Stev.99 V imm, * mmrnrn M* «*rBa trn irrtnik xwr khaja — iivzemS ponedeljek — vsak dan zjutraj. — UredoiJtvo : ulica sv. FrafičiSka Asi3k«ga žtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo urcd-aiftv-H. _ Ndra:ikkana pisma ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni uredftfk Štefan Godina. — Lastnik konsoreij lista tdmosli. _ TisK tiskarne Edinost. — Naročnina znaia na mesec L 3.—, pol teta L 18.— itr celo leto L 36.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v šfroKosti ene kolone <72 mm). — Oglas; trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 50 stot., oglasi denarnih zavodov mm. po L 1. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I.—. Oglase sprejema lastnini oddelek Edlnori. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. MransKo vprašanje pred mMm svatom. ! Siara igra na novini ocSra. Kakor bi nalašč Hotela potrditi vso aeiskre-n€-9t in. prasaost vseh Nittijevih javorov in iz-jav, kakor bi ho'teia pokazati, kako prazna^ je slita«, k? jo ministrski predsednik še vedro mUii, čeravno ni niti enc&a zroea već v n^ei, vt daja ageucšja Štefani - dsoes brzojavi t i iz Pariza brzojavk«, iz katere rc razvidno, kakšna bi mora-a birr rešitev jadranskega vpra-1an}a, ki bi zadovoljila nenasitno pohlepnost ::~£?&aske \ Ut-£e, katere edina želja je vzpostavitev . . , prijateljskih, prisrčnih in bogsi-Vt i še kakšnih odnaša je v z i tal. sosedino .T"' favijo. Rešitev, Irs se predlaga v tej brzojavki, je tokara, da bi moral tudi najpo-post^vepS j« .21/.:*:rc. ogor- čeno v« tati in z,a klicat i predrznemu sosedu: ■ Reke k sebi I« Srzoja ka pravi: -Zatrjuje se. da ?e vrhovni svet v £■ iti v nem strinja v tem. da se jadransko vprašanje reži tako, da se da Italiji istrska od____ Snežnika črez monte Genero- •f (k:.; je 1 a monte . nc verno mi in bržkone ti; o i nihče na vsesa kulturnem svetu, iz-> zcttIi ir.-rrda kakega iiaHjanskega junaka, ki se je mislil cvekc-ečiti s tem, da je krst;! 5 -k naš hrib ? iako poetičnim imenom. Pr. ur). Otok Lošinj bi se dal itahjf. a Reka bi postala svtibodn* država, ki bi na eni strani me^la z Itevfo in segfla do Bakra. Otoka Cres in Krk bi popadla reški državi. Zd- se, da bi Iialija... sprejela tsko rešitev.« (Tudi nam se zdi. ..) Tako prva brzojavka; druga je- nekoliko b-j'4 pon'-žna. Datirana je iz San Rcr-ia, 24. t. m., !r pravi tako le: Poslanik Ze-fcn jenih držav Uride>".vocd se nahaja vedno v San Remu, kjer pričakuje navodil s^p svoje vlade; ker j:h pa -V: prejel, se ne udelefuje sestankov vrhovnega ?veta. Vrbo vr i svet bo imel sejo danes popoldne, jutri, v nedeljo, ?n ponedeljek, na-kč-r se bo zasedanje bržkone zaključilo. Na v-tvivBfi, »edeifs-ld seji oe bc bt?kox,e razprav-c r^.kc.n vprašanju vtl podlagi s?o-» merico 9. dc-cemcra ki nosi, kakor znano podpis Zediafeiiih držav, Francije in Anglije. V ponedeljek, na dan, ko se bržkone zaključi konferenca, se bo da i v gledališču muzikalni, orkestralni in vokalni koncert z italijansko klasično gjasbo od leta 1600—1700 v čast od-.pesian-sivom ra konferenci. Tako se torej začenja igra z nova. • —Jr'i-fcriHa rtr. Diif?« v San Reso? PARIZ, 24. (o.) Govori se. da odpotuje ju-goslovcnska delegacija v San Uenvo, toda vest ni gotova. — Čemu naj bi tudi odpotovala, če je res v^e tako, kakor pravi agencija -Štefani? Ari h koncertu?! Če pa vendar odpotuje, ne pride £.-,k>vo v San Remo z nam onem, da da Italiji .... Snežnik! Ttii ik '? in i'K ko varašaafe. S vr REMO 24. {S.j Danes predpeldne nc V,o :.r'oi vr«tovni s\ et £jaieHsk(? vedenje italijanske vlade nasproti Jugoslaviji v svrhro dosege najtesnejših jjespodarskih in kuiturtrHi stikov z jugosloven-iia roden i. ie taie odiicšajev 7. Nemčijo, je nrfni«trski predsednik odlcfino zanikal krožeče /t^ve, čes da ie on v zadnjem času piedložil reviz-ijo vorsatlfcskc pogodbe G. Nitti ni nikdar predlagal take revizije, tem-eč je \edno poudarjal, da je v spložni koristi vseh evropskih narodov potrebno, da se Nemčija čim-•pre^ nueda sposobna za vzpostavitev svciejfs šc^podarskeža delovanja, da zajamči miren :n d^aven obstanek in da more stavili podlage nemški rc. deniokrat^tni vladi, ki bi bila na-sprotna nxittari5tičn:m poizkusom in revoiu-cijonambn nas-tjem. Vitli je zatrjeval, da ie razorožitev Ne:n6.jc po doiočbah mirovne pogodbe. Končno ;e izrazil živo željo, da bi se rešilo jadranjko vprašanje še pred zaključkom nii-rovne konference v San Rem.ii. Protestiral je tudi proti razširjanju tcndenctjoznjh T.e3»i o Italiji, petrdarjajoč, da Italija ni sklenila ne nevih dogovorov, ne novih pogodc-b in da bo morala biti predvsem vebka si:-£i demokracije ia rairu. Iz žtskoslovaihe. Mojstrski preoaedaik Tnsar o socijalizacijali v če&eslora&a republiki. PRA£JA, 23. .Ministrski predsednik Tusar je rekel aa nekem Toliiaem zbarovanju, da p<5- t mei^o volitve od 18. aprila jzpreobmenje k soei^aflj/mu. Slovaška je pokazala z volitvami sv*»jo ne«ava»i nase republike in wp.~.mo# da ga dosežemo z Ncmci, posebno s sccijalnimi demokrati, v skttpnom delu za največjo državno potrebo; t. j. za prehranjevanje ljudstva. Polje ki igredi v lešiniskem ozemlju. PRAGA.. 23. Na tešinjokem ozemlju so odkrili tajno teroristično organizmeifO. Dvanajst poljskih vojakov, ki nr oad a jo oddelku «:-».sta-njenema v Bliskam, ;c napadlo neko hišo v Str limenu. Čehoslovašk! odpoelanec je posreće val pri medzavezniška komisiji. Novi češki državni zbor zsčne sroje de'ovr-nje v dru^i poiovš-ei mata. Trsar dobi nalog: lifj testovi novo vlrdo. PRAGA, 23. Na seji predsednikov raznih poslanskih klubov, ki se je vršila včeraj, je bilo sklenjeno, da začne novi državni zber svoje delovanje v drugi polovici maja. \ lada bo sestavljena po volitvah za senal. List Če:!:e Slovo- poroča, da bo naložil predsednik Masarvk sedanjemu ministrskemu pred-sec-r^iku Tusar-ju, naj sestavi novo vlado. Prva nalega neve vlade bo rešitev aprovizacijskega vprašanja. List Narodni Politika- prav!, da obstoja na^nesje za ohrani lev sedanje koalicije ieda primerno bu, ako se pojača še z drugimi strankami. Pimanju mod Čchoslovatko in Noaško Avstrijo o koavpenzaciiski pogodbi. PRAGA, 23. List Prager Ta«gblatt poroča, da pridejo preti koncu aprila v Prago odposlanci Nemške Avstrije, da dovršijo pogajanja, ki so se bila zače-la v mesecu januarja t. 1. Avstrija je odpovedala kompenzacijsko po-gedb-o s Čeho?!ovaško ter je s 1. januarja prenehala z nabavljanjem, ki ga imela še izvršiti. Cehoslovaška ie pošiljala še letos "ior po znižanih cenah in je ustavila komaj sedaj pošiljanje preostanka, kadar ie videla, da noče Avstrija izpolniti pogodbe. Na posvetovanju, ki je bilo včeraj v ministrstvu za tr-govino. 90 obečali avstrijski zastopniki, da se izvršijo pošilja t ve, kateie Še zaostajajo. Madžarski socialisti na Siovaskesn proti Budimpešti in m Prs-io. PRAGA, 23. Na maniiestaciji slovaških in madžarskih socijalnih demokratov v Bratislavi je izjavil .Madžar Zupar, da so zadnje volitve ljudsko glasovanje, pri katerem se je izjasnilo vse prebivalstvo na Slovaškem 2a zvezo s Čehoslovaško. Budimpešta in mirovna konferenca morate v posle vati to ljudsko glasovanje. Slovaška je dokazala« da si ne želi priključitve k Madžarski admirala Korthya. temveč priključitev k Čehoelovaški, Boji na polf?kem bojišču. VARŠAVA. 