimi Josephino, rojeno Falle, Več rojakov se peča s to stvar- katere oče je bil v starem krajo "na debelo" in "prešanje" ju Jako aktiven v pionirskih je stvar mašinerije na električ- ¿"eh delhvakega gibanja. Pre-ni pogon. Napravijo mošta ko- fme Je tudl Lreča"Je f likor imajo naročil ter ga raz- moJ1™ s!ar,m1 znanc,em Martl* važajo v sodih rojakom, kate- Podgorelcem s katerim se ri se nočejo "badrati" s preša- £lsva Vlde,a 25'et. ^ star™ kraju je bil med najaktivnejšimi delavci. S svojo soprogo Marico sta se posebno trudila dlepšavati tedaj novo naselbino Rožno dolino pri Ljubljani. i)anes je to res "rožna dolina", lep spomenik .njunemu delu. Ime sta ji dala onadva. Udej-atvoval se je na političnem, zadružnem in prosvetnem polju. Bil je aktiven v mnogih delavskih borbah. Vsled njegovega značaja je bil spoštovan tudi med nasprotniki. Mizar po poklicu, je veliko deloval zft zgraditev strokovne organizacije NAJVEČJI SOVRAŽNIK. Največji sovražnik ljudstva Chicago, 111. — Noben član in ,, _ članica naj ne izostane s pri-nju je predložil tozadevni od- hodnje redne seje kluba št 1 bor spored konvencije, ki je jSz., ki bo v petek 23. okto-bil z nekaterimi dodatki spre-¡bra. Pridite točno ob 8 da jet. Nato je pričel čitati pred- toliko prej skončamo z dnev-sednik Walker svojo poročilo, nim redom. To bo skupna seja ki je obsegalo 60 strani. Na- 2 mladinskim odsekom. Go-našalo se je na razmere v uni- vornik bo Adolf Dreifuss, taj-ji od 10. oktobra 1929 do zdaj nik socialistične stranlke okraja ter na različne probleme, ki so Cook. Pomenili se bomo, ali naj se v tem času obravnavali v or- imamo v bodoče dve ali eno ganizaciji.. Obširno je obraz- redno sejo. Ako se izrečemo ložil zadevo injunctiona, kate-|za dve, ali naj b0 ena s sloven-ri še obstoji proti gl. predsed- skim in druga z angleškim po-niku John L. Lewisu. Walker slovnim jezikom, je v svojem govoru izjavil, daj Po seji bomo imeli zabavo, raje takoj resignira kakor pa vse drugo pa izveste na seji in da bi delal pod diktator- na zabavi.—P.O. stvom John L. Lewisa, to je, | —-_ ^I^HH j Predavanje \Yauke»anu Waukegan, 111. — Iz Prosve- te in Proletarca razvidim, da vlada za predavanja Aiuie P. Krasna v naselbinah veliko zanimanje. Mi jo bomo Čuli v sredo 28. okt. ob 8. zvečer v Slov. nar. ako sedanja konvencija odpokliče injunction. Debata v*za-devi indžunkšna je trajala pet dni. Razume se, da so delegati govorili za in proti injunctio-nu. Za odpoklic te sodne prepovedi proti Levvisu (injunctiona) so govorili John L. Levvi-sovi privrženci. V pondeljek 12. oktobra je bila debata za-'domu. Rojaki ^rojakinjo priključena. 306 delegatov je'dite poslušati to delavski go-glasovalo, da se injunction ne vornico polnoštevilno Starši so odpokliče, namieč da ostane še prošeni, da privedejo s sabo si-v veljavi, proti pa je glasovalo nove in hčere. Ako bo dovolj 111 delegatov. V tej važni mladine, bo imela s. Krasna točki kontrole nad U. M. W.|poieg slovenskega tudi angle-12. distrikta so bili John L. Le- ški nagovor za našo mlado ge-vvisovi privrženci temeljito po-jneracijo. Po predavanju bomo imeli raženi. Zanimivo je bilo tudi poro- domačo zabavo. čilo tajnika Walter Nesbita o Vincenc Pink. PREDAVANJA ANNE P. V ILLINOIS!! krasne^H IN WISCONSINU Anna P. Krasna bo pod pokroviteljstvom klubov in društev Prosvetne matice illinoiske-ga-wisconsinskega okrožja predavala oktobra in novembra v sedmih naselbinah. Sodružica V. t mM ANNA P. KRASNA. Krasna je znana slehernemu slovenskemu delavcu in delavki, kateri čitajo napredne liste. Predavala ali pa govorila je na shodih že v mnogih krajih. V tema dvema državama bo zdaj prvič na predavateljski turi. Kjerkoli potrebno, bo imela govor tudi v angleškem jeziku. Nastopila bo v sledečih naselbinah : Milwaukee, Wis.: Sobota zvečer 24. oktobra v Harmony dvorani. Sheboygan, Wis. s Nedelja zvečer 25. oktobra. Waukegan, III.: V sredo 28. oktobra ob 8.' zvečer v Slov. nar. domu Springfield, III.: Soboto zvečer 31. oktobra vSND. La Salle, 111.: Nedelja 1. novembra v SND. Chicago, 111.: Petek zvečer 6. novembra v dvorani SNPJ. West Allis, Wis.: Soboto zvečer 7. novembra. Z zanimanjem za delavsko gibanje in z voljo za izpopolnjevanje v svoji izobrazbi bomo resnično napredovali. Danes, ko se preosnavlja vsa struktura človeške družbe, k0 so ljudstva naravnost v omotici vsled silne svetovne krize kapitalizma, je potrebno bolj kot kdaj poprej, da se delavski svet otrese škodljive brezbrižnosti ter poseže v ogromni vrtinec kaotičnih razmer z odločnostjo izvojevati sebi in drugim boljši življenski položaj. V ta namen pa se mora delavstvo otresti starih predsodkov in razširiti svoje obzorje. Odbori, ki aranžirajo predavanja v posameznih naselbinah, bodo storili svojo dolžnost, od vas vseh pa se pričakuje, da pridete poslušati izvajanja predavateljice, katera je prva ameriška Slovenka, ki si je pridobila sloves govornice. Odbor. Iii ,2 tat t it. ase 1)1 ase an To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Ni dolgo tega, ko so clevelandski brezposelni delavci pod vodstvom komunistov, 600 po Številu, prikorakali v City Hall na zborovanje koncilmanov. Župan, ki je predsedoval seji, ni bil vesel tolikega števila neprijaznih gostov in jim ni dal besede. Toda njihovi govorniki so si jo vzeli vseeno, in so nehali šele na policijsko posredovanje. Komunisti hočejo s svojimi spiči brezplačno oglašati nič prida kon-cilmane, kar menda ni najboljša taktika za delavce. V torek po tem dogodku je policijski šef pripravil 150 policajev, da bi varovali "red in mir" na seji merftnih mož, toda komunistov ni bilo blizu. Teden prej je prišlo do pobojev na E. 47th St. in Wood-lawn Ave .med tremi policaji in množico. Kakor so se glasila poročila, je nekdo komunističnih govornikov omenil ljudem, da bodo iz tega in tega stanovanja vrgli družino šiloma na cesto radi neplačane stanarine. Ljudje so se obrnili tja, prišla je tudi policija, in tedaj se je začelo. Policaji zagotavljajo, da so bili napadeni in v obrambo so streljali v zrak. Pa ni pomagalo, zato so spustili strele tudi v množico. Dva izmed množice sta obležala mrtva. Te demonstracije so posledica sedanjih razmer. Večinoma so brezplodne in žrtve nepotrebne. Največkrat padejo ljudje, ki so le iz radovednosti zraven, ali pa ker so jih go- vorniki navdušili in se izpostav* ljajo. Komunistični govorniki res govore hujakajoče, karoma dobre in slabe strani. Ako bi se sami postavili na fronto, bi bilo eno, toda se največkrat vsi naglo umaknejo. Kritizirati, demonstrirati in organiziiati, je eno. Nahujskati druge, da se pripravijo k nasilnostim, potem pa padajo po njih krepeljci in morda še kaj hujšega, voditelji, ki delajo načrte za take akcije, pa se drže stran, to pa ni ravno delavska in ne poštena taktika. Isti govorniki potem izrabijo tudi pogreb za svoje namene in rohne zoper policijo in policijske glavarje. Izjem ne delajo. Saj je znano, da prizadevajo kolikor največ mogoče "trubla" tudi županu v Kacinu ter šerifu in županu v Milwaukeeju, in županu v Keadingu, zato, ker so socialisti. Namen komunistov je, provocirati izgrede v toliki meri, da se bi kak policaj spozabil ter streljal tudi v omenjenih mestih v ljudi. In komunisti bi rekli: "Glejte, socialistične krvoloke!" Taka je njihova taktika, toda delavcem ne bo koristila, kakor jim ni do-zdaj. Tovarnarji so v svojem času importirali mnogo črncev s plantaž na gorkem jugu v industrijo na vzhodu in osrednjem zapadu. Importirali so jih nadalje tisoče v raznih stavkah. Zdaj ima Cleveland enako kakor druga industrial-na mesta veliko zamorsko naselbino in v nji izredno veliko mizerije. Godi se jim namreč še slabše kakor belopoltnim SftEBOV NIKOLI NE ZMANJKA "Lažizdravnik" na wauke-L ^opoldanski ,pcwed vk|Juiu-'j»i» r«j>«> Reboi in joceph Je koncertne točke, v katerih Snoy ml. Ver« Hribernik po- Ko •o ili nedavno prutaniiki delavci v Boatonu na .iavko, ja ko«p.»ija;bi se vrtel 8.8V°j° Reziko, toda tali. . „ — . —---------po- ganskem od nT nastopijo sodelujoči slovenskima deklamacijo, zbor "Naprej" Waukt-vnn III Rpr če*ki pevski zbori ter iloven' Pa zaP°Je P«smi. Po tem vsena^ž^čemenm drTiTa *T*' f^r 1Vm b°«at*m 8Poredu bo P1*"- - radi te proklete dLprSji se ^^ od*ekaA ^ovon prosta zabava. je di a mik i odsek S. N D 'od iešVem I, W * v teh ločil vprizoriti v nedeljo 25 * ff J?zlku\ , lčaalh Je nam še posebno ko- •okt. "Lažizdravnika" ki ie ena ?Večer b°m° lmeh zadružno ™tno, da užijemo nekoliko za-najsmešnejših iger, kar ste ®upper) lbave' Na P^editvah kluba še videli na našem odru. « ,, . Prvo dejanje se vrši v «dia^-JS^™.".P0P0ldan8*° nikovi sobi in drUlfo v „ostilni, ? , b° ravno n. nedeljo, ko je že*^ P"Pr»vlJen» P«> vods vom žen-nje v fari. Pravi zdravnik odide 8ke«aM°d«ek» Slovenske zadru- . doma in »poroči svojemu slu- ge' N* 8V,denJf v nedel^' «i BoStjanu, da gu ne bo domu * Barbic. vsaj 24 ur. Boštjan je zdravnikovega odhod» zeio vesel ker Posetimo prireditev kluba se lahko zvali na mehki divan. JL Nato pride njegov prijatelj Li- St. 11 JSZ V BfidgepOrtU pe ves obupan ker nima niti Gimc Q _ Vgebina k stavtš na »lavo b P°" 8'0VU Je na koncu. i»*»bol u6* 1 luC®sa5 da si laglje zapomnite vabilo, "«jju. i je n»acnnna mej- Ja.L'!,nJeK0V'hDie?r\R"d Sedaj pa nekaj o tem, kar nas hna .jo je spremljalo na zadnji št. 11 jo dobimo v izobilju. Lep spored, delavska zavednost, dobro razpoloženje — in tako prebijemo nekaj ur izven depresije.—Albina Kravanja. Iz Pennsylvania Midway, Pa. — Dne 1. oktobra je preminula v Mercy bolnišnici v Pitisburghu rojakinja Ivana Zust. Pogreb se je vršil v nedeljo 4. okt. popoldne na narodno pokopališče v Mid-wayju. • Dasi je naselbina maj- poatavila na njihovo maato ta ¡skladanja tovcUra ia parnika piaarniike kler- BcŠtjail tudi nima denarja, da ka, katerim ja is Fluatolcnratva fcn ielje po notoritat» poveljeval nafci milijo- , bi mu pomagal. V tej Zagati ju narski pohajkovalac. Čainiittj fotografi jih slikali in raaullat imata zmoti pismOMOŠa ki prinese Za irort. So ljudje, ki nimajo nobonaga ponoaa. Bo.alaiki d.l.niii .. . zdravnika nakaznico V VSOti 50 kokaalvom ae c«lo postavljajo, kar na vedo, kaj snaci garanje pristaniškega <• ,r , ... . delavca lato latom pri pižlem zaslužku. I *ir* je ponaredil zdrav- nikov podpis na nji in vzel denar, boste videli na predstavi. Ko gre Lipe v čakalpico, vidi, da čakajo zdravnika dva kmeta in ena kmetica. Vesel delavcem. Povprečno so pla- ročnikov, pod katerim je bil čani slabše in takega življenja podpisan P. P. Omenja med DRAMSKI ODSEK KLUBA ŠT. 1 J. S. Z., CHICAGO* ILL. "Ivan Cankarjev dan" V NEDELJO* 25. OKTOBRA POPOLDNE V DVORANI CSPS. 1126 W. lSth Street V S P O R E D s % 1.) IVAN CANKAR, dramatik.....................govor Joiko Ovan 2.) PRIZOR IZ IVAN CANKARJEVE KNJIGE "KURENT"» KURENT .............................-............... John Kocevar RODOLJUB ................................. Charla» Pogoralac V prizoru sodelujejo člani soc. pevskega zbora "SAVA". 3.) "V ŽUPNIŠČU", prizor iz Ivan Cankarjeve drame "Hla- pec Jernej in njegova pravica": HLAPEC JERNEJ ............................Jakob Zupančič. ŽUPNIK ................................................. J°hn Hujan 4) uJAKOB RUDA*' socialna drama v 3 dejanjih. Spisal IVAN CANKAR. JAKOB, RUDA^ posestnik na Drenovem .—......Pater Bemik ANA, njegova hči .......