Naročnina mesečno 25 Din, /,ii inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. zu inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/lli Teletom uredništva: dnevna služba 2050. - iiočiio 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana hI. 10.650 ii> 10.340 r.a inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6, telefon 2992 Iztiatu vsak dan /.jutra|, razen pon< feljkn m dnevn po prazniku Praznih bratske sloge in vzajemnosti Vse oči v Jugoslaviji so danes, na rojstni dan prestolonaslednika, obrnjene v Belgrad, kjer so se okoli naiega vzvišenega vladarja in njegove vlade zbrali vsi bani. in banski svetniki države, rs i najodličnejši javni delavci Jugoslavije pa nedogledne trume naroda, da prisostvujejo prazniku, ki bo po svojem simboličnem pomenu zapisan v zgodovino naše driave kot eden najbolj veličastnih njenih trenutkov. Zakaj zamenjava starih srbskih zastav naših polkov, ki so spremljale osvobodilne borbe kraljevine Srbije od njenega početka do danes; ki so poslale simbol stoletnih žrtev srbskega rodu ia svojo neodvisnost; pod katerimi. so naši bratje branili krščansko kulturo proti vzhodnemu barbarstvu — zamenjava teli slavnih praporov z novimi jugoslovanskimi znamenji pomeni in izpričuje pred vsem svetom, da smo danes v isti ideji združeni vsi južni Slovani. Kol sad teh heroičnih borb in žrtev pa skupnega trpljenja, naporov in dela na naši osamosvojitvi in preporodu tvorimo danes neločljivo skupnost, ki jo hočemo v medsebojni ljubezni, spoštovanju in sodelovanju čedalje bolj poglobljevati. In s temi novimi zastavami v roki, ki značijo zmagoslavje lega, za kar so se južni Slovani skozi veke borili — dovršitev naše skupne narodne, kulturne in državne zgradbe — bodo naši polki slejlcoprej pričali o pripravljenosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, da skupne dobrine jugoslovanslva ene misli in enega srca pod svojim ljubljenim vladarjem in njegovim domom do zadnje, kaplje krvi branijo, če bi jih ogrožale sovražne sile. Zato so danes po svojih najodliinejših možeh vsi Jugoslovani zbrani v preslolici države, prešinja eno samo sveto in mogočno čustvo vsa srca, se Vsi zavedamo sloves). sti tega velikega trenutka. Ta praznik je priča, da smo zvezani z najtrdnejšimi vezmi narave, zgodovinske borbe in kulturnega poslanstva; je svečana obljuba, da bomo to vez bolj in bolj utrjevali z moralnimi vezmi ljubezni, ki edina ustvarja pravo vzajemnost in harmonijo; j c simbolična predočitev sloge, bratskega sodelovanja in medsebojnega vpoštevanja vseh delov jugoslovanske narodne družine. Ta zavest je, ki povzroča, da v narodnem ponosu danes krepkeje bije vsako naše srce. Ne smemo pa ob tej priliki pozabiti, da jc osnova, vsebina in gibalo tega našega skupnega rodnega čustva, tc skupne zavesti vseh južnih Slovanov, ves smisel naše borbe v preteklosti in našega dela v bodočnosti naša krščanska religija. Njene vrednote so, za katere so se jugoslovanski rodovi kot člani krščanske kulturne družine narodov na najbolj izpostavljeni točki Evrope skozi vso dosedanjo zgodovino borili. Za ustvaritev in utrditev mirnega sožitja narodov v krščanskem moralnem in družabnem redu so do-prinašali največje žrtve. K temu najvišjemu kulturnemu idealu so doprinašali svoje slovanske narodne osobine: miroljubnost in pra-vicoljubnost, zadružnost, zvestobo in notranjo lepoto družinskega življenja ter delavnost. Ta po krščanski religiji posvečena, etično poglobljena in k nadčasovnemu in nadprostor-nemu večnemu bilju in bivanju usmerjena nacionalna misel je, ki našo ljudsko dušo prešinja, ji daje nezlomljivo vztrajnost v trpljenju in nam zagotavlja lepšo bodočnost. Brez tc vsebine bi besede in zunanji simboli ničesar ne pomenili. Zato posvetimo tudi današnji veliki dan z mislijo na Najvišjega, ki svoj jugoslovanski rod čuva in vodi pa mu kaže vsebino in smer njegovega narodnega življenja. V taki, religiozno posvečeni skupnosti bomo Srbi, Slovenci in Hrvati resnično med seboj bratje, ki bodo drug drugega spoštovali; le v taki skupnosti bodo rasli značaji, ki bodo imeli vsak svoje prepričanje, svoj etični nazor, resnično in odkrito vero, ne pa šalo-barde, švigašvage in koristolovci, ki si vsakdan novo krinko nadevajo; le v takem narodnem in državnem občestvu je mogoča požrtvovalnost, ki je potrebna za soglasno sodelovanje vseh v eni celoti, ne da bi bile oškodovane naturnc pravice kateregakoli dela. Kdor brez te notranje podlage govoriči o enoti, skupnosti in harmoniji, ta