DEMOKRACIJA Leto XV. - Štev. 2 Trst - Gorica, 15. januarja 1961 »Mirne koeksistence ne moremo označevati za mirno, če pod besedo mir razumemo nekaj več kot dejstvo, da ne pokajo puške.« KONRAD ADENAUER izhaja 1. in 15. v mesecu ŠTIRI ZAPOVEDI KENNEDYJEVEGA PROGRAMA Cez nekaj dni nastopi v Združenih dr- | žavah novo predsedniško obdobje s pomlajevalnimi stremljenji celotne ameriške politike. Novi predsednik John F. Ken- ! nedy je v svetovnem tisku nakazal glav- ' ne obrise svojega programa, katerega misli nosredujemo tudi našim čitateljem. V uvodu svojega programa ugotavlja novi predsednik skiajno nerazveseljivo dejstvo, da so se odnosi med članicami Severnoatlantske skupnosti pomembno poslabšali. V Skupnem tržišču združene dežele so zašle z Veliko Britanijo in drugimi zahodnoevropskimi državami v gospodarsko poltična navzkrižja. Tudi glede Berlina so mnenja različna. Francija 'e poudarila, da se čuti ogroženo zaradi, tesnega sodelovanja z Združenimi državami n Veliko Britanijo. Zato je tud^ zahteva’a odstranitev ameriškega jedrskega orožja s francoskih oporišč, sama pa je pohite'a z razvijanjem lastnega atomskega orožja. Ta položaj je nastal iz dveh razlogov. Prvi 5e posledica čudovitega gospodarskega in političnega ozdravljenja zahodnoevropskih držav. Drugi pa je posledica rad kalno spremenjenih problemov Severnoatlantske skupnosti. Sovjetska nevarnost obsega raketno grožnjo in grožnjo sovjetskih d vizij v Vzhcdni Nemčiji. Glede finančnih vprašanj se je položaj dolarja s splošno trgovinsko ekspanziv-nostjo povsem spremenil; zahodne evropske države so se v gospodarskem tekmovanju močno okrepile. Ameriška politika pa je zamudila na prilagoditev skupnih programov in ciljev spričo povsem spre-, menienega položaja. Kaj naj storimo za obnovitev enotnosti v organizaciji NATO? Kako naj ji vdahnemo skupno zavest v postavljanju^ ciljev? Naša naloga je, da si ustvarimo nov program in izdelamo nove napotke za reševanje problemov, pred katerimi se je znašla NATO. 1. REORGANIZACIJA NATO Cisto vojaške cilje organizacije NATO moramo na novo prerešetati. Dokler se oboroževalno tekmovanje nadaljuje, dokler bomo Sovjetom prepričevalno dokazovali nesm;selnost uporabe jedrskega orožja, vse dotlej moramo zahodnoevropskim narodom prepuščati važnejšo vlogo v okviru skupnih naporov. Zmogljivost Evrope za raziskovanja in napredek bi mogla znatno prispevati k skupnim obrambnim naporom. Temeljito moramo premisliti, ali je pametno, da lastnim prijateljem še nadalje odrekamo informacije, o katerih vemo, da so dostopne našim sovražnikom. Zavedata se moramo dejstva, da glavno gibalo fran-, coske atomske bombe ni morda okrepitev; francoske vojaške moči, ampak je njen namen okrepitev francoskih položajev v, Atlantski skupnosti. Francoska atomska bomba je prej usmerjena proti Washing-tonu kot pa proti Moskvi. To je pač posebne vrste zavezništvo. Cas je tudi, da NATO kot celota natančno prerešeta vprašanje, ali njene konvencionalne oborožene sile zadostujejo kot ustrahovalno sredstvo proti omejeni vojni in ali ta organizacija razpolaga z zadostnimi varnostnimi silami, če bi prišlo do sporazuma o mednarodnem nadzorstvu jedrskega orožja. 2. POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM Akcijskemu programu je treba pridružiti skupno politiko glede posojil in tehnične pomoči nerazvitim področjem. Za, svobodni svet ni noben podvig tako važen kot hitra finančna in tehnična pomoč, ki bi jo morale nuditi potrebnim deželam Združene države, Kanada, Zahodna Evropa in Japonska. Združene države bi morale v ta namen prispevati poldrugo milijardo dolarjev letno in to skozi najmanj pet let. Druge industrijske države svobodnega sveta bi prav tako morale svoje prispevke primerno zvišati. Taka dolgoročna posojila bi morali z drug mi možnostmi pomoči in tehnične? ga sodelovanja vključiti' v skupni program, ki naj bi obsegal tudi zasebne kredite, živilske presežke in mednarodna posojila. Ce nam bodo ta sredstva v zadostni meri na razpo'ago. bomo lahko zadostili vsem upravičenim zahtevam po gospodarski pomoči po vseh svobodnih predelih Azije, Bližnjega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike. S tem bomo ustvarili temelje za nove nekolonialne odnose med na-rodi in državami. 3. VALUTARNE REZERVE Izredno važno je vprašanje valutarnih rezeiv. Ekspanzija se je v svetovni trgovini razvijala v takem tempu, da je proizvodnja zlata v svobodnem svetu polagoma zrasla čez glavo. Dolarju so naprtili, neprimerno visoko breme kritja. Cas je, da izdelamo skupno metodo za upravljanje mednarodnih valutarnih rezerv. Ce bi tako postopali pred časom, bi prav gotovo ne prišlo do sporov med Skupnim tržiščem (Evropsko gospodarsko skupnostjo) in »zunanjimi sedmimi« (državami Prostega trgovinskera področja). Taka metoda bi nam dopuščala, da z vso mirnostjo in treznostjo premislimo, ali naj Združene države podvzamejo nove korake za rešitev njihove neuravnotežene plačilne bilance. 4. VSEMIRSKA RAZISKOVANJA Vsemirska raziskovanja naj temeljijo na skupni politiki. Čeprav ta raziskovanja nakazujejo določene vojaške plati, so vendar vojaška stremljenja drugovrstne komponente. Vsemirska raziskovanja naj bi ohranila prvenstveno znanstveni značaj in naj bi postala zadeva vsega človeštva. Na vsak način pa bi morali naši prijatelji Severnoatlantske skupnosti pri teti naporih* sodelovati. Tudi Sovjete moranv povprašati, ali ni to podvig, ki bi ga bilo bolje skupno kot pa ločeno opravljati. Za zaključek je novi predsednik izrekel prepričanje, da bomo že v kratkem času lahko ugotovili, da so temelji skupnosti še vedno trdni, in da bodo močnejši kakor so bili kdajkoli, če bo NATO ped energičnim vodstvom Združenih držav te štiri programske točke tudi izvršila. OB VOLITVAH V REPENTABORSKI OBČINI PREDVSEM: STOJMO NA REALNIH TLEH1 Morda ne bomo nikdar dovolj= krest ponovili, da je treba v poli* tiki misliti predvsem na svoje po* trebe. Najnujnejše, tisto, kar lju; di i-sjbolj žuli, to je prvo. Potem pridejo šele razni drugi splošni cilji. Vsaj v konkretnem politič* nem delu mora biti tako. Poleg tega je treba imeti v politiki tudi zdrav čut za pravo mero. Ta nam nalaga, da trezno ocenimo, ali je to, za kar se zavzemamo, v so* razmerju z našimi silami. Če ni, M m KITAJSKI GROZI PREHRANJEVALNA KATASTROFA. Rdeči Kitajski grozi s svojimi 600 milijoni prebivalstva najhujša laketa v zgodovini te dežele. To novico je javnosti odkril sam pekinški radio. Ena šestina celotne površine obdelane zemlje je zaradi vremenskih nezgod povsem uničena. Suša pa je prizadejala ogromno škodo po ostali obdelani površini. Rumena reka je bila štirideset dni povsem suha, enajst tajfunov pa je divjalo čez najrodovitnejše kraje dežele. Vse te naravne katastrofe so se dogodile že pred meseci, komunistični tisk pa jih je dosledno tajil. Sele sedaj se je spričo strašne lakote, ki grozi deželi, oglasil pekinški radio. Oblasti so že tako in tako pičle obroke olja, sladkorja, mesa in rib še nadalje skrčile. Komunistična vlada je spet Dogodki S. po svet J DE GAULLEOVA ZMAGA pri alžirskem referendumu Velika večina Francozov je generalu De Gaullu potrdila svoje zaupanje Francoski predsednik, general De Gaulle je zmagal v eni izmed najusodnejših bitk v svojem političnem življenju. Francija je z ogromno večino potrdila zaupanje v, njegovo alžirsko zamisel. Tri četrtine v7 sega francoskega prebivalstva (75,25 od-sto) je glasovalo »da«, ena četrtina »ne« (24,75 odsto). Ta^e zmage niso predvidevali niti največji optimisti. Posebno presenetljivi so izidi nedeljskega referenduma tudi zato, ker so prec^ tem kazale posamezne stranke v Francij*, veliko razcepljenost prav v odnosih do referenduma. Res je, da so se De Gaulle-ovo gibanje, ljudski republikanci in socialisti odločno izrekli za n;egovo politi-, ko, res pa je tudi, da je bila desničarska stranka neodvisnih v svoji presoji povsem neenotna. Sam bivši ministrski predsednik in finančni minister Pinay, ki ima v Franciii velik vpliv, je ostal povsem molčeč. Seveda so bili proti komun'Sti, prav tako kot ekstrem;sti, ki se zbira:o, okrog Soustellea. Tudi v vrstah armade se je kazalo negodovanje, posehno še potem, ko so so razširile novice, da bo general v primeru odločilne zmage pri referendumu pričel s pogajanji z uporniki, ki nai bi jih posredoval tuniški ministrski predsednik Bour-giba. Maršal Juin in 16 upokojenih gene- ralov je javno nastopilo proti De Gaulleo-vi politiki v Alžiru. General De Gaulle ima v načrtu nekakšno konfederacijo za Alžir po švicarskenq vzorcu, ki naj bi jo sestavljalo kakih 20 kantonov. Ti bi bili deloma francoski, deloma mešani, deloma pa muslimanski. Kako bodo izide referenduma sprejeli alžirski uporniki, je še povsem nejasno. Po nekaterih vesteh vlada v sami njihovi begunski vladi neenotnost. Zahodni svet je izid glasovanja sprejel z velikim zadoščenjem. Francija je kljub mnogih dogodkom, ki so vzbujali resno za^kr^e^ost, Dokazala, da v kritičnih ča7 rda š~ več ™->trr>l'enia in še več odl^čn^sM. S prrnehaniem sovražnosti v Alžiru in s nonrrjenjem duhov se bo Francija nedvomno močno okrepila Ln z n'o se bo okrepil tudi ves zahodni svet. Začetek novega leta je za Francijo pričel upodno, naj bi io ta sreča spremljala vse do končne ureditve alžirskega vprašanja. dovolila pošiljanje živilskih paketov iz tujine, ki jih je pred časom prepovedala. