Celje - skladišče D-Per m III 19/1982 lllllllllllllllllllllllllll 11198208' /7,9 COBISS ■ ŠTEVILKA 9 — LETO II — SEPTEMBER 1982 GLASILO DELAVCEV SOZD MERX 'tO- t danjega Trga svobode k Savinji, in pa blizu Kapucinskega mostu na prostoru, kjer je zdaj vzhodni trakt stare gimnazije. Viri: Povzetki so po delih prof. J. Orožna, M. Golie in drugih." Prihodnjič: Kako so jedli, pili, trgovali in kmetovali ob prelomu stoletja. Za razvedrilo J* & IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI apoteka EMIL ADAMIČ ORIENT. PRAŠEK ZA BARVANJE LAS DRSALKA ANDREE OKUSEN MORSKI RAK KAR SEJE OČEDILO EKVADOR EGIPČ. BOGINJA, MATI OZIRISA IN IZIDE • NAŠ DOSLEJ NAJUSPEŠ. TELOVADEC (MIRO) ESTONCI ST. ITALU. FILMSKI IGRALEC alpinist. ODSEK SOVJETSKI LUNARNI MODUL SRŠENAR SLOV. LITERARNI ZGODOVINAR (ALFONZ) 'ANGL PISATELJ REALISTIČNIH ROMANOV (CHARLES) NORVEŠKI JEZIKO- SLOVEC (IVAR) INDUSTR KRAJ NA KOROŠKEM EEG FRANC. FILOZOF IN PISATELJ (.»EMIL«i \ EDVARD KARDEL REKA V ŠVICI VINSKA RASTLINA - SKUŠNJAVA. NESREČA > ANGL. MESTO, SREDIŠČE TEKST. IND. OSEBNI ZAIMEK POGANjF ► CIMA VINSKA PENA ALI POLIVKA, ŠATO REKA V FRANCIJI • •• MESTO V ROMUNIJI NEKD. VOJAŠKI TABOR VINSKI CVET TRI (italij' - GR. JUNAK. USTANOVITELJ TIRA - SR VEŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV \ REKA V J. ANGLIJI 'Č' JAPON. VELEMESTO PRIŠTINA DELO. OPRAVILO KRAJ N> KOČEVSK: - MESTO IN LUKA V SZ, NA DONU KONJSKI TEK SIENKIEVVIC-ZEV ROMAN SESTAVIL R N ;t ČEŠKI ■AHlST IN AHOVSKI EORETIK REKA V riOSNI PRITOK UNE ŽIDOV ZEN IME NEMŠKA DEMOKR. REPUBLIKA NAŠA IN TUJA ČRKA kotna w RA V MA TEMATIK ŽUPAN POD FRANCOZI VRTINČAST VIHAR PREBIVALEC SZ HERCE- GOVEC REKA SKOZI iNSBRUCK L EMIL NOLDE MESTO V SREDNJI ITALIJI * TULIJ BIZMUT BIKOBOREC \ - IGRALEC NA TROBENTO f OLGA VRABIČ IZRASTEK NA GLAVI NEKATERIH ŽIVALI * PROSTOR ZA OPRAVLJANJE MOLITEV - Nevami po polnoči Četrtina povzročiteljev nesreč v državi New York ima v krvi alkohol. Večina takih nesreč se zgodi ponoči, ko se zapro vsi bari. V nesrečo je navadno vpleteno le eno vozilo, ker voznik na ovinku preprosto izgubi oblast nad volanom in zapelje s ceste. Nadaljnjih 10 odstotkov povzročiteljev nesreč je ali vzelo pomirila ali pa so kadili marihuano in povrhu vsega uživali alkohol. Sončna nevarnost Bo res kdaj mogoče delati v vesolju? Ameriški strokovnjak David Rust opozarja, da bi lahko bile sončne erupcije usodne za mehanike — astronavte in druge kozmonavte. Že aprila 1981 se je moral pilot s prvo ladjo vrniti v orbito prej, kot je bilo predvideno, da je ušel nalivu protonov, teh delcev atomskega jedra, ki udarijo kot rafal, kadar začne sonce godrnjati. Pri manj kot 400 kilometrih višine na ekvatorialni orbiti zemeljsko magnetno polje odbija napade protonov. Nad to višino in na polarni orbiti pa lahko količina delcev nad tridesetkrat preseže mejo, ki je po testih še znosna za vesoljske delavce. Upanje zbujajo najnovejša opazovanja sončnih izbruhov; ti dosežejo maksimum vsakih deset let in bilo bi mogoče vnaprej izračunati, kdaj in kako bi lahko zadeli »izgubljene v vesolju«. Izjemne trgovske sposobnosti Škot Arthur Fergusson je imel izjemne trgovske sposobnosti. Njegova edina napaka je bila, da je prodajal predmete, ki niso bili