le prazno slamo mlati. V src i h , v naši notranjosti, n resničnem človeku in njegovi dnševnosli se gradi Jugoslavija; resnično osebnost pa poraja samo religija, ki živi v globini našega roda, v preprostem srcu naiega ljudstva, v njegovem jasnem, zdravem ln poštenem nazoru o življenju, v njegovi krščanski veri iu tradiciji. Kdor hoče učiti narodno solidarnost, slovansko in jugoslovansko vzajemnost, ta se more prej sam vrnili v njene religiozne iu etične osnove, v svoje Uislno ljudstvo. S temi mislimo in čustvi spremljamo veličastni praznik, ki danes radostno in svečano odmeva iz državne prestolice po vseh naših domovih v poslednjo ponižno kočo in preprosto slovensko srce. Veličastne svečanosti v Belgradu Belgrad v svečanem razpoloženju Belgrad, 5. sept. m. Nn predvečer zgodovinsko proslavo je preslolica vsa v svečanem razpoloženju in tudi po zunanjosti slavnostno okrašena. Po vseh belgrajHkili ulicah mrgoli tisoče in tisoče gostov, ki so prišli iz vseh krajev Jugoslavije in prav tako tisoči rezervnih in aktivnih častnikov, ki bodo sodelovali na proslavi. Belgrad jc ves okrašen, vse glavne ulice so krasno razsvetljene. Vse predpriprave so dokončane. Jutri se bo izvršila zgodovinska zamenjava starih zastav z novimi jugoslovanskimi. V teku današnjega dne so prišle v belgrad vse častniške delegacije. Belgrad j je napolnjen z gosli in lahko se računa, da je prispelo do današnjega večera nad sto tisoč ljudi iz vseh kraev Jugoslavije. Takega vrvenja in takega življenja v Belgradu no pomnijo. Banski svetniki pri predsedniku vlade Belgrad, 5. sept. AA. Davi ob 8 je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič j)ričel sprejemati zastopnike banskih svetov iz vseh banovin. Najprvo jc predsednik vlade sprejel svetnike iz Moravske in var-darske banovine, zatem pa iz Savske in Vrbaske. Ob 11.15 so prišli na vrsto svetniki iz dravske banovine, ki jih je vodil ban dravske banovine inž. Dušan Sernec. Sprejema pri g. predsedniku ministrskega sveta so se udeležili naslednji banski svetniki iz dravske banovine: za okraj brežiški Franc Lipej, posestnik in (rgovec iz Brežic, za okraj gornjegrajski Martin Steblovnik, predsednik občine in posestnik v Šmartnem ob Paki, za okraj Dolenje Lendavski Steian Litrop, obrtnik in predsednik občine v Strnišču, za okraj dravograjski Peter Mravljak, ekonom iz Vuhreda, za okraj kamniški Ivan Sfrcin, posestnik iz Kaplje vasi, za okraj konjiški Anton Košir, predsednik občine iz Žič, za okraj kočevski Jakob Ramovš, župnik in odbornik iz Vel. Lašč, za mesto Kočevje, dr. Ivan Sajovic, odvetnik iz Kočevja, za mesto Kranj, Ciril Pire, posestnik in predsednik občine v Kranju, za mesto Tržič, Ivan Lončar, hotelir in predsednik občine v Tržiču, za okraj krški Alojz Kurent, dekan v Leskovcu pri Krškem, za mesto Krško Joško Pfeifer, posestnik v Krškem, za okraj litijski Hinko Lebinger, trgovec in predsednik občine v Litije, za okraj logaški Gabrijel Oblak, posestnik in predsednik občine v Dolenjem Logatcu, za okraj ljubljanski Valentin Babnik, predsednik občine na Glincah, pri Št. Vidu, za mesto Ljubljano dr. Albert Kramer, novinar in bivši minister, Ivan Kregar, obrtnik in občinski odbornik, Franjo Orehek, upravnik hranilnice in Albin Prepeluh, publicist, vsi iz Ljubljane, za okraj ljutomerski Jakob Rajch, posestnik iz Ljutomera, za okraj mariborski, desni breg, Srečko Robič, veleposestnik in predsednik občine v Limbušu, za okraj mariborski, levi breg, Ivan Šerbinek. posestnik in občinski odbornik iz Vrtič, za mesto Maribor dr. Alojz Juvan, odvetnik in predsednik občine, dr. Ljudevik Pivko, profesor, in Rudolf Golouh. šef borze dela, vsi iz Maribora, za okraj murskosobotski Franc Paprik, župnik iz Gamsovcev, za mesto Mursko Soboto Josip Benko indu-strijec in predsednik občine v Murski Soboti. za mesto Novo mesto dr. Josip Režek. odvetnik in predsednik občine v Novem mestu, za okraj ptujski Ivan Vršič, predsednik občine pri Sv. Marku, za meslo Ptuj dr. Matej Senčar, odvetnik iz Ptuja, za okraj radovljiški Josip Lavtižar, trgovec iz Kranjske gvre, za mesto Jesenice dr. Maks Obersnel, generalni tajnik KID na Jesenicah, za okraj slovcnjgrajski Alojz Cižek. župnik iz Gornjega grada, za okraj ccljski Alojz Mihelčif, posestnik in trgovec na Bregu pri Celju, za mesto Celje dr. Mojz Goričan, odvetnik in predsednik občine v Celju, za okraj čabarski dr. Bogdan Koritnik. odvetnik in predsednik občine iz Cabra, za okraj šmarski Florijan Oajšek, gostilničar ili predsednik