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je katastrofo poleg vremenskih nezgod povzročilo nemarno gospodarjenje po državnih zadrugah. * * * ZDRUZENE DRŽAVE SO PREKINILE ODNOSE S KUBO. Vse do zadnjih dni svojega predsednikovanja je predsednik Eisenhower v boju z mednarodnimi problemi. V Laosu in Kongu spletkarijo Sovjeti in Kitajci, na Kubi se repenči miniaturni diktatorček, ki ga hujskajo komunistični diktatorski mojstri. Tako je Fidel Castro ultimativno zahteval od ameriškega veleposlaništva v Havani, da zniža svoje osebje na 11 uradnikov. V odgovor so Združene države prekinile diplomatske odnose s Kubo. * * * DUBIIOZNI DOLŽNIKI SAMO KRIČIJO, PA NIC NE PLAČAJO. Tisti, ki v OZN najglasneje kričijo in čevlji razbijajo po mizah, so najnemarnejši plačniki svojih obveznosti do te mednarodne organizacije. Ko so ob kcmcu druge svetovne vojne ustanovili svetovno Organizacijo združenih narodov, so smatrali, da bo glavni vpliv osredotočen v Varnostnem svetu. Ko pa je Sovjetija s svojimi številnimi veti ohromila delo te organizacije, s zahodne države poskušale vsaj prehodno zajamčiti OZN tisto vlogo, ki pripada taki organizaciji. V zadnjih mesecih pa smo doživeli, da je tudi ta ustanova zatočišče razgrajačev. Čeprav je vpliv velesil tudi v tej organizaciji stalno padal, so te države redno plačevale svoje prispevke za vzdrževanje te mednarodne organizacije. Združene države same prispevajo 30 odsto celotnega proračuna. Sovjetija, ki izkorišča to organizacijo v svoje propagandistične namene, pa dolguje organizaciji 14 milijonov dolarjev na zaostankih. Gana, ki prispeva letno po 40.000 dolarjev, dolguje kar 36.000. Najslabši plačniki so satelitske države. * <> * ŠPANSKI DIKTATOR FRANCO je daroval novi belgijski kraljici Fabioli za njeno poroko razkošno krono, ki je bila vsa posuta s safirji, smaragdi in rubini. Ko pa so morali krono po obsegu nekoliko zmanjšati, so ugotovili, da so vsi dragi kamni ponarejeni. Franco ie krono kupil od vojvodine Medirta-CneH zt 1nn ono švicarskih frankov. Ver!etno ■ gubiti izpred oči predvsem last' nih koristi, za katere razen sebe ne bodo dobile drugih advoka? tov, predvsem pa ne smeio do? pustiti, da bi neiskoriščene šle mimo njih priložnosti, ko lahko dokažejo svojo narodnostno pri* sotnost. Brez te, ni priznanja, ni sožitja, ni pravic. Če za koga, potem velja za na* rodnostrie manjšine, da moraio stati na realnih, na svojih trdih tleh, in to krepko in z obema no* gama. Sicer so izgubljene. Okrog »Slovenske liste« so se že prej po dru0ih in zdai v repentaborski občini zbrali ljud je, ki se te«n za? vecfa'o Njihov program, niihnve dosedanje izjave in pisa”ie. nam dokazujejo, da poznajo domače razmere, da se bodo zavzemali v nrvi vrsti za koristi svo Hh q0-občannv in slovenske manixine na Tržaškem, ne pa za Zeto nozivamn vse rene^tabora ?Me volivce, hrez razlikp v«e. katerim ie n*i sren ?ka stvar in v*r>dft slovpn^f^a človeka, da odd a in v svni <1Jas svnilm livdnrn da vo» lijo SLOVENSKO LISTO! VESTI Z GORIŠKEGA SEJA OBČINSKEGA SVETA Raznarodovanje V sredo in četrtek, 4. in 5. t.m. je goriš-ki občinski svet razpravljal o proračunu za tekoče leto 1961. Proračun izkazuje 2.088.67.250 lir aktive in ravno toliko pasive. Niti dobička, torej, niti izgube. Davčnega odnosa predvideva proračun 762.664.700, toda to ne gre vse v breme občanov, kajti Gorica je mesto, kamor prihajajo kupovat tudi ljudje iz drugih krajev, v velikem številu tudi z jugoslovanske strani. Gotovo je, da je davčni donos od potrošnje večji sedaj pod Državnim zavodom pobiranja davka na potrošnjo (IN-GIC), kot prej pod tvrdko Bozzini in Gionchetti. Morda je to razliko pripisati večjemu obsegu trgovanja in kupovanja, morda pa gre tudi za večjo pažnjo pri pobiranju davka. Občina ima na vsak način danes večje dohodke kot prej. V proračunu je tudi postavka stroškov za ureditev oziroma razširitev pevmske-, ga pokopališča. Družinskega davka se predvideva za 15 milijonov več kot lansko leto, ne da bi, občinska uprava zaradi tega na koga pritiskala. Letcs odpade davek na promet vozov z živino na vprego, na klavirje in na hišne pomočnice, kakor tudi na živino. V Pcdgori bodo šolo preuredili in je zaradi tega predvidenih 18.750.000 lir stroškov. Za to pa je občina prosila državno pomoč. V imenu naših svetovalcev je v sredo 4. t.m. spregovoril dr. Sfiligoj in dejal, da nima njegova skupina nobenega bistvenega pomisleka proti sestavi takega proračuna, ker je ugotovila, da temelji na, pravilnih osnovah v korist vseh občanov, Ugotovil je tudi precej živahni dvig trgovanj, vseh vrst izmenjav tako, da vsa kaže, da se je življenjska raven zadovoljivo dvignila. »Prav gotovo«, je nadaljeval, »pomaga temu tudi prihod v mesto vedno večjega štev la Slovencev z jugoslovanskCj strani«. In lavno zaradi tega je predla-, gal, naj bi se poskrbelo za mestne straž-nike-tolmače, kajti število Slovencev, ki obvladajo italijanščino, se vedno bolj krči. Predlagal je tudi, naj bi občinska uprava storila korake, da bi se sedanji 10 kilo-, meterski obmejni pas znatno razširil. kaj-< ti vse kaže, da je obmejni pas z malim trgovanjem tisti, ki mestu zelo koristi, in ko prostega pasu ne bo več, bo blagostanje mesta odvisno v glavnem od teh obmejnih izmenjav. Ne bi škodilo, če bi srj tak sistem obmejnega pasu uvedel tudi z Avstrijo. Nadalje je naš svetovalec predlagal natečaj za učiteljice slovenskih vrtcev, k;, naj se sprejmejo v stalež. Kar pa se tiče pomoči pridnim in potrebnim dijakom, je izrazil mnenje, da ne bi smeli biti deležni pomoči samo odličnjaki, ampak tudi tisti, ki odlike ravno, ne dosežejo, saj postanejo navadno tudi taki dijaki dobri in podjetni možje. Sicer pa mora za to skrbeti v prvi vrsti di'žava, kakor veleva ustava. Nadalje je naš' svetovalec -želel, da b’ se kaj kmalu začela graditi cesta Gorica-Ljubljana za težki promet in pohvali županovo pobudo za skrb, da se Gorica poveže z Ljubljano in Avstrijo tudi z letalsko progo. »Treba je misliti tudi na zgraditev otroških igrišč in zabavišč, po modernem sistemu velikih mest«, je dejal dr. Sfiligoj. Tudi mestni regulacijski načrt je po njegovem mnenju nujno potrebno izglasovati. Naši čitatelji, ki so v povojnih letih pazljivo sledili vsem važnejšim svetovnim dogodkom, se bodo prav gotovo spominjali, da so države vzhodnega bloka po kominformistični resoluciji, naperjeni proti jugoslovanskim komunistom, skušale gospodarsko zadeti Jugoslavijo in jo tako prisiliti k politični kapitulaciji. Zato je imel popolnoma prav predsednik Tito, ko se je zadnji dan leta med obiskom neke tovarne v Sarajevu takole izrazil: »Redko katera država je imela tako naporno pot v svoji izgradnji kot naša. Mi smo imeli ne le težave materialnega značaja, temveč težave, ki so nam jih delali od zunaj tisti, ki so bili kot komunisti dolžni, da nam pomagajo. Videti je da smo edina država v socialističnem svetu, ki ni imela podpore socialističnih držav v vsem svojem razvoju«. Do tu vse prav, ne moremo pa razumeti tistega dela Titove izjave, v kateri pravi: »Takšen uspešen razvoj je lahko v čast našim narodom, ker kaže ogromno vitalnost in silo naših delovnih ljudi in njihovo globoko vero, da lahko s svojimi lastnimi silami, kljub težavam, dosežejo svoje smotre, da gradijo svojo deželo, da u-stvarjajo socializem in srečnejšo bodočnost današnjim in bodočnim generacijam.