njegova last. Tako je nekoč prodal znameniti Kip svobode pred New Vorkom za 100.000 dolar- jev v najem nekemu lahkover-nežu za 99 let. Eifflov stolp v Parizu pa je prodal za staro železo. Za Buckinghamsko palačo v Londonu je prejel 2.000 dolarjev are, za Nelsonov kip pa 1.000 funtov. Toda Nelson ga je porazil, čeprav ne na morju, Fergus-sona so prijeli in ga obsodili na pet let zapora. Prodajalna gumbov Ali ste že slišali, da je v Londonu prodajalna, v kateri prodajajo samo gumbe. Imenuje se »Kraljica gumbov«. V njej je mogoče kupiti gumbe vseh velikosti in barvnih odtenkov pa tudi take, ki so namenjeni zbirateljem, teh pa v britanskem glavnem mestu ne manjka. V tej prodajalni imajo svoje shode, radovednežem pa je vstop dovoljen, če plačajo vstopnino, za katero jim postrežejo s skodelico čaja. Počitniški dom za genije V vasici v južni Franciji so poleti svečano odprli počitniški dom, ki mu ni enakega v državi, verjetno tudi v vsem svetu ne. Tjakaj bodo prihajali na počitnice namreč samo mali geniji z inteligenčnim kvocientom nad 130. Prvi gostje so fantje in dekleta med šestim in petnajstim letom. Namesto da bi brcali žogo in tekali po plaži, se bodo zabavali z igrami v zvezi z astronomijo, kibernetiko, informatiko in elektroniko. Namesto igrač bodo imeli na razpolago šest majhnih računalnikov. Renina bo dovolj Ameriškim znanstvenikom se je posrečilo dognati genetski postopek za kloriranje renina, encima, ki povzroča, da se mleko sesiri. Renin uporabljajo pri iz- delovanju sirov, dobivajo pa ga iz telet. Že leta ga hudo primanjkuje. Poskusili so sicer teleta pitati s hormoni, a rezultati niso bili kaj prida. Zdaj so v ZDA ločili drobcene delce ADN telet, tiste, ki odločajo o tvorbi renina. Potem so izločili aktivni gen in ga vsadili v kolonijo kvasovk, ki ga silijo, da se razmnožuje. Tako pridobljeni renin bo na trgu že leta 1985, obljublja ena največjih ameriških zdravilskih družb. Na drevo po čoln 28-letni Hamburžan je bil trdno prepričan, da je njegov snežnobeli, pet metrov dolgi kanu popolnoma na varnem. Na svoji poti po hamburških kanalih mu je postalo dolgčas. Odločil se je, da bo skočil na kratek obisk k prijatelju, kanu pa je z dolgo jekleno verigo pritrdil na drevo. Ko se je vrnil, kanuja ni več našel na obrežju, pa tudi drevesa ne. Iznajdljivi tat je kar zajetno drevo požagal in odveslal na svojem plenu. Težave s krediti Čeprav je znameniti niz restavracij Wienerwald, ki sestoji iz 150 restavracij na petih celinah, v minulem letu uresničil promet v višini 2 milijard in 500 milijonov dolarjev, je sedaj v težavah, ker že nekaj mesecev kasni v odplačevanju kredita konzorciju 25 evropskih bank. Ure in ure na eni nogi Svetovni rekord v stanju na eni nogi je dosegel Američan Alan Maki, ki je leta 1975 vzdržal v taki drži 8 ur in 5 minut. Pravila za to »športno disciplino« pravijo, da mora tekmovalec vedno stati samo na eni nogi, da se z drugo ne sme naslanjati, prepo-. vedana pa je tudi uporaba palice. Osnutek sedeža za predsednika naše samoupravne delavske kontrole Temeljni kamen naše kadrovske politike ( 'N Rešitev križanke iz 8. številke Vestnika Vodoravno: SIKANJE, ZRAST, AALST, TVARINA, MIRKO, KROTA, RANINA, SIMEONI, ARAN, ANTE, PAKISTAN, KELA, SCILA, ORAN, IL, TANIN, BAN, TEL