-...................................... Alica Artach MARTA, njegova sestra ................................... Anyalina Zaitm IVAN DOLINA R slikar .................................... Anton Andrea PETER BROŠ, podjetnik in trgovec ........................John Olip DOBNIK, posestnik in gostilničar .................... Frank Udovich ALMA, njegova hči ...............-...................... Katherina Bauk KOZEIJ, iniener ................................................ John Kochavar JUSTIN, učitelj ..................................................... Johnny Rak KOŠUTA, prejinji pisar Rudov ............................ Joifeo Ovan delavci; gostja. Vrti ae na Drenovem v naših dneh; Vodja programa in igre JOSKO OVEN. VSTOPNICE: V predprodaji 50c; pri blagajni 75c. PRIČETEK OB 3. URI. PO PROGRAMU PLES IN PROSTA ZAiBAVA. JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER. PRIHODNJA PRIREDBA KLUBA ŠT. 1 JSZ.t Jesenski kon-cart parakaga shora "SAVA" 29. novembra pofpoldn« v dvorani č. S. P. S. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tlakama v Slovenskem. HrvaŠkem, Slovaikem, Čaikas», Paljakam, kakor tudi v AaglaUsa« ia Nem tkem jaaika. Naia posabnoet — tiskovina aa drultva la trgovoa. manj privajeni. Kapitalisti jih izkoriščajo bolj nego belokož-ce. Zapostavljeni so. Community fond je izčrpan. Za črnce je bil po navadi vedno prazen. V takih razmerah ni čudno, ako vzkipe. Odgovorni faktorji so se končno spomnili, da so črnci tudi ljudje in se malo bolj brigajo zanje. a Michael Casper, mehanik od clevelandske "tool and die" firme se je vrnil iz Rusije in se zelo huduje nanjo. Pravi, da ko je ugledal kip svobode v newyorški luki, bi jo najrajše objel in poljubil. Trdi, da se v Zed. državah tudi brezposelnim delavcem boljše godi ka-kor v Rusiji zaposljenim. Komunizem je po njegovem "raket". (Morda, toda kapitalizem je res raketirstvo!) Štiri mesece je moral čakati, predno 90 mu dovolili odpotovati. e Iz teh pripomb bi morda kak prijatelj sovjetske unije mislil, da sem sovražnik države delavcev in kmetov. Imam zanjo tudi ugodne pripombe. Niso vsi tuji inženirji takih misli, kakor Michael Casper. Enim napredovanje petletke jako u-gaja in jih veseli gradnja novih industrijskih mest. Dvigajo se nptr. nove tovarne za izdelovanje traktorjev in ena velika je že izročena obratu. Eni novi so nedavno slavnostno položili vogelni kamen in iz pro-pagandističnih ozirov je bil poslan pozdrav komunistični stranki. a Sovjetski študentje, katere so odbrale sovjetske oblasti v raznih kontestih za potovanje po evropskih mestih, so se vrnili v Odeso. Bili So v Londonu,-Berlinu, Hamburgu, Milanu, Rimu in Carigradu. Pripeljali so se nazaj s svojo ladijo ¿krajina. V Odesi jih je sprejela godba z igranjem lnterna-cionaie. Časnikarjem so rekli, da so v vseh omenjenih mestih opazili veliko revščino, mnogo brezposelnih, polna skladišča, prazne hiše ter gladne otroke in matere. e Nemčija je dobila to leto do septembra od sovjetov za 749,-000,000 mark naročil, ali okrog $190,000,000. Za te vsote je Nemčija oskrbela Rusiji potrebno mašinerijo ter druge izdelke. Lansko leto so znašala sovjetska naročila v Nemčiji le 49,000,000. Toliko večja so bila v Zed. državah. Zdaj je narobe, kar je deloma krivo brezposelnosti v tej deželi. a Anton Rupnik bo zastopal druš. "V boj" št. 63 SNPJ. na konferenci soc. klubov in društev Prosvetne matice 25. oktobra v Barbertonu. Pravi, da bo fantom na zborovanju razlagal o marksizmu, da pridemo prej do večjih uspehov. Klub št. 49 bodo zastopali Fr. Mihe-lich, Max Slanovec in Fr. Bar-bič. a V Proletarcu z dne 8. okt. je bil dopis o romanju okrog na- drugim ime 0'Green. Pravi, da je bil z agitatorjem nevljuden. V Slov. del. domu ima trgovino Tone Ogrin. Takoj so Pisala bi rajše kaj dobrega, pa ni ničesar takega, o čemur bi se mogla pohvaliti. Slabega pa je seveda dosti in vrhu tega še veliko preveč, četudi smo v izvoljeni deželi Prosperitete. I Bankirji v bližnjem meSiu Bellaire, O., so se domenili, da ne bodo izplačali nikomur na vlogo več naenkrat kot 20 odstotkov. Zelo so radodarni ki v SO naznani Boštjanu, da ima no-vo idejo. Ker se je Boštjan ^ ga nekateri vprašali, ako ni on vedn° ^^ tudi zdra- 8^70^eJU8 lulm prihranili viti, sta začela ordinirati. Prvi i . '8 i "00™ P"nranili. bolnik je Prekla. Lahko se bo-i P* to J\Se dobro' df. bl le,dc- ste prepričali, da ni še noben mogoče dotični "0'Green". Tone mi je rekel, naj dam v javnost, da on ni imel opravka z nikakim zastopnikom. Bil je vedno naklonjen naši stvari. Ker bi mu opazke kakor je o-menjena lahko škodovale, in istotako komu drugemu, ki ni prizadet, bi bilo prav, da se pri takih dopisih navede, od kje so in kdo je pisec. e Eva Coff je igrala vlogo županove Micike na skupni priredbi društev SSPZ. To je bilo 4. oktobra v Slov. del. domu. Neki kritik jo je v Cleveland Joumalu, kateri je last Enakopravnosti, prav strankarsko grajal. Ta pristranost je razvidna Se posebno v tem, da je pohvalil John Steblaja, zastopnika Enakopravnosti. Vse priznanje Steblaju kot dobremu igralcu, toda tudi njej ne bi smel kritik delati krivice, ako je — kritik. Ostalih pet igralcev je pa sploh pozabil. Ako bi se taka kritika pojavila v Proletarcu, to bi bilo prahu! Bil sem na predstavi in zato lahko trdim o pristra-nosti kritika. a Gotovo sta naša kandidata v mestni svet omenjena v tem listu v kakem posebnem dopisu. To sta Siskovich in Martinek. Dajte jim prednostne ali first poti 80 avtov ljudi. Bila je jako priljubljena. Tu zapušča soproga John Zusta ter sina Johna v Midway-ju, Franka v Detroitu, brata v Bridgevillu, Pa., v starem kraju pa tri brate in sestro. Naj ji bo ohranjen blag spomin. Manifestacija zadružništva v Chicagu Chicago, III. — Pod pokroviteljstvom češke Delavske za- „i ^ »"ucii dolgih letih varani« sknnai ^ružne prodajalne se bo v ne-diletant .zvr^l svoje vloge k.-'J,0'** 25. oktobra vršila velik. kor jo bo ta. precej gluha ženska. To vlogo ima znana igralka Hrovatino-va. Samo ta prizor bo vreden vstopnine, in kdor bo igro zamudil, mu bo potem žal. Tretji je Zevnik. Uf, kako ga bole zobje... In zakaj bi ga ne, saj ima večje kot naša krava, pravi Jera. V drugem dejanju streže v gostilni Rezika, prava slovenska kelnarica. Starih gostov je sita; vleče jo k mladim ljudem; pismonoša je več kot srečen, ko mu pove, da le njega ljubi in ji ni za Lipeta, ki nima nič stalnega. Tu se snidejo vsi in tudi orožnik pride ter aretira Lipeta in Boštjana. V predpisovanju zdravil sta napravila veliko pomoto, ki jo izveste na predstavi. Vstopnina v predprodaji je 40c in pri blagajni 50c. Po igri bo plesna zabava v veliki dvorani. Vincenc Pink. _e Zadružni dan v Clevelandu Cleveland, O. — Kakor večina drugih, spada tudi tukajšnja slovenska zadruga v ligo kooperativ. Liga daje svojim članicam direktivo in odreja delo krajevnim ter lokalnim odse- Druira ie Jera ,izPlaéali magari v dolgih pre-llifV! :'"h dedkih petkrat po 20 odstot- kov. Tako bi le dobili svoje dolarje — trudoma sicer, pa vendarle dolar za vsak vloženi dolar. Na nas v Glencoe so vsi pozabili, tudi Bog, kakor se zdi. Dasi jih je tu precej, ki pridno molijo, nič ne izda. Od leta prireditev v dvorani Sokol Ha-vliček na S. Lawndale Ave. blizu dvorane SNPJ. Spored se prične ob 2. popoldne. Sodelujejo solisti, pevski zbor Karl Marx, socialistični in drugi govorniki, delavski telovadci, kooperativni kvartet, godbena šola, Slova- 1927 ni tu nikakega zasHiŽka. |ik?r]™»vetn* druž^a Naši možje se vozijo na delo I Vst°Pnlce v Predprodaji so po 20 do 30 milj daleč. Da bi že vsaj primerno zaslužili, ka- choice glasove. Agitirajte, da Organizira zadružne kam-ju izvolimo.—Frank Barbič^ panje, in tej je zdaj posvečen mesec oktober. V proslavitev tega se bo v nedeljo 25. okt. vršila v Slov. nar. domu velika prireditev pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem zadrug v državi Ohio. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita «i dnevnik "PROSVETA" Stana sa calo lato IS.OO, pol lata $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset ¿!anov(ic) je treba ia novo društvo. Naslov sa ikrt ta ma tajništvo 1«: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Vi: Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga kletarstvo SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se ▼ KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 261 h STREET, CHICAGO, ILL. M»MMMM>M»MMM»M Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, laetaik čiarimo. Ifltamc iß popravljamo iruike L£ ftenake obirkt 15805 Waterloo Rd. Tat K er »or* 12?« ........................ dar delajo, pa je komaj za najbolj potrebno, dasi morajo težko garati. Plače so zopet znižali od 6 do 20 odstotkov. Prizadeti ljudje mrmrajo. V Washingto-nu ne vidijo nič in v splošnem je mirno. Zaradi težakov se pač ni vredno razburjati. Koliko časa se bo to nadaljevalo? Od plač ne bo kmalu česa odtrgati — in kaj potem? Mogoče se tedaj narod spametuje. a Zdaj pa k naslovu. Klub št. 11 v sosednem Bridgeportu priredi v soboto 24. oktobra zvečer prireditev, na kateri bomo videli eno slovensko in eno angleško predstavo. Sodelovala bo tudi gdč. Mary Potočnik iz Glencoe, O., ki bo zapela dve slovenski pesmi. Na klavir jo bo spremljala Margaret Snoy. Muzikalne točke bosta predva- 50c in pri blagajni 75. Dobite jih v zadrugi na Crawford Ave. in 27th St. in v raznih drugih lokalih. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldae, v torek, ¿etrtek In petek od 1. pop. do 8. «veier. PH., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLaRD BOLNIŠNICI ad 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in nobotah. Milwaukee Leader NajveJji atneriAki aociaUatl-Int dnevnik —Naroasiiaai $« 00 na leto, $8.00 «a pol let*, $110 sa tri meaeea. Nasi or: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. "New Leader" i anflaiki eecialieti¿ni tednik. liha j a v New Yo-rku. Naroénl-na $2 na lsto. $1 na pol »«ta. Najbolj!« u raje van a»*leéki socialistični list t Ameriki M*ia-fo al o v enakih delavcev fa fita. ( Naroéita si r» todl vi. Naroéná-t no sanj »prejema "Prol«**TS«w. t«»»tttttt«»^ s saaasss a Martin Baretincic & Sor POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tal. 1478. JOHNSTOWN, PA. LOUIS ULLE SLOVENSKA ; BRTVNICA 6506 St. Clair Ave.: * CLEVELAND, O. i i :Se vljudno priporoča za-obilen poset. f>MM»MMMtMMMM«MI Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Sa priporoča Slovani icatn v Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan R«Lf No. Chicago, IU. Tel. 6624. Gospodinje, sahtevajte v tiievi-nah kruh Is nate pekarne. VASA VLOGA V TFJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO» Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Va» rokopisi to o*lasi morajo biti v našem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne sa priobéitev ▼ fttevUki tekočega tedna. PROLETAREC PnbHshed every Tkursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor_______________________ Prank Zaita Business Manager _______ Charles Pogorelec__ SUBSCRIPTION RATES: Unit d States and Canada, One Year $3.00; Six Months tl.lf»; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $8.60; Six Months $2.00. Add ros». PROLETAREC 9639 W. 26th St., Chica«». IU. Telephone* Rockwall 2864. -¡¡Är 546 Delavske kolekte pod napačnimi pretvezami "Reading Labor Advocate" je nedavno priobčil članek z dokazi, kako je komunistični pomožni odbor za premogarje z zvijačami prevzel več pošiljk, katere so bile nasloviie-ne socialističnemu pomožnemu odboru v Pittsburgh in jih razdelil pod svojo kontrolo kakor je bilo njemu po volji. Oba odbora sta namreč imela urad v Pittsburghu in komunisti, vedoč, da so na železniških postajah po-šiliatve v blagu, so jih enostavno vzeli za svoje. "Industrial Worker" z dne 19. sept. (izhaja v Seattlu) piše, da je komunistična Med-narcdna obrana le krinka, pod katero se skriva parazit. V dokaz temu navaja, da je omenjena 'firma nakolektala v prvih tieh mesecih tega leta $16,155.88, toda le $2,299.