Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Plameni a vprašanjem naj ss priloži na odgovor. RaSua pri poštnem ček. uradu Štev. 15.638. Nove davščine. Tekom proračunske debate je dokazal posL dr. Krajač v svojem sijajnem govoru, da bo znašal državni deficit v tekočem letu najmanj dve milijardi dinarjev, ker za toliko presegajo dovoljeni izdatki državne dohodke. Pod poraznim utisom *ega dokazanega odkritja je skušal tedaj finančni minister dr. Stojadinovič ugovarjati, kakor pa kažejo samo najnovejši Ukrepi finančnega ministra, je dr. Krajač prepričal tudi njega. Drugače si pač ni Mogoče razlagati ukrepov, ki so bili izdani pred par dnevi. Tako se podraži sol za dve kroni pri kilogramu, agio pa se poviša od 1000 odstotkov na 1100 odstotkov. Razumemo popolnoma prizadevanje finančnega ministra, če skuša odpraviti državni deficit in naravnost zamerili bi mu, če ne bi kazal tega prizadevanja. Odločno pa protestiramo proti načinu, kakor hoče priti finančni minister do denarja. Dolžnost finančnega ministra je predvsem bila, da je predložil skupščini samo take dvanajstine, po katerih bi bilo za-sigurano, da se bodo državni dohodki ' kra* * izdatki. Tega dr. Stojadinovič ni storil, temveč si je hotel pomagati s politiko ptiča noja, ki skrije glavo v pesek, misleč, da je s tem izginil deficit. Z zvišanjem cene soli je storil finančni minister drug neoprostljiv greh. Po tem sredstvu bi smel seči finančni minister sei« tedaj, če bi vsa druga sredstva odrekla. Tu je treba v prvi vrsti omeniti iz tir je vanje neplačanih in zaostalih davkov v .srbskih pokrajinah. Ce je morala Slovenija plačati na desetine milijonov več, kakor je bilo po proračunu predvideno, tedaj bi morale srbske pokrajine plačati vsaj to, kar so po zakonu dolžne. Dvojna mera v tem oziru pomeni rušenje državne avtoritete. Neoprostljivo je nadalje, da je finančni minister naprtil v dvanajstinah nekatere nove davke samo prečanskim krajem, pa čeprav je moral vedeti, da so dvanajstine deficitne. Bolznost finančnega ministra je bila, *_vPneo deficita izvrši izenačenje dav-ze \ vanajstinah, ne pa da si pomaga sedaj z raznimi odredbami, ki so sama krparija in skrajno nezdravo polovičarstvo. Ne glede na vse to, pa je povišek cene soh skrajno nesocialen, krivičen in zato zgt«šen. Sol je neobhodno potrebna vsa-o**ur in še konsumira po številu prebivalstva. Revni sloji imajo dosti več otrok, ko bogati. Zato rabijo revni sloji mnogo več soli <>d bogatih. Delavska rodbina s itirimi otroci rabi trikrat toliko soli ko bogata rodbina brez otrok. Z drugimi be-se pravi to. da bo revna rodbina davek od bogate. Ce se s te.m Postavljati vseh socialnih ri l, L - ", * ?''“• *» »> finančna po-lltlka. ki jemlje od revnih mesto od bo- gattb. napačna, potem na svetu sploh ni napake in je tudi dvemilijardni državni de/icit pravilnost. tttiako napačno je povišanje agia za 199 odstotkov. Menda ni na svetu države, ki ki ob času dviga valute linearno poviševala agio. Naš agio je že itak previsok in ajega posledica je, da plačujemo vse industrijske izdelke neprimerno drago. Uradništvo, ki bi si moralo vsled dviga valute pomagati, je vsled dviga agia v stari mizeriji. Tudi ta ukrep zadene v prvi vrsti le socialno šibkejše sloje in je nov dokaz, da nima naš finančni minister in njegova vlada »nacionalnega blo- Zmaga levega bloka v Franciji. Pari*, 4. maja. Občinske volitve so potekle v splošnem mirno. Samo v bližini Ajaccia na Korziki je prišlo do spopada, tekom katerega sta bila dva volilca ubita. Zanimanje za volitve je bilo zelo veliko in se je v Parizu udeležilo volitev skoraj 100 odstotkov. V Parizu samem je ostalo stanje strank skoraj neizpremenjeno, zato pa je levičarski blok na deželi silno napredoval. V mnogih občinah bodo potrebne ožje volitve, ki bodo pomnožile zmago levičarske vlade, ker imajo stranke levice boljše izglede. Nazadovali so poleg desničarjev tudi komunisti. Herriot je bil izvoljen v Lvonu z ve- likansko večino. V Toulonu, Caillaxu, Orleansu, Bordeauxu in Marseillu so si priborili levičarji veliko večino. Vsi senatorji, ki so člani sedanje vlade so bili izvoljeni. Velika zmaga levice je splošno francosko javnost presenetila, dasi se je pričakovalo, da bo vlada svojo pozicijo ohranila. Zmaga levice je bila za desničarje tem bolj presenetljiva, ker so ti upali, da bo izvolitev Hindenburga voda na njihov mlin. Francoski narod pa je preizkušnjo dobro prestal in ni nasedel šovinistom. Vlada Painlev6-ja je sedaj utrjena in ima proste roke, da nadaljuje s svojo politiko. Radikali za sporazum. Beograd, 5. maja. O priliki sestanka anketnega odbora so se včeraj širile neke vesti o pogajanjih radikalov z radičevci. Misli se, da si bo ena kakor druga stranka prizadevala, da pride do sporazuma. Povdarjali so, da je že izdelana podlaga za ta sporazum. Samo je vpraša-nje, kdaj se bo pričelo z ustvarjanjem sporazuma. Anketa ne bo na sporazumu ničesar ovirala. Radikali hočejo, da gre vse svojim naravnim potom in da je vse odvisno od tega, ako se konča sodni proces proti Radiču in ako anketni odbor dovrši svoje delo. Opažajo, da je razpoloženje za spo- razum pri radikalih zelo veliko. Gotovo je, da bodo predlagali radikali verifikacijo mandatov. Razpoloženje radikalov, ki je sedaj zelo dobro, bo v bodoče odvisno od tega, ako ne bo v materijalu nobenih neprilik. Po temeljitem prouča-vanju materijala pričakujejo važnih sklepov, vendar se bodo glavna tehnična dela morala izvršiti vsekakor pred formalnimi in prijateljskimi razgovori med obema strankama. Obstoji vprašanje, kakšni bodo odno-šaji med sedanjimi strankami nacionalnega bloka. Prestop sam. demokratovi; radikalno stranko. Kakor se doznava iz dobro obveščenih krogov, vprašanje samostojnih demokratov sedaj ni aktualno, ker je le sekundarno vprašanje. Radikali hočejo najprej napraviti sporazum in še-le na to pride na vrsto vprašanje o odnošajih v nacionalnem bloku. Pi ibičeviču bo sporočena vsebina sporazuma, ko bosta nanj pristali obe pogajajoči se stranki, in od Pribičeviča se bo zahtevalo, da se odloči. Samo po sebi se razume, da bo sporazum tak, da ga Pribičevie ne bo mogel sprejeti. V poslednjem času se je pri SDS pojavila ideja, da se obe stranki » nacij o-nalnega« bloka fuzionirata in da samostojni demokrati vstopijo v poslanski klub radikalne stranke. V tem pogledu se sedaj vrše pogajanja med radikali in SDS. Radikali stoje na stališču, da morejo samostojni demokrati vsak hip prestopiti k radikalom, toda ne kot stranka, marveč le kot poedinci. Zato tudi radikali nočejo napraviti samostojnim demokratom niti političnih niti program- skih koncesij. V koliko pa hočejo samostojni demokrati ^topiti v radikalno stranko, to je njihova stvar. Pristop se bo dovolil vsem razen Pribičeviču, proti kateremu pa obstoje pomisleki osebnega značaja, zlasti bojazen, da ne bi on s svojini načinom in s svojo taktiko povzročil razkol rad. kluba. Po tem bolj, ker se nahajajo v radikalnem klubu poslanci, ki soglašajo s Pribičevičem. Poleg tega se smatra, da bo Pribičevie velika težkoča in ovira vsakemu sporazumu z katerokoli stranko iz opozicije in ne samo z radičevci. V ostalem bo sleherni, ki bo prestopil v radikalno stranko, ostal