PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Takega vremena nad Italijo ne pomnijo že 80 let
Danes konec drugega dela plenuma CK PZDP
Megla ohromila promet Suša grozi kmetijstvu
Na letališčih je kaotično tudi zaradi divjih stavk avtonomnih sindikatov - Cene najrazličnejše zelenjave bodo spomladi že kar astronomske - Vremenske napovedi skrajno previdne
Solidarnost morda ponovno priznana
Plenum poljskih komunistov tudi o spremembah v partiji Priznanju Solidarnosti se najbolj upira uradni sindikat
RIM — Težave, ki jih že 24 dni povzroča gosta megla, se bodo verjetno nadaljevale. Meteorologi postajajo vsak dan previdnejši, saj je vremenski položaj tak, da zaenkrat ni mogoče napovedati sprememb, saj takega pojava niso zabeležili že 80 let. Edini so si le v trditvi, da bo megla izginila, ko se bo greben azorskega anticiklona umaknil.
Cestni promet je včeraj skoraj povsod potekal upočasnjeno, bilo pa je tudi več nesreč s ponesrečenci in eno smrtno žrtvijo. Skoraj vsa letališča v severni in srednji Italiji so bila zaprta, z izjemo letališča v Genovi in v Ronkah. Mednarodna pravila namreč dovoljujejo vzlet in pristanek letal v primeru, ko je vidljivost na letališču najmanj 200 metrov, v Toskani, Lombardiji in Piemontu pa ni le-ta presegla 180 metrov. Kljub temu, da se je megla v opoldanskih urah skoraj povsod znatno razredčila, letala iz previdnosti niso vzletela. Genovske pristajalne steze so zato tako rekoč na robu eksplozije, kajti pristalo je veliko več letal, kot jih predvideva redno delovanje letališča. »Trenutek slave« pa je včeraj doživelo tudi letališče v Ronkah, ki se je spremenilo v mednarodno. Na ronških stezah so namreč pristala številna mednarodna linijska letala. Kot že nekaj dni pa je bil letalski promet tudi včeraj še bolj ohromljen zaradi stavk, ki so jih oklicali nekateri avtonomni sindikati. V tem primeru pa je bilo več težav na jugu države. Sindikati so včeraj sicer preklicali stavko, ki je bila napovedana za 23. januar, vendar so potrdili že napovedano stavko za četrtek, 19. t. m. Razčlenjene stavke letališkega osebja in pilotov je včeraj obravnaval tudi minister za prevoze Santuz, ki je med drugim podčrtal, da je zadržanje avtonomnih sindikalnih gibanj nesprejemljivo. Ob koncu tedna je namreč pred-
videno srečanje med ministrom in sindikatom, na katerem bi moralo priti vsaj do okvirnega dogovora glede nove delovne pogodbe in zahtev letališkega osebja. Zaradi splošnega kaosa ostaja najzanesljivejše prevozno sredstvo vlak. V teh dneh je treba tudi za krajša potovanja rezervirati sedež, brzi vlak, ki vozi na progi Milan-Rim pa je že za več dni naprej popolnoma zaseden.
Megli in stavkam pa moramo pripisati še sušo, ki počasi prerašča v izredno stanje. Upravitelji in prebivalstvo so zaskrbljeni, še najhujša pa prede kmetom in zadrugam, ki bodo spomladi brez pridelkov. Izvedenci že napovedujejo, da bo cena vrtne in druge zelenjave skokovito poskočila, v Laciju pa ponekod že sedaj prodajajo artičoke po 5.000 do
6.000	lir komad. Suša pa se bo negativno obrestovala tudi v prihodnjih mesecih, ko bi moralo zacveteti sadno drevje. Tržni inšpektorji pa opozarjajo tudi, da bi bilo vsako višanje cen agrumov neupravičeno, saj je bilo na Siciliji obilo dežja, v zadnjih tednih celo za 10 odst. več kot običajno. Suša in pomanjkanje snežnih padavin pa je osrednji problem turističnih delavcev. Ponekod so že zaprosili za izredne finančne podpore, saj je moralo veliko število sezonskih delavcev v dopolnilno blagajno. Nekateri pa se tudi jezijo na krajevne zakone, ki ne dovoljujejo umetnega zasneževanja v času, ko so vremenske razmere za to najugodnejše. Zaradi že kritičnega pomanjkanja vode pa si sedaj tega ne morejo privoščiti in smučarske steze samevajo. Skratka, vremenske anomalije, ki jim vraževerneži pripisujejo najrazličnejše vzroke, že skoraj mesec dni držijo marsikoga v šahu in nič ne kaže, da se bodo v prihodnjih dneh normalizirale.
VARŠAVA V poljskem glavnem mestu se je včeraj začel drugi del desetega plenuma centralnega komiteja Poljske združene delavske partije (poljska komunistična partija), ki bo šel v zgodovino kot najdaljši in, kot trdijo mnogi, kot plenum, ki bo prinesel največ sprememb.
Prvi del tega plenuma se je namreč začel že 20. decembra lani, zasedanje pa so prekinili naslednji dan. Takratnih odločitev niso objavili, vendar pa so že takrat najavljene politične in sistemske spremembe povzročile mnogo nesporazumov, pri nekaterih pa celo strah, da se na Poljskem pripravlja »razprodaja socializma«. Toda vse te spremembe naj bi po trditvah VVojcie-ha Jaruzelskega plenum partije sprejel predvsem s ciljem, da se izvede reforma v stranki, kar naj bi bil glavni predpogoj za socialistično obnovo.
Prav na osnovi razprave na decembrskem delu zasedanja so pripravili načrt reforme, ki so ga dostavili vsem članom CK. O pripombah članov je že predsinočnjim razpravljala posebna komisija PZDP, danes pa naj bi sprejeli dokončno besedilo predvidenih sprememb. Partijski funkcionarji pou-
darjajo, da je treba na Poljskem razvijati politični pluralizem, ki je po njihovem mnenju že razvit zaradi obstoja dveh koalicijskih strank in zaradi precejšnje vloge katoliške cerkve v političnem življenju države. Toda ti funkcionarji obenem tudi priznavajo, da PZDP svojih političnih zaveznikov ni vedno jemala kot enakopravne sogovornike.
Druga velika sprememba pa se pripravlja na področju sindikalnega življenja. General Jaruzelski je najavil obsežno razpravo o tej problematiki in v Varšavi so se brž razširile govorice, da bodo že na tem plenumu ponovno priznali neodvisni sindikat Solidarnost. Za priznanje Solidarnosti se predvsem zavzemata obe stranki, ki ob predstavnikih PZDP sedita v poljskem parlamentu. Solidarnost naj bi po njihovem mnenju sodelovala pri politični in gospodarski reformi. Toda priznanju se najbolj upirajo uradno priznani sindikati, ki trdijo, da v enem delovnem kolektivu ne more biti več sindikatov. Vse pa kaže, da je priznanje Solidarnosti le še vprašanje časa, saj si je brez nje težko zamisliti nacionalno enotnost na Poljskem.
Ob 20. obletnici smrti Jana Palacha
V Pragi policija s silo razgnala manifestante
Težak teden za predsednika vlade in tajnika KD
De Mita tarča sindikatov Craxija in lastne stranke
DUŠAN KALC
RIM — Predsednika vlade De Mito čakajo ta teden nove zahtevne preizkušnje. Vprežen bo na dveh frontah: na eni strani se bo moral soočiti s sindikati, vladno opozicijo in s Craxijem glede davčne politike, na drugi strani pa z notranjimi nasprotniki v stranki, ki se mrzlično pripravlja na kongres. V prvem primeru je v igri njegovo predsedstvo vlade, v drugem pa njegovo tajništvo.
Na prvi fronti je precej neznank. Prva je, kako bo zravnal spore s sindikatom, ki je sicer pripravljen na dialog, a ne odstopa od odločitve o splošni stavki. Včeraj so se sestala tajništva posameznih komponent sindikata, ki so v bistvu poudarila, da pričakujejo od vlade večjo pripravljenost na korenitejše spremembe davčnega odloka. Zakladni minister Amato pa je bil včeraj ves dan na delu, da bi pripravil dokument o zaskrbljujočem stanju javne finance, ki ga bo v prihodnjih dneh izročil De Miti. Na delu so tudi druge vladne stranke, ki pripravljajo predloge o reviziji davčnega odloka. Šele potem bo mogoče sklepati o nadaljnjem poteku pogajanj o davčni reformi.
Druga neznanka na De Mitovem obzorju pa je Craxi. Če sta prejšnji teden poravnala spor brez večjih težav, še ni rečeno, da je premirje popolno. V nedeljo je spet vzplamtela stara polemika. Craxiju namreč ni bil všeč De Mitov govor v Vicenzi, ko je namignil na dejstvo, da se nekateri omejujejo samo na naštevanje nerešenih problemov, med-
tem ko dajejo drugi stvarne predloge za njihovo reševanje. Craxi se je ob teh besedah čutil očitno prizadetega in je zato podprl mnenje svojega ministra Formice, ki trdi, da je PSI avtonomna v svojih sodbah, četudi sedijo v vladi njeni predstavniki. Nasprotno pa je oštel podtajnika Martellija, ki je obsodil stališča sindikata v zvezi s splošno stavko.
Tretja neznanka je vladna opozicija v parlamentu. Komunistična partija je s Fiatovo afero in davčnimi zahtevami pridobila precejšnjo odmevnost v javnem mnenju, tako da so se socialisti postavili v bolj kritičen odnos do vlade, ki jo tudi sami sestavljajo. KPI je tako spet zaigrala na struno alternative. V teku je spopad, pravijo komunisti, vendar ne med KD in PSI, temveč med konservativnimi vrstami in silami napredka ter reform. Od tu zahteva po doslednejših oldočitvah s strani PSI.
Na kongresni fronti se De Mita sooča s pokrajinskimi predkongresi ter s številkami o razmerju sil v stranki. Po teh izidih naj bi sredinska struja Azione popolare dosegla 36% delegatov, levica 35%, Andreottijeva struja 19%, Do-nat-Cattinova Forze nuove 6%, Fanfanijeva struja pa okrog 3%. Levica, ki podpira De Mito, poudarja, da ti odstotki ne odražajo realnega stanja v stranki, ker manjkajo še volišča z Juga, kjer ima de Mita več pristašev. Ne glede na številke pa bo moral De Mita odgovoriti na predlog ministra Gave, ki ni zanj brez nevarnosti, da bi se najvidnejši predstavniki vseh struj sestali in poiskali neko enotno rešitev za bodoče tajništvo stranke.
PRAGA - Potem ko so že v nedeljo aretirali 91 udeležencev protestnega komemorativnega shoda, se je včeraj popoldne na glavnem praškem trgu Vaclavske Namesty ponovno zbrala večtisočglava množica Pražanov, ki so kljub prepovedi hoteli počastiti 20. obletnico tragične smrti praškega študenta Jana Palacha. Ta se je namreč 16. januarja 1969 tam polil z bencinom in zažgal v znak protesta proti sovjetski okupaciji Češkoslovaške. Včerajšnjo komemorativno manifestacijo so organizirale opozicijske skupine v ČSSR.
Ko je nekaj mladih hotelo položiti cvetje ob vznožju spomenika sv. Vaclavu, kjer je umrl Palach, je posegla Policija. Energičen poseg policije je rnanifestante s trga odgnal, večina pa se jih ponovno zbrala na vogalih bližnjih ulic. Policija je ponovno posegla, nad manifestante pa so se spravili z vodnimi topovi, uporabili pa so tudi solzilec.
Na sliki (AP): Policijske enote so obkrožile spomenik sv. Vaclava, da bi manifestantom preprečili dostop bo kraja, kjer je pred dvajsetimi leti tragično umrl študent Jan Palach.
Iranski premier na obisku v Rimu
RIM Na povabilo Ciriaca De Mite je včeraj dopotoval v Rim iranski ministrski predsednik Husein Musavi. Njegov obisk je povzročil plaz protestov zaradi večkratnih kršitev človekovih pravic, do katerih naj bi prihajalo v Iranu. Presenečenje nad tem, da se je iranski gost lahko sestal z italijanskim političnim in institucionalnim vodstvom je izrazila načelnica zunanjepolitične komisije socialistične stranke Margherita Boniver, poslanci zelenih pa so od De Mite pismeno zahtevali, naj se na pogovorih razpravlja tudi o kršitvi človekovih pravic v Iranu. Manifestacije nasprotnikov Homeinijevega režima so včeraj potekale pred palačo Chigi, v Ženevi, Londonu in pred številnimi italijanskimi diplomatskimi predstavništvi v Zahodni Nemčiji.
Musavi se je popoldne sestal tudi s predsednikom republike Cossigo, najpomembnejši razgovori pa so bili v Vili Pamphili, kjer se je šef iranske vlade dolgo pogovarjal z De Mito in Andreottijem. Veliko je bilo seveda govora o aktualnih mednarodnih temah, največ pozornosti pa so seveda posvetili ekonomskim vprašanjem, predvsem pa možnosti, da bi se lahko tudi italijanska podjetja vključila v povojno izgradnjo Irana. De Mita se je logično pozanimal, kdaj mislijo v Teheranu poravnati neplačane račune italijanskim podjetjem, ki so sodelovala pri izgradnji pristanišča Bandar Abas.
Iranski premier Musavi in italijanski predsednik Cossiga (AP)
Pomanjkanje kisika vzrok samotne smrti priletnih Tržačanov
NA 5. STRANI
Zahteve sicilskih preiskovalcev izrečene na operativnem vrhu v Palermu
Hobotnica ne sme več grabiti državnega denarja za Sicilijo
PALERMO Dva ministra, dva zastopnika sicilske deželne vlade, visoki komisar za boj proti mafiji, najvišji predstavniki karabinjerjev in policije ter palermski župan so včeraj zasedali o perečem vprašanju dejanskega zdravstvenega stanja tragično znane hobotnice.
Za isto mizo so včeraj namreč sedli ministra Gava in Vassali, pa tudi Domenico Sica, predsednik deželne vlade Nicolosi in predsednik deželne skupščine Lauricella. Na dnevnem redu operativnega vrha sta bila seveda mafija in iskanje novih prijemov, ki naj bi državi pomagali streti premoč kriminalne organizacije. Visoki komisar za boj proti mafiji Doemnico Sica je opozoril sogovornike, da se mafijski virus že pretaka po državnem ožilju, ki ga predstavljajo banke, javne ustanove, deželna odborništva ter KZE. Se posebno v primeru sicilskih KZE so preiskovalci menda že zasledili nekaj neizpodbitnih klic mafijskega umešava-nja v državne zadeve. Izredno sumljiv je primer KZE št. 17 iz Gele, kjer naj bi mafija že prodrla do osrednje organizacije dela, saj so močno sumljivi odnosi med vodstvom KZE
in pretežno zasebnimi satelitskimi zdravstvenimi organizacijami, kot so laboratoriji za analize, diagnoze in terapije.
Skupina izvedencev, ki je včeraj zasedala v Palermu je postavila pod drobnogled tudi vsa tista podjetja, ki poslujejo na Siciliji, čeprav imajo svoj sedež v velemestih italijanskega Severa in čigar večino delnic so v zadnjih letih odkupili prav sicilski podjetniki. Na opombe sicilskih sogovornikov je notranji minister Gava omenil, da je vlada pripravljena preučiti možnost, da bi bistveno spremenili pravila za dajanje v zakup javnih del, kar bi lahko znatno ošibilo mafijsko moč na otoku.
Udeleženci protimafijskega vrha so tudi soglašali z operativnimi načrti visokega komisarja Sice, ki trdi, da bi morali preiskovalci razbiti zid bančne tajnosti in se v boju proti mafiji poslužiti tudi kontrole delovanja bančnih zavodov in pregledov tekočih računov ter bančnih premikov sumljivih oseb. Pod strožjim nadzorstvom bi morali biti tudi obračuni dejanske porabe državnih skladov v korist kmetijstvu, ki jih je mafija menda večkrat izkoristila v svoje na-
Jovič ali Markovič? Izid znan v četrtek
BEOGRAD — Skrajšani postopek iskanja mandatarja za novo jugoslovansko vlado se počasi končuje. Kot predvidevajo poznavalci, bo v sredo že mogoče slutiti, v četrtek pa že vedeti, koga bo doletela čast, da poskuša reševati, kar se rešiti da.
Ker bo 18. januarja zasedanje predsedstva Zvezne konference SZDL, na katerem bodo povzeli razpravo o kandidatih, bo verjetno kolektivni šef države (predsedstva SFRJ) v četrtek že lahko razglasil novega mandatarja. Pričakujejo, da bo SZDL listo z dvajsetimi kandidati zožila na dva in če bodo sprejeli predlog mladincev, bi se glavna tekmeca pomerila v televizijskem dvoboju.
Jugoslovanska televizija je že sporočila, da bo z veseljem pripravila oddajo v živo, seveda v primeru, da bi se kandidata strinjala s takšnim javnim soočenjem, ki bi bil jugoslovanska
premiera - če odmislimo televizijske predstavitve kandidatov za predsednika slovenskega predsedstva in člana predsedstva.
Čeprav je formalno na listi še vedno dvajset kandidatov, je sodeč po dosedanjem razvoju dogodkov vendarle že mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, da se bosta v takšnem ali drugačnem finalu pomerila srbski »paradni konj« Borisav Jovič in kandidat iz Hrvaške (ki ga podpira tudi Slovenija) Ante Markovič.
V dosedanjem postopku je bilo mogoče slutiti precejšnje taktiziranje. Tako mnogi komentatorji menijo, da je Srbija čakala na slovensko potezo in bi v primeru, če bi Slovenci postavili v boj Milana Kučana, tudi sami spustili v bitko »samega« Miloševiča. Kakorkoli že - že čez dan ali dva bomo lahko videli, kdo bo podedoval Mikuličevo »banko«... (Z. Š.)
Še nepojasnjeni vzroki izbruha zadeve Liguori
RIM Paolo Liguori, novinar dnevnika 11 Giornale, se je včeraj podal na zasliševanje k namestniku državnega pravdnika v Rimu Luigiju De Ficchy-ju. Kot sam zatrjuje, je njegova glavna skrb razumeti, česa ga sploh dolžijo. Kot znano, so ga v soboto obiskali karabinjerji in mu izročili sodno obvestilo. Osumljen naj bi bil združevanja v prevratniške namene. Liguori je namreč eden tistih, ki se je leta 1968 kot devetnajstletnik predal takratnemu oporečniškemu gibanju ter se kmalu nato vključi v organizacijo Lotta Con-tinua.
Vsa njegova takratna dejavnost pa naj bi bila novinarskega značaja. Z novinarstvom je nadaljeval tudi potem ko je minila faza razvpitega oporeč-ništva. Nadaljeval je pri Radio Radica-le, nato je bil rimski dopisnik dnevnikov II Giornale di Brescia in Brescia Oggi, dokler ni prišel pod okrilje Montanellijevega časopisa, pri katerem se je decembra lani proslavil z razkrivanjem ozadja znane afere »Irpi-niagate«, v katero naj bi bila vpletena družina predsednika vlade De Mite.
Kaj če je sodno obvestilo neke vrste povračilni ukrep, ker je vtikal nos v zadeve, o katerih bi bilo bolje molčati? To vprašanje je bilo včeraj na ustih vseh: Liguorijevih kolegov in raznih političnih predstavnikov. Prvi je to vprašanje formuliral Montanelli v nedeljskem uvodniku, ko je ironično citiral angleško pisateljico kriminalk Agatho Christie, za katero ne gre več za golo naključje, kadar dva dogodka časovno sovpadata v tretje. Včeraj so se s podobnimi dvomi oglasili mnogi drugi in vsi zahtevajo razčiščenje zadeve.
Oglasili so se Liguorijevi stanovski tovariši, ki so mu izrazili solidarnost, sodstvo pa pozvali, naj čimprej razgrne sence, ki so nepričakovano in krivično legle nanj. Oglasili so se parlamentarci, ki terjajo takojšnja pojasnila od sodnega ministra ter od ministrskega predsednika. Interpelacije v poslanski zbornici so v ta namen vložili demoproletarci in radikalci. Pa tudi iz drugih političnih vrst, opozicijskih in vladnih, je prišlo veliko solidarnostnih izjav in zahtev po takojšnjem razčiščevanju celotne afere.
Včerajšnji prvi stik Liguorija s sodnim predstavnikom še ni razpršil dvomov in novinarju še naprej ni jasno, kaj naj bi zagrešil. Sodstvo tega še ni povedalo, čeprav je zanikalo, da bi bila ta preiskava povezana z afero Ir-pinia. Medtem se kopičijo najrazličnejše govorice in hipoteze. Liguorije-vo ime naj bi sodstvu prišepnil eden od »skesancev«, ki jih zaslišujejo v zvezi s preiskavo o umoru Calabresija. Iz drugih krogov se je včeraj razširila vest, da je Liguorija ovadil neki skesani rdeči brigadist. Liguori naj bi ga svoj čas kontaktiral, da bi ga pridobil za neko organizacijo, ki naj bi jo nameraval ustanoviti. Govori se tudi, da je sodstvo za to izvedelo že lani poleti, to je pred izbruhom afere Irpiniagate, vendar ni ukrepalo. Zato pa naj bi po navodilu nekega »prišepetalca«, ki bi rad politično škodil ministrskemu predsedniku in tajniku KD, to karto zaigralo sedaj.
DUŠAN KALC
Dunajski K VSE mejnik za Evropo
DUNAJ — Sklepni dokument dunajske Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) je večina delegatov ocenila zelo pozitivno. Pravtako pa je v veliki meri obveljala ocena, da je dunajski dokument po helsinški listini po vsebini naslednji »mejnik« v evropskem procesu varnosti in sodelovanja. Naslednja dokaj splošna ugotovitev pa je, da je do vsebinskega premika v dunajskem sklepnem dokumentu v primerjavi z sklepnima dokumentoma iz Beograda in Madrida lahko prišlo predvsem zaradi premikov, do katerih je v zadnjem obdobju prišlo v SZ.
Če začnemo pri zadnji oceni, potem gotovo velja, da ji je težko oporekati. Medblokovska pogajanja o konvencionalni razorožitvi v Evropi, o katerih so se diplomati obeh blokov domenili na Dunaju ter detaljna določila o spoštovanju človekovih pravic, ki vključujejo mehanizem nadzora so odraz sovjetskega »novega mišljenja« in razorožitve-nih pobud. Vzhodni konsenz še posebno, kar zadeva potrebo po spoštovanju človekovih pravic pa pomeni obenem priznanje tega, da so bili (donedavni) zahodni očitki v zvezi z nespoštovanjem človekovih pravic v SZ in drugod na Vzhodu povsem upravičeni.
Za čuvarje keliha potrebe po (vulgarni) ekvidistanci med blokoma je takšna ugotovitev morda še vedno bogokletna, dejstvo pa je, da to danes priznava sama sovjetska stran. Sovjetska zveza in Vzhod si skratka lahko v največji meri pripišeta odgovornost zato, da so dosedanje konference v varnosti in sodelovanju bile predvsem tribune, kjer je bilo slišati očitke na račun vzhodnega nespoštovanja človekovih pravic. Dosedanja togost pa je v veliki meri blokirala celoten proces evropske varnosti in sodelovanja v
Evropi, ki bi na temelju izročila helsinške listine ne vključuje zgolj sodelovanje na področje človekovih pravic, temveč ima veliko širše razsežnosti. Še več (in kar naj služi kot odgovor eventualnim očitkom o »črno-belem« gledanju na vlogo obeh velesil in blokov): sovjetska oziroma vzhodna vsesplošna togost je bila voda na mlin tudi tistim na Zahodu, ki si procese varnosti in sodelovanja v Evropi iz lastnih interesov ter s pozicije velesile predstavljajo predvsem skozi blokovsko optiko, svoje spoštovanje človekovih pravic pa merijo zgolj po (dosedanjih?) skrajno skromnih vzhodnoevropskih merilih. Kakšen bo sequitur sedanjega razvoja v SZ ter v Vzhodni Evropi, je seveda odprto vprašanje. Ob domnevi, da se proces demokratizacije in liberalizacije ne bo ustavil in da bo sedanje vzhodno priseganje (žal še ne povsod) na človekove pravice imelo še večje praktične rezultate kot do sedaj pa lahko sledi domneva, da bo alibi za blokovsko logiko in disciplino postal vse manj preprečljiv. Prav to pa odpira možnost za dejansko vseevropsko sodelovanje, ki bi moralo - tako vsaj izročilo helsinške listine - zamenjati tudi gospodarstvo, kulturo in znanost. Odpira pa možnost tudi za argumentirano vključitev neblokovsko vezanih evropskih držav v proces razorožitve v Evropi, za kar dunajski dokument vsekakor pušča odprta vrata.
Ob upoštevanju vsega tega in ob predpostavki, da se bodo sedanji procesi na vzhodu nadaljevali v pozitivni smeri ima sklepni dokument dunajske KVSE vsaj konture
»mejnika«.	,
BOJAN GROBOVŠEK
Kadijevič v Rimu
RIM Danes bo dospel na uradni obisk v Italijo jugoslovanski zvezni sekretar za obrambo generalpolkovnik Veljko Kadijevič. Jugoslovanska gosta bo sprejel italijanski obrambni minister Valerio Zanone. Kadijeviča, ki bo med svojim tridnevnim obiskom v Italiji obiskal tudi nekatere vojaške šole, bosta jutri sprejela tudi predsednik republike Francesco Cossiga in zunanji minister Giu-lio Andreotti.
Obisk predstavlja novo pomembno etapo v dobrososedskih odnosih med republiko Italijo in SFR Jugoslavijo, saj je prvič v povojni zgodovini, da se sestaneta obrambna ministra jadranskih sosed. Kot petkov sestanek koordinatorjev za osimske sporazume, je tudi to srečanje prispevek k vsestranskemu zbliževanju med sosednjima državama, kar naj bi potrdil tudi bližnji obisk italijanskega zunanjega ministra Andreottija v Jugoslaviji.	D. K.
JANUAR 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Petletne obveznice imajo enake finančne karakteristike, kot obveznice, ki so bile izdane 1. januarja in jih občani lahko podpišejo proti gotovini.
S Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 7. 1989.
•	Ker se obveznice koristijo s 1. januarjem 1989 je treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
0 Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 17. do 18. januarja
Emisijska cena
99,10%
Rok
5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
13,15%	11,47%

Odprli so ga včeraj v Kopru - Trajal bo do petka
Začetek velesejemskih pobud v tem letu
Seminar italijanskega jezika - vez z matico
Prirejata ga koprska enota Zavoda za šolstvo in tržaški urad italijanskega ministrstva za zunanje zadeve za pripadnike italijanske narodnosti z Obale in iz Bujščine
KOPER »Narodnostne manjšine predstavljajo prva empirična znanja o tem, kako je treba urejati odnose med ljudmi, da lahko živijo v sožitju in da pri tem ni prizadeta njihova narodnostna, jezikovna in kulturna identiteta,« je menil Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo ob včerajšnjem odprtju 28. seminarja italijanskega jezika in kulture, ki ga organizirata koprska enota Zavoda za šolstvo in tržaški urad italijanskega ministrstva za zunanje zadeve za tukajšnje pripadnike italijanske narodnosti -predvsem za srednješolce in njihove učitelje z obalnega območja in Bujščine.
Ludvik Horvat je menil, da narodnostne manjšine prispevajo k evropskim integracijskim procesom, pri katerih so državne meje, jezikovne pregrade in celo različne politične ureditve nepomembne. "Ti procesi presegajo stoletja trajajoča zapiranja, ločevanja in nestrpnosti do drugačnega in drugega..."
Giuseppe Debernardi, direktor tega seminarja, je v uvodnem nagovoru udeležence seminarja opozoril, kako je bil začetek tega sminarja pred 28 leti izraz smele in daljnovidne politike in kako ves ta čas pomeni izredno pomembno vez italijanske narodnostne skupnosti z matično deželo.
Pedagoška svetovalka italijanske vlade za šole z italijanskim učnim jezikom koprskega in bujskega območja Edda Serra pa je predstavila letošnji bogat program. Včeraj sta se kot častna gosta najprej predstavila gledališki igralec in režiser Marcello Bartoli
in igralka Michela Martini iz beneškega gledališča. V naslednjih dneh (do petka) pa se bodo zvrstili - Remo Ce-sarani, docent z genovske univerze (o primerjalni književnosti), Giampaolo Borghello z videmske univerze o (bestselerju v italijanski literaturi), Maria Campitelli - umetnostni kritik (o sodobni umetnosti v Italiji), Elsa Fonda z Eksperimentalnega centra kinematografije v Rimu (o odnosu med osebo in občinstvom), Stelio Spadaro z znanstvenega liceja 'G. Galilei" iz Trsta (o zgodovini Istre med prvo in drugo svetovno vojno), Enzo in Giovanni Samaritan iz Rima bosta predavala o italijanski kanconi kot samostojni literarni zavesti, Luciano Fonda, znanstveni direktor tržaškega sinhrotrona bo predaval o sinhrotronu, Arturo Fa-laschi, direktor mednarodnega centra Unido v Trstu (o genetskem inženiringu in biotehnologiji), Paola Meli z Univerze v Parmi pa bo predavala o odnosu med šolo in terciarnimi dejavnostmi.	BORIS ŠULIGOJ
Giuseppe Debernardi, direktor 28. seminarja italijanskega jezika in kulture v Kopru, ob odprtju le tega: "Če bi denar, ki se iz republiškega proračuna, iz republiških skupnosti in od drugod namenjajo raznim institucijam za uveljavljanje dvojezičnosti in za razvoj narodnosti, trošili bolj varčno in če bi s tem denarjem upravljal nek organ italijanske narodnosti, bi to lahko imelo večje učinke.
Po dolgem razmišljanju in po odločnem soočanju mnenj z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki, smo končno potrdili upravičenost zahteve italijanske skupnosti, da bi se uveljavila kot gospodarski subjekt. Priložnosti ne smemo zamuditi, temveč odločno izkoristiti podporo in pripravljenost obeh držav, za uresničitev te pobude."
Spomladi parlamentarna razprava o zakonu za jezikovne manjšine
VIDEM — Furlanski komunistični parlamentarci Silvana Fachin Schiavi, Isaia Gasparotto in Renzo Pascolat so včeraj v Vidmu priredili tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili stališče stranke glede zakonskega osnutka o zaščiti jezikovnih manjšin v Furlaniji-Julijski krajini.
Predvsem so ugotovili, da je bil omenjeni zakonski osnutek vključen na dnevni red spomladanskih zasedanj poslanske zbornice. Kljub temu, so dodali, bo potrebno sprejeti določene pobude, da bi postopek za njegovo odobritev prešel v zaključno fazo. Pred sklepnim glasovanjem je namreč v poslanski zbornici predvidena splošna razprava o posameznih členih in o možnih amandmajih. Mimo tega je KPI opozorila na nujnost po ponovni poglobljeni diskusiji o vprašanju zaščite in valorizacije jezikovnih manjšin. Gre za osrednje vprašanje, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki zadeva civilno, kulturno in družbeno rast države. Posl. Schiavi je še posebej podčrtala, da omenjeni zakon ni važen le za zaščito jezika, ampak je prava politična in demokratična izbira. Po njenih besedah bo moral predvideti tudi posege na šolskem področju z določili za usposabljanje učnega osebja. Več prostora bo moral tudi predvideti za dvojezičnost v radio-televizijski službi in za gledališke ustanove, ki prirejajo pobude in razvijajo kulturne dejavnosti za manjše jezike.
Po mnenju KPI bi moral zakon dodeliti deželam s posebnim statutom primarne pristojnosti glede vprašanj jezikovnih manjšin. O teh problemih bo KPI vložila ustrezne amandmaje, pred sestavo katerih se bo soočala z ostalimi političnimi silami. Stranka bo tudi organizirala zasedanje s sodelovanjem strokovnjakov in predstavniki strank, kulturnih združenj, šole in deželne uprave. Poleg tega je KPI izrazila željo, da bi se v to razpravo vključile tudi cerkvene oblasti.
»MODA 89« v Ljubljani: vsak si jo kroji po svoje
LJUBLJANA - Vsak si modo kroji po svoje. Banalna, a resnična ugotovitev, ki se mi je vsilila ob spremljanju uvodnega defileja 34. sejma Moda 89. Uvod v to tradicionalno prireditev, ki med drugim uvaja velesejemske pobude v tem letu, je bil vsekakor dober. Na začetni reviji ljubljanskega modnega sejma je sicer nastopilo le 51 od skupnih preko 460 razstavljal-cev, kolikor se jih predstavlja na letošnjem sejmu konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov Moda 89.
Začetek je v glavnem pripadel domačinom, saj so na defileju sodelovali pretežno slovenski razstavljalci. To je tudi razumljivo, saj je tokrat na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču prisotnih nad 180 slovenskih firm, ki predstavljajo večino. Uradno je prireditev otvoril Rado Bohinjc, predsednik Zveznega komiteja za gospodarstvo, pred njim pa je spregovoril glavni direktor Gospodarskega razstavišča Bojan Regovec.
Naglasila sta gospodarski pomen prireditve, njeno prostorsko širjenje in večjo naravnanost na tuja tržišča. Vendar pa bi za uspešnejši prodor v tujino morali skupno in posamično premostiti še marsikatero težavo. Rado Bohinjc je s tem v zvezi posebej poudaril, da je nujno potrebno izvajanje reform, v tem primeru zakona o podjetjih.