-25 je porabila v nabrani namen. Za* upravo (kar znači plače agitatorjev in slično), oglašanje in organizacijo so potrošili $6.553.88, za svoje glasilo "Labor Defender" pa $5,518.-64. _To je za tak list izredno visoka vsota. Plače kolektorjev so znašale $3,388. Znano je, da ima komunistično gibanje v Ameriki razne reliefe, "delavsko obrambo", odbore za obrambo Črncev itd., in vse te "u-Sianove" uposlujejo veliko agitatorjev, kateri sicer nimajo velikih plač, toda so hrbtenica komunistične stranke. Samo v Chicagu npr. je več plačanih komunističnih agitatorjev in uradnikov, kot pa jih je imela soc. stranka ko je bila na višku po vsi Ameriki. ur lenjeni list, ki je glasilo I. W. W., pravi, da komunisti s svojo parazitsko obrano škodujejo resnični obrambi marsikaterega delavca, ki je v ječi. Znano je npr., da so na-kolektali tisoče za Sacco in Vanzettija, toda pravemu obrambnemu odboru, ki si je res pr^adeval, da ju osvobodi, so dali le nekaj sunakov, tisočake pa so potrosili za "obrambo , z drugimi besedami, za plače svojih ljudi ier za podporo svojemu tisku. Ta način oni ne smatrajo za varanje, nego je popolnoma v soglasju z njihovo taktiko, katera ne zalneva pozitivnih dejanj in uspehov, nego činweč šuma. In priznati se jim mora, da so v tem res uspešni. Le malokdo pa ve, da ta ¿i.as ameriški delavci drago plačujejo. Grom političarjev proti Walt Street« Razni kongresniki, senatorji in celo gover-nerji v teh časih na shodih zelo radi grme zo^er Wall Street. Vpijejo proti trustom, prot< velebankirjem in pomilujejo male trgovce, katere ogroža "chain store" sistem. Volilci jim ploskajo in odobravajo njihove "radikalne" besede. Toda z besedami, neglede kako so gromovite, ne bodo porušili \vall Streeta. Moči velikih bankirjev tak besedni veter ne bo omajal. Sirftem podruž-nih trgovin vzlic njim raste. Trusti se razvijajo v še mogočnejše kombinacije. Kaj je program republikanskih in demokratskih "progresivcev", ki se hudujejo nad velebankirji, trusti in nad "posebnimi privilegiji"» kakor oni označujejo kapitalzem? Nič drugega kakor več državne kontrole zahtevajo in pa zakone, kakor je npr. Sher-manov protitrustni zakon. Državne kontrole je že zdaj dosti. Komisij, ki nadzirajo železnice in meddržavni promet, ki določajo višino voznine, carin itd., je obilno in državo stanejo visoko vsoto. Zakonov, ki "kontrolirajo" industrijo in "prepovedujejo" truste, ne manjka. Manjka pa močne stranke z ljudskim programom, ki bi služila ljudstvu. Ako bi bili takozvani "progresivci" med republikanci in demokrati iskreni, bi to priznali in se pridružili socialistični stranki. Kadar sili v vas človek, ki menja svoja prepričanja po vetru, zato ker je brez načel, izrazite mu na dostojen način svoje zaničevanje. (Nadaljevanje.) 26. marca pa se je potem vršilo glavno zborovanje delavskega izobraževalnega društva. Pri tem pa je zmagala po precej burnem poteku Wagner-KunČeva stranka, ki je sicer vzbudila telo pri svojih pristaših nezaupljivost in izgubila s tem v vodstvu moralno moč. Sedaj se namerava delavsko bolniško blagajno ustanoviti kot samostojno društvo in s tem itak že v minoriteti se nahajajočo Kun-čevo stranko izolirati in po mogočno^i lazce-Piti. Lastniki tiskarne Kleinmayer, ki niso bili zadovoljni niti z Wagnerjevim delom v stavnici niti z njegovimi socijalnimi prekucevanji, so ga radi preteklega meseca odpustili iz službe. Wagner seveda ni mogel tu v nobeni tiskarni dobiti dela in je 1. t. m. odpotoval v Gradec. Razume se, da sem takoj o odpotovanju Wagnerja v Gradec poročal c. kr. namestniku v Gradec. Ker pa je v ostalem prav mogoče, da, celo več ali manj gotovo je, da bo socijalno demokratična Stranka semkaj poslala kakega drugega zaupnika, posvečujem tej stvari tudi vso pažnjo in bom vsa tozadevna vprašanja, kakor tudi vse nadaljno iz tukajšnjih delavskih krogov poročal na znanje visokemu c. kr. ministrstvu." Kakor je videti, je bil literat Arko človek, ki ga je vlada za svoje namene vporabljala. Josip Jurčič ga je v šali ocenil tako-le: "Narod" se ga bo po njegovi smrti spominjal v treh vrsticah, kar se je tudi zgodilo. Zanimivo pa je to poročilo, ker nam prav jasno prikazuje, kako pazljivo je policija vse delovanje delavskega društva zasledovala in kaj je vse storila, da napravi razdor v delavskih vrstah in da se iznebi neljubih vodilnih oseb. Te metode so tudi še dandanes v rabi. • o o Robert Wagner je igral pozneje v delavskem gibanju Avstrije zelo veliko vlogo. Bil je urednik soc. dem. časopisa "Gleichheit" in je bil odločno na strani Andreja Scheu-ja, ko je nastal prepir med Oberwinderjem in Scheujem, ki sta bila glavna voditelja tedanjega delavskega gibanja v Avstriji. Ko je Oberwinderja "Gleichheit" nazvala "glavnim strahotepcem, judežem, goljufom, temnim poštenjakom itd.", je ta tožil poleg A. Scheuja tudi Roberta Wagnerja, oba pa sta bila od porote v Dunajskem Novem mestu osvobojena. Iz te pravde se razvidi ton, ki je vladal med Oberwinderjem ("Volkswille") in Scheujevci ("Gleichheit"). Robert Wagner je izdal 1. 1874 "avstrijski delavski koledar", ki je bil seve zaplenjen. Radi tega koledarja je policija vršila nebroj hiš* nih preiskav pri delavcih, ki so bili znani aille osumljeni kot socialisti. — Robert V agner je bil tudi urednik "Socijalista", ki je začel iz-ftajati namesto časopisja "Glechheit" in bil ustanovljen kot "centralni organ socijalno-demokratične stranke v Avstriji " Karl Höger v svojem delu "Aus eigener Kran ki je zanimiv donesek k zgodovini avstrijskega delavskega gibanja, spominja s toplimi besedami delovanje Roberta Wagnerja ki se je živahno in neumorno udejstvoval v delavskem gibanju kot urednik. Tudi list Der Gewerkschafter", ki je začel izhajati januarja 1. 1877 je urejeval in upravljal Wagner. Strankinega kongresa v Atzgersdoru (1. julija 1877) se je udeležil Robert Wagner m ž njim iz Celovca mizar Jožef Lux, krojač Gabrijel in delavec Padler iz Gradca. Policija je bdela nad Wagnerjevim delovanjem zelo čuječno in v dnevnem raportu dunajske policijske direkcije (5. okt. 1878) beremo, da je Liebknechtov zet Geyser obiskal na Dunaju poleg Kautskega tudi Wagnerja. Umevno je, da je ljubljanska deželna vlada vse storila, da je takega moža onemogočila v Ljubljani iz strahu, da ne zaseje preveč socijalizma v naših ubogih krajih in v takratnih razmerah, ki jih pokojni Janko Kersnik tako-le karakterizira : "Pri nas gospoduje mitra, in kardinalski plašč zavija vse v temno noč. Tu morajo nasilna pretresanja opraviti svoje delo. Kaj hočemo začeti z našim ljudstvom? To ni faktor, ki bi se dal upoštevati; in -naša inteligenca? Ta nasprotuje vsem liberalnim težnjam, uničuje literaturo, ki je vendar edino izpričevalo izobrazbe, zmožnosti in duševne moči vsakega naroda." (Glej "Jank0 Kersnik. Njega delo in doba." Spisal dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1910. Str. 102.) Sekcijski šef v zunanjem ministrstvu, Wol-faith, je n. pr. v vlogi z dne 13. junija 1872 razložil svojemu ministrstvu, kako si zamišlja boj proti "Internacijonali" v Evropi sploh. Prvič: prepoved razširjevanja socijalističnih in komunističnih načel potom tiska, zborovanj in društev; drugič: v državnih in od države subvencioniranih podjetjih ne smejo biti zaposleni delavci, ki so člani socijalistično-komunističnih društev ; tretjič: delavcem naj se prizna nekakšen del na podjetniškem dobičku v velikih državno koncesijoniranih podjetjih, ki bi jim kapitalizem zagotovil za starost nekako življensko rento; četrtič: treba bo določiti dolgost delavnika in starost, ki naj se upošteva pri sprejemu v delo. (Dalje prihodnjič.) PROLETAREC Lisi aa Utorooo «Ulaoshega Ijmdotva. Izhaja vsak éetrtek. Ude j* Jwceclowaaska Delavska Tiske* *e Druiba, Chicago, III. GUsiU Jugeelevaualia Socialistična Zveae NAROČNINA aa Zedinjene driave in Kanado ta celo teti 18.00; aa pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. » Inoscmstvo: aa oek> leto $8.60; aa pol leta $2.00. Liga narodov jc bila ž a ciostik.at v neprijetnem položaju, a menda io ne tj nI:/a t v Olik&nem kakor prošlih par tednov. Japonska ¿Jj tebi nič meni nič temeljito pripravila svoj vpad v Mandžurijo, katera je bila že prej napol japonska poaest. Japonski imperializem ima v mandžur ki industriji, železnicah in rudnikih nad milijardo dolarjev kapitala. Evropa ter Zed. države imajo akrbi čez glavo z "depresijo", Anglija ter Nemčija imata vrhutega še notranjo politično krizo, Kitajska je bila silno prizadeta vsled veli-kanakiii povodnji, njeno enztnoat uničuje ta civilna vojna, obotožena moč &ovj>etake Rusije pa je par tisoč milj atran od Mandžurije, četudi Sibirija meji ob Mandžurijo. Te okoUčine je «rabil japonski imperializem, da se še bolj utrdi v tej ¿K>gati kitajaki provinci ter ai jo pdpolnoms pod-jarmi. Kelloggov mirovni pakt določa ,da se ne bo nobena država, ki ga je sprejela, posluževala vojne za desego svojih namenov. Japonska je prva kršila ta pakt. Statut lige narodov dcaoča, da ne sme nobena c.Unics lige začeti z agresivno vojno. Japonska je ta pakt kršila. Poitbna pogodba, sk!i?n>ena med Japonsko, Kitajsko in petimi drugimi državami, ki imajo velike interese na daljnem vzhodu, do- loča, da mo*a;o vsi ¿-.e^tue ni spe« i med njimi, ki bi nastali rad» p.cb.er. *>v v Aziji, i ¿sevati aa'mirne načine. Ja-poaika pa je |.< dala svoja okupacijske čete v Mandžurijo, njeni aeroplaai fc mbardira.e kitajska mesta in v kitajskih pr.sljaii.i se šopirijo japonske vojne ladje. Kitajska vlada a;:olira na ligo narodov za pomoč, liga pa prosi Japonce, r.aj se na lep n&čin umaknejo. V&s take sugsetije je Japonska zdalonila ter in-.istira, da je ta spor njena notranja zadeva in da te je pripravljena pogajati edino s Kitajsko, toda b.