poedinec, ker nočejo radikali niti njemu niti ostalim dovoliti, da bi vplivali na politiko radikalne stranke. Tako bi bil popolnoma izključen vsak vpliv sam. demokratov na politiko radikalne stranke. Prestop samostojnih demokratov k radikalom bi pomenil likvidacijo samostojne demokratske stranke brez kakega nadaljnjega političnega efekta. KRALJ ODPOTUJE V BUKAREŠTO. Beograd, 5. maja. Iz dvornih krogov prihajajo poročila, da bo kralj odpotoval v Bukarešto, kjer bo 10. t. m. prisostvoval proslavi rumimskega bTagdana. Nato namerava kralj posetiti okoli 17. t. m. Dalmacijo. Veliki župan splitski je odpotoval v Beograd, da se utrdi program. Ljudstvo se pripravlja na veličasten'sprejem. ka« niti najmanjšega pojma o moderni finančni politiki. Slovencem pa je dal finančni minister se posebno darilo. Izdan je nalog, da se mora ves v Sloveniji nabran denar za mo-nopolske pristojbine na vžigalice nalagati pri poštno čekovnem zavodu v Zagrebu in ne v Ljubljani. Kaj da se namerava doseči s tem odtegljajem denarja iz Slovenije, ni težko uganiti. Radi bi pa vedeli, zakaj naj gre denar samo v Zagreb! Ali iz ljubezni do Hrvatov? Ne verujemo niti najmanje! Kaj pa je vzrok? Naše gospodarstvo preživlja največjo denarno krizo in največja podjetja se bore za obstoj. Dolžnost države bi bila, da priskoči našemu gospodarstvu na pomoč, mesto tega pa vali finančni minister vedno nove in nove davke?! Kako dolgo še? Kako dolgo se boste še navduševali za »nacionalni* blok, ki vodi tako finančno politiko? Delo anketnega odbora. Beograd, 5. maja. Ker je Nikola Subotič izvoljen za podpredsednika skupščine, je izpraznjeno mesto predsednika anketnega odbora. Ta odbor se je sestal včeraj popoldne na sejo in je na njej izvolil za predsednika dr. Lazo Markoviča. Danes zvečer ob 20. potuje odbor v Zagreb, kjer bo imel svoje seje. Ako bo potrebno, bo odbor potoval tudi v po-edina volilna okrožja, kjer so bili izvoljeni oni poslanci, katerih mandati so sporni in pod anketo. Anketni odbor ne bo donesel v Zagrebu nobenih sklepov, ampak bo sklepal v Beogradu v sporazumu z vlado. ZAKONODAJNI ODBOR SPREJEL STANOVANJSKI ZAKON. Beograd, 5. maja.-Včeraj popoldne ob 17. se je vršila seja zakonodajnega odbora o novem stanovanjskem zakonu. Govorili so: Izmet beg Kapetanovi«, dr. Superina, Polič, V asa Jovanovič, Zanič in Kulenovič. Vsi so predlagali neke iz-premembe. Nato je predsednik Ljuba Jovanovič poročal, da se preide k oddelku. Govoril je dr. Gosar, ki je predlagal dodatek k čl. 76. Predsednik je nato odredil odmor, da se je mogel minister socialne politike odločiti, katere iz-premembe se morejo sprejeti. Grisogo-no je imel konferenco z vladnimi poslanci in ob 6.45 se je seja nadaljevala. Večina predlogov je bila odbita. Sprejeti so bili le nekateri manjši predlogi. Glasovali so nato o posameznih členih. Nato je prišla na vrsto debata o prehodnih naredbah. \ asa Jovanovič zahteva ustavek v zakon, da so od zakona izvzete invalidske zadruge. Minister pravi, da je to samo po sebi umevno. Polič zahteva, da se člen 79. zbriše. Grisogono temu ugovarja. Pride do prerekanja med Grisogonom in Agatonovičem. Upade tudi poslanec Božovič. Po govoru ministra Grisogona so glasovali o prehodnih naredbah. Skupaj je glasovalo 29 poslancev od 42 in sicer 20 za in 9 proti. Predsednik izjavi, da je zakonski načrt stanovanjskega zakona sprejet. Danes se sestane zakonodajni odbor in se bodo prečitala poročila vlade in opozicije. Za \'ladnega izvestitelja je bil imenovan dr. B u g a r s k i, za poročevalca opozicije pa dr. Polič. Seja je bila zaključena ob 20.45. STRAH IN INTRIGE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. ■Beograd, 5. maja. Bolezen min. predsednika Pašiča je povzročila popoln zastoj v razvoju političnih dogodkov. Samostojne demokrate skrbi sedanja začasna rešitev in njihovo zapostavljanje pri ustvarjanju nove situacije. Radi tega skušajo samostojni demokrati vstopiti v kombinacijo z novo vlado in lansirajo vesti, da radikali nočejo nove. vlade z radičevci brez samostojnih demokratov. Oni tudi pripovedujejo posameznim radičevcem, da je s padcem SDS ogrožena prečanska fronta, ki mora biti čim jačja napram srbijanski fronti. Ta apel samostojnih demokratov pa je napravil pri radičevcih in radikalih zelo slab vtis. PO INTERNACIJI PRINCA GJORGJA. Beograd, 5. maja. O kraljeviču Gjorgju ni nobenih novih vesti. Pričakujejo, da bo to vprašanje končno rešil kronski svet. Policija je uvedla preiskavo pri komunistih, republikancih in pri Članih črne roke. Po'*>mez»a številka Din 1-—. ŠTEV. 79. V LJUBLJANI, torek, 5. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO O. vsak dan opoldne, izvzemži nedelj I in praznikov- Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20"—, inozemstvo Din 30-—. fete— — —— ------------------------------------------ Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO DT UPRAVNI8TVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 18« C * TELEFON STE V. 55* , z Gvv*iimwi—bb—Baa*w—BMW8KWtcnw?ftai sslv -.Te.- y Političen program SKS. GOVOR DR. D. MARUŠIČA NA OBČNEM ZBORU SKS. Kakor dokazuje včerajšnji »Slovenski Narod«, bodo skušali mladinski listi za vsako tfano napačno tolmačiti resolucije, sprejete na občnem zboru SKS. Zlasti bodo seveda poudarjali, da je SKS »izdala« svoj program, da se je izpremenila in da je postala radi-čevska. Da vidijo naši bralci, kako lažnive so te rasti mladinskih listov, objavljamo danes dr. Marušičev govor, ki je bil oficijelen komentar k sprejetim resolucijam. Dr. Marušič je govoril: Za današnjim občnim zborom, ki je peti po številu praznujemo majhen jubilej in lahko z zadoščenjem pogledamo nazaj na pretečenih pet let in na ogromno delo, katerega je v tem času naša stranka izvšila. Toda današnji občni zbor hi toliko važen radi jubileja samega, temveč predvsem radi trenutka, v katerem se vrši. Po štiriletni abstinenci so Hrvati prišli v narodno skupščino. S tem, da so oni stopili na parlamentarno torišče, kjer se hočejo boriti za svoja prava, je nastal nov položaj v naši državi, ki je odločilen za ves njen na-daljni razvoj. Vsi vemo in čutimo, da se brez poštenega, lojalnega sporazuma med bratskimi plemeni v naši državi, ona ne more razviti j niti gospodarsko niti kulturno, in da do tega sporazuma mora priti. Vsi vemo in čutimo, da je sedaj nastal čas, ko pride do sporazuma. Valed tega je potrebno, da zastavimo tudi mi Slovenci vse svoje moči v tem času, ko se bo delal sporazum med tremi narodi Jugoslavije, da ne ostanemo na strani kot nemi gledalci in da lahko povemo, kaj hočemo in kje nas čevelj žuli. Pretečena politična zgodovina naše države aam kaže, da dosedanje vlade v naši državi niso imele nikakih jasnih smernic, temveč da smo jadrali od eksperimenta do eksperimenta. To je deloma razumljivo, ker smo Slovenci, Hrvati in Srbi prvič prišli skupaj v uovo državo in se nismo med seboj dobro poznali ter se tudi še sedaj ne poznamo. Za to pa je naša dolžnost, da vsi odkrito povemo, kaj želimo, ker se edino na tej podlagi more vst variti zaupanje, ki je za sporazum potrebno. Cast srbskim žrtvam. Kar se nas Slovencev tiče, lahko rečemo, da smo stopili v novo državo z odkritim srcem, polnim zaupanja. Vsi