Tone Pretnar
Jagelonska univerza v Krakovu
METRIČNE OSNOVE MURNOVEGA VERZA*
1. Uvodna pojasnila in omejitve. Naslov tega zapisa se zdi - predvsem zaradi pojmovanja slovenskega modernističnega verza kot odpiranje jezikovnega in pesniškega ritma proti okovom metričnih pravil, ki vzporedno s tem pojmovanjem dobivajo avtomatično negativni vrednostni predznak in so zategadelj izrinjena na področje tako imenovane pesniške tehnike, ki ima z izpovedno vrednostjo pesemskega besedila kaj malo skupnega- problematičen in morda celo anahroničen: zato naj mi bo dovoljeno, da to zgodovinsko dejstvo osvetlim tako s striktno matričnimi kot s splošno poetološkimi argumenti.
1.1. Izoblikovana modernistična verzna norma, ki se v naši zavesti najpogosteje povezuje z Župančičevim člankom o ritmu in metru, Grafenauerjevimi refleksijami in argumenti o izvoru slovenskega verza, Žigonovimi interpretacijami Prešernovega verza in razmišljanji o slovenskem verzu na sploh ter ne nazadnje z Omersovo knjigo Stihoslovje, je časovno nastajala po Mumovi smrti, široko pojmovala svoje obzorje, iskala vzorov v sočasni in zgodovinski evropski misli o verzu in verznem oblikovanju in se hkrati omejevala na najbolj splošne ali najbolj posebne jezikovne uresničitve metričnega vzorca ter na ta način skoraj zaobšla specifiko Murnovega verznega oblikovanja.
1.2. V tej luči se torej kaže raziskovanje verzne norme v Mumovem pesništvu kot omejeno zgolj na nadaljevanje slovenske verzne tradicije 19. stoletja, ki sicer doživlja potrdilo v njegovih pesemskih besedilih, vendar je za slovensko verzno oblikovanje v 20. stoletju manj važna, hkrati pa dovoljuje primerjave dvojnega tipa: v sinhronem smislu - primerjave z verzom slovenskih modernistov, v diahronem pa uvrstitev Mumovega verza v razvojni lok slovenskega verznega oblikovanja.'
1.3. Kot metrična kategorija je verz kompleksna, sestavljena enota pesemskega sporočila, pojmovanega kot specifični jezikovni slog in posebna vrsta književnega sporočanja. V primeru, ko književno obdobje verzne norme ni izoblikovalo, ali je verzna norma doživela eksplikacijo - bodisi kot program, bodisi kot zagovor - šele na osnovi verzne preikse je treba zakonitosti verznega oblikovanja izvleči iz imanentne verzne norme, se pravi: iz ponavljajočih se fonetičnih in fonoloških znamenj, ki v času branja (sprejemanja) verznega besedila postajajo navodila (znamenja metaverznega tipa) verznega oblikovanja, v času refleksije o prebranih besedilih pa signali avtorjeve osebne poetike, katere del verz nedvomno je. Ne glede na specifične numerične in nenumerične verzne sisteme vsebuje vsak napisan, se pravi književno izoblikovan verz tri konstitutivne prvine: začetek (imenujemo ga vzglas), sredino (imenujemo jo jedro) in konec (imenujemo ga izglas), sredi katerih potekajo mutacije in transformacije, ki zaznamujejo verzno ustvarjanje posameznega pesnika ali dobe. Pri Murnu bomo odkrivali tiste, ki so bile v slovenskem domoder-nističnem pesništvu redke ali celo neznane.^
1.4. Gradivo se omejuje na pesemska besedila, ki so v razdelkih: Pesmi in romance. Lirske pesmi, Dodatek, Pripovedne pesmi. Priložnostne pesmi. Otroške pesmi in Fragmenti ob-
¦ To besedilo je nespremenjena oblika referata, ki sem ga prebral na Simpoziju o Josipu Murnu Aleksandrovu 5. oktobra 1979 v SAZU.