-i. \ sakega "zunanjega" posredovanja. Ta incident dokazuje, da sta kapitalizem in imperializem nepoboljšljiva. Edino zdravi!,? je, da se ju odpravi s koreninami vred. Na vrhnji saai na le/i so japonske vojaške barake v Mukdenu, I glavnem mestu Mandžurije. Japonci trde, da so barako, katera je v plamenih, zažgali Kitajci. Požar se je dogodil j 18. septembra, bpcaaj na levi zo japonski vojaki v akciji, ko obstreljujejo predmestje Mukdena pred no so ga okupirali. Na uejni zgoraj so japonski vojaki, ki redno straži j o juznomandžursko železnico, katera je japonska posest in zvezana z rusko sibirsko železnico. Desna slika spodaj prikazuje prihitj japonskih akupacijskih čet v Mukden. L Cankarjev dan v Chicagu Chicago, III. — Opozarjamo vas na spored prireditve dramskega odseka kluba še 1, kaie-ra bo v nedeljo 25. oktobra v dvorani CSPS na 1126 W. 18th St., kjer imamo običajno naše večje predstave in koncerte. Spored v podrobnostih je pri-občen na 3. strani v oglasu. Dramski odsek je to prireditev krstil s "Cankarjev dan". Razen Cankarjeve drame v 3. dejanjih "Jakob Ruda" boste videli prizor, prirejen po Cankarjevi knjigi "Kurent", in prizor povzet po Cankarjevem slovitem delu "Hlapec Jernej in njegova pravica". Igralci, ki nastopijo v tema piizoroma, so navedeni v prej imenovanem oglasu na 3. strani. O Ivanu Cankarju poda obris Joško O-ven. Drama "Jakob Ruda" pride v nedeljo prvič na ameriško-slovenski oder. Dramski odsek se je potrudil, da poda s to otvoritveno predstavo dela našega velikega mojstra in ne bo vam žal, ako boste prisostvovali. Videli boste hlapca Jerneja, kako tolmači župniku svojo sveto misijo o pravici, in čuli boste župnika, ki mu tolažeče razklada, kako in kaj. Ko pride Jernej v župnišče, ni župnika še notri. Na steni ugleda razpelo, pa se z njim razgo-varja in mu ognjevito pripoveduje o pogaženi pravici. V prizoru iz "Kurenta" boste videli omizje narodnih mož, ki slave spomin umrlega pisatelja. Napijejo se in končno, že nič ne vedo, kdo je že t>il ( tisti, katerega spomin proslav-( ljajo. In narodni voditelj končno v jezi pove, da je pravzaprav vseeno. Glavno je, da pride narodna družba skupaj ter se veselo napije in po svoje zabava. In videli boSte Kurenta, romarja-godca in vso veselo, rajajočo družbo. V tem prizoru sodeluje pevski zbor "Sava". Drama "Jakob Ruda" je bila obširno opisana v eni prejšnjih številk. Je lahko razumljiva. Prosimo občinstvo, da pride v dvorano točno, pa se tudi spored prične točno. Dvorana bo odprta ob 2:30 in začetek programa je ob 3. Po predstavi bo plesna in prosta zabava do polnoči. Ne bo vam žal družbe. Cene vstopnicam so v pied-prodaji znižane eno tretjino. So po 50c, medtem ko smo za slične programe v prošlosti imeli vstopnino od 75c do $1. Dobite jih pri članih in članicah I kluba, pri tajniku Berniku in v uradu Proletarca.—P. O. Konferenca in klubova prireditev v Barbertonu \"ld?SA . A r I cialisiičnimi ter demo-mur mogoče, naj se udele- Krasna. Vrši se pod pokrovi- * Predavanje A. P. Krasne v West Allisu ži tudi zborovanja, čeprav ni zastopnik. V nedeljo 25. oktobra ob 3. pop. bo sodružica Fiadel govorila v Slov. nar. domu v dvorani št. 1, novo poslopje. Za ta s h o,l vlada veliko zanima- kluba št. 180 JSZ., 104 SNPJ. in št. 3 teljstvom druš. št. JPZS. fcd o je sodružica Krasna, je vam znano iz raznih njenih del ter opisov v listih. Rečem vam le, da pridite omenjeni ve- nje med mladino in starejšimi čer v dvorano v čimvečjem šte rojaki. Pridobite na ta važni ¡vilu. Vstopnina je prosta. Po in zanimivi shod čimveč ljudi. [ predavanju bomo imeli plesno V petek 30. okt. zvečer bo v in prosto zabavo.Mary Musich SPRETEN, MOČAN RUŠILEC Najboljii jugoslovanski socialistic ni list ja "Prolotarec". Prlnaia ¿lan ko, razpravo in proflod delavskega gibanja po svetu ter opico aktivnosti v naših naselbinah na polju sociali-stičnega in kulturnega dola. Torna io, ai ja divjal v Bostonu, ieet milj od Riehmonda v Indiani, )c poruiil mnogo poclc«>ij. Na sliki jo ¡ola, ki jo jc vihar spravil v ratvaHae. LICA NARODOV IN JAPONSKA OKUPACIJA MANDŽURIJE POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Dopis o dogodkih po razglašen ju ustave. — Hudi časi Začetkom meseca septembra imeli pa so dobiček prekupče-je po vsem svetu šla vest, da valci. je jugoslovanski kralj ukinil Driava je mislila žito pro-dikiaturo in vrnil državi usta- dati v inozemstvo. Pa ni Slo. vo. Jugoslavija je postala u- Žito je od države nakupljeno stavna država. Kakšna je ta frbležalo v skladiščih. Milijar* ustava, smo že pisali. Zapisali 4de so ležale v skladiščih in se smo, da ne gre govoriti o nika-jtzpreminjale v milijone. Iz-kih bistvenih izpremembah in guba velika. Pa se je pri fi-da ustava ni prinesla nič nove- nančnem ministru ustanovil ga. Kar je bilo prepovedano, | fond, v katerega naj plačajo vsi AEROPLAN UBIL I LJUDI V AVTU je ostalo prepovedano, dousiav-na nesvoboda je ostala nesvoboda še dalje. Svoboda združevanja, svoboda tiska, odloče- trgovci ali mlinarji od vsakega kilograma moke ali pšenice po 70 par. S tem hoče vlada kriti izgube pri nakupu žita. [brez posla in -ne more plačati članarine, naj ne izostane iz kluba. Klub m socialistično gibanje je delavstvu dames potrebno bolj kakor kdaj poprej. Borimo se skupno proti mizeri-ji in zatiranju združeni v cialistični stranki. Peter Kisovec. so- Stavbinska-posojilna društva so varna Chicago, III. — V petek 2. oktobra t. I. je Jugoslovansko BOJ MED KATOLIŠKO CERKVIJO IN DR2AV0 V ŠPANIJI SE POOSTRUJE Po stoletjih dominacije "razporoka".—Izgon jezuitov. Papež protestira.—Nov predsednik republike vanje naroda samega pri sesta-| In tako je pšenica v ceni posko-vi vseh zakonov — vse to je za čila, moka pa se je Po vsej dr-Jugoslavijo še vedno za deveti- žavi za 70 par podražila. Podražitev glavnega živeža, moke, je tudi dogodek, ki je mi gorami. O ničemer tem ni mogoče govoriti. Zapisali so časopisi in zapi- prišel kmalu po ustavi, sale so mednarodne tiskovne Potem je prišla nova podra-agencije, da se bližajo Jugo- iitev. Državna uprava mono-slaviji z povrnitvijo ustave spet pola je na predlog odbora za lepi, zlati časi. In res so pri- varčevanje podražila vse slabši* še vrste tobaka in tobačnih iz-Kar naštejmo, kar je prišlo. Idelkov za petino (za 20% ). Da Prišel je zakon o volitvah, ki določa, da so volitve javne! Vsak volilec izpove glasno volilnemu odboru, stranko glasuje. boste razumeli: samo slabše vrste tobak, samo poceni cigarete so se podražile, ker kadijo te za kateri) slabe cigarete samo kmetje, Tako ve re- delavci in uredniki in ker se žim za slehernega volivca, za teh tobačnih izdelkov proda koga je glasoval, ali za opozi- največ. Delavcem, kmetom in cijo ali za režimsko stvar. In uradnikom so priložili zaušnico Če je volil opozicijo, potem se s podražitvijo moke in naj kar pripravi, da b0 odgo-;nice, priložili so jim drugo varjal za to. To je volivna zaušnico s podražitvijo to "svoboda", ki je prišla. 'baka, in priložili so (Nadaljevanje s 1. strani.) ti novim določbam je resigni-dovoljenje za vsako procesijo ral. Dasi republikanec, je Za-ali slične svečanosti, ako se vr- mora pristaš konservativnih še na prostem. Republika Me- nazorov in cerkve. Na njego-hiko pa je v svojem boju pro- vo mesto je bil izvoljen Ma-stavbinsko in p<|»ojilno društvo ^ cerkveni politiki prepoveda- nuel Azana, ki je v razvijanju izdalo 52. serijo delnic, v ka- ,a sPloh v»e ceremonije izven svojega programa dejal, da mo-tero se lahko vpišete vsak čas cerkve, vključivši procesije. Vr- ra biti ustava republike izraz med Udadnimi urami v uradu se 8meJo le v cerkvi. ljudske volje, in od vseh se društva na 2552 So. Central Paragraf 25 v novi španski pričakuje, da bodo to voljo in Park Ave., zraven W. 26th St.; • U8tavi Pravi „da so v bodoče v republiko spoštovali. Kdor pa J ^ /1 J» • .. . vnn Ml «t aiMA - . ^__1 * _ • _ _ .«»MAli J 1 !_ i___• • I m telefon je Crawford 8200. V času depresije in krize je potrebno bolj kot kedaj prej misliti, kam naj se vlagajo težko prisluženi prihranki. Številni polomi bank v tej krizi so jasno pokazali, v kakšne ne-prilike zaide človek, ki ima vse svoje piihranke vložene v njih. Stavbinsko in posojilno društvo ne špekulira z zaupanim mu denarjem, temveč ga varno in obrestonosno vlaga na domove svojih članov, na prve uknji- V Columbia Cityju, Indu&na, j« padel «a tla ««ropi«», katar»«« j» vodil pše- pilot Kenneth Naglej. PriUtal ja v telefonski drog, od katorega »e ja odbil tu padal vrh avta na cestk Vse tri oeefce v avfu ja ubilo, pilo« pa ja bil nevarno porcoiovan. Na vrhnji »liki je Kaifei* aeroplan in »podaj avto, . . 'na katereg* ja padel. _ tretjo I. __ Španiji vse vere, ki niso v nav- bo proti nji intrigiral, bo iz- skrižju z zakoni in moralo, »vo- previdel, da se igra z ognjem, bodne. Doslej je bila edino Azana je obljubil tudi daleko- katoliška cerkev svobodna in sežne agrarne reforme, le ona je odločevala stališče ---- " vlade z ozirom do dru^h cer-; Zbor' Svoboda" v Detroitu Verske šole v Španiji so po priredi ZabaVO novi ustavi odpravljene, toda n-.^:. m u o teh šol je toliko, da bo vzelo ;,M ^ ~ ^ PeV8*' zbor oboda se p) idno vež- ba v petju pod vodstvom svo- več let, predno jih država nadomesti 7 javnimi. Okrour po-, ,. . , ~ .. lovico španskih otrok je v ver- Pevov°dje John Berhsga. skih šolah. Vsled tega je cer- kakor eto, nas bo ne-kvam zabičeno, da ne smejo ?V°mn° tUd' lznenadl1 8 prestal, s svojimi šolami, do- kak° °per0, predno pa nam J° žbe, s čimer je varnost investi- ,------------,-------------- — __________ ... .... . .... ranega denarja najboljše x.va- kltr ne dobe obvestila od vla- I*?™0!*'80. »k'J"««>» Predrt, rovana, poleg pa se vloge ob- de. restujejo po višji meri kot na o ustavi dejal, da je bila doslej Potem je prišel zakon o zaušnico: državni uradniki &om komentarje o znižanju združevanju in zborovanjuJbodo morali poslej plače ) lač drzavmm nameščencem m Vsako stranko mora potrditi vati stanovanja sami. Dr- uradnikom, dovoljeno pa je notranji minister, biti mora raz- žavni uradniki so imeli namreč iuulaWi0 puM4ti o zmzevanju plač širjena na vso državo in mora doslej v državnih poslopjih na dr4avnim uradniKom v mozem-imeti v vsej državi najmanj razpolago stanovanja zastonj gtvu 20,000 članov. Kdor ima apa- pa za majhno odškodnino, rat za pridobivanje čianov v Tisti pa, ki niso imeli državnih rokah, ta bo to stranko lahko stanovanj, so prejemali nekako Shod A. P. Krasne in predstava v Sheboyganu Sheboygan, Wi». — Shod v nedeljo 25. oktobra ob 7:30 Kot vidite, so z ustavo res zvečer v Fludernikovi dvorani, pnsli lepši casi. Kot zvezue na katerem b0 govorila Anna se utnnjajo na njeai poti za- P. Krasna, obeta biti eden naj- osnoval. Najboljši aparat or- doklado na plačo na račun sta- kl Jlh denjo delavcem, večjih v zgodovini te naselbi-ganiziranja ima seveda vlada, novanja, ki ga imajo v privat- k,meto'n ln uraamKom Cele ne. Nikomur, kise ga udeleži, režim. Opozicionalne stranke nih hišah in ga morajo plačeva- ' — n kjer m. ne bo žal pa so onemogočene iz razloga, ti. Na predlog odbora za v ar- m domač mtl deselin dJ Vabljena je tudi mladina, da se jih amatra piotivne drza- ¿evanje so uradnikom vzeli tu-; ^ v poznamo rudarske ie- Ako se odzove» bo imela A- P- vi. di to. Plačevati bod0 morali J ' p Krasna del govora v angleškem To so dogodki, ki so prišli za vsako sobo in vsako drvarni- *jer a*ca „ * * * banki ali kje drugje. Rojaki delavci, pristopite v to delavsko gospodarsko podjetje. Postanite član Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva, kar bo v vašo,stvu katoliška dežela, je dejal, lastno korist. Vprašajte za'ali to ni znak> da Je loja]na nadaljna pojasnila v uradu. večerinko ali domačo zabavo v Eden ministrov je v razpravi °ktobra. nat116 l:i_ 'Mile Rd. Vsi prijatelji "Svo- izvršena le politična revolucija;^0?®" S0T>v?i),.jeni' da se je revolucija za osvoboditev izpod ,fleleze- Pnoneje ob 7. zvečer. cerkvenega mračnjaštva je v teku. Španija je po prebival- Frank Smith. NORTH SHORE ŽELEZNICA DOBILA PRIZNANJE. USTNICA UREDNIŠTVA. Več nujnih dopisov, katere smo prejeli v pondeljek popoldne, smo morali skrajšati, ker Cerkvi kakršna je. Trudi se, so odmerjeni prostor porabili da vrže raz sebe breme, ki ga drugi prej poslani prispevki, ji je naložila v teku dolge do-(priporočamo vsem, da ako le be papeževa hierarhija. mogoče naj pošljejo nujna na- Niceto Alcala Zamora, prvi;zanila in poročila do sobote ielexnic je v predsednik republikanske Spa nije, ni bil za radikalne spre- Izmed električnih 4iontestu za hitrost vožnje dobila membe v razmerju med cerkvi-priznalno trofejo North Shore ielez- . . faifiVOt \ opoziciji pronica. ki obratuje vlake med Chicaffo J in Milwaukeejem. To priznanje ji je določila komisija na konvenciji za- se odzove, bo imela A. P. „topnih asßocijacije ameriških elek- po ustavi, druge. Vlada Pa imamo potem še co posebej najemnino državi. bQPkuiozo, ker ni živeža, in Država si bo te zneske (po8¿^J« «arš, od lakote in stra- je poleti razglasila do 250 Din za sobo) kar lepo monopol nad žitom. 