Ker je ljubljanska Moda 89, kot že rečeno, prva tovrstna prireditev v letošnjem letu, so organizatorji zbranim zaželeli tudi polno uspehov v komaj začetem letu in pa dovolj visok štan-dard, ni pozabil poudariti Bojan Regovec, da bi si od razstavljenih kreacij lahko vsaj kaj kupili.
Povedati je treba, da je bil sintetični prikaz ponudbe, se pravi kratki slavnostni defile, vabljivejši od celotne razstave, ki med drugim ob uradnem odprtju še ni bila dodelana. Na prvi modni reviji pa so na kratko predstavili ponudbe nekaterih podjetij za letošnje poletje in naslednjo zimo.
Med modeli za tople dni so bili zanimivi moški in ženski športni kosti-
mi ter pisani kompleti in obleke za ženske, katerim je bilo seveda namenjenih več kreacij kot moškim. Motilo je le dejstvo, da ni bilo razvidno, čigave so posamezne kreacije, ker je bil seznam nastopajočih napisan pred vhodom v dvorano.
Na isti reviji so organizatorji prikazali še izbor moške in ženske zimske mode. Po vsem bi modeli prej sodili v letošnjo že skoraj zaključeno sezono kot pa v naslednjo, ki bo nosila letnico 89/90. Kroji so bili po večini posrečeni, manj uporabljeno blago, vendar to poglavje sodi med težave jugoslovanske tekstilne proizvodnje. Zanimivi so bili nekateri ženski plašči in pa moški ter ženski kostimi. Posrečeni so bili klobuki in nekateri predlogi za ženska obuvala. Vsekakor dobri pa so bili nastopajoči, se pravi manekeni, prijeten pa je bil tudi nastop plesne skupine Arruba.
Okus razstavljalcev in organizatorjev pa se ne kaže samo v prikazanih modelih, temveč tudi v načinu prikazovanja. Na ta vidik je letela tudi uvodna pripomba: slovenska ljubezen do književnosti in bolj klasično obarvane glasbe je prišla na dan tudi na prireditvi, ki je bila namenjena enemu izmed najsodobnejših pojavov današnjih dni. Nastop modelov je namreč spremljala precej umirjena glasba, v glavnem priredbe znanih melodij, kretek premor na reviji pa je zapolnilo branje citata o modi slavnega francoskega ironičnega pisca Moliera.
Toliko o uvodni reviji, medtem ko je skupno o razstavljalcih težko na kratko karkoli napisati. Na Modi 89 namreč nastopajo predstavniki tako različnih proizvodnih smeri, da jih težko uvrstimo v sicer zelo obširno področje mode. Istočasno pa skupaj predstavljajo moško in žensko modo za poletno in zimsko sezono. Zato je seveda sejem, ki je namenjen prvenstveno zaposlenim na tem področju v vidu sklepanja raznoterih pogodb, težko še prijetno izložbeno okno za neprizadete radovedneže. To je sicer vtis, ki so ga po bežnem ogledu na otvoritvenem dnevu ujele nestrokovne, vendar razvajene oči.
BREDA PAHOR
Zaradi Smolletove šolske politike
Težka pot za skupni volilni nastop koroških Slovencev
Marjan Sturm
CELOVEC — Po skoraj peturni, nemalokrat dramatični razpravi so v Celovcu odprli še eno, prejkone zadnjo možnost za skupni natop koroških Slovencev na deželnih volitvah 12. marca.
Na zborovanju Platforme za drugačno Koroško ob sodelovanju vodilnih kandidatov slovenske Koroške enotne liste (KEL) je šlo za vprašanje, kakšne in kolikšne so možnosti za skupni natop na volitvah skupaj z drugimi zeleno-alternativnimi in podobnimi opozicijskimi silami. KEL je minulo sredo svojih 12 kandidatov že izvolila in hkrati sprejela programsko izjavo, katere značilnost je opredelitev zoper vsakršno zakonodajo, ki podpira narodno ali jezikovno ločevanje v koroškem šolstvu.
Ker pa so na istem zborovanju za predsednika KEL vnovič potrdili poslanca Karla Smolleta, ki je v dunajskem parlamentu glasoval za ločevalni šolski zakon, je bilo vseskozi v ospredju dolgotrajne debate vprašanje, koliko so takšna programska zagotovila verodostojna in prepričljiva. Platforma za drugačno Koroško zajema namreč dosledne nasprotnike vsakršnega ločevanja po jezikov-no-narodnostnih merilih, s tem pa tudi najhujše kritike Smolletovega ravnanja, posredno pa tudi stališča vodstva Narodnega sveta koroških Slovencev, ki Smolleta podpira in zagovarja.
Karel Smolle
Naposled je 39 udeležencev pritrdilo vprašanju, ali so za to, da bi bil prvi slovenski kandidat na skupni listi dr. Marjan Sturm, sicer tajnik Zveze slovenskih organizacij, pri čemer naj bi čez nekaj dni na skupnem zborovanju pristašev Drugačne Koroške in KEL sprejeli skupne kandidate in skupni vodilni program in nikakor ne nazadnje odločno zavrnili Smolletovo ravnanje in politiko. Samo osem glasov pa je bilo za drugo možnost - da spričo pridržkov do verodostojnosti KEL le-te ne podprejo, marveč dejavno spremljajo volilno kampanjo in se naposled odločijo, ali bodo KEL s svojimi glasovi podprli ali ne.
Prvi kandidat KEL, pliberški učitelj Erič Kert se je zavzel za strnjen natop Slvoencev na deželnih volitvah 12. marca, saj je to zgodovinska možnost, da družno nastopijo vsi Slovenci, ki so za politično samostojnost in sicer ob sodelovanju s podobno mislečimi nemško govorečimi Korošci. Tudi v KEL je močna bojazen pred nadaljnjo razcepitvijo v vrstah koroških Slovencev. In nemalo ljudi v KEL se prav tako ne strinja s Smolletom, kar zadeva ločevanje v šolstvu in sicer. Pred očmi je treba imeti ohranitev in razvoj slovenskega življa - sicer bo Slovencev na Koroškem v prihodnje še mani-	JOŽE ŠIRCELJ
FRIULIA S.pi.
DEŽELNA FINANČNA DRUŽBA FURIANIIE - IULIISKE KRAJINE
3 ŠTIPENDIJE
za pridobitev naziva »Master« na ekonomsko-finančnem področju
Deželna finančna družba FRIULIA S.p.A. razpisuje natečaj za dodelitev 3 štipendij mladim diplomirancem iz ekonomije in trgovinstva (ali iz ekonomskih in bančnih ved) in inženirstva za študijsko izpopolnjevanje na ekonomsko-finančnem področju. Izpopolnjevanje bo potekalo v obliki obiskovanja tečajev nivoja »Master« na univerzah ali specializiranih inštitutih v Italiji ali tujini. Za obiskovanje tečajev v tujini se zahteva primerno znanje angleščine (in če je potrebno, tudi francoščine).
Na natečaju lahko sodelujejo mladi italijanski državljani, s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini, ki so diplomirali na italijanskih univerzah ali enakovrednih ustanovah z najmanj 105/110 ali enakovredno oceno, ki so odslužili vojaški rok in ne bodo imeli več kot 30 let na dan, ko bo potekel rok za vložitev prošenj za sodelovanje na tem natečaju.
Štipendije bodo krile stroške za vpis in obiskovanje tečajev. Poleg tega pa bo odobren še forfetarni znesek za kritje stroškov bivanja v kraju študija.
Štipendisti morajo obiskovati tečaje na tisti univerzi ali inštitutu, kjer bodo opravljali specializacijo. Štipendisti se morajo tudi obvezati, da bodo po končanem izpopolnjevanju vsaj 24 mesecev sodelovali s FRIULIO S.p.A. ali s podjetjem, ki bo po godu tudi Friulii. Način in obliko sodelovanja bo določila FRIULIA.
Prošnjam za sodelovanje na natečaju morajo kandidati dodati svoj življenjepis in vse podatke v zvezi z opravljenim študijem. V njih je treba navesti tudi morebitne poklicne izkušnje. Prošnje je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 15. februarja 1989 na sledeči naslov:
Finanziaria Regionale FRIULIA S.p.A. Concorso borse di studio - Segreteria generale
ULICA TRENTO 2 — 34132 TRST
Na včerajšnjem vrhu pokrajinskih tajništev
Sporazum večinskih strank o podpredsedstvu Pokrajine
Problem podpredsedniškega mesta na Pokrajini je torej rešen. Sporazum med večinskimi strankami je bil dosežen na včerajšnjem sestanku petih pokrajinskih tajništev, ki so soglasno potrdila, da naj podpredsedniško mesto pripade republikancu Cervesiju, kot so to predvidevali upravno-politični dogovori, na osnovi katerih sta bili sestavljeni občinska in pokrajinska uprava. Demokristjanskemu odborniku Cannoneju, ki je med glasovanjem o novih odbornikih prejel največ glasov in tako avtomatsko postal starejši odbornik — kar je na Pokrajini isto kot podpredsednik — pa bodo poleg resorjev, ki jih že ima, podelili tudi pristojnosti za ceste in prevoze.
Na ta način je bila torej odpravljena ena večjih težav, ki so v zadnjih tednih zaostrovale odnose med strankami upravne večine. Kot je znano, je deželni nadzorni odbor celo razveljavil podelitev resorjev na Pokrajini, ker je bilo v ustreznem sklepu pokrajinskega sveta vključeno tudi imenovanje Cerve-sija za podpredsednika, medtem ko zakon te funkcije ne predvideva. Da bo lahko pokrajinski odbor pol-nomočen, pa bodo potrebni še nadaljnji upravni koraki: najprej odstop Cannoneja in socialistične-
ga odbornika Martinija (ki je ob izvolitvi za odbornika prav tako prejel več glasov kot Cervesi), nato pa ponovna izvolitev obeh, medtem ko, kot kaže, ne bo potrebno novo glasovanje tudi za ostale člane pokrajinskega odbora. Teh formalnosti pa ni bilo mogoče opraviti že na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ker vprašanja niso pravočasno vključili v dnevni red. Prav zato bodo ureditvi pokrajinskega vrha posvetili prihodnjo sejo sveta, ki bo 27. t. m.
Predsednik pokrajinske uprave, socialist Dario Crozzoli, je izrazil zadovoljstvo zaradi sporazuma, ki bo po njegovem omogočil odboru, da deluje »v ozračju popolne kole-gialnosti«. Te kolegialnosti resnici na ljubo ni bilo kdovekako videti v vsej zapleteni zadevi, ko je vsaka stran skušala iztržiti kar največ od nastale situacije. Sama KD, kot je znano, je v zameno za odstop svojega odbornika Cannoneja zahtevala neke "protivrednosti", ki jih je tudi dosegla z dodelitvijo dodatnih pristojnosti svojemu predstavniku. Pač pa je ostala brez učinka zahteva socialistov, da bi ponovno odprli pogajanja o celotnem pokrajinskem vrhu, tako da bo moral njihov zastopnik Martini vsaj tako kaže — odstopiti "zastonj".
Sindikat CGIL postavil zahteve za reševanje položaja v Miljah
Huda ekonomska, socialna in politična kriza v Miljah, ki jo je v zadnjih mesecih še poglobila nesposobnost občinskega sveta, da bi oblikoval stabilno upravno večino, je bila v preteklih dneh predmet srečanja tajništev tržaškega in miljskega sindikata CGIL, iz katerega so izšle štiri osnovne zahteve. Prva zadeva vprašanje splošnega razvoja občine, in sicer z uresničitvijo turističnih načrtov, z industrializacijo območja pri Orehu in z reševanjem brezposelnosti ter spodbujanjem zadružništva. Druga zahteva se nanaša na občinske storitve, kjer je potrebno rešiti problem vode in metanizacije, ustanovitve zdravstvenega in socialno-skrbstvenega okrožja ter razširitve službe pomoči ostarelim. Tretja je zahteva po večji skrbi za okolje, še zlasti v zvezi z odlagališči za odpadke, četrta pa se nanaša na občinski aparat. Pri tem sindikat zahteva izdelavo tako imenovanega protokola sindikalnih odnosov, ki naj omogoči globoko racionalizacijo in kvalifikacijo celotnega občinskega aparata. In prav na osnovi teh štirih temeljnih zahtev poziva CGIL miljski občinski odbor k takojšnjemu soočanju z vsemi konfederalnimi sindikalnimi organizacijami.
Na tiskovni konferenci obračun lanskega delovanja
Katinarska bolnišnica ena najboljših zdravstvenih struktur v naši deželi
Bolnišnica na Katinari bo brez večjih težav lahko nosila breme tržaškega zdravstva tudi takrat, ko bo delovanje glavne bolnišnice zaradi nujnih preureditvenih del okrnjeno. To je najspodbudnejša ugotovitev, ki jo je na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so podali obračun lanskega delovanja katinarske bolnišnice, izrekel predsednik njenega nadzornega odbora Giuseppe Pangher. Katinarska bolnišnica je namreč kljub še nekaterim nerešenim problemom dobro prestala »vajeniško« dobo (odprli so jo pred petimi leti) in se uveljavila kot ena od najpomembnejših zdravstvenih struktur v deželi.
Vodstvo bolnišnice — že omenjeni Pangher, zdravstveni ravnatelj Passoni, upravni ravnatelj Guadagni, inž. Bravar od službe za bioinženirstvo, vodja tehničnega sektorja inž. Vidulich ter primariji Simeoni, Mocavero in Dalla Palma — je na tiskovni konferenci orisalo različne aspekte delovanja bolnišnice. Pangher je na začetku povedal, da je »produktivnost« bolnišnice znatno porasla, zlasti zaradi poenostavitve upravnih postopkov. Po deželnem zakonu, ki so ga odobrili lani, so namreč nekatere pristojnosti prešle z upravno-političnega na tehnično vodstvo, kar je seveda omogočilo večjo samostojnost posameznih bolnišnic, predvsem pa večjo hitrost pri nakupovanju zdravstvenih naprav in reševanju notranjih tehničnih in zdravstvenih vprašanj. Nova organizacija dela omogoča tudi podjetniško vodenje bolnišnice, tako da so organizacijo nekaterih storitev poverili zasebnim tvrdkam. »Upravna decentralizacija sicer še ni obrodila vseh predvidenih sadov,« je dejal upravni ravnatelj Guadagni, »vendar menim, da smo že pripravljeni na naslednji korak, in sicer na predvideni vsedržavni zakon, ki bo uvedel še večjo samostojnost posameznih ustanov.«
Večja upravna samostojnost je seveda prispevala k izboljšanju zdravstvenih storitev. Lani so okrepili službo za prvo pomoč in začasno opazovanje, ki je začela delovati kot neke vrste filter. V katinarsko bolnišnico se je po zdravniško pomoč zateklo namreč skoraj 42 tisoč bolnikov, na zdravljenje pa so jih sprejeli samo 17.899 (kar predstavlja 44,7 odstotka vseh bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnicah tržaške pokrajine) in tako skrčili stroške za nepotrebno hospitalizacijo. Visoko število bolnikov, ki se je zateklo v katinarsko bolnišnico, pa priča tudi o dejstvu, da so se Tržačani končno navadili na novo bolnišnico, ki je iz zgodovinskih in kulturnih predsodkov v začetku niso sprejeli za svojo.
Največja problema predstavljata vsekakor še vedno visoko število ostarelih bolnikov, ki ne najdejo primerne zdravstvene oskrbe drugod (še zlasti poteih, ko so ukinili oddelek za nepremične in kronične bolnike), in pomanjkanje kirurgov, zaradi česar v bolnišnici ne morejo zagotoviti niti stalnega dežurstva.
Lani pa se je katinarska bolnišnica obogatila s omemb-nimi novimi aparaturami, kakršne imajo le malokatere javne zdravstvene ustanove. Med njimi so tomograf z magnetno resonanco, ki omogoča natančnejšo diagnozo možganskih in živčnih bolezni, naprava za arhiviranje in oddajanje digitalnih podob PACS (s katero lahko posredujejo podatke tudi drugim bolnišnicam), avtomatični števec krvnih telesc in laserske aparature za kirurške in mikrokirurške operacije. Laserska kirurgija je zelo pomembna, ker ne oškoduje
tako velikih telesnih površin kot klasični kirurški posegi in na ta način zmanjšuje tudi dobo okrevanja. Kmalu pa bo bolnišnica imela še dve zelo pomembni aparaturi, in sicer drobilec ledvičnih in žolčnih kamnov z zunanjo aplikacijo (v Italiji je 50 takšnih aparatur, samo sedem pa jih je v javnih bolnišnicah) in stereotaktične priprave za diagnozo in terapijo možganskih bolezni in bolezni dojk. (bg)
Danes možna omejitev vode
Podjetje ACEGA sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju danes lahko prišlo do omejitev dobave vode v ulicah Biasoletto, Mauro-ner, Machlig, Archi, Chiadino, Porta, Buonarroti, Del Mestri, Scaglioni in Pace da Vedano, in sicer med 8.30 in 14.30. Hkrati bo v višjih nadstropjih stavb v Rocolu možno znižanje vodnega pritiska. ACEGA priporoča uporabnikom, naj iz previdnosti uporabljajo vodo v pitne namene šele potem, ko so jo prevreli.
pismi uredništvu
Zakaj si prizadevamo za rešitev šole Kette?
Spoštovani,
pišemo Vam v odgovor na Vaš članek z dne 9. 1. 1989 in na pismo cenjene gospe Danjele Birse z dne 13. 1. 1989, saj smo kot učitelji šole Kette prizadeti tako zaradi nekaterih netočnosti iz članka, kakor tudi zaradi marsikatere trditve gospe Birse.
O članku bi samo pripomnili, da je malce prehud izraz, da so starši »lovili« otroke. Bolj vmesno bi bilo zapisati, da so prepričevali ostale starše, naj bi vpisovali svoje otroke v šolo Kette.
Smo pa v velikih težavah, da bi s primernim pridevnikom označili pismo gospe Birse. Že glede prvega odstavka njenega pisma nas čudi, da se gospa še ni odločila, kam bo vpisala svojega otroka, saj je na sestanku dne 15. 12. 1988 izjavila, da namerava vpisati svojega otroka v celodnevno šolo pri Domju, ker se bo v kratkem preselila v Dolino, v hišo, ki jo je gradila skozi vso mladost. To pomeni, da res ni imela že poprej nobenega namena vpisati otroka v šolo Kette. Torej, čemu to pismo?
Gospa trdi, da ima šola Kette učilnico v prvem nadstropju, da se razločno sliši ropotanje vozil ter da nima dvorišča. Predvsem bi rekli, da ima šola Kette že od svoje ustanovitve učilnice v prvem nadstropju. Ta šola — kakor tudi vse druge šole našega ravnateljstva ima razrede, ki so podvrženi ropotanju prometa, kar pa v 40 letih od njene ustanovitve ni ogrozilo kvalitete pouka za cele generacije slovenskih šolarjev.
Nasprotno s tem, kar trdi gospa, razpolaga šola kar z dvema dvoriščema, kjer se otroci mirnodušno in sproščeno igrajo. Po želji se lahko poslužujejo tudi bližnjega ljudskega vrta.
Nihče ni zvrnil na gospo Birso odgovornosti za reševanje šole Kette. Menimo pa, da ni potrebno doseči visokih vrhov na inteligenčni lestvici za dognanje, da o vpisu otrok na osnovno šolo odločajo samo in izključno starši, ki so za to moralno in narodnostno odgovorni.
Nato je gospa podala svoje ugotovitve o demotivaciji, nedovzetnosti in nesposobnosti profesorjev in predvsem ravnateljev na slovenski višji šoli. Menimo, da je tako posploševanje žaljivo do premnogih oseb, še posebno pa za tisto osebo, ki se je tako izrazila.
Nesmiseln je tudi njen občutek, da se je položaj še poslabšal, sedaj, ko je prišla v stik z osnovno šolo kot mati, in to na osnovi enega samega sestanka na posvetovalni ravni.
Najbolj kočljivo vprašanje gospe Birse pa je, ali je šest prvošolčkov sploh šola.
Pred leti so si učitelji in drugi kulturno zavedni Slovenci prizadevali, da bi ustanavljali slovenske šole, pa čeprav z majhnim številom učencev, ki so bili temelj za nadaljnji razvoj šole. Vsaki zdravi pameti je pač jasno, da je možno zapirati šole z veliko lahkoto, medtem ko je njihovo ustanavljanje neprimerno težje. Seveda narodnostna nuja ne sme biti v škodo otrok, ki so glavni in osnovni dejavnik šolskega življenja.
Glede števila učencev v razredu nam tako pedagoška teorija kot dolgoletne izkušnje dokazujejo, da imajo učenci iz maloštevilnih razredov boljše pogoje za osvajanje učnih snovi.
Med neštetimi cvetkami, ki so prisotne v pismu gospe Birse pa zasluži veliko pozornost trditev, da je v dvomu, kam bi vpisala svojega otroka, da bi ne padel v roke kakega nesposobnega učitelja. Oproščamo se gospe Birsi, toda šola pač ni gledališče, kjer
so imena izvajalcev znana že predčasno. To ni nikoli obstajalo, kar pa ni motilo staršev, da bi premišljali, za katero šolo bi se odločili. Glede šole Kette pa smo lahko samo ponosni, da so jo obiskovali znani in ugledni Slovenci.
Krivična je tudi trditev, da nihče ni nikoli pomislil na ustanovitev celodnevne šole v samem mestnem središču. Namesto celodnevne šole, ki ni ustrezala željam vseh staršev, smo uspešno uvedli podaljšani pouk, ki je deloval do lanskega leta. V popoldanskih urah so se vršile na šoli različne integ-rativne dejavnosti: fotografija, angleščina, informatika, likovna in gibalna vzgoja. Učenci so tudi obiskovali tečaj plavanja v bazenu. V zimskem času so hodili na smučarske tečaje. Očitno se gospa ni pozanimala za delovanje te šole in je zato izrekla neosnovana mnenja.
Glede trditve, kaj počenjajo slovenski funkcionarji na šolskem področju, lahko zagotovimo gospe Birsi, da
opravjajo svojo dolžnost vestno in prizadevno. Po tolikih odgovorih pa bi radi postavili cenjeni gospe vprašanje: »Vemo, da je gospa Birsa zaposlena v slovenski kulturni ustanovi, ki ima nalogo, da dviga kulturno raven v zamejstvu. Je gospa edini primer pri tej organizaciji in v tem primeru sprašujemo, kaj ona tam sploh počenja — ali pa je to splošna miselnost ustanove, in v tem primeru se sprašujemo, če so naša prizadevanja za ohranitev slovenskih šol v mestnem središču sploh smiselna?
Učitelji šole DRAGOTIN KETTE
Kdo naj reši šolo Kette?
Spoštovano uredništvo!
Ko sem v petek, 13. t. m., prebral v Vašem listu pismo gospe Danjele Birse o problemu obstoja mestne šole Dragotin Kette, sem bil presenečen zaradi protislovnosti in nekritičnosti njenih trditev.
Gospa Birsa sama priznava, da bi ji bilo prav iz praktičnih razlogov, da vpiše svojega sinčka v prvi razred osnovne šole Kette, v isti sapi pa zatrjuje, da bi s to izbiro »prisilila otroka obiskovati razred v prvem nadstropju, izpostavljen ropotu mestnega prometa in v družbi samo petih sošolcev.«
Dovoljujem si pripomniti, da bo večina tržaških prvošolcev strogega mestnega centra obiskovala šolo v podobnih, če ne v slabših razmerah. Tudi dejstvo,
da bi njen otrok imel samo pet sošolcev v samostojnem prvem razredu, ni prav nič negativno; nasprotno! V takem razredu bi imel otrok vse možnosti, da razvije svoje dispozicije, saj bi se učitelj lahko posvetil vsakemu učencu posebej in stalno spremljal njegov psihofizični razvoj. Žal, nimajo vsi prvošolci takih možnosti izobraževanja! Lani je npr. vsaj ducat naših šol imelo v prvem razredu manj kot šest učencev in še ti so bili priključeni drugemu razredu!
Res, da je bila letos osnovna šola Kette okrnjena na en sam razred, ni pa rečeno, da ne bo zopet zaživela v prihodnjih letih. Pri tem imajo seveda starši največjo odgovornost. Noben slovenski učitelj, ravnatelj ali šolski organ ne
more namreč prisiliti očeta ali mater, naj vpiše svojega otroka v to ali drugo šolo! Ce ni vpisanih dovolj otrok za določen razred, morajo oblasti razred ukiniti; v tem primeru bi osnovno šolo Kette zaprli in Slovenci bi izgubili edino šolo v strogem mestnem središču. Iz navedenega pisma je razvidno, da je gos-pej Birsi vseeno, če se to zgodi, saj sama izjavlja, da je »nič ne briga, koliko slovenskih šol imamo.«
Absurdne in kritične so tudi sodbe, ki jih gospa Birsa izreka tako kategorično na račun slovenskega učnega in vodilnega kadra, saj trdi, da »je ugotovila veliko demotivacijo, nedovzetnost in nesposobnost profesorjev in ravnateljev.« Dovolj bi bilo citirati Pavla Strajna, znanega poznavalca naših šolskih razmer, ki je v letošnjem Jadranskem koledarju napisal sledeče:
»...Pozitivne premike v slovenskem šolskem dogajanju je treba iskati na področju konkretne angažiranosti slovenskih šolnikov in družbenih organizacij.... Med pozitivne dejavnike je treba vključiti tudi delovanje slovenskega odseka IRRSAE, ki daje važen prispevek razvoju slovenske šole... Kakovost slovenske šole bogatijo redni seminarji za šolnike... Poleg nenehne skrbi, da bi šola ostala povezana z inovativnimi premiki v širši družbi, se je letos začelo na slovenskih šolah uvajanje eksperimentalnih programov... Glavni vtis, ki ga daje razvoj slovenske problematike pri nas v zadnjem letu, bi lahko strnili v izraz "odpiranje"«. Do tu Pavel Strajn.
Glede trditve gospe Birse, da je opazila, da je premalo politične volje za reševanje naših šolskih vprašanj, bi pa moral pripomniti, da imamo, žal, premalo političnega vpliva na sedanje vladne stranke in da ne razpolagamo niti s samostojnim šolskim okrajem.
Ob zaključku bi pozval starše, naj kar brez skrbi vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovne šole Kette, kajti poleg moralne dolžnosti, se morajo tudi zavedati, da slovenska šola z izobraževanjem v slovenskem in italijanskem jeziku odpira dijakom v teh obmejnih krajih večje možnosti zaposlovanja v Evropi XXI. stoletja. Seveda morajo šoli pomagati družina in družbene organizacije, da se vzgoj no-izobraže valni smotri čimbolj e uresničijo.
Prof. EGIDIJ KOŠUTA
Slovenska skupnost o oskrunitvah spomenikov
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je v prejšnjih dneh naslovil na predsednika deželnega odbora Biasuttija pisno vprašanje v zvezi ž nedavnimi mazaškimi akcijami po naših vaseh. »Gre za globoko žalitev krajevnega prebivalstva, ki je s prostovoljnim delom zgradilo spomenike in obeležja NOB,« podčrtuje predstavnik SSk, ki se istočasno polemično sprašuje, zakaj tržaška občinska uprava doslej še ni očistila oskrunjenih spomenikov in odstranila žaljivih napisov. Brezigar poziva zato predsednika Dežele, naj poseže pri pristojnih varnostnih telesih za zaščito spomenikov in tudi pri tržaški Občini, da bi počistila oskrunjena obeležja.
V Dolini zavrnili lepake
Občina Trst »pozabila« na strešice
Dolinski župan Edvin Švab je včeraj vrnil tržaški občinski upravi lepake, na katerih so natisnjene kandidatne liste za jutrišnje volitve za obnovitev glavne skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote. »Uradna imena nekaterih slovenskih kandidatov so bila namreč napisana brez strešic, kar pomeni, da so kandidatne liste nekaterih strank nepopolne oziroma napačne,« je svojo potezo utemeljil Švab, ki je plakate vrnil volilnemu uradu tržaške Občine, ker je le-ta po zakonu pristojna za organizacijo in potek jutrišnjih volitev.
Za obnovitev glavne skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote so pokličani vsi svetovalci občin naše pokrajine. Skupščini je doslej predsedoval listar Camber, novoizvoljeno telo pa mora na prvi seji izvoliti upravni svet te krajevne ustanove za zdravstvo. Temu organu je doslej predsedoval socialist Bevilacgua, na podlagi političnega sporazuma med strankami pokrajinske koalicije, pa bo to mesto sedaj po vsej verjetnosti pripadalo Listi za Trst.
Mnenje z včerajšnjega srečanja na pobudo SSŠ
Racionalizacija slovenskih šol ni v skladu z obstoječimi zakoni
Sindikat slovenske šole je priredil včeraj v Gregorčičevi dvorani razširjeno sejo, na katero je povabil ravnatelje in namestnike ravnateljev osnovnih šol, ravnatelje nižjih srednjih šol, predstavnike Enotnega šolskega odbora, predstavnike področnih in zavednih svetov ter drugih vzgojno-izobra-ževalnih organanizacij. Osrednja točka srečanja je bila razprava o racionalizaciji šolske mreže, ki naj bi za slovenske šole na Tržaškem predvidela združitev šentjakobskega in svetoi-vanskega didaktičnega ravnateljstva, za nižje srednje šole pa združitev ro-janskega in nabrežinskega ravnateljstva. Srečanja so se udeležili tudi nekateri člani Deželne komisije za vprašanja slovenske šole.
Po daljši razpravi so se udeleženci, zedinili, da se o tem vprašanju mora kot najbolj reprezentativni institucionalni organ izreči Deželna komisija za vprašanja slovenske šole, ki se bo sestala jutri na šolskem nadzorništvu. Njej v vednost so udeleženci včerajšnjega posvetovalnega srečanja sprejeli mnenje, da slovenske šole urejujejo mednarodne pogodbe in posebni zakoni ter da je zato racionalizacija šolske mreže in krčenje ravnateljstev ter delovnih mest nesprejemljivo.
Na sliki (foto Križmančič) srečanje šolnikov v Gregorčičevi dvorani.
Kovinarji UILM kritično o AU
Tajništvo kovinarskega sindikata UIL je zavzelo ostro kritično stališče do omahljivosti in javnih izjav nekaterih osebnosti glede predaje škedenjske železarne zasebnikom. Čas je, da vsak glede na lastno vlogo prevzame svojo odgovornost - beremo v komunikeju - in da se torej skličejo pogajanja, ki jih sindikat UILM že dolgo terja. Na njih bo potrebno dokončno razčistiti vprašanja industrijskega projekta, oblike nove družbe, investicij, zaposlitvene ravni in sindikalnih odnosov.
Interpelacija SSk o slovenski šoli
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj predložil predsedniku Dežele Biasuttiju razčlenjeno interpelacijo v zvezi z načrtovano racionalizacijo šolske mreže na Tržaškem, s posebnim ozirom na položaj slovenskih šol. Načrt šolskega skrbništva, ki med drugim določa združitev dveh didaktičnih ravnateljstev, in sicer pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu ter združitev ravnateljstev nižjih srednjih šol Fran Erjavec (Rojan) in Igo Gruden (Nabrežina), je po Brezigarjevem mnenju nezakonit in neprimeren.
Načrt je nezakonit, podčrtuje predstavnik SSk, ker je v marsičem v nasprotju z Londonsko spomenico, ki zagotavlja šolam s slovenskim učnim jezikom poseben juridični status, in tudi z državnima zakonoma iz leta 1961 in 1973 (znani normativ Belci-Škerk). Brezigar pri tem izrecno omenja tudi Osimski sporazum, ki se v osmem členu zavzema za ohranitev vseh norm, ki so jih sprejeli in jih izvajajo na podlagi Londonske spomenice. Šolsko skrbništvo se glede postopka ni predhodno posvetovalo z deželno komisijo za vprašanja slovenske šole, kot določa zakon iz leta 1973, in tudi ne s krajevnimi upravami in s pristojnimi šolskimi telesi. Pokrajinski šolski svet je bil sicer seznanjen s tem planom, v tem telesu pa ni zastopana slovenska šola, in to zaradi znanega bojkota volitev. Zato bi bilo primerno, da bi skrbništvo vprašalo za mnenje področna sveta didaktičnih ravnateljstev oziroma posamezne zavodske svete.
Brezigar je končno mnenja, da bi morebitna združitev rojanske in nabrežin-ske srednje šole povzročila veliko težav, tudi zato, ker se šoli nahajata v dveh različnih občinah. Med njunim teritorijem, ča ga lahko tako imenujemo, pa se nahaja še ena nižja sredna šola, in sicer proseška, ki ima podružnico tudi v Križu. »Zato res ne vidim, kako si šolsko skrbništvo zamišlja v takih pogojih poenotenje teh dveh šolskih stvarnosti,« podčrtuje Brezigar, ki poziva predsednika deželne uprave Biasuttija, naj glede tega načrta čimprej poseže pri tržaškem šolskem skrbništvu in če je potrebno tudi pri ministru za šolstvo Giovanniju Galloniju.
Obvestilo Pokrajine
Do konca meseca čas za predložitev prošenj za prispevke
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da 31. januarja letos zapade rok za predstavitev prošenj za prispevke, ki jih določajo naslednji državni zakoni: zakon št. 68 (z dne 8. 9. 1981) o »Deželnih posegih za razvoj in razširjanje kulturnih dejavnosti«; zakon št. 15 (z dne 1. 6. 1987), spremenjen z zakonom št.