' Sinhrone in diahrone primerjave Mumovega verza bodo v celoti mogoče, ko bodo opravljene numerične analize slovenskega verza po obdobjih; delno jih že omogočajo Isačenkov Slovenski verz, Zadravčevi opisi ter Merharjeve in moje analize. ^ Ker si referat prizadeva opisati le najbolj značilne ubeseditve metričnega vzorca v Mumovem verzu, se odreka elementarnim met-ričnim anahzam: opisu osnovnih štirih ubeseditvenih postopkov, razporejenosti enot ritmičnega slovarja, pogostnosti naglasnih in členitvenih tipov zlogovno-naglasnega verznega vzorca itd.
165
javljena v Mumovem Zbranem delu. Opuščena sta razdelka Prevodi in Nemške pesmi, iz razdelka Fragmenti pa so upoštevana le besedila, v katerih avtor v celoti uresničuje vse verze, ne glede na to, ali je besedilo sklenjeno ali ne. Vprašanje geneze Murnovega verza • bi prav v fragmentih z nepopolnimi verzi doživelo ustrezen odgovor, vendar ta problematika presega okvire referata. Podobno je s prevodi: Murn je upošteval matrična, slo-varsko-frazeološka, skladenjska in slogovna navodila nemških (Goethe), ruskih (Nadson) in poljskih (Mickiewicz) pesemskih besedil starejših obdobij in jih bogatil z lastno bralsko in ustvarjalno skušnjo, kar bi zahtevalo podrobnejšo kvantitativno in kvalitativno kon-trastivno analizo, ki bi dopolnila pregled verznih vzorcev in oblik ter njihovih specifičnih i ubeseditev v njegovi izvirni pesniški ustvarjalnosti. i
2. Števna verzna sistema
j
2.1. Zlogovno-naglasni verzni sistem. Izmed zlogovno-naglasnih verznih oblik in vzorcev sem za ta referat izbral trohejski sedmerec in osmerec, jambski osmerec, deveterec, de- j seterec in enajsterec ter ustrezne verze s trizložnim merilom. Iz izbora so torej izločeni I krajši verzi, ki - čeprav značilni za Mumovo pesništvo - ne dovoljujejo sinhronih in dia- i hronih primerjav, hkrati pa se uresničujejo po enakih ali vsaj zelo podobnih zakonitostih ] kot izbrani daljši verzi.
2.1.1. Vprašanje verznega vzglasa. Za večino Murnovih zlogovno-naglasnih in neenopo-menskih ubeseditev verznega vzglasa, kamor sodita tonizacija šibkega in atonizacija i krepkega vzglasa; redko, vendar pomenljivo pa je v Murnovem verznem oblikovanju podaljševanje ali krajšanje verznega vzglasa za zlog, zelo redko za dva. V dvozložnih merilih je ta pojav sporadičen: :
Preglednica 1
Podaljševanje in krajšanje verznega vzglasa v izbranih Murnovih dvozložnih merilih  j
Primeri: (1) le da ne hvah vas srce, (Še minulost pred menoj, Sj), Vse, kar življenje mi mrzi, (Tisoč let za te oči, 23),
(2) in za to mojo srečo (...) res hvalo znal bi večo. (Še minulost pred meno, 32_4), Pa kvišku rase iz poljane, (hej, kvišku rase iz poljane (Smreka, 22.3),
(3) Bujne trate, postelj zdaj ste ve, (...) v baldahinu zvezde vam žare (Zvečer, 22.4), Mnogo misli žalostnih (Mnogo misli žalostnih, 1,),
(4) Kot tajnostno pri pogrebu (Jesenska pesem, 24), in na ostrih svojih tipih (V trenutnih svojih srčnih hipih, 6),
(5) Plavali so geniji nad krajino (Geniji,!,).
166
v daktilskih verzih takega pojava ni, medtem ko v trizložnih merilih s šibkim vzglasom doživlja naslednjo razvrstitev:
Preglednica 2
Podaljševanje in krajšanje verznega vzglasa v izbranih Murnovih trizložnih merilih s šibkim vzglasom
Primeri: (6) Iz noči mladi dan krvavi (Srpan, 44),
(7) A med potjo zajela ga noč (Kvatrna balada, I3),
(8) Le nekateri še tamkaj stoje (Ukaz, 45),
(9) Bila je, bila, ah, ona krasna (Romar, 7j),
(10) In sklonjene tam so glave (Ukaz, 4g).