občine v Loki pri Cuzmu, Pozdrav g- bana Serneca Ko je vstopil predsednik ministrskega sveta v dvorano, so ga prisotni pozdravili z burnimi klici: »Živeli« Nato ga je pozdravil ban dravske banovine g. inž. Dušan Seruec z besedami: Gospod predsedniki Pozdravljam vas v imenu banskih svetnikov dravske bauovine ter vaui izražam našo zahvalo za poziv oa veliko -Javje našo hrabre vojske v nedeljivi uaii skupni, uje-dinjeni domovini, kraljevini Jugoslaviji, Srečni smo, da bomo lahko prisostvovali lem velikim dnem, ki bodo nepreglednega pomena za našo državo! Na pozdrav g. bana je odvrnil g. predsednik ministrskega svela: Pozdravljam vašo prisotnost v Belgradu v leh svečanih dneh, ki liodo imeli velike posledice za našo državo. Pri svojem delu lahko računale na mojo podporo kadarkoli boste skušali z vašim banom pospešili napredek vaše banovine. Potrebe Dravske banovine Gospod predsednik se je nato razgovarjal s i posameznimi svetniki in zastopniki jioedinih kra ' jev dravske banovine. S |»osebno pozornostjo if' sledil izvajanjem posameznih svetnikov o letošnji Želvi, o stanju vinogradov, o cenah vina, o izvozu grozdja in sadja, o izvozu sploh in o posameznih industrijskih panogah, o družabnem življenju in o stanju narodnega zdravja, nadalje o možnosti zaslužka za siromašne sloje, o razvoju lurislike itd. Banski svetniki so opozorili na lo, da letošnja žetev ni bila najboljša, to pa zaradi obilnega deževja. Trgovina z vinom jo zastala, v hudi krizi je takisto trgovina s hmeljem. Prejšnja leta so naši ljudje mnogo izvažali zlasti iz ljutomerskega sreza v Avstrijo. V zadnjem času pa dela Avstrija zapreke, zato je izvoz vina v Avstrijo dokaj naza-noval. Navzlic temu pa se cena Ilira vina giblje okrog 6 Din. Pridelek v okolici Maribora jc lo.to« dober. Dobra je zlasti sadna letina, za katero so že oglašajo številni interesenti iz češkoslovaške, Švico in Francije. Neki svetniki so s posebno hvaležnostjo pozdravili uveljavitev novega vinskega zakona, pri čemur so zlasti naglašali določbo, ki odreja termin trgatve, ker je s tem poskrbljeno, da more grozdje primemo dozoreli. Zaradi obče krizo je v širokih slojih našega r.aroda dokajšnje pomanjkanje denarja. Od tega trpi tudi industrija. V najslabšem položaju je hmelj, ki smo ga preje v velikih količinah izvažali ra češkoslovaško in v Nemčijo, sedaj ga izvažamo samo v | Nemčijo, lorla cena kilograma, ki je pred petimi j Jeli dosegla 120 Din, je padla sedaj na 6 Din. Sicer pa je slovenski hmelj najboljši pridelek za češkoslovaškim v Kvropi. Pač pa napreduje turi-siika in promot s tujci. Inozemski turisti se čedalje bolj zanimajo za krajinske lepote v dravski banovini. Letos je bilo v Kranjski gori okrog 1000 lujcev. Industrija se razvija še dokaj primerno vendar trpi od splošne krize. To velja zlasti za industrije v Mariboru, kjer okrog 8000 delavcev ne moro prit i do stalnega zaslužka Med drugim je vzrok v lem, ker je gradbenost v Mariboru kaj slaba. Banski svetnik i/. Sv. Marka je prosil predsednika vlade, naj bi se regulirala Drava v tem kraju, kjer so poplave, nu dnevnem redu in kjer povzroča la reka veliko kodo. Po izjavi g. bana Dušana Serneca bi regulacija Drave na tem mcMu veljala samo nekaj milijonov Din. Gospod predsednik vlade je svetoval občinskim načelnikom, naj preveč ne zadolžujejo svojih občin, naj se občine /. delom no prenaglijo in naj so dela postopoma. Skrbeti je treba za delavstvo in za njegov zaslužek in zaposlitev Upoštevati je Ireba občo krizo, ki je drugod hujša, nego pri nas Nadalje je oprrzoril na lo. da je treba posvetiti posebno pozornost strokovnemu ,<,«Ovu V tej zvezi jc omenjal s pohvalo Velike Lašče, kjer ie bila z dokajšnjimi napori ustanovljena pletar-ka iola Predsednik vlade je izrazil željo, nai hi a -oln pristala trajna. Banski svetnik iz T.ilije je opozoril vlado na novi davčni zakon, ki nalncfa velikim n-dustrijam malenkostne doklade, dočim morajo glavna bremena za ceste in druga javna dela nositi siromašni sloji. Isto velja za industrijo v Trtvvv Ijah. Ob 11.4.") se je. predsednik viade ljubeznivo poslovil od bana in od svetnikov dravske banovine. Min. predsednik o gimnazijah Belgrad. ■">. sept m Predsednik vlade ;e danes dopoldne pričel sprejemati banske svetnike, ki so mu jih predstavili bani. Sprejeti -o bili vsi banski svetniki. Pri tej priliki je irtvlsfidnik vlade podrobno zanimal za potrebe icsameznih banovin in krajev. Zanimive so izjave predsednika vlade zlede vprašanja gimnazij. Številni