39 (z dne 18. 11. 1987) o »Deželnih posegih za promocijo kulture miru in kooperacije med narodi«; zakon št. 49 (z dne 11. 6. 1983) o »Deželnih posegih za izvedbo tečajev glasbenega usmerjevanja zborovskega, instrumentalnega in godbenega tipa«.
Zainteresirane ustanove in kulturna združenja oziroma društva lahko dvignejo besedila okrožnic, ki tolmačijo navedene zakone, pri vratarjih pokrajinskih sedežev na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ul. S. Anastasio 3. Za vse podrobnejše informacije pa se lahko zglasijo pri pokrajinskem uradu za kulturne dejavnosti in knjižničarske službe v Ul. S. Anastasio 3 (3. nadstropje), in sicer vsak delavnik med 8. in 14. uro.
Tržaška sodnika sta se vrnila iz ZDA
Namestnik državnega pravdnika Oli-viero Drigani in pretor Piervalerio Rei-notti sta se v nedeljo zvečer vrnila iz Združenih držav, kjer sta se srečala s svojimi kolegi in New Yorka in Los Angelesa. Včeraj dopoldne sta že oba sedela v svojem uradu. Zakaj sta se odpravila v Ameriko, ni znano. Po vsej verjetnosti sta hotela ugotoviti, ali je Alessan-dro Moncini kršil tudi zakone italijan-
hotel izdati ničesar in se je skliceval na sodno tajnost, Drigani pa je povedal le nekaj skopih besed. Novinarjem je izjavil, da je šlo za izredno pomembno in "delikatno" preiskavo, zato se je bilo treba osebno prepričati, kako so potekali dogodki.
skega kazenskega zakonika. Pretor Reinotti včeraj ni
Podaljšali razstavo na Pomorski postaji
Glede na precejšnje zanimanje javnosti, še posebno za vodene šolske obiske, se je uprava Avtonomne pristaniške ustanove odločila podaljšati do 31. januarja razstavo arhitekta Um-berta Nordia in slikarja Rudolfa Kal-vacha na Pomorski postaji. Kot kaže je zbudila razstava velik interes, saj opozarja na dve osebnosti, ki sta imeli v svojem času precejšen pomen za tržaško kulturno življenje.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Lucija Sancin vd. Žerjal
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči: sin Dani ter hčeri Silvana in Nerina z družinami, vnuk Wal-ter s Klaro in malima Saro in Moniko, vnukinje Katja s Sandrom in Martinom, Cinzia, Irene, Patrizia in Moira ter drugo sorodstvo.
Dolina, 17. januarja 1989
Žalovanju se pridružuje
družina Fontanot
Ob izgubi drage Lucije Žerjal izreka družini iskreno sožalje
Zveza žena Dolina
Ob smrti tov. Lucije Sancin vd. Žerjal izreka občuteno sožalje tovarišema Danimirju in VValterju ter ostalim svojcem
sekcija KPI občine Dolina
Tragedija se je zgodila včeraj pozno popoldne v Ulici Gambini 35
Ob pomanjkanju kisika starostnika ob življenje
Marina Bencich vd. Piccini
Marina Bencich vdova Piccini, po rodu iz Motovuna, bi čez nekaj mesecev imela 86 let, Mario Mignacca pa 72. Že več let sta živela skupaj, v prijetno urejenem stanovanju v Ulici Gambini 35. Dramatično naključje je hotelo, da sta včeraj tudi skupaj umrla. Njuni trupli sta prva odkrila hčerka pokojnice Mimma in svak Luciano. Mamo, ki se je prav včeraj vrnila iz
Mario Mignacca
glavne bolnišnice, je hči Mimma popoldne večkrat klicala po telefonu, a ker ni bilo odgovora, se je nekaj pred 21. uro odpravila na njen dom.
V stanovanje je prvi vstopil njen mož. Takoj je občutil izredno močno vročino, ki mu je jemala dih. Nato je sledilo srhljivo odkritje: Marina Bencich je mrtva ležala na postelji v spalnici, na sebi je imela kombinežo in
spalno haljo, Mario Mignacca pa se je zgrudil na kuhinjska tla. Tudi on je bil pripravljen za noč, saj je bil oblečen v pižamo in haljo. Da se je Marina Bencich hotela rešiti smrtne nevarnosti, daje misliti lega njenega trupla: noge je že uspela položiti na tla, slabost pa ji je zatem onemogočila, da bi se dvignila iz postelje in odprla bližnje okno.
Kaj je povzročilo smrt priletnih upokojencev? Zdravnica Rdečega križa Marinella Lucca je v potrdilu o smrti zapisala dve možnosti: zastrupitev z ogljikovim monoksidom ali pomanjkanje kisika. Toda kaj se je v resnici zgodilo v stanovanju? Ogrevala ga je centralna peč na metan, ki je v trenutku, ko so na kraj nesreče prihiteli gasilci, popolnoma v redu delovala. Tako svak kot gasilci in policijski agenti niso zasledili ostrega duha po metanu. V stanovanju so gorele luči, okna (običajne izdelave) so bila tesno zaprta, vendar vanje niso bili nameščeni prezračevalniki. Prav to pa je bilo verjetno usodno za starostnika.
Marina Bencich se je v soboto zatekla v glavno bolnišnico, ker je imela težave s pritiskom in ožiljem. Njena hči je sinoči povedala, da se je mati dobro opomogla in da se je z njo zadnjič pogovarjala včeraj v bolnišnici okrog 14. ure, ko so ji zdravniki napovedali, da bodo mater v popoldanskih urah prepeljali z rešilcem RK domov. Bencicheva je dejansko bila doma že pred 16. uro, saj se je takrat javila sosedi Lucii Treleani in ji povedala, da je spet doma in da se počuti dobro. Treleanova je okrog 18. ure pomislila, da je ponedeljek in da so torej vse trgovine zaprte. Kaj, če bi soseda želela krožnik juhe? Na sosedina vrata je začela trkati okrog 18. ure, a brez uspeha. S trkanjem je nadaljevala vse do 20. ure, ko jo je poklicala hči pokojnice, ki je bila zaskrbljena, ker mati ni odgovarjala na telefon. Po teh podatkih se torej da sklepati, da sta upokojenca bila brez moči že po dve uri potem ko ju je Treleanijeva pozdravila. Je mogoče, da je metan v dveh urah tako močno izgoreval in da je porabil ves kisik v stanovanju? Primerov smrti zaradi pomanjkanja kisika ne manjka, vendar take tragedije so se zgodile potem ko je peč gorela vso noč... Edini odgovor je verjetno v možnosti, da je Mario Mignacca, v pričakovanju bolne Marine, močno
Nad avtomobili so se znesli tudi vandali
Avti priljubljena tarča tatov
Vandali in tatovi so v noči med soboto in nedeljo vzeli na muho avtomobile in povzročili precejšnjo gmotno škodo njihovim lastnikom. V Ulici Ghega je neki avtomobilist našel na vetrobranu svojega vozila listek z napisom "Združenje proti smogu". Sprva je mislil, da se je hotel kdo le nedolžno pošaliti, zato je papir zmečkal in ga vrgel v koš za smeti. Čez nekaj minut pa je besen ugotovil, da je bila šala res neslana. Neznanci so mu namreč prerezali vse štiri gume avta. Podobno neprijetno presenečenje je čakalo včeraj zjutraj vsaj 15 lastnikov avtov, ki so parkirali v ulicah mestnega središča.
Tudi tatovi v noči med soboto in nedeljo niso držali križem rok. V raznih Policijskih uradih se je včeraj zglasilo več kot 20 avtomobilistov, ki so se pritožili, da so tatovi vdrli v njihova vozila in odnesli radio, ročno torbico, denarnico, dokumetne, ključe itd. Nekemu mlademu Ljubljančanu so včeraj ukradli tudi Popolnoma nov golf. Fant je dopoldne parkiral avto na Nabrežju, ko pa se je vrnil, da bi se odpeljal proti domu, golfa ni bilo nikjer. Sprva je "upal", da so mu ga odpeljali mestni redarji.
Karabinjerji iz Milj so preteklo noč zasačili tri avtomobilske tatove, ki so se vozili po cesti proti Lazaretu, in jih odpeljali v koronejski zapor. Dvema bo sodil sodnik za mladoletne, saj sta stara komaj 14 in 16 let, o usodi 19-letnega Zorana Jevimoviča iz Kragujevca pa bo odločal pretor. Mladi nomadi so ukradli avomo-bil v nedeljo ponoči. Zamikal jih je fiat 124, ki je bil parkiran v Ulici Felluga 8 Prav pred hišo lastnika Anselma Borsattija. Njihovo potovanje na ukradenem avtomobilu pa se je kaj hitro zaključilo...
kuril ves dan, ne da bi poskrbel za prezračenje stanovanja.
Prve izsledke o vzrokih nesreče je
sodnikom je ukazal sodno obdukcijo, ki naj ugotovi točne vzroke smrti. Policijski funkcionar pa ni imel dvomov, da je šlo za nesrečo. Če bi šlo za dvojni samomor ali nasilno obliko smrti, bi namreč morali biti vidni indici, ki
sinoči vodil dežurni funkcionar polici je dr. Abbate. Po posvetu z dežurnin
Peč za centralno ogrevanje v stanovanju v Ul. Gambini 35
pa jih v stanovanju Marine Bencich in Maria Mignacca, kljub skrbni preiskavi, ni bilo. Tako pokojničina hči kot-sosedje so nadalje povedali, da sta bila pokojnika pri moči, polna življenja in brez večjih skrbi. Sosedje so celo poudarili, da se je pokojnica bala plina in da je popoldne, ko je običajno legla k počitku, vedno izključila kurjavo.
NADJA FILIPČIČ
Zapustil nas je naš dragi mož in vzgledni oče
Aleksander Skerlavaj
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo žena Thea, sin Andrea in hčerka Roberta, mama Zora, brat Paolo in drugo sorodstvo.
Dragi SANDRO!
Ostal boš vedno v našem spominu Milena, Mario, Roberto in Zdenka Petaros
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.	^
Boršt, Opčine, 17. januarja 1989
Žalovanju se pridružuje Tatjana.
Ob težki izgubi Sandrota izrekamo ženi, sinu in hčerki iskreno sožalje
Raja, Danilo in Danjel
Žalovanju svojcev se'pridružujejo Vittorio, Branka in Mitja
Ob težki izgubi dragega očeta sočustvujejo z Andrejem in družino učiteljice, sošolci in starši 3. razreda COŠ F. Venturini iz Boljunca
Žalovanju se pridružujejo
učenci, učiteljice in starši ostalih razredov
Otroci, starši, učno in neučno osebje državnega otroškega vrtca v Boljuncu sočustvujejo z malo Roberto, Andreom in njuno mamo ob prerani in boleči izgubi nenadomestljivega očeta oz. moža Sandra Skerla-vaja.
Na nedavni seji Odbora aktivistov NOB
V ospredju dejavnost Zadružnega centra za socialno dejavnost
Delovni odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ki se je po umestitvi novega oziroma dopolnjenega odbora ponovno sestal pred dnevi pod predsedstvom Srečka Colje, se je seznanil predvsem z dejavnostjo Zadružnega centra za socialno dejavnost, katerega ustanovni član je tudi Združenje aktivistov samo, skupno z Združenjem invalidov NOB, Društvom slovenskih upokojencev in s komisijo za socialna vprašanja pri Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi. Delovanje Zadružnega centra za socialno dejavnost je zelo pomembno, saj je zelo veliko ljudi, zlasti starostnikov, ki so potrebni socialne pomoči v raznih oblikah in ki jim jo Zadružni center skuša nuditi v okviru svojih moči in možnosti. Ob sami socialni pomoči pa je pomembna tudi družabno-rek-reativna dejavnost, kateri Zadružni center prav tako namenja veliko pozornost.
Delovni odbor Združenja aktivistov NOB je po prejetih informacijah, ki jih je v imenu Zadružnega centra dala podpredsednica Nevenka Pečar, izrekel Centru vse priznanje za njegovo delo v korist pomoči potrebnih in zagotovil svojo nadaljnjo podporo njegovi dejavnosti! Odbor je tudi menil, da bi bilo prav in koristno, da bi tudi širša javnost bila bolje seznanjena z njegovim delom.
Delovni odbor Združenja aktivistov NOB je razpravljal še o obiskih v Rižarni, o nekaterih vprašanjih v zvezi s spomenikom padlih pri Sv. Ani ter še o nekaterih pobudah, ki jih ima v programu svoje bližnje dejavnosti, (jk)
Deželni odbornik Saro obiskal Center za znanstvene raziskave
»Center za raziskave je velikega strateškega pomena tudi zaradi pozitivnega vpliva, ki ga bo imel na razvoj industrijskih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini, in ne samo v njej.« Tako je dejal deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, ko je v soboto obiskal Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Saro je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da je tesna povezava med tehnološkim raziskovanjem in industrijo v Centru za raziskave že zdaj pomembna stvarnost in je pri tem izrecno omenil sodelovanje s farmacevtskim podjetjem Fidia in z naftno družbo Monteshell.
Deželnega odbornika so sprejeli voditelji Centra za raziskave z izrednim komisarjem prof. Domenicom Romeom na čelu. Saro si je med obiskom ogledal tudi laboratorije posameznih ustanov, ki delujejo pri Padričah, od Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo do Meduniverzitetnega konzorcija za fiziko materije.
Maji se je pridružila sestrica
MARTINA
Srečnima staršema Lučani in Karlu Mezgecu čestita
kolektiv
Tržaške kreditne banke
Ob visokem življenjskem prazniku
ANTONA PERTOTA
iskrene čestitke
Alenka z družino
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša draga mama in žena OLGA MILKOVIČ. Iskreno ji čestitajo in želijo mnogo zdravja mož Ludvik, sin Sergij in Laura ter tašča Tereza.
Danes goduje v Boljuncu naša draga mati, nona in pranona TONGA ALBERTI. Čestitajo ji hči Marija z družino in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje rojstni dan LIDIJA SANCIN. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želijo Marko, Mihael, Roman, Eta in vsi ostali.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
Od 22. do 26.3. LONDON. Cena
540.000	lir.
Od 23. do 27.3. BLED. Cena
260.000	lir.
Od 23. do 27.3. MALI LOŠINJ. Cena 215.000 lir.
Od 25. do 27.3. ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena
215.000	lir.
Od 26. do 27.3. PTUJ in CELJE. Cena 120.000 lir.
Od 18. do 28.3. MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.795.000. lir.
Od 23.3. do 6.4. KITAJSKA. Cena 2.975.000 lir.
Od 9. do 16.4. KLASIČNI EGIPT. Cena 998.000 lir.
Od 19. do 28.4. EGIPT S KRIŽARJENJEM PO NILU. Cena 1.395.000. lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20, telefon 60261.
n
ALZATVRA
. TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452
SEZONSKI POPUSTI
obv. občini 27. 12. 88
V TRSTU
ITALSTVL T g
Dalmazia 1
VELIKA PRODAJA
KOŽUHOV IN ŠPANSKEGA SHERLINGA IN USNJENIH OBLAČIL
moška in ženska visoka moda 1988/89
PO TOVARNIŠKIH CENAH
ITALSTVL, TRST, TRG DALMAZIA 1
-novo
gtobeno zodrugo
priredi v petek, 20. januarja, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku koncert skupine
New Smng Quartet
z novim pevcem TOMAŽEM KOZLEVČARJEM.
Na sporedu slovenski in ameriški songi.
Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom. Cena: 10.000 lir.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista A. LUCCHESINIJA.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. januarja 1989
ZVONIMIR
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 3.56.
Jutri, SREDA, 18. januarja 1989
VERA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.24 najvišja 36 cm, ob 13.11 najnižja -44 cm, ob 20.16 najvišja 14 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 3,3 stopinje, zračni tlak 1037,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno in zamegljeno, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Menegoni, Carlotta Glerean, Francesco Ruzzier, Tommaso Turello, Keren Labinaz, Thomas Brandi, Arlette Giulia Cristiano, Gabriele Martignani, Chiara Bonifacio, Marco Colombin, Anna Gasser.
UMRLI SO: 76-letni Mario Cimona, 85-letni Mario Garbassi, 81-letna Evelina Firibar, 80-letni Oliviero Derschitz, 62-letni Agostino Majetti, 89-letni Antonio Favento, 63-letna Stelia Porporati, 77-let-na Leonarda Capobianco, 22-letni Fabio Persi, 87-letna Antonia Crevatin, 79-letna Albina Maver, 82-letna Anna Englaro, 81-letni Giuseppe Peteani, 64-letni Gio-vanni Rinaldi, 74-letna Luisa Beatrice, 88-letni Rodolfo Sovelli, 83-letni Antonio Bertocchi, 78-letna Carla Rudolf, 85-letna Veronica Gregorich, 68-letni Mario Am-brosi, 82-letna Lucia Sancin, 67-letni Li-vio Bernes.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. januarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), UL. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Heros, porn., □□
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III,
pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Desideri inconfessa-blli, porn., □ □
gledališča
VERDI
Nocoj ob 20.00 (red A) bo na sporedu premiera Puccinijeve opere MADAMA BUTTERFLV. Dirigent Maurizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morelli, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 (red prost) bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gian-franco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek.
V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
prispevki
V	spomin na brata Vilka in Slavka Krta daruje sestra Vilma 20.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Marije Košute darujejo Justina, Milica in Danilo Guš-tinčič 100.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Marijo Košuto daruje Ladko Lazar 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna in 20.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB.
V	spomin na Slavo Cotič darujeta Milica Guštinčič in Rinaldo 20.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB.
V	spomin na Jolando Košuto, Marka Savija, Roberta Puntarija in Viktorja Sul-čiča darujeta Marčeta in Jurij Žerjal
50.000	lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Jolando di Lenar do in na sestrično Slavo Cotič darujeta Justina in Viktor Bogateč 15.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB.
V	spomin na brata Viktorja darujejo Angelo, Valeria in Ljuba 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa in 20.000 lir za kriški spomenik.
Namesto cvetja na grob Viktorja Sul-čiča darujeta Ardemia in Sonja z družinama 30.000 lir za kriški spomenik.
V	spomin na Tonkota Husuja darujeta Lidija in Miloš 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Zdravkota Kanteta darujeta Jana Ban in Šteti Pertot 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ruggera Schiozzija daruje Edvin Komar (Log) 25.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na Zdravkota Kanteta darujeta Lojzi in Lička Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Ukmar vd. Pirjevec darujeta Olga Bukavec 20.000 lir in Nada Kemperle 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na Antona Husuja daruje žena Stana 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega prijatelja Mirka Luina daruje družina Franjo Kosovel
25.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grobove in v spomin na Marijo Košuta, Slavo Cotič, Marijo Sedmak por. Tretjak, Jolando Košuta in Jolando Bortolotti vd. Sedmak daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Ljudski dom Križ, 20.000 lir za Dom A. Sirk, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu, 20.000 lir za glasilo Skdanc in 20.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na očeta Gigita in mamo Marijo daruje hčerka Neva Colja 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Stanislava Daneva, Zdravka Kanteta in Tonkota Husuja daruje Dušan Košuta ž družino 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku,
20.000	lir za Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel in 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ladija Križmančiča daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Marijo VVilhelm vd. Škerla vaj daruje Dušan Košuta z družino
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ga. Silva Blažina (Gabrovec) daruje
35.000	lir za MePZ Rdeča zvezda.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bo do 19. t. m. na ogled razstava slikarke Adriane CICOG-NANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	tržaški občinski galeriji bo do 20. t.
m. na ogled razstava slikarja DIMINIJA. Razstava je odprta po običajnem urniku.
razne prireditve
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi na predavanje z diapozitivi mag. Petra Skoberneta na temo "ALI POZNAMO KRAS?" v četrtek, 19. t. m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.j.
KD Rdeča zvezda - Salež gostuje Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kon-tovela z veseloigro Josipa Tavčarja "LOČITEV". režija Drago Gorup. V soboto, 21. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na AFRO ŽUPNIJSKI KABARET v izvedbi Andra Merkuja v nedeljo, 22. januarja, ob 17. uri.
razna obvestila
SKD Tabor - Opčine vabi na 21. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Prosvetnem domu danes, 17. januarja, ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju.
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za PLESNI TEČAJ, ki se začne februarja. Interesenti naj telefonirajo na št. 812993 od 12.30 do 13.30.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah.
GORICA - Ul. Montesanto. Prodam novo 70 kv. m stanovanje z garažo: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, avtonomno gretje. Tel. 0481/81575 v večernih urah.
PRODAM dvoje belih posteljic (1-5 let) s predalom in z žimnicama v zelo dobrem stanju ter dva otroška stolčka za avto skupaj ali posamezno, po ugodni ceni. Tel. 631239 do 9. ure zjutraj.
FORD FIESTA 1100 L, letnik '78, v dobrem stanju, nove gume, prodam po ugodni ceni. Kličite po 20. uri na tel. št. 040/827493.
DOSTAVLJAMO na dom prvovrstne prašiče domače reje za koline, raznih tež. Kmetija Grudina, Rupa pri Sovod-njah, Čase sparse 54, tel. 0481 /882343.
PRODAM golf GL 1.300, letnik 1984, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 0481/21767 ali 520898.
RENAULT 5 TL, leto 1976, prodam za 1.000.000 lir. Tel. 212823.
PRODAM elektronske orgle yamaha DX 9 po zelo ugodni ceni. Tel. 281330 v popoldanskih urah.
PRAŠIČKE za rejo ali zakol ugodno prodam. Tel. 0481/882208.
PRELEPO perzijsko preprogo ARDEBIL z redkim motivom in barvami, ca 3m x 4m prodam. Tel. 040/572665.
PRODAMO čistilnico z obsežnim delovanjem, primerno za družinsko vodenje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Čistilnica".
CVETLIČARNA nudi delo vajenki-de-lavki, po možnosti s prakso, Tel. 040/299561 v popoldanskih urah.
MIZAR - opravlja raznovrstna popravila ter obnavlja starinsko pohištvo. Tel. 228183 - ure obedov.
3-ČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v okolici Opčin. Ponudbe na tel. 211815 po 17. uri.
ZEMLJIŠČE - zazidljivo za trgovsko dejavnost ali primerno zgradbo na področju Nabrežina-Sesljan kupim v gotovini. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Trgovska dejavnost".
NUJNO iščem kakršnokoli zaposlitev. Tel. 208271.
IŠČEMO peka in vajenca z vozniškim dovoljenjem. Tel. 327222 od 8.30 do 13. ure.
ZAPOSLIM trgovko s prakso za pekarno in slaščičarno v mestu. Tel. 327222 od
8.30	do 13. ure.
PALAČE HOTEL v Gorici, Corso Italia 63 zaposli mladeniča/mladenko z znanjem tujih jezikov, kompjuterskega dela in predvsem z veseljem za delo v recepciji. Vodstvo hotela bo poskrbelo za morebitno strokovno izpopolnjevanje. Samo pismene ponudbe pošljite na zgornji naslov.
menjalnica
16. 1. 1989
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., It. 1987, r. C. Vanzina, i. C. Alt, E. Gould, J. Roche-fort, P. Cosso, □
CAPITOL - 15.45, 22.00 La leggenda del santo bevitore, It. 1988, r. Ermanno Olmi, i. Rutger Hauer, Antony Quayle, Sandrine Dumas.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Frantic, dram., ZDA; r. R. Polanski; i. H. Ford, B. Buckley.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Corto circuito 2,
kom., ZDA; r. K. Johnson; i. F. Stevens, M. McKean.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi bestiali nel mondo, porn., Q O
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1359,400	1345.
Nemška marka........ 733,150	731,500
Francoski frank..... 214,980	214.
Holandski florint ... 649,640	646.-
Belgijski frank.....	34,989	34,500
Funt šterling....... 2395,750	2370.
Irski šterling ..... 1959,000	1945 - -
Danska krona........ 189,420	187.
Grška drahma........	8,843	8,300
Kanadski dolar...... 1133,700	1100.
Japonski jen ........ 10,635	10,100
Švicarski frank..... 858,900	856.—
Avstrijski šiling... 104,309	103,700
Norveška krona...... 202,010	199. -
Švedska krona....... 215,330	212. —
Portugalski eskudo .	8,910	8,400
Španska peseta ...... 11,730	11,100
Avstralski dolar.... 1174,150	1120.—
Jugoslov. dinar .... 0,200
ECU................ 1528,500
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Zanimiva oddaja po tretji TV mreži
Trst v bleščeči preobleki
Pred petkovim nastopom v zgoniškem Športno-kulturnem centru
Nova zasedba New Swing Quarteta
"Trst in izziv letu 2000" je bil naslov skoraj enourne oddaje, ki smo jo gledali včeraj popoldne po tretji TV mreži. Oddaja, ki jo je vodil Demetrij Volčič, je (verjetno) želela dati nekoliko neobičajno sliko našega mesta mimo že obrabljenih shem. In tako nismo slišali ničesar o "mestu starih", o pomanjkanju zaledja, o krizi industrije in pomorstva, o zemljepisni emarginaciji, o težavnem iskanju nove identitete. Prav nasprotno: Trst - tako so si morali misliti gledalci iz drugih krajev Italije, ki so sledili včerajšnji oddaji - je izredno živo in dinamično mesto, kjer cvetejo in se razvijajo vsemogoče gospodarske in znanstvene pobude. Razpolaga z najmodernejšim pristaniščem, z odličnimi infrastrukturami, posebno pa z znanstvenimi ustanovami, ki predstavljajo resnično avantgardno konico ne samo v Italiji, ampak v Evropi in v svetu sploh.
In tako smo v oddaji lahko videli mrzlično vrenje v pristanišču, hipermoderne avtocestne in železniške povezave (samo pet ur vožnje do Dunaja ali Hamburga), in pravo cvetenje vsakovrstnih znanstvenih pobud, ki privabljajo v naše mesto na stotine znanstvenikov iz vsega sveta. Vtis, ki ga je gledalec dobil od zares lepih posnetkov, posebno onih z zraka (celo morje Tržaškega zaliva je bilo videti čisto!), so potrdile besede predsednika pristaniške ustanove Zanettija, predsednika Dežele Biasuttija, predsednika Centra za znanstvene in tehnološke raziskave Romea ter seveda zmeraj prisotnega Nobelovca Rubbie. Skratka, izziv Trsta (in dežele) letu 2000 se ni samo že začel, ampak je že v polnem teku in vse daje misliti, da bo uspešno izveden do konca.
Kaj naj torej rečemo o tem prekipevajočem optimizmu, ki je preveval vso oddajo in ki ga je vodja oddaje le tu pa tam skušal s kako kritično pripombo nekoliko obrzdati? Res bi bilo lepo, da bi bila realnost Trsta tista, ki smo jo videli v oddaji, žal pa se bojimo, da je bila podoba našega mesta preveč olepšana, da bi bila prepričljiva. Morda bi v enourni oddaji lahko vsaj bežno prikazali tudi tiste druge plati naše stvarnosti (in teh zares ni malo), ki nam napovedujejo malce manj svetlo bodočnost. Avtorjem oddaje pa je treba priznati, da so ponudili zanimivo in drugačno (pa čeprav preveč bleščečo) sliko našega mesta. Samo oddajo bi torej lahko vzeli kot izziv: Trst bi lahko bil tak, kot smo ga videli po televiziji, pa ni. Ali bo res tak leta 2000? Vsi to seveda resnično upamo, toda golo upanje prav gotovo ne zadostuje, (tm)
Čez nekaj dni, v petek, 20. januarja, se bo občinstvu v Zgoniku predstavil s prenovljenim sporedom in v novi zasedbi že star znanec tržaškega občinstva New Swing Ouartet. Kako in zakaj je sploh prišlo do zamenjave nam je razložil menedžer Stane Sušnik.
Stane, zakaj je skupina čutila potrebo po novi zasedbi?
To je zelo delikatno vprašanje, vendar bom skušal odgovoriti čimbolj smiselno. V glavnem smo se po 20 letih skupnega dela odločili, da skušamo napraviti še en korak na poti profesionalnosti in pevske dovršenosti. Tako je padla tudi nadvse ostra odločitev, da se Hering, Pestner in Petan ločijo od dolgoletnega člana, prijatelja in pevca Rada Razdevška in poiščejo novega člana, ki naj bi bil nekaj več kot samo pevec. Tako se je skupini pridružil Tomaž Kozlevčar, ki je v Sloveniji poznan kot pevec, tekstopisec, aranžer in odličen študijski mojster. Z New Swing Ouartetom je že sodeloval, in sicer kot klaviaturist na turneji po Sovjetski zvezi. In prav tam je padla odločitev, da skušamo Tomaža potegniti z ozadja v ospredje - pred mikrofon in mislim, da se je ta poteza pozitivno obnesla. Poleg tega pa ima Tomaž pri-
Parfumirani film navdušil pariške gledalce
Tudi filmski svet se izpopolnjuje. Pred nekaj dnevi so v Parizu ob projekciji filma G ran Bleu ponudili občinstvu povsem nov »užitek«, lahko bi rekli, da je bil to prvi parfumirani filmski trak.
Takoj je treba tudi povedati, da je bilo občinstvo vnaprej obveščeno in je zato tudi pridrvelo v velikem številu. Novosti pač pritegujejo, trpela pa je pri tem vsebina filma Luca Bres-sona. Zaradi popolnoma novega postopka, ki spreminja tekočino v parfumirane mikrodelce, je občinstvo »zaplavalo« v ozračju, dišečem po morju.
Francoska družba Sigmacom je izdelala približno 2000 različnih parfumov in dišav, ki so bolj ali manj prijetni, od cvetnih in sadnih dišav do vonja po morju ali gozdu. Izumitelji te novosti zagotavljajo, da se ljudje ob dišavah in parfumih bolje spomnijo scen, ki so si jih ogledali.
Poskus s parfumi so tokrat res prvič preizkusili pri filmskih projekcijah, vendar ni popolnoma nov v vsakdanjem življenju. Lani oktobra so namreč za nekaj dni že razveselili s prijetnimi vonjavami potnike metroja, delavce v neki tovarni in goste nekega hotela.
Zadaj z leve Dare Hering, Tomaž Kozlevčar in Marjan Petan, spredaj Oto Pestner
pravljene že nekatere aranžmaje, tako da je njegov prispevek pri ustvarjanju repertoarja skoraj ne-obhodno potreben. Skrita želja New Swing Quarteta pa je bila, da bi v prihodnosti prepevali tudi standardni jazz in zdi se, da se bo ta načrt s Tomažem uresničil.
Ali mislite v kratkem snemati kaj novega?
Načelno so vsi za to, veliko pa bo odvisno od umetniškega vodje Ota Pestnerja, ki je stalno zaseden na raznih koncih Evrope. Tako je prvotna ideja, da bi nov LP izšel že aprila, ta trenutek spravljena v predalu. Vsekakor bo plošča gotovo izšla v tem letu s točnim namenom, da pridejo do izraza nove dimenzije in sposobnosti New Swing Ouarteta.
20. januarja boste spet na Tržaškem. S kakšnim repertoarjem se mislite tokrat predstaviti naši publiki?
Tržaški publiki bomo ponudili nov spored, ki smo ga naštudirali v novembru skupaj s Tomažem. Repertoar zaobjema v glavnem božične in novoletne skladbe, tako v angleščini kot v slovenščini. S tem programom smo že nastopili v Cankarjevem domu in samo doživeli res izreden uspeh.
Kako je publika sprejela novega pevca?