AVIV, IPIN, NA, ONEMELOST, AZTEK, MG, UKRAJINA, DRGET, VERA, RAKI, OCTAR, ITALUAN, GRAN, TAEGU, BARIKADA. --------------- J Dragi zakon Ob svojem obisku na Škotskem je britanski prestolonaslednik princ Charles obiskal v Invemessu tudi tovarno za sušenje in predelavo lososov. Pogovarjal se je, kot je to običaj ob takšnih priložnostih in to zahteva nenapisani protokol, z nekaterimi delavci, pa tudi 21-letno Mairi Waugh, izredno lepim dekletom, ki mu je verjetno zaradi tega padla v oči. »Ste poročeni?« jo je vprašal princ. »Nisem,« je odgovorila, na kar je on odvrnil: »Prav imate. Zakon je strašno drag.« Pni klobuk Prvi klobuk, sombreru podobno pokrivalo iz zlata so odkrili v Zvezni republiki Nemčiji. Takšna pokrivala so pred 3000 leti nosili vrači med obredi. Kovček z nakitom Ko sta se zakonca Pratt iz Belmonta v ameriški državi Massachusetts vrnila s počitnic, sta našla hišo v velikem neredu. Med odsotnostjo so jo namreč obiskali vlomilci, ki so iskali dragocenosti. K sreči so odšli praznih rok — čeprav dragocenosti sploh niso bile dobro skrite. Ko sta zakonca naslednji konec tedna odšla na dvodnevni izlet, je gospa Pratt za vsak primer odnesla nakit v kovčku s seboj. Domov se je žal vrnila brez njega, ker je kovček — izgubila. Stran 12 September 1982 Cestnik Kolesarski klub Merx Celje S pedali po Merxovi transverzali Kolesarski klub Merx Celje smo ustanovili meseca novembra leta 1980. Vanj je včlanjenih 146 kolesarjev, ki so razdeljeni v več kategorij. Prizadevanja kluba so usmerjena predvsem v spodbujanje množičnosti in manj v tekmovalni šport, katerega velike stroške bi v klubu težko zmogli. To pa še ne pomeni, da kolesarski delavci ne bi bili sposobni organizirati in zbrati denarja za dve veliki kolesarski prireditvi, kolesarska maratona, maraton po Kozjanskem po 120 kilometrov dolgi poti in celjskega maratona v dolžini 80 kilometrov. Ta dva upošteva v svojem letnem programu tudi Kolesarska zveza Slovenije. Letos, 19. septembra smo v klubu organizirali že tretji celjski kolesarski maraton, ki je potekal skozi naslednje kraje: iz Celja do Slovenskih Konjic, preko Poljčan do Podplata pri Rogaški Slatini, skozi Šmarje-pri Jelšah in Šentjur pri Celju. V vseh šestih krajih so bila tudi startna mesta iri cilji z namenom, da omogočimo udeležbo čim večjemu številu kolesarjev, pripravljenih za tak maraton. Nekoliko nas je presenetila slaba udeležba kolesarjev s šmarskega in šentjurskega območja, odkoder smo vendarle pričakovali večji odziv. Skupno je startalo 529 kolesarjev, od katerih je večina tudi privozila na postavljeni cilj. Ob vsem tem nas najbolj razveseljuje dejstvo, da so v Celju v glavnem startali kolesarji iz celjske regije. Še posebej pa velja omeniti, da se je vidno zvišala udeležba žensk, ki jih je bilo kar 42 in to različnih starosti. Za vsakega, ki se je prvikrat podal na kolesarski maraton, pomeni vožnja tudi preizkus lastnih fizičnih zmogljivosti. Zato vsakomur, še predvsem tistim, ki se prvikrat podajajo na tako pot, priporočamo, da se primerno telesno pripravijo s krajšimi vožnjami ali tekom v naravi. V nasprotnem primeru se lahko marsikdo poškoduje. Ob krepitvi telesnih sposobnosti pa