2ito sme nakupovati sam0 država po določenih cenah, nihče drugi. Od odtrgala pri izplačilu plač. Ti- danja — pa jim znova 111 znova sredi vseh mogočih íraz de- stim, ki so prejemali za svoja lijo udarce kot vaipe. tlačanom stanovanja doklado, z Kno dobro pa bodo udarci, ki j in piejeuia uradnišcvo, rodili; da tvorijo z indu- jeziku. Vprizorjena bo tudi šaloigra v dveh dejanjih "Gospa Kordula". Kordula je silno ostra s svojim možem. To svojstvo ji pospešujejo se njene prijateljice Jezičkova Marjana, Brb- privatna države pooblaščeni nakupoval- Se ta doklada odvzame. Žveči pa so ponujali kmetom po Ba- sti državni uradniki, ki ob vsa-natu nižje cene za žito, češ, da ki priložnosti ukrivljajo hrbet menda vendane veljajo zakonito določene ce- v poklone temu in onemu, so spoznajo, da ne le za čisto žito, ne pa za morali stisniti pasove "tako smetljivo žito". In če je so stisnili kmetovalec hotel prodati in pri- i novo ti do nekaj denarja je moral jim bodo znižale za 6 do lU^fc 1 cujejo • 111 oa vadijajo za nji-|obrazih lmeli bomo tudi ne •prodati žito po ceni, ki jo je Sve to u znaku štednje, pošto hov plašč. ZakAj nikjer dru- kaj deklamacij. Za ves ta spo-diktiral kupovalec. Tako kmet-----— HinAr»! V irie menda ni državno uradni.!^. --- je niso imeli od tega monopo- tričnih železnic. Tudi druRo priznanje in istotako tretje so dobile elek trične proge v čikaškem okrožju, na m reč South Shore line, ki operira vlake iz Chicapa v bližnje kraje v Indiani, priznanje na tretjem mestu pa je dobila Sunset črta po kateri vozijo električni vlaki iz Chicaga v Auroro. Štirinajst električnih želez- Rekord North ........................... John Metelko, 0- D. I Prei*čeme oči in določimo očala ¡ ¡ 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. t......................... dopoldne, ker ima uredništvo za ureditev več Časa in priliko za boljšo razpodelitev gradiva. Nekaj dopisov je izostalo. Priobčimo jih prihodnjič. lja, Sladkulja, Klunova in dru- >jf J® tekmovalo Rekord North J * _r , J 9 ... , . Shore žoleznice beleži 48.01 milj na, ge. Končno se prikaze duh, katerega se Kordula tako ustia-ši, In k0 strijskim in poljskim delavcem dobra svojemu m0ŽUt isnili pasove, so prejeli še en razred, proietanjat, da so & ,a na y80 moč razveseli. Ta Pf* larnih ,poi,taj-, četrto klofuto: plače se i oni tisti, na račun katerih "var-j igra vas ba rešila resnosti nal!^^^^ v )odo znižale za 6 do 10% ! čujejo" in da vadijajo za nji-LhraT:h lmpli homo tudi 116" {a «rlrl tnAanA ncf atrl ton io na ______________ ______ času "novetiskovne svobode ía nič, pač pa sojmeli izgubo, je prepovedano_Pjsajj_časopi- 1 nema para kamoli dinara! V «je menda ni državno uiadni-.|red p|ačate le 15c vstopnine * _ _ _ _ (f M nit Aiinlr ounKnHp" utvn ta vn tnnniirliinn tn lrn l»ro7 . • i \ •.__; ____i_ 1.1.. uro, vStevši 16 postaj, na katerih u-stavljajo rebulami vlaki. Na South da se omehča ter postane shore progi je dosegi vlak naglico kar Ga- 47.6 nnlj na uro in v tej razdalji ima Električni e dosegel tem času je vključeno ustavljanje na 12 regularnih postajah med Chicago in Auroro. 44 NAPREJEV DAN V NEDELJO 1. NOVEMBRA V S. S. TURN DVORANI MILWAUKEE, WIS Veliki koncert s spevoigro "NA VASI" pod vodstvom novega zborovodja FRANK MIKEKA. Posebnosti te priredbe: nastopi JOŽETA TESOVNI-KA z njegovimi citrami, in bratov TURK s saksofonom in kromatično harmoniko. * _______ Vstopnina 50c, z vstopnicami ki se jih dobi brezplačno pri članih "Naproj'a" pa 35c. štvo tako topoodano, tako brez Vstopnice dobite pri vseh klu-vsake volje in zavesti, brez po-|bovih čianih. Sezite po njih. nosa in moči, kakor pri nas. Prireditev v nedeljo 25. ok- To mimogrede. Dr. John J. Zavertnik 1 PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Stree TeJ. Crawford 2212. 1:80 _ 3:3C — 6:30 — 8:80 Dailj at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointment«. Residence Tel.: Crawford 8440 tobra ima za nas vzgojevalni To so torej tisti lepi časi, ki p0men. Življenje je šola in so jih obetali po novi ustavi, treba se je v njemu učiti, ka-Zapisali smo že zadnjič, da ta kor v vsaki drugi šoli. Delav-ustava sploh ni ustava. Zakaj ski govorniki in govornice ter vsaka ustava je sestavljena po delavski listi s0 naši učitelji, zastopnikih naroda, ustavo se- Prihodnja nedelja bo naš» učni sta v lja posredno narod sam, ni- dan. Potem pa nekaj zabave, kdar pa se je ne narekuje kar V bodočnosti pa boljši časi in gotove in zašpalene. svoboda človeštva. Kdaj bo to, Kdo odgovarja za vse, kar je v delavskih rokah. je prišlo nad nas in kar bo še prišlo? Z ustavo je kralj prenesel to odgovornost na po u-stavi določeno "narodno" predstavništvo. In za to je bilo treba ustave. Režim se ni izpre John Spondal. Članstvu kluba št. 114 Detic¿t, Mich. — V bodoče se seje kluba št. 114 JSZ. više menil nič, razmere pa so s¡"p¿ |V8ako četrto nedelJ° v mesec" slabšale. 'ol) ® dopoldne v navadnih Kdor'razume, razume! Kdor'prostorih (116 Six Mile Rd.) še danes ne razume, mu ni pomagati ! A. B. C. Park View Wet Wash Laundry Co* FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21 ti St. Chicago, III. Profit s filmi Paramount Publix gledališka-filmska kompanija je napravila v šestih mesecih svojega fiskalnega leta $5,743,255 čistega vzlic krizi. Prihodnja seja bo 25. oktobra. Radi važnega sporeda je potrebno, da se je vsi udeležite. Mnogo članov je brezposelnost hudo prizadela, pa so po-stafi neaktivni tudi v soc. klu>bu. Vsi prizadeti so vabljeni, da pridejo na sejo in naznanijo svoj položaj tajniku, da jim da izjemne znamke. Nihče, ki je Sto izvodov za dva dolarja V agitacijtke namene polijemo «to izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar unato večjo »ejo, veaelico, »hod, predstavo ali kako druro priredbo, in jih razdelite med udeležence • priporočilom, da naj — nanj naroce. Pošljite naročilo pravo» časno! 1» * ■■■■■ i VABILO NA IX. DRUŠTVENO AKADEMIJO ki jo priredi Delavska zadružna prodajalna • sodelovanjem češke socialistične organizacije, pevskega zbora Karl Marx in Mladinskega odseka zadružne lige v nedeljo 25* oktobra V DVORANI SOICOL HAVLIČEK TYRŠ na Lawndale Ave., blizu 26 ulice. CHICAGO« ILL. ZAČETEK PROGRAMA OB 2. POPOLDNE. Vstopnice v predprodaji po 50c, pri blagajni 75c. V predprodaji jih dobite v zadrugi na S. Crawford Ave. in 27th St. in pri Spravedlnosti. PO PROGRAlMU VEČERJA IN PLESNA ZABAVA. Slovenci in Hrvatje, pridite, da čujete dobre govornike in uživate lep koncertni program. w ¡W ¡w iw *W iwiWáWéWáW áW éWfiVáW lÄMJ« Anton Zornik HERMINIE, PA. Trpvint s meianim blagom. P««*i in pralni stroji naia posebnost Tel. Herminie 2221. ■ PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH . DRUŠTEV WAUKEGAN, ILL. — Predrt... «tram. «od »c {ta SND. v nedeljo 26. okt. v Slov. nar. domu. JANUAR 1932. WAUKEGAN, ILL. — Angleika igra dram. odteka SND. ▼ nedeljo 10. jan. v Slov. nar. domu. APRIL. WAUKEGAN, ILL. — Pred.tav« dram. odaeka SND. v nedeljo 10. aprila ▼ Slov. nar. dorfiu. Opomba: Cena objavam v tej rubriki j« $1.00 sa cel čas, to ja do datuma priredba. Vabimo Dodoorna in druga društva, da oglaiajo svo>e priredbe v tej koloni, katera bo priob-cena v listu vsak tedan. VINKO ARBANAS 1320 W. IStb St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice sa pla^, «vadbe, pogreba lt«L vvvvtfvvwvwwwvwww^ FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale AveM Chicago, III. Tel. Crawford 13S2. Pristna in okusna domača jedila. Cene smerna. Pestreiba tečna. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kluba It. 232 JSZ. se vrle vsako drugo nedeljo r meieeu ob 10. dopoldne v dvorani druitva "Domo-vina" na 14. cesti. Sodrugi, prihajajte redao na se)o in pridobivajte klubu nanrlb članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z Somiiljenike vabimo, da se nam pri-d rušijo. Socialistična stranka ja v tej deieli edina delavska stranka • konstruktivnem programom, s kate-im si delavstvo lahko pribori boljlo bodočnost in končno o^oboditav is mevdne «uinosti. I TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky UJ. V nali tiskarni se tiska "Proletarec". PKOLfTARKC BORIS LAVRENJEV: ENAINSTIRIDESETi Ruski roman is dršavljsu&ske vojn«. Is ruščina prevedel sa "Proletarca" Iv. Vuk (Nadaljevanje). DEVETO POGLAVJE, Po Marjutkinem računu bi moral biti gard-ni poročnik Govoruha-Otrok kot edeninštiri-deseti. In postal je prvi v računu njenih deviških radosti. V Marjutkinem srcu je rastlo nepremagljivo hrepenenje po poročniku, po njegovih nežnih rokah, po njegovem rahlem glasu, predvsem pa po očeh z nenavadno modrino. Ta modrina je prebodla njene prsi kakor žvenketajoči plamen. In njegove noge so vstrepetavale in omahovale. Pozabljeno je bilo neprijateljsko Aralsko morje, daveči okus slanih rib s staro moko. Zginilo je temno koprnenje po življenju, ki je nekje daleč za neprodirno daljavo vode, divjalo treskajoče skozi deželo. Po dnevi je odpravljala navadna dela, pekla kruh, kuhala jeseter, ki je že postajal odvraten in od katerega so dlesna otekala in so se delali okrogli majhni mozoli. Večkrat je šla k obrežju, da pogleda, če ni videti kje zaželjenega jadra. Zvečer, ko je solnce -zginilo s pomladanskega neba, je šla v svoj kot na desko, stisnila se nežno k poročnikovim ramam in poslušala. Mnogo je znal pripovedovati poročnik. In on je uinel pripovedovati. Po noči pa se je oddajala udano in nežno, kakor golobica, prehajala v vroče ljubimkanje in se predajala vso. Onemogla je zaspala; v sreči so vstrepetavale njene ustnice na suhljatem, kakor porcelan sijajočem obrazu . . . Počasi, kakor oljnato valovje so polzeli dnevi. Nekoč je sedel poročnik na pragu koče in se grel na solncu. Pogledal je n& Marjutkine prste, ki so s privajeno hitrostjo vlekli z mastnega karpa luskine. Zgibančil je čelo in rekel, stresaje z ramami: — Hm . . . kakšna neumnost, vrag vzami! — O čem govoriš, dragi? — Neumnost, rečem ti.... celo življenje je popolna neumnost. Vojevanje, vdahnjenje ideje. Neumnost! Slike, kakor na fotogra-fični karti. Gardni poročnik? K hudiču z gardnim poročnikom. Živeti hočem .. . Sedemindvajset let sem na svetu in sedaj šele vidim, da pravzaprav še sploh nisem živel. Izdal sem mnogo denarja, potoval sem po svetu — iskal nekakšen ideal; v srcu pa je vsled praznote vedno vrtala nezadovoljnost in silno hrepenenje. No, mislim, če bi mi takrat kdo povedal, da bom doživel svoje najbogatejše dni tukaj na tem pufiiem peščenjaku sredi bedastega morja, bi tega ne verjel. — Ka si rekel? Kakšne dni? _ Najbogatejše. Ne razumeš? Kako ti naj razložim? Torej takšne no s »vojim pevskim «borom priredbo • petjem in predstavami v soboto 24. oktobra na BojrdsviMu. CHICAGO, IL1--Dramska predstava kluba št. 1 v nedeljo 25. ekte-bra v dvorani ČSPS. SHEBOYGAN, WIS. — Predavanje A. P. Krasno v nedeljo 25. oktobra svečer v Fhidernikovi dvorani. CLEVELAND, a—V nodeljo 25. okt. ob 3. prr>. govor sodrušice Jane Fradel v Slov. nar. domu na S«. Clair Ave. Predmet, "Appeal to Yoiuth and Voters". BARBERTON, O. — Zborovanja soc. klubov in društev Prosvetne matice v nedeljo 25. oktobra ob 9. dop. v dvorani Sam. druš. Domovina. DETROIT, MICH. — V soboto 24. oktobra večerinka pevskega zbora v "Svoboda" na 115 Six Milb Rd. WAUKEGAN, ILL. — Predavanje Anne P. Krasna v sredo 28. oktobra ob 8. zvečer V Slov. nar. domu. CLEVELAND, O. — Socialistični kampanjski dbod v 'petek 30. oktobra v Blov. nar. domu. Govorniki Jos. A Siskovich hi drugi. SPRINGFIELD, I LI__Predavanja A. P. Krasne ▼ soboto 31. okt. v Slov. nar. domu. NOVEMBER. COLLIN WOOD, O. — V nedeljo 1. nov. vari je In i program is plesna zabava kluba it. 49 v SDDl LA SALLE, ILL. — Predavanja A. P Krasne ▼ nedeljo 1. novembra v SND. CHICAGO, I LI__Predavanje A. P. Krasne v petnic 5. nov. zvečer v dvorani SNPJ. WEST ALL I S, WIS. — Predavanje A. P. Krasne v soboto 7. novembra zvečer. CLEVELAND, O. — Petnajstletnica pevskega zbora "Zarja**, odsek klnba it. 27 JSZ., na Zahvalni dan 28. novembra, zdrušena a koncertom. CHICAGO, IU__Koncert "Save" v nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, IU__Dne 31. dea. Silveetnova zabava kluba It 1 v Lavrndale Masonic Temple. JANUAR. CHICAGO, 1LI__V soboto 1. jantarja velika maikarada soc. organizacije okraja Cook v Ashland avditoriju. MAREC. CANONSBURG, PA. — Konferenca JSZ. za zapadno Penno v nedeljo 27. marca v dvorani druš. Postojnska Jama SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, sporoča datume svojih priredb, da iih uvrstimo v ta seznam.) SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V blišini urada SNPJ In P roletama.