Podaljšani, oziroma skrajšani verzni vzglasi nimajo v Murnovih pesemskih besedilih zgolj metrične funkcije, temveč se podrejajo zdaj členitvi pesemskega besedila in se pojavljajo kot signali začetka tekstovne enote (primera 82 in 5), zdaj izpostavljajo skladenj-sko-pomenski (primera 1 in 8) ali zgolj slovarski konfUkt (primer 6), zdaj preusmeritev osnovnega ritmičnega toka pesmi (primer 3,), dogaja pa se tudi, da se podrejajo kitični delitvi; na njihovo uresničevanje vpliva preplet šibkih in krepkih verznih izglasov.
Ne glede na nadredne pesemske strukture pa je na osnovni metrični ravnini treba opozoriti, da podaljševanje in krajšanje verznega vzglasa izrazito ločuje trizložna merila s krepkim vzglasom od istovrstnih meril s šibkim. Podaljšani in skrajšani verzni izglas se podrejata istim ubeseditvenim zakonitostim kot nemodificirani.
2.1.2. Podaljševanje in krajšanje metričnih položajev v verznem jedru Preglednica 3
Podaljševanje in krajšanje metričnih položajev v verznem jedru
167
verzni vzorec podaljševanje     krajšanje
jambski enajsterec - 0,51
daktilskl sedmerec - 4,44
daktilski osmerec
dakülski deseterec 8,82 8,82
tristopni verz s trlzložnim merilom, šibkim vzglasom in
krepkim izglasom - 4,10
tristopni verz s trizložnim merilom, šibkim vzglasom in
šibkim izglasom - 0,96
štiristopni verz s trizložnim merilom, šibkim vzglasom in
krepkim izglasom 0,71 3,55
štiristopni verz s trizložnim merilom, šibkim vzglasom in
šibkim izglasom - -
Primeri: (11) Ni jih več nikdar, oh nikdar (Cuj me, mlada krčmarica, Gg),
(12) Kako se počutite, živite? (Knjigotržec in poet, 3i),
(13) In z drugim vred pred oltarjem stati (Narodna pesem, 33),
(14) Ljubila sva se, to bil čas je cveteč (Ljubila sva se, Ij),
(15) Oj blagor ti, oj blagor, Zulejka (Hafis in Zulejka, 2,),
(16) Pesem, pesem sladka (Biser-pesmica,2i),
(17) Cvela si letne dni (Nageljne poljske, I4),
(18) Izvabi te zlati dan (Srpan, 33),
(19) Pa, ah, na nesrečni, nepravi dan (Semenj, 43),
(20) Že zopet prihajaš gorkejše k nam (V vesni, IJ,
(21) Res, človek pravičen Pedanj ni bil (Vedomec, 4i),
(22) Vrag ali gospod, čuj, pridi sem, pij! (Kvatrna balada, 72),
(23) »Ah, jutri!« je del in vrag prevrtel (Mhnar in smrt, 63),
(24) Ki sijale v mladost mojo (Na poljani, 24),
(25) Bi povedal ji pretežko (Res, oženil bi se, 23),
(26) Duša dalje bi, hej, dalje (Svoboda, 43),
(27) Vse šlo je, prišlo nekaj kot v snu (Slutnja, 42),
(28) Jasni car, tam z njim vojska gre (Ukaz, 1,2),
(29) Na vse štiri strani sveta (Ukaz, 4j),
(30) Kerjam je moder, Kerjam je mlad (Kerjam, 72),
(31) Kadar pri polni Kerjam bo gost (Kerjam, 82),
(32) Pije in pije, da ga ustni skele (Kerjam, 11,),
(33) Pije in pije, da se stresa telo (Kerjam, 12,),
(34) Pije in pije, da skale se oči (Kerjam, 14,),
(35) Potomci vsi od smeha (Satira, 4)
(36) Zakaj ne molčite vi (Tudi prav, 22),
(37) Na heksametrih so prižalovali za njim (Epigram, 4),
(38) Z vso čudno, nerazjašnjeno silo (Ah, še misli, 3,)
Podaljševanje, oziroma krajšanje metričnih pozicij v verznem jedru izrazito ločuje dvo-zložna merila od trizložnih ne le po pogostnosti, temveč tudi po prevladanju ene izmed tendenc: medtem ko je krajšanje metričnega položaja v verznem jedru v dvozložnih merilih sporadično (primer 15), izhaja podaljševanje v trizložnih merilih na metrični ravni iz dvodelnosti verza in se pojavlja predvsem v začetku drugega polstišja s šibkim vzgla-
168
som (primeri 32 do 34 in 38), ni pa nujno: ta figura lafiko krepi ironijo (primera 12 in 37) ali čustveno barva verzno sporočilo (primeri 11, 19 in 20), včasih signalizira programski prelom sredi pesmi (primer 26) ali izpostavlja elipučnost stavka, značilno za modernistična besedila (primer 24), in pomenljive slovarske enote (primeri 14 in 16 do 18). Zelo redko krepi skrajšani jedrni metrični položaj notranja rima (primer 23) ali glasovno ujemanje s sosednjo besedo (primer 13). Podaljševanje in krajšanje jedrnih metričnih položajev v Murnovem verzu pogojujejo tako metrična kot tekstovna in zgodovinsko-slogov-na dejstva.