Slovenska publika je Tomaža sprejela zelo dobro in mi se vsekakor veselimo vsakega nastopa, kajti celotna zadeva postaja iz dneva v dan boljša, kvalitetnejša in privlačnejša. Prav zato upam, da bomo tudi v Zgoniku pustili isti vtis, saj nam občinstvo v zamejstvu veliko pomeni, saj nas je vsakokrat sprejelo s toplino, številno pristojnostjo in burnimi aplavzi. (lev)
današnji televizijski in radijski sporedi


H€ rai 1____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Non bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	Moški veleslalom (prenos iz Adelbodna)
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Kvarkov svet
14.45	Pravljica
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon, nato
dnevnik
22.30	Nočni rock: Bob Marley
23.30	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let 0.45 Umetnostno drsanje, EP
(iz Birminghama)
4[ RAI 2________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Nan.: Un caso per due
9.55	Moški veleslalom (prenos iz Adelbodna)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Nanizanka: II mistero del Morca
18.00	Rubrika: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	Film: II Grinta (vestern, ZDA 1969, r. Henry Hat-haway, i. John Wayne, G len Campbell)
22.25	Dnevnik, nato II sicario
22.55	Variete: C h i a p p a 1 a chiappala
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Glasbena oddaja: International DOC Club
0.40 Film: Messaggero d'a-more (dram., VB 1971, r. Joseph Losey)
RAI 3	|
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Otroški laboratorij,
15.00	Zgodovina olivne: ga olja
15.30	Hokej: Trissino-Bassano (prenos iz Vicenze)
16.00	Sankanje: it. prvenstvo (iz Aoste)
16.15	Umetnostno drsanje (iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.20	Nanizanka: Schimanski sul luogo del delitto
22.50	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell'-arcobaleno
23.50	Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
HIT RTV Ljubljana 1
8.20	Počitniški spored: Videospot, 8.25 Biskvitki
8.45	Periskop: Arhiv Slovenije
9.55	SP v smučanju: moški veleslalom (prenos iz Adelbodna)
10.45	Otroški spored: Kam, kje, kako med počitnicami, 10.50 Skrivni dnevnik J. Krta (2. del),
11.40	Videospot, nato Safari v mestu - Oaze zelenja
12.05	Risanka
12.55	Moški veleslalom (2. tek)
13.45	Film: Gulliverjeva potovanja (mlad.)
16.30	Dnevnik
16.45	Moški slalom (posnetki iz Adelbodna)
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Ocvrti sir, Ex libris -Gledališče lutk
19.05	Risanka, Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ciklon Tracy (4. del)
20.50	Mednarodna obzorja
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbeni ropot (1. odd.)
f~]lP) TV Koper______________
9.55	Moški veleslalom, 1. tek (iz Adelbodna)
12.55	Moški veleslalom, 2. tek
13.40	TVD Novice
14.00	Tenis: Australian Open
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: hokej na ledu NHL in wres-tling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
VIDEM — Krizno obdobje za tovarno VVeissenield TRST — Predvpisi na šole TRST — Obračun delovanja bolnišnice na Katinari
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Tenis: Australian Open (iz Melbourna)
21.50	TVD novice
22.00	Rubrika:	Mon-gol-fiera
22.30	Tenis: Australian Open
RTV Ljubljana 2
18.45	Slovenski ljudski plesi
19.30	Dnevnik
20.05	Hokej: Olimpija-Med-veščak
20.45	Glasbena oddaja
21.45	Portret: Triptihon
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije;
15.00	Roman: Moj Kras (9. del); 15.11 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo (rež. Sergej Verč, bere Vladimir Jurc); 18.52 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.05 Znanje za jutri; 14.25 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Dro-bež; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Večerja s pismom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
CANALE 5______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - La prima pa-gina, 9.30 General Hos-pital
10.35	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito (vodi Corrado),
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie (vodi Mareg Predolin)
15.00	Aktualno: Agenzia ma-
trimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.30	Nanizanke: Dallas, 21.30 Dynasty, 22.30 Due come noi - Laura
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta - II dente del serpente, 2.00 Mannix - Una parola chiamata serpente
RETE 4________________
7.45	Nanizanki: Lou Grant -Codice cifrato, 8.45 Switch - Truffa dalLaldi-la
9.45	Film: La moglie di mio marito (kom., It. 1961, r. Antonio Roman, i. Wal-ter Chiari, Aldo Fabrizi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York -L' ombra del rimorso
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Citta aperta
20.30	TV film: Miss Marple nei Caraibi (krim., ZDA 1983, r. Robert M. Levvis, i. Helen Hayes, Barnard Hughes)
22.25	Dok. oddaja: Big Bang
23.10	Film: Harold e Maude (kom., ZDA 1971, r. Hal Ashby, i. Ruth Gordon, Bud Cort)
0.55 Nanizanka: Vegas - Uno piu uno fa uno
ITAHA 1	_________;_
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishovv
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: DArtagnan
20.30	Nogomet: za pokal Pele 1989, Italia-ZRN
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvishow
23.15	Film: Hallovveen 2 - Il
signore della morte (srh., ZDA 1981, r. Rick Rosen-thal, i. Jamie Lee Curtis)
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanka: Samurai
ODEON______________
7.30	Nanizanka: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto ai Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
19.00	Filmske novosti
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Giovani guerrieri (dram., ZDA 1979, r. Jo-nathan Kaplan, i. Matt Dillon)
22.30	Film: Distretto 13: le brigate della morte (dram., ZDA 1976, r. John Carpe-ner, i. Austin Stocker)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC____________________
9.55	Moški veleslalom (1. tek, iz Adelbodna)
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.55	Moški veleslalom (2. tek)
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Una sera a San Francisco (krim., ZDA 1970, r. Don Medford)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Umet. drsanje
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.40	Športne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Ouando arri-va il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
8.00	Radio Lj; 13.00 Danes na Radiu Kp;
13.45	Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Po domače; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina;
11.00	Turizem, Pismo; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 14.32 Popevka; 14.40 Locandina; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Čokoladno popoldne; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Mi in vi; 19.00 Melodije z ekrana; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Ali načrt za prenovo tekstilne industrije sploh še kaj velja?
Zgleda, da deželni načrt usklajenega razvoja tekstilne industrije, ki je med drugim predvideval v Gorici nastanek pomembnega centra te industrijske dejavnosti, ne drži več. Pet let je minilo, pogoji so se spremenili, Gorica se bo najbrž obrisala za lepo število delovnih mest.
Za 206 delavcev bivše tekstilne tovarne se bo našla rešitev v okviru tako imenovane mobilnosti in ob uporabi sredstev dež. zakona št. 32.
Tako bi v nekaj besedah strnili zaključke včerajšnjega srečanja med predstavnilki Dežele, sindikata Pulta, Zveze industrij cev in goriškega župana Scarana glede izpolnitve pred petimi leti sprejetih obveznosti in glede nadalnje usode delavcev podgorske tovarne.
Srečanje je potekalo v Vidmu in je, kot je slišati, v mnogočem razočaralo predstavnike sindikata, ki se pripravlja na zelo odločno konfrontacijo.
Tako bodo že v prihodnjih dneh zahtevali nujen sestanek s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in poudarili zahtevo, da se leta 1983 sprejete obveznosti uresničijo.
Kaj se pravzaprav dogaja. Zdi se, da se dežela izgovarja, da na Goriškem ni
podjetnikov, ki bi bili pripravljeni na pomembna vlaganja. Čudno pa se sliši, da so nekatere nove pobude, ki so bile sprva mišljene na Goriškem, pritegnili bodisi na Tržaško, bodisi na pordenonsko območje. Gorica pa ostaja praznih rok.
Po načrtu iz leta 1983, bi moral v Podgori, na zemljišču bivše tovarne, v nekaj letih nastati pomemben center tekstilne industrije. Nekaj manjših, oziroma srednje velikih obtratov je že
zraslo, vendar ne dovolj, da bi nadoknadili z zaprtjem tekstilne tovarne tovarne izgubljena delovna mesta.
Sestanka v Vidmu sta se v imenu deželne vlade udeležila odbornika Saro in Benedetti. Slednji je zagotovil prizadevanja dežele, da se v pozitivnem smislu reši vprašanje zaposlitve 206 delavcev, ki prejemajo izredno socialno pomoč. Zaposlili naj bi jih — na podlagi člena št 36 — v raznih drugih industrijskih objektih.
SSG gostovalo na osnovnih šolah z znano pravljico o Rdeči kapici
Slovensko stalno gledališče je prejšnji teden zaključilo krog gostovanj po osnovnih šolah na Goriškem. Z Rdečo kapico so v decembru nastopili v Gorici, Štandrežu, Števerjanu, pa tudi v nekaterih šolah doberdobskega okrožja.
Igrici so marsikje poleg osnovnošolcev sledili tudi otroci vrtcev. Krog gostovanj je naše gledališče sklenilo v začetku prejšnjega tedna v Rupi. Vloge so tolmačili Alda Sosič, Irena Zuba-lič, Drago Gorup in Franko Korošec. Igro, ki jo je SSG že pripravilo pred
V četrtek razprava o upepeljevalniku v RS v Štandrežu
Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu VValter Ressi je za četrtek, 19. t. m., sklical sejo, kjer bodo razpravljali o onesnaževanju okolja, ki ga povzroča upe-peljevalnik za odpadke ter o možnih posledicah takega stanja za gospodarstvo kraja, s posebnim oziroma na vrtnarstvo.
Na sejo, ki je napovedana za 20. uro, je predsednik povabil goriškega župana Scarana, odbornika Del Bena in Esposita, funkcionarja KZE dr. Gregoriga ter podžupana Sovodenj Klem-šeta.
Na deželni skupščini ZKMI v Kulturnem domu
Mladi zahtevajo prenovo KPI
Goriški kulturni dom je bil v soboto prizorišče enega prvih javnih nastopov tržaškega študenta Giannija Cuperla, potem ko so ga pred nekaj tedni izvolili za vsedržavnega tajnika Zveze komunistične mladine Italije. Cuperlo je posegel na deželni skupščini, ki jo je ZKMI iz Furlanije-Julij-ske krajine priredila skupaj z deželnim odborom KPI. Kot je uvodoma obrazložil deželni koordinator ZKMI Andrea Moro, je do razprave prišlo v obdobju po 24. kongresu ZKMI, ki je v zadnjih letih temeljito prenovila svojo strukturo in premostila krizno obdobje, ter 18. kongresom KPI, na katerem se bo morala partija soočati s težkimi problemi, kot so izguba konsenza, staranje članstva, potreba po prenovi in uveljavitvi aktivnejše vloge na italijanskem političnem prizorišču.
Dialog med organizacijama, ki sta si idejno sorodni, pa čeprav povsem avtonomni - je dejal Moro - je potreben in koristen. ZKMI, ki je po krizi izpred nekaj let spet podvojila članstvo, si prizadeva, da bi s federativno strukturo čimbolj e uveljavljala potrebe in želje mladih. Prav ta dragocena izkušnja lahko da koristen doprinos tudi v predkongresni razpravi komunistične partije. Mladi hočejo, da bi se v KPI več razpravljalo o njihovih problemih, hkrati pa želijo dati svoj prispevek k oblikovanju njene nove politične linije.
Pozitivno so ocenili dejstvo, da se je partija zavzela za predlog, da bi vojaški rok skrajšali na šest mesecev. Ne gre za demagoško potezo, pravijo, pač pa za popolnoma novo vizijo vprašanja obrambe in uresničevanja drugačnih mednarodnih odnosov z uvajanjem postopnega razoroževanja. V razpravo so za njim posegli mnogi mladi in opozorili na probleme, ki jih na lastni koži najbolj občutijo. Navedli so vprašanje zaščite okolja, gibanja za mir in potrebe po drugačnih odnosih med razvitim in nerazvitim svetom, potrebo po šolski reformi, dileme mladih v vedno težavnejših pogojih za zaposlovanje. Odločno so se zavzeli proti uvajanju
represivnih zakonov proti uživalcem mamil, ker se po njihovem mnenju vprašanje mamil rešuje prej z informiranjem, zdravstvenimi strukturami in drugimi socialnimi posegi, kot pa s preganjanjem mladih, ki padejo v past droge. Pozornost so posvetili tudi vprašanjem odnosov med spoloma, nasilju v današnji družbi in možnostim glede uporabe prostega časa.
Ob zaključku razvejane razprave, v katero so posegli tudi nekateri predstavniki KPI, sta spregovorila deželni tajnik partije Roberto Viezzi in vsedržavni tajnik ZKMI Gian-ni Cuperlo. Viezzi je dejal, da je KPI mladim na razpolago, sprejema njihove kritike in se obvezuje, da bo v bodoče skušala še pozorneje slediti njihovim problemom. Hkrati pa je izrekel zadovoljstvo za aktivnost, ki jo kažejo mladi, in za njihov prispevek k sedanji razpravi v okviru komunistične partije.
, »Ne bo dovolj vključiti v kongresne teze nekaj mladinskih vprašanj,« je dejal Cuperlo. »Če hoče KPI premostiti globoko krizo v odnosih z mladimi, mora odločneje ubrati pot celovite obnove svoje politične linije«. Kako? S tem da obnovi izgubljeni kritični čut levice in skuša ponovno vzpostaviti demokratični konflikt s prevladujočo - "neolibe-ristično", kot jo je označil Cuperlo - ideologijo. Prevladujoča ideologija skuša prikazovati sedanjo družbo kot najboljšo možno, kričeče diskriminacije, ki se v njej pojavljajo pa kot neizbežne in neodpravljive. To povzroča v mladih fatalizem. »Naša generacija je bila prikrajšana za eno največjih dobrin: upanje v bodočnost,« je dejal Cuperlo. Delno je za to odgovorna tudi KPI, ki ni znala prevladujoči kulturi zoperstaviti kritične alternative, pač pa se je omejila na delovanje znotraj danih, od drugih vsiljenih ideoloških okvirov. Mladi veliko pričakujejo od prenove v partiji. Zato hočejo kritično in aktivno, pa čeprav povsem samostojno, prispevati k tej prenovi in "okužiti" KPI, tako kot so že ZKMI, z novimi izzivi.
Nakaznice za gorivo proste cone Včeraj gneča pred okenci ACI
Takole je zgledalo včeraj sredi dopoldneva
(Foto Lutman)
V Gorici, na sedežu avtomobilskega kluba, v Krminu in Gradišču, Tržiču, Ronkah in Gradežu se je včeraj začelo razdeljevanje bencinskih bonov za gorivo proste cone. Avtomobilisti bodo
bone lahko dvignili do 11. marca. Po navalu sodeč, ki ga je bilo opaziti na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici, je "žejnih" in nestrpnih avtomobilistov kar precej.
LA BANCARELLA
mm mmstt
RAM KONFEKCIJE IN JEANSERIJA GORICA, Ul. Cascino 5, Ul. Garibaldi 6, tel. 0481/33150
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, kvi’s, clark, wild, lee master, casucci, rifle, pop 84) NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO PERILO SRAJCE, MAJICE, TRENIRKE RAZNIH MODELOV IN CEN
Pri nas ie vaš denar več vreden OBIŠČITE NAS in se boste prepričali!
Po kraji avta zasledovanje in včeraj obsodba na preturi
Mlad jugoslovanski državljan, Romeo Zec, je v nekaj dneh dvakrat poskusil ukrasti avto v Italiji. Obakrat mu je spodletelo. Prvič so ga prijeli v Vidmu, ko se je peljal v avtu, ki ga je ukradel v Trstu. Tamkajšnji pretor ga je obsodil pogojno, fanta pa so policijski organi izročili jugoslovanskim oblastem. V soboto je Zec spet poskusil, tokrat v Gorici. V Ul. Palladio se je polastil volkswagna polo, ki ga je lastnik Edi Bauzon parkiral pred hišo. Tatič pa je imel pri tem dobršno mero smole. Prav ko je vžgal motor, da bi se odpeljal, je pripeljal domov Bauzonov sin Mitja in opazil, da očetov avto odhaja, vendar z neznancem za volanom.
Mitja Bauzon se je takoj pognal v zasledovanje, najprej po stranskih poteh na Livadi, potem po ulicah mestnega središča. V Ul. Roma je uspel prehiteti tatu in ga s spretnim manevrom prisilil, da se je ustavil tik pred avditorijem. Mimoidoči so poklicali policijo, ki je tatu aretirala še v avtomobilu, saj si preplašeni Zec ni upal reagirati ali se pognati v beg.
Sodili so mu že včeraj, po hitrem postopku na goriški preturi. Tat je priznal krivdo, kot tudi okoliščino, da ni imel vozniškega dovoljenja in je torej moral poleg tatvine odgovarjati tudi zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja.
Tako javni tožilec dr. Russo kot branilec odv. Genovese sta predlagala pogojno obsodbo na najnižjo kazen, ki jo zakon predvideva za zadevna prekrška, oz. naj se obtožencu vsaj prizna začasna prostost. Branilec je pri tem podčrtal, da obtoženec nikakor ni reagiral, ko so ga prijeli, da je priznal krivdo in ni povzročil nobene škode, kot sta pred pretorjem potrdila tudi
Edi in Mitja Bauzon. Pretor dr. Lia pa je kljub temu obsodil Zeca na pet mesecev pripora in plačilo 250 tisoč lir globe. Zavrnil je prošnjo po izpustitvi na začasno prostost.
Aretirali Turinčana
Policisti letečega oddelka goriške kvesture so včeraj zjutraj okrog pete ure aretirali 38-letnega Ermanna Conteja iz Turina, za katerega je rimski državni pravdnik izdal zaporni nalog zaradi združevanja v zločinske namene in goljufije. Conteja so aretirali v hotelu In-ternazionale na Tržaški cesti, kjer je nameraval prespati.
Zaplenjene petarde so razstrelili
Osebje posebnega oddelka tržaških karabinjerjev je včeraj, blizu Jamelj, razstrelilo tri zaboje različnih umetnih ognjev in petard, ki so jih v predprazničnih dneh karabinjerji zaplenili v petih tržiških trgovinah. Lastniki trgovin niso imeli dovoljenja za prodajo tovrstnega blaga. Večjo količino zaplenjenega eksplozivnega materiala bodo razstrelili da-
Prometni nesreči
Včeraj zjutraj se je v prometni nesreči pri Devetakih lažje poškodoval 41-letni Giancarlo Cavazzini iz Trsta. Okreval bo v petih dneh.
V noči na ponedeljek je v Tržiču podobna usoda doletela 19-letnega Mic-heleja Dodiči in 18-letnega Stefana Mi-nina. Okrevala bosta v petih, oziroma osmih dneh.

petimi leti, čeprav v nekoliko drugačni zasedbi in v nekoliko različni predstavitvi, je režiral Mario Uršič, za glasbeno spremljavo je posakrbel Aleksander Vodopivec, pesmi priredil Miroslav Košuta, medtem ko se je s kostumi ukvarjala Marija Vidau.
Povsem odveč je zapisati, da so bili otrocjjrbiska naših gledališčnikov veseli čeprav so zgodbo o Rdeči kapici ničkolikokrat že videli na televizijskih ekranih, brali v knjigah in slikanicah. Vendar drugače je, če ti jo predstavijo pravi, živi, igralci.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 8. do 14. 1. 1989
RODILI SO SE: Damiana Raida, Clau-dio Ferigutti, Annalisa Cibau, Francesca Pezzulla, Andrea Verzegnassi, Valentina Della Picca, Valentin Radinia, Luca Sandrin, Laura Bartoli.
UMRLI SO: 80-letna hišna pomočnica Marija Skrt vd. Rejc, 83-letna upokojenka Štefanija Močnik vd. Vončina, 98-let-ni upokojenec Jožef Petejan, 83-letna upokojenka Adelaide Cecotti por. Scodi-ni, 63-letni upokojenec Aldo Marussi, 80-letna upokojenka Anna Sonson, 83-letna gospodinja Antonia Pagotto, 56-letni upokojenec Adriano Cotič, 85-letni upokojenec Giovanni Corbatto, 77-letni upokojenec Carlo Urdan, 81-letni upokojenec Adolfo Munich, 88-letna upokojenka Jožica Sivec vd. Ouali, 84-letna upokojenka Olga Černič, 80-letna gospodinja Karla Lutman, 84-letni upokojenec Antonio Rožič, 75-letna gospodinja Marija Su-sič vd. Piemonti, 83-letna upokojenka Marija Kogoj vd. Marchi, 73-letna gospodinja Serafina Curci por. Caprara, 73-letna gospodinja Guglielmina Berze vd. Dal Pont, 70-letni upokojenec Karlo Zavadlav, 79-letni upokojenec Antonio Zamar, 60-letni upokojenec Branko Juren, 78-letni upokojenec Felice Piciulin, 85-letni upokojenec Michele Masiello.
OKLICI: zdravnik Marino Lanza in učiteljica Franca Faganel, podoficir Ferdinande Russo in gospodinja Antonia Tessitore, karabinjer Mario Capizzi in kuharica Giovanna Di Giovanna, trgovec Aldo Giaconi in trgovka Margherita Pa-dovan, uslužbenec Fabio Lorenzut in uslužbenka Fabiana Bergamasco, kmet Franco Toros in sluginja Rosanna Socol, odvetniški pripravnik Samo Sanzin in zobozdravnica Katja Bauzon, uslužbenec Marco Marcosig in estetistka Donatella Cattaruzzi.
POROČILI SO SE: šofer Danilo Kucler in frizerka Mirella Bertossi, uslužbenec Enrico Este in uslužbenka Gloria Bres-
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Sotto il vestito nien-te 2«. Prep. mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Unioni sessuali americane«. Prep. mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La časa delle sguillo di lusso«. Prep. mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Čarovnice iz Eastwic-ka«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Poklic koman-DESKLE 19.30 »Zadnji zmaj«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701
Lovska družina Doberdob izreka članu Mirku Mužini iskreno sožalje ob smrti očeta Franca.
ISCES DOBER NAKUP?
LA MAGLIA
MOŠKE IN ŽENSKE KOLEKCIJE ZIMA 88 S POPUSTI OD
20% DO 40%
PANCALDI		CARELLA
NANI BON		LE BAMBOLA
KAFKA	TRŽIČ	VLADIM
YVES S. LAURENT	Ul. Roma 58	CRISCA BY ESCADA
Obv. občini 10. 1. 89
znatno skromnejša. Kljub temu pa je vrhovsko kulturno društvo izvedlo nekatere pobude, ki jih je treba primerno obeležiti. Tako recimo začetek delovanja otroške skupine za animacijo, priredili so dan kulture, praznik ob dnevu žena, silvestrovanje, filmske večere, ki jih je vodil Zdenko Vogrič ter tradicionalno šagro.
Predsednica je med drugim dejala, da bo treba v najkrajšem času dobiti primerno rešitev za izhod iz sedanjega kriznega obdobja. Morda je naj oprijemljivejša poteza prav v večjem sodelovanju z drugimi kulturnimi društvi na Goriškem. To, je dejala Zottijeva, naj bi ne slonelo izključno na izmenjavi prireditev, temveč na koordiniranem delovanju. To koordinacijo pa bi morala voditi Zveza slovenskih kulturnih društev.
Sledila so tajniško in blagajniško ter poročili fotoodseka in balinarskega kluba. Pozdrave so nato občnemu zboru posredovali predstavniki ZSKD, KD Oton Župančič iz Štandreža, Gledališke skupine Gorica, Občinske uprave iz Sovodenj, Jamarskega kluba Kraški krti, KD Sovodnje, Lovske družine Vrh, KD Kras iz Poljan, Krajevne organizacije ANPI, društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj in slavističnega društva iz Trsta.
Člani društva so nato izvolili nov odbor, ki ga, sestavljajo: Dolores Černič, Franco Černič, Irena Černič, Bojana Devetak, Boža Devetak, D arin Devetak, Milan Devetak, Miranda Devetak, Nerina Devetak, Ladi Devetak, Leopold Devetak, Adriano Frandolič, Boris Frandolič, Dominik Grilj, Orlando Murenec, Enzo Panariti in Katja Zotti.
Udeleženci na petkovem občnem zboru
V petek zvečer se je na Vrhu, v novih prostorih športno-kulturnega središča, zbralo lepo število domačinov in gostov na 21. občnem zboru kulturnega društva Danica. Uvodoma je spregovoril prof. Leopold Devetak, ki je kot predsednik zadruge, ki je zgradila omenjeno središče, poudaril pomen tega novega objekta. Med drugim je dejal, da bo športno-kulturno središče omogočilo vsestransko razširitev kulturnega in športnega delovanja. Pred nadaljevanjem občnega zbora so se vsi udeleženci spomnili z enominutnim molkom nedavno preminulega Branka Jurna, ki je bil med drugim tudi član kulturnega društva Danica, član Gospodarske zadruge
(Foto Čubej)
"Vrh", balinarske sekcije in vsestranski športno-kulturni delavec.
Sledilo je predsedniško poročilo Katje Zotti. Petkov 21. občni zbor, je dejala predsednica, je vsekakor važna prelomnica v delovanju kulturnega društva na Vrhu, ki je s športno-kul-turnim središčem pridobilo primerne prostore za različne dejavnosti.
Pri ocenjevanju opravljenega dela je Zottijeva poudarila dejstvo, da je kulturna dejavnost v zadnjih letih zašla v krizno obdobje. Če je bilo na Vrhu športno delovanje zelo pestro, saj so organizirali številne turnirje v malem nogometu, odbojki, tenisu in šahu, je bera kulturnega delovanja
Najbolj poceni način uničevanja

-SBI. V<i-.
Pred kratkim odvržene avtomobilske gume na kraški gmajni
(foto Lutman)
Ponovno odprta za občinstvo knjižnica in pokrajinski arhiv
Deželni odbornik Vinicio Turello na obisku pri konzorciju »Collio«
Predavanje SDGZ o novih fiskalnih predpisih
Slovensko deželno gospodarsko združenje je te dni pripravilo več strokovnih predavanj o novih predpisih, ki jih uvaja zakonski odlok št. 550 z dne 30. decembra lanskega leta. Predavanja so bila doslej na Tržaškem. Člani združenja na Goriškem se bodo s to problematiko lahko seznanili jutri ob 18. uri v motelu Nanut na Tržaški cesti.
Članom združenja bo strokovnjak za fiskalna vprašanja podrobneje orisal novosti, ki jih vnaša omenjeni odlok in ki so bile, čeprav v strnjeni obliki, že prikazane v okrožnici združenja št. 1/89, ki so jo člani te dni že prejeli na dom.
Občni zbor obrtnikov CNA
Člani združenja obrtnikov CNA na Goriškem bodo imeli v nedeljo, 22. t. m., pokrajinski kongres. Odvijal se bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Gorici.
Prejšnjo nedeljo so v okviru priprav na kongres zborovali člani združenja s tržiškega območja.
Zasedanje se bo odvijalo pod geslom ' Znotraj Evrope in v bodočnost — izziv obrtništva in drobnega gospodarstva".
Pokrajinski kongres CNA se bo pričel ob 9. uri s poročilom predsednika Enza Miculina. Sledilo bo poročilo G. Marža o položaju v obrtništvu in drobnem gospodarstvu na Goriškem. Dopoldne bodo na vrsti še tematsko omejena poročila L. Cumarja (o fiskalnih predpisih), E. Fumisa (o kreditni politiki za razvoj drobnega gospodarstva), L. Giorde (o zdravstvu in socialnem skrbstvu), R. Rossija (o novi politiki na področju sindikalnih odnosov). Dopoldanski del kongresa bo sklenila razprava, oziroma posegi predstavnikov raznih ustanov in združenj. V nadaljevanju zasedanja je napovedan govor A. Ghermandija v imenu vsedržavnega vodstva združenja.
Popoldne bo spet razprava, sprejemanje raznih dokumentov in volitve delegatov za deželni kongres združenja.
Zborovanje se bo predvidoma zaključilo v večernih urah.
Knjižnica in arhiv goriškega pokrajinskega muzeja sta ponovno odprta. Tako sporoča ravnateljstvo pokrajinskih muzejev v Gorici in obenem sporoča, da je urnik za občinstvo ob delavnikih od 9.30 do 12.30. Knjižnico in arhiv so zaprli oktobra 1987 po poplavi, ki je povzročila precej škode v pritličju Attemsove palače, na Kornu, kjer je sedež omenjenih dveh ustanov. V tem času so v muzeju opravljali sanacijski poseg, ki se je, kot kaže, precej zavlekel. Gradivo knjižnice in arhiva je bilo deloma dosegljivo tudi v
tem času, saj so v prvem nadstropju uredili začasno čitalnico, oziroma prostor za konzultacijo shranjenih dokumentov.
Zdaj je gradivo spet v celoti na razpolago in v primernih prostorih.
Pustni sprevod
Tradicionalni pustni sprevod po go-riških ulicah bo tudi letos. Tako sporoča organizacijski odbor 11. pustne prireditve mladih, ki ima svoj sedež v Podturnu. Po zagotovilu goriške Občine, da bo poskrbela za finančno kritje in pomagala pri organizacijskih zadevah, so se člani odbora odločili, da tudi letos izpeljejo tradicionalno manifestacijo in da se že takoj začno pripravljati na prireditev 1990.
Spričo kriznega ozračja so morali potek prireditve nekoliko preurediti. Tako bodo podelili samo tri priznanja: za najlepši alegorični voz, za najboljšo skupino mask in za najlepšo masko. Sodelovanje skupin, tudi iz drugih krajev Goriške si bodo skušali zagotoviti z dodelitvijo prispevkov na račun stroškov za pripravljanje mask, oziroma voz.
Prireditev bo 5. februarja. Prijave sprejemajo od 25. januarja do L februarja v trgovini Mian na Trgu v Podturnu (tel. 83985) in v župnijskem mladinskem domu v Podturnu (tel. 83418) med 18. in 19. uro.
Deželni odbornik za kmetijstvo Vinicio Turello je bil pred kratkim na obisku pri konzorciju za zaščito briških vin. Predsednik konzorcija Douglas Attems je deželnega odbornika seznanil z dejavnostjo te ustanove, ki si prizadeva za vse večje uveljavljanje in zaščito kakovostnih briških vin na domačem in tujih tržiščih. Govor je bil o nujni prilagoditvi pravilnika ter o nepredvidenih težavah, ki ovirajo pošto-
odpadkov
Vprašanja varstva okolja, ki so v zadnjih tednih spet v ospredju pozornosti tako v državnem, kakor v krajevnem merilu, bo mogoče uspešno razreševati šele, ko bo prešlo v zavest večine ljudi, da je narava skupna dobrina in da je že skrajni čas, da prenehamo z nerazsodnim mazanjem in zastrupljanjem okolja.
Neznanci, ki so te dni blizu Doberdoba odložili tovornjak izrabljenih avtomobilskih gum, si takih in podobnih vprašanj ne postavljajo.
Doberdobski občinski upravitelji so bili neprijetno presenečeni, ko so prejeli obvestilo, da je ob poljski cesti, ki pelje v Drago blizu jezera prava gomila izrabljenih pnevmatik. Sicer ni prvič, da si neznanci izberejo območje občine za odlaganje takih odpadkov. Pred dobrim letom se je nekaj takega zgodilo mad Jamljami in mejnim prehodom pri Komarjih.
Gre za sila neodgovorno ravnanje, ki je kaznivo po zakonu. Župan nam je potrdil, da bo občina vložila prijavo proti neznancem.
Zgleda pa, da doberdobski primer ni osamljen. Menda je zbiranje starih in neuporabnih pnevmatik slabo organizirano, zato si vulkanizerji pomagajo, kakor vedo in znajo in, predvsem, kakor se jim zdi najbolj poceni. Okolje in narava to je seveda postranska stvar.
pek. Predstavnik deželne vlade je nato v spremstvu funkcionarjev pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, obiskal briški vinogradniški okoliš ter si v Krminu ogledal tudi tamkajšnji sedež konzorcija Collio, kjer je na razpolago tudi laboratorij.
Ob vinski cesti, ki povezuje Gorico z Dolenjami, so si gostje ogledali tudi nekaj vinogradniških posestev.
D Banca Agricola ) Kmečka banka Gorica
Obveščamo cenjene stranke, da smo v teh dneh uvedli novo telefonsko centralo.
Nova telefonska številka Kmečke,banke je
3871
Klicni številki ravnateljstva (32671) in telefaxa (87335) ostaneta nespremenjeni.
V četrtek koncert orkestra varšavske filharmonije
V okviru koncertne sezone društva R. Lipizer, bo v četrtek, 19. t. m., gostoval v prostorih deželnega avditorija simfonični orkester "La passione" iz Varšave. Orkester že več let nastopa pod taktirko Andrzeja Knapa, ki je bil med drugim že dirigent velikega varšavskega gledališča, velikega gledališča v Lodzu ter nekaterih priznanih evropskih orkestrov.
Četrtkov nastop varšavskega simfoničnega orkestra bp popestril pianist Waldemar Marički, zmagovalec leta 1981, mednarodnega glasbenega natečaja "VViener Musikseminar" na Dunaju. Poljski pianist je bil deležen laskavih priznanj širom po svetu, njegov repertoar pa sestavlja več kot 40 glasbenih del za klavir in orkester.
Varšavski simfonični orkester in pianist Marički bodo goriškemu občinstvu predstavili nekatere znane skladbe Chopina, Beethovna in Moniuszka. Naj zanimivejša točka večera bo nedvomno drugi del programa, ko bodo člani orkestra izvajali Beethovnovo sedmo simfonijo. V prvem delu večera pa bodo podali Chopinov koncert v mi minore op. 1 za klavir in orkester. Chopinov koncert je za goriške poslušalce novost, saj bo napovedana izvedba prva v Gorici.
Naj opozorimo še na Zimsko pravljico poljskega skladatelja Moniuszka, ki
Sovodenjska poje
Revija pevskih zborov v KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH
v petek, 20. 1. 1989, ob 20.30
Prireja Kulturno društvo Sovodnje
je bil poleg Chopina najuglednejši glasbeni predstavnik 19. stoletja.
Predprodaja vstopnic za četrtkov večerni koncert, ob 20.30, je v turistični agenciji IOT, Oberdanova ulica 16, tel. 83838.
Koncertna sezona društva Lipizer se bo nadaljevala 3. februarja s predvajanjem opernih arij iz La Boheme in 12. februarja z opero giocoso Historie du soldat Igorja Stravinskega.
___________prispevki________________
V	spomin na Branka Jurna so darovali za kulturno in športno središče Danica na Vrhu druž. Križman 30 tisoč, druž. Černič (Vrh 22) 30 tisoč in druž. Devetak (Vrh 26) 30 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Branka Jurna darujeta družina Juren iz Gabrij 30 tisoč in gostilna Pri lovcu z Vrha 25 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Adrijana Cotiča sestrični Valerija in Ivanka 50 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Karle Zavadlav vd. Nanut darujeta družini Rojec in Nanut 50 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Adrijana Cotiča darujejo Joško, Vera in teta Klelija 100 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
V	počastitev spomina Rudija Muniča daruje žena Leonilda 400 tisoč lir za KD Andrej Paglavec.
V	spomin na Branka Jurna darujejo bratje in sestre z družinami 50 tisoč lir za Kulturno društvo Danica, 50 tisoč za balinarski klub Danica, 50 tisoč za obnovo spomenika na Poljanah in 50 tisoč lir za sekcijo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba
Namesto cvetja na grob Branka Jurna darujejo sorodniki iz Milana 50 tisoč lir za gospodarsko zadrugo Dol-Poljane.