« Tako hvalisanje se nam zdi pa res pretirano, če pomislimo, da se hočejo vsi jugoslovanski uspehi pripisati le pridnosti delovnih ljudi, čeprav je obče znano, da so pri tem igrali nemajhno vlogo prav ameriški dolarji in druge pomoči z onstran Atlantika. Kajneda, tovariš Tito? Ali ni to smešno? V zadnji decembrovi številki »Primorskega« smo med ostalimi novostmi odkrili, da vlada FLRJ obsoja eksplozijo tretje francoske atomske bombe v Sahari, češ da se napravi konec neredu pri zgradbah nebotičnikov, ki se jih pojavlja v mestu vedno več. Za moralno razlago sestave proračuna so glasovali vsi trije prisotni slovenski svetovalci, to je dr. Sfiligoj, dr. Kacin in g. Rudi Bratuš. Gospod Bratuš je pred glasovanjem izjavil, da se strinja z besedami dr. Sfiligoja in predlagal, naj se spoštujejo slovenski priimki tudi s tem, da se pri šumevcih ne pozabi na strešico. Naslednjega dne, 5. t.m. se je razprave* nadaljevala o raznih postavkah proračuna in tudi tu je dr. Sfiligoj, v imenu svoje, skupine prosil župana in ves odbor, naj ne pozabijo na avtobusno zvezo Osiav.a, in Pevme z mestom, Predlagal, je da se najde boljši in primernejši prostor za kramarski trg in naj se poskrbi za to, da bi semenj sv. Andreja dobil svojo nekdanjo obliko semnia kmečko-poljedelskega orodja in priprav, da ne utone v semenj otroških igračk. Odbornik dr. Poterzio, ki je predsedoval v sredo 4. t.m., in župan dr. Bernar-dis 5. t.m. sta oba odgovorila na razna gornja izvajanja in namignila, da jih upoštevata. Sam župan dr. Bernardis je poudaril, da je pomirjenje duhov dejstvo, ki ga ni moči zanikati, in da ravno to dejstvo prinaša tudi dobrote, ki se bodo s časom še povečale. »Ce ljudstvo z druge strani meje, ki prihaja v Gorico, ne bo moglo kupovati, samo velikih dragocenih strojev, bo gotovo lahko kupovalo pa vse male in ce-, nejše moderne izdelke«, je zaključil župan. Tudi ta dan sta glasovala za proračun Groiška prefektura je poslala vsem županom naše pokrajine kaj zanimivo nedemokratično okrožnico, ki nosi datum od 24. decembra. Bila je torej sestavljena dan pred božičem. Božič kliče k mirnemu sožitju med ljudmi, k spravi in k ljubezni! Okrožnica svari občinske upravitelje, naj se ne ukvarjajo z drugimi vprašanji, z nobeno zadevo, kot samo s takimi, ki se tičejo občinske uprave. Prepovedana je - po tej okrožnici - vsaka drugačna razprava, ne samo v zadevah splošnega državnega, deželnega značaja, ampak tudi v zadevah, ki se tičejo občine in Občinarjev v kolikor ne gre za občinske zadeve. Okrožnica je nedemokratična in sliči tisti, ki jo je nekoč 1. 1949 izdal takratni prefekt, dr. Palamara, z namenom, da prepreči razpravljanje o interpelacijah slovenskih svetovalcev. Ni izključeno, da je pravi namen sedanje okrožnice podoben tistemu iz leta 1949. Okrožnica po svoje zatrjuje, da pri stvari ne gre za kršitev ustavnih pravic. Toda slehernemu še tako preprostemu človeku je protislovje na dlani. Drugi člen republiške ustave priznava popolno avtonomijo krajevnim ustanovam, kot so občine in jih celo navaja. Enaindvajseti člen ustave pa pravi, da imajo vsi državljani pravico svobodnega izražanja svojih misli z besedo, pismeno in drugače. Vsakdo lahko uvidi, kako nedemokratična. in protistavna je prefekturna okrož- da je Francija s tem žalila in brezobzirno ignorirala interese narodov in držav Afrike. Pred tremi francoskimi atomskimi bombami je v Sibiriji eksplodiralo mnogo večje število podobnih sovjetskih bomb in jugoslovanska vlada je bila prav gotovo tudi o tem obveščena. Zato se nam zdi prav čudno, kako da nismo takrat opazili nobene take obsodbe, ker je po našem mnenju tudi Sovjetska zveza žalila in brezobzirno ignorirala interese narodov in držav Azije. Ali je morda kakšna razlika med francoskimi in sovjetskimi atomskimi bombami? * * * Znano je, da Jugoslavija ne razpolaga trenutno z zadostnim številom izobražencev, zlasti še, če pomislimo, da so zahteve moderne družbe vsak dan večje. Treba bo verjetno še precej let, preden bodo na vseh službenih položajih primerno izobraženi ljudje, pa se ti tovariš Tito privošči v Sarajevu izjavo, ki nas je prav zares presenetila. Razumljivo bi bilo, če bi gospod pozval jugoslovanske študente, naj se pridno u-čijo. da taodo lahko s svojim znanjem pripomogli k razvoju domovine, toda ne, pozval jih je, naj se pridno učijo, kajti od njih se pričakuje, reči in piši, da bodo s svojim znanjem pomagali tudi afriškim narodom, ki potrebujejo strokovne kadre. O, vemo, vemo, kje žuli čevelj gospoda predsednika! Jugoslavija mu je premajhna, zato bi rad razširil svoj komunizem po črnem kontinentu! Pri tem načrtu bi mu bili seveda najprimernejši izobraženi partijci, ker bi se lahko povsod predstavljali le kot strokovnjaki, v resnici pa bi bili, da se točno izrazimo, prikriti komunistični agenti, ki bi pod nepravim plaščem nemoteno opravljali svoje prevratno delovanje. tako dr. Sfiligoj, kakor dr. Kacin, medtem ko se je g. Bratuš moral odstran i zaradi nujnega dela, sicer pa je izjffil, da bi tudi on glasoval za proračun v nje-i govi celoti.------------ Dvojezičnost kakor jo pojmuje „Arena di Pola“ »L’Arena di Pola« od 3. t.m. piše, da v Istri ne priznavajo dvojezičnosti. List. istrskih izseljencev prav za prav ne ime-nule Istre, ampak cono B. Ko poroča kaj s Tržaškega, pa ne reče nikoli cona A. List se zaganja v tržaške Slovence, ki jih vse skupaj imenuje »slavokomuniste«, češ da se drznejo zahtevati uvedbo in spoštovanje dvojezičnosti, medtem ko sto primerov priča, da niti jugoslovanske oblasti v coni B dvojezičnosti ne priznavajo, in navaja primer nekega Italijana, bivajočega v Trstu, ki je prejel iz cone B neko listino samo v hrvaščini in ne tudi v italijanščini. »Arena di Pola« pozablja namreč prvič, na to da veže londonska spomenica o soglasju tudi Italijo in da jugoslovanske oblasti niso torej, dolžne izvajati določi) spomenice, dokler je ne izvajajo tudi italijanske na Tržaškem; drugič, ker mora dvojezičnost veljati samo za bivajoče v coni B in ne tudi za italijanske državljane bivajoče v Trstu. V coni A pa samo za bivajoče na Tržaškem. Kaj bi rekla »Arena di Pola«, če bi se kak jugoslovanski državljan drznil zahtevati dvojezično listino v Trstu? nica. Pomislite: vsi državljani, posamezniki in združenja, imajo pravico svobodnega izražanja svojih misli, občinski sveti, od ljudstva izvoljeni — pa ne... Ali ne predstavlja taka prefekturna okrožnica navadno zasmehovanje državne ustave, občinske samouprave in človečanskih pravic? Prefekturna okrožnica nima seveda v tem smislu nobene zakonite podlage in se lahko predvideva, da ne bo zaprla ust nobenemu državljanu, ki hoče svobodno živeti v okviru države. Tisti, ki so nam Slovencem in demokratičnim Italijanom vsiljevali nagobčnik, so končali že leta 1945. To so pač posledice komunistične „moraie“ Jugoslovanski komunisti se v zadnjih časih precej hudujejo, in to zato, ker so pred tedni prejeli iz Moskve vest, da so jih predstavniki svetovnega komunizma na svojem zadnjem zasedanju ponovno napadali in tako nekako potrdili znano resolucijo iz leta 1948, ki je obsodila takratno KPJ odklona od prave marksistič-no-leninistične doktrine. Ne bomo trdili, da so taki in podobni napadi prijetni, toda stvar postane povsem razumiiiva, če pomislimo, da so to napadi, ki si jih privoščijo komunistični velikani, ker pač mislijo, da imajo samo oni prav. V komunističnem svetu ima namreč prav. kdor ima večjo moč in ne kdor ima dejansko prav. Jugoslavija s svojimi dvajset milijoni prebivalcev ne pomeni nič v primeri z dve sto milijoni Rusov in šest sto ali celo več miljonov Kitajcev in mora zato hote ali nehote nositi vse posledice svoje maloštevilnosti. Tega bi se morali zavedati tudi jugoslovanski komunisti, zlasti še, ker sloni tudi njih delovanje v državnem merilu na podobnih načelih: v Jugoslaviji odločajo namreč oni, toda ne zato, ker se je prebivalstvo svobodno izreklo za njih politiko, pač pa, ker so si to pravico prilastiti s silo in prevaro. Kakor smo že prej omenili, so taki napadi neprijetni za jugoslovanske komuniste, in temu verjamemo; toda prav radi bi vedeli, kakšno stališče bi zavzeli gospodje ZKJ, če bi, recimo, štela Jugoslavija dve sto milijonov, Sovjetska zveza pa dvajset milijonov prebivalcev, pa bi med obema nastal kak spor. Ali mislite, da bi v takem primeru imeli jugoslovanski komunisti kaj usmiljenja do sovjetskih sobratov? Lahko si predstavljate, dragi čitatelji, kako bi bilo! Sklicujoč se na svojo moč, bi jugoslovanski komunisti hoteli imeti vsekakor prav in bi zato kar brezobzirno zmerjali in napadali sovjetsko komunistično partijo. Prosta stanovanja v Števerjanu V novi hiši na Sovenci v Števerjanu sc, so na razpolago še štiri stanovanja. Kdor stanovanje želi, naj se obrne za pojasnila na županstvo. Spomladi bo vodovod v Sovodnjah že gotov Podjetje, ki je prevzelo delo za napeljavo vodovodnih cevi po občini, bo skoraj začelo z delom in vse kaže, da bo vodovod gotov do prihodnje spomladi. So-vodenjci se kar veselimo tega dejstva. 1 Na vrhu sv. Mihaela bodo zgradili pose- Republikanska Italija z vso svojo demokratično ustavo ni še odpravila fašističnega zakona št. 1238 od 9. 7. 