2.1.3. Izglas. Izglas zlogovno-naglasnih verznih vzorcev in oblik se v Murnovih pesemskih besedilih podreja splošni opoziciji med šibkim (ženskim), ki je uresničitveno enopomenski, in krepkim (neženskim) izglasom, ki je uresničitveno ambivalente. Opazni pa so daktilski izglasi v trizložnih merilih, ki imajo dvojno funkcijo:
r čisto daktilsko:
(39) sami že odpadajo, (...) v deželi zavladajo (Da vsa mračnost zgubi se, 22_4); kot sen la-hak plavajo, (...) in z njo poigravajo (V ečer v luki, 32_4); po nebu se drenjajo, (...) mogočno se vzpenjajo (Nevihta, 12.4); dušo angeli vzeH so, (...) nad njim ptički zapeli so (Eremit, 9-11); Ag, ti, Griša Semenovič (Ukaz, I5); Tiho, tiho, Semenovič (Ukaz, 61); V duši se poljubljajo (...) megle se izgubljajo (Ah, še misU, 12-4); tja k smreki osamljeni {...) javor tihi, omamljeni (Jesenske misli, 5-7);
2° v enopomensko uresničenih verzih in v verzih s skrajšanim jedrnim metričnim položajem pa tudi vlogo krepkega izglasa: (40) nazaj sam - in vozil še ure tri (Na Andrejevo noč, 64); oj, lepo je pač jutro to (Ženin, Ij); Res, svet je filistrski, (...) verujte, več dolgo ni (Pod senco, 52.4); tebe kara, ker taka si (Ah, še misli, 92); nevarna ti, kneginja (Na blejskem otoku, 62).
Zadnji primeri dokazujejo, da se v enem in istem verzu lahko pojavljajo modifikacije vseh treh verznih enot. Poleg enako dolgih in naglasno enako oblikovanih verzov, ki oblikujejo enake, pretežno štirivrstične kitice, srečujemo pri Murnu istorodne verzne oblike razhčnih dolžin v raznovrstičnih kitičnih kompozicijah, kar nevtralizira in hkrati izpostavlja podaljšani vzglas in modificirani izglas. Podaljšave in krajšanja verznega vzglasa in jedrnih metričnih položajev približujejo Murnov zlogovno-naglasni verz naglasnemu.
2.2 Svoboden preplet istovrstnih verzov različnih dolžin v raznolike kitične tvorbe velja tudi za Murnov naglasni verz, ki ga ne glede na število naglasnih enot lahko razvrstimo v tri tipe:
r naglasni verz s stalnim vzglasom (npr. Pesem),
2° naglasni verz s stalnim izglasom (npr. Vlahi, Trenutek, Balada),
3° naglasni verz s svobodnim vzglasom, izglasom in mednaglasnim intervalom (npr. Pomladanska romanca).