Kulturno-športno središče na Vrhu prelomnica v delovanju KD Danica
V Rimu ustanovili poseben »svet« za notranje tržišče
Po ugotovitvah zavoda ICE
Na Srednjem vzhodu še velike možnosti za italijanske izvoznike
Z odlokom predsednika ministrskega sveta z dne 9. decembra 1988 je bil ustanovljen Svet za notranje tržišče (Consiglio per il mercato interno -CMI), ki mu predseduje sam predsednik vlade oziroma minister za usklajevanje politike v okviru EGS. Uvodoma je rečeno, da smatra predsednik ministrskega sveta za potrebno ustanovitev nekega telesa, v katerem bodo sodelovali predstavniki proizvajalcev, potrošnikov in vladnih funkcionarjev, da bi lahko spremljali vse spremembe in potrebe, ki bodo izvirale iz obveznosti, ki jih je Italija sprejela s podpisom Rimske pogodbe oziroma z uvedbo enotnega evropskega tržišča. Naloge sveta so tudi odstranjevanje vseh zaprek, ki ovirajo uresničevanje pobud, ki so jih podpirale vlade dvanajsterice.
Svet bo sestavljalo 50 oseb, in sicer: predstavniki vseh gospodarskih panog zasebnega in družbenega sektorja (zastopniki industrijcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev, denarnih zavodov in zavarovalnic in drugih storitvenih dejavnosti); predstavniki odvisnih delavcev; predstavniki zadružnega sektorja; predstavniki vodilnih podjetniških kadrov; predstavniki potrošnikov in koristnikov javnih storitev; predstavniki vsedržavnih združenj svobodnih poklicev; predstavniki krajevnih uprav; predstavniki inštitutov, ki se bavijo s problematiko notranjega tržišča; predstavniki univerz in vsedržavnega odbora za raziskovanje (CNR); strokovnjaki, ki lahko kakor koli koristijo delovanju sveta.
Člani bodo imenovani za dobo dveh let, a svet se bo moral sestajati na plenarni seji vsaj dvakrat letno. Svet bo lahko imenoval strokovne komisije, ki se bodo bavile z obravnavo specifičnih problemov.
Kaj lahko pričakujemo od takšnega sveta? Mnogi se sprašujejo, kaj nas pravzaprav čaka na gospodarskem torišču, ko bodo odpravljene vse pregrade in ovire pri pretoku kapitala, oseb, blaga idr. Mnogo je bilo že napisanega, prirejenih je bilo nič koliko posvetov, a vendar smo do danes slišali le
malo konkretnega glede posledic, ki jih bo imelo zenotenje evropskega tržišča. Znano nam je, da velike družbe in tudi finančni koncerni že povezujejo svoje sile s sličnimi ustanovami v Evropi, da se večja podjetja pripravljajo na nastop na italijanskem tržišču z odkupom obstoječih podjetij, odpiranjem uradov ipd. Ravno tako je znano, da se manjši denarni zavodi povezujejo v regionalnih ali celo medregional-nih okvirih, vendar je drobni gospodarstvenik le premalo seznanjen s spremembami, ki so pred vrati, saj nima dostopa do informacij, ki bi mu koristile. Menimo torej, da bi morala biti prva skrb ene od komisij sveta, ta, da pripravi v najkrajšem času čim bolj podrobno, a poljudno strokovno čtivo, da bi bistvo skupnega tržišča pronicalo v zavest slehernega gospodarstvenika. Potrebna je seveda tudi tesna aktivna povezanost z vsedržavnimi strokovnimi združenji, ki bodo prisotna v svetu, če bi prišli do podrobnih vesti dejansko iz prve roke in ne samo iz dnevne ali strokovne literature, (ok)
Po osmih letih vojne med Irakom in Irakom in štirih letih petrolejske krize prihaja gospodarstvo srednje vzhodnih držav vendarle k sapi. To pa pomeni, da velja v Evropi izkoristiti priložnost. Kar zadeva v tem pogledu Italijo, lahko rečemo, da je na dobri poti, seveda, če bo le upoštevala »signale«, ki prihajajo iz predstavništev njenega zavoda za zunanjo trgovino ICE v Saudski Arabiji, Kuvajtu, Iranu, Iraku in Združenih arabskih emiratih in ki nekako napovedujejo, kako bi se lahko razvijala trgovinska izmenjava med Apeninskim polotokom in temi državami v tekočem letu.
Po minulih letih »suhih krav« naj bi se letos trgovski in gospodarski odnosi sploh bistveno zboljšali, tako še posebno s Saudsko Arabijo. Na lestvici najpomembnejših partnerjev kraljevine je predlanskim Vel. Britanija kot peta prehitela Italijo, toda Rim je v prvem lanskem polletju spet prekosil London in se vrnil na četrto mesto lestvice: podatki ISTAT kažejo, da je italijanski uvoz iz Saudske Arabije tedaj
upadel za 36,9%, medtem ko je izvoz vanjo narasel za 0,7%, s čimer je zadevni prebitek Italije dosegel 81 milijard lir. Italija dobavlja tej državi pretežno zlatnino in dragulje, leseno pohištvo, neelektrične stroje, proizvode kovinske oz. mehanske industrije in gradbeni material, od nje pa prejema seveda nafto, ki krije 60% tovrstnega uvoza.
Bolje gre tudi s Kuvajtom, ki sta ga »zalivska vojna« in posledična »pomorska zapora« 1988 še najbolj prizadeli. Lani je Kuvajt izvozil v Italijo za 175,2 milijarde kuvajtskih dinarjev blaga - pretežno nafte in naravnega plina - (223,6 mrde leta 1987), uvozil pa iz nje za 93 milijonov dinarjev - prvenstveno zlatarskih izdelkov, oblačil, pohištva, obutve, marmorja, gospodin-sjkih strojev in gradbenega materiala (88,5 leta 1987). Kuvajt bi utegnil tudi zaigrati vlogo »mostu«, čez katerega bi lahko Italija povečala izvoz v Irak in Iran.
Še boljše je stanje v odnosih Italija-Združeni arabski emirati. V prvi polo-
Razstava »Italia 2000« bo krožila po svetu
»Italia 2000«, velika industrijska in tehnološka razstava, ki jo je Zavod za zunanjo trgovino ICE organiziral lanskega oktobra v Moskvi, je doživela kakor znano nepričakovano velik uspeh. Upravni svet zavoda je zaradi tega na prvi seji letošnjega leta sklenil prestrukturirati razstavo v nekakšen potujoči salon, ki bo obredel največja tržišča na vseh petih celinah, s katerimi namerava Italija v porihodnje kolikor mogoče pospešiti trgovinsko sodelovanje.
Zavod razpolaga s finančnimi sredstvi, ki se sukajo na višini kakih 80 milijard lir. To zadostuje za daljše »potovanje« salona, pa tudi za organizacijo delnih razstav na tistih tržiščih, kjer bi predstavitev celotne razstave predstavljala prevelik napor glede na možne pozitivne rezultate. Največji napor pa namerava ICE nameniti predvsem »obdelavi« tržišča Združenih ameriških držav; na drugem mestru je obetavno tržišče Japonske, zanemarjena pa ne bodo tudi nekatera tržišča znotraj Evropske gospodarske skupnosti in med temi bo ICE na-
menilo prvo mesto Španiji, ki kaže že od svojega vstopa v EGS veliko zanimanje za razvoj trgovinskega poslovanja z Italijo. Zavod pripravlja posebne programe za nastope, ki jih namerava organizirati v Hongkongu, Singa-puru in v Južni Koreji, v Južni Ameriki pa v Argentini in Braziliji. Živahno bo tudi delovanje na tržiščih socialističnega tabora, medtem ko so programi, namenjeni deželam v razvoju, znatno manj obsežni.
Tudi sama struktura razstave ali salona bo različna od primera do primera ter jo bo ICE sproti prilagajal posameznim tržiščem. Načelno pa bodo v ospredju na vseh prireditvah predvem mala in srednja podjetja, se pravi proizvodne enote, ki potrebujejo državno pomoč za prodiranje na tuje trge.
Kar zadeva blagovno strukturo, pa bo ICE potisnil v ospredje predvsem proizvodnjo repromateriala; na drugem mestu bo proizvodnja potrošnega blaga in na tretjem, brez posebnih poudarkov, proizvodnja prehrane in predelava agroživilskih proizvodov.
vici leta 1988 so italijanska podjetja izvozila tjakaj za 210 milijard lir blaga (215 mrd v prvem polletju 1987), iz emiratov pa uvozila samo za 9,3 milijarde lir, tako da je pozitivni saldo Italije znašal 201 milijardo lir (predlanskim pa 53 milijard manj). Emirati kupujejo v Italiji največ živil, pijač, tobačnih izdelkov ipd. Toda vrnimo se k »junakoma zalivske vojne« (o kateri se je, z razliko od drugih, malokrat ali skoraj nikoli reklo, da je »umazana«),
O Iranu zatrjuje ICE, da se je njegov uvoz iz Italije zmanjšal za 30-35%, izvoz vanjo pa za 40-50%. Toda: ko se bo razrešil spor okoli Bandar Abasa in ko bo Iran poravnal Italiji dolg zaradi izgradnje pristanišča, tedaj bodo italijanska podjetja, ki imajo svoja predstavništva v tej državi (okrog 130), pa še tista, ki se jim bodo pridružila, verjetno našla ugodna tla za nadaljnje prodiranje na to tržišče, sicer predvsem z gradnjo hidro in termoelektrarn ter z dobavo strojev in opreme za kmetijstvo, kovin in kovinskih zlitin pa še telekomunikacijskih aparatur. Seveda bo moral Rim še poprej urediti politične odnose s Teheranom.
In še Irak. V prvem lanskem šestme-sečju se je trgovinska izmenjava nekako vsklajala s predlansko težnjo (-454 dolarjev primanjkljaja nasproti deficitu 958 mil. dol. v vsem letu 1987). Italijanski izvoz se je in se zaenkrat še omejuje na pahljačo blaga v odvisnem razmerju z energijskim oz. petrokemij-skim in gradbenim sektorjem, vendar so se pred nedavnim že vsa podjetja, ki imajo zastopstva v Iraku, začela dejavno vključevati proces iraške gospodarske obnove s pomnožitvijo delega-cijskih obiskov.
Kar velja za Italijo, velja v odnosu do srednjevzhodnih držav seveda tudi za druge evropske države. Morda tudi za Jugoslavijo, ki ima z marsikatero od njih že od zdavnaj dobro utečene odnose, ki pa s svojim gospodarstvom tudi ni pri najboljšem zdravju.
D. G.
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA
VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
	12.1.	16.1.
URADNE KOTACIJE		
Generali		43600	44200
Lloyd 		18500	19000
Lloyd risp		9980	10390
RAS 		43900	43980
RAS risp		17900	19330
Sai 		21050	21530
Sai risp		8600	9010
Montedison 		2067	2162
Montedison risp		1046	1185
Pirelli 		3060	3190
Pirelli risp		3065	3180
Pirelli risp. nc 		1735	1850
Snia 		2760	2832
Snia risp		2710	2800
Snia risp. nc		1355	1465
Rinascente		5100	5190
Rinascente priv		2850	3095
Rinascente risp		2840	3150
Premuda 		1720	1730
Premuda risp		1210	1210
SIP 		3025	3070
SIP risp		2410	2475
Bastogi			304	318
Comau 		2700	2762
v
	16.1.	spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA	KMETIJSTVO	
Alivar 		9280	+ 1,08
Buitoni 		—	—
Eridania		6100	+ 3,21
Perugina		—	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO		
Alleanza Ass		. . .	41000	+ 0,61
Alleanza Ass. risp. por.	. . .	38820	+ 2,15
Assitalia		. . . 16828	+ 2
Ausonia 		2331	+ 2,23
Latina Ass. ord		... 18100	+ 5,29
Generali Ass		. . .	43990	+ 1,12
Italia Ass		. . .	13100	+ 2,26
Abeille 		. .. 112525	+ 2,76
La Fondiaria s pa		. . .	74000	—0,53
La Previdente . 		. . .	27350	+ 1,07
Lloyd Adriatico 		. . .	18970	+ 1,71
RAS fraz		. . .	43980	+ 0,87
RAS risp. port		. . .	18330	+ 0,99
Toro ord		. . .	22960	+ 1,59
Unipol priv		. . .	18350	+ 0,05
Banca Comm. Italiana .	3750	+ 3,57
Banco di Roma 		8399	+ 4,98
Credito Italiano 		1914	+ 2,62
Interbanca ord		—	—
Mediobanca		. . .	20190	—0,98
PAPIRNA INDUSTRIJA -	CEMENT	
Cart. Burgo ord............. 14005	+0,03
L'Espresso.................. 26000	+1,16
Mondadori .................. 23500	+4,21
Mondadori priv.............. 12600	+3,49
Poligraf. Editoriale......	4399	—0,69
Cementir .................... 3820	+1,05
Italcementi................ 126200	+0,23
12.1. 16.1.
Fidis		6950	7000
Gerolimich		93	96
Gerolimich risp		85	90,25
SME 		3850	3820
Štet		3930	3940
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		880	900
Štet risp		3100	3150
Tripcovich 		6830	6800
Tripcovich risp. nc		2840	2980
Alt. Immobiliari 		4220	4245
FIAT 		9920	10070
FIAT priv		6133	6233
FIAT risp		5905	6215
Gilardini		12700	13450
Gilardini risp		9600	9750
Dalmine 		324	337
Marzotto		6700	6868
Marzotto risp		6850	6995
Marzotto risp. nc		4865	5010
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. u				—
SO. PRO. ZOO		—	—
Carnica Ass		—	—
P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P
	16.1.	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP april 1989 12%		100,35	
BTP junij 1990 9,15% 		—	—
BTP maj 1990 10,5% 		— •	—
BTP marec 1989 12,5% . . .	99,95	—0,05
BTPjanuar 1990 		98,95	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	103,60	+ 0,19
CCT ECU 1982/89 14% . . .	100,50	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	105,00	—0,05
CCT ECU 1984/91 11,25% .	105,50	—0,28
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	105,80	—0,09
CCT ECU 1985/93 9% 		100,55	—0,25
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	102,50	—0,49
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	101,40	+ 0,20
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	103,00	—
CCT april 1992 10%		96,50	—
CCT julij 1992 IND		97,70	—0,10
CCT januar 1991 IND		99,70	—0,05
CCT julij 1993 IND		95,75	+ 0,21
16.1. spr. %
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE

|
i ::::: ; f|H|S
isaa
P
16.1. spr. %
Unicem................ 25700 +2,39
Unicem risp........... 11470 +5,13
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
16.1. spr. %
Calp ..............
Fidenza Vetrar 1000 Italgas
3120 7990 2300
Mira Lanza.............. 44990
2169 ...	1640
3195
___	3180
___ 10600
9250
Siossigeno................. 37000
Montedison 1000
Montefibre ......
Pirelli .........
Pirelli risp......
Recordati ord. . . Saffa.............
Snia BPD ..........
Snia Fibre ........
Snia Tecnopolimeri
2813
1451
6099
+ 0,64 + 2,83 + 3,60 + 1,10 + 2,99 + 5,26 + 2,24 + 1,92 —1,11 + 3,23 + 4,22 + 1,04 + 2,54 + 2,50
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE
Rinascente................
Silos Genova..............
Standa ................
Standa risp. port.....
Alitalia cat. A.......
Alitalia priv.........
Italcable.............
SIP ..................
SIP risp. port........
Sirti..................
5190	+1,82
20310
7050
2170
1295
12350
3115
2600
10340
+ 3,09 + 3,67
+ 0,38 + 0,81 + 2,63 + 6,07 —0,09
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE______________
Ansaldo Trasporti ........ 5725	+0,45
Tecnomasio................ 1830	+2,34
Bastogi................ 322,50	+4,36
Bonifiche Siele 		34500	+ 5,05
Bonifiche Siele risp		11490	+ 4,90
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5980	+ 0,67
CIR risp		5860	+ 1,01
Cofide		6040	+ 0,83
Comau Finanziaria 		2762	+ 2,29
Editoriale SpA 		2620	—9,65
Euromobiliare 		6420	+ 1,90
Ferruzzi Agric		1950	+ 2,52
Fidis 		7010	+ 2,30
Fimpar 		1575	+ 3,48
Finarte 		3650	+ 0,55
Fiscambi Holding		6460	+ 0,78
Fiscambi risp		2000	+ 8,69
Fornara 		2395	+ 2,35
Gaic 		30450	+ 1,06
Gemina		1855	+ 2,14
Gemina risp		1825	+ 2,52
Gerolimich		95,00	—
Gerolimich risp. port. . . .	90,25	+ 3,73
IFI priv		20200	+ 3,32
IFIL fraz		4300	+ 1,58
IFIL risp. port. fraz		2360	+ 4,88
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		. 150600	+ 1,00
Pirelli & C		7250	+ 0,97
Riva Finanziaria 		10250	+ 0,58
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		2052	+ 2,60
SME 		3875	+ 2,51
SMI Metalli		1220	+ 2,34
SMI Metalli risp		1145	+ 9,04
SOGEFI		4250	+ 1,19
Štet		3901	+ 0,02
Štet risp. port		3225	+ 3,69
	16.1.	spr. %
Tripcovich 		6800	+ 1,04
Tripcovich risp. nc		2980	+ 5,11
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4245	+ 1,02
Calcestruzzi		11390	+ 1,69
Cogefar 		4945	+ 1,33
Del Favero		4720	+ 1,28
Grassetto SpA 		13505	+ 3,72
IMM Metanopoli		1119	+ 3,13
Risanamento Napol! . . .	21200	+ 0,95
Vianini 		3299	+ 1,97
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord				3191	+ 0,98
Danieli & C		... .	8095	+ 2,46
Data Consyst			 10345	+ 0,44
Fiar SpA		....	19650	+ 0,76
Fiat			 10080	+ 1,43
Fiat priv		6235	+ 1,36
Fiat risp			 6200	+ 3,33
Franco Toši 		. . ..	19900	+ 0,81
Gilardini				13465	+ 2,00
Magneti Marelli		3120	+ 1,62
Merloni		3120	+ 2,46
Necchi ord		3061	+ 2,03
Olivetti ord		9420	+ 0,58
Olivetti priv	, .			5650		1
Pininfarina			 10262	+ 2,51
Rodriguez SpA				11250	+ 5,14
Safilo 				7310	—0,06
Safilo risp		. . . . 		—
Saipem		2901	+ 3,64
Saipem risp			 2800	+ 4,47
Teknecomp 				1328	+ 3,02
CCT jul. 88 EM 83 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 . . .
CCT maj 1991 IND CCT maj 1992	,
CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 . . .
CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . . . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND . . . CCT oktober 1993 IND CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND , CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 88 EM 83 IND CCT sep. 1990 IND . . CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . . CCT sep. 1996 IND . . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . .
16.1. spr. %
CCT december 1990 IND .	99,90	—0,20	CCT ECU febr. 1994 		100,25	+ 0,25
CCT februar 1991 IND ...	99,45	—0,15	CCT ECU maj 1994 		94,40	—0,11
CCT februar 1997 		94,40	—0,05	CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT junij 1993 CV IND . . .	95,30	+ 0,05	CCT ENI avg. 1988 IND ...		.	—
CCT marec 1991 IND ... .	99,45	+ 0,10	CCT februar 1991 IND		101,55	—
CCT nov. 1993 CV IND . . .	96,70	—	CCT februar 1992 IND ....	98,95	+ 0,05
CCT sept. 1993 CV IND . .	95,60	—0,10	CCT februar 1992 9,8% . . .	100,00	—
CCT avgust 1992 		97,90	+ 0,05	CCT februar 1995 IND ....	97,60	—
CCT avgust 1993 		95,30	+ 0,16	CCT februar 1996 		95,45	—
CCT 1983/93 TR 2,5% ... . CCT avgust 1988/93 IND .	86,00	—0,29	CCT februar 1997 IND ....	94,40	—0,21 1
CCT avgust 1990 IND ....	99,60	—	CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,00	—
CCT avgust 1991 IND ....	100,50	—	CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,00	—
CCT avgust 1995 IND ... .	94,35	+ 0,11	CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	102,15	+ 0,10
CCT avgust 1996 		94,10	—	CCT januar 1991 IND		101,70	—
CCT april 1991 IND 		100,35	—0,10	CCT januar 1992 IND		100,35	—
CCT april 1992 		97,70	+ 0,10	CCT januar 1992 11%		100,40	—0,15
CCT april 1995 IND 		93,40	+ 0,05	CCT januar 1993 IND		98,30	—
CCT april 1996 		93,90	—0,05	CCT januar 1996 CV IND . .	100,80	—
CCT december 1990 IND .	101,60	—	CCT januar 1997 IND		94,80	—0,05
CCT december 1991 IND .	99,85	—	CCT januar 1995 IND		93,15	—0,05
CCT december 1995 IND .	95,60	—	CCT januar 1996 IND		93,80	—0,16
CCT december 1996 IND .	95,35	—0,10	CCT INAM jan. 89 12,5% . .	—	—
99,80
100,05
94,60
94,10
100.60
96,70
93,20
93.95 93,90
100,40
93,45
94.40 94,35
99.80 101,50
99.95
97.40
94.80
94.40
—0,11 + 0,10 —0,10 + 0,05 + 0,11 —0,05 —0,10 + 0,11 + 0,05 —0,16 + 0,10 —0,15 —0,05 —0,10 —0,11 —0,11
99,75	—
99,95 —0,10 94,60	+0,05
93,90 —0,05
99,55
99,85
94.50
94.00 73,70
73.00 99,20
100,00
98.50 101,65
74,10
+ 0,05 —0,05 —0,21
—0,41 + 0,06
+ 0,20 + 0,05 + 0,14
V ponedeljek, 23. t. m., bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo v goričkem Kulturnem domu monodramo, ki jo je režiser in pisatelj Žarko Petan povzel iz Brochovega romana Nedol-žneži. Monodramo je naštudirala igralka Bogdana Bratuž. V okviru informativnih predpremierskih člankov se bomo danes spoznali z življenjem in delom tega nemškega pisatelja.
Herman Broch se je rodil na Dunaju 1. novembra 1886. Njegov oče je bil reven židovski obrtnik. Na Dunaj je prišel z Moravskega in se je tam uveljavil v tekstilni industriji. Mati je bila iz stare dunajske družine.
Otroška doba, okolje, ki je v njem živel in rasel, je zapustilo v mladem, občutljivem, vase zaprtem Hermanu globoke sledove. Oče je bil trd z njim, mati pa pogosto nebrižna. Po končani gimnaziji je Broch kazal veliko veselje do matematike. Želel se ji je posvetiti. Ker pa je oče odredil drugače, se je vpisal na dunajsko tekstilno šolo, hkrati pa še na tehnično visoko šolo, kjer je študiral zavarovalno matematiko.
Iz Dunaja je šel leta 1904 v Miihlha-usen v Alzaciji in tam dve leti študiral tekstilno tehniko. Po vrnitvi na Dunaj je nekaj časa poslušal predavanja na univerzi. Leta 1906 je nekaj časa preživel v Ameriki. Ko se je vrnil se je poročil... Leta 1908 se je zaposlil v očetovi tekstilni tovarni. Z leti je postal celo šef, vodilna osebnost v avstrijski zbornici industrij cev. Dve tretjini svojega življenja je preži-
vel pri delu, ki je bilo tuje njegovi umetniški ambiciji. Ni nam znano, če se je že kot mladenič lotil pisanja. Prvi podatek datira v leto 1912 ko je 26-Ieten napisal svojo razpravo Zapiski o sistematični estetiki.
Prva njegova novela je bila objavljena leta 1818. Verjetno je po tem letu veliko pisal, zraven tega se je ukvarjal s filozofijo, a mu to ni prineslo slave. Sodobniki so ga poznali predvsem kot človeka, ki je vodil očetovo tekstilno tovarno.
Ko mu je bilo 42 let se je odločil, da se odpove delu v tekstilni industriji, odpovedal se je vsem ugodnostim svojega dotedanjega položaja in pričel življenje svobodnega pisatelja. Nastanil se je na tirolskem v kraju Alt Ausee.
Leta 1929. se je vpisal na dunajsko univerzo in poslušal predavanja matematike, filozofije, sociologije in zgodovine.
V letih 1931/32 je izšel njegov prvi roman Die Schlafvjandler (Mesečnik). Po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji so ga kot Žida zaprli.
Prijatelji v tujini so mu omogočili, da je preko Londona odšel leta 1938 v Ameriko. Tu se je na univerzi v Prin-cetonu ukvarjal z raziskovanjem psihologije množic.
Leta 1945 je izšel roman Der Tod des Vergil - Vergilova smrt. Od leta 1950 pa do smrti 30. maja 1951 je bil profesor za nemško književnost na univerzi Yale v New Havenu (Connecticut). Leta 1950 je izšel njegov ro-
Igralka Bogdana Bratuž bo nastopila v ponedeljek v Gorici v Brochovi monodrami
man Die Schuldlosen - Nedolžneži.	polniti iz raznih fragmentov je roman
Zadnja njegova knjiga, ki jo je pisal	Der Versucher Skušnjavec. Knji-
prav do smrti, a je ni izoblikoval do ga je izšla komaj leta 1953. konca, tako da jo je moral urednik do-	(A. R.)
V ponedeljek v goriškem Kulturnem domu
Nedolžneži Hermana Brocha v Petanovi obdelavi
Povest o iskanju poslednje ljubezni
Znani slovenski sodobni pisatelj Marjan Rožanc, v poslednjem desetletju med najplodovitejšimi našimi pisci, je v svoji povesti »Labodova pesem« — izdala jo je Mladinska knjiga v Ljubljani pravzaprv načel že znano temo oziroma bolje, življenjsko resnico: petdesetletnik si omisli skoraj trideset let mlajšo ljubico, se vrže v zgodbo z vso možno celovitostjo in prav nič ga v tem početju ne more ustaviti, niti žena in otroka ne, niti javno mnenje. Toda v obdelavi pisateljskega peresa in razglabljanja dobi seveda obrabljeni življenjski kliše globljo zasnovo. V primeru »Labodove pesmi« je to zgodba o pisatelju, ime mu je Ivan Ulamec, človeku, ki se na prelomnici četrtega in petega desetletja čuti ogroženega od minevanja, staranja, se tako rekoč zavestno odloči za doživetje ljubezni, sreča v avtobusu študentko, ki mu ne gre več iz glave. Ljubezenska zaznava je tako močna, da jo takoj opazi žena Lojzka, in že so na tapeti vroče zakonske debate, kot se pričetku zakonoloma pač spodobi. Ivan Ulamec kot izkušen moški brez večjih težav prestopi črto, ki pomeni vstop v življenje drugega, v našem primeru komaj 21-letne Gabi, jo osvoji očitno na ozadju dekliške želje po močnem, izrazitem doživetju, že je tukaj prvo ljubezensko srečanje, prej še nekaj ženskega obotavljanja, ki se mora posvetovati vsaj s še enim sogovornikom, da se odloči za korak - potem pa se pričnejo stvari odvijati stopnjevano, na moč nenavadno, lahko bi celo rekli po Rožančevo.
Dekletov oče, režimski novinar, s katerim je imel Ivan že slabe izkušnje, vrže hčer, ki se prilepi na ognjevitega pisatelja, dobesedno na cesto, naš pisatelj pa pripelje izgnano Gabi kar na svoj dom med ženo in otroka! Sploh je njegov lik, lik Ivana Ulam-ca, nenavaden vendar tehten. Kot je po svoje v teh svojih letih kar pubertetniško vihrav, čuten - njegova ljubezen z Gabi je prvenstveno čutna, da ne rečemo še kaj več - pa je po drugi strani naraven in zelo človeški. Pred letom in pol si je žena Lojzka omislila ljubimca in to ga je najprej zelo prizadelo, normalno je reagiral kot tipičen moški, toda kmalu je moral ugotoviti, da je imela prav, predvsem pa si je moral priznati, da zaradi tega njenega dejanja ni bil nikdar ob skrb, ljubezen in zavezništvo z njene strani. Moral ji je priznati človeško lojalnost in zaradi tega mu je bilo pač dano videti, kako nima pravice nasilno posegati v njeno življenje, ki na noben način ni lahko. Enaka človečnost tudi z Gabi, »punca vendar ne more končati na cesti«, zato jo je pripeljal domov. In tako se seveda znajde v precepu neverjetnih soočenj - kot nalašč, se dobijo v hišici na Gorenjskem vsi skupaj z Romanom, ženinim ljubimcem - še vedno živi burno erotično življenje z Gabi, poskuša urediti odnose z ženo, kar je težko vendar pa ne nemogoče, polagoma pa so vse te nenavadne življenjske kombinacije premočne, da ne bi vplivale na njegovo notranje razpoloženje. Nekakšna banalna vsakdanjost bo počsi razdrla njegovo nemara poslednjo ljubezen,
nima več prave moči in pravega zagona, da bi lahko vzdrževal tako močan čustveni naboj, moral bo sprejeti staranje, če noče omagati v preobleki življenja, ki ni več za njegova leta. Skoraj simbolno se tovrstnemu razmišljanju pridruži smrt Gabinega brata v hišici, kjer nenavadna skupina živi nenavadno skupnost, še nekaj drastičnih erotičnih podvigov in verjetno bo vsega konec.
Kot rečeno, je v pričujoči knjigi Rožanc kar obešenjaško razigran, smeji in posmehuje se samemu sebi, vendar ga to ne ovira, da ne bi spletal kar nekoliko neverjetne igre med fantovsko erotiko in zrelo filozofijo. Mudi se mu živeti in to do kraja, istočasno čuti, da mu je mesto v umirjenejši poziciji, ustreznejši njegovi dozorelosti in izkušnji. V kolikor si to prizna ali ne, vendarle v tem »labodovem« spevu ugotavlja razdalje med ljudmi tudi v ljubezni, končno ne ve in ne more izvedeti od mlade Gabi ničesar bistvenega, ker je v njej še premalo preživetega, kljub temu se z njo zaganja naprej in naprej, vedno bolj fizično in silovito, tukaj pa se njuni poti že pričenjata ločevati, saj je očitno vsak dobil tisto, kar je iskal oziroma, kar je dal. Nekje neizrečen ostane občutek, da je tehtnejša in trajnejša duševna vez, človeško sočutenje, ki ga pisatelj premore v neverjetni in enkratni meri. Po tej nori zgodbi se bo očitno okrepila ravno omenjena življenjska linija, čeprav v povesti ni deklarirana, in nemara poslednja pisateljeva ljubezen v resnici sploh ni bila zaključno dejanje neumrljivega srca.	JANEZ POVŠE
Popotovanja pri Sv. Ivanu v notranjost in nedosegljivost človeka
Kulturno umetniško društvo Magnet in zadruga La Collina sta v nedeljo v paviljonu P bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu v Trstu gostila gledališko skupino Ljudje z reke, ki je nastopila z recitalom Popotovanja. To je bila povsem nekonvencionalna predstava, ki pa je, vsaj po zaključnem aplavzu sodeč, navdušila gledalce.
Nekonvencionalnost se je kazala že v izbiri prostora, kjer je recital potekal. Gledalci so morali slediti predstavi bosi, ker bi z obuvali poškodovali parket, na katerem se sicer odvijajo plesni tečaji. Posedli so se nato na nekakšne klopce ali kar na tla na rjuhe ter tako s svojimi telesi eliptično omejili prostor, v katerem sta Vlado Šav in Irena Vujanovič ob mrki svetlobi dveh parov sveč začela svoj recital.
Uvod je bil skorajda svetopisemski, z belo oblečenim, na tleh sedečim bradatim Savom, ki je začel ob zvokih flavte kot moderen Kristus »razlagati« apostolom-gledal-cem svoj pogled na človeka in njegov svet. Scena, če o sceni lahko sploh govorimo, se je potem nekoliko razgibala. Šav je začel hoditi v krogu ob zvoku tolkal. Pri tem se mu je pridružila še Vujanovičeva. Hoja se je kmalu spremenila v tek, v topotanje z nogami, v skakanje, nato pa se je dogajanje spet umirilo in se zazibalo v otožnosti pesmi. V vsem recitalu je bil le moškemu polu dan dar govora. Ženski pol je — če izvzamemo uvodno besedo — le spremljal moškega z igranjem na flavto, tolkala, ustno harmoniko, prižiganjem novih treh parov sveč, topotanjem, kriki in petjem.
Po tistem, kar smo slišali, se nam zdi, da sta se hotela nastopajoča s svojim recitalom napotiti v samega človeka. Po prikazanem — nenehnem kroženju in iskanju v krogu, ki ga omejujejo drugi ljudje-gledalci — pa kaže, da je cilj tega popotovanja (oziroma popotovanj) nedosegljiv. Kar navsezadnje ni nobena novost.
MARJAN KEMPERLE
V soboto so odprli razstavo znanih ruskih grafikov, med katere sodi brez dvoma tudi Mazievski, katerega delo vidimo na posnetku
Samospevi Zagrebčanke Dunje Vejzovic v SF
Zagrebška pevka Dunja Vejzovic je interpretinja, ki po tehniki in stilu odgovarja izrazito dramatični, če ne kar eskpresionistični glasbeni literaturi. Njena glasovna izkušnja zmore najbolj učinkovito oblikovati "besne", polnokrvne romantične speve in to na zelo slovanski način, če pod slovanskim načinom razumemo specifični tip solopevske tehnike, ki gradi na intenzivnem vib-ratu in bolj epični karakterizaciji. Vejzovičeva je predvsem pevka teatra, odra, kjer vladajo brunhildovske strasti in razočaranja, kjer se razkriva mitologija ženske s prenapeto čustveno nujo.