svetniki -io namreč prosili predsednika, da bi se zopet uposlavile 2im-nazije v nekaterih mestih. PredsedmU vlaile je »«-glasil, (la nam ni potrebno (oliko zimnazij. (-e*. fa ni mest r rirtarnih diiihsh m toliko število kov. ki konrajo šole. marver da je m na-a driavo mnoeo bolj koristno. Ha iIo samo 300. Važen programatičen govor g. predsednika vlade o smernicah sedanje viade Belgrad, 5. sept. Nocoj je priredil predsednik vlade general Peter Živkovič v Gardijskem domu na Topčideru banket, ki je nanj povabil bane in banske svetnike vseh devetih banovin . Med banketom je imel predsednik vlade govor in uvodoma pozval prisotne, naj dvignejo čaše za obči napredek Jugoslavije in vzkliknejo: Naj živita naš kralj, Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. vzvišeni dom — na mnoga leta! Vsa dvorana je pri teh besedah odjeknila od viharnih klicev: Živeli! Godba je nato intonirala našo nacijcnalno himno. Ko se je vihar navdušenja polegei, je presednik vlade povzel besedo in nadaljeval: Gospoda! Danes smo se zbrali v Belgradu z vseh strani naše lepe in prostrane domovine, da se udeležimo pomembnega zgodovinskega dogodka, občenarodnega slavlja, svečane izročitve naše narodne jugoslovenske zastave junaikim polkom naše viteške vojske. Ves naš narod bo radostnega srca in z navdušenjem prisostvoval v duhu tej svečanosti. Na čelu naših hrabrih polkov se bo vila uova zastava kot znamenje naših lepih tradicij, našega narodnega edinstva, naše zedinjene naciionalne zavesti, kot simbol naše moči in našega narodnega duha. S tem modrim in državniškim sklepom našega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra so izpolnjene plemenite zamisli, ki so našle tako jasnega izraza v njegevem manifestu z dne 0. jan. 1020. in v novi razdelitvi države ua banovine z zakonom dn« 3. oktobra. Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z največjim spoštovanjem zaviti in spraviti svoje plemenske zastave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edinstvu. Novo ime Jugoslavija, ki ga je dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, je najvidnejše obiležje našega narodnega in državnega edinstva. S tem so postavljene nove naloge za sodelovanja vseh narodnih sil v popolni enakosti in ravnopravuosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena in za vestno izvrševanje državljanskih dolžnosti. Cuvajmo vrline preteklosti, a obenem se zavedajmo novih nalog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo. Iz te dolžnosti izvira druga dolžnost za vas. ki ste najbližji sodelavci vlade. Vaša dolžnost je, da ji pomagate, da dokonča sklepe ministrskega sveta z dne 4. julija t. 1. V tem sklepu vlade so jasne direktive, ki naj uravnajo vse vaše delovanje [>a >>» bo nikakih dvomov o teh direktivah, smatram za potrebno, da vam podrobno pojasnim naše stališče o tem, kakšno naj bo delo za dograditev popolnega narodnega in državnega edinstva. To edi ostro so onemogočale prejšnje stranke, ki so sloneie na verski in plemenski ločitvi našega naroda. Zato je bila razdružitev teh strank prvobiten čin sedanje viade. ki je bila postavljena z modrimi sklepi dne 0. jan. 19». Zato e v sklepu ministrskega sveta z dne 4. julija rečeno. Ja so bivše stranke razpuščene in da jih ni mogoče vec obnoviti. Najvišji interes države. njene konsolidacije in njenega napredka nam nalaga. Ja nadaljujemo z ustvarjanjem jugoslovanske narodne zavesti. Zato je potrebno, da odložimo vse ostanke prejšnjega stanja in da onemogočimo obnovo starih strank. Napredek, ki smo ga ustvarili po 0. an. 1029. je razviden na vseh straneh našega narodnega in državnega življenja. Na mesto nesporazumov in razjedinjenja je stopi! duh bratske sloge, vzajemnosti, medsebojnega razumevanja in ljubezni. Kraljevska vlada bo vztrajala prt svojem deiu. gradeč nove državne temelje na načelih enakosti in ravno-pravnosti vseh državljanov. Navdušenje in pravilno razumevanje, katerim je ves naš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta z dne 0. januarja, nas utrja v prepričanju, da se bodo vsi pošteni in patriotičm elementi brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k f>ozitivnemu delu in k aktivnemu sodelovanju, la se stvari tel jski m delom čimprej uresniči nase popolno narodno edinstvo. Nase prošnje organizacije so v prostosti na razne načine koristile az-voju in napredku našega naroda, razvijale iašo nacijonaino zavest in utrjale duha odpora proti tujcu. Te organizacije nimajo danes v novih razmerah