Za prva dva tipa veljajo podobna pravila neenakopravnih ubeseditev kot v slovenskih zlogovno-naglasnih verznih oblikah, in sicer: atonizacija stalnega krepkega vzglasa:
(41) ko sva tako, tako med nama (Pesem, 63) ah izglasa:
(42) in držijo se žalostno (Vlahi, I5); piščah prebirajo žalostno (Vlahi, 25),
katerih pogostnost pa je v njiju mnogo bolj redka kot v zlogovno-naglasnih verzih. Naglasni verz se v Murnovih pesemskih besedihh ujema s skladenjsko členitvijo sporočila
169
in na ta način oblikuje skladenjske pesemske paralelizme (Trenutek), obogaten z zvočno figuro ustvarja senzualno impresionistično stopnjevanje (Vlahi) ali spevnost, ki postopoma prehaja v regularni amfibraški verz (Pomladanska romanca).
2.3. Verze obeh števnih sistemov povezujejo v Mumovem pesništvu rime, ki na paradig-matično-sintagmatski način dodajajo osnovnemu pesemskemu sporočilu spremne zvočne in pomenske pesniške in miselne vrednosti; pogostnostni slovar rimanih besed in sin-tagem bi potrdil prestopanje Mumovega verza iz poetike devetnajstega stoletja v modernistično.^
3. Neštevni verz. Prosti verz, ki ga želim ilustrirati s pesmijo Zima, zaznamuje predvsem odsotnost rimanja: naglasna zgradba in zlogovna dolžina posameznih verzov pa razodevata, da Murnov prosti verz rase iz slovenske silabotonične tradicije: čisti in modificirani jambski enajsterci, desterci in peterci, ki tvorijo v prvi kitici skladenjsko sklenjene sporočilne enote, jih v drugi začenjajo lomiti: skladenjsko sklenjeni desetzložni jambski segment
(43) Namočena / od ranega dežja je pot (Zima, 2^_2)
locira Mum v dva verza in to figuro ponavlja skozi vso dmgo kitico. V skladenjsko-verz-nem razkoraku se gubi osnovna jambska naravnanost besedila, najbolj očitno v povedi:
(44) Iznad vode /in črne prsti tam in travnikov/ dviguje se sopar. (Zima,22_4),
vendar se nikdar do konca ne zabriše: jambskemu toku stavka je podrejen celo verzni ritem. Prav zato je zadnji verz tretje kitice trohejski:
(45) (nabrasi še sekiro si, zaneti ogenj) in zagodmja (Zima, 3i3_i4). Pesem sklepa verz, ki predstavlja metrično in skladenjsko celoto:
(46) Tam v zraku pa po snegu zadiši (Zima, 4,).
Iz povedanega sledi, da Mumova pot iz zlogovno-naglasnega verza v prosto verzno oblikovanje poteka na način podrejanja verzne segmentacije skladenjskemu členjenju in vzporedno s tem pomenski plasti pesemskega sporočila, pri čemer se ritmični tok skorajda ne lomi, vsekakor pa znatno manj kot v primeru podaljševanja in krajšanja verznega vzglasa in izglasa ter jedmih metričnih položajev v zlogovno-naglasnih verznih obUkah in vzorcih.
4. Sklep. Referat je uresničil manj, kot sta obetala naslov in uvod. Omejil se je le na opis zakonitosti v ubeseditvi zlogovno-naglasnega verznega vzorca, ki niso običajne za 19. stoletje, poskušal je najti motivacije zanje in opozoriti na njihovo učinkovanje. Ni jih pa primerjal z zakonitostmi, ki vladajo v verzu slovenskih modemistov, predvsem v Kettejevem in Župančičevem, niti ni tradicionalnih uresničitvenih postopkov Mumovega verza preverjal z verznim oblikovanjem 19. stoletja, njegovih inovacij pa s slovenskim verzom 20. stoletja. To je naloga, ki zahteva širšo študijo, kot je ta referat Uresničil pa je glavno tezo, namreč: da Murnov svobodni naglasni verz in poskus prostega verza raseta iz njegovih modifikacij zlogovno-naglasnih verznih vzorcev.
' To hipotezo sem zapisal na osnovi skušnje pri ekscerpiranju rimanih besed in sintagem za pogostnostni slovar Mumovih rim: slovar je izpisan, urejen pa še ni: njegova dokončna oblika bo upoštevala principe, ki sem jih opisal in z izbranima primeroma ilustriral v članku Klavzula in asonanca Stmiševih pesniških besedil, JiS 1974/75, št. 8.
170