Zato me čudi izbor, ki ga je v prvem delu predstavila na torkovem koncertu v Slovenski filharmoniji. Schumanove Dichterliebe (ciklus Heinejevih pesmi) niso ustrezale naravi njenega glasu. Preveč se je čutilo, da gre za spopad, izziv nečemu, kar je njej osebno muzikalno nerazumljivo. Schumannova glasba je preveč tanka in rahla, pevec naj bi pristopil zelo previdno in zadržano, da ne bi s preveč težko emocijo udušil njeno zračnost. Prav to se je zgodilo Vejzovičevi. Samospeve je pela izrazito literarno in obremenjenost z besedo ji je onemogočila prisluhniti Schumannovi muzikalnosti. Zgodilo se je, da bistvo glasbe ni spregovorilo.
Drugače je bilo s samospevi Huga VJolfa. Že ciklus Iz španske pesmarice je pokazal razsežnost Vejzovičeve, ki je bila zdaj res vodena z glasbo, ki je zdaj napeto in prepričljivo zapela. VJolfova izraznost se je čisto opredmetila. Dunja Vejzovič je prebudila živost glasbene miniature z napetostjo, s stopnjevanjem napetosti, z zadrževanjem, podaljševanjem dinamičnih učinkov. Ostali samospevi (izbor iz Italijanske pesmarice, iz Morickejevih in Goethejevih pesmi) so še bolj intenzivno zaživeli, saj so bili zapeti brez odvečne literarno-glasbene "laži" in z redko pristnostjo.	MIRJAM ŽGAVEC
Ninova nagrada Ugrešičevi
Ninovo nagrado za roman leta je dobila zagrebška književnica Dubravka Ugrešič, ki je s svojim delom »Forsiranje romana reke« navdušila strokovno komisijo. V obrazložitvi je rečeno, da je »Forsiranje romana reke« izjemno originalna proza, v kateri avtorica s subtilno ironijo slika jugoslovansko in mednarodno književno življenje. V parodiranju kriminalnega in ljubezenskega pisanja s številnimi aluzijami na prepoznavne sodobne razmere je pisateljica ustvarila avtoironičen roman, ki hkrati priteguje tako najširše sloje bralcev kot tudi ljubitelje pretanjenih intelektualnih iger.
V ožjem izboru za nagrado sta bila še romana »Atlantida« Borislava Pekiča in »Zgodba o kosovskem boju« Miroslava Savičeviča.
Smučanje: v moškem in zenskem slalomu za svetovni pokal
Odlični Bittner in jugoslovanske slalomistke
Tomba (desno) čestita zmagovalcu Bittnerju, Nierlich pa gleda... Danes bo v Adelbodnu moški veleslalom za SP
KITZBUHEL, GRINDENWALD — Odlični Zahodni Nemec Bittner je zasluženo osvojil svoj drugi slalom sezone in tako dokazal, da se je prerinil v sam vrh te smučarske zvrsti. Za 22 stotink sekunde je namreč prehitel Italijana Tombo, ki pa z rezultatom nikakor ni bi nezadovoljen. Tomba se vrača v svojo staro formo, vendar je očitno, da ima tokrat dosti več enakovrednih nasprotnikov, kot v lanski sezoni. Tomba je bil po prvem spustu na prvem mestu, bodoči zmagovalec pa na tretjem, slednji pa je v drugem spustu zelo tvegal, vendar se mu je tokrat to tveganje obrestovalo. Na tretje mesto se je uvrstil Avstrijec Nierlich, na četrto pa Luksemburžan Girardelli, ki je tako osvojil tudi kombinacijo. V sobotnem smuku je namreč slednji zasedel drugo mesto in je torej njegova zmaga v kombinaciji povsem zaslužena.
Presenetljivo 7. mesto je zasedel Italijan Grigis, Jugoslovan Benedik pa je bil 8. Slednji si je s tem uspehom zagotovil uvrstitev na svetovno prvenstvo v Vailu v ZDA.
Po tem tekmovanju Girardelli vodi na skupni lestvici za svetovni pokal, sledi pa mu Zurbriggen. Tomba je na tretjem mestu in verjetno nima več upanja, da bi osvojil prestižno svetovno lovoriko. Na slalomski lestvici za SP vodi Bittner pred Girardellijem in Tombo. Benedik je na 21. mestu, Petrovič pa na 31.
Več kot 10 tisoč gledalcev je v lepem zimskem vremenu videlo izreden boj, v katerem so si nemško in italijansko govoreči navijači držali ravno-
težje, Jugoslovanov pa tokrat ni bilo opaziti.
Ponovna zmaga Vreni Schneiderjeve
V petem slalomu za svetovni pokal v Grindenwaldu se nadaljuje zgodovinska serija zmag neverjetne Švicarke Vreni Schneider. Dosegla je namreč svojo peto zaporedno zmago, z njo pa že svoj deveti zaporedni uspeh v tehničnih disciplinah.
Tudi jugoslovanski tabor je izredno zadovoljen s slalomskim izkupičkom, saj je imel kar tri tekmovalke med najboljšo deseterico: Veroniko Šarec
na četrtem, Matejo Svet na šestem in Katjušo Pušnik na devetem mestu, poleg tega pa je Svetova tudi dobila svoje prve točke v kombinaciji.
Vreni Schneider je dokazala, da je trenutno daleč najboljša smučarka na svetu in da bodo morale ostale le pobirati »drobtine«, ki jih Švicarka pušča za sabo. Na presenetljivo drugo mesto se je uvrstila odlična Američanka McKinney, tretja pa je bila mlada Avstrijka Maierhoferjeva.
Številni naši zdomci, ki so s transparenti in zastavami bučno spodbujali vse jugoslovanske tekmovalke, so bili na koncu kar nekako presenečeni nad velikim uspehom jugoslovanskih barv.
Nogomet: po »srečanju sezone« v Neaplju
Inter in Napoti sta si enakovredna
Trapattonijev Inter se je vrnil iz Neaplja z nadvse dragocenim neodločenim izidom, ki dokazuje, da je milanska ekipa praktično... nepremagljiva. Vratarja Zengo so do sedaj premagali le štirikrat, odlična obramba pa je porok za odlično prvenstvo. Maradona in tovariši so večkrat poskušali zatresti nasprotnikovo mrežo, vendar pa jim to ni uspelo bodisi zaradi pridnosti Zen-ge kot tudi zaradi netočnosti Napoli-jevih napadalcev. Problem je sedaj, kdo bo lahko ustavil »Interjev uničevalni stroj«, ki melje vse, kar se mu zoperstavi. Prvenstvo je še dolgo, vendar pa je razlika med Inter jem in Na-polijem še vedno tri točke.
Milan se je končno zbudil iz dolgega zimskega spanja, saj je nasul »ubogemu« Comu kar štiri gole. Sacchi si je tako verjetno rešil (vsaj do naslednjega nerodnega poraza) svoj trenerski stolček. Rimski derbi med Romo in Laziom se je zaključil z zmago slednjega. Dodati moramo, da je ta povsem zaslužena, saj so bili Materazzi-jevi varovanci vseskozi boljši od bolj renomiranega nasprotnika.
Nogometna B liga:
Genoa gladko nad Udinesejem
GENOVA — Derbi kola v Genovi se je zaključil z zasluženo zmago domačinov, ki so gladko premagali So-nettijeve varovance. Genoa je povsem nadkrilila Furlane, vendar pa slednji še vedno ostajajo v boju za napredovanje. Jasno pa je, da je Genoa daleč najboljša enajsterica v tej konkurenci in da se bodo morali igralci Udineseja
še kako potruditi, če se bodo hoteli spet uvrstiti v višjo ligo.
Dragoceno izenačenje Triestine
MANTOVA — Triestina je iz Mantove odnesla nadvse dragocen neodločen izid, čeprav ne more biti povsem zadovoljna z igro. Vendar, vse bližje je konec prvenstva, igra Triestine postaja vse bolj pragmatična in na videz vse grša. Točke postajajo vse važnejše, zato je tudi bleda tržaška predstava v Mantovi nadvse opravičljiva.
Nasprotniki Triestine na lestvici nikakor ne hitijo, Lombardovi varovanci pa se se skoraj presenetljivo znašli na drugem mestu lestvice skupaj s Pra-tom in Reggiano. Vodi pa presenetljiva Spezia, ki je bržkone najboljša enajsterica v ligi.
Košarkarska A-1 liga: Philips in Enichem zimska prvaka
MILAN — Zaključil se je prvi del košarkarskih A lig, na vrhu A-1 lige pa sta se znašla »razkošni« milanski Philips in presenetljivi Enichem iz Livorna. Philips je v Fabrianu premagal domači Alno, najboljši na igrišču pa je bil verjetno Premier, ki je dosegel 34 točk. V Livornu je Enichem z odličnim Tonutom premagal Vismaro ter se tako usidral na vrh lestvice.
Košarkarska A-2 liga: zmaga Goričanov in poraz Videmčanov
GORICA — V košarkarski A-2 ligi je San Benedetto zasluženo premagal Annabello iz Pavie. Goričani niso imeli z nasprotniki posebnih problemov, pri domačinih pa so se najbolj izkazali
Aleksinas, Vitez, predvsem pa Bullara, ki je odlično vodil svojo peterko. Vi-demčani pa so v Forliju popolnoma razočarali, saj so bili neverjetno dekoncentrirani in brez resnične želje po igri in borbi.
Košarkarska B-1 liga: neustavljivi Stefanel
CAMPOBASSO — Tržaški Stefanel res ne pozna zastojev. Na »vročem« igrišču v Campobassu je dosegel rutinsko zmago ter s tem še enkrat dokazal, da v tej ligi nima tekmecev. Zanimivo je, s kakšno lahkoto se vsi igralci prebivajo do koša. Tokrat so se najbolj izkazali Bianchi, ki je dosegel 26 točk, Procaccini, ki je odlično vodil ekipo, vendar so tokrat vsi igrali nadpovprečno. Odstotki meta nekaterih so bili skoraj »znanstvenofantastični«.
Smučarski skoki: Jugoslovani razočarali
HARRACHOV — Jugoslovanski skakalci so svoj nastop na tradicionalni skakalni turneji Bohemia v ČSSR zaključili z razočaranjem. Potem ko so v soboto na veliki skakalnici v Liber-cu v finalni seriji zapravili odlično izhodišče, po prvem skoku je bil Zupan šesti, M. Debelak 8., Tepeš pa 9. in je nazadnje eno samo točko osvojil le Matjaž Debelak, so v nedeljo sploh ostali praznih rok, potem ko se je drugi skok spet ponesrečil Matjažu Zupanu. Sobotna zmagovalca sta bila z enakim izidom Pavel Ploc (ČSSR) in Norvežan Kjorum, na veliki skakalnici v Harrachovu pa je zmago zasluženo slavil Šved Bokloev pred Fincem La-akkonnenom.
Stojkovič večkratni nogometaš leta
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Najuglednejši jugoslovanski nogometni klub Crvena zvezda je v jesenskem delu zasedel šele 9. mesto na prvoligaški lestvici, toda kapetan »rdeče-belih« Dragan Stojkovič je kljub temu zmagal v tako rekoč vseh jugoslovanskih anketah za nogometaša leta. Jeziček na tehtnici so bili seveda reprezentančni nastopi, v katerih je blestel Dragan Stojkovič, z njimi pa je »modrim« izdatno pomagal k velikemu uspehu v anketi »France Fo-otball«, ki je Jugoslavijo za Nizozemsko, Italijo in SZ ter skupaj z ZRN uvrstil na 4. mesto v Evropi v letu 1988.
»Tudi naslov prvaka je za Crveno zvezdo še dosegljiv, uvrstitev v pokal UEFA pa zanesljivo. Trener Stankovič z igralci ni našel skupnega jezika, s Šekularcem bo vse drugače. Spet bomo igrali sproščeno,« je dejal Dra-. gan Stojkovič, potem ko je z veliko prednostjo zmagal v anketi »Eha« za nogometaša leta. Sicer pa je v taboru Crvene zvezde »počila« nova »bomba«: pristopnico zanjo je podpisal što-per enega najboljših evropskih moštev Steaue iz Bukarešte Miša Belode-dič. Eden najboljših igralcev zadnjih let v Romuniji je jugoslovanskega po-
rekla, decembra je prišel na obisk k sorodnikom v neko vas ob romunsko-jugoslovanski meji ter jugoslovanske oblasti zaprosil za azil. Hitro ga je dobil, seveda tudi s pomočjo vplivnih mož Crvene zvezde, ki so se silno razveselili nepričakovane in pomembne okrepitve. Beograjski klub je že zaprosil romunsko zvezo, da bi mu omogočila takojšnje nastopanje za Crveno zvezdo.
Trenutno je pri vojakih vrsta jugoslovanskih igralcev s seznama selektorja Ivice Osima: Savičevič, Boban, Pančev, Jakovljevič. Ti igralci naj bi igrali pomembno vlogo v kvalilikaci-jah za SP v Italiji. Zaradi tega se je zvezni kapetan Miljan Miljanič domislil, da naj bi tem igralcem že v spomladanskem nadaljevanju prvenstva dovolili nastope za klube v ligaškem tekmovanju. Vsi zanimivi igralci so zdaj v športni četi v Beogradu, toda reprezentančni štab meni, da je to premalo, zato bo vodstvo NZJ na januarski seji sklepalo o možnosti nastopov za klube, ki bi bili še najbolj »v interesu« reprezentance, ki je že na pol poti na SP v Italiji.
Vsi jugoslovanski klubi so že začeli s pripravami za novo sezono, ki se bo začela s pokalom zadnjo lebruarsko soboto in prvenstvom na prvo marčevsko nedeljo. Najboljši klubi bodo
nastopili na tradicionalnih turnirjih v Splitu in Mostarju, mnogi pa so se odločili tudi za gostovanja v tujini, kjer naj bi napolnili prazne blagajne s prijateljskimi nastopi. Najaktivnejši je zagrebški Dinamo, ki ima tudi največ finančnih težav. Zagrebčani so že gostovali v Švici in ZRN, sicer pa se pri Dinamu ubadajo tudi s kadrovsko prenovo vodstva. Tako naj bi športni direktor postal nekdanji as Velimir Zajec, ki pa ima še ponudbo za selektorsko vlogo pri grški reprezentanci. Prestopni rok se je že zdavnaj iztekel, v zvezi z novimi registracijami pa je še vedno nekaj sporov. Enega največjih bijeta Rijeka in Borac za ljubljanskega napadalca Bešireviča, ki se je preselil na Reko in odpotoval na priprave na Lošinj, toda brez izpisnice Borca.
V taboru Olimpije tudi po izvolitvi novega vodstva ni drugače kot vselej: problemi, problemi... Ljubljanski nogometaši so morali začetne priprave z bežigrajskega prestaviti na štadion Ljubljane, kajti zaradi neporavnanih računov so jim odklopili elektriko. To zadevo naj bi kot prvo uredil novi direktor kluba (imenovali so ga prejšnji teden) Tone Hrovatič, ki je pred leti igral za Koper, zdaj pa se je spustil v menežerske vode in napovedal tudi italijanske sponzorje za Olimpijo.
:::
I:

-

nedeljski izidi
nogomet

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Italijanska A liga
IZIDI 13. KOLA
Atalanta - Ascoli 1:0, Bologna - Lecce 2:l,Fiorentina - Juventus 2:1, Lazio -Roma 1:0, Milan - Como 4:0, Napoli -Inter 0:0, Pescara - Sampdoria 0:1, Torino
-	Piša 0:0, Verona - Cesena 0:0.
LESTVICA
Inter 23, Napoli 20, Sampdoria 18, Juventus in Atalanta 17, Roma 15, Milan in Fiorentina 14, Lazio 12, Verona, Pescara, Cešena in Como 10, Torino, Bologna, Lecce in Piša 9, Ascoli 8.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Torino, Bologna - Verona, Como - Pescara, Inter - Lazio, Juventus -Atalanta, Lecce - Fiorentina, Piša - Cesena, Roma - Milan, Sampdoria - Napoli.
Italijanska B liga
IZIDI 18. KOLA
Ancona - Cosenza 2:0, Avellino - Bar-letta 0:0, Bari - Padova 0:0, Brescia - Parma 0:0, Catanzaro - Messina 0:0, Genoa -Udinese 2:0, Licata - Sambenedettese 1:0, Piacenza - Empoli 0:0, Reggiana - Cre-monese 1:0, Taranto - Monza 1:1.
LESTVICA
Genoa 28, Bari 24, Udinese 22, Cremo-nese in Avellino 20, Catanzaro, Parma in Reggina 19, Messina, Empoli, Padova, Ancona in Cosenza 18, Brescia, Barletta in Taranto 15, Licata in Piacenza 14, Monza 13, Sambenedettese 11.
PRIHODNJE KOLO
Barletta - Genoa, Cosenza - Taranto, Cremonese - Licata, Empoli - Ancona, Messina - Brescia, Monza - Bari, Padova
-	Reggina, Parma - Piacenza, Sambenedettese - Avellino, Udinese - Catanzaro.
Italijanska C-1 liga
MANTOVA - TRIESTINA	0:0
MANTOVA: Brocchi, Bertolde, Sergio (od 88. min. Malerba), Pedrazzini, Volpa-ti, Danova, Agostinelli, Canzian, Baldini, Lamia, Caputo, Perrotta.
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Costan-tini, Tomasoni, Cerone, Danelutti, Butti, Papais, Simonetta (od 80. min. Trombet-ta), Lenarduzzi, Russo.
IZIDI 18. KOLA
Arezzo - Trento 0:0, Centese - Carrare-se 1:1, Derthona - Spezia 1:1, Lucchese -Modena 0:1, L.R. Vicenza - Prato 1:0, Mantova - Triestina 0:0, Livorno - Spal 0:0, Reggiana - Virescit 0:0, Venezia Mes-tre - Montevarchi 1:3.
LESTVICA
Spezia 24, Reggiana, Prato in Triestina 22, Modena in Carrarese 21, Lucchese in Montevarchi 20, Derthona 18, Mantova in Centese 17, Trento, Virescit in Arezzo 16, Venezia Mestre 14, L.R. Vicenza in Livorno 13, Spal 12.
PRIHODNJE KOLO
Carrarese - L.R. Vicenza, Modena -Arezzo, Montevarchi - Reggiana, Prato -Centese, Spal - Lucchese, Spezia - Mantova, Trento - Derthona, Triestina - Livorno, Virescit - Venezia Mestre.
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - MIRA	0:0
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Cal-vani (od 58. min . Romano), Cotterle, Ma-rassi, Candoni, Della Valentina, Gon, Macera, Giacometti (od 48. min. Stacul), Trevisan.
MIRA: Romio, Gobbo, Busetto, Bosca-ro, Gavergian, Giolo, Perini (od 82. min. Pagan), Gallina, Seno, Bettini (od 84. min. Berton), Roveda.
IZIDI 18. KOLA
Caerano - Conegliano n.o., Miranese -Gemeaz 1:4, Opitergina - Cittadella 0:0, Pievigina - Monfalcone 0:0, Pro Gorizia -Mira 0:0, Sacilese - San Dona n.o., Tombolo - Pasianese n.o., Union Clodia -Montebelluna 0:1, V. Venelo 0:1.
LESTVICA
Cittadella 26, Montebelluna, Pro Gorizia in Bassano 20, Mira in Tombolo 19, Opitergina, Monfalcone, Conegliano, Caerano in Pievigina 18, Union Clodia in San Dona 17, V. Venelo in Gemeaz 16, Sacilese 14, Pasianese 13, Miranese 7.
PRIHODNJE KOLO
Bassano - Pro Gorizia, Cittadella - Sacilese, Conegliano - Tombolo, Gemeaz -V. Venelo, Mira - Caerano, Monfalcone -Opitergina, Montebelluna - Miranese, Pasianese - Pievigina, San Dona - Union Clodia.
košarka
Italijanska A-1 liga
IZIDI 15. KOLA
Scavolini - Allibert 98:78, Alno - Philips 96:113, Divarese - Ipifim 86:75, Snai-dero - Benetton 89:87, Knorr - Paini 99:89, Enichem - Wiwa 119, 108, Riunite - Pho-nola 74:76, Hitachi - Arimo 71:87.
LESTVICA
Philips in Enichem 22, Benetton, Allibert, Knorr, Snaidero in Scavolini 18, Wiwa in Divarese 16, Paini in Arimo 14, Riunite, Ipifim, Hitachi in Phonola 10, Alno 6.
PRIHODNJE KOLO
Benetton - Divarese, Paini - Alno, Phonola - Snaidero, Allibert - Arimo, Knorr -Enichem, Wiwa - Ipifim, Philips - Riunite, Scavolini - Hitachi.
Italijanska A-2 liga
SAN BENEDETTO - ANNABELLA
103:94 (52:46)
SAN BENEDETTO: Ardessi 14, Aleksinas 28, Vitez 15, Bullara 21, Hordges 10, Gnecchi 2, Esposito 13, Zaban, Borsi, Sal-vadori.
ANNABELLA: Ponzoni 25, Spurling 14, Lottici, Singleton 27, Boesso 23, Ženo 5, Vannini, Ravizza, Toši, Torchio.
IZIDI 15. KOLA
Irge - Marr 76:74, Standa - Sangiorgese 96:84, Sharp - Filodoro 91:78, Jollycolom-bani - Fantoni 86:74, Kleenex - Braga 85:70, San Benedetto -Annabella 103:94, Glaxo - Neutroroberts 69:70, Teorema -Caripe 84:92
LESTVICA
Standa in Braga 22, Neutroroberts 20, Irge in Filodoro 18, Glaxo, Marr in Jolly-colombani 16, San Benedetto, Fantoni in Kleenex 14, Sharp in Annabella 12, Sangiorgese 10, Teorema in Caripe 8.
PRIHODNJE KOLO
Sharp - Neutroroberts, Caripe - Irge, Kleenex - Standa, Filodoro - Jollycolom-bani, Sangiorgese - San Benedetto, Annabella - Braga, Marr - Glaxo, Fantoni -Teorema
Italijanska B-1 liga
DELIZIA CAMPOBASSO - STEFANEL 114:120
DELIZIA CAMPOBASSO: Sabatelli, Cirelli 7, Trotti 35, Franco, Masolo 8, Gatti 21, May 14, Gatto, Pastorello 17, Romito 22.
STEFANEL: Procaccini 13, Pilutti 15, Bonino 3, Bianchi 26, Colmani 11, Canta-rello 11, Zarotti 14, Maguolo 25, Sartori 2.
IZIDI 16. KOLA
Benati - Faciba 90:78, Ragusa - Coop 83:74, Inalca - Mestre 88:75, Mar - Rieti 90:64, Ranger - Numera 87:84, Electrolux
-	Conad 68:74, Docksteps - Racine 92:90, Delizia - Stefanel 114:120.
LESTVICA
Stefanel 28, Ranger 22, Numera in Conad 20, Mar in Benati 18, Racine, Mestre in Coop 16, Rieti, Inalca, Docksteps, Delizia in Ragusa 14, Electrolux 10, Faciba 0.
PRIHODNJE KOLO
Conad - Delizia, Rieti - Benati, Faciba
-	Inalca, Numera - Docksteps, Coop -ElectroIux, Stefanel - Ragusa, Racine -Mar, Mestre - Ranger.
SLALOM ZA SP - MOŠKI
1. Bittner (ZRN) 1:45.09, 2. Tomba (Ita.) 1:45.31, 3. Nierlich (Av.) 1:46.19, 4. Girardelli (Luk.) 1:46.31, 5. Furaseth (Nor.) 1:46.52, 6. Frommelt (Liecht.) 1:46.73, 7. Grigis (Ita.) 1:47.19, 8. Benedik (Jug.) 1:47.31, 9. Okabe (Jap.) 1:47.86, 10. Shaw (ZDA) 1:48.76.
LESTVICA ZA SP
1. Girardelli (Luks.) 194, 2. Zurbriggen (Švi.) 172, 3. Tomba (Ita.) 98, 4. Bittner (ZRN) 94, 5. Hoflehner (Av.) 83, 6. Miiller (Švi.) 81, 7. Mair (Ita.) 75, 8. Stock (Av.) in V/asmeier (ZRN) 72, 10. Strolz (Av.) 68. SLALOM ZA SP - ŽENSKE 1. Schneider (Švi.) 1:22.87, 2. McKinney (ZDA) 1:23.75, 3. Maierhofer (Av.) 1:23.98, 4. Šarec (Jug.) 1:24.00,, 5. Femandez Oc-hoa (Špa.) 1:24.30, 6. Svet (Jug.) 1:24.56, 7. Chauvet (Fra.) 1:24.62, 8. Von Gruenigen (Švi.) in Pušnik (Jug.) 1:25.22, 10. Ladsta-etter (Av.) 1:25.28.
KOMBINACIJA - ŽENSKE 1. Oertli (Švi.) 46,47, 2. Percy (Kan.) 53,36, 3. Figini (Švi.) 53,54, 4. Masnada (Fra.) 57,45, 5. Maier (Av.) 57,73, 6. Zurbriggen (Švi.) 57.84, 7. Merle (Fra.) 63,49, 8. Svet (Jug.) 65,77, 9. Medzihradska (ČSSR) 66,61, lO.Gafner (Švi.) 68.79. LESTVICA ZA SP
1. Schneider (Švi.) 257, 2. Maier (Av.) 144, 3. Merle (Fra.) 141, 4. Figini (Svi.) 129, 5. Walliser (Švi.) 112, 6. Svet (Jug.) 102, 7. McKinney (ZDA) 72, 8. VVachter 71, 9. Wolf (Av.) 70, 10. Gerg (ZRN) 66.
Smučarski skoki
TURNEJA BOHEMIA V HARRACHOVU
1. Bokloev (Šve.) 209.0, 2. Laakkonen (Fin.) 195.5,' 3. Dluhoš (ČSSR) 193.5, 4. Holland (ZDA), 192.0, 5. Kjorum (Nor.) 191.5.
LESTVICA ZA SP
1. Bokloev (Šve.) 155, 2. Thoma (ZRN) 131, 3. Laakkonen (Fin.) 130, 4. Nykaenen (Fin.) 106, 5. Vettori (Av.) 85.
1.	—	1.	Eguero	2
2.	Frlslum	X
2.	—	1.	Egeo d’Assia	X
2.	Expert B	2
3.	—-	1.	Dupino	2
2.	Guelfo Sbarra	2
4.	—	1.	Folgore Sbarra	1
2.	Grimaldello Bs	X
5.	—	1.	Xanten	2
2.	Nemea	X
6.	—	1.	Profondo Rosso	2
2. Mr Sunday Spori 1 KVOTE
12 (6 dobitnikov) 103.600.000 lir 11 (180 dobitnikov) 3.434.000 lir 10 (2.341 dobitnikov)	258.000	lir
Atalanta - Ascoli	1
Bologna - Lecce	1
Fiorentina - Juventus	1
Verona - Cesena	X
Lazio - Roma	1
Milan - Como	1
Napoli - Inter	X
Pescara - Sampdoria	2
Torino - Piša	X
Ancona - Cosenza	1
Reggina - Cremonese	1
Rimini - Torres	2
Poggibonsi - Alessandria	1
KVOTE
13 (25 dobitnikov)	558.682.000 lir
12 (1.186 dobitnikov)	11.766.000 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (22. 1.): Ascoli - Torino, Bologna - Verona, Como - Pescara, Inter - Lazio, Juventus - Atalanta, Lecce - Fiorentina, Piša - Cesena, Roma - Milan, Sampdoria - Napoli, Barletta - Genoa, Sambenedettese -Avellino, Monopoli - Palermo, Olbia - Casale.
Košarka: v nedeljo v 16. kolu prvenstva B-2 lige
Jadran se vrača v formo
JADRAN - CASTEL SAN PIETRO	97:71 (48:26)
JADRAN: Starc 15 (3:3), Persi, Čuk 26 (4:7), Manzano 4, Corsi, Sosič 3 (1:3), Gobbo 4, Rauber, Ban 29 (6:10), Daneu 16.
CASTEL SAN PIETRO: Bacchini 2 (0:1), Marchetti, Righi 20 (3:7), Iemmolo
I	(1:4), Caramori 11 (5:9), Sarra 10 (2:3), Ghedini, Padovano 16 (4:4), Corbelli
II	(1:4), DairOlio.
SODNIKA: Calligari in De Crescienzo (oba iz Milana). PM: 16:26, Castel San S. Pietro 16:32. ON: Jadran 27; Castel S. Pietro 27. PON: Sosič (26), Ghedini (40). TRI TOČKE: Ban 1; Righi 3. GLEDALCEV: 1200.
»Kot je nerazumljiv naš poraz v prvi tekmi v gosteh, je bil verjetno tudi nerazumljiv ta visok poraz za igralce Castel S. Pietra tu v Trstu,« nam je po nedeljski tekmi dejal Jadranov predsednik Edi Kraus, očitno zadovoljen po visoki zmagi in še posebno po dobri igri vse Jadranove ekipe.
In dejansko je bilo prav »nerazumljivo«, da so košarkarji Castel San Pietra kar naenkrat popustili, in to že po prvi polovici prvega polčasa. To pa se zdi skoraj čudno od ekipe, ki je navsezadnje pred tem srečanjem imela na lestvici celo dve točki več od jadra-novcev.
Tudi nerazumljivo je, da bi ekipa z zgornjega dela lestvice odpovedala samo, ker je bil trener izključen že v 14. minuti (Pellanera je nato dajal svojim fantom navodila kar s tribun).
Tako ali drugače, po 14. minuti so gostje vrgli puško v koruzo, naši so v bornih dveh minutah povedli kar za 17 točk (34:17) in tekme je bilo praktično konec.
Jadranovci so po poprečni igri v uvodnih minutah le uredili svoje vrste in z dobro obrambo ter s točnimi meti v napadu višali svojo prednost, tako da je bilo srečanje odločeno že v prvem polčasu. Naši so po prvem delu tekme namreč vodili že z 22 točkami razlike.
Pričakovati je bilo, da bo v drugem delu srečanja prišlo do reakcije gostujočih košarkarjev, katere naj bi ob odmoru temperamentni trener Pellanera »pošteno obdelal«. Gostje pa so nadaljevali s povsem neučinkovito igro, tako da Jadranova zmaga ni bila nikoli v najmanjšem dvomu, kar kažejo
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 6:11; Čuk 12:14; Manzano 2:3; Sosič 1:2; Gobbo 2:5; Rauber 0:1; Ban 9:15; Daneu 7:11. TRI TOČKE: Starc 0:4; Ban 1:6. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 9, 4; Manzano 3, 0; Gobbo 7, 0; Ban 8, 3; Daneu 7, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 2, 2; Čuk 2, 1; Manzano 1, 0; Sosič 4, 1; Gobbo 1, 0; Rauber 0, 2; Ban 4, 2; Daneu 3, 0. ASISTENCE: Starc 2; Sosič 2; Ban 3. BLOKADE: Čuk 1.
tudi delni izidi: v 25. min.: 54:35, v 27. min.: 60:40, v 32. min.: 69:45, v 35. min.: 75:55, v 37. min.: 83:60.
Jadranovci so se tako pošteno oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva, ko so izgubili s 17 točkami razlike (84:101). Povsem demoraliziranim gostom so zadali še hujši poraz (26 točk razlike), ki bo v primeru enakega števila točk na lestvici obeh ekip za uvrstitev v končnico prvenstva še kako pomemben.
Jadranova ekipa je tudi na nedeljskem srečanju dokazala, da se vrača v formo. V nedeljo je skoraj vsa ekipa povsem zadovoljila, kar tudi zgovorno kažejo statistični podatki nekaterih igralcev.
Mauro Čuk je pri metu imel odličen odstotek (12:14), v obrambi kar 9, v napadu pa 4 skoke. Bil je gotovo eden boljših na igrišču. Robert Daneu je igral zelo zanesljivo s 7:11 pri metu ter s 7 skoki v obrambi in 3 v napadu. Marko Ban je spet potrdil vlogo liderja (9:15 pri metu in kar 8 skokov v obrambi ter 3 na napadu). Spodbuden pa je bil predvsem nastop Klavdija Starca, ki se počasi vrača v najboljšo formo. Kaj pa pomeni »Tolo« za Jadrano-vo ekipo, je vsem povsem jasno ...
Jadranovci so torej na najboljši način začeli povratni del prvenstva. Sedaj jih čaka neugodno gostovanje v Faenzi proti moštvu, ki je na sredini lestvice. Takih gostovanj proti ekipam, ki niso v zgornjem delu lestvice in so zato še toliko bolj nevarne, čaka jadranovce kar nekajkrat.
»V tem, drugem delu moramo osvojiti vsaj dvanajst tekem,« nam je dejal Jadranov pomožni trener Stojan Kafol.
Doseči ta cilj ne bo enostavno. Nasprotno!
Jadranovci pa so nas v zadnjih letih privadili na marsikaj, tudi ha »nemogoče«. Sedaj pa, ko kaže, da so vendarle ujeli pravo formo, čemu ne verjeti, da bodo tudi letos dosegli zastavljeni colj: uvrstitev v končnico prvenstva, in to celo z ugodnega izhodiščnega položaja. (B. Lakovič)
TAKO V MOŠKI B-2 LIGI
Klavdij Starc med metom na koš
IZIDI 16. KOLA
Dueville - Asola	72:86
JADRAN - Castel S.P.	97:71
Castrelfranco - Faenza	64:68
Čampi Bis - Imola	88:91
Stefanel - Montebelluna	81:82
Oderzo - Petrarca	83:74
Virtus Pd - Ravenna	75:68
San Don£ - Malaguti	71:81
LESTVICA
Malaguti
Virtus Pd
Oderzo
Ravenna
Faenza
JADRAN
Imola
Castel S.P.