nobenega razloga /a nadaljm obstoj. Ni dvoma, da so postale zapreka ;a nadaljm razvoj našega narodnega življenja. Taka zapreka so bil«-brez dvoma tudi nase politične stranke. Naslajale so v prejšnjih razmerah in to velja zlasti za strank«-z izrazitim verskim in plemenskim obeležjem. V Nedeljo in praznik porabite za ogled je ruskega ljubljanskega vele$e|ma proilosti se imele nalogo, da branijo naša narodna svojsiva, nas jezik, uasa narodna čuvstva. Sedaj v naši novi državi (e naloge niso več potrebne. Pred kom naj se branijo Srbi, Hrvati iu Slovenci? Zakaj naj se politično ločijo naši katoličani, muslimani itd.? Naša država goji napram vsem veram spoštovanje in se zaveda velike moralne in verske misije cerkvenih organizacij. Pa tudi za stranke, ki formalno niso bile verske ali plemenske, velja, da so bile ostanek preteklosti in da niso več odgovarjale novim razmeram in da se niso prilagodile potrebam jugoslovenske nacijonalne države. Desetletno izkustvo je pokazalo, da je taka prilagoditev od strani naših strank nemogoča. Naše stranke niso mogle zatajiti svojega zgodovinskega in pokrajinskega porekla. Kdor zna pravilno soditi, uvidi, da jc bil po b. januarju uesUnek vseh leli strank prva iu nujna |x>treba za razvoj pravega in zdravega narodnega življenja in za okrepitev jugoslovenske nacijonalne države. S tem prepričanjem, gospodje vas pozdravljam v imenu kraljevske vlade in dvigam čašo ua vaše zdravje in za srečo in blagostanje našega celokupnega naroda. Živeli! Zadnje besede so sprejeli vsi prisotni z viharnimi klici: Tako je! Živela kraljevska vlada! /?ivel Nj. Vel. kralj!« Kraljica Marija v Belgradu Belgrad, 5. sept. in. Danes je prišla iz Bleda Nj. V. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom. Dvorni vlak se je ustavil na topčiderski postaji. od koder se je kraljica odpeljala s prestolonaslednikom na Dedinje. Zjutraj, ob S.20 se je pripeljal z zagrebškim brzovlakom Nj. vis. knez Pavle in NJ. vi«, kneginja Olga. Na postaji ju je sprejel upravnik dvora hrigndni general Vojislav Vukovlč. S postaje sta se odpeljala v dvor. Tuje vojaške delegacije ttefgrad, 5. sept. m. Popoldne ob 4 sta romunska vojaška delegacija z generalom Santoro-vicijem na čelu in češkoslovaška vojaška delegacija z generalom Sirovim na čelu odšli na Avalo in položili venec na grob neznanega vojaka. Manifestacija v Mariboru Maribor, 5. sept. (Tel.) Na predvečer proslave rojstnega dne kraljeviča Petra se je odela obdravska prestolica v svečano obleko. Ob 18 so se pričele zbirali množice manilestsntov, vzklikajoč Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, Nj. V. kraljici. Sprevod se je razvil po glavnih mariborskih ulicah z dravsko divizijsko godbo na čelu in korakal na glavni trg, ki ga je napolnil«* nad 10.000 manifestantov. V sprevodu so bili zastopniki vojaških Ln civilnih oblasti in korporacij. Raz rotovški balkon je imel pozdravni govor podžupan dr. Lipold. Slavnostni gizvornik pa je bil predsednik Narodne obrane Kenda. Nalo so se poslale udanoslne brzojavke Nj. V. kralju, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, ter pozdravna brzojavka predsedniku vlado generalu Petni Ztv-fcoviču. Nalo so se množice mirno razIleV Akademiki! Svet slušateljev ljubljanske univerze Vas poziva, da se udeležite danes ob U. uri ▼ zbornici univerze zborovan,}«. da ob priliki velikega dogodka v naši zgodovini izjavim« svojo zvestobo kralju, armadi in Veliki Jugoslaviji. Svet slušateljev ljublj. univerze. Dr,Kumantsdi, zastopnik zun.min. Belgrad, 5. sepl. AA. Z ukazom Nj. V. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za zastopnika ministra zunanjih zadev g. dr. Kunianudi, minister brez listnice. Min. Demetrovič prevzet posle Belgrad, 5. sept. z. Danes dopoldne se je vrnila naša delegacija z varšavske konference. Trgovinski minister dr. Demetrovič je dopoldne prevzel posle svojega resora od namestnika Ivana Sehvegfa. Za časa odsotnosti je bi! minister dr. Demetrovič v Berlinu, kjer je iskal možnost plasiranja dela našega kmetijskega pridelka v Nemčiji. Mesto San Domingo uničeno Prvo podrobno poročilo o strahovitem orkanu Newyorkr 5.sept. as. Major Clirocket, namestnik guvernerju sosednjega otoka Viiainije, je včeraj popoldne z. letalom dospel v okolico San Doni Miga, odkoder si ie s težavo napravil pot v mesto, kjer je našel po ilolgem iskonjii predsednika Truila in ameriškega poslanika. S svojega letala je potem oddal brezžično vest, da so iri četrtine mesta popolnoma