1939, ki ukazuje dajati rojenčkom italijanskim državljanom samo italijanska imena. Ze pri rojstvu morajo torej slovenski otroci biti predmet raznarodovanja. Pri izvajanju tega zakona so v notranjosti republike precej širokogledni in praksa velja, da se imena, četudi tujega izvora in oblike, ki so prišla že v veljavo, lahko dajajo novorojenčkom. Tako Nadja, Sonja, Wan-da, Walter, Ivo itd. V Gorici pa, kjer je nestrpnost do Slovencem nič manjša kot je bilo sovraštvo za časa fašizma, nočejo in nočejo priznati Slovencem pravice, da dajajo svojim otrokom slovensko ime. Nemci v Poadižju imajo tako pravico, in tržaški guverner' jo je našim bratom s tistega področja tudi priznal. Na Goriškem, kjer bi prefektura morala skrbeti za prav čno ravnanje z vsemi državljani in opomniti matične urade, sporazumno z državnim pravdništvom, da je treba spoštovati človečanske in ustavne pravice Slovencev, italijanskih državljanov, izvajajo navedeni fašistični zakon v strogo italijanskem fašističnem duhu. Na goriškem matičnem uradu je neki slovenski oče želel dati svojemu otroku ime Walter, pa ga urad ni hotel sprejeti. Neki drugi oče je želel imenovati hčerkico za Wando, in tudi ni dosegel svoje pravice. Vemo pa, da je v Italiji neki Walter Chia-ri velikega slovesa, da se hči ministra Pelle, ki se je predkratkim poročila, imenuje Wanda in da vsak dan sproti najdemo v časopisih slovanska imena po vsej republiki. Izgovor da mora uradnik spoštovati za- ben vodnjak za ta kraj, medtem ko bo vodnjak za Sovodnje na Ušju. Tako bomo Sovodenjci rešeni vsakoletne krize z vodo, prav za prav bomo dobili zdravo užitno vodo, ki nam jo je primanjkovalo. Zdaj pa naj se vsaka hiša poveže z vodovodom, da ne bo konzorcij trpel na pomanjkanju naročnikov. Nakup semenskega krompirja Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici ima na razpolago 2.200.000 lir kot državni prispevek za nakup semenskega krompirja priznanih in za seme določenih vrst. Vsak direkten obdelovalec bo lahko kupil z državnim prispevkom po 2 stota, spolovinar pa po eri stot semena. Državni prispevek znaša po 2000 lir za stot ter velja za naslednje sorte krompirja: Ton-da di Berlino, Bintje, Esterling, Majestic, Kenebek in še za nekatere druge. Zainteresirani kmetovalci morajo vlo- i žiti pro'n'o na posebnem obrazcu, ki ga | lahko dobijo na sedežu Pokrajinskega j nadzorništva, in to najkasneje do 6. februarja. Tisti, ki jim je bliže lahko dobijo obrazce in vložijo prošnjo tudi na podružnicah v Ronkah, Gradiški m Kr-minu. --------- Snežni meteži po Severni Italiji Neurje s snežnimi meteži je zajelo vso Severno Italijo. Neprestano sneži po vseh alpskih predelih v Kanalski dolini in po Tirolskem. Vsi gorski prelači so neprehodni tudi z vozili z verigami. Po vsej Kanalski dolini sneži, ooscuno močni so snežni meteži po gorski!' dolinah, kjer je snega tudi čez en meter. Novega snega je nasnežilo od srede dalje za 30 cm. Divjad trpi hudo lakoto. Na Južnem Tirolskem so zabeležili pia-ve sibirske temperature do -20 C Avtomobilski promet je zelo otežkočen ,io v-sem bocenskem in meranskem ozemlju. Po vsej Furlaniji so reke močno narasle, in voda je po nekaterih krajih pozročila znatno škodo. Tako izdatnih padavin se v tem času ne spominjajo niti najstarejši ljudje. Žitna polja so močno poplavljena in če ne pride že v kratkem do odtoka poplavljenih žitnih polj, bodo posevki povsem zgnili. Železniška zveza Rim - Moskva V Rimu so razglasili, da bo z 28. majem otvorjena nova želežniška proga Rim-Moskva. Železniška garnitura bo opremljena s spalnimi vozovi, vožnja pa bo trajala 64 ur. V Brestu bodo srednjeevropske vagone zamenjali z ruskimi širokotir-nimi vozovi, kar bo trajalo 45 minut. Ruske spalne vagone popisujejo kot izredno udobne. V posebnem oddelku je na razpolago samovar za pripruvljenje čaja. rojenčkou kon je prazen, ker pri nas gre v resnici za raznarodovanje že v zibelki. Sesti člen ustave, ki ga pristojna obla-stva ne poznajo, ukazuje oblastem dolžnost zaščite tudi slovenske jezikovne skupnosti. Pristojna oblastva pa so v tem oziru slepa in gluha. Nad milijon obmejnih prehodov leta 1960 Na področju Goriške, poročajo listi, je leta 1960 prešlo državno mejo obojestransko 1.127.564 oseb. Največ je seveda bilo jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Italijo, in sicer 105.280 z dvolastniško prelaznico in 719.017 s prepustnico. V samem mesecu decembru je prišlo v Italijo s prepustnico 74.970 oseb. Skozi mednarodni prehod pri Rdeči hiši je šlo v Jugoslavijo leta 1960, obojestransko, 88.554 oseb in sicer 49.412 italijanskih državljanov 'in 39.142 tujih, Z dvolastniško prelaznico je šlo na jugoslovansko področje 33.405 ita’i;anskih državljanov, s prepustnico pa 273.862. Ce pomislimo, da je veliko število teh italijanskih državljanov slovensko govorečih, vidimo, da je italijansko govorečih ljudi razmeroma malo, ki pohaajo onstran meje. vesti iz"Podeželja Doberdob Zadnje dni lanskega decembra se je doberdobski obč;nski svet sestal, da bi odobril proračun za leto 1961. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, predvideva omen:eni proračun skoraj 33 milijonov prometa v obeh smereh in 2 milijona in 300 tisoč lir primanjkljaja, ki ga nameravajo kriti s posojilom. Veliko vsoto, in sicer 15 milijonov, so določili za ureditev občinskega cestnega omrežja, za javno razsvetljavo pa 250 tisoč lir. Števerjan V naši občini so pred božičnimi prazniki obdarili na razne načine veliko število otrok in vse šolarje. Prvim so izročili različne potrebne predmete, zlasti oblačila, drugim pa slaščice. Tukajšnja občinska uprava je istočasno podarila vsem trem osnovnim šolam v občini po en radijski sprejemnik. Ob po-pomembnem dogodku so učenci nastopili z lepimi programi, ki so obsegali igrice, deklamacije in petje. Za praznik matere in otrok pa so prišli na vrsto najmlajši občani. Razdeljevanju daril je poleg - domačih oblasti OMNI prisostvoval dr. Krainer. Prejšnjo soboto je bil v naši prosvetni dvoranici zanimiv kulturni večer, na katerem sta člana Akademskega kluba iz Gorice projecirala lepemu številu zbranih domačinov bogato zbirko barvanih diapozitivov, ki so bili posneti po raznih krajih Italije, Avstrije in Slovenije, delno pa v sami Gorici. Sovodnje Za praznik Iv. treh kraljev so tudi v naši občini praznovali dan matere in o-troka. V ta namen se je v občinski dvorani zbralo 27 mater, katerim so ob prisotnosti domačega župana in zastopnice OMNI dr. Milocco-Manzini izročili darila namenjena njihovim otrokom. * n« * V torek smo na domačem pokopališču pokopali gospoda Karla Melcerja, ki nas je zapustil v lepi starosti. Pokojnik se je namreč rodil pred sedeminosemdesetimi leti na Češkem, vendar je večji del svojega življenja preživel v naših krajih, kamor je prišel kot avstrijski orožnik. Preostalim, gospe, gdč. Mery in sinu naše sožalje. V Steverjancem in drugim v vednost Ker je veliko število Steverjancev prosilo vodstvo goriške bolniške blagajne INAM, da bi jih dodelilo goriški zdravniški ambulanti, namesto da bi se morali posluževati podgorske, je prvi podpisnik vloge domačin g. Ferdinand Komjanc, prejel odgovor z dne 3. t.m., v katerem vodstvo bolniške blagajne opozarja Stever-jance na dejstvo, da bodo v kratkem imeli vsi prizadeti pravico do proste izbire zdravnika in da se bodo torej lahko obrnili tudi do kakega zdravnika iz Gorice. Zato nima smisla, da bi za ta kratek čas spreminjali pristojnost sedanje podgorske ambulante za Steverjance. Tako bo torej rešeno dolgoletno vprašanje proste izbire zdravnika, kar gre le v korist prizadetih, vpisanih v bolniško blagajno, ki jim ne bo treba hoditi v Pod-goro, ampak bodo hodili k tistemu zdravniku, ki se jim bo ljubilo. POZOR! Potujete»Rim? 5«S SS &K _=s Hotel-Penzion BLED =_ Via Statilia, 19 - Telefon 777»I02 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite ! • Pišite nam za cene in prospekte ! Nedemokratična prefekturna okrožnica Zakaj samo napol resnica? Fra Filiberto Zares učinkovita shujševalna kura Tam, kjer blaginja narašča, nadlegujejo ljudi drugačne skrbi od tistih, ki preganjajo človeški rod po deželah pomanjkanja in bede. Z blaginjo naraščajo pri. .mnogih posameznikih telesne razsežnosti. Tako se po zahodnem svetu že ves čarj po drugi svetovni vojni ukvarja znanost s problemom debelosti. Ta zunanja zna- j <8ilnost človeške blaginje je v napotje uEStetiki in tudi zdravju. Debelost preganja torej tako moda kot tudi zdravniška \veda. Številni raziskovalci, zdravniki in znanstveniki so pri .svojih raziskovanjih in eksperimentiranjih uveljavljali različne -shujševalne kure, s katerimi so debelu-fcarji tudi dosegli določene uspehe. Največkrat pa so se pacienti kure naveličali, bodisi zato, ker je zahtevala le preveč, trpljenja in samozatajevanja, bodisi zalo, ker je nevarno vplivala na splošno zdravje shu:.ševalca. Komur bolj tekne meso kot krompir, kdor z večjim veseljem maže na kruh, maslo namesto marmelade, tak debelušnik -se lahko igraje loti shujševalne kure, ki jo je zasnoval in preizkusil profesor prehranjevalne znanosti na londonski univerzi, John Judkin. Skupno s svojo sodelavko dietno specialistko Margareto Carey si je izmislil novo shujševa’no kuro, ki temelji na treh načelih: 1. Nikoli ne bodi lačen! 2. Jej kolikor hočeš beljakovin in maš-, čob (mesa, rib, klobas, jajc, sira, mast , masla, olja). 