globoko občutimo, in je prav, da to tudi iz tega mesta povdar-jarno, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti nadčloveškim naporom in žrtvam hrabrega srbskega naroda, ki je izgubil milijon svojih najboljših sinov, da je prišlo do ujedinjenja. Razumeli smo, da je po vojni bilo predvsem treba pomagati onim, ki so med vojno največ trpeli. Razumeli smo, da država rabi denar, vsled česar tudi takrat ni bilo mnogo odpora med Slovenci, ko je. dr. Korošec odnesel v Beograd ne samo vse državne davke, temveč tudi deželne doklade. Govornik navaja dalje, da je tudi zamenjava predvojnih kron v dinarje bila v izključno korist Srbom, kakor tudi neenaka razdelitev davčnih bremen. Proti zapostavljanju gospodarskih interesov Slovenije. Yse te žrtve niso našle tistega odziva, kakor smo pričakovali. Ravno nasprotno. Gledalo se je v Beogradu na to, da se iz nas čim več iztisne. In to mnogokrat ne v državno korist, temveč v korist raznih partij in posameznikov, ki so smatrali državo za molzno kravo, mesto da bi bila skupna mati vseh. Tako razmere se morajo nehati. Ena stvar je za nas izven vsake diskusije, da hočemo in želimo eno močno državo. To ne samo iz etničnih razlogov, ker so nam bratje Hrvatje in Srbi najbližji. Ce pogledamo zemljepisno karto, vidimo, da smo Slovenci kot najzapadnejša veja Slovenstva izpostavljeni nemškemu navalu in pritisku na vzhod in pa v smeri Jadranskega morja. Zato vidimo lastno rešitev samo v močni državi, za katero hočemo delati in če treba tudi se zanjo boriti. Svetovna vojna je bila za nas vprašanje našega narodnega obstoja. Ce bi centralne sile zmagale, bi bil s tem postavljen križ na grob slovenskega naroda. Izjavljamo pa, da nismo zadovoljni z razmerami v naši državi. Nismo pa otroci, ki bi ostali v kotu in se kujali, temveč hočemo pošteno sodelovati, da najdemo izhod iz sedanjega nevzdržnega stanja. Smatramo, da je danes tudi psihologičen moment za sporazum. Ustava in SKS. Dasi ustava ne odgovarja našim potrebam in se vrh tega tudi ni do danes izvajala, jo vendar priznavamo kot nekaj obstoječega in na podlagi ustave hočemo delati za njeno re-viaijo. Ustava se mora izpremeniti predvsem v smislu kmečke demokracije, ker je v naši državi 80 odstotkov kmečkega stanu. Za vojsko. Izjavljamo tudi, da smo za državno obrambo. Ravno radi tega, ker je naš, po svoji naravi miroljuben in konservativen, vendar nam kaže zgodovina, da je kmet v nevarnosti najvnetejši branitelj svoje grude in domovine. Hočemo, mir, ali ravno radi tega smo si v svesti, da je najboljši branitelj miru v sedanjem svetovnem položaju dobra armada. Vsled tega nismo proti vojaštvu, želimo pa, da se isto organizira kot narodna milica, da se skrajša pre-zenSna služba in olajša vojaška bremena. Za stalnost državne politike. Hočemo imeti red v državi in zato bridko občutimo, kaka ogromna škoda je nastala ce- lemu državnemu gospodarstvu s tem, da tekom teh 7 let, odkar obstoji naša država nismo mogli priti do pravega miru in reda, da se takorekoč dnevno menjajo smeri vladne politike, da se menjajo veliki župani, uradniki itd., kar čez noč, ne da bi se mogli skoraj ogreti stolči, na katerili sedijo. Resolucije .SKS. Na današnjem občnem zboru bo predložena resolucija, v kateri povdarjamo svoje stališče k najvažnejšim vprašanjem državne ureditve in jasno definiramo naše razmerje napram drugim strankam. Zlasti povdarjamo v resoluciji potrebo lojalnega bratskega sporazuma na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov in posebno še spoštovanje zakona. Dalje smatramo, da je narod absoluten suveren, to pomeni, da v smislu moderne demokracije sam odloča o vseh svojih zadevah. On tudi najbolje ve, kaj mu je potrebno. Povdarjamo nadalje široko zakonodajno samoupravo posameznih pokrajin ter najširšo samoupravo okrajev in občin. V tem oziru mislim, da med nami ne more biti spora. Če pogledamo nazaj v zgodovino razvoja Slovenstva, vidimo, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti ravno naši deželni in občinski avtonomiji, da smo se vzdržali na površju in da smo napredovali. V ostalem ta zahteva po široki samoupravi ni nič novega pri naši stranki, ker izhaja že iz programa samega, po katerem je naš končni cilj združena država. To pomeni, da tvorijo posamezne gospodarske edinke poedine zadruge, ki so popolnoma samoupravne glede vseh vprašanj, ki se tičejo samo teh zadrug in da nad temi zadrugami stoji zveza, katera je zopet samoupravna glede vseh vprašanj, ki se tičejo zadružne 3kupine, katero zastopa. Sicer je pa zahteva po široki samoupravi nekaj samo po sebi umevnega. Če pogledamo v polilično zgodovimo srbskega naroda, vidi-: mo, da se je ravno največja srbska stranka, i t. j. radikalna stranka zato borila za samoupravo naroda in ni brez razloga, da se njeno ! oficijelno glasilo imenuje »Samouprava«. Mi-' slimo, da bi bilo tudi za srbske kraje korist-j no, ako se tam samouprava čim mogoče raz-! širi in zlasti še, ako se Srbija osvobodi kura-: tele srezkih poglavarjev in velikih županov, j Po našem mnenju morajo biti kompetence samoupravnih edinic popolnoma odločene od i kompetenc državnih organov. O sklepih naše j samoupravne edinice ima odločevati višja '. upravna edinica in o sklepih višje samouprav-‘ ne edinice ima odločevati samo zakon v ro-’ kah nepristranskih in neodvisnih sodnikov i ter kralj. | Smatramo, da je v interesu svobodnega | razvoja vseh gospodarskih in kulturnih sil po-1 sanieznih pokrajin važno, da se kompetenca ' pokrajinskih skupščin ne omeji taksativno v ustavi, temveč da si narodna skupščina pridrži vse za državo bistvene prerogative, da pusti pokrajinskim skupščinam kompetenco v vseh ostalih zadevah. Na ta način lahko skupščine, ki so gibčnejše, zavzamejo svoje stališče o vseh vprašanjih, ki lahko nastanejo nanovo in ki se niso mogla kodificirati v ustavi. SKS in vera. V resoluciji izjavljamo dalje, da hočemo spoštovati in čuvati verski čut našega naroda. Vora naših staršev je prešla v kri in meso našega ljudstva. Dalje je vera najmočnejši moralni faktor v življenju vsakega posameznika. Ali ravno radi tega odklanjamo izrabljanje vere v strankarske in politične namene in obsojamo vsak tuj, nenaroden vpliv na narodno politiko. Smatramo, da je za verske stvari duhovništvo absolutno kompetentno in zato se kot politična stranka ne smemo in nočemo umešavati v čisto verske zadeve. Na drugi strani pa smo odločno zato, da se tudi duhovščina kot taka ne meša v čisto politične stvari, ker vlačiti vero v dnevno politično' borbo pomeni: vlačiti eno največjih svetinj po blatu. Povdarjamo dalje potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji združijo v enotno fronto za j dosego skupnega cilja. Ta skupni cilj je vla- j da kmetske demokracije. SKS in SRS. Slovenska republikansku stranka se je že odzvala pozivu in je izjavila pripravljenost, da stopi z nami v pogajanja za skupen enoten nastop. Razume se, da roke, ki se nam bratski in odkrito ponuja, ne bomo odbili, temveč jo tudi bratski stisnili. Apel Kmetski Zvezi. Ali v Sloveniji poleg Slov. republikanske stranke prihaja v poštev še druga skupina, to jo Kmetska zveza. Smatramo, da pripadajo kmetje, člani te zveze, k nam. Zato iz tega mesta