porušene, ostanek hiš pa je tudi tako poškodovan, du ni mogoče stanovati v njih. Vse prebivalstvo je torej brez strehe. Vlada ceni. dn jc bilo Število mrfvfh v notranjem mestu 800. dočim gre število ranjenih > tisoče, pri čemer pa šc ui poroči) z dežele, t) žrtvah Lvropcev ali Američanov do sedaj di- pknnatski' zastopniki ie niso poročali. Vlada zahteva, da se pošljejo prebivalstvi! odeje, šotori in živila. Prvo pomoč je prebivalstvo dobilo z. letali. Guverner Rooseveli je danes z lotaloiu odletef v So n Domingo, d« uvede pomožno akcijo. Orkan je med tem že ponehal, sodeč po tem, da se poroča iz severne Kube, da je tam njegova sik že zelo ponehala. Kadi ropanja v posameznih mestih je vlada odredila vojno stanje. Položaj jc tem težav uejši, ker jc pokvarjen vodovod in električna centralo, tako • sept. as. Na manjšinskem kongresu je po zaključku debate o stališči! manjšin nasproti Briandovemu načrtu bilo prečifano pismo katalonskega zastopnika Kstelricffn. lil naj se v imenu manjšinskega kongresa pošlje Brianda. V tem pismu se sicer naglašajo interesi evropskih manjšin za zavarovanje miru v Evropi, vendar se z obžalovanjem ugotavlja, da se načrt, ki ga je sicer pozdraviti, ne bo mogel izvršiti, in sicer v glavnem radi tega. ker ima ta načrt za svojo podlago države, ne p« evropskih narodov. Po Briandovem načrtu bi (»omenila združitev Evrope Združitev evropskih vlad, ne pa združitve evropskih narodov. Dalje naglaša to pismo, da jo notranja politika gotovih držav v Evropi za to, da vrši raznarodovanje. Končno ugotavlja še pismo, da zn združitev Evrope manjka jisihologiena podlaga za sporazum. Briandov nučrt pred DIV Pariz, R. sept. as. Ob začetku evropske konference ob Ženevi izjavlja Pet i t .fournal*, dn spričo nerazčiščenega notranjepolitičnega položaja v Nemčiji in Poljski Briand ne bo stavil takoj prvi dan konkretnih in Končnih predlogov, temveč da bo najprej podal samo svojo poročila. Nalo bo posebna komisija še enkrat proučila položaj, ki je nasfsl po odgovorih 2fJ držav in jio Briandovem poročilu. Hcle nalo bo komisija naročila francoskemu delegata, da poroča na zasedanju Društva narodov o parnevropskem načrtu, Društvo naro lov bo odkazato Briandov načrt šesti podkomisiji. Preden bo opravljena ta dolgolrajna procedura, se bo notranjepolitični položaj v Nemčiji in na Poljskem že toliko pomiril, da bo Društvo narodov brez ozira na notranjepolitične razloge lahko začelo razpravo. Iz kongresa angieških strokovnih organizacij London, 5. sept. /\A. Kongres strokovnih delavskih organizacij v NoUingfiamu je včeraj sprejel resolucijo o pokojninskem zavarovanju. Po tej resoluciji naj bi nacf 00' let stari delavci izstopili iz industrij. Prvotna resolucija Je predlagala pokojnino po 65. letu. V razpravi o redukciji delovnih ur je bilo ugotovljeno, da je ta redukcija nemogoča pri onih industrijah, kr tekmujejo tla mednarodnih tržiščih. Danes dopoldne je bila razprava o redukciji delovnega časa na 6 ur v nekih industrijah. Naposled je bita sprejela resolucija, ki se z njo poziva vfada, da vzpostavi položaj, ki so ga zavzemale strokovne organizacije pred letom 1Q27. se udeleževali organizacije fefr demonstracij. Ti listi tudi navajajo, da posebno pristaniški mesti Carigrad iu Smirna zelo trpita radi sedanje nsci-jonaino gospodarske politike Izmet Paše in pričakujejo izboljšanja od Feti beja. Vendar so njegovi pristaši v manjšini proti množici arwtolskih kmetov, ki so pristaši Izmet Paše, tako da Feti beju nikdar ne bo mogoče vreči Izmet Pašo. A retacija glavnega agenta mvjeiov na Madfarskem Budimpašta, 5, sept. »s, V Budimpešti je bila danes izvršena senzacionalna aretacija. Policija je ugotovila, da sc vse niti za priprave jutrišnjih komunističnih demonstracij stekajo v eni roki, to je v roki Pavla F o 1 d e s a , tehničnega ravnatelja tovarne za sukilo Manlred Weiss na Csepelu. Policija je ugotovita, da je Fiitdes zaupnik Moskve iil Bele Kuna. Foldesa so zalotili in flagranti, ko je komunističnim agentom dajal za jutri naročila. Pri hišni preiskavi so zaplenili tajno korespondenco z Moskvo, iz katere ziftaja, da je bil F0I-des v zvezi s komunistično centralo in da je bil voditelj komunističnega pokrefa na Madjarskem. Golf še vihi zapiralo gospodarske strokovnjake Moskva, 5. sept. AA. Sovjetska vlada je dala prijeti nekaj znanih gospodarskih strokovnjakov in bivših uradnikov, ki so bili v službi sovjetske vlade 10 let. Očitajo jim ,da so sodelovali pri protirevo-lucijski zaroti. V