nikar ne pozabite na tehnično brezhibnost kolesa, ki je še kako pomembna za varno vožnjo. Če se boste držali teh navodil, vam bo kolesarjenje v prijetno zadovoljstvo. Ker je pokrovitelj kolesarskega kluba sozd Merx, želimo, da bi se čimveč delavcev sozda včlanilo v klub. Zaradi tega na meravamo organizirati Merxovo transverzalo, ki naj bi potekala skozi kraje, kjer sozd Merx deluje. Transverzala bo predvidoma dolga 300 kilometrov in jo bo mogoče prekolesariti v več etapah, s tem da bodo morali kolesarji na določenih krajih potrdit! posebne kartončke, s katerimi bodo dokazali, da so progo resnično prevozili. O otvoritvi transverzale vas bomo pravočasno obvestili. Kdor se želi včlaniti v Kolesarski klub Mera Celje, lahko to stori vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure v Stanetovi ulici 22 v Celju, nasproti gostilne Branibor oziroma v nekdanjih prostorih Vulkanizacije. S seboj ' prinesite sliko formata slike za osebno izkaznico. Članarina za odrasle je 200 dinarjev, za mladince 100 dinarjev in za pionirje 10 dinarjev. Vše, ki si želijo organiziranega in varnega kolesarjenja, vabimo v kolesarski klub Mera Celje. Jože Kolar Seminar za organizatorje športne rekreacije Šport in rekreacija med delavci Za smučarje na Kopah KONČNO TOREJ » TRIM M E RX 82«. — Po vseh težavah in peripetijah je organizatorjem letošnjih letnih športnih iger končno uspelo uskladiti denarne in časovne težave. Zatorej mnogo športne sreče in na svidenje. Strokovni svet za športno rekreacijo pri zvezi telesnokultur-nih organizacij Celje je v Tuhinjskih toplicah za organizatorje športne rekreacije v delovnih or- Planine vabijo Planinska sekcija deluje v okviru Tkanine Celje, tozd Maloprodaja, že nekaj let. Za letošnje leto smo si zastavili pester program izletov v gore, ki ga s srečno roko pri izbiri vremena dobro uresničujemo. Tako smo že v mesecu aprilu krenili na Paški Kozjak in na planoto Basališče. Lepo pomladno vreme je pripomoglo k odličnemu razpoloženju. Tam smo se srečali s planinci iz Vitanja in navezali z njimi prijateljske stike. Ob slovesu smo si obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. Mesec maj — najlepši mesec v letu. Organizirali smo izlet na Veliko Kozje. Iz Celja smo se vozili z vlakom do Zidanega mosta. Od tam smo krenili peš z oprtanimi nahrbtniki na Veliko Kozje. Zakorakali smo v pobočje gore, ki se še kar ni hotela prav predramiti iz sveže noči v jasno in sončno jutro. V pičlih štirih urah smo bili na vrhu. Zaslužen počitek, obvezno prazne-nje nahrbtnikov. Z vrha nas je vodila pot na Lovrenc, do sa- motne cerkvice na hribu, čigar pobočje je poraslo z encijanom, ki je bil ves v cvetju. Uživali smo lepoto narave pozno v popoldan: Proti večeru smo se vrnili v dolino do Loke in od tam nazaj v Celje. V mesecu juniju smo obiskali Raduho. Iz Luč smo odšli in naša postojanka je bil planinski dom na Loki pod Raduho. Okoli doma so se že motali planinci. Privoščili smo si postanek za zaslužen počitek, in nabiranje moči, da pridemo vsi na Raduho. Raduha nas je vabila v vsej lepoti. Nudil se nam je čudovit razgled na okoliške gore, doline. Z vrha smo se vrnili nazaj do doma. Prepevali in plesali smo ob spremljavi kitare planinca, ki se