izkreno vabimo te naše tovariše, da se nam pridružijo v naši borbi za pravice našega malega človeka. Po programu nas ne loči nič. Tudi ti naši tovariši imajo isto trpljenje, iste težave in iste cilje. Samo nekaj nas loči in to je ono, kar smo poudarjali že poprej, ko smo rekli, da mora biti narodno mišljenje prosto vsakega tujega vpliva. Nam se zdi, da bi bilo tudi tem našim tovarišem in vsemu kmečkemu in delavskemu prebivalstvu v korist, ako bi se oni osvobodili tega tujega vpliva in ako bi odvrgli od sebe komando internacionalne klerikalne organizacije ter korakali z nami v isti vrsti. Apel inteligenci. K sodelovanju vabimo tudi vso tisto mnogoštevilno inteligenco, ki je pri tem politič- nem boju dosedaj stala ob strani. Smatramo, da je dolžnost v prvi vrsti inteligence, da stopi v službo naroda, iz katerega je izšla. Kakšnega pomena pa je za našo stranko, ako se ji pridruži v sedanji borbi inteligenca, ki čuti z narodom, o tem ni treba posebej govoriti. Naloga politike je, da koordinira napore vseh državljanov, da postane država močna, da v njej vlada blagostanje in da so ustvarjeni pogoji za socialni in kulturni napredek. Prepričan sem, da bo današnji občni zbor v tem oziru storil svojo dolžnost in s tem koristil ne samo stranki, ampak pred vsem narodu, ki ga zastopa. Cigu migu ali j dosedanja zgodovina carinarnice v Celju, V Celju kot industrijskem središču prejšnje Spodnje Štajerske se je ustanovila carinarnica, ki je neizmerno koristila prebivalstvu in obilo nesla državi. Cigu. Cez nekaj časa se je reklo od strani cari- ; narnice, da se bo carinarnica ukinila, ako Celjani ne napravijo na kolodvoru skladišča • za carinjenje. Celjski trgovci in obrtniki so ' osnovali delniško družbo pod imenom »Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju f, 1 kupili od celjskega mesta stavbni prostor, j predložili stavbeni načrt in prosili za pogod luti, kateri je naložen v realitetah in zlatem fondu, danes pa vpokojenci stradajo in gladu umirajo. Gospodje, ki imate usodo ubogih železniških upokojencev v rokah, zavedajte >8, da je vaša sveta dolžnost, da nemudoma ukrenete potrebno, da se njih nevzdržno stanje že vendar enkrat človeku podobno uredi. Gospodje narodni poslanci vseh strank se uljudno naprošajo, da enkrat resno vzamejo v pretres položaj ubogih železničarskih upokojencev. V slučaju potrebe vam lahko ustmeno razložimo bedni stan vseh imenovanih. Politične vesti. = Razprava proti atentatorjem v katedrali sv. Nedelje se je pričela v Sofiji v petek. Predsednik vojnega sodišča je polkovnik Ko-nomov, prisednika dva druga podpolkovnika. Za zagovornika sta imenovana kapetan Ata-manov in pop Zlatev. Privedejo obtožence: Fridmana, Daskalova, Kamburova, Cerkvenika Zadgorskega in Koeva. Vsi so v težkih okovih. Oni Koeva tehtajo celo 40 kg. Ko čita predsednik imena ostalih obtožencev, se pisar surovo zasmeje in zakliče: Jih ni več! Vojaki z bombami se razumevajoče nasmehnejo. Fridman protestira proti temu, da ga sodi vojno sodišče. Atentat je bil izvršen I „ til- * bUUI VUIIIU DUUlSbC. -TAlCllUll UH IAV1PCU ! Pred proglasom prekega soda in je zato _kom- itd. Carinarnica je odobrila stavbeni načrt ter dejala, da pošlje pogodbo pozneje, zahtevala pa je, da se poslopje sezida takoj, in družbi ni preostalo drugega, kakor da je začela in izvršila stavbo. Cigu-migu. Po izvršitvi stavbe je šele prišel načrt pogodbe iz Beograda, v kateri so bile navedene pristojbine, ki jih sme družba računati za razne svoje posle, pristavljeno pa je bilo, da pripadejo po pretekli 25 letnega poslovanja vsa poslopja brez vsake odškodnine državi — ako pa bi carinarnica v Celju prenehala pred pretekom 25 let, ostanejo poslopja last družbe. Cigu cigu-migu. petentno samo civilno sodišče. Vojni sod nje-! gov predlog po kratkem posvetovanju odbije, j Kot prvi se zasliši cerkovnik, ki vse prizna in pravi, da mu je bilo .obljubljeno, da bo s '■ srbskim potnim listom pobegnil v Rusijo. : Za njim je bil zaslišan Fridman, ki priznava i da je komunist, da pa se ni udeležil aten-! tata. Koev izjavlja, da je skrival atentatorja Minkova zato, da bi ga izročil policiji, ki pa ' je žal preje zvedela za skrivališče, predno je mogel policiji javiti. Ko so bili zaslišani 5 ostali, je bila razprava opetovano proglašena za tajno. Nato se je pričelo z zasliševanjem ~ ; prič, ki so deloma v težkem železju. Obtožen- Vsi poskusi družbinega zastopstva v Beo- ; ci) dasi gotovi smrtne obsodbe in tudi sod- „.adu da bi se ovrgel pogoj glede lastni- j niki ^ sdno mirni in skoraj ravnodušni, ne poslopij, so bili zaman, doseglo se je le, j nj pripuščena k razpravi. Samo da so bile pristojbine za družbine posle po- j trenl meščanom je dovoljen pristop. Tujim gr; dovoljen pristop. Tujim žurnalistom pa je dostop dovoljen. Razprava bo trajala par dni, čeprav se razpravlja zelo hitro. Hindenburg proti Ludendorffu. Zaup-, . . . . nik Hindenburga je izjavil, da je Hindenburg prometnega blaga, ki je bila našteta *v doi- , p0p0jn0ma Sprt z Ludendorffom in da nože gem imeniku, ne sme več cariniti v j , j njem njti slišati. To nasprotje je nastalo. ’ ’ Mariboru ali Ljubljani. Cigu-cigu . J - e j ----- višane. ■ Poslovanje se je začelo, carinilo se je v Celju vsako blago, kakor preje, ko še skladišča ni bilo. Naenkrat pa pride ukaz, da se cela vrsta ,, ’ • - — >-•’ — dol- ampak le v migu-migu. Družba je vložila v Beogradu pritožbo, v kateri pudarja in se sklicuje na pogodbo, da ima carinarnica dolžnost cariniti v Celju vse prometno blago, sicer bi odpadla tudi za skladišče dolžnost, prepustiti po preteku 25 let poslopja v last državi. Po napornem po- j sredovanju se je preklicala ta naredba in do- ; pustilo se je carinjenje vsega blaga. Cigu-cigu-cigu-migu-migu. Zdaj pa je prišel od vodstva južne železnice v Ljubljani ukaz na celjsko železniško postajo, da se v Celju za carinjenje ne sme prevzemati drugega blaga kakor takšnega, ki spada v okrožje v južnem delu Južnoštajerske, in s tem bi izgubilo skladišče zopet več ko polovico svojih dohodkov .v prid prevoznikom in drugim interesentom v Ljubljani in Mariboru. Radi tega se je v Celju ojačil sum, da rogovilijo proti celjski carinarnici ti interesenti. Cigu-cigu-cigu-migu-migu- miSu< ,1 .4 J Javno skladišče je poslalo protest na vodstvo južne železnice, obenem pa je naznanilo stvar v Beograd, poudarjajoč, da železnica nima pravice, vtikati se v carinska vprašanja, ampak ima dirigirati blago in vagone tja, kamor so naslovljeni itd. Carinar- . •____i«! tttilldO' ker je Ludendorff proti izrecni prošnji Hindenburga nastopil kot kandidat pri prvih predsedniških volitvah in oslabil pozicijo desničarjev. — Isti zaupnik je izjavil dalje, da je neresnično, da bi se Hindenburg pustil slepo uplivati od okolice. Hindenburg da si pusti o vsem poročati in si ustvari na podlagi poročil vedno lastno sodbo, katere krčevito drži. Vsi oklici, ki so od njega podpisani, mu morajo biti predloženi in vsak oklic Hindenburg korigira. — Tudi ni res, da bi hotel Hindenburg vojno. On da se nasprotno zaveda, da se Nemčija ne more vojskovati in kot vojskovodja ne bo nikdar za to, da se napade pozicije, katere ni mogoče osvojiti. — Te izjave dokazujejo, da Nemei