Čampi Bis
Dueville
Montebelluna
Asola
Petrarca
Castelfranco
San Dona
Stefanel
16 13 3 1466:1342 26 16 12 4 1345:1267 24 16 11 5 1276:1221 22 16 10 6 1435:1294 20 16 10 6 1308:1247 20 16 10 6 1421:1365 20 16 10 6 1442:1452 20 16 10 6 1290:1322 20 16 7 9 1426:1437 14 16 7 9 1203:1281 14 16 6 10 1391:1412 12 16 6 10 1411:1461 12 16 5 11 1401:1391 10 16 5 11 1155:1174 10 16 4 12 1189:1305 8 16 2 14 1231:1419 4
PRIHODNJE KOLO Asola - Čampi Bis, Castel S.P. - Castelfranco, Petrarca - Dueville, Faenza - JADRAN, Montebelluna - Oderzo, Ravenna - San Dona, Malaguti -Stefanel, Imola - Virtus Pd.
JADRANOVI STRELCI Ban 338, Čuk 210, Daneu 174, Starc 172, Gobbo 161, Raber 157, Manzano 122, Sosič 71, Persi 13, Corsi 3, Arena 2.
D liga: borovci spet praznih rok
PONTE Dl PIAVE - BOR RADENSKA
85:75 (33:41)
BOR RADENSKA: Korošec 18 (4:5), La-udano 18 (2:2), Pregare 8 (4:4), Klobas 10, Gulič 1 (1:2), Garbin 4 (2:4), Kneipp 10 (2:4), Guicciardi, Paulina 2, Pertot.
SODNIKA: Genorino iz Vidma in Bas-tianutto iz Benetk. PM: Bor Radenska 15:21. TRI TOČKE: Korošec 2, Laudano 2.
Borovci so doživeli drugi zaporedni poraz v gosteh, čeprav gotovo nasprotniki niso bili boljši od naših zastopnikov. Srečanje je potekalo v znamenju dveh povsem različnih polčasov.
V	prvem polčasu so bili naši košarkarji odločno boljši od domačinov. Igrali so pametno v napadu in zelo dobro v obrambi, saj so dovolili nasprotniku, da je v prvih 15 minutah dosegel le pičlih 18 točk.
V	nadaljevanju pa se je v 5. minuti Bruno Kneipp zelo hudo poškodoval, tako da ni več stopil na igrišče. Bil je to usodni udarec za našo vrsto, ki je poslej začela igrati brezglavo in je tudi povsem odpovedala v obrambi. Tedaj pa je bilo jasno, da borovci lahko računajo samo na pet igralcev, ki so tudi začeli tekmo.
Bruno Kneipp
Vsak komentar je zato glede nedeljskega srečanja tudi odveč. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Fabrizia Korošca, Bruna Kneippa in Fulvia Laudana, ki so bili zares učinkoviti. (D. O.)
IZIDI 11. KOLA
Ponte Piave	- Bor Radenska	85:75			
Latisana - Soteco				74:77
Tecnoluce -	POM Tržič			97:87
Miane - Roncade				71:94
Mogliano - Ormeile				75:63
Arte - Inter 1904				87:66
Autosandra	- Arniči PN			92:83
	LESTVICA			
Roncade	11	9	2	933:797 18
Arniči PN	11	9	2	968:866 18
Mogliano	11	8	3	934:853 16
Soteco	11	8	3	899:834 16
Arte Gorica	11	7	4	861:877 14
Tecnoluce	11	6	5	890:806 12
Latisana	11	5	6	881:857 10
Ponte Piave	11	5	6	932:931 10
Autosandra	11	5	6	843:882 10
Bor Radenska 11		3	8	884:886 6
Ormeile	11	3	8	794:876 6
Miane	11	3	8	838:899 6
Inter 1904	11	2	9	830:906 4
PRIHODNJE KOLO (20. IN 21. 1.) Bor Radenska - Arte Gorica; Miane -Latisana; Soteco - Autosandra; POM Tržič - Mogliano; Inter 1904 - Tecno-luce; Arniči PN - Roncade; Ponte Piave - Ormeile.
Promocijska liga: domovci zamudili priložnost
EDERA - DOM G OMETAL SIMEK
84:78 (39:35)
DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 21, Kocjančič 10, Battello 11, Semolič 2, Dornik 13, Ambrosi, Rinelli, Podberšič 21.
PON: Kocjančič (34), Semolič (40), Dornik (40). ON: Edera 21, Dom G ometal Si-mek 24.
Dornikovi varovanci so v nedeljo zapravili ugodno priložnost, da bi pospravili drugi par prvenstvenih točk. Srečanje je bilo na dopadljivi tehnični stopnji, žal pa so belo-rdeči v ključnih trenutkih zapravili preveč žog. V prvem polčasu so domovci pričeli zelo slabo, saj so domačini v 9. minuti vodili že z devetimi točkami prednosti (17:8). V nadaljevanju so naši z odločnejšo igro nasprotnika dohiteli, le v poslednji minuti pa so domačini ponovno povedli. V drugem polčasu so domovci igrali dobro vse do 29. minute, ko so vodili več časa s šestimi točkami prednosti, nakar so nekatere dvomljive sodniške odločitve in številne zgrešene podaje omogočile domačinom, da so osvojili končno zmago. V poslednjih minutah je že kazalo, da bo našim uspel podvig, saj so se igralcem Edere približali na sami dve točki zaostanka, žal pa jim je nato sreča obrnila hrbet.
Dobro sta tokrat zaigrala center Podberšič in Košuta, omembe vredna pa sta tudi nastopa Battella in Dornika.(af)
NA GORIŠKEM
IZIDI 7. KOLA
Alba - Ist. Manzoni				75:72
Corridoni - Ardita				78:72
Edera - Dom Gometal Simek	84:78				
Petrolifera - Libertas				72:71
Ronchi - Grado				79:61
Senators - Staranzano				68:64
LESTVICA				
Alba	7	6	1	618:508 12
Ardita	7	6	1	613:549 12
Corridoni	7	6	1	539:493 12
Ist. Manzoni	7	5	2	496:491 10
Petrolifera	6	4	2	487:452 8
Staranzano	6	3	3	439:434 6
Edera	7	3	4	514:501 6
Ronchi	7	3	4	576:596 6
Senators	7	3	4	487:544 6
Dom Go.Simek	7	1	6	520:570 2
Grado	7	1	6	504:571 2
Libertas	7	0	7	521:580 0
PRIHODNJE KOLO (21. IN 22. 1.) Ardita - Alba, Ist. Manzoni - Edera, Ronchi - Petrolifera, Dom Gometal Simek - Grado (21. 1. v Kulturnem domu ob 20. uri), Libertas - Senators, Staranzano - Corridoni.
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 11. KOLA			
Kontovel ES -	Intermuggia		88:79
Cicibona - CUS Trst			95:73
Breg Adriath.	- Ferroviario	89:69		
Barcolana - Libertas			112:115
Motonavale -	Alabarda		68:67
CGI Milje - Scoglietto			73:84
LESTVICA			
CGI Milje	11 10	1	962:863 20
Scoglietto	9 8	1	693:597 16
Intermuggia	10 6	4	847:815 12
Kontovel ES	9 6	3	750:748 12
Barcolana	9 5	4	774:754 10
Alabarda	10 5	5	834:790 10
Motonavale	11 5	6	720:743 10
Ferroviario	10 4	6	804:833 10
Libertas	10 4	6	819:886 8
Cicibona	10 3	7	810:850 6
Breg Adriath.	9 2	7	658:679 4
CUS Trst	10 1	9	741:853 2
PRIHODNJE KOLO (4. IN 5. 2.) CGI Milje - Breg Adriatherm; Inter-muggia - Ferroviario; Alabarda - Ci-cibona; Libertas - Motonavale; Bar-colana - Kontovel Electronic Shop; CUS - Scoglietto.
DO 18. FEBRUARJA
OBLAČILA moška, ženska in
otroška, dežni plašči »double-face«, moške, ženske in otroške pletenine in srajce, nočno perilo ter tekstilni izdelki za stanovanje (razen v športnem oddelku)
20 - 30 - 50 - 80%
POPUSTA
za nakup v gotovini
JAKNE IN PLAŠČI
USNJENI IN PODLOŽENI S KRZNOM
od 20 do 50%
POPUSTA
za nakup v gotovini
OBUTVE za moške in ženske POSEBNE PONUDBE S POPUSTI
20 - 30 - 50%
za nakup v gotovini
KRZNA lisica, bober, svizec, volk, murmansky, perzijanec, nerc, oposum, murmel, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči
20% POPUSTA
za nakup v gotovini
ZADNJI PRIMERKI SERIJ
30 - 50%
POPUSTA
za nakup v gotovini
T R S T - UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3
Obv. občini 10/1/89
Odbojka: v soboto v moški C-l ligi po petih setih trdega boja
Kljub zelo dobri igri poraz 01ympie
Trenutek s sobotnega srečanja med Otympio in CUS	(foto Lutman)
Proti prvouvrščeni šesterki Cus iz Trsta so odbojkarji goriške 01ympie prikazali najboljšo igro v letošnjem prvenstvu. Še posebno v prvih dveh nizih so naši odbojkarji bili zelo uspešni. Zagrinost in odločnost, s katero so stopili na igrišče, sta se obrestovali, saj so domačini povedli na 2:0. Tedaj pa se je nekaj zataknilo v res odlični igri olympijcev. Gostje so reagirali in brez večjih težav izenačili stanje v setih. Za nameček se je še poškodoval prvi podajalec goriške šesterke Andrej Terpin, ki so ga prijeli krči.
»Tie-break« ni tako obljubljal nič dobrega. Tržačani so bili v polnem zaletu, medtem ko so domači odbojkarji že nekoliko popustili. Jakopičevi varovanci pa so stopili na igrišče kot prerojeni. Tudi Andrej Terpin je stisnil zobe in vstopil v igro, njegov doprinos pa ni bil seveda najboljši. 01ympia je že vodila s 4:0, 7:2, 10:5, 13:9. Vse je kazalo, da bo Špacapanu in tovarišem uspel veliki met. Štrah pred zmago in neizkušenost pa sta se polastila domačih odbojkarjev. Naivne napake so si sledile kot na tekočem traku, pri stanju 14:14 pa je še naj izkušenejši goriški igralec Mirko Špacapan zgrešil servis v skoku in jasno je bilo, da hladnokrvne] šim gostom zmaga ne more več uiti.
Takoj po srečanju so si bili vsi edini, da si je 01ympia zapravila res edinstveno priložnost.
»Odlično smo igrali prva dva seta. Dobri smo bili v bloku in sprejemu, uspešen je bil naš napad s centra. Tedaj pa se nas je polastila trema pred zmago, popustili pa smo tudi fizično,«
nam je v eni sami sapi dejal Rajko Petejan, ki je bil tudi tokrat eden izmed najboljših v vrstah 01ympie. »V tie breaku pa je prišla na dan naša stara hiba — neizkušenost.«
Andrej Terpin je bil na sobotnem srečanju zelo zanesljiv, v ključnih trenutkih pa so ga prijeli krči in je moral več časa na klop.
»Tie break se je tokrat pokazal v vsej svoji krutosti. Srečanje odloči lahko vsaka malenkost. Škoda, saj smo pokazali dobro kombinirano igro, ki je
sad trdih treningov, ki smo jih opravili ta teden. Pokazali smo tudi, da je bila slaba predstava v Cessaltu le slab primer.«
Tudi trener Vojko Jakopič se ni še mogel sprijazniti s porazom.
»Odbojko je treba igrati do konca, do zadnje točke. Ta je bila naša najboljša prvenstvena tekma, škoda, da smo prav v ključnih trenutkih ostali brez doprinosa našega prvega podaj a-ča. V popolni zasedbi bi nam morda zmaga ne ušla. S prikazano igro pa sem seveda zelo zadovoljen. Prva dva
seta smo nadigrali vodečo ekipo na lestvici. Za nas pa bo bistvene važnosti sobotni spopad proti Vivilu, ko se bo šlo za obstanek v ligi. Proti nam enakovrednemu tekmecu bo treba ponoviti današnjo igro, saj bo zmaga tokrat veljala dvojno.« (MAL)
Moška C-1 liga
IZIDI 10 KOLA
01ympia Gorica - CUS Trst 2:3 (15:12, 15:13, 6:15, 8:15, 14:16), Ferroallu-minio Trst - Pallavolo Bassano 3:1 (15:9, 17:15, 14:16, 15:8), Volley Badia -Anchor Fix Vivil 0:3 (6:15, 13:15, 12:15), Flebus Povoletto - San Giustina Bellu-nese 3:0 (15:5, 15:2, 15:11), Nova Gens Noventa - Petrarca Padova 3:0 (15:8, 15:9, 15:6). Cessalto ni igral.
LESTVICA
CUS Trst	9	8	1	26:10	16
Ferro Ali. TS	9	8	1	24:11	16
Flebus	9	7	2	25:10	14
Nova Gens PD	9	5	4	20:15	10
Cessalto	9	4	5	17:17	8
Petrarca PD	9	4	5	15:18	8
Bassano	9	4	5	14:20	8
OIympia GO	9	3	6	14:23	6
Anchor Fix V.	9	3	6	10:19	6
Volley Badia	9	2	7	13:23	4
S. Giustina	10	2	8	14:26	4
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Anchor Fix Vivil Villa Vicentina -01ympia Gorica, Pallavolo Bassano -Flebus Povoletto, Cessalto - Volley Badia, CUS Trst - Nova Gens Noventa, Petrarca Padova - Ferroalluminio Trst. Počiva San Giustina Bellunese.
Za Bor Elpro v ženski C-l ligi
Zamujena priložnost
Odbojka: naše ekipe v deželnih ligah
Nabrežinke na pragu C-2 lige
Odbojkarice Bora Elpro so na domačem nastopu z Foče Colori Latisana zapravile enkratno priložnost za osvojitev petega izredno dragocenega para točk. Z zmago bi Tržačanke napravile tudi izdaten korak na bolj varno mesto na lestvici, ker je na spodnjem delu izredna izenačenost. Poudariti velja, da imajo trenutno tri šesterke 8 točk. Po 10. kolu je bržkone šesterka Fratte že v nižji ligi, za ostale tri zastopnike, ki bodo izpadli iz te konkurence, pa bo izredno ogorčen boj.
Tudi deseti prvenstveni nastop je potrdil, da sta vodilni in doslej še nepremagani Dolo in Laprevidente za razred zase. Njuna prednost vse bolj narašča in je pred zadnjim nastopom prvega dela prvnstva 8, oziroma 6 točk. Za presenečenje kola je bržkone poskrbel Fincanieri, ki je sredi Tržiča premagal solidni Pav iz Vidma. Tržaška ekipa OMA Mobili S. Giusto se je trdoživo upirala Itasu sredi Fiume Veneta, a na koncu sta predragoceni točki ostali doma. Celo kožo je odnesel Albatros iz Ville Vicentine, vsekakor pa ne brez težav. S sobotnim uspehom, ki je bil obem tudi peti doslej, se je ekipa iz Trevisa povzpela na 6. mesto na lestvici. Pod vrhom je sedaj trojka, ki ima 12 točk in s tem bržkone tudi dober izhodiščni položaj za nadaljevanje prvenstva brez večjih pretresov in bojazni.
Ženska C-1 liga
IZIDI 10. KOLA
Bor Elpro - Foče Colori Latisana 2:3 (13:15, 15:12, 15:10, 10:15, 7:15), Itas Fiume Veneto - OMA Mobili San Giusto 3:1 (15:17, 15:11, 17:16, 15:12), Laprevidente Feltre - AUSA Pav Cervignano 3:2 (15:2, 7:15, 15:8, 13:15, 15:3), Vivil Villa Vicentina - Albatros Treviso 2:3 (16:14, 15:13, 7:15, 11:15, 16:17), Fratte -Dolo Pallavolo 1:3 (9:15, 15:11, 7:15, 6:15), Fincantieri Tržič - Pav Videm 3:2 (15:6, 3:15, 8:15, 15:8, 15:11).
LESTVICA
Dolo Pallavolo	10	10	0	30:12	20
Laprevidente	10	9	1	29:8	18
AUSA Pav	10	6	4	23:14	12
Pav Videm	10	6	4	23:17	12
Foče Colori	10	6	4	19:18	12
Albatros TV	10	5	5	18:22	10
Bor Elpro	10	4	6	20:22	8
Fincantieri	10	4	6	19:23	8
OMA San Giusto	10	4	6	15:22	8
Vivil	10	3	7	16:23	6
Fiume Veneto	10	3	7	15:23	6
Fratte	10	0	10	7:30	0
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Dolo Pallavolo - Bor Elpro, Foče Colori Latisana - Vivil Villa Vicentina, AUSA Pav Cervignano - Itas Fiume Veneto, Pav Videm - Laprevidente Feltre, Albatros Treviso - Fincantieri Tržič, OMA Mobili San Giusto Trst -Fratte San Giustina.
V	ženski D ligi izredno dobro zastopa barve slovenske odbojke Sokol In-dules iz Nabrežme. Varovanke trenerja Pertota so v Čenti premagale domačo Banco Popolare in so verjetno že v višji C-2 ligi.
V	nadaljevanju prvenstva se lahko še marsikaj zgodi, a samo v primeru, da pride do nepričakovanih razpletov, se bi moral Sokol Indules odreči kakovostnemu skoku, ki si ga prav gotovo zasluži. Tekma v Čenti je bila izredno zanimiva, izenačena in tudi kakovostna. Domačinke so odigrale letošnjo najboljšo tekmo, a ostale so drugič zapored praznih rok. Kljub temu da zaostajajo za 4 točke za Nabrežinkami in Al Fungo iz Humina, ki je sicer igral tudi tekmo več, niso še izločene iz boja za napredovanje, čeprav so njihove možnosti občutno padle. Omeniti moramo, da napredujata v višjo ligo samo dve ekipi. Eno je prav gotovo že rezervirano za CUS iz Vidma, ki je doslej še nepremagan, ki ima 20 točk, a je tudi opravil vseh deset nastopov. Lestvica je seveda nepopolna, ker v vsakem kolu počivata po dve ekipi.
V	sobotnem nestopu je Breg Agrar
kurenco. Kontovelke so spodbudno pričele z vse boljšim novincem Al Fungo, za presenečenje pa bi bilo potrebno igrati v takem slogu vsaj tri nize.
pospravil točki po pričakovanju, saj je tržaški Virtus preslab tudi za to kon-
Zastopniki Bora Cunje Avtoprevoza so sicer premagali skromni Legovini Šport, a z igro niso povsem zadovoljili. Za obstanek na vrhu lestvice in morebitno napredovanje bo potrebno pokazati povsem drugačno odbojko kot v tem mestnem derbiju.
Na gostovanju v Gradišču mladi odbojkarji Mebla Imsa niso uspeli pospraviti drugega zaporednega para točk. Z zmago se bi varovanci trenerja Brožiča povzpeli na povsem varno sredino lestvice.
Na vrhu rapredelnice se še naprej nadaljuje mrtvi tek med ASFJR iz Čedada in Pav Natisonio.
V ženski C-2 ligi niti po 10. kolu ni
prišlo do bistvenih sprememb. Zmagovita pot Ottice Tomasini se nadaljuje in solidni Torriani, ki niti to pot ni nastopila z najboljšo postavo, ni prepustila niti niza. Tako Sloga Koimpex kot tudi Prata sta prepričljivo zmagali, tako da imata sedaj 16 točk in še naprej isto razliko v nizih. Samo za dve točki zaostajata Kennedy in tržiški Villacher, goriški Agorest je brez večjih težav odpravil skromni Pieris, ki slej ko prej nima mesta v tej konkurenci.
Po porazu v Fiume Venetu ostaja Soča Sobema še naprej na dnu razpredelnice in s tem vse bolj v nevarnih vodah, ker se je namreč tudi zadnji nasprotnik oddaljil za 4 točke.
Odbojka: moška D liga
Danes v finalu teka čez drn in strn
Rokomet: v prvenstvu C lige
Sočani zadovoljili le v prvem setu
FIUME VENETO BO PROST - SOČA
SOBEMA 3:1 (12:15,15:11,15:10,15:12)
SOČA SOBEMA: I. in M. Cotič, Bat-tisti, Tomšič, Ferfolja, Pahor, Sirk, Muscan, Dorni, Bagon.
Sočani so v gosteh potegnili krajši konec, opaziti pa je, da igrajo zadnje čase bolj zagrizeno in prav ta je pot, ki bo vodila do nadaljnjih zmag.
V	prvem setu so naši odbojkarji pokazali zelo dobro igro, tako da tudi uspeh ni izostal.
V	nadaljevanju pa so domačini reagirali in so po zelo enakovredni tekmi le uspeli premagati slovenske odbojkarje, ki niso v tretjem nizu znali izkoristiti velike prednosti (7:0). (Peter Černič)
ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
JACHT CLUB ČUPA -
JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
Nastopili bodo tudi dijaki zavoda J. Stefan
V	Comini blizu Pordenona bo danes sklepno deželno tekmovanje v teku čez drn in strn za mlajše mladinke in mladinke ter mlajše mladince in mladince. Nastopile bodo tri ekipe iz vsake pokrajine v obeh konkurencah ter po dva najboljša posameznika v mlajših in trije v starejših dveh kategorijah, ki se niso uvrstili v finalno tekmovanje- v ekipni konkurenci šol, ki bodo danes dopoldan tekmovale v Comini.
Pri mlajših mladincih so dosegli velik uspeh tudi dijaki našega Strokovnega zavoda za industrijo in obrt Jože Stefan, saj so bili na pokrajinskem tekmovanju odlični tretji, zmagal je namreč zavod Galilei z 11 točkami pred šolo Oberdan s 33 in Stefanom z 51 točkami. Sledi še šest italijanskih šol, kolikor jih je nastopilo na pokrajinskem krosu na šolskem stadionu na Kolonji v obeh moških konkurencah.
Slovenski Strokovni zavod v finalu bodo zastopali naslednji trije dijaki: dvojčka Cristian in Paolo Dazzara ter Peter Sedmak. Zanimivo pa je, da so se v pokrajinski konkurenci uvrstili na naslednja mesta: 17. Cristian Dazzara, 18. Sedmak in 19. Paolo Dazzara. Dokaj številno zastopstvo Stefana je doseglo še nekaj drugih dopbrih uvrstitev, saj je bil Robert Renčelj pri mlajših mladincih 31., Schiulaz 36., Bandi 40. in Battigelli 60.
Pri mladincih je bila naša šola Jožef Stefan 6. z 68 točkami, zmagali pa so tekači zavoda Galilei z 19 točkami, sledijo: Da Vinci 27, Galvani 36, Oberdan 39, Carli in Geometri 42. V tej konkurenci so se slovenski dijaki uvrstili na naslednja mesta: 16. Taucer, 21. Esposito, 32. Vodopivec, 56. Kalc, 74. Renčelj, 77. Marucelli in 81. Radetti. Ne gre pozabiti, da prav nobeden od naših dijakov se ne specialno ukvarja z atletiko, da je uspeh zavoda Jožef Stefan še toliko bolj spodbuden in vreden pohvale, ker tek v naših, tudi športnih krogih, nima tiste veljave, ki mu pripada.	(G. Furlanič)
Kolesarska dirka od Gorice do Portoroža
V	priredbi pokrajinskega odbora CONI za Gorico bo tudi letos mednarodna kolesarska dirka Gorica-Trst-Piran-Portorož. Tekmovanje, ki je odprto vsem članom, ki so vpisani v pristojne kolesarke federacije, bo na sporedu 25. junija. Vse ostale podrobnosti v zvezi s tekmovanjem jih lahko dobijo interesenti na uradu CONI v Gorici, Drevored XXIV. maja.
Medla predstava Krasovih igralcev
KRAS TRIMAC - PAD ANA MONSELICE	14:18 (7:8)
KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Gruden, Race, Simone-ta 2, Sardoč 4, Aleks Milič 4, Marko Milič, Vremec, Sosič 4, Raseni, Kozlovič.
V nedeljo dopoldne je bilo na novem odkritem rokometnem igrišču v Zgoniku še kar megleno vreme. Medla pa je bila tudi predstava naših rokometašev, ki so utrpeli še en poraz, tokrat bolj pekoč od prejšnjih, saj ekipa iz Monseli-ceja ni pokazala nič posebnega. Ko so se namreč krasovci v obrambi razporedili v cono 3-2-1, so se nasprotniki takoj znašli v težavah in nasploh so iz akcije malokrat zadeli. A kaj, ko so Krasovci kljub požrtvovalni igri v obrambi, poceni zapravljali žoge v napadu in jih na zlatem pladnju ponujali gostom. Ti so si s samimi protinapadi nabrali večjo prednost in tako z lahkoto zmagali.
Spet je torej na zatožni klopi Krasova igra v napadu. Naši rokometaši so v tej fazi igre enostavno premalo uigrani, priznati pa je treba tudi, da niso še vsi posamezniki osvojili vseh elementov osebne tehnike. (Pjotr)
Na sliki: posnetek z nedeljske tekme
deželna prvenstva
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 10. KOLA
Bor Cunja Avtoprevoz - Legovini Šport 3:0, Futura Torriana Gradišče -Meblo Imsa 3:2, Volley Bali Videm - DLF Trst 3:2, Libertas Turjak - Fincantieri Tržič 1:3, Virtus Fontanafredda - Pav Natisoma 0:3, ASFJR Čedad - Volley Porde-
non 3:0, Cima Truciomari -			Pav Imme 3:1.		
	LESTVICA				
ASFJR Čedad	10	9	1	29:4	18
Pav Natisonia	10	9	1	27:9	18
Bor Cunja Av.	10	8	2	25:10	16
Cima Sacile	10	7	3	22:13	14
Fincantieri	10	7	3	22:14	14
VBU Videm	10	6	4	20:17	12
Lib. Turjak	10	5	5	21:22	10
Meblo Imsa	10	4	6	17:22	8
DLF Trst	10	4	6	17:24	8
Volley PN	10	3	7	16:23	6
Legovini Spo.	10	3	7	16:23	6
Remanzaeco	10	3	7	14:23	6
Futura Torr.	10	2	8	11:26	4
Fontanafredda	10	0	10	3:30	0
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Legovini Šport - Meblo Imsa, Pav Imme Remanzaeco - Bor Cunja Avtoprevoz, Volley Pordenon - Cima Truciolari Sacile, Pav Natisonia - ASFJR Čedad, Fincantieri Tržič - Virtus Fontanafredda, DLF Trst - Libertas Turjak, Volley Bali Videm - Futura Torriana Gradišče.
Ženska C-2 liga
IZIDI 10. KOLA
Agorest Gorica - Pieris 3:0, Sloga Ko-impex - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Libertas Martignacco - Villacher Bier Tržič 1:3, Celinia Maniago - Pav Natisonia 3:1, Kennedy - Virtus Fontanafredda 3:0, Ottica Tomasini Cordenons - Torriana-Gradišče 3:0, Prata - Juniors Casarsa 3:0.
LESTVICA
Ottica Tomas.	10	10	0	30:9	20
Prata PN	10	8	2	27:10	16
Sloga Koimpex	10	8	2	26:13	16
Kennedy	10	7	3	25:13	14
Villacher	10	7	3	23:13	14
Torriana	10	5	5	16:17	10
Fontanafredda	10	5	5	20:22	10
Juniors	10	5	5	18:21	10
Agorest GO	10	4	6	17:20	8
Celinia	10	4	6	16:23	8
Martignacco	10	3	7	20:22	6
Pav Natisonia	10	3	7	14:26	6
Pieris	10	1	9	5:28	2
Ginn. Spilim.	10	0	10	10:30	0
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Torriana Gradišče - Sloga Koimpex, Agorest Gorica - Prata Pordenon, Ginnastica Spilimberghese - Juniors Casarsa, Virtus Fontanafredda - Ottica Tomasini, Pav Natisonia - Kennedy, Villacher Bier Tržič - Celinia Maniagi, Pieris - Libertas Martignacco.
___________Moška D liga_____________
IZIDI 10. KOLA
Bo Frost Fiume Veneto - Soča Sobema 3:1, Friuli Povoletto,- Majanese 3:2, CG San Sergio Trst - Carmona Ruote 3:2, Nuova Pallavolo Trst - Pallavolo Lucini-co 3:2, Pallavolo Trst - VoIley Club Trst 3:0, Acli Ronchi - Prata Pordenone 0:3, Intrepida Mariano - Libertas Martignacco 3:0.
LESTVICA
Prata PN	10	9	1	27:6	18
Intrepida	10	9	1	29:7	18
Nuova P. TS	10	8	2	27:9	16
Friuli Povol.	10	7	3	24:14	14
Martignacco	10	7	3	23:16	14
Pall. Trst	10	6	4	21:18	12
Volley Trst	10	5	5	17:18	10
Lucinico	10	5	5	21:22	10
CG S. Sergio	10	5	5	20:23	10
Majanese	10	3	7	14:26	6
Fiume Veneto	10	3	7	13:23	6
Acli Ronchi	10	1	9	10:27	2
Cormona Ruote	10	1	9	11:28	2
Soča Sobema	10	1	9	8:28	2
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Libertas Martignacco - Soča Sobema, Prata Pordenone - Intrepida, Volley Club Trst - Acli Ronchi, Lucinico - Pallavolo Trst, Carmona Ruote - Nuova Pallavolo Trst, Majanese - CG San Sergio Trst, Friuli Povoletto - Fiume Veneto.
_________Ženska D liga______________
IZIDI 10. KOLA
Virtus Trst - Breg Agrar 0:3, Banca Popolare Tarcento - Sokol Indules 2:3, Kon-tovel Electronic Shop - Al Fungo Humin 1:3, Danone Rivignano - Gammalegno Cecchini 3:0, Fincantieri Tržič - CUS Videm 0:3. Nista igrala: Promovolley iz Pordenona in Lavoratore Fiera Martignacco.
LESTVICA
CUS Videm	10	10	0	30:3	20
Sokol Indules	8	7	1	22:7	14
Al Fango	9	7	2	23:8	14
Tarcento	8	5	3	17:13	10
Danone Riv.	8	5	3	16:11	10
Promovolley	8	4	4	14:14	8
Martignacco	9	4	5	15:16	8
Breg Agrar	8	4	4	14:18	8
Cecchini	10	3	7	14:25	6
Kontovel ES	8	1	7	8:21	2
Fincantieri	8	1	7	6:21	2
Virtus Trst	8	0	8	2:24	0
PRIHODNJE KOLO (21. 1.)
Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop, Breg Agrar - Banca Popolare Tarcento, Gammalegno Cecchini - Fincantieri Tržič, Al Fungo Humin - Dannone Rivignano, Virtus Trst - Promovolley Pordenone. Počivata: Lavoratore Fieta Martignacco in CUS Videm.
Tenis: začel se je Mednarodni turnir Avstralije
W3ander in Grafova glavna favorita
MELBOURNE — Z včerajšnjimi srečanji prvega kola se je v Melbournu začel Mednarodni teniški turnir Avstralije, ki pomeni uvod v letošnjo sezono najpomembnejših teniških prireditev. Manifestacija, na kateri, razen redkih izjem, sodeluje vsa smetana svetovnega tenisa, bo veljala tudi za velkiki slam.
Na avstralskem turnirju sta prisotna tudi lanskoletna zmagovalca, Mats VVilander in Steffi Graf, ki sta tudi za letošnjo izvedbo glavna favorita za končno zmago. S tem v zvezi pa velja povedati, da je Mats Wilander z precejšnjo težavo odpravil rojaka Svan-tessona, ki je klonil komaj v 5. setu. Grafova pa je brez vsakega problema odpravila domačinko Gusevo.
Za edino presenečenje prvega kola je poskrbel Šved Gunnarsson, ki je premagal nosilca skupine št. 6 Francoza Henrija Leconta. Sicer prvi dan avstralskega tekmovanja je potekal v znamenju dežja, ki je precej oviral dvoboje, nekatere so morali celo preložiti.
Slobodan Živojtnovič
Od italijanskih predstavnic se je v drugo kolo uvrstila le Federica Bon-signori (premagala je Zahodno Nemko Meierjevo), medtem ko sta Caty Ca-
verzasio in Laura Golarsa morali priznati premoč Simpsonove (Kan.) in Bowesove (ZDA).
Povsem pozitiven pa je bil začetek avstralskega turnirja za jugoslovanske predstavnike, saj so se vsi trije uvrstili v drugo kolo. Damir Keretič je premagal Šveda VVehlgrena (4:6, 6:2, 6:4, 7:6), Slobodan Živojinovič domačina From-berga (6:7, 6:2, 6:3, 6:3) ter mladi teniški up Goran Ivaniševič Šveda Larsso-na (6:3, 6:4, 2:6, 7:6.
IZIDI
__ Moški: VVilander (Šve.) - Svantesson (Šve.) 6:3, 2:6, 7:5, 5:7, 6:3; Gunnarsson (Šve.) - Lecont (Fra.) 6:4, 6:3, 6:2; Jarryd (Šve.) - Budge {Avs.) 6:0, 7:5, 6:0; Svens-son (Šve.) - Costing (Niz.) 6:2, 6:0, 6:4; Muster (Au.) - Rive (ZDA) 6:4, 6:2^ 6:4; De La Pena (Arg.) Lundgren (Šve.) 6:3, 6:3, 6:1); Mecir (Češ.) - Champion (Fra.) 6:3, 6:2, 6:2.