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL GLASE*, lastnik. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da'vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu Poucn« Ib knjii«. Romani, povMti, črtic« in opisi- KNJIGARNA "PROLETARCA 3639 West 26th Street, Chicago, 111. pouij«, ifrail Angleška knjig« socialne in znanstvene ▼••bin«. Album ilovanikih knjiitviiko«, (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vesba ..----------------$6.00 Ah Karenina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, fina vezba ..................... Bacili is bacilke, (Damir Fei- gel), humoreske, broi.------ Bedakeva »spoved, (Strind- berg), broi. 91, vea. - »n te t—. (Ruski pisatelji), broii. 76c vesana—------------ .... 6.00 .46 1.60 Bey, (L. Goloma) roman, ve- 1.26 .40 .40 2.60 .60 .46 .66 .76 1.10 .60 .20 .66 .60 .46 .66 .46 .26 .26 .60 .65 .90 .25 .........60 .35 Božižaa pmm v prosi, (Charles Diekens), broi........... Beet, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani ves. _________————----- Bele .oči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilks, (Marija Kmet), povesti in ¿rtiče, broi. —----------- Brom «ar ja, (Milan Pugelj), broi. ---------------------------------- Cerkvene miii (L. Calco), povest is sedajnosti, broi. ------- Cankarja* sbornik spomin Ivana Cankarja, ves.-------- Četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, ve*.--- Cvetke, (Msjar H.), iopek pravljic za stare in mlade, broi. Črni pantar, (Milan Pugelj), povesti in ¿rtiče broi.----- Daj nam dana« naš vsakdanji kruh (A. Cerkvenik), povest, Dacamaron, (Giovanni Boccaccio), I. del broi. $1.50, vex. 2.00 II. deL broi. $1.50, vex ------- 2.00 III. del broi. $1.60, ve*.-----2.00 Deteljica, ali iivljenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Jane* Cigler), broi. ______________________ Dakla Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vex.____________ Domača živali. (Damir Feigel Deveti januar, (M. Gorki), črtica is ruske revolucije, broi. Don Coraa, (G. Keller), roman, broi.-------------------- Dr« slika, (Ks. Meiko) broi. Drobiž, (Fr. Milčinski), ve*..... Dvonožec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, ve*.______________ Elisabeta, hči sibirskega jetnika, broi. _________________ Filozofska zgodba, (Aloj* Jira- sek), vez. _____ Francka in drugo, (E. Kristan), broi ............................. Glad, (Knut Hamsun) roman, Gad ja gnasdo, (VL Levstik), broi. 75c, vez........................ Golam, (G. Meyring), roman broš. 50c, vez. ----------------- Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčinski, vez---------------------------- Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadži Mural (L. N. Tolstoj), roman, broš. -........................50 Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broš....................... Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broš............ Humoreske, groteske in satire, (VL Azov in Teffi), broi.____ Idi jot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. zv. broi. (a) 80c, vez. (a) _________________ Vsi itirje broširani $3.00, ve*. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), iz spominov mladeniča, roman, broi._____________________________ Izgubljeni svet, (Conan Doyle), roman, broi.______________ Is modernega sveta, (F. S. Fin- žgar), roman, vez. ___________ Iz naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,vez. _____________ Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez. __________________________ Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slika, broi. ________________ J««. (P* Chocholouiek), zgodovinski man, broi. 75c, ve«. ...___________________________— Jubilejni zbornik Onta Zupančiča, ve*........-....................... Junak nalaga časa, (M. J. Le remontov), povest broi. ------ J ari junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez. --------— Jurica Agičeva, (Ks. Sandor- Gjalski), broi. 60c, ves.-------- Kmečki punt, (A. Šenoa), zgodovinska povest is upora slov. kmetov ve«................. Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanec) zgodovinski roman, Kuhinja pri kraljici gosji noii-ci„ (Anatole France), broi. 76c ,vez......... Konfesije literata, (J. S. Ma-char), zbirka spisov, ves— K M «ki, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi. ___________,___ Kraljevi vitez, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broi................. Knes Serebernjeni, (A. K. Tolstoj), roman is časov Ivana Groznega, broi. _________ stoj, roman broi. ............— Ljudske povesti, (Franc Jak- iič), Iroi.______________ Ljudske pripovedke, (L. N. Tolstoj), brus. ........................ La Bokeme, (Henry Murger>, roman, broi. ....................... 1.00 Leteče sence, (S. H. Vajan- •ki), roman, broi........... .60 Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, broi. _____.......________ .76 .80 .65 ---- .16 .66 1.25 .80 .40 --- .75 .76 .50 .75 .75 Milen in Milena, (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, broi. ________________________ Marjetica, (Anton Koder), idila, broi. .................................... Moderna knjižnica, L *V. vsebuje Črtice in novele (Milan Pugelj), broi. .......... Moje življenje, (Ivan Cankar), ve*. ........................................ Momenti, i* spisov A P. če-hova, (Ivan Prijatelj), broi. 86c, ve«. -------------- Morsiti vrag, (Jack London), M »i s brazgotino in druge novele, (Jack London), broi. _ Mukoborci, (Fr. Milčinski), črtice, ve«._____________ Mlada ljubezen, (Aloj* Kraigher), roman, ve*. MUjonar kres denarja, (C. P. Oppenheim) ves______________ Medvladje, (Jože Pahor), socialen roman, broi. ______________ N. Bledu, (Rado Murnik), povest ve*. ...._____________________ N« krvavih poljanak, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote * bojnih pohodov bivieca slovenskega planinskega poika, ve*............1.50 Naža vas, (Anton Novačan), broi. 75c, ve*. ___________ Na krivik potih, (Žaljski)*, broi. ............................... Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez. ___________ Obiski pri slovenskih pisateljik in umetnikih, (Izidor Cankar, vez. _________________________ Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi.____________ Občinsko dete, (Branislav Nu-iič), roman dojenčka, broi. Ob 60-letnici dr. Janesa Ev. K roka, broi. _____________ Oglenica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi. ________________ Patria, (H. Federer), povest i* irske junaike dobe, broi._ Pertinčarjevo pomlajen jo (E. Kristan), sanjska povest. broi. 75c, ve*.................. Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, ve*. _______________ Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, ve*. ____________ Povesti, (Fran Erjavec), ve*. Po strani klobuk, (Damir Feigel), humoreske, broi. ______ Pol litra vipavca, (Damir Feigel), ve*----------------------...... P ing vinski otok, (Anatole France), ve*................ Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, (Cvetko Golar), broš. ________________________________ Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pasti in zanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broi..... Pikova dama, (A. S. Puškin), povest, broš......................... Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Povestice, (Rabindranath Tago- ' re), broš..........................— .40 Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broš. $1.50, vez......................................... 2.00 •75 Podobe iz sanj, (Ivan Cankar), i vez. ...............-......-................75 •60 Požigalec, (K. S.), broš..........25 Povesti, (Lovro Kuhar), broi... .50 Predor, (B. Kellermann), so- 1.10 cialen roman, broi..............75 Roman treh src, (Jack London), ........ 1.30 .........60 broi. .85 1.00 .75 .85 .75 .40 Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi. ........................40 Tri poveeti, (G. Flaubert), broi. -------------------------- .55 Tik sa fronte, (Damir Feigel), ve*. ...................................... „76 Udovica, (I. E. Tomic), povest, broi. 60c, ve*. _____________ .76 Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, ve*. ______ .76 V Amerike in po Ameriki, (A Kristan), broi.------------ .40 Viinjeva ropatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broi. »2.00, ve*.___2.60 Vites is rdeče kilo, (A. Du-, mas), roman is Časov francoske revolucije, broi. 75c, ve*. 1.00 Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), ve*. ---------------------- .50 V noči in ledu, (F. Nsnsen), potopis ekspedicije ns severni tečaj, s slikami, broi. 1.00 V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. 1.50 V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, ve*.__1.26 V zablodah, (France Bevk), roman, broi. ___________________ 1.25 Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije ns severni tečaj, broi. _________ 1.00 Zadnja kmečka vojska (A. Šenoa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez----------------------- 1.25 Zadnji val, (Ivo Sorli), roman, broi. ------------------------1.00 Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. ______________________ 2.25 Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez. ___________________________ 2.26 Za miljoni, (A K. Green) roman, broi. ___________________.. .65 »si—o peta, (Jaok London), socialen roman, v dveh delih, broi. _______________________ 1.00 Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. .40 Za srečo, (Fr. Malogmjski), povest, broi................ .40 Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- iaj) povest, broi................60 Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez. ___________________86 Ženini nase Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broi. ______________________________ .85 Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, ! C81 strani, vez................... 3.25 .40 Zlatarjevo zlato, (Avgust Še-.75 noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi__________ .75 .40 Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. Wells), broi............. .35 Zgodbe is doline šentflorjanske, (Ivan Cankar, broš.