čutijo, da so ga z izvolitvijo Hindenburga polomili in da bi hoteli sedaj slab utis i*-j brisati. Toda samo lepe besede ne bodo j prepričale. i = Hindenburgova izvolitev in poljska notranja konsolidacija. Hindenburgova izvolitev predsednikom nemške republike ima velik vpliv na konsolidacijo poljske notranje politike. Prvi simptom v tej smeri je, da so se izjavili sedaj tudi klubi poljske levice za čim hitrejšo ratifikacijo ženevskega protokola. Posebno socialna demokracija naglaša potrebno, da ratificira varšavski sejni v znak nica je tej pritožbi ^vnega skladišea ugo; , protesV’Zopermndenburgovo izvolitev pro-dila m promet se je vršil po starem, vngu . f_l t s. 5 , ^___in ,ipsmVa r,r,r,ru»m- m cigu-cigu-migu-migu-migu. Komaj se je pa celjsko prebivalstvo javno skladišče nekoliko oddahnilo — pa Pr|-de iz Beograda ukaz, da je cela carinarnica v Celju ukinjena s 15. majnikom lJ2o. Tako postopanje državnih oblasti je nam priprostim državljanom neumljivo! Ali pa je sploh razumljivo? i NEVZDRŽNO STANJE ŽELEZNIŠKIH UPO-j KOJENCEV IN INVALIDOV. I Kaj trpe železniški upokojenci in invalidi, j je znano vsej javnosti. Ali bode trajalo to : neznosno stanje še naprej in venomer/ Naj ■ se vendar že enkrat uredijo njihovi mesečni prejemki draginji primerno. Zatorej se uso-jamo vprašati sledeče: 1. Koliko časa bo še trajalo, predno bodo izenačene pokojnine odpravljeni kronski upokojenci. 2. Kdaj bo Središnji urad v Zagrebu uredil nezgodne rente železniškim invalidom enako, kakor jih dobe oni, ki se sedaj ponesrečijo. Kdaj se izplača Tre”'„’ tokol čimpreje. Center in desnica popolnoma soglašata s tem mišljenjem. — Italija proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Agenzia di Roma poroča, da je Italija sicer pripravljena presojati nemške dogodke z vso liberalnostjo, da pa na noben način ne bi mogla privoliti v združitev Avstrije z Nemčijo. = Nemški proračun izkazuje za leto 1925 4900 milijonov zlatih mark izdatkov in 4652 milijonov zlatih mark dohodkov. Deficit »e bo kril z novimi davki na pivo in tobak. — Za poznejša leta so izgledi manj ugodni, ker se pričenjajo z letom 1926. reparacijska plačila, ki postajajo vsako leto večja. Tako mora Nemčija plačati leta 1926, 495 milijonov, 1. 1927 675, 1- 1928 1236 in od leta 1929 dalje 1540 milijonov zlatih mark. Da bo Nemčija mogla zadostiti tem svojim obveznostim, bo morala najeti notranja posojila. =: Demarša Male antante na Dunaju. V dunajskih političnih krogih se govori, da bo-do države Male antante skupno nastopile pri avstrijski vladi zaradi delovanja komunistične centrale na Dunaju. Preiskava v Sofiji je zvišano draginjsko doklado odA6. L 1924 da- . ^ ^ atentat Ua’halje ter ustanovi razsodišče. 3. ali docio ze namreč, vedei;e od komunistov ki so bi- rešene pokojninske prošnje miloscmarjev in tedralo sin Nedelje od komunistov, ki na podlagi akontarcije nakazam predujmi. 4. . vah na hu . ju. Cson„rad8ki atenta- 7hleva mo da se odvzeta stanovanjska do- ! = aiauzarsiia justica. osongrau klada kakor tudi rodbinska doklada za otro- j torjJ, ki so položili bombo človeških kiaua, kjkoi bave ter povzročili s tem mnogo cioveSktn ke po 16. letu, kateri se uče obrt , zope , žrtev so bili kliub priznanju oproščeni kot kaže. 5. Kdaj se mislijo upokojencem *rtevso bdi^ kljub, p J i uradnikom urediti njih draginjske dokiaae . ueuoizni. /.rive vi iiIa uran- Židje. po istem sistemu, kakor so se uredile urad nikom. 6. Kdaj se misli ratificirati nimsiu * Ali se hoče predvsem upoštevati upoko- - Današnji rezultat poljske agrarne relor- me V Poljski je razdeljenih po najnovejsi statistiki od 1. 1919 do danes vsega skupaj r , -j, . j a<5 069 ha veleposestniške zemlje. Na tej po- S™rS9. 4 StoBk* 3Kb?* i vrlini 3» je Utn.il« IM “ ‘,tere "*“* dogaja b dalj 6«««, S kolo", C6.223 no.elbm p. le —v/ i zemljišča, tako da žive sedal lahko od donou kov svojih posestev. Da , ljenih 16.000 uradniških . ”.3253' upokojenci .o pi.5e.nli 1 1»* V«, to "> pokojnino v pokojninski sklad v zdravi va- ■ II6.OO0 novih lastnikov. Ne pa tako, kakor se ila se 9nreiemajo čisto privatne osebe, sino- j zemljišča, tako da žive sedaj na se sprejemajo n ’ se kov svo ih posestev. Dalje je bilo usianov- ve in hčere upokojencev in invalidov p l Ji uradniških in leglonaTskih ho- Dnevne vesti. 1. MAJ IN DENARNI ZAVODI. S pogodbo z dne 11., odnor.no 13. marca 1919, so uprave denarnih zavodov pristale napram svojemu uradništvu med drugim tudi na to, da se dne 1. maja ne uraduje. Te pogodbe so se uprave denarnih zavodov tudi do letos držale. Letos pa je sindikat bank nastopil še v tej točki proti svojemu uredništvu. Uspelo mu je pridobiti na svojo stran upravo tudi drugih denarnih zavodov in tako se je letos prvič po preobratu na dan 1. maja zopet uradovalo. Da se je ta naklep v bankarskih krogih mogel roditi, je nam umljivo; nerazumljivo pa nam je, da je ta ukrep sindikata bank molče odobril odbor Društva bančnih uiadoikov. Odbor te pravice ni imel. In tu-kaJ bi si dovolili vprašati: Ali vzdržujemo — Natečaj za lepake. V Subotici se priredi velesejm. Trajal bo od 22. do 31. avgusta. Povodom tega velesejma je razpisan natečaj za najboljši načrt reklamnih lepakov. Načrti naj se vpošljejo v običajnem zaprtem ovitku do 20. maja na naslov »Savez industrijalcev v Subotici.« Razpisane so tri nagrade: I. GOOO, II. 3000, III. 2000 Din. Za vsak kupljeni načrt se izplača 1000 Din. — Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. S 1. junijem t. 1. se prične z brezplačnim zdravljenjem vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh toplicah, naj predložijo eimprej svoje prošnje velikemu županu ljubljanske oblasti. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalom( oziroma potrdilom) srezkega ali okrožnega 11 P»'* rl r* i 1 • J I'* ,.. . . iUIIia UUUUiiUIIlI z-iciin ; 1 df“ai'nih zavodov zato svojo organi- zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res uosrnvi/1 [)^ulemo z‘r|1° članan n o, d a goto'’1 potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah gospodje naše, svojčas priborjene pravice po- F , ■ . , , - 1 - - 1 lagonia drugo za drugo izdajajo in odstopajo °d njih r lastno korist, toda na škodo celokupnosti? Mislimo, da to ni namen organizacije. Zapravil se je nam 0 urni delavnik, zapravila samo ena frekvenca, brez vsakega ugovora od strani organizacije se je dopustila čezmerna redukcija uredništva, ne da bi se odpuščenim preskrbelo primerna mesta drugod; sedaj se je pristalo na črtanje prostih dni, ju-[ri pride na vrsto reduci 'arije prejemkov in bančno uredništvo bo zopet tam, kakor je bilo pred vojno, ko je garalo za tuji dobiček po 9 Ji ur ter bilo med vsem uredništvom naj-stabše plačano. — Tovariši, zganimo se, dokler je Je Sas in napravimo red v svojih vrstah: Več članov. — Konec Samostojne kmetijske stranke« je nastopil po bistvenem mnenju »Slovenskega Naroda«, vsled tega, ker ne šteje skupina naprednih kmetov samo 13.000, temveč 33 ter da je ta bolezen, za katero se želi zdraviti v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne morejo upoštevati. Poleg zdravljenja (kopanje in po potrebi mehanoterapija) se bo nudila invalidom-bolnikom i brezplačna oskrba v invalidskem domu v Toplicah. Neposredno po prihodu v Toplice bo vsakega bolnika preiskal še kopališčni zdravnik, kateri bo določil dobo zdravljenja. — Veliki župan. — Samomor češkega kiparja. Iz Prage poročajo: Dne 28. aprila se je ustrelil v trenutku težke duševne depresije v samomorilnem namenu kipar Jan Stursa. S Sturso je preminul eden najznamenitejših čeških kiparjev. Svojo kariero je začel kot kamnosek v Berlinu. Tam so postali pozorni na njegove izredne zmožnosti ter so mu svetovali, naj študira umetniško akademijo. Poslušal je nasvet ter postal jro končanih študijah asistent praškega kiparja Myslbeeka. Po Myslbeckovi smrti je postal njegov nasled- lu pa je prišel žandar za Mihaldincem in njegovo družbo. V tem trenutku je zaklical Mihaldinec svojemu zetu, ki je nosil njegovo puško, — ker je vsled pijanosti sam ni mogel —: »Daj mi mojo puško, da ustrelim to žandarsko svinjo.