Ženske: Graf (ZRN) - Guse (Avs.) 6:2, 6:1; Simpson (Kan.) - Caverzasio (It.) 4:6, 6:1, 6:0; Bonsignori (It.) - Meier (ZRN) 7:6, 7:5; Boves (ZDA) - Golarsa (It.) 1:6, 6:4, 6:4; Martinez (Špa.) - Svigi-erova (Češ.) 6:0, 6:2.
Pobuda bo 12. februarja
Tekaški praznik v Črnem vrhu
Prebivalci Črnega vrha in okolice že živijo za množično tekaško prireditev - Trnovski maraton, ki bo na sporedu 12. februarja. Prvega so pripravili pred 14. leti, letošnja prireditev pa bo že dvanajsta. Tokrat jo bodo prvič organizirali člani turističnega društva Črni vrh nad Idrijo.
Kot običajno se bodo ljubitelji teka na smučeh pomerili v maratonu na 42 km, malem maratonu na 21 km, pripravili bodo tudi 7 kilometrske proge in partizanski tek. Tokrat bodo tudi združili startni in ciljni prostor, oboje bo pred hotelom Bor. Organizatorji bodo poskrbeli za takšno teptanje prog, da bo moč teči v klasičnem ali prostem slogu. Organizatorji so se tudi odločili, da prvič v zgodovini Trnovskega maratona ne bodo sprejemali prijav na dan tekmovanja. Zato je zadnji rok prijav 31. januar.
no službo, okrepčila in takojšnjo računalniško obdelavo rezultatov.
(Janez Alič)
Organizatorji bodo seveda poskrbeli di za ustrezno zdravstveno in servis-
V D skupini nogometne 2. AL
Zaslužen remi Krasa
Nogomet: v F skupini 2. AL
Juventini le točka
KRAS - SAN MARCO	1:1 (0:0)
STRELCA: v 58. min. Miorin, v 61. min. Granata.
KRAS: Messina, Indrigo, Cozman, Purič, Marcosini, Škabar, Granata, Vi-dali, Fonda, Redivo, Parma.
Medtedenska zamenjava trenerja se ja za Kras primerno obrestovala. Gio-vannini je po zadnjih bledih nastopih Krasa prevzel v roke krmilo ekipe in zamenjal dosedanjega trenerja Gardi-nija.
Domačini so bili v nedeljo pred izredno zahtevno nalogo, saj so sprejeli v goste nevarni San Marco, ki se trenutno poteguje za sam vrh lestvice. Ob tem je treba podčrtati, da so »rde-če-beli« nastopili zdesetkani, brez izključenega Fabbrisa in poškodovanega Žagarja.
Po nezanimivem začetku se je v zadnji tretjini polčasa igra precej razživela. Najprej je Sannini z glavo usme-rii žogo previsoko, minuto kasneje pa
bi kmalu strel v loku presenetil kraso-vega vratarja Messino. Po silovitem strelu Škabarja iz velike razdalje, ki je na žalost končal le za malo mimo gola, se je Krasu v zadnji minuti polčasa ponudila izredna priložnost s Puričem. Spretnejši od njega pa je bil gostujoči branilec, ki m uje žogo prestregel.
Začetek drugega polčasa je pripadal gostom, ki so v 13. minuti, s pomočjo Krasove obrambe, z Mioranom zasluženo prešli v vodstvo. Reakcija domačinov pa je bila takojšna in že 3 minute kasneje je Granata s čudovitim strelom zaključil lepo napadalno akcijo svoje ekipe. Do konca tekme sta imeli enajsterici še vsaka po eno priložnost, a nobena si ni upala posebno »pritistniti na plin«, da bi se ne izpostavila nasprotnikovim protinapado-mu, saj sta se obe ekipi dobro zavedali, kolikšne važnosti predstavlja zanje točka. (Z. S.)
JUVENTINA - NATISONE	0:0
JUVENTINA: Molinari, Scermino, Travagin, Trevisan, Krpan, Kavs (Bas-tiani), Del Negro, Molinari, Tabaj, Cingerli, Tesolin.
Štandreška Juventina na domačih srečanjih žanje veliko manj kot seje. To je bilo razvidno tudi v nedeljo, ko so Grionovi varovanci sprejeli v goste drugouvrščeni Natisone. Štandrežci so zaigrali eno najboljših tekem prvenstva, na žalost pa njihova igra ni bila poplačana z zmago.
Že od vsega začetka je bilo jasno, kako se bo srečanje odvijalo. Natisone, ki je dokaj izkušena ekipa, je v Gorico prišel z jasnim namenom, da iztrže remi. Temu primerno se je tudi obnašal na igrišču, saj je igral dokaj zaprto in le redkokdaj zapustil svojo polovico igrišča.
Na drugi strani pa so domači s hitro igro na krilih (posebno s Cingerlijem) večkrat prišli do kazenskega prostora
gostov. Tu, kot je že stara praksa, se je nekaj zataknilo in pravih akcij za zadetek skoraj ni bilo.
V drugem polčasu je postal pritisk Juventine na Natisonejeva vrata še odločnejši. Gostje so povsem opustili vsako možnost napada in pred svojim vratarjem postavili dokaj organizirano obrambno vrsto. Nenehni napadi Štandrežcev so marsikdaj zmedli furlansko postavo, ki je okoli 35. minute kmalu klonila.
Po Tabajevem strelu izven kazenskega prostora, je žogo dobil Del Negro, ki je vratarja prisil, da odlično poseže. Po strelu s kota je domačin končno ukanil vratarja, na žalost pa je branilec Natisoneja, na črti gola, žogo zaustavil in preprečil, da bi se zakotalila v mrežo. Trojna neuresničena priložnost Juventine je v bistvu naznanila, da se bo srečanje zaključilo z delitvijo točk. (rp)
V14. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini I in L)
Primorec v vodstvu, Mladosti derbi z Bregom
SKUPINA I
MEDEA - SOVODNJE	2:2: (1:2)
STRELCA: Čevdek v 17. min. in Marson v 37. min.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Braini, Marson, Mrak, Ac-concia (v 50. min. Pahor), A. Fajt, Peric, Bicciato, Čevdek.
Sovodenjci so prinesli točko tudi iz drugega zaporednega gostovanja.
Čeprav so tokrat nastopili brez dveh standardnih igralcev (Marka Fajta in Gulina), so prikazali, še posebno pa v prvem polčasu, dopadljivo in tudi učinkovito igro. Povedati je treba tudi, da je igralce skozi celo srečanje ovirala gosta megla, tako da ni bila vidljivost na igrišču ravno najboljša.
Naši igralci so prvič povedli po lepi akciji, ko je strel Aleša Fajta zaustavila vratnica, odbito žogo pa je uspelo prekaljenemu Čevdeku poslati v mrežo.
Domačini so takoj reagirali in so se navalili na vrata Sovodenjcev. Proti koncu prvega dela jim je uspelo tudi izenačiti, toda le za nekaj trenutkov, saj je po strelu iz kota Marson drugič zatresel nasprotnikovo mrežo.
Prednost naših nogometašev pa ni trajala dolgo. Takoj v začetku drugega polčasa je domačinom znova uspelo izenačiti. Do konca srečanja se mreži nista več zatresli, čeprav je bilo na obeh straneh še nekajkrat nevarno. (E.
Č.)
SKUPINA L
MLADOST - BREG	2:0 (1:0)
STRELCA: Argentin v 31. min. in H. Kobal v 57. min.
MLADOST: Zanier, L. Frandolič, Regolin, Devetak, Malaroda, D. Frandolič, Sambo (K. Ferfolja v 65. min.), Argentin (Zavadlav v 70. min), E. Kobal, Lavrenčič, H. Kobal.
BREG: Petronio, Pavletič, D'Agosti-no, I. Tul, Slavec, Giuressi (v.70. min. Prašelj), Zacchigna, La Calamita, Jež (v 46. min. Celin), Albertini, Corbatti.
Kraševci so začeli povratni del prvenstva s pravo nogo. V slovenskem derbiju so premagali postavo Brega in tako nadaljevali z uspešno serijo zmag proti Brežanom (v štirih prvenstvenih tekmah je Mladost vedno slavila zmago).
Kobal in tovariši so si priborili drugi zaporedni uspeh in tako potrdili, da so prebredli krizo, ki je zajela'kraške nogometaše proti koncu prvega dela prvenstva.
Srečanje samo ni bilo najbolj dopadljivo, k temu je morda pripomogla tudi gosta megla, ki je prav gotovo ovirala nogometaše. Tekma je potekala v glavnem na sredini igrišča, domačini pa so imeli v prvem delu več priložnosti, tako da je bilo vodstvo po 45. minutah povsem zasluženo.
V nadaljevanju so Kraševci zaigrali bolj napadalno in so že v 12. minuti dosegli drugi zadetek po zaslugi Hila-rija Kobala, ki je potrdil, da je trenutno v odlični formi, saj je v zadnjih dveh srečanjih štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Tedaj so domačini nekoliko popustili in pobudo so prevzeli v roke Brežani, ki so z bolj agresivno igro skušali ogrožati Zanierova vrata. Resnici na ljubo pa so bili vsi napadi gostov dokaj jalovi, saj niso znali ustvariti resnejših priložnosti. Kraševci so tako brez večjih oprezanj izpeljali tekmo v svojo korist, kljub temu da so zadnjih dvajset minut odigrali v desetih, ker je sodnik poslal predčasno v slačilnico Edija Kobala.
O derbiju nam je dolgoletni član Mladosti in kapetan ekipe Dario Fran-
Skupina I
IZIDI 14. KOLA
Aiello - A. S. Anna	1:1
Medea - SOVODNJE	2:2
S. Lorenzo - Brazzanese	4:2
Sagrado - Moraro	0:3
Visco - Pro Farra	0:3
Poggio - Torre Tap.	2:0
Fossalon - Azzurra	2:1
Počitek:
LESTVICA
LESTVICA
Pro Farra	14	10	2	2	27:10 22
Moraro	14	9	4	1	36: 9 22
Poggio	14	9	3	2	28:13 21
A. S. Anna	14	8	4	2	29:13 20
Torre Tap.	14	8	4	2	25: 9 20
S. Lorenzo	14	7	4	3	21:12 18
Medea	14	6	4	4	17:13 16
Fossalon	14	5	5	4	22:15 15
Azzurra	14	3	3	8	12:21 9
Aiello	14	2	5	7	12:17 9
SOVODNJE	14	2	5	7	15:21 8
Visco	14	2	3	9	8:28 7
Sagrado	14	2	2	10	11:34 6
Brazzanese	14	0	2	12	10:56 2
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Azzurra - Poggio, Torre Tap. - Visco, Pro Farra - Sagrado, Moraro - S. Lorenzo, Brazzanese - Medea, SOVODNJE - Aiello, A. S. Anna - Fossalon.
dolič dal sledečo izjavo: »Mislim, da smo zasluženo osvojili nov par točk, saj smo ustvarili več priložnosti od Brežanov. Nasprotniki so sicer dobro igrali vse do našega kazenskega prostora, tam pa se jim je nekaj zataknilo, tako da niso uspeli ogrožati našega vratarja.« (MAL)
SANT-ANDREA - PRIMOREC 2:3
STRELCI: v 24. min Mule, v 56. min. Ferluga, v 73. min. Husu.
PRIMOREC: Leone, Castro,- Bacchia, Ferluga (v 88. min. Igor Milkovič), Flo-rean, Coppola, Mule, Andrej Carli, Pi-tacco, Edvin Kralj, Husu, Bussani, Massimo Leone.
Na težkem gostovanju proti Sant’-Andrei je Primorec odnesel drugo zaporedno zmago in tako ostal sam na vrhu lestvice. Primorec je igral nekoliko slabše od prejšnje tekme, kajti nekateri igralci so odigrali pod svojim standardnim nivojem. Vendar Husu, Mule in Ferluga so izkoristili nekatere grobe napake obrambe domačinov in tako zagotovili ekipi zmago.
Trebenči so povedli v 24. minuti z akrobatičnim golom Muleja. Prav tako je Ferluga v 36. minuti, z natančnim
Skupina L
IZIDI 13. KOLA
GAJA - Aurisina	0:2
Isonzo - Romana	1:0
J. Aurisina - Hermada	n.o.
MLADOST - BREG	2:0
SanfAndrea - PRIMOREC
2:3
Vermegliano - Begliano 1:1
Počitek: ZARJA LESTVICA
PRIMOREC	13	6	5	2	22:10 17
ZARJA	12	6	4	2	15:9 16
Isonzo	13	6	4	3	16:11 16
Aurisina	13	6	3	4	15:12 15
GAJA	13	4	7	2	9:7 15
Begliano	13	5	5	3	10:11 15
Vermegliano	13	4	5	4	10:9 13
MLADOST	13	5	3	5	15:17 13
J. Aurisina	12	3	6	3	9:9 12
SanfAndrea	13	4	4	5	14:15 12
BREG	13	4	2	7	12:15 10
Romana	13	1	5	7	10:16 7
Hermada	12	1	3	8	3:19 5
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Aurisina - Isonzo, Begliano - J. Aurisina, BREG - GAJA, Hermada - SanfAndrea, PRIMOREC - MLADOST, ZARJA - Vermegliano, počitek: Romana.
strelom, podvojil. Mlada ekipa od Sv. Andreja je takoj začela napadati, vendar le z nesrečnim avtogolom Andreja Carlija so domačini zadeli gol. Zadetek je vlil nove moči domačim nogometašem, ki so še močneje pritisnili na vrata Leoneja. Trebenči pa so se še enkrat predali svojemu najboljšemu orožju in tako je Husu, v protinapadu, po osebni akciji potisnil še tretjič žogo v mrežo in praktično zaključil tekmo. (Andrej)
GAJA - AURISINA	0:2 (0:1)
GAJA: Zemanek, Valter Kalc (v_ 46. min. Maks Grgič), Della Giacoma, Šuc, Neppi, Ballarin, Vengust (v 27. min. Girardi), Aleksander Kalc, Alfieri, Bor-tolotti, Branko Grgič.
Zaradi poškodb in izključitev je morala zdesetkana ekipa Gaje priznati premoč Aurisine, ki je od začetka ubrala obrambno taktiko in si s hitrimi protinapadi skušala čimprej zagotoviti popoln uspeh.
Ta način igre se ji je bogato obrestoval, saj je pred iztekom polčasov dvakrat zatresla Zemanekovo mrežo. Tudi tokrat so se Gajini igralci pogumno podali v napad in že v 5. minuti je Neppi za las zgrešil gol. Preobrat ter vodstvo Aurisine smo zabeležili malo pred iztekom polčasa. Alfieri je z roba kazenskega prostora podal prostemu Valterju Kalcu, ki je bil le za las prepočasen. V tej akciji se je Kalc ponesrečil. Temu je sledila poteza, po kateri so prišli gostje do gola. V sredini prvega polčasa se je poškodoval še Vengust in tako si je morala domača ekipa z rezervnimi igralci krepko zavihati rokave in nadoknaditi zamujeno.
Ves trud in pohvale vredna požrtvovalnost pa nista rodila zaželenega sadu. Že itak kronična sterilnost napada je na tej tekmi še posebej prišla do izraza. Utrujenost, neuigranost in brezup so botrovali še drugemu zadetku.
Trenerju Čermelju ne preostaja sedaj nič drugega, kot da mu ključni igralci čimprej okrevajo in da prikažejo, kot so bili tega do zdaj zmožni, res lep in učinkovit nogomet. (A. R.)
Dobili smo novo ritmičarko!
Male
MARTINE MEZGEC
se skupaj z vsemi njenimi veseli gimnastični odsek ŠZ Bor.
3. AMATERSKA LIGA
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 15. KOLA
Codroipo - Tama!	1:0
PRIMORJE - San Canzian odi. Gradese - Portuale	3:1
Costalunga - Azzanese	0:0
Torviscosa - Sangiorgina	2:5
Palmanova - Ronchi	1:0
Lignano - Cervignano	0:1
Porcia - Spal	2:2
LESTVICA
Palmanova	15	10	3	2	18:8 23
Codroipo	15	8	5	2	18:8 21
Tamai	15	7	6	2	16:6 20
Gradese	15	8	4	3	26:15 20
Sangiorgina	15	7	5	3	21:14 19
Torviscosa	15	7	3	5	19:18 17
San Canzian	14	6	3	5	17:16 15
Ronchi	15	5	4	6	15:14 14
Azzanese	15	4	6	5	16:15 14
Costalunga	15	6	2	7	15:12 14
PRIMORJE	14	5	3	6	18:22 13
Spal	15	5	2	8	13:24 12
Porcia	15	5	2	8	13:19 12
Cervignano	15	3	5	7	17:18 11
Portuale	15	3	4	8	10:15 10
Lignano	15	1	1	13	6:32 3
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Spal - San Canzian, Lignano - Codroipo, Ronchi - PRIMORJE, Porcia -Gradese, Torviscosa - Tamai, Azzanese - Portuale, Costalunga - Pro Cervignano, Sangiorgina - Palmanova.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina D
IZIDI 15. KOLA
Maranese - Gonars	2:1
Pocenia - Bertiolo	2:2
KRAS - San Marco	1:1
Varmo - Zaule	1:0
Olimpia - Latisana	4:2
Mortegliano - Indipendente
3:0
Flambro - Morsano	3:1
Castionese - Rivignano	3:2
LESTVICA
Varmo	15	9	2	4	19:11 20
Gonars	15	7	5	3	24:14 19
San Marco	15	7	4	4	15:11 18
Maranese	14	6	6	2	13:6 18
Rivignano	15	6	5	4	23:16 17
Castionese	15	5	7	3	22:18 17
Mortegliano	15	6	5	4	21:17 17
Olimpia	15	7	3	5	20:20 17
Flambro	15	4	8	3	11:8 16
Indipendente	15	5	5	5	18:18 15
Zaule	15	6	2	7	12:18 14
Pocenia	15	4	5	6	21:26 13
KRAS	15	3	6	6	15:18 12
Latisana	14	1	9	4	10:14 11
Bertiolo	15	2	6	7	11:18 10
Morsano	15	1	2	12	7:26 4
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Rivignano - Bertiolo, Flambro - Maranese, Indipendente - Pocenia, Castionese - KRAS, Olimpia - Gonars, Zaule - San Marco, Varmo - Morsano, Latisana - Mortegliano.
Skupina E
IZIDI 15. KOLA
C.G.S. - Aguileia	1:1
Fiumicello - Turriaco	2:1
Ruda - Architrave	1:0
Fincantieri - Santamaria	1:0
Pieris - San Vito	1:0
Porpetto - Opicina	4:0
Staranzano - Muggesana	2:3
VESNA - Paviese	odi.
LESTVICA
Ruda	15	10	4	1	21:7 24
Fiumicello	15	7	7	1	26:12 21
VESNA	14	8	4	2	16:8 20
Santamaria	15	8	4	3	19:13 20
Muggesana	15	6	5	4	23:18 17
Paviese	14	6	4	4	18:15 16
Pieris	15	6	4	5	14:14 16
Staranzano	15	4	7	4	17:17 15
Porpetto	15	5	5	5	24:13 15
C.G.S.	15	3	8	4	15:18 14
Aguileia	15	4	5	6	17:24 13
Fincantieri	15	3	5	7	10:25 11
Turriaco	15	2	6	7	13:21 10
Architrave	15	1	8	6	15:25 10
Opicina	15	3	2	10	9:21 8
San Vito	15	1	6	8	12:19 8
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Paviese - Turriaco, Staranzano -C.G.S., Opicina - Pro Fiumicello, VESNA - Ruda, Pieris - Aguileia, Santamaria - Architrave, Fincantieri - Muggesana, San Vito - Porpetto.
Skupina F
IZIDI 15. KOLA
JUVENTINA - Natisone	0:0
Čampi Elisi - Pro Romans	1:3
Fogliano - S. Nazario	0:0
S. Luigi - Mariano	0:1
Villesse - Mossa	0:2
Villanova - Capriva	2:1
E. Adriat. - Piedimonte	odi.
Medeuzza - Giarizzole	2:0
LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	15	8	6	1	20: 9 22
Fogliano	15	6	6	3	14:12 18
Natisone	15	6	6	3	14: 8 18
Capriva	15	4	9	2	12:10 17
JUVENTINA	15	5	6	4	14:11 16
Mossa	15	4	7	4	10: 9 15
Mariano	15	5	5	5	12:12 15
Villanova	15	5	5	5	18:18 15
E. Adriat.	14	6	2	6	12:10 14
Piedimonte	14	3	8	3	9: 9 14
S. Luigi	15	4	6	5	18:17 14
Giarizzole	15	3	7	5	9:14 13
Medeuzza	15	3	7	5	19:22 13
Čampi Elisi	15	3	6	6	14:20 12
Pro Romans	15	4	4	7	12:19 12
Villesse	15	3	4	8	12:18 10
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Giarizzole - Pro Romans, E. Adriat. -JUVENTINA, Capriva - Čampi Elisi, Medeuzza - Fogliano, Villesse - Natisone, Mariano - S. Nazario, S. Luigi - Piedimonte, Mossa - Villanova.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - P P 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
17. januarja 1989
Po sobotnem izginotju bivšega belgijskega premiera Boeynantsa
Na stotine mrtvih
Preiskava za zdaj brezuspešna Najverjetneje gre za ugrabitev
BRUSELJ Belgijska policija skuša od nedelje razvozlati zadevo v zvezi z izginotjem znanega belgijskega politika Paula Vanden Boeynantsa, vendar za zdaj brez uspeha. Hipotez o tem, kako in zakaj je izginil Boeynants, je več, a za vsako je tudi nekaj protiargumentov. Toda najverjetnejša se zdi tista, ki govori o ugrabitvi s političnim ozadjem.
Klobčič se je začel odmotavati v soboto pozno zvečer, ko je soproga politika, ki ga Belgijci ne pomnijo le kot dvakratnega premiera, temveč tudi kot glavnega akterja v velikanski aferi v zvezi z utajo davka pred tremi leti, alarmirala policijo, ker moža ves dan ni bilo domov. Brž ko so začeli preiskavo, pa so ugotovili, da so vrata garaže v vili na aveniji Roosevelt, rezervirani za petične, odprta, da ni Vanden Boeynantsovega avta, in da vsa stvar ne more biti normalna že zaradi tega, ker so kakih dvajset metrov stran našli tudi enega izmed čevljev, slušni aparat in pipo, od katere se Vanden Boeynants ni nikoli ločil.
Za zdaj obstajata v zadevi Vanden Boeynants dve hipotezi. Tako naj bi nekdanjega premiera in večkratnega ministra ugrabili (toda kakšni naj bi bili pri tem motivi?), o čemer naj bi pričale izgubljene stvari ali pa je vse insceni-rano, ker se je bivši premier želel zaradi zasebnih vzrokov umakniti neznano kam. V prid slednjemu bi sicer lahko govorila zgodba o težavah z depresijo, ki jo je politična
smrt nekdanjega premiera zaradi davčne afere, še stopnjevala. Toda neki Vanden Boeynantsov prijatelj je izjavil, da je bil politik, ko ga je srečal, zelo dobro razpoložen.
Zato se zdi bolj sprejemljiva teza o ugrabitvi, v ozadju katere bi lahko bila skrajna levičarska organizacija CCC (udarne komunistične celice), manjša sestra francoske Acti-on directe. Pripadnike slednje so namreč v soboto v Parizu obsodili na prisilno delo, pri belgijski aferi bi torej lahko šlo za meščevanje »teroristične internacionale«, kot poudarja bruseljska policija, vendar pa pri tem ni odgovora na vprašanje, zakaj bi se CCC odločila za ugrabitev nekdanjega voditelja frankofonskih krščanskih demokratov, ki že nekaj časa ni več aktiven v političnem življenju. Boeynants je bil v sedemsedetih letih tudi obrambni minister, toda ali je to dovolj za ugrabitev?
Dodatno nejasnost vnaša v zadevo predsinočnji telefonski klic v redakcijo največjega bruseljskega dnevnika Le Soir. Neznanec je sporočil, da je organizacija CCC ali DC-revolucionarni socialisti (telefonistka si ni točno zapomnila imena) ugrabila Boeynantsa, vendar se ne ve, za kakšno organizacijo gre in kakšne so njene zahteve, saj domnevni ugrabitelji o tem še niso ničesar sporočili.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
v trčenju vlakov
DAKA — V Bangladešu so včeraj proglasili dan državnega žalovanja zaradi hude želežniške nesreče, ki je terjala več kot 230 mrtvih in približno tri tisoč ranjenih. Do nesreče je prišlo le nekaj kilometrov pred Dako, kjer sta čelno trčila dva potniška vlaka. Na enem je bilo nekaj tisoč romarjev, ki so bili namenjeni v sveto mesto Tongi. Nesrečo naj bi povzročila nenadna okvara na signalizaciji, čeprav bo šele preiskava dokončno pokazala na morebitne krivce
Domača in tuja vojaška letala ogrožajo civilne zračne proge
Poslanska zbornica v središču neprijetnih polemik s tiskom
RIM — Italija je edina med visoko razvitimi državami, kjer imata civilna in vojaška oblast ločeno nadzorstvo nad zračnimi koridori. Samo v primeru izrednega stanja prevzame vojska totalno nadzorstvo nad zračnim prometom. To povzroča nepopisen kaos, ki seveda ogroža letala in potnike, nemalokrat pa pride tudi do »spodrsljajev«, ki bi prav lahko imeli tragične posledice.
Prejšnjo soboto je nad Tirenskim morjem prišlo do nevarnega križnega leta med civilnim letalom, ki je letelo na progi Cagliari—Rim in neznanimi vojaškimi letali. Glavni pilot civilnega letala je povedal, da so mu vojaška letala večkrat prekrižala pot, nekaj časa pa so letela na isti zračni črti. Dogodek je prijavil pristojnim oblastem, ki pa sploh niso sprožile preiskave, pač pa so se za incident začele zanimati nekatere politične stranke. Neodvisna levica in KPI, vzporedno z njima pa tudi sidnikat UILT so vložili interpelacijo ministrstvom za prevoze obrambo in zu-
nanje zadeve. Parlamentarci in sindikat zahtevajo, da čimprej pride do razčiščenja dogodka in do ugotavljanja odgovornosti. Pilotu civilnega letala ni uspelo ugotoviti, kakšna oziroma čigava letala so se nenadoma znašla na njegovem koridoru, italijanske vojaške oblasti pa doslej še niso izdale nobenega potrdila, ki bi pričalo o prisotnosti italijanskih vojnih letal nad Tirenskim morjem.
Po opisanem dogodku so se opogumili mnogi drugi civilni piloti, ki so v preteklosti bili priča podobnim vdiranjem vojaških letal na civilne proge. Kot ne bi bilo dovolj, pa je tudi včeraj zjutraj bil pilot nekega civilnega letala takoj po vzletu z letališča v Catanii primoran zaprositi za alternativni zračni koridor zaradi nevarne prisotnosti vojaških letal. Iz kontrolnega stolpa pa so mu sporočili, da so vsi koridori prenasičeni, ker so se na njih vežbali ameriški lovci.
RIM — Poslanska zbornica je trenutno v središču pozornosti, pa ne zaradi običajne politične rutine, pač pa zaradi niza strupenih izjav, za katere naj bi poskrbela bivši generalni tajnik Longi ter zdravnica Cristiana Del Melle, ki skrbi za prvo pomoč v Montecitoriu.
Najmanj sporne so vsekakor izjave zdravnice Del Melle, ki se je pred nedavnim pogovorila z novinarjem zelo razširjenega tednika Oggi. Revija je na podlagi njenih izjav sestavila šok članek o boleznih, ki dajejo italijanske parlamentarce. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jot-ti je zato odločila, predvsem na podlagi prav tako šok komentarja, ki ga je objavil dnevnik Corriere della Sera, da odpre notranjo preiskavo proti zdravnici, ki naj bi kršila osnovno deonto-loško pravilo. Zdravnica Del Melle je kajpak demantirala vest in izjavila, da ni razdala nikakršne profesionalne skrivnosti, kar je Oggi objavil
v premem govoru, pa je menda tako splošno in blago, da ne more ogrožati zasebnega življenja kogarkoli.
Afero Del Melle je poslanska zbornica torej nekako prebrodila, v hujših težavah pa je bivši generalni tajnik Longi, ki ga je na stranpota zavedel novinar tednika Epoca. Longi je odgovarjal na vprašanja o delovanju poslanske zbornice, pri tem pa si je menda privoščil nekaj pikrih pripomb na račun predsednice Jottijeve. Longi naj bi izjavil »Jottijeva mora stran«, kar je seveda dokaj žaljivo, pa čeprav je to stališče osebe, ki ni več v službi v poslanski zbornici. Bivši tajnik Longi je tudi sam pridno demantiral vest in o svoji dobri veri podrobno poročal v pismu, ki ga je izročil zastopnikom parlamentarnega tiska. Naj mu verjamejo ali ne, Longija to malo skrbi, saj ga ne morejo zaradi teh izjav kaznovati ali odsloviti.
Meditacija z glavo v pesku
Indijski romar meditira v dokaj neobičajni poziciji, saj je glavo pokopal v pesek, sam pa na ramenih prenaša breme svojega razmišljanja (Telefoto AP)
Mednarodna konferenca o usodi našega planeta
TURIN - Države morajo takoj ukrepati in čimprej sprejeti primerne strategije, ki bi preprečile ali vsaj omilile podnebne spremembe zaradi pojava tople grede. To so poudarili v Turinu na prvem dnevu mednarodne konference o atmosferi, podnebju in človeku. Po uvodnih besedah predsednika ENEA Umber-ta Colomba, ki je omenil, da bi boljše izkoriščanje energije omililo zračno onesnaženje, so predstavili številna poročila o posledicah tople grede za podnebje in življenje na našem planetu, danes pa bodo spregovorili o ozonu in kislem dežju.
Po mnenju avstrijskega znanstvenika Stiglianija lahko napovedujemo za leto 2030 zvišanje morske gladine za nekaj metrov in napredovanje pustinj v Sredozemlju zaradi vročih in suhih poletij. Istega mnenja je tudi Stephen Leat-herman z marylandske univerze, ki trdi, da se bo povprečna temperatura na Zemlji zvišala za dve do štiri stopinje, kar bo povzročilo nenadno taljenje tečajnega ledu, tako da bo morje zalilo ogromna priobalna območja.
Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko preprečijo najhujše le drastični in takojšnji ukrepi, ki bi znižali ogljikov dioksid v atmosferi. Ernest von Weiszaker z Evropskega inštituta za varstvo okolja je predlagal celo, da bi s posebnim davkom zvišali ceno električne energije in goriv, tako da bi znižali porabo.
Po vsem sodeč so se v Turinu zbrali predvsem taki znanstveniki, ki nam prikazujejo najbolj črnogledo bodočnost, manjkali pa so vsi tisti, ki trdijo, da bo bodočnost bolj rožnata, ker bo narava sama omilila pojav tople grede, kot se je to baje že zgodilo v davnini.
Za »novim aidsom« umrlo 29 Švedov
STOCKHOLM — Zaradi doslej še neznane bolezni, ki jo povzročajo streptokoki, je lani na Švedskem umrlo 29 ljudi. Podatke je posredoval švedski državni bakteriološki zavod. V sporočilu bakteriološkega zavoda pa je tudi rečeno, da še ne gre za dokončne številke. Lani so v tej skandinavski državi zabeležili 329 primerov težkih obolenj za to boleznijo, na srečo pa vse niso imele tragičnega konca.
Neznana bolezen, ki jo imenujejo tudi »novi aids«, se je najprej pojavila na Norveškem, kjer je od lanske spomladi dalje za to boleznijo umrlo 23 oseb. Iz Norveške se je bolezen razširila tudi na Švedsko, kasneje pa še v Dansko in Finsko, kjer sta konec leta umrli po dve osebi.
Nemške videoigre za mlade naciste
BONN V ZR Nemčiji že nekaj časa krožijo videoigre z nacistično vsebino. Igre niso v prosti prodaji, in si jih ljubitelji izposojajo s pomočjo elektronske pošte. Igralec mora izbrati najboljšo strategijo za zmago Hitlerjevih čet ali za uničenje čimvečjega števila Židov, Turkov in drugih »tujcev«.
Rudolf Stefen, direktor Zveznega zavoda za inšpekcijo didaktičnega gradiva, je nad tem pojavom obupal in med drugim meni, da je žalostno, če sodobna tehnologija 40 let po propadu nacizma spodbuja njegovo ideologijo. »Še bolj žalostno pa je,« meni Stefen, »ker so oblasti pred tem pojavom še nemočne.« Zaenkrat jim namreč ni uspelo izslediti izumitelja tako groteskne videoigre, sklepa pa, da kroži med nekaj več kot 2 tisoč aktivnimi mladimi neonacisti vsaj dvajset različic igre. Bojazen pred novim valom nacistično navdahnjenih najstnikov je že tolikšna, da so nemške oblasti zaprosile za pomoč pri preiskavah celo tajno službo.
Solidarnostno zborovanje proti rasizmu in nasilju
Nekaj sto pripadnikov skupin »gologlavcev« iz nekaterih zahodnih ameriških mest, se je zbralo na solidarnostnem zborovanju v Minneapolisu, kjer so govorili o boju proti rasizmu in nasilju	(Telefoto AP)