23. (S.) Poročilo vrhovnega šla-ba pravi: Na poiesijskcoi 'oojašču je sovražnik obnovil srdite napade. Na ju-gu prihajajo vedro nova ojače^ia, kar dokazuje ©lenzivne naoiene. Ustanovitev nove turt^iiske drzare in priključitev Kcbtirga Savarski. BERO LIN, 23. (S.J Narodna skupščina. Narodna skupščina je odobrila v tretjem čitanju zakon o ustanovitvi nove t uri opijske države in o priklopitvi Koburga k Bavarski. Nato ie skupščina odobrila preti dvema glasovoma zo-cijaiističnlh strank nadop-olnilo k odloku, ki iioloča obvezno zavarovan*« proti boleznim. Kcpferenca zavezniških in nevtralnih držav v Parizu. — Pomoć držare'si ceotrainc Evrope. PARIZ, 24. {S.) Včeraj se je vršila v Parizu i kr^>ferenca zavezniii, pridruženih in neviral-nrh Jriav v Parizu. Kcsiferenca je bila sklicana' po inicijativi angleške vlade v s vrbo sklenitve potrebfiih dogovorov glede dovolitve pomožni}) k redite v Poljski, Avstriji in drugim državam centralne Evrope. Določen je bil program za {Foanoe v svrho obnovitve, ki vsebuje zuat-r>e prispevke s strani zavezniških in nevtralnih držav. Sklenilo se je razen tega sklicati v Pariz c-dbor, v katerem bo zastopanih 12 najbclj prizadetih držav, izvzemši r>a vsak način Zedin;ene države, ki sicer dado pretežni del kreditov, a ne morejo uradno sprejeti obnovitvene naloge. Zastopane bodo te le drŽave: Anglija, Francija, Zedinjene držaie, Belgija, Kanada, Argentina. Danska, Nizozemska, Norveška. Švedska in Švicarska. ]tn!;:vanska j vk-.da ki ie c d obrita v glavnem načrt o katerem ^e je razpravljalo, ni megla pravočasno imenovati svojega zastopnika. Vse nevtralne vlasti. izvzemši Španijo, ki proučuje stvar uradno, se strinjajo v vprašanju pr'dvuŽltve za-veznikom v svrho dobavljar.ja živil in .sirovin državam, ki jih pctreb«jej-o. Tekom konference je vladala med vsemi zastopniki popolna sloga, kar >3 dober znak za važno nalogo, ki se ima rešiti. Razprava o avstrijski in bolgarski pogodbi v angleški zbornici. LONDON, 23. (S.) Gornja zbornica. Zbornica je zopet začela razpravo o drugem čitanju načrta o odobritvi mirovne pegodbe z Bolgarsko in Avstrijo. Lord Brice je obžaloval, da so v teh pogodbah določbe, ki se ne strinjajo 7. modro poPtiko. Smatra, da so odškodnine, ki so dovoljene Srb Hi, vePk-anske, in da ni torej pretirana zahteva p-> pop%isi*tvi od onega deta, ki ga ie magla pridobiti v jtM&ni Mace-donifi. od katerega bi se naredba methna avto- nomna država. Lord. Brice upa. da bo 2veza narodov lahko popravila nekatere napake v pogodbah in odstranite, vsak povod neve vojne, Lord Nevvton >e naparfari pro s ts^s, ds so mesece in mesece morali prebiti v m&iarićai Sardiniji, ▼ strasnih verot-skih trdnjavah in v asrzlih in nezdravih tirol-skh barakah! In še dane^ jih je mnogo, ki čakajo, da bi jim tukaj^pja, ►i-iberaJnosL« dovolila povrnitev v svoj domači kraj in na svoje službeno mesto. Drugi, ki so so povrnili, Se daaes niso sprejeti v službo. N&j navedemo kot primera: r-odnika Rodica iz Pazina, učitelja Ton-čiča iz Velikih Mun, več bednih goriikiii re-darjev: če Piccc-k' želi, mu podamo popol-r,Piccolo želj, mu damo tudi imena. Nai navedemo nadalje, da je -liberalnost < sicer dovolila nekaterim depor-tiraacem povrnitev v zasedeno ozemlje, toda ne v prejinje bivališče. Naj navedemo nadalje, da še družinam de-portirancev, "ki so bi-li državni uslužbenci, ni izplačevala plača' in da so Se le po neštetih prošnjah (v nekaterih slučajih po devetih mesecih) dobile ie dve tretjimi čiste plače. Med tem so lahko živele od zraka, oziroma cd •liberalnost? Naj navedemo, da so — ko Internacije niso bele več v modi — uradniki kratko malo dobivali nalog, fta4 se v par dnevih izseJe?! Tako n. pr. v Ptfli, v VetoikeiM in na Krku. Naj na- ! vedemo, da so bsii uradniki jugoslovcnske na-j rodnosti premeščeni brez dijet v čisto italijan-■ ske kraje, med tem, ko so prišli na njih mesta ! italijanski uradniki z — dijeiami! Če hoče »Picoelo imena, mu ludi poslužimo. Ugotovljeno bodi, da so na-ši uradniki, ki so bili poprej na vodilnih medtih in priznano naravnost izvrstni uradniki, danes podrejeni mladeničem brez vsake potrebne vsposobljenosii! Dejstvo je, da ni danes niti enega s!o\ enskega ali hrvatskega uradnika na zasedenem ozemlju, ki bi bil zadovoljen in Id bi lahko brez šikan izvrševal svojo službo Tn živel svoje mirno življenje! Dejstvo jc tudi, da je bilo tudi pozneje mnogo ns5ih uradnikov odpuščenih in da s? še dandanes odpuščajo. Naši uradniki, ki so »e izselili, so vedeli, da ph čaka to, kar se je dogodilo njihovim tovarišem; ki so ostal:. Radi tega so se umaknili. Toda, ravno radi tega se je naša beseda obrnila proti njim. Mi zahtevamo od naših uradnikov več: pripravljeni naj bi bili tudi za žrtve, kakor so žrtvovali tisti, ki so ostali in žrtvujejo še danes. S solističnimi zavijanji sc ne da ustvariti to, česar ni. ftaš članek je bil namenjen uradnikom, ki so se izselili, prodno so morali! Da se je v prvih mesecih zasedbe liseHlo več naših uradnikov, nego jih je mogel zadeli tudi v tem slučaju počasni birokratizam, ni že priznanje, «da tukaj »es vlada ; liberalnost . >Piccckw iam nekaj podtikuje, česa/ nismo rekli. Naj nam Piccolo ; dovoli, da mu povemo, kar je pravo naše. na podlegi dajslev pridobljeno prepričanje: na zasedenem ozemlju mi Jugoslovem nismo še videli liberalnosti, vsaj do sedaj ne! Videli pa smo mnogo in mnogokrat i:i vidimo Se, kako se kršijo naše pravice I Za Uradni ;.Osservatore Triestmo< :je 17. t. m., št. 37., objavil naslednjo naredbo generalnega civilnega komisarja: A. Svobodna vrnitev je dovoljena beguncem v naslednje kroje: ♦ V goriškem političnem okraju občine: Avče, Ajba. Banjšice, BatCr Anhovo, Dekle, Oze-Ijan, Kojsko, Renče, šempas V ogrsko Trnovo, Lckcvec pri Kanalu. V gradiškem pc4, okraju občine» St, Lovrs^c v Masi. - N V tržiškem pol. okraju občine: Sv. Peter ob Soči San Canoiano, (brez vasi S. Canz-iano.) V sežzaskem pel. ckraj;r občine: Komen, Gorjansko, Kobilja glava, Mavhinje, N^breži-na, Pliskovica, Zgon^k in Gabrovica. V l^loiiii-;— p'_l. ci Inc: Trenta n Srpenica in vasi Spodnji, Srednji in Gornji Log, občini Log in Joga Spod., Soča. Gcr. in oddelki imenovanih občin; vasi Podmclec, Huin, Zadlaz-Žabče, Čadra-Žafcee, Zadlaz Ča--dra, Ravne-Žabče in Ravne pri Lj-:binu v tolminski občini, vasi Bača, Idrija r>b Bači, Slap. Reč in S!oper v občini Sv. Lucija, občini Drežnica in Trnovo. B. V naslednjih krajih ni presta vrnitev beguncev, temveč jo dovoljujejo le v posebnrh primerih prizadeti civilni komisarijati, za Trsi pa s strani urada za vojne begunce: V goriškem pol. okraju: goriška občina, K?-nai, Kal, Števerjan, Rer.če, Št. Peter, Ločnik. Opatjeselo, SI. Andrež, Podgora Solkan Grgar, Bilje, Miren, Sovodnje in Vrtojba. V iržiškem pol, okraju občina S. Canciano {vas S. Canciano), Starsnzan. Dcbercfcb, Devin, Fogli&no, Rcr-ke in Tržič, V seža.nskem pol. okraju občine: Brezovica, Selo, Vojsčicft in Temnica. V tolrain'kcai pol. okraju občini Bovec in Čezsoča. vasi Lepenje in Soča Zg. v občin-' Soča, Predli in Moženca v loški občini in Zg. Žaga v istoimenski cbčini, vasi občine Tolmin. Zatolmin, Poljubin, Lubin. Prapei-.no, Dolje, Gabrije, Volarji in Selce v .tolminski občini vas Sv. Lucija, Grudnica. Drobočnik, Lom pri Tolminu, Mcdreja in Modrejcc v občini Sv. Lucija, občini Volte in LibuSnje. tBegttnci, ki prejemejo drža vno podporo in ki so imeli pred vojno svoje stalno bivališče v pod črko A omenjenih cbčšnaii, bodo morali iti .ia pristojni begunslu urad v onem kraju, kjer stanujejo sedaj (na civiinc komi&arijate, a za Trst r.a urad za vc;ne begunce), da jim izdajo potrdilo o prejemaci podpori. Takšnim beguncem je določen za povrnitev rek 30 dni računajoč od dneva lega odloka. Tisti, ki se vračajo, si bodo morali preskrbeti potrebne listine, ki jih izdajajo na zahtevo pristojni begunski uradi za prosto vožnjo po železnici ;u za prost prevoz inj'hovih stvari. Ko pridejo begunci v s vej domač kraj, bodo morali predložili v dveh aash po p rib cd u nepc-sredno ali potom županstva okrajni poli lični oblasti svoje potrdilo o prejemanju begunske podpore?, [Begunska podpora se bo izplačevala -še za 60 j dni, računajoč cd dneva povraitve v svoj kra;. i Kdor ne izpol.'