________1.00 'Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikamežev 2.50 2.00 2.00 1.25 .40 1.00 1.25 .75 .50 .25 .40 .40 1.25 .45 .50 .50 .75 .50 1.00 IV. svesek Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, ve*. _______ V. zvesek. Izza kongresa_______ VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika____________ Trdina Janest Zbrani spiti, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in nove .................................... II. sv.: Bajke in povesti o Gorjsncih ___________________ 2.00 HI. sv.. Bsjke in povesti____2.00 IV. *v.: Bsjke in povesti______2.00 V. sv. Isprehod v Belo Krajino ......................i................ Jurčič Josipi Zbrani spisi (nova iadaja, fina veaba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljico in pripovedk«. Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesensks noč med slov. poi-harji, Juri Kozjak in Domen ................................ II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev in Grad Roj in je ..... III. zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ... IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pet, Dva Brsta, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Viinji gori Črta is življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja In Sosedov sin ______________ V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in prsvica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta. Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober,__________________2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani I. zvezek: Agitator II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament _____________ III. zvecek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh .................................... IV. zvezek: Gospod Jsnez, Kmetske slike, Humorske, Povesti zs ljudstvo _____ V. zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik 2.50 Othello (Wm. Shakespeare), vezana______________________________ 2.60 Očiščenj* (Angelo Cerkvenik), 2.601 tragedija v šestih scenah .... Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vesana ......................... Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vesana ___________ Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota *ase. Broi. 76c., vezana ........................... 1.60 .... 1.60 ------ 1.60 2.00 _______ .75 .85 1.25 .. 1.25 PESMI IN POEZIJE. Akropolis in piramide, (Ant. A-škerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vezba............... Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aškerc), broš. .....----- Balade in romance in Stara pravda, broš.......................— Jadranski biseri, (Ant. Aškerc), fina vezba ........................... J ob in Psalm 118, (S. Gregorčič), vez. ................. .75 .60 .86 .75 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR. SKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. lastni životopis, vez..............85 Junak¡f epgke pesnitvet (Ant Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broš............................. Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broš......................... Zbrani spisi, Val. Vodnika, broš. ................................... ............ 1.25 1.25 .75 .86 1.50 .85 .76 .45 1.00 1.60 .75 .80 .76 1.00 .76 ____L________ 1.00 .66 .75 1.60 1.60 .60 .76 .76 1.60 .75 .85 1.50 __________ 1.25 vez. ............................ Razne povesti, broš..... Rim, (J. S. Machar), $1.00, vez.......................... Rodbinska sreča. (L. N. Tolstoj), roman, broš............. Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broi............ Sanin, (H. Arcibašev), vez..... Salo Stopančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi......—...... Spomini Kristofovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srce, (Ivan Albrecht) novele, vez....................................... Sirka Doriana G raya (Oscar Wilde), roman, broi. -------- Svetobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, broi..................................... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi............— Sosedje in druge novele (A. P« Čehov), broi. --------------------- Sisto e Seato, (Federer-Poljanee), povest iz Abruce v, broi. Srce, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«....... Spomini na Prešerna, (Ernestina Jeloviek), broi. -------- Srečolovec (H. Majar), povest, Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broi.................. Staroindijske pripovedke, (Jot. Suchy), s slikami, broi......... Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi. .—......•-.—••—•-— Tarzan sin opice (Edgar R. Burrough), broi. 75c, vez. Tarzan in svet, (Edgar R. Bur- rough), vez. -------------------- Tarzanove živali, (Edgar R. Burrough), broi. 75c, ve*. Tarzanov sin, (Edgar R. Bur-rough), ve*. ----------------- Tarzanove mladost v diungli, (Edgar R. Burrough), ve*. (Vseh 5 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76c, ve*.------------..........-......— .80 .60 .90 .60 .75 .60 .85 1.60 .75 .S6 .75 .86 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 2.00 2.00 2.00 2.00 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika ,izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana .................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični Jn /polemični spisi, vezana ........................ IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiša Marije pomočnice, vezana ................................ VIL zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................2.00 VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana 2.00 EX. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ................................ Levstik Fran: Zbrani spisi ZS mladino, vez. ....................... Maselj Fran-Podlim barski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike In črtice, Gorski potoki in Tovarii Damian broi. $1.60 vez..... 2.00 II. zvezek: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broi. $1.50, vez................... 2.00 Oba skupaj, broi. $2.75, vez 8.75 Pregelj Ivan, zbrani Spisi: I. zvezek. Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.35, fina vezba .... 1.75 II. zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.35, fina vezba _____________________ 1.75 IV. svesek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč ves. -------------- 1.76 Tavčar Ivani Zbrani spisi. III. zvesek: Otok In struga, Tiberlus Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Jane* Solnce, broi. $2.10, vesana--------------------- 2.60 Aškerc), fina vezba •4£> Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vez....................... .60 Mučeniki. slika iz naše protire-formacije, (Ant. Aškerc), fi- .85 na vezba ____________________________ Mlada pota, (Oton Zupančič), I broš. .................................... Poezije, (S. Gregorčič), I. zvezek,, vez. .......................... . Poezije (S. Gregorčič), II. zvezek, vez.............. 2.00 Poezije, (S. Gregorčič), ilustri rana izdaja, velik format, vez. ------------------------------- 1.50 Poezije, (Dragotin Kette), vez. 1.10 Poezije, (Fr. Levstik), vez........80 Pesmi življenja, (Fr. Albrecht), Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser), broi______________________________ Primož Trubar, (Ant. Aikerc), zgodovinska epska pesnitev, vez_____________________________________ Solnce in sence, (Ante Debeljak, broi. ___________________________ Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. ¿leske pesmi, (P. Bezruč), vez. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 35c, vez________________________ Pesmice iz prirode, (VI. Kapus), broi. ------------------------------------- Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, (Cvetko Golar), broi. 90c. vez. V zarje Vidove, (Oton Zupan- vez...................................... Svojemu narodu (VaL Vodnik), brti. ........—--------........__________ Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 60c, čič), pesnitve, broi. ______________ Ali j« religija prenehala funk- cionirati? Debata _____________ .25 Ali spolna vzgojo res ni potrebna7 (Franjo Žgeč) broi................76 Anglelko-sloveneko berilo (Dr. F. J. Kern), vez. _______________ 2.00 Čuda in tajne ii vi jen ja (Dr. Anton Brecelj), splošno iiv- ljeojeslovje ---------------------85 Čitanka o higijani, (dr. Ivo Pire), z 236 sliakmi ve*......... 2.00 Domači sdravnik, (pr. Kneipp), broi. -----------------------------1.00 Elementi moderne izobrazbe (I. ** Molek), broi. 50c, ve*.____ .75 Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma (Abditus), broi. ____________60 Ilustrirana lepa maska, navodila sa iminkanje vet: ... Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Aihbrosič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant Melik) L in II. del. broi. $2.60, vez. _ Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (dr. D. Lončar), broi. ____________ Kari Mars, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)__ Kletarstvo, (Bohuslav Skali- cky), broi. $1.75, vezana _ 2.25 Kol*dar Cankarjeve družbe 1930. broi........................... Kr«tka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) _____________ Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ________________________________ Mezdno delo in kapital, (Kari Marx), broi. ......................... Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, ve«ana ................................. Nas jezik, (dr. Joža Glonar), vez.......;.............................. 1.25 Nai »«d* • nji ustavni položaj I (Dr. Stefan Sagadin) _______ .60 Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U- stanovitve jugoslovanske »o-cialpodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00 vezana __________ O konsumnih društvih ............ Osmutek slov. nar. gospodarstva .........................................60 _ 1.60 .40 3.50 .46 .60 .60 .25 .40 .25 1.25 .25 .75 .35 Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) _________________ Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva «vezka broširana, I. zv. 85c; II. zv. 76c; oba zvezka akti- pej ------------------------------- Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez. _ ALBUMI S SLIKAMI. RAZNO. Ameriški Družinski Koledar. letnik 1916, vezan_____________ letnik 1919, vezan ................ letnik 1920 vezan ___________ letnik 1922, vezan____ letnik 1922, broi. _________Z." letnik 1925, ve*an ........_ letnik 1926, vezan _______ letnik 1927, vezan ..........."* letnik 1928, vezan ______________ letnik 1929 vezan ____________ letnik 1930 vezan ................ letnik 1931 vezan _________ZZZ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za................................... (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarje** številka z njegovo sliko..................................... Kres, vezan, letnik 1921-22 7.~ Informacije o dobavi državljan- •tva Zedinjenih držav _______ O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet Blei- weis-Trsteniiki) .................._ Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak............................. .26 1.60 8.60 .40 .50 .66 .76 .60 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .05 .10 1.50 .40 .10 8.50 .50 1.25 .75 ANGLEŠKE KNJIGE. All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, naj-boljii opis svetovne vojne .... 