3. Od ogljikovih hidratov, ki se jih današnji ljudje tako in tako radi otepajo (škroba in sladkoba vseh vrst), pa ne smeš skozi 14 dni užiti dnevno več kot 50 gramov. To je vse. Pri tej kuri ni drugih prepovedi. Lahko piješ, kolikor hočeš vina, piva pa ne. Začimbe vseh vrst lahko uporabljaš po mili volji. Lahko telovadiš in prav tako , lahko tudi lenuhariš. Profesor Judkin je' med množico shujševalnih kandidatov, ki so se mu ponujali, izbral štiri dobro podložene bolničarke in dva prav tako rejena gospoda. Dovolil jim je, da se 14 dni takorekoo normalno hranijo. Kar so shujševalci po-užili, so poprej stehtali in preračunali v kalorije. Tako so za vsakega posebej določili množino kalorij, ki se je sukala od 1500 do 3450 kalorij. Skozi 14 dni so se držali kandidati, gornjih treh dietnih načel. Po 14 dneh so izgubili 5 do 9 angleških funtov (1 funt 450 gramov). Samo ena bolničarka je go-ljufičila. Shujšala je samo za dva funta, ■čeprav se je strogo držala dietnih pred-, pisov, zato pa je 14 dni pred preizkusom uživala znatno manj hrane kot navadno in shujšala za 3 lunte. Izid gornjega poizkusa je presenetil strokovnjake prehranjevalne znanosti. Prehrana je za šolsko medicino računska naloga. Vsak človek potrebuje za utešitev lakote in za opravljanje dnevnega dela določene množine kalorij. Te količine so pri slehernemu človeku različne. Ce organizem prejme več kalorij kot jih potrebuje, odlaga presežke po telesu v o-bliki maščobnih blazin. Ce prejema manj kot mu je potrebno, uporablja odložene, maščobe in hujša. Po vsem tem ne bo; težko uganiti, da mora tisti, ki želi shujšati - in teh je vsak dan več -, zmanjšati količino dnevnh kalorij. Prazna vreča ne stoji pokonci! Pa računajmo: en gram ogljikovoh hidratov dobavlja 4,1 kalorij, en gram beljakovin prav toliko 4,1 kalorij, en gram maščob pa kar 9,3 kalorij. Iz 'hmmmmi e ■ *: »a *: sS'1 s um® POD ČRTO NAŠA BESEDA (FRANCE BEVK) Zolč je v meni, pa bi rad napisal besedo o ljubezni. Zolč nad tistimi, ki sklju-čijo hrbtenico vselej in ob vsaki priliki. Kadar molijo, še molijo le zato, da bi jih dosegla pozvala božja, proti svojemu bratu pa so Kajni. Zolč tistim, ki se sebe sramujejo in se ustrašijo lastnega glasu, kadar se zaleti iz zlovoljnih ust, da takoj plaho in ponižno zatrepetajo: Saj nisem hotel! Oprostite. Ljubezen pa tistim, ki jih je obiskalo trpljenje in so kot zrela, sočna jagoda, ki varujejo svoje kot zadnjo kapljico srčne krvi. Kadar molijo, molijo vroče, kadar te objemejo, te objemejo z ljubeznijo, brez hinavstva in brez strahu... Ne vem, če je potrebna natezalnica, da človek postane tak. Vem, da siti toži o lakoti, da se bogatin sramuje belega kruha in blagruje siromaka, ki grize skorjo. Kadarkoli čujem sito tožbo, me pretrese, kot me pretrese, kadar se izvije iz tihih polnočnih uric ali raz solkansko polje strašna slovenska melodija, ki je tako lepa in tako žalostna, najlepša in najža-lostnejša v svoji pijani neubranosti in v svoji samoti - prav opolnoči. Kakor da se je prebudila nekje v črni daljavi skupina krivenčastih murv in toži vso prestalo bolest močni temini in razodeva vse sonce in vse dni, ki so šli čeznjo. Včasih me stisne globoko v srcu kot med dvema kamnoma, da planem izza mize in moram v polje, v prvo cvetje, v šum Soče in skrivnost senc ob dolgih željnih njivah. Hodim, hodim, kakor da bi krožil po žilah lastnega telesa, samo da najdem pokoja in utešim grozo samote, in čustva slabosti. Kot drobne kaplje padajo vtisi name, v čudno pisanem mozaiku mi rasteta ljubezen in pogum. Ob dolgem zidu hodita dva gori in doli in zdi se, da sta eno. Posluhnem in se začudim. Se se razodeva ljubezen v naši besedi, ki je najlepša takrat, kadar je naj^ mehkejša, ne za povelje, za ljubezen u-: stvarjena. tega bi sklepali, da so maščobe za hujša-r nje povsem neupjorabne. N. pr. 100 gramov masla vsebuje prav toliko kalorij kot-'big kruha ali 1 kg krompirja ali 5 kg ohrovta (brzot). Kdor torej mora računati s kalorijami, ker ga nadleguje debelost, se bo otepal masla in drugih maščob. . Prof, Judkin pa dovoljuje svojim klientom »maščob, kolikor hočejo«. Profesor se zaveda, da se pacienti pri shujševalnih kurah ne držijo kalorijskih tabel. »Te tabele zavajajo pacienta v lakoto, ki pa je ne mara ali je ne more prenašati«, pravi prof. Judkin. Vsak otrok ve, da so maščobe nasiti ji-ve, zapahnejo, kot pravimo po domače. Prav zato debeluhar ne sme omejevati za-uživanja maščob. Seveda pa mora zato 50 gramov OGLJIKOVIH HIDRATOV VSEBUJE: 90 gramov belega kruha; 105 gramov rženega kruha; 75 gramov keksov; 75 gramov testenin; 110 gramov stročnic (fižola, graha); 1 liter mleka; 250 gramov kuhanega krompirja; 250 gramov paradižnika; 100 gramov marmelade; 390 gramov jabolk; 50 gramov sladkorja; 90 gramov mlečne čokolade. štediti na drugi strani. Opušča naj tisto, kar gurman uživa le kot postransko jed: kruh, krompir, riž, testenine. Ze pred leti sta oba britanska raziskoi valca prehrane, dr. Kekwick in dr. Pa-wan odkrila, da se presnova pri človeku povsem spremeni, če znašajo tolšče 90 Za delavce, ki ostajajo po ves dan na deloviščih, vladajo še vedno velike težave v vprašanjih izdatne in zdrave prehrane. Posebno prizadeti so rudarji, ki potrebujejo za svoje naporno in največkrat nehigiensko delo, dobro okusno prehrano. Na Švedskem je intendant državnih rudnikov Malberget, Delphin, preizkusil nov način konserviranja prehrane, od katerega si strokovnjaki obljubljajo najboljše izide. Lep’andski rudarji ne potrebujejo samo obilne prehrane, ampak jedila z visoko hranilno vrednostjo. Pogreta jedila, obloženi kruhki in podobni prigrizki ne morejo zadostiti visokim prehranjevalnim zahtevam. Priprava jedil izven rudnika in prenos do uživalca, vse to povzroča številne pomanjkljivosti, izgube in tudi pretirane stroške. Delphinovi poizkusi odpirajo nove možnosti v reševanju važnega vprašanja o-skrbe rudarjev, ki tvegajo ne samo svoje zdravje, ampak tudi svoja življenja globoko pod zemljo. Nov način konserviranja pa nakazuje nova pota tudi izvozu ribjih izdelkov. Po novem načinu konserviranja prehrane se z navadnimi kuhinjskimi spretnostmi pripravljena kosila za pet oseb zapira- odsto njegove dnevne prehrane. Iz diet-, nih poizkusov sta prišla do naslednjega modrovanja: Ce 90 odsto prehrane sestavljajo maščobe, izgubi telo na še nedognan način sposobnost odlaganja maščob. Se več: ker telo tolikšnih količin maščob ne more prebaviti, načenja svoje lastne za-, loge. Posledica tega je - hujšanje.« Tako sta oba raziskovalca propagirala svojo- dieto pod geslom: »Mastij se, če hočeš shujšati!« Prof. Judkin pa ni prepričan v veljav^ nost sprememb pri presnovi zaradi velikega uživanja maščob. Doseženo shujša-nje pripisuje čisto človeškim reakcijam. Zato pravi: Tako razkošje v uživanju ma^ ščob ni prav nič potrebno; tudi živila, ki vsebujejo beljakovine kot so meso,, ribe, jajca in sir, lahko uživa debeluhar,. ki želi shujšati. Glavno in odločilno je, da dnevno ne zaužije več kot 50 gramov ogljikovih hidratov. To je gotovo precej občutna omejitev. Shujševalni kandidat lahko potemtakem zaužije dnevno po štiri srednjevelike krompirje ali po dve bigi kruha, dve do tri oslajene kapucine ali toliko oslajenega čaja. Preostaja mu samo še pol bige kruha za vse nadaljne dnevne obroke. Pol litra piva vsebuje 25 gramov ogliko-vih hidratov. Pri vseh pijačah in sadnih sokovih je treba nujno upoštevati delež o-glijkovih hidratov. Kisle vode, neoslad-kane kave ali čaja in tudi vina lahko popijemo kolikor hočemo. Pri mesnih jedilih upoštevamo samo dodatke moke, krušnih drobtin, zato se bomo izogibali prežganja v mineštrah in prikuhah brez fižola, graha, krompirja ali testenin, izogibali tudi paniranih mesnih jedil. Neomejeno pa lahko uživamo: maslo, meso vseh vrst, rake, languste, kaviar, školjke, margarino, olje, mast, sir, jajca, klobase,, jetrne paštete,, oljke,, orehe, gobe in solate. Sleherni sladokusec ima torej kar lepo izbiro na razpolago.. Judkinovo čudovito odkritje je tole: Kdor si skozi 14 dni vse te izbrane dobrote lahko privošči,, pri tem pa opušča skoraj vse ogljikove hidrate, bo z zmanjšanim tekom segal po gornjih delikatesah, Jedel bo z apetitom,, ne bo pa občutil lakote Z jedjo bo prenehal prej kot pa je, bil v splošnem navajen. Zadostujejo' mu manjše količine kalorij. Prof. Judkin je primerjal pri svojerr^ londonskem poizkusu kalorije štirih bolničark in obeh moških v dobi shujševalne, kure s kalorijami pri uživanju, vseh šest, kandidatov ob normalni prehrani z ogljikovimi hidrati. Izid je bil presenetljiv: Štirje kandidati so med dieto zaužili komaj po'ovico tistega števila kalorij,, ki so jih zaužili med normalno prehrano. Tudi ostala dva kandidata sta se zadovoljila t, manjšo množino kalorij, vsi pa so zatrjevali, da so se med kuro stalno do sitega najedli. Londonski profesor je dosegel to. kar so si pobudniki shujševalnih kur želeli: Našel je dieto, ki dejansko učinkuje shujševalno, ne da bi pacienti zaradi lakote ali drugačnih nevšečnosti zbežali. Kdor želi preizkusiti »požeruško dieto«, tako so jo namreč krstili na Angleškem, se mora strogo držati meje 50 gramov o-gljikovih hidratov na dan. Kruh