-.i lega predpis2. izgubi pravico do podpore. V vsakem slučaju pa l>odo ! e-gunske oblasti irideseli dar. po sedanjem odloku ustavile podporo vsem tistim beguncem, k: so imeli svoje siatno bivališče v krajih, kamor ije povraćale presto, bodisi da £0 se povrnili a ji pa r.e. Tistim, ki sc jim je bile nemogoče povrniti radi kakega zadržka, generalni civil«! komisar? ja t u vaze val le takšne zadržke, ki zaslužujemo posebno vpoštevanje. Ravno tako se bo postopalo tudi z begunci ki kr so imeli pred vojno sit-lno bivališče v pod črko B imenovtmih obči-n&h, ako vživajo begunsko podporo in ako se .jim sploh dovedi, da se lahko povrnejo. Tr$t, dne 17. aprila 1*20. ;Generalni civilni komisar: Meceni. 1 Žlslia cproslzficiisks Komisija za teden ođ 26. aprila do i. maja 1920. ■ Testenine: !j kg po lir 1'50 kg. Koruza a moka: f-i kg po S5 st. kg, j Riz: l: kg po i'40 lir kg. ; Kristaliziran sladkrn-: 10 d kg po 6 lir kg. • Los os: t posoda (okoli pol kg) na odmerek j po 2'45 lir poseda. j Kava: 10 dkg na odmerek po 18'— lir kg j Kupovaleem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo razdeljevala vsaiti dan tudi naslednja neodmerjena živila proti predložitvi živilske izkaznice: Fižol po 2'25 lir kg: fižol koks po 2'R0 lir kg; ameriška svinjska mast po 12'— lir kg; kuhar.o maslo mešano pb 10 lir kg; suhi jušni rezanci v zavojih po 20 dkg po 70 stot. zavoj; in v zavojih ^o 50 dkg po 1'75 lir zavoj; paradižnikova konserva po 3'50 lir kg. v posodah po 1 kg po 3'4Q lir posoda, v posedali po kg po 1 00 lir posoda, v posodah po '/V, kg stot*rk posoda; bi-škott {London Bir.cnit lrae-tory A. Gatti, Trieste) »Metropol i ta ni po 10 50 lir kg; dru^e vr?te biškotov (Albert, Petit Beurre, Secession, itd.) po 12'— lir k-;, v zavojih po 10 -dkg po 1*20 lir zavoi; grenčni biškoti po 20'— lir krf; kis po 1"20 br liter; zeleno prahto milo v komadih po 21 dk^ po 00 stotinlt komad: zeleno pralno :n'lo marka ^Tricste v komadih po četrt po 110 lir komad, v komadih po pol po 2'20 lir ■kom>.I; j beio pralno milo mar.kA »Ma.rsiglia \ komadih I po pol k^ po 2 25 {ir komad; helo ameriško j toaletno nsilo marka • Ivory po 1'30 lir komad; angl. toaletno milo Borax Swift po 1 75 lir kos; škrob po 3'50 iir sveče po 3J3 stot ; jab. mar-nelada po 5'50 lir kg; suhe smokve po 2 liri ktf; l:::kao »o 1-* Ur k^;'kitaj ki c. I S:ui-chcng po 20— lir kg; poper v zrnju po 10'— lir kg; pimenta v zrnju m'9'— lir k^: niusk -lovi orehi po 0'20 lir vsvl:; ci:net v prahu po 16— lir kg": cin^et v kosih po 12— i j r k;|: kliniko ve žrebJjice po 24'— lir kg; dišave po 1.2'—■ iir kg; vanilija v kosih po 60 si -t. kos; sardine v oljčnem t-lju marka Arri^oni v škatlah po xjn k^ po 1'40 lir, po 'Z.-, kg po 2'— liri, {> Excelsior •} po četrt kp; po 3'— lire čkatla, fileti Exce!sior- v oljčnem olju v škatlah po */» kg po 1'40 lir škatla; nesladko kondenzirano mleko inarka Colombo v posodah po Ji kg po 2'70 lir posoda; leča po 2'— liri kg; zdrobljen zelen grah (suh) po 4'— t lire kg; cikorija po 4'50 lir kg; kavni surogat S. G i ust ov zavojih po 20 dkg po 2'10 lir zavoj; mazilo za čevlje {'iiark* >Lift ) v* škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po 1'65 lir škatla; tekočina (Lift ) za kov 11'c v Škatlah št. 1 po 80 Uatink, štev. 2 po L 1'45, štev. 3 po L 2'80 škatla; maz'Io (»Lift- ) za kovine v škatlah štev. 1 po 40, štev. 2 po 55, štev. 3 po 95 stotink škatla: vosek (Lift ) za parke-tirane pede v škatlah po četrt kg po L 2'40. v škatlah po pol kg po L 4'80 ikatla. i Vino Chia iii fi\uirin-.0 ■ 6'4tf4:r t-* ! nl<. s i d^en litrov; vino Ch;ariti (bratje Canto) po 5 lir steklenica dveh litrov. Ziviia, kise razdele poseslnikohv jzkaznic sirotišnice: sladkor, kava in vsa živila, ki sc morejo dnevno m poljubno kupovati. Na rihji tržnici. Namočena polenu1,ka pc 3'60 lir Nove izkaznice za kruh. Kupovale; se opozar-ajo, da ne r,me*o pekv^-rije in predajalne dali krulta tistim, ki nimajo nove izkaznice za kruh. Kdor je še niira. naj jo zahteva v prodajalnici, kjer je vplsun. " ' , 11 Liberalnost — »Picccla<'. Na drugem mestu odgovarjamo na članek v tukajšnjem >Picco-Iu , kjer je nazorno predočeno, kako ljudje pri tem listu, ti pretvezni vrlini čuvarji svobode, razumevajo pojm — svobode J Ako h. jim kdo veroval, bi moral -misliti, da je tu pravi raj svobode — /a vse! Poudarjamo za vse! Kaiti, svoboda ni svoboda, če nimajo vsi svojega enakega deleža na njej! V cdgovor na fraze prihajamo mi s konkretnimi dejstvi, ki -:o vsem pred očesom. >Piccolo naj jih izpodbi-je. če more. Ali, nc more zalo, ker so — resnična dejstva. Le na neko bobne0o fr:>Vse prebivfcl®tvo na deželi na tero poluotoku tvorijo Slovani, ki ne govore samo slovanski, ampak tudi mislijo in čutijo slovanski, kar postaja že jako neprijetno za Italija-« ne! ' Ta ugotovitev v Tagespoati-, tej večni in tudi današnji prijateljici Italijanov, je ka< kor •jtdarec s kolom po listih * plebiscitih Kesaica govori drugače, nego pa tisti £*rentif Stf>a _________«fcl>ilHUSl« Sier. __V Irslu, dne 25. aprila 1923. Resnica Je na sirani tistih, ki jih nišo pripustili k plebiscitu. In to ravno radi resnice, da tist-?, ki jih niso pripustili, tvorijo veliko večino prebivalstva. Zaključek: tisti, ki so podpisali, oziroma' .ponesli v San Remo {a — da poverimo v frazeologiji -Nove Ere < — . zgo-dovinskl dokument -, nimajo prav nobene pravice. da bi govorili v imenu dežele! Prav no-■bv ic! Tako bo čul le dni tudi gospod Frar:čl-šek Ksaverij Nitti. Nasproti potajevalccm resnice slo j t — resnični glas ljudstva! Čuda! poj^ii o plebiscita. Po mednarodnem pravu je plebiscit reka vrst glasovanja, kjer vsak pripadnik kakega teritorija izraža svojo Voljo, kako državnopravno pripadnost naj dobi ta teritorij- Italijanski Usti rogovilijo v zadnjem času a nekakem jadralskem • plebiscitu . Včerajšnja Era nuova piše, da se je izročil Nit ti j u ii plebiscito della Venezia Giulia cd 22. februarja. To naj bi bil tore; plebiscit vsega zasedenefh ozffmf^v1 Da nas niso vprašali za ta plebiscit ', je znano vsem. Da socialistične stranke r,:so vprašali, je razvidno iz • Lavoratcre de'ia Sera- o:l 23. j fvtruarja t. 1., v katerem se fabrlkanli plebiscita zafrkujejo «ia vse možne načine. ■ Picbi-i scit*. ki ga je dobil g. Nitti v roke, je podpisalo j 59 občin, ali, bolje rečeno: občinskih gerentov, j postavljenimi cd zasedbene oblasti, med tem ko imamo na zasedenem ozemlju pribiižno 030 i ■občin! Med podpisanimi občinami čitamo n. pr, imena Pazin, Buzet, Lovran, Potnjan, Krk i?d. Tn so občine, ki imajo velike juo^slovenske večine. Kaj pc-rečejo n. pr. naši vrli Pcmjanci, ko bodo slišali, da so oni tudi v tem plebiscitu?! Ali jih je župan Bartolich vprašal za njihovo mnenje?! Ali se je vprašalo ostalih f>0§ k.hčin v zasedenem ozemlju?! Saj ima toj ibiti vendar plebiscit vse Venezie Giulie ! In; La Venezia Giulia — kolikor je znano nam — ne obsega samo par istrskih gnezd in ne- i koliko furlanskih mestec. Odkar je to ozemlje E?se^eno. slišimo vedno klic po plebiscitu, a sedaj čujemo naenkrat, da ga ž* imamo!!) Čudni so ti plebisciti! Na Reki so ga tudi imeli j kar črez noč. Obialujemo gospoda Nittija, daj bo moral igrati partijo v San Renut s — takimi i kartami! Priporočamo mu, naj bi sprejel tudi jugoslovcnsko odposlanstvo i z zasedenega ozemlja, ki zastopa reka j več ljudi nego 59 občinskih gerente v, in ki mu ne predlaga laži-pldtiscitov, ampak resnično voljo ljudstva. Jezikovna drobtina. S prijateljem, ki ',e vedno nasprotnega innenja, sva se z-dnjič dajala za slovenski izraz za nemško besedo Schlauch* v pcmenif mehke gibljive ccv i. Prijatelj je trdil, da zadostuje splošni izraz : ccv , jaz pa. da potrebujemo posebno o/načbo in sem predlagal — črevo . Navzočn-i, ki so poslušali jezikovni prepirček s tistim pol zasrnchljivim, poJ naveličanim: licem, ki se ; spodobi med razumniki pcseb.io. ko gre za! jezikovna vprašanja, so mi pritrdili, češ daj ravna nnši kmetje imenujeja črevo' posebnoj tudi ono cev iz gumija, ki r;v:i za pretakanje j v'ra. — Pri tem smo pa primerjali obe i besedi, cev in črevo-, in je kdo celo izrazil domnevo, da sta sorodni. Iz Bernekerjevcga slovanskega etimolo« društvo r>Sokvl« pri