2.50 American Communism (James Oneal) vezana _______________ j 50 America's Way Out (Nonnan Thomas) ----------- .2.60 Anarchism and Socialism (Geo. Ple«chanoff), vez.................60 Ancient Lewi? (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1813 strani, vezane ------------------------- 5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ______________________ 1.50 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi —....................... 3.50 Bress Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez. 1.20 "Debs, His Authorized Life and Letters" (David Kalsner), vezana v platno ................... 1.00 Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču ........................... Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ Dynamite (Louis Adamič) .... End of the World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), vez. ........... God and My Neighbor (Robert Blatchford), vez................. 1.25 Goose-Step (Upton Sinclair). .10 Študija ameriškega visokošol- .25 1.00 3.50 .60 1.25 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hvndrod Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... Jungle (Upton Sinclair), povest i* čikaikih klavnic__________ Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno........... Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana .................................. King Coal (Upton Sinclair), pi-vest i« štrajka coloiadskih premogarjev 1. 1918-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana _____________ Life and De.tk (Dr. E. Teich- mann), vezana __________ Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatejj opisuje vzroke finančne kri*e L 1907. Zanimiva vse skosi, vezana . Mountain City, (Upton Sin- cleirjL^ novela, vezana .. Oil (TTpton Sinclair), noveiâ, vezana ....................... Outline of History * (¡£ G Wells), vez., 1171 strani _ Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana _____________________ Republic of Plato vez. ........ Right to be Lasy i Paul Lafar- gue), vezana.................. Roberts Rules of Order, vez. Z Roman Holiday (Upton Sinclair) ....................... Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana ___________________ Science and Revolution (Ernest Unterman), vez................ Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez.____ Social Revolution (Karl Kaut^" «ky), vezana _____________________ Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana_______________________ They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los Angelesa, broiirana ___________ The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana....................... The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne inte-Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... rese, vezana __________________ Vital Problems in Social Evolu- tion (A. M. Lewis), vez..... Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. ^ Prevel Louis Adamič*. vezana v platno .................. Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................... World Calendar (Frank S. Tau- char___________________________ 1.20 2.00 2.00 .60 1.66 .60 _ .60 1.60 2.60 2.60 6.00 2.00 2.00 .60 1.60 2.50 1.26 .60 1.00 .60 .60 1.00 2.00 1.26 .50 .60 .75 1.50 2.00 1.25 .60 .75 .35 .66 .50 .46 .50 .60 .46 ... 1.25 .76 .25 1.10 .40 .60 .76 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana ...... ............ Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana __________________ Čarlijeva ienitev—Trije ienini (F. S. Tauchar), dve žalo- igri enodejanke, broi..........26 Golgota (M. Krlež), drama T treh dejanjih ___________________b0 Gospa z morja (Henrik Ibsem), igra v petih dejanjih, broi.... strup is Judeje, (J. S. Machar), Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom............................25 Julij Cessr (Wm. Shakespeare), vezana.........................76 Macbotb (Wm. Shakespeare), ve«ana ___________...............75 .50 .10 .75 .10 .80 1.50 .75 .35 .35 .40 Politika in zgodovina (Dr. Drag Lončar), broš..................... Prakt ični socializem, broš..... Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 50c, vezana ....................... Proletarske etika in morala (Ivan Molek), broš............. •60 Prva pomoč, (dr. M. Rus), s 40 slikami, broš................... 125 Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez. _______ Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) .................................... Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ______________ Roparska trojica (Claessens- Molek) ................................ Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broš........................... Socialni ideali in Kako si je človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broš......................35 Slovenska kuhari-a (S. Felicita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana ............................ 5.00 Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš................ Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretne kuharica, vezana -------- Strokovne organizacije v Sloveniji, broš............................ Svetovna vojna in odgovornost eocializma' (E. K.) broi..... Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) __________________________ Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ....................... Vladar, (Niccolo Machievelli), broi. .................................. V novo deželo (E. K.), broi. ... Zadružna prodajalne ali kon- sum ..................................... Zadružni koleder 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ................................. Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec ....................................... Zbirka domačih zdravil, S poljudnim opisom človeškega telesa, broi.............................65 Zbirka rudarskih in fuiinskih izrazov (J. Bezlaj) ........... .80 Zdravje in bolezen v domači hiši Dr. Just Bačsr). I. del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .—....... človeikega telesa; II. del: Zgodovina slovenskege nerode (Dr. Josip Gruden), 1088 strani ,llustrirsns .........— .50 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proštnine j to* t o. Klubom in čitalnicam jtri večjih naročilih popust PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. Kautsky), vezana .................60 The Social Revolution (Karl M»»»»HMMMM»tMMtMM»M»»»M»»MMMMimH44 stva, nad ^katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 If 4M i ) .60 .40 1.40 .25 .50 .26 1.40 .50 .25 .10 .50 .60 you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, -----3U53CKIBETO- THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month* $3.00—Three Month. 1.50 .................tMtftt'ttMittttttmtttmtftt* TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ .60 .60 1.25 4.00 UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES By HARRY W. LA IDLER 104 pages.......... price 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price -| oc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON "" 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price -J 0« Literature agents! Send for th. quantity pricM. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. frnlrtarcr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH s. P»fclUk«i W^ki, m m»» W- Mîk »t-_.CHICAGO, ILL., OCTOBER 22. 1931 Rockw«M 2M4 VOL. XXVI. Wonld Be Unnecessary President Hoover proposes a $500,000,000 "national institution" to aid banks in keeping their assets liquid without restricting credit or dumping securities on the market. Apparently the plan had all been worked out, with the New York bankers, before he announced it. No doubt it will be carried out, and it very likely will save some banks and prevent some losees by depositors. It is to be a privately formed and con-trollled "institution". The government only adviaes what to do; it does not do it. The plan shows the need of public ownership and operation of the banking industry, as advocated in the Socialist platform. Even in these times, nobody doubts the solvency of Uncle Sam. If the nation 9r the states, or both, owned and operated banks, there would be no runs and no losses, and this plan would be unnecessary. A conspicuous feature of this matter is that the president can rush to the rescue of great financial institutions, but when it comes to doing anything adequate for the immense army of unemployed, he is not there. His plans for the aid of the jobless and their families are wholly inadequate. Unless congress can be persuaded to pass legislation over his probable veto, there is but little hope of proper action at the coming session of that body.—The Milwaukee Leader. PARTY DIFFERENCES There are two great historic parties in this country. The essential differences between them are: 1. One is in; the other is out. 2. The one that's out wants to get in, and the one that's in can't see it that way. 3. One is a party of big bizz; the other would like to be. 4. The emblem of one is the elephant, who, according t0 science, has the smallest brain of any animal according to size; and the other the donkey, who according to popular notion is still dumber. 5. Both critters are fed out of the same feedbox. But it is only when the elephant is too sick to stand up that the donkey gets his share. 6. Geographically, one party is dry at its south end and wet at its north end. The other is wet on the east side and dry on the west side. On other matters, both wet all over. 7. The patron saint of one party is Abe Lincoln. That of the other is Tom Jefferson. If they ever come back, their respective followers would lynch them. 8. Otherwise, theie is no difference except that as far as the common people are concerned, one is a carbuncle, and the other is a boil.—The New Era. Would Afford More Work - If Spent Wisely Disarmament takes on a pertinence when one reads that the Navy League of the United States purposes to advocate the expenditure of $767,000,000 for 113 ships in the next six years. This is an actual expense which will be borne by you and me unless we have the very ordinary common sense t0 call a halt. Debaters on the other side argue that here are millions to relieve unemployment through the use of laborers in shipyards. But it mus„ be remembered that only a small1 portion of that vast fortune will actually go to the worker. The rest will be distributed in bonuses and profits to executives of large companies. Indeed, I think it might not be a bit too drastic to say that not a single keel should be laid until some considerable dent has been made in the army of the unemployed. Any such sum, if spent directly upon public works would engage far more than the building of battleships and cruisers. —Hejrwood Broun. Majority Role Politics is concentrated economics. Governments are the executive committee of ruling classes. Theoretically, Democracy means rule of the people. Practically, it means ruling by fooling. Political parties represent economic classes, as a rule. The exception to the rules is the U. S. A. where the ruling class owns both parties. Nine persons out of every ten belong to the working class. As the majority rules, Congress is composed of 450 workers and 50 noii-workers. Please name two of the former. . - —American Guardian.. Th.e mo>* dePre8*inS aspect of the preeent tempor-»