krompir, riž, testenine, cmoki, polenta, sladkor, pa tudi fižol, grah i. p., vse to mora za 14 dni z jediLne mize, ostaja od vsega lahko le po kakšna mrvica. Kuro v presledkih nekaj mesecev lahko ponovimo. Nikakor pa ne sme zaporedoma trajati več kot 14, dni; živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate* so namreč bogata na vitaminih, katerim se lahko samo začasno odpovemo. Odločitev bogatega industrialca iz Torina, ing. Filiberta Guala, da zapusti svet, v katerem je dosedaj živel in deloval ter se za vselej zateče v samostan, je morda najznačilnejši doživljaj preteklih božičnih proslav v Italiji. Ing. Guala, ki je star 53 let, zapušča za seboj sijajno življenjske^ pot. Bil je eden izmed ravnateljev »Ira-Casa«, član uprave podjetij »Italgas«, »Acque Potabili«, »RAI« in podpredsednik Mednarodne razstave »Italia 1961«. V vseh teh podjetjih je zaposlenih na«i 30000 delavcev in nameščencev. Njegovi mesečni dohodki so znašali več milijonov lir. Filiberto Guala je veljal pri vseh. Iti so ga poznali, za imovitega in sposobnega gospodarstvenika, ki bi bil lahko zadovoljen s. svojo usodo. Kljub tema, se je pred mnogimi tedni odpovedal vseh donosnih položajev,, številnih častnih služb, vsemu svojemu velikemu premoženju in se napotil v samostan trapistov v bližini večnega mesta, da bi tu v molitvi. postu in edpovedih preživel preostanek svojega življenja. Kaj ga 'e k temu napotilo, tega. ing. Guala ni povedal. V,e se samo. Ja je bil vedno globoko veren človek it' da se je vedno trudil, da bi svojim poliejenim delavcem v smislu krščanske morale lajšal njihovo težko delo. Pravijo, di se je razočaral nad današnjim mrzlim ir« brezsrčnim svetom. Vse svoje premoženje je razck-lil med potrebne. Redovniški red trapistov, ki si ga je izbral, velja za enega najstrožjih i: najbolj i.sketskih, V tem redu veljajo pravila »večnega molka«, ki ga redovniki prekinejo samo v občevanju s svojim pre-stojnikom in spovednikom. »Dar jezika«, pravijo redovniška pravila, »uporabljamo samo za molitev«. Celo najožji sorodniki redovnikov smejo na obisk samo enkrat na leto, pri tem pa ne smejo spregovoriti niti ene same besede. Ing. Guala je 11. novembra lani prestopil samostanska vrata Fratocchie. Prva preizkušnja, postulat, je trafjala mesec dni. Dne 11. decembra 1960 je ob prisotnosti sorodnikov prejel pred oltarjem belo redovniško obleko in od tega trenutka dalje se je imenoval »fra Filiberto«. Druga preizkušnja, noviciat, traja dve leti in novinec v tem času lahko vedno zapusti samostan, če smatra, da ni rojen za tako življenje. Po dveh letih bo Filiberto Guala položil trikratno zaobljubo kreposti, revščine in poslušnosti. Cez belo redovniško obleko bo prejel črni škapulir s kapuco. S tem bo nepreklicljivo in za vedno, do konca svojega življenja, odrezan od sveta ostal v samostanu. Verjetno bo našel med samostanskimi zidovi tisti mir in duhovni pokoj, ki ga ni našel po tovarnah in industrijskih o-bratih. Kaj se vse zgodi v eni uri? Sreča in nesreča sta na svetu v tesnem prijateljstvu: V eni sami uri zagleda luč i sveta 5500 novih zemljanov, 4700 moških in žensk pa se s tega sveta poslovi. V šestdesetih minutah opravijo zemljani 1000 porok, 100 zakonskih dvojic pa izbere ločitev. Kaj zaužije človeštvo v eni uri? 5 milijonov skodelic kave, 25 milijonov kg krompirja in 35 milijonov kg kruha. V eni uri preberejo zemljani b'0 milijonov časnikov in 13 milijonov knjig in revij. Nove metode konserviranja jo v neprodušne plastične posode. Tako pakirana jedila zavrejo v vreli vodi in nato ohladijo na 10 stopinj Celzija. Pri temperaturi 4-5 stopinj se taka jedila o-hranijo tudi mesec dni, ne da bi se kakovost kakorkoli spremenila, Tako je mogoče ohraniti ne samo pripravljena jedila, ampak tudi surova živila vseh vrst. Meso in ribe je mogoče uspešno konservirati. Poizkusi so dognali, da so taka jedila po kratkem segrevanju v vreli vodi neprimerno okusnejša in prebavljiva kot pa nizko zmrnjena jedila, ki se v zadnjih časih uveljavljajo po gospodinjstvih naprednejših dežel. Jedila so tudi neprimerno boljša od tistih, ki so nam na razpolago po pločevinastih škatljah in podobno. Po Delphinovi metodi pripravljena jedila so v 3000 primerih bakteriološko preizkusili 'n ugotovili absolutno neoporečno stanje živil. Švedske bolnišnice preizkušajo v tem času novo metodo. Izsledki so zelo zadovoljivi. Posebno važno je novo konserviranje za izvozno ribjo industrijo, ker so na ta način sveže nalovljene, takoj pripravljene in konservirane ribe na? razpolago tudi krajem, ki so od morja oddaljeni na tisoče in tisoče kilometrov, praktično so taka jedila dostopna vsem krajem naše zeme- ljske oble. Seveda pa bo trajalo še nekaj časa. da se industrija preobrazi na množično izdelavo in izvoz tako pripravljenih jedil. Živalski paradiž Tam na jugu Francije leži neznatna vasica Roquesteron. ki je znamenito zdravilišče. Ima pa še eno posebnost, je »vasica srečnih živali«. Prejela je namreč nagrado »Marianne Gilbert« v znesku 500 tisoč frankov. Zakaj? V vasi živi vsega 130 prebivalcev in 350 mačk, 150 psov, nekaj ducatov konj, osličkov in mezg. Vse te živali oskrbujejo in negujejo vaščani, veliki prijatelji in zaščitniki četveronožcev. Tu živi n. pr. 85 letni g. Niel, ki neguje malega oslička. Svojega dobrotnika spremlja osliček vsak dan v gostilno. Ostali vaščani pa tudi ne zaostajajo za svojim starešinom. Najvažnejša osebnost v vasi pa je živinozdravnik, ki zdravi vse te številne živali tudi takrat, ko lastniki ne zmorejo nizkih honorarjev. Sedaj ko so vaščani prejeli nagrado, so vaškemu napisu dodali: »živalski paradiž«. S tem so privabili v svoje zdravilišče številne prijatelje živali. il!lilll!lll!lllll!llllllllillllll!l!!lllll!:i!ll!!!l!ll!llililtl!!lll!l!!l!ll!llll!lll[!tlllllll!lil!ll[lilltllllili!lllll!llllllilll!i[!flllllllilllllllljlllll[tlill!lli!lli[il!lllllll!llil!i!lll!llllil!i[|ll!li[!!!!!lll!iill!lllll!!ll!ll! llllllilllltilll!!llI!i!Ulli:!!!Uil odprtih dežnikih zelo omejen. In tako prihaja tisto, kar je moralo priti: dva dežnika sta se zapela, oba spodaj ali oba zgoraj. Zapela sta se, ker sta se izogibala drug drugega v isti višini - in to zaradi neznanja njihovih lastnikov o prednostih izogibanja. Vredno je slediti nadaljnemu razvoju dogodkov. Ob zapetosti se duhovi ločijo, ločijo 'se temperamenti in ločijo se lastniki dežnikov. V prvih jannuarskih dneh, ko je tako vztrajno deževalo, sem opazovala dva gospoda, ki sta se zapela. Oba sta silila svoja dežnika navzgor, oba odločena, da s_e spopadeta z nasprotnikom. Srečanje se je končalo v dvogovoru, ki ga tu 'ne morem ponoviti. Gospoda pa ta dva nista bila... Večina Tržačanov pa je prilagodljive narave, saj smo imeli nekoč v našem mestu prav toliko fašistov kot imamo danes demokristjanov in komunistov skupaj. Prilagojeni tip vzklikne »pardon« in že je skozi. So pa še druge vrste Tržačanov. Nekoč sem opazovala srečanje dveh starejših gospodov. Ta sta bila dva kavalirja stare šole. Ko sta udarila z dežnikoma navzgor, sta z eleganco znižala višino, zaprla dežni-, ka, se drug proti drugemu |H>klonila: »Dovolite Prelog! - Pertot!« Nato sta dežnika spet odprla in odšla vsak v svojo smer. V Trstu pa imamo tudi dežnike z mor-binom. Taka dežniška dvojica se istočasno dviga in istočasno tudi niža, dokler se par ne združi, zapne. Lastnika se ob takem objemu navadno iz srca zasmejeta in izgineta skozi vrata prve gostilne. Imamo pa tudi prave maratonske tekmovalce. Ti drviio skozi gnečo in nenehno silijo z dežnikom pod oblake. Tako si izsilijo prednost v zračnem prostoru. Je pa še mnogo drugih možnosti, da se človek gosposko prerine skozi gnečo. Tu dremljejo še mnogi talenti, ki so ostali zn časa kraljevanja suše in burje, pozabljeni. Naj omenim samo še enega. Elegantna gospa se je z vidnimi napori poskušala izogniti dežniku prav tako elegantnega gospoda. Dvignila je svoj dežnik in gospod je storil isto. Njegovega obupnega obraza kar ne morem pozabiti, ko je zgoraj zaprasketalo in počilo; glorijska črna svila in svetel naylon sta se udarila, in glorija je kapitulirala z dolgo razparo. Težko prometno nesrečo sta poravnala v bližnji kavarni. EDA C-j REPENTABOR IN... AMERIKA Marsikdo se bo vprašal, ko bo začel čIt tati te vrstice, kaj ima Amerika skupne-, ga z Repentabrom. Ce bi ne bilo predsedniških volitev v Združenih državah ter občinskih na Repentabru, bi gornja primerjava malo držala, razen v slučajih,| ko je za marsikoga Amerika doma nr, Repentabru. Toda nas zanima neka druga podobnost med nujnimi potrebami Repen -tabra in Amerike; namreč tale: kakor so bili v Ameriki po osemletni vladi republikancev potrebni novi ljudje na vladi, ali. kakor temu po domače rečemo potrebna je bila »nova metla«, ki naj bi očistila Belo hišo raznih pajčevin, tako je tudi pri vodstvu repentaborske občine potrebna nova metla, ki bi jo sukali novi ljudjej S tem