Sv. J*kcbn naznanja, da se bo danes, v nedeljo, 25. t. m., ob 10 jKedpcldne sklicani redni efečni zbor vršil v telovadnici in ne v Delavskem konsum-nem društvu, kikor je* bilo prvič razglašeno. Na zdar! Varijetebn s ^'f^im pri sv. Člani slov. gledališča v frstu prirede v soboto, 1, maf-sika, cb 16 v veliki dvorani I*Iar. doma pil sv. Ivanu var^etetni večer s pleson. Spcred tega večera bo mnogovrsten ter bo nudil obilo zabave, saj sodelujejo na tem večeru najboljše pevske moči našega gledišča. Opozarjamo, da se bosta ponovili na tem večeru pesmi: Hiklacb: r-Poatlad« in Scuubevt: »Jelšev škra;-, ki sle odnesli krono na častnem večeru g. Šimenca. Ruzen tega bomo slišali različne kuplete, šaljive duete tsr burko V enem dejanju: Medved sodbsc, Natančen spored objavimo pravočasno. Iz Sv. Ivana. Danes tečno -ob i6'30 uprizore v dvorani svetoivanskega Narodnega doma. na.od.no igro s petjem v petih dejanjih Domen«. Ker so kakor že javljeno vse večje uloge v rokah najboljših domačih diletantov, je dobra uprizoritev zajamčena, vsled česar je pričakovali, da bo obisk številen ter se s tem i7.podbude vj'rnlH i*n :ti ^f1-- ^ nadulioomu delovanju. Cisti dobiček je namenjeen za pre-uredco odra in izpopolnitev garderobe. Po keočani predstavi cd 20 do 23 plesni venček. Vstopnina k predstavi 1 iira s sedežem 2 liri; vstopnina k plesnemu venčku 1 lira. V četrtek, 29. t. se bo vršil v dvorani Slovanske Čitalnice obesi zber Ženske podružnice CMD v Trstu s tem le dnevnim redom: 1. Nagovor podpredsednice, 2. poročilo tajnice, 3 poročilo blagajni čarke, 4. volitev r.ove^a odbora in 4. slučaj-ncsti. K obilni udeležbi vabi c d bor. Danes zletc >-Trije lički" na eder v dvor;in: del. kons. dr. pri sv. Jakobu, in sicer ob 17. uri. Kakor se čuje, bc preskrbljeno tudi za ples in sicer pripomore k temu god beno društvo pri sv. Jakobu. Torej smeha in zabave dovolj. K c bi In i udeležbi vabi /Veselični odsek StjakebsJkega pevskega zbora-. Angleški in irattccsiri začetni in nadaljevalni tečaji za odrasle in za deco v Trstu. Prihodnji teden se oiveri več tečajev za začetnike in za one, ki se hočejo izpopolniti v teh dveh vele-va:nlh svetovnih jezik'h. Otvorlfo se tudi pc-sebni tečaji za trgovsko korespondenco (angleško in francosko). Prijave se sprejemajo vsak dan od 12 do 14 in od 18 do 21 v CM šoli na Acquedotiu 20, I. nadstropje. Ubogi krnel! Včeraj je prišel v Trst s svojim srnom Anton Gusiinč&č, kmet iz Materije. Ko je opravit svoja opravila, je šel v neko gosiilno na trgu G. B. Vico. V gostilni sta prišla k njemu dva mladeniča, ki sta začela govoriti z njim. Ko sta slikala, da je doma iz Materije, sta ga prosila, naj sprejme 6000 lir za župnika, teda naj jih dobro varuje, ker da so za propagando. Dala sta mu tudi 10 lir z h trud. Kmet je iepo vtaknil denar v listnico in v žep. Toda mladeniča sta hotela biti bre/. skrbi ter sla si storila dati od kmeta listnico, da jo zavijeta v neko ruto. Kmet jima j? veroval in dal. Omotala sta listnico in odšia. Ko ju ni biio več. je bolel kinet pokazati denai svojemu sinu. Odinotal je ruto in — namesto ; listnice in denarja ie našel v njej neko knji-i žico. Na ta način sta mu ptička izmuznila, kar sta mislila, namreč njegovo lislnico, v kateri je bilo S00 lir. Okradeni kmet je žel javiti stvar orožnikom. S'rsšen človek s čuciuoi imenom. Včeraj pcpclcne sla vršila dva kr. stražnika službo r.a trsju dcll'Unita. Po lrgu je p-ikorakal or- , • ji:ški človek v pijanem stanju. Ko ;e videl j stražnika, ju je začel zmerjali. K:> se je zdelo stražnikoma preveč, sta ga hcttia aretirati, foda z cnia: sunkom sla l-:la oba na ticb. Tedaj je eden i7meci njiju ustrelil- z revolverjem j v zrak z:i pomoč. Pritekli so takoj še š -rje stražniki in ledaj se je začel boj v šest h proti \ c-nenr.i. Nazadnje so orjaka seveda zmogli in ga peljali na kvesturo. J3crt'a ni c la brez iz-' gub, kajti, dva stražnika sla morala i«kati po-i moč na rešilni posla-ji, enemu je orjak zdrobil, nos s pestjo, drugega je !:-jc;k! r-a roko. Na! kvesturi je rekel, da se kliče Scmpreavanti j Ben ven u to. Poizkus samomora. Včeraj ob 12 je morala ! posredovati rešilna postaja v ulici Pilcne ni! j št. 2. Neka Antonija Trani, 32 let stara, jej j pila karbelno kiselino s samomorilnim name- i i nom. Zdravnik ji je iz>prai želodec, nakar so jo ; j odpeljali v bolnišnico. Vzrck n-;enc:nu d-ejanju j so baje družinske zadeve. | cespisi. j Tziiaa goriškega Slovenca. Goriškemu Slo-j j vencu se je posrečil po dolge i rs.; no h poskivih j in na pcdlagi temeljitega kemičnega /.".ania j J izum, čistilo, katero bo igralo v vsakem gc-j j spodinjslvu veliko ulovo. S tem popolnoma r.e-1 j škodlji vim čistilom bo lahko brez vsakega» napora, v najkrajšem času, precej tr. juo "d; f za malenkostne sti-r.oke pesrebrila vsaku go- i Jspodinja žlice, kljuke itd. Izumitelj bi r*e videl i j rad, da bi prišla vsa zadeva v tuje reke. Ker : : pa. sam nima ustanovnega kapitala, bi vsekako: ■ ne bilo si-bo, podpreti izumitelja z vsem irebnim. Kdor se za stvar zanima, se lah'te j ! na lastne oči prepriča o uspehu levja čistila. ' Kapital bi bil v te:n podjetju varno nalože.i ! ! Za podrobnega, vstmena in pismena pojas-nib: j na razpolago g. Kjuaer Aitonz, priv. uplenili | v Gr.r:ci, ulica Orzcni št. 29. j Obljiiba je i Boju Ij'jbn, tako bi nam bila j tudi cbljuba gospoda Nittija dra^a in ljuba.! ako bi se vršila in tudi izvršila. Menimo p.;,; da ga ni človeka med našim ljudstvom, seveda tistim ljudstvom, katero čuli za svoj na-, rod, ki bi mo^el reči, da se je izpolnila tudi le ena obljuba gospoda Nitija. Guvcriio se je in čitalo v raznih časopisih da nam je in da nam bo zajamčeno narodno življenje, mi p:i vi- rliflio. d* »c -»ii! vs^ njrnh«. V'diino danes. kakor smo videli pred letom dni, da iz listih ! ogromnih obljub ue pridelamo niti ene^a pi- i žkave^a boba. Vzemimo si en sam primer. | vprašajmo se, kdo je vendar kriv, da se je j ustavilo sokolsko napredovanje v Ajdovščini j in Postojni? Odkod je prišel tti ukaz? Kaj se ; tako izpolnjujejo obljube g. Nlttija? Z vso pravico zahtevamo, da se nam takoj dovoli nemoteno delovanje naših narodnih društev, saj menda vendar predvsem to zahteva tista obljube van a svoboda! Tukaj smo in tukaj hočemo ostali, če pa komu drugemu ne ujjajs j naš zrak. na-j pa edide, odkoder ie prišel, in še j tembolj, ker v svoji dobrosrčnosti nočemo, da I L-i kdo trpet škodo zaradi nas. Kar je naseda bodi naše: več nc zahtevamo in iudi nočemo i imeti. Prosimo pa, da se nam vsaj nc govori o prijateljskih odnosa jih z Jugosloveni, če se v resnici dela ravno nasprotno. Ne besed ! temveč dejanj je treba! Dokler pa bod:> de-i i SlousiiiRo gledališče u Trsta. i Danes, v nedeljo, 25. aprila 1920 zadr«)i uc-de!-y-"ki predstavi v ietnš*»;i eozohi. Popoldne ločno ob i 5'5Q in zvečer točao cb 20'15 Lsgijorsarii Narodna i;5ra s petjem v štirih dejanjih in i dveh slikah. Po Jurčičevem romanu spi al! i:r. Govekar. — Režiser Krnil Kralj. — Orkester vodi prof. V. Mirk, Z ozirom na zadnji dve nedeljski predstavi v letošnji sezoni se vprizore »Legiicnarji« kot popoldanska in večerna predst&va. janja ravno nasprotna besedam, dotlej p«, n«« iščite v nas ljudi, ki bi vam verjeli! — JDo-4 mačin. Deskle. Tukajšnji pevski zbor priredi 7. ma^nika 1020 veliko pomladansko veselico na i prostem, z naslednjim sporedom: 1. R. Silvester: Pozdravni govor. 2. 1. Aljaž: Vzdracni sc, I mladina! M o t, k i zbor. 3. A. Tinia: C.i \ešl... ■ Moški zbor. 4. V. \ odcpivec: Lep! ,Iu- j, šaljivi-; nicški zbor, z bas ^olo. V. Orožen: Devico i \ Planine, deklamacija. Fr. Rih;-»r: Pa^lrj skrivnost, burka v dveh slikali. * * " liberal, kuplet. Po veselici javT.