« Na to grožnjo je odgovoril orožnik s samokresom. Oddal je na svojega nasprotnika osem strelov. Prvi je raznesel Mihaldincu spolne organe, drugi mu je obtičal v bližini srca, tretji v žepni uri, četrti pa je ranil njegovega zeta, dočim so zadnji štirje zgrešili svoj cilj. Mihaldinec je napravil kljub temu še kakih 50 korakov, nakar se je zgrudil in čez par ur umrl. Orožnika so takoj aretirali. Priče obremenjujejo tako orožnika, kakor Mihaldinca. — Usodno vino za svatbo. Podravski se-| Ijak iz okolice Virja Josip Bedenik je peljal te dni na čolnu preko Drave sod vina, namenjenega za svatbo njegove hčere. Mož je bil vinjen, zato ni bil dovolj oprezen, in pograbil ga je močan tok ter zavedel pod bližnje mlinsko kolo. Kolo je potegnilo čoln, sod in kmeta pod v^do. Čez tri dni žalovanja se je vršila kljub temu vesela svatba, zakaj našli so čoln in — kar je glavno — utopljeni sod vina. Radi tega, da utopljenčevega trupla še niso našli, si ni nihče belil glave. — Zvesta zaročenka. Pred 54 leti se je izselil mladi angleški delavec Ueorge Fred v Kanado ter pustil v domači vasi mlado zaročenko, ki ji stariši niso dovolili, da spremlja svojega Georgea na potu v negotovost. V veliki žalosti se je nastanil Fred v Ha- ! — Nevarna cigareta. Uradnik Lachaisc v Parizu je poslal svojo 10 letno hčerko v trafiko po cigarete. Ko si je prižgal kmalu nat* na izprehodu vpričo hčerke eno izmed cigaret, ga je prestrašila detonacija. Iz cigarete »o švignili dolgi plameni proti pušilčevi glavi in prsim ter mu vžgali obleko. V par trenutkih je bil podoben šivi baklji. Neki hrabri pasant je slekel svoj površnik, ga ovil okrog ponesrečenca ter tako ogenj udušil. Medtem je dobil nesrečnež take hude opekline, da so ga morali prepeljati v bolnico in je malo upanja, da ostane živ. Policija preiskuje sedaj, na kak način je prišla eksplozivna snov v tobak. — Revolverski atentat na upnika. Trgovec Georg Kleiber na Dunaju je slab platoik, Rischeles pa trdovraten in nadležen upnik, ki je svdjega malomarnega dolžnika preganjal z eksekucijami ter Končno dosegel, da mu je odvzela policija potni list za inoaeai-stvo, češ, sicer mu jo popiha. Dne 2. t. m. zvečer je prišel Kleibel k Rischelesu na stanovanje ter zahteval od njega, da izpocluje, da mu policija vrne potni list. Rischeles je zahtevo kratkomalo odbil, nakar je potegnil Kleibel brez vsake besede samokres ter oddal na svojega upnika in njegovo ženo dva strela. Rischeles je bil ranjen v desno etra« prsi, njegova žena pa na komolcu. Prepeljali so ju v bolnišnico, atentator pa je bil na licu mesta aretiran. Pri zaslišanju na policiji je izjavil, da je imel nastopiti na Češkoslovaškem dobro službo. Ker pa mu je bil miltonu v provinci Ontario kjer je kupil far- j odvzet potni list, je bil'v nevarnosti, da j mo ter kmalu oboeateL Nek«i «ns» sto «t ». i v___n .•! ________, ’ i mo ter kmalu obogatel. Nekaj časa sta si z i nevesto dopisovala, nato pa se je poročil z neko Kanadčanko. Nedavno je postal vdovec. Ker ni vedel ničesar o svojih sorodnikih, je odpotoval za nekaj časa v svoj rojstni kraj. Tam je našel na svoje veliko iznenadenje svojo nekdanjo nevesto še vedno neporočeno. Izvedel je, da mu je ostala njegova prva ljubezen ves čas, torej preko 50 let, zvesta. To ga je tako ganilo, da ji je ponudil zakon. Poroka se je vršila v domači cer- izgubi. Kupil si je samokres v namenu, da izvrši samomor, v zadnjem trenutku pa ci jc stvar premislil ter trdno sklenil, da uctreli rajši svojega upnika, ako mu ta ne izpoetaje, da se mu vrne potni list. — Eksplozija r tovarni za smodnik. V Bergisch-Gladbachu na Nemškem je zletela dne 2. t. m. v zrak tovarna za smodnik. K sreči se je zgodila eksplozija v trenutku, ko so bili že vsi delavei na cesti. Vsled tega jc bila ubita samo ena oseba, pač pa so jih ra-......................................... daleč Jih nihče verjeti ne more. Zakaj take fantazije umetniškem delovanju pričajo številni krasni i rejši, dasi izgleda mnogo mlajši od nje. jšti n r. ,1.... 1__J_1 „ V _ limnlttAl*! \T N/iolrr»£?l/-vcrr«SlrI nnnoinliiM rI’,T »11 v ’ _1____Y.. 1. Ti i s° navadna bedastoča. ~~ Društvo konceptnih uradnikov politične uprave is Slovenije je imelo svoj letošnji redni občni zbor dne 3. t. m. v poslopju realke v Mariboru. Zbralo se je dokaj članov, zlasti iz Maribora, dočim so bili člani iz ljubljanske oblasti večinoma zastopani po pooblaščencih. Občni zbor je pozdravil po svojem odposlancu veliki župan dr. Pirkmajer, ki se zbora iz službenih razlogov ni mogel udeležiti umotvori v češkoslovaški prestolici. Tudi v j inozemstvu je bilo prodanih več njegovih mojstrskih del. Vidimo jih n. pr. v dunajski galeriji Moderne in v monakovskem muzeju. Stursa je živel v srečnem zakonu z igralko Duro. Dolgoletna težka bolezen mu je potisnila končno samokres v roke. — Podrobnosti o železniški katastrofi v poljskem koridorju. Komisija, ki je bila vzpostavljena, da ugotovi vzroke železniške Ro običajnih formalnostih se je po noročilu katastrofe pri Stargardu, je nepobitno do- odbora vnel živahen razgovor o depolitizaciji gnala, da je katastrofa posledica zločinskega ^_Vn6ga narnešgenstva< ^asti uredništva po- -■»-*- litične uprave in je vzel občni zbor na ma-nje spomenico, ki jo je v tem pogledu vlo-zii odbor na merodajnih mestih. Nadalje so se estransko obravnavala vprašanja, ki se tičejo koristi konceptnega uredništva, tako iz-prememba uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi, premestitve in upokojitve, ocena zakonskih načrtov in drugo. Pri volitvah je bil anova izvoljen za predsednika dvomi svet-hik dr. Josip Ferjančič iz Ljubljane, za 1. Podpredsednika sekcijski svetnik dr. Franc Ratej iz Maribora, za 2. podpreds. pa vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka iz Ljubljane. Ostali odborniki so vsi iz Ljubljane in bo sedež odbora tudi letos v Ljubljani. A"tnB- Simič umrl. V soboto zju-j, je umrl v Dubrovniku po dolgotrajni bo-leam pesnik A. B. šimič. ~ Občinske volitve v Zagrebu. Za občinske datnuf J 8rebu je bilo vloženih 11 kandira &52&L volilnih upravičencev zna- vič Davidovič obolel. Ljuba Davido- ostn Ra °pezicionalnega bloka je obolel in aa nasvet zdravnikov nekaj dni v svojem stanovanju. i-cndn iV7.?9 4i' Za atelje na eksku- mueueracije. -Učitelj• rla.kazane re' van za učitelja srhehrl.,£A* imen°- osnovnih šMah. vaščme na ljubljanskih atentata. Štirji vijaki so bili odstranjeni iz tračnic, tri je našla komisija poleg : nasipa. 