ne mislimo reči, da dosedanji u-pravitelji ne bi bili pošteni, ampak je že tako na tem božjem svetu, da se ljudje naveličajo gledati vedno iste obraze ter poslušati vedno isto pesem. Kdo od Re-pentaborcev bi danes še kupil nov radijski ali televizijski sprejemnik, če pa bi moral vsak dan, leto za letom, poslušati vedno isto postajo. Zato pa vsi radi pri-] sluhnemo več postajam in oddajam, domačim in tujim. Ce nam Trst A ni po godu, poslušamo Koper ali Ljubljano. Nihče ne more nič naši izbirčnosti, ker ie to naša naravna pravica, da med več stvarmi izbiramo, kadar koli imamo to lepo možnost in priložnost. Enako kdo izmed nas bi še hodil osebno kupovat obleko v trgovino, če bi mu trgovec postregel z eno samo vrsto blasa, saj bi mu lahko kar telefonično naročili, naj nam odloži toliko metrov blaga, ki ga bo že kdo prišel iskat. Ker pa imamo v trgovinah veliko izbiro, se sami osebno napotimo kupovat. Volitve so zato, da izbiramo. Vsak mora osebno na volišče ter si izbrati kandidate na tisti listi, ki mu najbolj ugajajo. In kandidati na »Slovenski listi« so prav gotovo ljudje, ki zaslužijo naše zaupanje, ker drugače bi sploh ne mogli priti na tako resno in ugledno listo. V Ameriki so si z izvolitvijo Kennedya za predsednika že poiskali novo metlo. V repentaborski občini pa si jo bodo volivci izbrali 15. t.m. Izbira ne bo težka, ker vsak ve, kje jr, na zemlji Veliki Repen, odkoder bo izšel novi župan. Kdor pa še ne ve, naj si seznani s kandidati Slovenske liste in voli zanje! R e fene Bedna obrekovanja (Don's iz Repentabra) Z letošnjim šolskim letom smo dobili šolsko dvojico, g. Lupin a Branimirja z gospo, ki z velikim uspehom poučujeta našo mladino. Oba pa se prosvetno s pridom udejstvujeta tudi v izvenšolškem javnem delu. Gospod učitelj je izvrsten organist in navdušen ljubitelj slovenske pesmi. Čeprav se »Primorski dnevnik« pogosto pritožuje nad preskromno delavnostjo našega razumništva, mu ie menda prav zaradi javnega udejstvovanja g. uči-; telja, kar naenkrat javno delo požrtvovalnega šolnika v napotje. Napada ga in, celo obrekuje za tujca, čeravno je Kraševec kot m', saj je doma iz Sempolaja. Se) več očita mu, da hoče postati župan, četudi se ne ve, koliko časa bo med nami. Mi vsi pa dobro vemo, da mu županske, čast n:ti na misel ne prihaja, saj ima svoje šolsko delo in skrb za vzgojo naših o-trok. Rad pa pomaga našim ljudem, jim svetuje in j-h bodri. Da bi bilo takih šolnikov, ki živijo z ljustvom in ga prosvetno vzga.a o po star-h učiteljskih tradicijah čim več, to je naš odgovor »Primorskemu dnevniKU«. Mislimo tudi, da je že skrajni čas, da ljudje, ki so toliko let razdvajali Slovence, netili sovraštvo z obrekovanjem,, in klevetami - in to vse po modrosti diktatorskih nasilnežev »Kdor ni z nami, je proti nam«, prenehajo z metodam;, ki so prav nj m n tudi vsem nam prizadejale, toliko škode in gorja v nedavni preteklosti. Kdor proti svojemu idejnemu nasprotniku nima učinkovitejših argumentov kot so nekvaijfi. irani osebni napadi, sam razkriva bedo in siromaštvo prav tistih idej, za katere se iz kakršnih koli že razlogov poteguje. Sledijo podpisi Prebivastvo Italije Italijansko javnost, zlasti politike, gospodarstvenike in sociologe navdaja z zaskrbljenostjo nov problem. Medtem ko je v .tujini, v Nemčiji, Švici, Angliji, Franciji in v prekomorskih državah zaposleno veliko število italijanskega delavstva, se v sami Italiji pojavlja občutno pomanjkanje kvalificiranega delavstva. Rojstva naglo padajo in rezerve brezposelnih, ki so znašale še pred časom dva milijona, bodo že v doglednem času izčrpane. Število živorojenih na 1000 prebivalcev, ki je 1. 1880 znašalo 40, leta 1950 pa 20, se. je zni. aio 1. 1960 na 15. Statistiki ugotavljajo da je prebivalstvo Italije, ki je 31. okt. 1960 štelo 51,085.000 duš, ostarelo Rimski strokovnjaki izražajo bojazen, da ho v nekaj letih od vseh šestih držav Evropske skupnosti štela Italija relativno na nižjo kvoto mladine pod 20 letom. To bi pomenilo pomembno skrčenje delovne zmogljivosti. Število brezposelnih se v tem času suče med 700.000 in 1,4 milijona. Brezplačno razdeljevanje odbranega semena povrinin Poki-ajinsko kmstijsko nadzorništvo sporoča kmetovalcem, ki so svoječasno vložili prošnjo za brezplačen prejem odbranega semena povitnin (fižola, paradižnikov, graha, motovilca, solate, špinače in redkvice), da od torka 10; t.m. dalje lahko dvigajo tozadevna nakazila pri Kmetijskem nadzorništvu - ulica Ghega, štev. 6-1. Teleuitis - diktatura teleuizije Televitis je nekaka televizijska jetika in se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Eden izmed najpoglavitnejših znakov je počasi stopnjujoča živčnost, ki doseže višek pred pričetkom televizijskih prenosov. Človek zdrvi domov iz pisarne ali tovar7 ne, drenja se po prenapolnjenih avtobusih, tramvajih ali vlakih. Z vso naglico pospravlja tak neučakanec svojo večerjo in z veliko ljubosumnostjo čuva stolico, ki ga bo prilepila za tri ali štiri ure. Samo čudež še lahko prepreči popolni živčni zlom, pri čemer moramo še povedati, da proti televiti.su še ne poznamo nobenega učinkovitega zdravila. Televizija je poslala v današnjih časih prava manija. Ona določa življenje vsega naroda. Se več: je na tem, da oblikuje mišljenje obsežn h držav. Televizija je današnji diktator dežele, ki poleg sebe ne trpi nobenega konkurenta. Povsem naravno je, da je včerajšnji televizijski program pomenek današnjega dne. Televizija določa modo. Popevka postaja razodetje, ko jo je prenašala televizija. Tema postaja politično zanimiv šele takrat, če so ga ljudje gledali in poslušali v pristni ali samo narejeni diskusiji na televizijski zaslonki. Večerni prijateljski obiski nekdanjih dni so v teh časih ie skoraj povsem pozabljeni. Ljudje se ob takem obisku komaj površno pozdravljajo in že zdrvijo v napol zatemnjeno sobo, se stisnejo na stolico in tudi v Trstu - pomislite - zavlada ENOTNI DINARSKI TE C Al V splošnem velja po vsem svetu načelo, da je potrebno vse devizne in valutarne preosnove, ki jih uvaja neka država, čuvati do zadnjega trenutka v najstrožji tajnosti, da se na ta način onemogoči bogata letina špekulaciji. Ob sedanji dinarski preosnovi se Titova vladavina, ki je za 1. januar 1961 pripravljala reformo svoje nacionalne veljave, tega načela ni držala. 2e spomladi so se trdovratno širile vesti, da so titovski finančni izvedenci s svojimi številnimi umetnimi dinarskimi tečaji in z vsemi iz tega izvirajočimi pritiklinami zašli v tako zmedo, da končno ni preostajalo več drugega kot zavreči vso to birokratsko navlako. Tem govoricam, ki jih je tudi »Demokracija« beležila, so se nujno pridružile bojazni, da bo dinarska preosnova sprožila novo razvrednotenje dinarja in da se bodo komunistični finančni čarovniki - kot je to pq komunističnih deželah v navadi - polastili hranilnih vlog varčnih državljanov. Te, govorice je režim odločno zanikal, kljub temu se je dinarski stvarni tečaj na tujih borzah razvrednotil do 80 odsto. Dinarska vrednost se je ničila, ker se je v beograjskih diplomatskih krogih stalno šušljalo, o nameravani preosnovi, nihče pa ni vedel, kako in pod kakšnimi pogoji se bo vse to izvršilo. Skoraj leto dni so trajala pogajanja glede stabilizacijskega posojila, in vse je bilo odvisno od višine dovolje-j nih kreditov, ki naj bi jih stavili na raz- Dogodki doma SENATORSKE VOLITVE. Prve senatorske volitve na Tržaškem ozemlju bodo verjetno letošnjo pomlad. Zakon sicer še ni sprejet v poslanski zbornici, vendar vse kaže, da ga bodo pravočasno spravili pod streho. * * * BORSTANI BODO POSTAVILI NAGROBNIK MSGR. MALALANU. V Borštu so pričeli farani zbirati prispevke za postavitev nagrobnika pok. msgr Malalanu. Darove sprejema župni urad v Borštu. * * * ZGONISKI OBČINSKI SVET je pričel s svojim zasedanjem preteklo soboto. Svetovalci so najprej obravnali vprašanje šolskih posluiiteljev. Nato so izvolili v volilno komisijo: Justa Pegana, Ivana Rustjo, Josipa Miliča in Ivana Furlana. Za preglednika računov so imenovali Franca Husela in Karla Štolfo. * * * PRIZIVNO SODISCE bo svoje letošnje zasedanje pričelo 16. januarja 1961. * * * PROMOVIRALA je na filozofski fakulteti v našem mestu gdč. Marija Raunik. Iskreno čestitamo! * * * SKUPNO STA SE POSLOVILA. V Pi-ščanskih je na Silvestrovo umrl 92 letni Anton Piščanec. Na novo leto pa mu je sledila njegova 89 letna žena Jožefa. Poročena sta bila 66 let. Pogreba se je udeležilo veliko prijateljev in znancev. Preostalim naše sožalje! * * * GLEDALIŠKI IGRALEC GREGORIN JE UMRL. V Ljubljani so 4. t.m. pokopali znanega slovenskega dramska igralca Edvarda Gregorina, ki je skozi 40 let služil slovenski Taliji. Naj v miru počiva! 