resnici pa je pravi povod v tem, da se je izjalovil petleni industrijski in linančni načrt. Nova vetebanka v Ameriki Newyork, 5. sept. AA. V linančnih krogih je zbudila veliko zanimanje vest, da se bodo združile znane velebanke »Transamerica Corporation Bank«, »Calilornia Bank«, ttalian San Francisco Bank« in »National Trust Savings« v nov denarni Zavod s 1350 milijoni dolarjev kapitala. Novi ve-lebanki bo predsedoval znani bančnik Italijan Oia-nnini. Ta pa je lastnik banke Bler, ki je kakor znano emitirala nova državna posojila v Ameriki. Bmbe v Maroku Pariz, 5. sepl. AA. Po vesteh iz Maroka so bile na alžirski meji hude borbe med francoskimi četami in vstaši. Ubitih je bilo 46 vojakov in 3 oficirji. Vrhu tega je na bojišču ostalo veliko ranjenih. Zeppelin obišče Moskvo Moskva, o. sepl. A A. Zrakoplov >Gfof Zeppe-ln. bo pristal na osrednjem moskovskem letališču. Zastopniki sovjelskih oblastev so odpotovali v Berlin, da se vkrcajo nu zrakoplov. »Grof Zeppelin bo> odplnt v Moskvo 10. septembra. Sovjetska civilna in vojaška letal« mu bodo letela nasproti. Dunajska vremenska napoved: Jasno. Višja temperatura. Kako je z delavskim zavarovanjem Belgrad, 5. aept. AA. O deln za revizijo socialnega zakonodajstva je javnost dostikrat krivo obveščena,. kar je že povzročilo velike zmede v krogih gospodarstvenikov ln interesentov. Zato se je centrala industrijskih korporacij obrnila po točne podatke na pristojna mesta v ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje In je dobila tele informacije: V najkrajšem Času namerava minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Preka vzeti v proučevanje načrt zakona o zavarovanju delavcev. Šele po njegovih opazkah bo načrt poslan vsem zainteresiranim delavskim in gospodarskim korporacijam, tla ga prouče. Nato se bo vršila širša anketa o tein vprašanju. Temeljna načela v načrtu zakona za zavarovanje delavcev se niso izpremenila in je zato ostalo tudi zavarovanje za starost in onemoglost ter smrt, V nasprotju s starimi načrti zakonov bo temelj novega zavarovanja delavcev zmernejša finančna podlaga. Velika avtomobilska nesreča Belgrad, sept. m. Iz Suboticc poroča jo, da sc je tam Zgodila velika avtomobilska nesreča. Brzovlak Subotica— Belgrad je trčil v avto, v katerem so se vozili dr. Silugy, dr. Suklarcvič, dr. Skcnderovič in dr. Kolonjie. šofer, dr. Silagy in dr. Saldarcvič so mrtvi, dr. Kolon jič pa je težko ranjen. Costes in Bellonte napravita turnejo po Združenih državah Nevvj ork, 5. sept. A A. Francoska letnica Co-sles in Bol Ion te nameravata po povratu iz Dallasa v Newyork oditi rra turnejo po Združenih državah. Polkovnik Easferwood, ki je razpisal nagrado '25.000 dolarjev za polet iz Pariza v Dallas, je v Londonu in je izjavil, da bo to vsoto izplačal v Parizu ali Newyorku. Ncwyork, 5. sept. AA. Poročajo iz Dallasa v Te.\asu, da sla letalca Cosfes in Bellonte preletela tja snoči ob 18.30. Drobne vesti Belgrad,»5. sept. m. Z redom sv. Save IFf. r. je odlikovan Ivan Zli r iz u j, tehnični inšpektor tehničnega oddelku kr. banske uprave v Ljubljani v pokoju. Moskva. 5. septembra. AA. V okrožju Tulim blizu Irkutskega so člani geografske ekspedicije našli kosti 4 m velikega mamuta, ki tehtajo 9li kg, iu več človeških okostij. Innsbruck, 5. seipl. p. Za izginulim pilolom Sfojisavljevičem, ki je pred par dnevi zginil z letalom A 28, jo odšfo pel letal. Eden od leh letalcev jc dal davi ob 7 znak z raketo, da je našel mrtvo truplo. ik Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena pomanjkanje spanja se morejo sf»ffttns-./08č/«--grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene 4 ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef«-g renčim se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. m. mmmMm zbor 13.-22.IX. 1930 SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI V20RCNI 8EJEM specijalnimi sejmi za 1. stavbarstvo 4. tekstil in konf.krzna 2. hotele, sobe in kuhinje 5. usnje 3. Prebranbeno industr, 6. papir 7. poljedelstvo Razen lega sc vrši tudi razstava in sejem plemenske živine domače 13. in 14. IX,, inozemske 20. in 21. IX. Na železnicah in parobrodih 50% popusta za obiskovalce in blago (brezplačen povratek) JI tii ■' Q Kn -- h,v Ei v, — > j; Z> IN „ o o o i-S?>0 S ■S-saiao »j«o -. « ® 5 asi t* VI is* r i(£ o 5 v; N CD (V . —t 32 Ki " 8 C « r! (U ki1- N N J , "O * O —. ^ * N3 £ 1 gui ~ S!/J d io «0 »JI.