- ples. Sodeirie pr.ir. \-le-vilna godba iz Kofskega. Začetek toč'.to ob 2 popoldne. — V slučaju slabega v«-e:ne.ia, br.de vršila veselica prihudvijo nedeljo^ - K cbilni udeležbi va»t.'jo pevc'. —Pr:pon\in'ka:oa, da vmo enako vabilo čitali že v komunističnem Delite. Iz Idrije. Našo žensko podruŽaico C M D smerno po pravici " prišteti >.icd na".uKrljivejsa idr; "ka društva. Iskar-je novtft z:> našo {3repotreb:io družbo, ;e r-pr« >la nsjnež-ejšo mladino v delo za Družbene namene. Dne 17. aprila letos je namreč priredila v rud-Tiišl.omi gledišču dve vrlo uspeli giedi?ki i^rc', in '-;cer Desetnico ter »-Palčke■••. Mcralni uspeli na-ravnost presenetljiv, pa tudi gmoten zelo za-, dovoljiv. nad R00 L čilega dob čka. Mejnajhcri trud naših vrlih narodnih delavk je bil .s tem | obrtno poplačan. Hvaležna jim je tal. : s! rbno ir. trudapclno nn^ovana mladina, I«; ie z njihovo pomočjo mogJa pokazati svuje talente, še hvaležnejši so jim starši, ki so s poneseni | in z najlepšimi nad a mi v srcu prvi ju- naški nastop rvcj:h buVljenikov. Sp!tiš;ia Ž ;c, da bi podri'.žnica ne rr,»cla tati p. i prvem poskusu, marveč n^j bi naprej oblikovala In urila mladiac, ki je pokazala toliko nadarjenosti in razume var.; a u-ko v igri kot v petju in "lasbi. Narodna zahvala vsem .prirevhte1)*'-c: m in idacli naši nadebudni Tt!ad:ni prisrčen: na svidenje! Zahvala gre tudi si. rudniškemu ravnateljstvu, ki je svoje giedab'šče po tolikem premoru zopet uredilo za kulturne namene! Iz pu5i:-ko;j kotora. - Naše školsko pikinj.'. Skrr.jnje je vreme, da progovorimo p :r .-eči o onome, što nam najviše leži na srcu: naj.sio 0 školskim pril'kf.»a. Svako v, je čovo-ku - pa i celim m.ro-Knja ucepila priroda u narrv, dr teži za bo^ilkcm, pa zato i zeli, da l"de bulje sla In r bude što kult. : nije njegovo pi-kcljenje. Bi;duii da s:no i mi d^o ;;*arstva, želimo da i n-.ša de ca bi'd u na-Vra.: " t c J nas - izmeni 1-:; lih imadc nino-go a:::?i[:'l>eta - i radi loga 4ei;mo i hoćemo, da ne r;,:-.ae izmedlu r;ih analfi.":etaf jer ćs u i^ .si - u današnjoj prevejanesti - pc- strvi žrtvom ostalih!! Pozlato je I^arem cnioia, koji učise peda-I ^ogiju, da i-'je uz^oj svemoćan, svli nije ni ae-.nccjn! ti naSv-m su se kotaru dr Jušc nivo-| rile škele. ali na žalost, ni;e».Tna u našem jeziku, sve u jeziku većir.r.m i to ogromnom, ne pcznato-l našoj deci. U-jp'^ai to-jja co-ma je debvo poznol n:novima, keji -.-ona-traju, a najbolje ^sko učiteljima, keji danomice mogu aii u svojoj za-š^.tjrncsli | toga ne vide >1 r.c će da priznaju. U tem pc-| giedu, moramo i . '-»lasti morala bi biti J pc-maij, .izreka s'. i «ekc.:joJavc-i | i fllozo-iu Lrkurga, koji veli: Ne čini državu 'sreinom zakon vc-o vaspitanje njezinih podanika. Rdjavo vaspitani ljudi, ne pošijju ni naj'bolje zakone! 1 :l".-!ja: u drž?.vi nije nvj-veće blagostanje, ako je u njoj nagcmiiano silno blago, bogastvo, a da su jvj podanici na niskoui »tepenu kulture; naproliv: cico su ! ;i državi podanici na vi>šem stepeni! kull':.c, vlada poredak i bli'gestarje, jer sar«:i podanici danomice d-oprinassj-u s". ;»jim r^d.-m !•: tomu l-lajostanjai, a ne rade p-. :-li nje>*a; je.* u !v..m slučaju ojroiavaju s^mi sebi opstanak. Elo, već teče četvrti mesec, što se u pulj-skcjjt kol-ru »lapraviše anolbe — /a ci: !• e delovanje naših škola — i upra- ile ra .-:c-ralni civilni komesarijat u Trst; a u vek slevje naše školske piiiike na ;tom' jadao-u stanovištu, a i jr.j : pogcr.šavi.;u, *er .v .: jft dcnomice otvaraju ;: • ie, u l. cl nep< " ' -i jeziku, dek naši zahlevi . . ju pri!-1''. >;u-stem koprenom zalboravi. No --c, *• i •:'.•.u ostali sasma zaboravljeni, j-r se je ncla.T.o osvrnuo na to pitanje i generalni c . ■ i komesar i po?Iao moH:e, one ivte, I . ncvnicr dotičnih krajeva napravili, ,:a j političke oblasti, se informiraju, dali u lo želje stanovništva i jesu 'i petpi.-:; t i c n i. Niže političke oblasti oba više i informirale se. Pozvaše one, koji napraviše nvclbe. Oivi naravski pii^uaše, da naipravišc ti7 vc.' .r 1 zahtevu naroda, koji se potpisaše. Pofle- PODLISTEK | DAMIR FEIGEL: OeSSkednina« i (Pravljica.) t Km e U ko selo potres popolnoma porušil. Kar ostalo, uničil požar. Vaščani brez zavetja, nagi. lačni. Pomoč nujno petrebna! Kaj naj *tor:m?jt Podpis glavarjev je bil kakor navadno nečitljiv. Zcpet in zopet ie vzel ministrski predsednik to kratko poročilo v roke. »Vraga, vsako zadevo naj le jaz in zopet jaz rešim! In ravno sedai. ko imam s pripravami za sprejem vladara iz Da t! je ve dežele teliko posla! Baje nas cbišče z vsemi svojim; zakonskimi ženami. Stopetinštiride^it jih ima,, če mu ni tačas katera umrla. Jaz pa naj sc seveda pečam z občino, katero je porušil potres! Sicer pa potres ne spada v meje področje. Vojna, kuga, lakota in šiba f»oiresa so zadeve, katere nas more rešiti glasom litanij Gospod sam, in vse te zadeve tvorijo delokrog vojnega ministra. Če si še ni ustanovil posebnega pododdelka za potres, ^e sam kriv. Naj dela! Njemu naprtim to potresno zadevo! Tem tolj, ker leži Kmeisko selo ob na£i državni meji, in ima pri takih j potresih gotovo naš državni sosed svoje prste , vmes!'* Debelo je gledal vojni minister najnovejši predsednikov ukrep. »Res se prišteva potres j uea naše sovražnike, toda vojskovanj* preti | takim sovražnikom nisem bil nikdar prisegel svojemu vladarju. Kaj je pravzaprav .potres, sc izve v šoli. To zadevo mora potemiakem prevzeti naučni.minister. Njemu jo naprtim!* Naučni mmister je mislil, da sanja. ->Ne, ne, to mera biti velikanska pomola! Naučni minister in potres! Kdo bi se ne smejal?! Potres je sila v notranjosti zemlje, zatorej naj to zadevo reši minister za notranje zadeve. Njcau-. jo naprtim!« Mimster za notranje zadeve se je nasmehnil. »Res je potres notranja sila, toda to le do tedaj, ko še spi v naročju zemlje. Kakor hitro se vzbudi in se pojavi njegova moč zunaj zemlje, preide potres iz mojega območja v območje ministra za zunanje zadeve, čijemu torej naprtim to potresno zadevo!« Ministrski predsednik je b'l ravnokar dobil obvestilo cd poslanika iz Datljeve dežele, da je poročil tamkajšnji vladar še tri ženske in da pripelje vsaka izmed njegovih stoosem-inštiridesetih zakonskih žen po eno frizerko in eno šiviljo s seboj. Štiristoštiriinštirideset ženskih oseb, kakor je hitro preračunal predsednik. >-Ne pomaga nič! Lepo jih morama sprejeti, ker dolguje naša država Datljevi deželi velike svote. In prihodnjega posojila tudi ne kaže" drugod iskati. Da bi človek vsaj ve-del, če pripeljejo frizerke škarje za kodranje las in šivilje šivalne stroje s sebe)! Kake skrbi!« Predsednik, ki je bil obenem tudi minister za zunanje zadeve, je debši kmalu za poročilom poslanika tudi sklep notran-jaga mtiilfrlra. Če br se ne bil pravočasno spomnil svojega dostojanstva in navzočnosti zgovornega služabnika, bi bil skočil iz ieze na mizo. . Kakor da bi ne odvagaio štiristo!-tiiiinštiridesct žensk enega potresa!« Kraljevi sel je vstopil. Kralj je dobil obvestilo o potresu v Kmetskem selu. Zaukazuje. da se loti celokupno ministrstvo takoj dela. olajšati bedo prizadetim vaščanom!« j-Sporcči Veličanstvu, našemu kralju m vladarju, da sem že obvestil vse ministre o tej grozni nesreči in da imam od vseh že pismena zagotovila nphove sopemoči. Še danes odpotujem v porušeni kraj. k^er se prepričam sam o nesreči in a prvih pripomočkih. Koj ko se vrnem, se bo vršil ministrski svetf katerega sem že sklical pred dobre uro. < »Moj predsednik je zares izborna' moč. Kaj bi jaz počel brez njega?« se je izpraševai kralj, ko mu je bil prinesel sel predsednikov odgovor. Ta kial? je živel seveda že v začetku te pravljice. Da pa ni" označila pravljica te resnice z e-bkoimm uvedena: Nekoč je živel kralj, je zakrivilo de;stvo, da je imel ministrski predsednik izrazitejšo osebnost, ki je potisnila kralja za nekoliko odstavkov v ozadje. — »Veš, tajniče!