nam je pridružil. Po uspešni turi smo se vrnili razpoloženi in zagoreli nazaj v dolino. Julija, avgusta in septembra naših izletov zaradi letnega oddiha ni bilo. Na krajše izlete nas bo vodila pot v prihajajočih mesecih. Tudi na kakšen zimski pohod ne bomo pozabili. Rozina Klanjšek ganizacijah pripravil poseben seminar. Zbralo se je 41 športnih referentov iz 24 delovnih organizacij, to je tistih, ki se aktivno vključujejo v program športne rekreacije. Uvodoma sta udeležence pozdravila v imenu zveze telesnokulturnih organizacij Tine Veber in Bogdan Povalej, navzoča pa sta bila tudi Kari Jug, dolgoletni športni delavec, in Marjan , Jeranko, predstavnik občinskega sveta zveze sindikatov Celje. Na seminarju smo analizirali tekmovanja sindikalnih športnih iger, občinskih prvenstev in trim akcij. Ugotovili smo, da se v sindikalne športne igre in v občinska prvenstva vključuje vedno več delovnih organizacij, mnogo slabša pa je udeležba na trim akcijah, zlasti pri teku, streljanju, pa tudi smučarski tek ni dal že-ijenih rezultatov v množičnosti. Slednje morebiti tudi zaradi slabih snežnih razmer v neposredni bližini Celja. V razpravi so udeleženci menili, da bo potrebno posamezne trim akcije popestriti, kajti športniki, ki se za akcijo odločijo, želijo biti polno zaposleni, želijo drug z drugim tekmovati. Predlagano je bilo, da bi razmislili o novi obliki nagrajevanja in tudi o organizaciji trim dnevov. Edini smo si bili v tem, da so nove igre spretnosti, ki se odvijajo v bazenu na Golovcu, med delavci izredno priljubljene. Razpravljali smo o programu za leto 1983 in določili termine v posameznih športnih panogah. V občinsko ligo vključujemo tenis, v sindikalne športne igre pa namizni tenis za moške. Ob zaključku smo se s predstavnikom občinskega sindikalnega sveta pogovarjali o problematiki vključevanja delovnih organizacij v sindikalne športne igre. V Celju je v delovnih organizacijah zaposlenih kot organizatorjev športne rekreacije le pet delavcev, zvečine pa ljudje ta' dela opravljajo ob drugih nalogah in izven delovnega časa, s čemer ni rečeno, da so njihovi uspehi slabši. V sozdu Mera je devetnajst članic, med katerimi se le tri vključujejo v sindikalne športne igre in nobena od članic nima profesionalnega športnega referenta, o čemer bo prav gotovo še treba razmišljati. Slišali smo, da bodo najemnino za uporabo kegljišča na Golovcu in za telovadnice posameznih šol zvišali. Dogovorili smo se, da o tem razpravljajo delegati na skupščini telesnokul-turne skupnosti. Rečemo lahko, da je seminar dobro uspel, ogledali smo si športno-rekreacijski center Tuhinjske toplice, najbolj vneti so se pomerili v kegljanju, drugi v plavanju. Z. Zimšek Pred nami je čas priprav na zimo in verjetno ne bo odveč nekaj povedati o delovanju GTC Kope v sezoni 1982—1983, ki bo letos prvikrat deloval v okviru sozda Mera, in vas seznaniti z možnostmi nakupa sezonskih smučarskih kart preko osnovnih organizacij sindikata. Naša želja je, da tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah čim večjemu številu ljubiteljev smučanja omogočimo pod ugodnimi pogoji kvalitetno in pestro smuko. Naredili smo v$e, da bo letos normalno delovalo vseh sedetn vlečnic (Kaštivnik, Mala