-O i #« 63 (Sodobna zgodba,) Čez nekaj ur so Mihaela prebudili iz trdnega spanja in mu sporočili novico, da je brodovje gusarjev med oseko počivalo Meidrano ob izlivu reke, s plimo pa to dvignili sidra in vozijo po reki navzgor. Takoj je skočil pokonci, izmil si glavo z mrzla vedo in se hitro odpravil na zadnji posvet s svojo družbo. Čez koliko (-u»a bi gusarji prijadrali do jezera? vpraša Lo Finga. Veter imajo nasproten, »postovani gospod, vendar pa t;i rekel, da bemo njihove jambore zagledali prav blizu jezera, preden plima poneha. Gusarji imajo namreč navado, da vlačijo džunke t manjšimi čolni na vrveh za seboj, zato imajo čolni dolga Vesla. Torej odrinimo in Bog daj srečo! Mihael je trdnjavo izročil v varstvo kapitanu Ri-chardsu in njegovi rešeni posadki ter odhltel s Tirnem in ostalo svojo družbo dol k jezeru. Nekaj minut nato je posadka na trdnjavskem aidu videla, kako je proti reki krenil cel sprevod. Spredaj je vozi la Bere-zina z Mihaelom, Čengom in Lo Fingoim na krovu in vlekla na vrvi za seboj nalovorjeno dŽunko; na dŽun-ko pa so bili privezani trije sampanl, ki so plavali drug za drugim. Za njimi je vozil Bantam s Timom in Eh Sangom, nanj pa je bila privezana druga diunka in druga vrsta sum na nov. Vsaka džunka je imela na krovu po tri kitajske vaSčane in eden io ie krmaril; saj je po Vaseh blizu obale skoraj vsak 'iuožak kos mornar ia Že je nastopila plima, ki je segala po reki noler d o jezera. Pomagal pa jim je veter, ki je če vedno- kar slamo pihal in tako so v dveh urah dospeli do ostrega ovinka, ki je imel obliko črke S* V ravni črti je bil dclg skoraj eno miljo in se je raztezal od severozahoda proti jugovzhodu in veter je pihal v isti smeri, Ali je to tisto mesto, Lo Fing? je vprašal Mihael. Da, gospod, o tem smo govorili,:' Mlhftel se je ustavil z malim brodovjem na gorenjem koncu ovinka. Sampane so zasidrali vštric džunk, oba motorna čolna pa takoj za njimi; tako bi torej lahko prestregii vsak manjši brod gusarjev, ki bi morda prišel pred drugimi po reki navzgor. Kdor je vozil proti toku, prav radi ovinka ni mogel videli drugega ko jambora obeh džunk. Pretekle so kake tri ure. Že je nastopala oseka, ko je straža na vrhu džunkinega jambora sporočila, da je v ovinek zavozil neki brod. Moram sam pogledati,, pravi Mihael. Prestopil je iz lanše na džunko ter splezal na jambor, iuko r la je mogel pregledati ovinek po vsej dolžini. Dve dolgi lorki, ki sta imeli po dvanajst ve-slačev, sta na vrvi vlekli veliko džunko. Za njimi je videl jambore se drugih brodov, čez kaki dve minuti pa je čisto razločno zagledal drugo džunko. Brodovi pa so se pomikali počasi; dasi se je oseka Šele začenjala in jih pri vožnji ovirala, se pa je v njihove mogočno trupe z vso silo upiral veter. Mihael je počakal, dokler ni prva džunka preplavala skoraj tri četrtine ovinka. Tedaj je splezal z iambora na krov in dal povelje. Vrvi. ki so vezale obe džunki, so zrahljali in na vsakem brodu sta pohitela dva raožtt ped krov. Nekaj hipov še in iz lin so se pokadili v smeri vetra gosti oblaki dima. Motorna čolna sta se postavila vsak ob krmo svoje džunke ter ju porivala po reki navzdol, dokler nista prišla do ovinka. Tedaj so napeli jadra in okorna brodova sta hitela s kar čedno naglico brodovju naproti, pred njima pa gosta in nepredirna stena dima. Mihael je stal poleg krmarja na krmi džunke. Želel »i je, da bi dim ne bil tako zelo gost, ker bi rad videl, kaj se godi onstran črne stene. Ko pa je veter naenkrat oblak pretrgal, je. skozi okence zagledal, da so se veslači v čolnih, ki so vlačili veliko džunko, ustavili in je veter džunko zasukal po strani. Mihael je dal novo povelje. Tedaj so začeli metati z džunk goreče baklje v sampane, ki so plavali vštric džunk. Plamen je švignil kvišku, zahetena šara je zagorela, da je pokalo in bučalo, veter pa nesel pred brodov jem Še gostejše oblake črnega in rumenega dima. Bilo je seveda nemogoče videti, kaj se godi niže doli na reki. Če pa je računal po svojem bežnem pogledu na sovražno džunko, je Mihael sklepal, da mora biti od njih cddsijcn samo šc kakih sto metrov, ako ni svoje lege spremenila. Na njegovo povelje sta kitajska krmarja krmili privezala, nakar so se vsi~spustili po vrveh, ki so visele ob krmi džunk, na prednji konec lanš. Mihaela so pekle oči in grlo od zoprnega dima, ki ga je obdajal od vseli strani, in je kar zdrknil v naročje Timu, ki ga je čakal spodaj. ■ Ali ste jih videli, gospod? vpraša brodar. Da. Velika džunka leži preko reke, kakih sfo meitrov navzdol. Zdaj bo pravi ča», da se Še zadnjič poženemo naprej,«