50 metrov od nasipa so našli v travi skrit vzvod. Preiskava je dalje konstati-rala, da je atentat delo komunistov. Poljska policija je aretirala več oseb, ki niso mogle zadostno pojasniti, kaj so imele opraviti v bližini v trenutku nesreče. Število mrtvih je naraslo na 29 ter utegne narasti še bolj, ker je več ranjencev smrtno nevarno poško-: dovanih. Več mrtvecev dosedaj niso mogli identificirati. Vsa trupla so prepeljali v Ma-rienburg, kjer so jih položili v čakalnici v ! krstah na oder. — Trčenje vlakov na Češkoslovaškem. Iz — Misteriozni maček. Italijanske. novlne se bavijo obširno s čudnimi pojavi, ki jih opazujejo ljudje v zadnjem času v vili odvetnika Fittaiolo, in ki jih je bil odvetnik , primoran končno prijavili policiji. V njegovi vili so začeli namreč strašiti in besneti ne- : vidni duhovi: Odpirajo se vrata sama od se- > be, po zraku leti obleka in razni hišni predmeti. Ko je prišla pred par dnevi odvetnikova soproga v kuhinjo, ji je vrgla nevidna roka v obraz pet artičok hi istočasno so začeli plesati vsi stoli. Neke omare nikakor ni bilo mogoče zapreti. Ko je poskušal odvetnik vrata zabiti z žeblji, so zleteli vsi žeblji zopet od njih. Policija je uvedla preiskavo. Tudi več novinarjev je bilo že priča tem nenavadnim pojavom. Zanimivo je, da se nahaja v odvetnikovi vili maček, ki je sicer : miren in krotak kot jagnje, toda ravno kadar se nahaja v hiši, se pokažejo ti čudni pojavi, dočim vlada sicer popolen mir. — Tragedija belgijske farme. Blizu mesta j Rebaix v Belgiji so udrli pred par dnevi ne-ke noči v stanovanje bogatega ekonoma Ca- , riona roparji. Komaj je skočil ekonom iz hišo s 4 sobami in vsemi pritiklinami, ako si kupite srečko dobrodelne loterije Doma ubogih v Mariboru. Ne zamudite ugodne prilike! LJUBEZENSKA TRAGEDIJA V LJUBLJANI. V nedeljo dopoldne je imel poljanski okraj svojo senzacijo. Kmalu po 11. uri se je izvedelo, da je streljal nesrečni zaljubljence na svojo ljubico ter ranil njo in njeno teto. Stvar je bila sledeča: Brezposelni laborant Lambert Olhofer, stanujoi Poljanska cesta 17, je bil že dalj časa hudo zaljubljen v 17 letno učenko trgovske šole Julči Šafec, ki mu je ljubezen baje tudi vračala. Zaljubljenca sta se shajala sprva na cesti, pozneje tudi na Julčinem stanovanju, Zrinjskega cesta 17, pri Julčini teti, šivilji Albini Šafec, ki sprva ni imela nič proti temu. Zlobni jeziki co načeli seveda regljati, in to je napotilo Albino Šafec, da je opozorila svojo nečakinjo, naj sc ne kaže več z Olhoferjem na ulici. Julij jc ubogala in Olhofer je smel obiskovati predmet svoje ljubezni odslej samo še na stanovanju pri teti. Pred kratkim pa mu je teta ,1va vrela’ in mož se ie ' tudi t0 odsvetovala. Rekla je: »radi jezikov«. z0iudil mrtev na tla. Njegova soproga je Olhofer si je vzel to hudo k srcu, -in njegov Prage po,oiajo: Na postaji Horati.e je ra- Jhm. ebopoe borbo r plS j. bff SS£ Sbne S Maj Stoti-"« feWi S t 1! **"...<»> til »• dalj iasa b,« „Sibe. benec je poškodovanih. Nesreča je nastala, ker je bila kretnica napačno postavljena. — Krvavo maščevanje orožnika. V gostilni podravske vasi Repaš je sedelo te dni več logarjev. V njihovi družbi se je nahajal tudi orožnik Mile Gjurič. Med njim in logarjem Mihaldincem se je razvil prepir, ki je dose- cala pastirja Ta ie nournhi I nhauh TZ i "VPV2- ouaJalul uupuuu gel višek, ko je poškropil MihaldinL orož- nil hLJza nrf KASvŽSSi j SffgVik£fje £ nanj ogenj m v par trenutkih je obležal j tegnil - baje nenadoma, ne da bi preje kaj težko ranjen. Na farmi je delalo 15 delavcev \ rekel — svoj stari revolver ter ustrelil na — Poljakov. Služkinji se je zdelo, da so go- j svojo oboževanko, ki mu je ušla zadeta v vonli tudi roparji poljski. Dva izmed teh j desno ramo. v sobo. Nato je pomeril na*e delavcev se ze nahajata težko osumljena v j toda naboj je odpovedal. Med tem so prihi-zaporu' i teli na obupne klice žensk in ker so iuli odprla blagajno, nakar so jo s štirimi streli umorili. Sedemletna hčerka je pričela od strahu kričati, zato so ustrelili razbojniki tudi njo. Nato so pobrali ves denar in drago-: cenosti. Služkinja je gledala od strahu kakor okamenela ves prizor, toda ni se smela ganiti. Ko so odšli roparji iz hiše, je pokli- V nedeljo dopoldan je srečal svojo Julči, ko je šla v spremstvu tete od maše. Kljub prepovedi jo je poklical na stran ter ji očital, da ga nima več rada. Ona mu je baje odgovorila, da ga ima še prav tako rada, kakor preje, nakar je bila stvar za enkrat končana. Ob kakih enajstih dopoldne je creJai nika s sifonom. Orožnik je izjavil, da mu bo Mihaldinec to žalitev drago poplačal, vendar sta se končno pomirila in navidezno poravnala. Čez nekaj časa so odšli proti domu, Mihaldinec in njegova družba po enem potu’, žandar in eden od logarjev po drugem. Kma- &dgar Riee Burroughs: 47 P0ŽftWZaU Je Slcer mal° osuPel> da to pot ni čutil lišč., ni® P° brezglavuen' Regu in varnem skriva-noviii in V6 cm prem. napr., od 2 m dolž., fco nakl. posl. 14 vag., den. 18, bi. 18; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco nakl. post. ‘ den. 250; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco j meja den. 25; hrastovi frizi, I. in II. vrsta, • od 4 do 8 cm in od 25 od 60 cm, fco meja 1 vag. den. 1380, bi. 1380; pšenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana bi. 405; otrobi pše-: nični, debeli," fco vag. Ljubljana den. '215, otrobi pšenični, drob,, fco vag. Ljubljana bi. 190; koruza promplna, par. Ljubljana bi. 225; I oves makedonski, orig., par. Ljubljana den. 340; krompir rumeni, fco staj. post. bi. 115; krompir roza, fco štaj. post. bi. 135. Vrednote: 7% invest. pos. iz I. 1921 den. 61, bi. 62.50; loter. 2%% drž. renta zn vojno škodo den. 162, bi. 163.50; Celjska posojilnica den. 200, bi. 200; Ljublj. kred. banka den. 225; Merkantilna banka den. 110, bi. 124; Prva hrv. šted. den. 795. bi. 800; Kred. | zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne I tov. in liv. bi. 134; Trboveljska prem. družba den. 380, bi. 385; Združ. papir. Vevče den. 110, bi. 120; Stavb, družba den 105, bi. 280. BORZE. Zagreb, 4. maja. Devize: Curih 10.08 do 10.15, Praga 183.65—185.65, Paria 384—389, Newyork 61.73—62.53, London 299.95 308.9» Trst 254—257, Berlin 14.785—14.835 Dunaj 0.0869—0.0881. — Curih, 4. maja, Beograd 8.32, Paria2T.0S Newyor 517.20, London 25.07, Milan 21.27, Praga 15.30, Dunaj 0.0072. X Semenj v Padovi. V Padovi se vrši letos veliki semenj od 5. do 19. junija. Pogoji z* razstavljalce so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih magnetov za induktorje. do 25. maja t. 1. pa glede dobave jamskega kabla itd.,— Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 22. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave tiskarskih strojev. — Dne 26. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih mazalic. — Dne 29. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. London; (75) Hurni tAo&tviftaJI. Snman as lužnega morja. Sheldon je še naročil Binu Charleyu, naj vzame uhane s seboj, divjakom iz Poonga Poonga pa je zapovedal, naj odnesejo starega earodejca na prosto; nato je zapustil hišo in jo dal zapaliti. Kmalu potem so gorele vse •stale kolibe, stari čuvar ognja pa je sedel pokonci na solncu ter mežika je prisostvoval pogibeli svoje vasi. Na brdu nad njimi so divjaki srdito razbijali na bobne ter divje trobili na bojne školjke. Toda Sheldon je bil s svojo malo, hrabro četo izpolnil vse, kar je bil hotel in nameraval. Njegova naloga je bila pri kraju. Ugotovili so smrt vseh članov Tudorjevega oddelka in iz domovin* teh lovcev na lobanje je bila pot do doma dolga in temna. Izpustil je oba ujetnika, ki sta odhitela kot preplašena jelena, ter dal povelje za odhod. Vsa četa je nastopila zopet strmo pot navzdol v zamegleno džunglo. Joana, ki je bila se vedno vsa preplašena od strašnih prizorov, je tiho in boječe kora- ; kala spredaj poleg Sheldona. Pol ure kasneje se je obrnila k njemu ter mu rekla s trud- : nim nasmehom: — Nikdar več ne bi hotela posetiti teh lovcev na lobanje. Vem, da je to pustolovščina, j toda v tem primeru sem je imela preveč. V j prihodnje se bom zadovoljila z jahanjem po j plantažah in reševanjem ladij, kot je Martha. ■ Bushmanom na Guadalkauarju pa se pač ni ; treba bati, da bi jih še kdaj obiskala. Čutim, j da me bodo še dolge mesece mučile strašne ! sanje — da, to vem gotovo. Pfuj! Kakšne strahotne pošasti! Še isto noč so dospeli v taborišče k Tudorju, ki je že precej okreval; vendar so ga morali nositi na nosilnici. Oteklina na rani onega moža iz Poonga Poonga je polagoma plahnela, Azaku pa, ki ga je bil ranil trn na nogi, je še vedno šepal. Dva dni kasneje so dospeli do čolnov v Carli, nato so odpluli po toku navzdol če/, brzine in ravno opoldan tretjega dne je prispela četa domov na Berande. Joana se je globoko oddahnila, ko je odpela svoj pas za revolver ter ga obesila na žebelj v sobi. Tudi Sheldon, ki je nestrpno prežal na ta trenutek, se je zadovoljno oddahnil, ko je opazil, kako prijetno ji je bilo v tem domu. Toda vrnitev mu ni prinesla neskaljene radosti, kajti Joana je pričela z vso vnemo streči Tudorju ter je mnogo časa prebila pri bolniku, ki je ležal v viseči rogoznici pod mrežo zoper moskite na verandi. , XXVI. poglavje. SVITANJE. Tudor je v naslednjih desetih dnevih polagoma okreval. Ves ta čas je vladalo na Berande mirno življenje. Delo na plantažah je redno in pravilno napredovalo. Odkar je bil Sheldon predčasno zatrl pobuno Gogoomyja ' in njegovih tovarišev, je bila menda vsa ne- . poslušnost uničena v kali. Dvajsetim nadalj- i njim delavcem iz starejših časov je potekla doba in Martha jih je odpeljala; najeli so 1 nove črnce, s katerimi so lepo ravnali in ki so bili očividuo izborni delavci. Ko je Sheldon nekega dne jahal po plantažah, radujoč se udobnosti in koristi, ki je bila združena , s posestjo konja in čudeč se, zakaj že davno \ sam ni bil mislil na to, da bi si ga bil na- i bavil, je premišljeval hkrati, koliko je pripomogla Joana k izboljšanju razmer na Berande. Mislil je na izborne delavce iz Poonga Poonga, na razno sadje in zelenjavo, na ladjo Martho, ki jo je z neznatnimi stroški iztrgala morju in ki je služila mnogo denarja, dasi je stari Klenross jadral z njo le počasi in skrajno oprezno; mislil je na Berande, ki je bila zopet premagala svoje finančne težave in se z naglimi koraki približevala trenutku, ko bo nosila lepe obresti, mislil je na plantaže, ki so se vedno bolj širile, ker sa črni delavci neprenehoma sekali gozde, trebili ločje in zasajali kokosove palme. Iz vsega tega in še iz tisočerih drugih okoliščin je Sheldon spoznal, koliko dolguje Jo-ani za gmotne uspehe, koliko je dolžan tej vitki deklici z ravnini čelom, ki ji žari romantika iz sivih oči in ki s svojim dolgocevnim Coltovim revolverjem za pasom hrepeni po pustolovščinah; deklici, ki je ob divjanju nevihte v družbi svojih krepkih Tahi-čanov pristala na obali ter vstopila v njegov bungalow, kjer je s svojimi deškimi rokami obesila svoj pas za revolver in svoj Baden-Poweil klobuk na žebelj pri biljardu. : MALI OGLASI k.. ee»?5 I>i» S"—v neaeljna beseda para, m Suhe mavrahe M. aii smrčke JPR& kupujemo. Kupci smo tl|d> za suhe 9°^e Službo išče skademično naobražen 25 leten go- «t>od v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod >Delo*. ^SS^N^S jurčke. Sever & tvo, Ljubljana. Matematiko p.-mftije profesor. Honorar smeren. - :miribe na upravo lista pod »Matematika*. Abadie cigar stiii papir z« pet stalno na lalagi. A. Lampret, Krekov trg 10. Mar Mile Mm in slinili! Gladi jote v osmih barvah, veliko cvetne, dalize 30 različnih vrst —-ima t zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Na dobro in ceno domačo hrane ie »prejme reč oseb. Našlo* -pove uprava. Kupi se ž» rabljena turiatovska oprema. Ponudbo na upravniStvo lista pod »Dijake. Veliko suho skladiSSe r.a državnim kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasiti »e je Konupjuta, Gosposvetska cesta »Proda se ■tac*, dobro ohranjena »»ara in u»tv»luik. — Poizvo *e Wolfova ulita l/II. štev. 2. 10.000 Din se odda kot posojilo le proti visokim obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod >Varnost*\ Trgovci zaslužijo dobro pri patentiraaih Javorjevili pntfaikih 28 X Sl on kot slonoko-iisni, trpežnejSi od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vrečko. Polzela. Kupi se pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šitro, >1. B.« Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150-—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakiteni od Din 100‘-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Stari trg štev. 21 GAMHUF0U0 umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo: JHTMAHSKA ŠOL A." V KRANJ U. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič, Kanc. I Najboljši Šivalni »troj Je edino le Josip PeteSinc-a mamk« Grltzner in Adler za rodbino, obrl In Industrijo T blizu Preierno- vega spo.> enlka Pouk »vezenju brnplsčen. Ve£letna oaranclla. Delavnica asa popravila fla vtllko Ttltlon 918 *« "»»*<> Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plezalke in vrtnice - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljub-ljauu, Ambrožev trg št. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. w6ROMw CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKl BURJSAU IJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: wOHOMw. Telefon tnlerurban gtev. 454. PODRUŽNICE : Maribor, Jesenice* Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod Kulantmlml pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. PLATNENE ČEVLJE ZA DAME dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. © po sledečih cenah: Beli platneni na 1 špango z leseno peto........Din 120'— Beli platneni na 2 špange z leseno peto..........Din 120" Beli platneni na trake z leseno peto...............Din 120" Sivi platneni na 1 špango r. leseno peto........Din 120*— Sivi platneni na 1 špango in usnjeno peto.......Din 120.— Sivi platneni na trake in usnjeno peto.............Din 120 PoSUla se tudi po postnem pov*etJu. trg. um. d. d. ^ ^ fltka kn)l0e( pravila, cenil««* račune, letake, Časopise, lepalce, broSure, posetnice In razglednice. IsvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. Lastna knJIfjoveasnlca.