4 * # ITALIJANŠČINA ZA SLOVENCE je naslov tečaja, s katerim je v ponedeljek 9. t.m. ob 18 uri pričela radijska postaja Trst A. Oddaje bodo dvakrat tedensko ob ponedeljikih in petkih ob 18 uri. Celotno gradivo, ki ga je pripravil prof. dr. Jel, je izšlo v knjižni obliki (800 lir). * # * SLOVENSCINA ZA SLOVENCE pa je drugi radijski tečaj, ki je pričel v sredo 11. t.m. ob 18. uri Sodelujejo profesorji: Jevnikar, Beličič, Peterlin in Radovič. * * * VOLITVE ZA POKRAJINSKO KOMISIJO OBRTNIKOV. Volitve za pokra■> jinsko komisijo obrtnikov bodo 12. marca od 8-22 ure v 11 voliščih v naši občini. Na Opčinah bodo volili tudi obrtniki iz repentaborske občine. V Nabrežini bodo volili tudi obrtniki iz zgoniške občine. Za dolinsko občino bo volišče v Boljuncu. * * * NABOR LETNIKA 1941. Dne 10 t.m. je pričela z novačenjem letnika 1941 naborna komisija v Miramarskem drevoredu Ul. Priglašenih je kakih 1500 novincev. polago prav tisti zahodnjaki, ki jih Titova propaganda v zunanji politiki stalno obrekuje. Kdo bi jugoslovanskemu prebivalstvu štel v zlo, če je govoricam o dinarski preosnovi sledilo z vznemirjenjem in bojaznijo po vseh težkih izkušnjah s komunističnimi rekvizicijami. Celo resni krogi so napovedovali uvedbo »težkega dinarja« (1 : 100) in svobodno dinarsko konvertibilnost, t.j. prosto zamenjavo. Vse te govorice so se praktično poenostavile na uvedbo enega samega tečaja v razmerju 750 dinarjev za dolar, namesto, 21 umetnih tečajev, ki so dolar ocenjevali od 300 do 1580 dinarjev. Istočasno so uvedli - kakor smo že poročali - enotno carinsko tarifo za vse uvoženo blago in delno sprostitev uvoza (za sedaj največ 28 odsto). V petih letih pa nameravajo gospodarstvo povsem sprostiti in dinar naj bi dosegel popolno konvertibilnost. Za Titovo vladavino predstavlja dinarska preosnova precejšnje tveganje. Razni, jugoslovanski ministri so že napovedali, da bo posledica dinarske preosnove odločilno vpliva'a na jugoslovanske cene, ki se bodo morale nujno prilagoditi cenam na mednarodnih tržiščih. To pomeni, da se bodo povišale cene živilom, morda pa tudi znižale cene industrijskim izdelkom Mnogi gospodarski strokovnjaki predvidevajo, da se bodo v teku leta življenjski stroški v Jugoslaviji podražili za kakih 20 odsto. Jasno je, da se bodo morale| umetno vzdrževane izvozne in uvozne cene umakniti tržnim cenam. Notranje go-, spodarstvo se bo moralo povsem preurediti in pri tem bo treba premostiti velike, težave. Mnoga podjetja, ki bodo po preosnovi nesposobna za konkurenčni izvoz, bodo morala svojo proizvodnjo zmanjšati ali pa celo prenehati z obratovanjem, kar bo povečalo brezposelnost. Odškodnina beguncem, žrtvam nacifašizma Nemška vlada je priznala svojim in tujim državljanom odškodnino, ako so bili žrtve hitlerjanskega režima. Ko pa so zahtevali tako odškodnino begunci, njihovih prošenj Nemci večina niso hoteli reševati ali pa so jih zavračali. Izgovarjali so se, da so bili ti ljudje pod nacističnim režimom preganjani zaradi svoje narodnosti, ne pa ker so se borili proti hitlerjancem zaradi drugačnega političnega prepričanja. Visoki komisar za begunce pri Združenih narodih se je že dolgo trudil, da bi z nemško vlado naredil dogovor, na podlagi katerega bi mogli tudi begunci (s priznano zaščito po konvenciji) dobivati odškodnino za to, kar so jim morda priza^ deiali nacisti. Dr. Miha Krek sporoča iz Združenih držav, da je ta dogovor sedaj narejen. Odslej imajo vsi priznani begun-j ci, ki so pod režimom nacional. socializma kaj pretrpeli, pravico do odškodnine. Za dobo od 1. 1949. do 1953. bodo dobili dolo7 čen znesek denarja. Od 1. 1953. naprej pa imajo pravico do redne mesečne podpore. Tudi imajo pravico do vse zdravniške o-skrbe, če je zaradi trpljenja pod nacisti še vedno potrebujejo. Do te podpore imajo pravico tudi tisti, ki so morda v zadnjem času sprejeli že kakšno drugo dr-, žavljsnstvo, pa naj žive kjerkoli. Poleg tega je sedaj na razpolago še poseben sklad za pomoč takim, ki bi kljub temu zakonu še ne dobili podpore, a so bili žrtve nacizma. Kdor potrebuje kakšno pojasnilo glede tega ali navodilo, naj se obrne na u:ad zr. begunce, v. katerem dela nekdanji ljubljanski vseučiliški profesor dr. Otmar Pirk-, majer, Adlerreiterstrasse 19/111, Miinchen 15, Nemčija. Za prijavo je menda čas še vse leto 1961. Znatna okrepitev demokratičnega sindikalizma Volitve v notranje komisije so v letu 1960 dokazale solidno afermacijo demokratičnega sindikalizma nasproti social-komunističnim sindikalnim gibanjem, ki so še pred leti dominirala nad tržaškim delavstvom. Delavska zbornica je odnesla^ 74,95 odsto glasov in 76,09 odsto sedežev, medtem ko je CGIL prejela le 23,51 odsto, glasov in 22,82 odsto sedežev. Obnova notranjih komisij je bila izvedena v 27 podjetjih, od teh 7, pri katerih so se volitve vršile prvič. Ob začetku 1. 1960 je bilo razmerje naslednje: Delavska zbornica 56.06 odsto glasov. CGIL pa 43,75 odsto. Tržaške novice ZAMENJAVA KVESTORJA. Tržaški kvestor dr. Matarese je premeščen v Rim. na njegovo mesto pa je bil postavljen dr. Armando Pace. * # * JGOSLOVANSKI KONTINGENTI NA TRŽAŠKEM VELESEJMU so znašali lansko leto 370 milijonov lir. Za letos je Jugoslavija zahtevala povečanje tega kontingenta, o čemer je 10. t.m. razpravljala tržaška delegacija Italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice v Milanu. DVA MILIJONA TELEVIZORJEV. Število televizijskih naročnikov je meseca decembra 1960 v Italiji prekoračilo 2 milijona. Ce k temu prištejemo še radijske naročnike, je v Italiji nad 8 milijonov radijskih in televizijskih abonentov. * * * DAVČNA ZMOGLJIVOST NAŠEGA MESTA. Na županstvu so sedaj na vpogled tudi seznani državnih dohodkov. Za dopolnilni davek je v Trstu 13010 davčnih obvezancev v skupnem znesku 12281 milijonov lir obdavčljivih dohodkov. Za dohodninski davek je vpisanih 10612 davkoplačevalcev v znesku 4301 milijon lir. Prvi v lestvici je industrijec Piermario Tognella z davčno osnovo 50.500.000 lir in bo plačal 9.817.000 davkov. Praoično je, da je bodoči župan razsoden, sposoben mož, doma iz Delikega Repna. Zato volimo vsi Slovensko listo! popolna tišina, 3^* jo, prekinja samo televizijsko govorerije, prepevanje ali muziciranje. Televitis bo verjetno že v kratkem podelil milostni strel vsemu družabnem* življenju. Televitis je smrtni sovražnik branj;?, sprehodov, gledališč in koncertnih dvoran. Tudi filmu grozi smrt. V prvem četrtletju 1958 je v Angliji obiskalo kinematografske dvorane 381 milijonov gledalcev., v prvem četrtletju J959 se je to število znižalo na 260 milijonov. Za gledališča velja dramsko delo, ki se ni uveljavilo, da mu ie prisostvovalo recimo 2000 gledalcev, ostali ljudje ne zvedo o tem delu ničesar. Pri televiziji tega seveda ni. Vsako g’edal>'.ško delo - z zelo redkimi izjemami - pokaže televizija samo enkrat. In ker gledalci pred oddajo ne vedo, kakšno bo novo delo, računa tudi najslabše dele na milijone in milijone gledalcev. Polon, takega dela prebiramo lahko šele nasled njega dne v časopisnih kritikah. Milijon; ra bodo še isti večer na novo vrteli svoje aparature. Televitis pa ni samo preobrazil vse družabne navade. Razširjenje televizije bo verjetno določevalo vso našo bodočo družabno strukturo. Televizija je vsekakor najmogočnejše sredstvo za vplivanje na ljudske množice. S pritožbami in pomisleki umetniškilv in tehničnih napredkov ni mogoče zadržati in nedvomno je, da spada tudi televizija v to kategorijo. Televizija in televitis pa sta dva različna pojma. Mogoče je, da bo televitis pričel pojemati, ko bodo dražljaji novosti nasičeni. Trenutno pa o tem ni govora. Pred časom se je neka gospa v našem mestu obrnila do pravnega svetovalca, ker si ni vede>a pomagati. Dolgovi, zlasti obročna plačila so jo dušila. Pravni svetovalec je skrbno pregleda! vse postavke njenih obveznosti in ji končno predlagal, naj televizor, ki ga že precej časa ni odplačevala, vrne prodajalcu. Ob tem predlogu se je gospa sesedla. Le s težavo je izustila: »vse kai~ hočete, ali televizorja mi za božjo voljo ne jemljite, brez njega ne morem živeti!« Zgodilo se je celo, da si je mladenič v-zel življenje samo zato, ker je prodajalna zahtevala naj vrne aparat, ki ga že več časa ni odplačeval. Televitis... P. R. Opozorilo trgovcem Dne 29. januarja 1961 poteče rok za prijavo obveznega bolniškega zavarovanja v smislu zakona z dne 27. XI. 1960' št. 1397. Po tem zakonu moraio lastniki trgovskih podjetij prijaviti Zbornici za t:govino, industrijo in kmetijstvo vse v podjetju zaposlene osebe. Za prijavo so obvezni lastniki malih trgovskih in pomožnih podieti.i, krošnjarji, prodajalci časnikov, nrevajalci, i. p. Priiavo ie L-eba sestaviti zase, za družinske člane in sorodnike, ki so v podjetju zaposleni, če še niso zavarovani. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo 15. januarja ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Verdelska cesta 7 ALEJANDRO CASONA DRE VESA UMIRA JO STOJE V vlogi gospe Eugenije nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame ELVIRA KRALJEVA. Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223