* je dejal predsednik svojemu 0£cbnemu tajniku, ko sta sedela v posebnem vozu brzovlaka na poti proti' porušenemu Kmetskemu sdu. Res sem se jezil na potres, ki mi je prišel tako neprilično. Tcda sedaj sem se z njim sprijaznil. Rešil me je vsaj za dva dni &tH«tcši:rKoitir:desettfi žensk. Pa j tudi moji tovariši, ki so sc hoteli otresti tako i meni nič tebi nič vse zadeve, bodo sedaj pi-skali. Naj se je tudi pojavil potres na skrajni meji naše države, njegove stresijaje bedo ob- j čutili vsi ministri, ker jih bodo vzbudili iz brez- j delrosti.< Tainik sicer ni razumel vsega, kar mu je bil povedal njegov šef. Kako se more človek čutiti zadovoljen, če se otrese takega števila žensk, med katerimi je stcosemiiniiiri-deset frizerk in ravne toliko šivilj! Tajnik je bil namreč podjeten in za vsako harmonično lepoto dovzeten mladenič. Sicer je pa pazH na svojo službo, zato se je pa tudi vkljub notranjim protestom pridružil takoj mnenju svojega šefa. »Babe so babe in potres je potres!-Izpregovorivši la dva stavka, se je pcglo-b:! tajnik sam v njuno velcpomembno modrost. Že medpotoma je obvestil predsednik glavarja o svojem prihodu, zato ju je pa čakal na zadnji železniški postaji prisrčen sprejem. Oblasti so bile zastopane vsaka po svojem načelniku. Glavar je pozdravil najvišjega ura-dmka v imenu okraja, sedemletno dekletce je nagovorilo visokega gosta v vezani besedi in mu i. ročilo koncem tretje kitice šopek, od katerega je visel svilen trak z napisom: . Nedolžna mladina.-; Takega sprejema res m bil pričakoval predsednik. Ves gin jen je pobežal glavarja po licu, zahvalil se n:u za šopek in stisnil prijateljski roko deklici, ka-tero je ta skoro očetovska piijaznost osokolila do izjave: -To ni še nič! Znam tudi Mlade vojake in Kovača, tisto binkati, bunkati. Zadnji dve sem se hitro [naučila in nisem b"rl* tolikokrat tepena, kasor j Sfc-m bila za ta pozdrav! »Le pridna ostr-ni! i — rlivala lepa, pa li luđif < j V dvovprežni kooji je poročal glavar sve-| iemu najvišjemu predsedniku podrebneje o nesreči. Zunaj na kozlu pri rumeno ofraČer.eu. vozn'ku je sedel tai-nik s šopkum v r< k:, katerega mu je bil izročil njegov š»m v varstvo po končanem sprejemu. Tako. rad bi osrfr^al z nohti ta»nik vsaj prvi zlog nesrečnega t, tcda črke so bile nei-zbrisljive in ve«! ni „m.-/ trud je bil zaman. Kaj porečejo 'jvdje, ko b-o.it> videli krepkega mladeniča s takim napi.s; olužba je sltržba, in kdor hoče ntpredev. '.! v njej, mora večkrat nedolžen trpeti! Pet žrtev imamo nod ruševinam«.- je pn*. -čsl glavar. -Potres je prišel nepričakovano v pozni noči. Ljudje so rešili gole življenj, pokrito s sf.mo srajco. Sedaj tabore v bližnje.u gozdu, kjer so si postavili nekaj barak. V -k dan jim damo na državne stre-ške škodel'co gorke kave, da se ogrejejo, ker so nagi, vojaški poveljnik je pa odstopil peltlo vojaških telovnikov, da ima ljudstvo vsaj nekr.j na /e-Indcu. ker je lačno. Koncem vasi je stala dvonadstropna hi£a, ki -je ostala — čudna so pač pota potresove previdnosti — docela nfpoškodovana. Koj se je nastanilo v njej kakih deset druiin. Toda hišo sem dal takoj porušiti, dob ro vedoč, koliko nepotrebnih pisarij bi povzročila ta e&na izjema. Sicer smo pa žc skoro na ciiju. Od daleč vidim lijuđi, ki nas ča-kaio.z V Trstu, dne 25. aprila 1920. »£DINin>T« s ter. Stran IIL «" ■ i. Uice tih informacija ne \"dkro, ali nažalost. LLnjenice nas cs vedo ču j u o protive en: cd nalili želja i nada; jer mesto da nam se otvaraju nase škoie s hrvatskim učiteljima, šalju .nam se talijanski učitelji, koji ne znadu progovoriti ni rečee u našem jeziku, a da bi ih cnogla naša deca razumeti, i otvaraju talijanske škole. Eto u koliko se izvršavaju obećanja min. predsednika Nittija, koji je tolik o puta naglasio r»a Montec-toriju : da će se poštivati sva-p.ja narodnost i da će svski podanik dobiti svoja prava. No to su za nas puste reći, obećanja. a -cdaj dokaj ležavnejše in zamudnejše, kakor v J rug* ji ti ti i h kraljevine. Ccspodarsko zdrava in dobro je seveda ločiti cd gospodarsko slabša, ali dobre in gospedarsko pcirebne ik-cije :?e smejo trpeli zaradi novih nezdravih in r.cpot*"ebn:!i projektov. Slovenski trgovci ia obrtnn zakonodaja. i. E.i< Luost obilnega zakona za celo kraljevino smatramo ze potrebno, izrekamo sc pa preli razširjenju zakona o radnjama na celo kraljestvo, ker njegova določila ne ustrezajo stopnji razvoja, k' jo je pri nas dosegla trge-viiiD. ver* in industrija. — 2. V industrijskih, trgovskih in obrtnih vprašanjih je zagotoviti konipetenco ministrstvu za trgovino in industrij.'. — 3. Za trgovino zahtevamo ohranitev in izpopolnitev obrambe po sposobnostnem dokazu, ker treba varovati trgovino trgovcem Le tako je mogoče osigurati našemu trgovskemu naraščaj i trgovske samostojnost. — 4. Vzdržati je organizacijo v trgovskih gre-mijih in zadrugah ter zvezah trgovskih gremije v I'i zadrug s temeljem obveznega članstva, s pravico zadostnega sodelovanja v obrtni u-pr.-vi. Potrebna je institucija državnih zadružni:: i:truktc:jev v pcmoč in svet stanovskim in gospodarskim družbam. —5. Za trgovske potnike je Irc-ba ludi v novem zakonu določil, ki zagotavljajo tem važnim posredovalcem v modernem trgovanju možnost, izpolnjevati svoje važne raloge. Urediti je tudi ^etrijoo potovanje tako, do ne poslane krošnjarslvo. — 6. iz teko.T) o sc za to. da ostanejo trgovske in obrtniške zbornice skupno zastopstvo trgovine, iadostrije in obrla. Posameznim trem panogam: industriji, trgovini en obrtu je zagotoviti v :kupni zbornici za stvari, ki se tičejo oo-sairazne par.oge, potrebno ovtonomjo. Odločno se izrekamo proti vsaki delitvi sedanje skupne "n'-tit-.ictje v industrijske, obrtne in tr-gevski' zbornice. Vsaka delitev bi vodila le do občutne slabitve v stvarnem in finančnem pogledu ter bi imela za posledico !c oslabitev delazmožnosti in vplivnosti. — 7. Za pospeševan; : in povzdigo naše v nanje trgovine zahtevamo osnovanje tigoc*kih konzulatov, repre-zeniantov in Irgovskih atašejev na vseh za nas važnih vnan-ili tržiščih. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ciica Foma ve^I lil. Mm. — Uslaa pala!a. Dcrr.i&ka gtuvr.lca In rfrzEdinosti* pod! .550 . 550, VELIKE in majhne rabljene sode prodaja na ] javni dražbi Potrošno društvo v Narodnem ; domu v Buzetu, vsako nedeljo od 2. mainika j naprej, dokler bo kaj v zalogi. 3391 TRGOVSKI POMOČNIK, 20 lel star, želi pre-preste službe v specerijski trgovini v mestu. Leia 1916. je služil kot učenec pri gosp. Kosmerlju. — Nalov feve in«, odd. *Edi-nc3ti . 502 PRODAM dobrega psa čuvaja, srednje velikosti. Grgič, Vrdela Breg 1728. 530 LEPI klobuki za gsspe in otroke cd 15 lir naprej imam na prodaj. Zgornja Grela 276, i vrata 6. 520 . i i ,..,.,,... IŠČE se ena ali dve mesečni sobi. Naslov pove ins. odd. Edinosti. P 400 VP.EČE vsakovrstne kupujem. Ulica Solitario štev. 19, M argon. 4SG P/ANINO ali glasovir, tudi potreben poprarve, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. JVli-rodilnica Zigon, Trst, u'ica XXX. oktobra štev. 8. 527 KUPUJEM vreče m c;:nje. Babič, Molin-grande 20. 547 VREČE vsakovrtne kupuje J. Mar-gc«, ui. Torre bianca 13, zaloga vreč. 500 LISICE, kune, zajce, skenks in drugo kožu-liovino tudi partije, kupujem in plačam dobro. Stroji, barva in £>deluije takoj vsakovrstno kožuJaovino. Kožuhamica Mar te lian i, ulica G&tteri 32, Trst. PRILOŽNOST! Partija modelov ta.^al za gospe in deklice, zadaja covost. Prevzemajo se naročila in popravljanje. Modni salon Mor-gutti-Ccrti, Corso Garibaldi 28. 534 St/tfNI slikar in pleskar sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, tudi na deželo. E. Uertom, ul. Paolo Diacono 2f Sv. Jakob. 532 STANOVANJE, 2 al: 3 sobe s kuhinjo, išče slovesiski uradnik (3 osebe) proti primerni nagradi. Poe-udbe no ins. odd. ?Edinosti-* pod > Mirna družina m 542 ZA BRIVCE. Prodajo se razbeni predmeti za brivce, kaker perilo, toiietne garniture, par-fumne omarice, stroje za lase in brado i-n drugo. Trst, ul. Gic*anni Boccaccio št. 6, praJbnica. 