Kopa, Kopnik, Pahernik. Velika Kopa, Pungart in Sedlo), organizirali smo šolo smučanja, vrtec na snegu in pripravili pestro gostinsko ponudbo. Cena sezonske smučarske karte je 2.500 dinarjev in jo lahko preko osnovne organizacije sindikata plačate v treh obrokih (prvi obrok v višini 900 dinarjev, in dvakrat po 800 dinarjev). Za tiste osnovne organizacije sindikata, kjer zberejo naročila za sto in več sezonskih smučarskih kart velja cena 1.900 dinarjev (prvi obrok v višini 700 dinarjev in dvakrat po 600 dinarjev). Smučarske karte si lahko oskrbite pri tozdu Gostinstvo in turizem Radlje, poslovna enota Kope v Slovenj Gradcu, Glavni trg 41, telefon (062) 842-391 in na sedežu sozda Mera Celje, Ulica 29. novembra 16, Celje, telefon (063) 21-352, pri Darji Kandorfer. Za lažjo odločitev pri nakupu sezonskih smučarskih kart vam navajamo tudi ceno dnevnih kart: celodnevna karta 250 dinarjev in poldnevna karta 150 dinarjev. Prosimo vas, da o možnostih nakupa sezonskih smučarskih kart obvestite vse zaposlene v vaši organizaciji združenega dela in nam najpozneje do 30. novembra 1982 posredujete vaše naročilo s fotografijami. Ugodnosti pri nakupu veljajo namreč samo do tega datuma. Vabimo vas,, da nam zaupate tudi Organizacijo sindikalnih smučarskih tekem na Kopah, prosimo pa vas, da se pravočasno oglasite na enem od obeh prodajnih mest, kjer vas bomo seznanili z vsem potrebnim in vam zagotovili željeni termin, kajti povpraševanje po tovrstnih prireditvah je zelo veliko. Že sedaj imamo rezerviranih več terminov za nekatere večje delovne organizacije, razen tega pa bo v letošn ji sezoni na Kopah več pomembnih prireditev, med njimi| državno prvenstvo v smuku, na katerem bo nastopila naša državna smučarska reprezentanca, FIS tekmovanje, republiško prvenstvo obrtnikov, republiško, prvenstvo cicibanov. Poskrbeli smo tudi za redno avtobusno zvezo na Kope iz Celja, Titovega Velenja in Slovenj Gradca, tako da bodo Kope letos dostopne prav vsem. Vozni red bomo pravočasno poslali, objavljen pa bo tudi po radiu in v časopisih. Cenik smučarske šole na Kopah Petdnevni tečaj (za najmanj 8 oseb) mladina in študenti 5 x 2 uri 600 din na osebo 5x4 ure 1000 din na osebo odrasli 5 x 2 uri 700 din na osebo 5x4 ure 1200 din na osebo Teči ' h k tedna (za najmanj 4 osebe) (sobota n nedelja) mladina in študenti 2x4 ure 600 din na osebo odrasli 2x4 ure 700 din na osebo Enodnevni tečaji 2 do 3 osebe 4 do 6 oseb 7 do 12 oseb individualna ura Vrtec na snegu petdnevno varstvo (3 ure na dan) enodnevno varstvo (3 ure) varstvo enega otroka 150 din (ura na osebo) 120 din (ura na osebo) 80 din (ura na osebo) 250 din 600 din na osebo 200 din na osebo 100 din na uro Westnik Glasilo delavcev SOZD Merx Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda.-Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZIMŠEK, Karmen MAG VAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETlCEK, Danica DOSEDLA, Boris KMET, Mirjam BEVC, Fanika 1L1JAŠ. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ ___DELO - TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje ie giasiio SOZD Mera Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421—1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.