531 se 6o vrši! Sases, v 25. t. m. o spodnji Ifarođnssa doma. Začetek točno ob 19.30. VODITELJ, j FOTOGRAF A. JFRKIC, Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 71 i : SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko penj. Alojz ! Povh, Garibaldijc." trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 329. 3341 KROJACNICA Avgust Stelar ul. S. Franceaco d'As:si štev. 34, IU. ie edina uobroznana kro-»ačaica v Trstu. 3367 ZLATO, srebro, krone, pfače po najvišjih etoali Pcrtot- ut. S Francesco št 15. U n._417 : Štev. 229. vS E:s SNŽ, a 4. majnika t. L ob 11 predpoldne je v; obč n ki pisarni podpisane občine flbfinckeAfl lutis?! ra eno leto z vzkllcno ceno L 400. Tost varni oovzetnik mora pri občinskem uradu po'o-; f/ui L 400 kot kaucijo. Županstvo občine Šcnipolaj 18. ap:ila 1920. Upravitelj: Legiša. rafinirano in ventilirano, mM smics, mMm pri R. V. D• Macchioro Trst ul. Lszzarelto veccMb is, tel. 632 Prostevcijno in 05n]sycsn0 društvo u Sežani priredi v ponedeljek, 3. niajnika, dan senika* v občinskem vrtu. — Svira domača godba. Čisti dobiček je namenjen za prepotreben nakup gasilnega orodja. _CdLcr ml Bsdfassa žrcHva v SeM HIIMMLO TiOCCA, TRST ui. Sarrasra VECviša Sfv. & ima veliko zalogo mrtvaških predmetov. Venci iz percaiatie in b;«fS)v. vezani z medeno f icn, iz umetnih j cvetlic g trakovi In napisi. Slik* na p3rce!an^*ti!i ploić«^ j £toWe ^omeaike itd. Kajnšije konkurenčne ceni. Fitoimflčnl atelje Mmm Trst, Corso Sisv. 33. Pazgledr.ice v pietinu. Specijalittt«: Slike v bar%;sh, fotcschizzl. Oibinet. v?zit, povečanji, itprodukcije vcakevrste. K«i.:r. ra^ivet:java. VESELICA S PLESOM se bo vršila v judeljo, 2. mejnika v Preserjah pri Kornnu l-EIHO SKLflOlfCE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd. H. IM, M Csrsa l LIII. M 21 MM UODOPI^C manlfnkturna tsmM Trs!, ullic Halcsnton št. 12 j, 1 Velik izber: preprog, vatiranih edej, ckenskiii zaves, na meier, i^gotovije-nih zaves, madapolana za Tjtjlie in srajce, belega in barvastega eiamina, foularua, bntiste, poupelina črnega in bsrvastega perkala in satina, tkanih srajc za u:o5ke in dečke, podsnkr.ic, perila, ovratnikov za bluze, i/.goiovlje-niii bluz. BrisaOe, prllef, švicarska ve-■Ha, bc'e in črne čipke, svilene kapice. zlatamlsa-umlca TpsSi Jtev. 15 , S?«1JFRS krone in goS^inaris pa n^i/BJšh cenaii* Trs}, vdijtl Via Muorf - S. Caterhs. Vel ka i/btra vsakovratnega blaga za inoAke in ^er.vke. — B'ago za "»uknjp, žai^ot, b»>h&Dt, svile, etamin ter rajnih predmetov za okras oblek. V^e t>o zalJanik kou'.cureni'vih ceaah. ZOBOZORAUHIŠKI SABElfET ulica Chiozza št. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 13 — 17. IzviSujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom te brez neba po moderni tehniki. Dr. F- TaKsbur2i»l MS3S, tthnKni vo^js. MmU® LanbSeh^e? v TrstUl VSa Fioma (blvSa ut. deliš Poste) vo^al ul. Giorgio G^.Jatii. Zravcti velike poŠte. — Telefon IS3. Dvokoiesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. i Plugi, lotiš (ipeal) se dobe pri filojzijo y!iuariu u Pastelni. P pp Slrojza šiv3P.je ia vcasi« »iški azsra j S £ £ Seidel & Neuniann in 3 ,Singer* Gast e ustavila na trgu, kicr | je slala nekoč cerkcv, sc je postavil župan. Bi' je majhne postave. Hlače si je bil izposodil j pr: svetem svaku. Sedala so mu aa zgornji j straai do pazduh«, Wačn:c: sta brli pa najnaesj? | petkrat zav-ihar! fo sla mu še vedno pokriva** boso no« prinesel še med kosilom 5opek nazaj in talco je prišel ta;nik zopet po nedolžnem do nesrečnega napisa. • • a V posvetovalnico ie «topii kot zadnji ministrski predsednik. Vsi min'stri so se bili že zfcr^ii p ed napov€do©o uro m se razgovar^ali v p :*S£-me?-nil> gručah. Pri predsednikovem vstopu »o eeil: k doi^l mi«. Srez pcc-ebcnega uvoda,- s temi besedami >c otvorii predsednik •sc^o prehajanj k edini i k>čkl današnjega dnevnega reda, ki sc ^lasi: Kako po;rtsgati KmclskoseJcem zepet na noge? £:u ito je r:a"»T:cčini gospodom, kaka zelo se z&jiLDiA naš vla-dar za to nesrečno vas. Jaz sam sem bil a svejim tajnikom (ta licu mesta, od keder sem se vrnil danes preJpeldne. Vse mi je še živo pred očmi. Oroenje« že zda} željo Km€*»koselcev samih, naj se prekrsti njihova. vas v KraJjevo selo, ker rveni Kmetsko •clo preveč robato. Sedaj pa prosim aa vaše tozadevne nasvete U rlzlečimo iz sesedojih okrajev nekaj občin, združimo >th v nov sodni okraj in postavimo v Kraljevem selu novo okiajno ^cdiSčc!^ je na> svetoval pravosodni minister. : Kjer je s od? uja, l>«ii tudi davkarija!« je pri-pciwrtil ii»»n5ni minister. "rZ^radi naj se nov-o šolsko poslopje in no\-a cerkev. Za imam že krasen na-Črt. Vsa- kemu velikemu me^tu bi delala ta stavba častJp je Of&enH na»čiri minister. ^Kjer ie toliift) oblasti, 4« t-udi rano^o prometa. Nova posta se mora postaviti!« je predlagal poštni minister. Jaz zvezem Kraljevo se!o z bližnjo železniško postajo!- se je oglasil železniški minister. *Radi bližnje državne meje na} te sezidata! dve novi vojašnici!' je izjavil vcjnl punister. j vBrcz orožniške postaje ne smerno pitstitl j tako važnega središča! je priporočal notranji! minister. . duz postavim padPm žrtvam krasen spe-j menik!* se je pohvalil minister za javna dela.! »J*z sem celo za to, da se dovoli nesrečnim vaščanom pravica revnih, da se lahko brez j kolkov zalekajo k pristojnim oblastim! j dostavil poljedelski minister. (Dalje prih.) i 61ran iy< »»EDINOST »ter. 99, _V Trstu, dne 2* aprila 1*2». Književnost in umetnost« »Legijonarji^. To predigro Rokovnjaćev so si izbrali igralci našega gledališča za svejo benefično predstavo. Vrednost te igre ne dosega Rokov njačev. Bila pa je boljše podana od Roko* ajačev. V prvi vrsti je to zasluga ubranega pevskega zbora, ki je bil pomnožen s silami šentjakobskega pevskega društva. Med igralci je že! g. Sila največ priznanja. Na Slovenskem je sedaj morda on edini dobri interpret ulog kakor so Jež, Krjavelj i. dr. G. Kralj je igral Ferdinanda korektno. Vse druge ulogc so bile v dobrih rokah, tako, da so »Legijonarji« dosegli popoln u^peh. Obetajo napolniti še par-krat dvorano. Občinstva polno. Orkester ne najboljši. R« »Mladika«. Leto I. 1920. Štev. 1. Vsebina: 1 vodnik: I.. C.: Vam, mladeniči. Dr. J. Ličan: Pšenica in ljuljka. Ivan Rejec: Ruski kmet in komunizem. Stanko Stanič: Blagoslov dela. Slike iz boljše viške dobe. J. G.: Pisma dekliškim srcem. — Pripovedni del. I. K.: Kvišku in naprej. Poklonitev. J.:V Album. — Domači odmevi. — Razgled po svetu. — To in eno. Shrani 24. — - Mladika- izhaja 20. vsakega r.-.e^eca \ Gorici. Tiska .Naredna Tiskarna v Gorici. Naročnina znaša v.a vse leto 8 lir. Uredništvo in upravništvo v Gorici, Gosposka ulica 2 (knjigarna). V Gorici je torej zagledal le dni beli dan nov mesečnik — Mladika :. Pozdravljamo ga z največjim veseljem ter ga vsem priporočamo. » Vsi čutimo — pravi uredništvo Mladike — pač potrebo po tečni duševni hrani. Odkrito povemo, ua smo se lotili lega podjetja z velikimi žrtvami. Ne razpolagamo, kakor druge organizacije za svoje liile in propagando, s tisočaki. \ sled tega sc obračamo do svojih somišljenikov s prošnjo, naj to naše podjetje vsestransko podpirajo. — List bo zanimiv, če bo čtivo res aktualno in se bo v njem zrcalilo vse ljudsko življenje. Poskrbeli bomo listu cd časa do časa kako sliko. — Vsadili smo torej »Mladiko« in želimo, d=v bi jo vsi pridno zrlivali. Le tako se bo očvrstila, razvida in razkošatila, da bedo pod njeno senco zadovoljno počivale in sc vzgajale naic družine!« — Mladika sc dobiva tudi v Št okov i knjigarni. " InietSelJe So nedelje, Tu sem zopet. Prihajam zopet do veljave, čeprav le v kotu . Tu pa tam morda komu v zadovoljstvo, drugim pa — zavedam sc tega — v nadlego in izpodtiko. Ile — me utegne prijeti kdo za jezik — če sc zavedaš tega, za' tebe samega ne posebno laskavega dejstva, čemu pa prihajaš zopet: mari bi raje jr svojem kotu — molčal. Saj veš, da nadležnih ljudi^ ljudje ne poslušajo radi! Vse res! Ali — kaj hočete? V »starinah* je vedno nekoliko trdo-vratnosti in kliubovalnosii! Ne odnehujejo radi! Uvažujte to in imejte poirplienje z mano! Uvažujte tudi, da no mislim vsikdar tako hudo, kakor bi sodil kdo po moji besedi. Včasih me tudi ne razumejo prav, da vidijo namen zbadania, kjer je v resnici le dober namen. Nepravo razumevanje pa' dovaja rado do nesporazumov in — zamere. Nekoč sta sc vozila po železnici po našem kr>nen* Krasu Italijan in Nemec. Ko se je jel vlak spuščat: cd Opčin proti Trstu in je Nemec zazrl ta sinji, omamno lepi Jadran, je vskliknil vzhičeno: Meer da! (Morje je tu!). Lah pa je nemško bc-■ cdo krivo, oziroma je ni razumel, in ie, globoko užaljen, odbrusil: > No —--(besedo ne morem napisati, ker ne diši lepo) — mare e questo! Vidite, tako je: Nemec je pozdravljal morje radostno, Italijan pa ie menil, da žali? Nista se razumela! Te dni p:» sem sc uveril. da je še liudi — civiliziranih i r. kulturnih, kakor se pontš-./o santi —i ki menijo, da bi bila prava nesreča za človeštvo, če bi vsi ljudje kaj znali in razu-n-e-L! Razgovarjal sem se z nekim Italijanom (ki sc prišteva k razumništvu) o kulturnih in socijalnih razmera!? v južni llaliji. Neizogibno jc b'lo seveda, da se je pri tcin razgovor zasukal na veliki odstotek nepismenih, ljudi v južnih pokrajinah Italije. Nerazumljivo je. sem menil jaz. da je ravno v deželi, kjer je stala — iz srca rad sem. napravil ta poklon — zibel evropske civilizacije: da so ravno v taki deželi take razmere kulturne zaostalosti. S trpko b;.--edo sem grajal italijanske vlade radi tega, da n:sr» vsaj sorazmerno toliko skrbi posvečale kulturnemu napredku svojega lastnega naroda, kolikor so jo in jo še posvečajo vprašanju vnanje politika Italije! Opozarjal sem »»a — in to ?. opravičenim ponosom — na naš mali slovenski narod in njegovo kulturno snova na povprečno stopnjo naobrazbe v Slovencih! Opozarjal sem ga na znamenito dejstvo, da v tem narodu, ki je med Italijani aa glasu ku'turnega in materijalnega beraitva, povprečni odstotek nepismenih ljudi iznaša k večerna par odstotkov, a na našem kršnein Krasu, kjer sc mora ljudstvo lako krvavo tesko borili s trdo skalo za svoj obstanek, da je anaHabetov morda en sam odstotek! Italijan se je nasmehnil porogljivo kakor da sem zagrenil žalitev za veliki italijanski narod s tem, d>. >plch stavljam v paralelo s takim bednim in bedastim — kak italijanski žurnalist bi rekel: ljudstvom z balkansko duševnostjo! Italija pa Balkan — soince p'->leg teme! Taka je bila menda misel v kulturno-vzvišeni glavi mojega; Italijana. Sedaj pa boste morda mislili, da je mož slovesno protestiral proli mojim trditvam i c kulturni zaostalosti in o velikem odstotka nepismenih v južni Italiji, da je bil globoko užaljen. Kaj še! Nasprotno. Na mejo pripomnjo. da bi morala italijanska vlada odpirati čim več liudsk;h št l ter zastavljati vso skrb In vsa sredstva y\ povzdigo naobrazbe med širokimi sloji, je menil mož: Xaj še, kam pa bi prišli, ce bi vsak človek — študiral! Po njegovem fe torej Italiji vse v najlepšem redu, je vse najprimerneje urejeno, žive tam doii v najsreč-nejem vseh svetov, ie za srečo in. bodočnost Italije najvarneje jamstvo v tem, da je čim več ljudi, ki ne znajo ne pisati, nc čitati! Nič ljudskih šol, ksjU: k<*Ai pa bi prišli, če bi vsak človek — kaj znal!! Spominjam sc svojega pokojnega očeta. Bil \e rad nekoliko šaljiv in šegav, Ce mu je kdo ; ponudil Čašo: -Pijte oče! — se je pošalil: Kako neki bom pil, ko pa sem — žejen! Tako nekako sc vrti misel v glavi onega Italijana: Kako naj bi ponujali ljudstvu čsšo kullure, ko pa je — potrebno naobrazbe! To ni zanje. ; Misli menda, da je z naobrazbo tako kakor s puško: ne dajaj puške v roke človeku, k: je ne zna rabiti! ^Nevarna bi mu bila! Čudni nazori! Čudni ljudje, ki tako sodijo! Naobrazba je puška, ki jo zna rabiti vsakdo, samo da jo — ima! Naj le dajo v Italiji ljudstvu v roko tako — puško, pa bo tam doli marsikaj drugače! Veliko manj skrbi bo, ker bodo imeli doma, radi česar se sedaj pehajo po strmih ovinkih — vnanje poklike. V naobrazbi ljudstva so naj-ziznesljiveja jamstva za srečo in razvoj dežele. V naobrazbi, v kulturnem napredku, ki daje pogoje tudi za krepko gospodarsko sestavo naroda, so najvarneje — : naravne in >stra-tc-gične meje države. Vsi Brennerji, vsi Nanosi in vsi Snežniki nc koristijo, če pa je država j v sebi kulturno bolna! Tako sem govoril one-i mu Italijanu. Ni me razumel, nisam ga mogel | prepričali. Mi je pač usojeno tako! ; Ali: naobražencc, ki brani — analfabetizem, | je pač značilen pojav, ki nam daje — ker je j tam doli menda mnogo naobražencev tega tipa. — razlago za marsikaj, kar sc dogaja v | Italiji. In dokler bodo vladni možje pripadali ! k temu tipu, nc bodo koristile vse mukopoinc ! poii v Pariz. London in — San Remo! Tudi v drugih pogledih so vladni možje kaj čudni ljudje. Učileljstvo v pazimskem okraju jc v neki spomenici zahtevalo, naj se v dopisovanju z oblastmi uveljavi hrvatski jezik. Gospod komisar po je zavrnil to zahtevo, rekši da je lo — absurdno, nesmiselno. V resnici pa je bil njegov odgovor absurden, ker nesodoben, krivičen, nelogičen, torej nekulturen. Oni Italijan odreka lastnim širokim slojem naj-prvotnejo pravico do naobrazbe; ta komisar pa nc more razumeti najprvolnejc pravice našega naroda do tega, da učitelji ljudstva I mo ejo pisati v jeziku tega ljudstva! Gabriele ! D Annimzio je — nc kratim mu tega slovesa t— velik mož. Ali pritiklav je spričo pomembnosti učitelja, šole, naobrazbe za vsak narod! Malo manje D'Annunzijev in veliko več uči-| teljev in pouka! Tega treb^ llaliji, če noče, da je ne bo sram ob primerjanju z malim narodom slovenskim! To je moje mnenje, ki je pa nočem narinjati nikomur. Narod Jugoslovenov pa naj slremi dalje h kulturnim ciljem in ponašal se bo lahko pred svetom s svojo — balkansko ^duševnostjo-. C—c. _ darovi. Ženska podružnica CMD v Idriji je poklo-'nila ženski in moški podružnici CMD v Trstu 2J 00 lir ir. sicer kakor dobiček svojih narod-, nih prireditev. Živila toli delavna in rodoljub-; na idrijska podružnica! ! v alenčič Vera in Marija za izkazano uslugo I lir 10 —. V narodne namene so darovali za znake: ' po L 10: Mirko Caharija, Kobi, Sirk, Niče Ste-i pančič, dr. Staretovi, Tomažič; — 9 L Joki-Ičevf; - 8 L inž. Kobi; — po 5 L: Ambrožič, Jelica Cokova, Drejček, Grubišič. Mankoč, I Plcsničar, Perhovc Milena, Pethavc Marija. ; dr. Pretner, Ravnik, dr. Slavikova, dr. Wiifan, Zvvitter; — po 3 L: Bandel, Candolini, IUč, dr. J^n, Pertot Ivanka. Rode, dr. Vodušek; — po 2 L: dr. Cermelj, Golobova. Guličeva, Fonda, Kraševec (2 20). Miklavec, Mikula, Prtot Anica, Prnčič. Seršić; — po 1 L: Arriglerjeva Cotarjeva, Goljevščkova, Pertot Ivan, Sk»bar. Trobec, Vovk, Žgurjeva, Dolesova. —■ L -10 sej nabralo pri plesnem venčku i Balkana . — j j Skupaj L 232 20. Zlatarnica in urarnlca LOR££š€ MACOR ul. Ud*ne 2S (prej Belvedere) ina na izber verižice, prstne, zapestnice, uhane in zlate, srebrne in nikljaslc ure. Bu-diijke, prvovrstne znamke z jamstvom. - Prevzema naroČila za birmo in poprave. Kupuje in zamenja zlato, srebro in dragulje. JADRANSKA BAHKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgred, Ce^e, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar. Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprtim vloga na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VaV., a v baneogiro prometu po S0/«. Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (aaies). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: uk Cissi aH Risparail«, itf. S. Nfcolo Telefon : štev. 1463, 1793, 2676 — Biagajsa psfejc cd 9.38-12.30 is H H.3MS - Hiše* vtlrn, posestvu, gestISne m StulersKem 22 one, Kis« Wm preseliti, posreduje pisarna nepremičnin Zesonki iiii, Mrnli ta II. 3. lb brez'če'krc?!e t u-JI 'ob: D^kl VŠUEM TUSCSiiaioVSra a TkST, ul 30. oktobra (ex Gaserma)I3y a. K Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. b-jjlj. j __________nnan . o", rsl fr